Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 158.
v MIlani, v som, 13. Inilla k
Leto XL.
ss Velja po pošti: =a
Za oelo leto napre] . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— sa četrt leta „ . „ e-50 za en meseo „ . „ 2*20 za NemdUo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naproj . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo ,, . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno K 1*70
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popost.
Poslano in reki. notice:
•nostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
izhaja::
vsak dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
03* Uredništvo ]e v Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se na = sprojemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. -sa Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 138.
Današnja številka obsega 16 stran?.
Naši mladini.
Prihodnji mesec bomo v naši pre-stolici pozdravili številne čete slovenskih in hrvaških dijakov, ki izpovedujejo krščanska načela in se pripravljajo za kulturno in socialno delo med našim ljudstvom na tej podlagi.
Veliko bo te naše mladine, kakor nikoli poprej toliko! Znamenje, da jc še dosti idealizma med našim naraščajem in da socialno plodovite misli, ki klijejo iz katoliškega verskega prepričanja, slejkoprej vnemajo za vse dobro in lepo dovzetna mlada srca. Še je dosti mladeničev, ki vedo in čutijo in izkušajo, kolika životvorna moč klije iz krščanstva, kako more le ta vera človeka poplemenititi in kako poživlja vse panoge človeškega delovanja, politiko, znanstvo, umetnost, rokodelstvo, dobrodelnost. Slovenska mladina hvalabogu še ni vsa tako propadla, da bi se za nobeno drugo x*eč ne brigala kakor za udobno življenje brez boja in žrtev, niso so še vsi pogreznili v epi-kurejstvo in tisti bogokletni frivolneži, ki se v zadnji »Svobodni Misli« povprašujejo, ali bi bili »Holandci kaj ne-umnejši, če bi bili zavrgli Očeta in Sina in Svetega Duha in častili mesto teh trojico klobase, piva in zelja«, so še v veliki manjšini.
Iz vrst naše katoliške akademične mladine dobiva naša organizacija vsako leto več inteligentov, ki delujejo vsak v svojem poklicu za javni blagor po našem kulturnem programu in ki vrhtega čas, kolikor ga jim preostaja, žrtvujejo za specifično delo bodisi v stranki bodisi pri naših nepolitičnih društvih. Zato stranka ne stara in sprejema vase vedno novih sil. Pa tudi javne službe, ki so bile prej s prav malimi izjemami v rokah mož liberalnega mišljenja, so danes že precej z našimi inteligenti zasedene; blagodejni vpliv tega dejstva pa se pozna zlasti na tem, da ljudstvo dobiva zaupanje do javnih funkcionarjev in z njimi rado sodeluje za prospeh dežele. Seveda bo ravno v tem oziru treba še veliko storiti.
Kakor pa rabimo praktičnih politikov, ekonomsko izobraženih mož, govornikov in predavateljev, tako rabimo tudi delavcev na znanstvenem polju. Kar je dejal dr. Krek na shodu Katoliške Unije o potrebi filozofsko izobrazbe, je velikega vpoštevanja vredno. Naši nasprotniki se zadnje čase ravno na tem polju živahno gibljejo,
LISTEK.
Kako sem lovil delroviola.
Spisal Peter Scher.
Bil sem od nekdaj pristaš rafinira-nih kriminalističnih teorij slovitega Sherlok Ilolmesa. Le moji prirojeni bojazni pred hrupom v javnosti je bilo pripisati, da nisem še nikoli nobenega onih velikih »slučajev« bliskovito razjasnil. Ob zadnji veliki bančni tatvini v Berolmu mi je pa pošla moja potrpežljivost. To ne sme iti tako dalje! Pomislite '260.000 K.
Ilolmesova teorija zahteva za začetek popolno brezudeležnost detektiva napram dogodku. Prebravši časniško poročilo, mora mojster ležati razlek-njen, z apatičnim obrazom na zofi, kaditi i:; kratke pipe in strmeti v strop.
Kupil sem si torej kratko angleško pipo in po kratkem hrkanju in kašlja-nju je šlo prav dobro.
Prvi dan po razglašen ju tatvine sem kuril in bulil sedem ur v strop in ni mc poparilo, ko sem pri večernem izprehodu zvedel, da tat še ni prijet.
pri nas pa je javno delovanje potisnilo druge stvari nekoliko v ozadje. Ne pozabimo pa, da je oboje potrebno: politična delavnost in znanstvena podlaga! Najboljša apologetika je pozitivno sodelovanje na vseh panogah znanstva (filozofija, naravoslovne vede, narodna ekonomija, juridične discipline etc.) Kjer ni tega, se pojavlja tudi v praksi na vseh plateh diletan-tizem. Seveda ne rabimo knjigojedov, ampak mož, kakor jih lepo opisuje David Hume v uvodu k svoji razpravi o človeškem razumu: filozofov, ki bodo ostali z življenjem v zvezi in je bodo s svojim umom oplojali.
Tudi naše najmlajše vrste nam nu-jajo veselih upov za bodočnost. Dobro se zavedajo, koliko bo še treba storiti. Ravno med njimi je navdušenje za naše ideale največje. Zanimanje za vse važne probleme našega časa in za vso potrebe našega ljudstva raste kakor raste število naše inteligence; v naših akademičnih društvih se veliko dela, čisti, izpopolnjuje. In zato trdno pričakujemo in vemo, da bo sestanek našega in hrvaškega katoliškega akademič-nega dijaštva v Ljubljani prinesel za-željenih sadov in nas vse okrepil ter poživil.
Novi Drambni zakon.
(Iz govora posl. Žitnika.)
Mažarske nakane.
V razpravi smo o zakonu, ki je po mojem mnenju v gospodarskem, socialnem, finančnem, političnem in dr-žavnopravnem oziru najvažnejši med vsemi vprašanji, ki spadajo v področje državnega zbora. Upoštevajoč to izredno važnost tega vprašanja moram jako obžalovati, ker so nas prisilile razmere, da moremo z vso hitrico skleniti tako dalekosežen zakon, akoravno je bil nam načrt predložen približno že pred enajstimi meseci.
Ogrska vlada jc meseca maja mi-nolega leta državnemu zboru položila na mizo brambno reformo. Dolge mesece so ogrske stranke barantale in mešetarile z vlado ter uporabile vsa sredstva, da bi zopet izsilile nove koncesije za svojo politiko na škodo skupni armadi in monarhiji »ad majorem Ilungariae gloriam«. In tako moramo danes Mažarom zopet odjenjati, kakor vedno od leta 1867.
Kakor nepričakovana strela je v tej visoki zbornici nedavno učinkovalo brzojavno poročilo, da je ogrska zbornica v teku 30 minut sprejela novi brambni zakon »en bloc«, brez vsake
Dobra stvar rabi svoj čas! sem si mislil sam pri sebi . . .
Moji možgani so začeli razburjeni vsled kajenja in strmenja v strop iskati defravdanta. Poklical sem tclefonič-no svojega prijatelja Gulkeja ter ga prosil, naj pride takoj v nujni zadevi k meni.
Ko jc Gulke vstopil, sem mu ponudil roko, in rekel: »Sedi, Watson . . .« Gulke je za trenotek osupnil, potem sc je pa z resigniranim obrazom usedel.
Jaz sem nadaljeval: »Žal mi je, Watson Gulke, da jc zopet tvoj želodec v neredu; ti bi moral iti vsak dan, tako kakor danes, malo črez polje na izpre-hod — to bi ti dobro delo!«
»Ampak, od kod ti veš — za božjo voljo . . .«, je jecljal Gulke, in videl sem z zadoščenjem, da so se mu redki, okoli pleše drapirani lasje, polagoma, toda sigurno jezili. Tako preplašen je postal Gulke vsled moje nadnaravne bistroumnosti.
Pasel sem sc — kakor je to storil Sherlok Holmes ob takih prilikah vedno napram dr. Watsonu — za trenotek na njegovi grozi, potem sem pa rekel I s prijaznim smehljajem: »Na tvojem
izpremembe. Tisti mož, ki si je še nekaj tednov preje z Apponyjem in Ko-šutom izmislil zloglasno resolucijo glede rezervistov — s to resolucijo bi Ma-žari ob ugodni priliki ali razorožili monarhijo ali pa raztrgali armado in monarhijo — isti mož (Tisza) se je kar samooblastno povzpel do diktatorja in v zbornici proslavljal samega sebe kot rešitelja monarhije.
Nočem izreči sodbe o tem junaškem činu. Sodbo pa si more vsakdo napraviti sam, ako navedem nekatere stavke iz govora grofa Tisze, ki jih je govoril kot ministrski predsednik na novega leta dan leta 1905: »V teh težavnih in kritičnih Irenotkili in razmerah mora mažarski narod zbrati vso svojo moč, da more nastopiti v vseh velikih vprašanjih in doseči to, kar mora biti ambicija vsacega pravega Mažara. In ta ambicija je, da se težišče monarhije premika polagoma na Ogrsko, na mažarski narod. Monarhijo čaka še velika svetovnozgodovinska naloga, njen obstanek in njena moč je za nas (Mažare) življenjsko vprašanje, zato je ambicija mažarskega naroda, da se težišče monarhije premakne na Ogrsko, da mažarski narod odločilno vpliva na akcije monarhije in v svojem zmislu odločuje velike cilje in koristi svoje domovine.«
Te besede Tiszove ne potrebujejo komentarja. Ta vpliv in te cilje, ki jih označi Tisza in jih zasledujejo vse mažarske stranke, pa morejo doseči le s samostojno mažarsko armado. Zato pa je tudi volivna reforma na Ogrskem politično in socialno vprašanje za oligarhijo, ki je z brambno reformo potisnila v kot volivno reformo. Iz politične zadrege je oligarhija napravila patriotično čednost. (Pritrjevanje.)
Grof Tisza in pjegovi somišljeniki slave zmago. S tem pa dokazujejo, da v istini vse mažarske stranke v boju proti Dunaju zasledujejo iste težnje in da so med mažarskimi strankami samo taktične, ne pa programatične razlike. (Pritrjevanje.)
In tako smo sedaj postavljeni pred izvršeno dejstvo, v položaj, da moramo brambni zakon sprejeti »tale quale«, brez izpremembe. Ako bi mi predru-gačili to ali ono še tako opravičeno in tudi za armado neškodljivo bistveno določbo, nastane nevarnost, da bi morali to za skupno državo in tudi za prebivalstvo važno vprašanje zopet odložiti. Prišli bi v drugo stisko in zagato, da bi se morali sprijazniti s štirl-ali petletnim provizorijem. (Tako je!) V tem slučaju, ki ni izključen, bi bila Avstrija na milost in nemilost izroče-
na mažarski oligarhiji. Pod težo nove trgovinske nagodbe z Ogri (1917) in de-finitivnega brambnega zakona obenem bi omagala avstrijska vlada, kakor vedno doslej, ker je usoda avstrijskega parlamenta v teh vprašanjih ta, da si ne more pomagati. (Živahno pritrjeva-nje.) In že ta nevarnost sama je v to-« liki meri odločivna, da moramo odo-briti brambni zakon navzlic raznim ne-dostatkom. Ne z ozirom na vlado ali kake koncesije, ampak z ozirom na zahteve in koristi države, ki je nočemo izpostaviti novim notranjim krizam in tudi ne zasmehovanju in škodoželjnosti naših vnanjih sovražnikov. (Pritrjevanje.)
Res je, da moramo za to imeti precej poguma z ozirom na napade svojih političnih nasprotnikov. Toda pribiti moram, da je dandanes za mnoge tre-i ha manj poguma navzgor nego navzdol. Mislim, da vedo gospodje, kaj hočem s tem reči. (Pritrjevanje.)
Kdo je kriv?
Velikega vprašanja državne brambne predloge ne presojamo s stališča politično stranke, ampak s stvarnega stališča državne potrebščine z ozirom na vnanjo politiko monarhije. In s tega stališča ne morem ugovarjati ministru baronu Ileinoldu, ki je dne 10. t. m. naglašal v konventu seniorov, da je »rešitev brambnega zakona naloga, ki ostane trajen mejnik v zgodovini avstrijskega parlamenta.« Tudi je um-. ljiva vladi,na želja, da parlament hitro reši to vprašanje. Toda mnoge je iz-nenaclil, da .neprijetno dirnil »ultima-i tum«, ki ga je vlada izdala za parlament. (Tako je!) Priznam, da je nova zbornica navzlic svoji delovoljnosti po-tratila mnogo preveč časa, predno se je od lanskega leta prerila skozi goščo raznih strankarskih vprašanj in se zavedla svoje moči. (Klic: Glavna krivda pa zadene vlado!) Ravno to hočem reči. Ako smo sedaj v tej z a g a ti, j c vlada s o k r i v a , ki je samo prilično dvakrat opozarjala na brambno reformo. Človek mora skoraj skle-, pati, da se je hotelo Mažarom prepustiti prvo besedo, po kateri se moramo mi sedaj ravnati. (Tako je!) Ako jc mogla vlada v zadnjem trenotku premagati velike ovire v brambnem odseku, bilo bi se ji to posrečilo gotovo tudi preje. In mi bi bili imeli priliko, v interesu prebivalstva in armade v zakonu popraviti razne nedostatke in pomanjkljivosti ter brez škode za armado mnogo določb bolje prilagoditi gospodarskim in socialnim razmeram prebivalstva. (Živahno pritrjevanje.),
desnem črevlju je sveža zemlja — torej si bil na polju!«
Gulke jc sklenil roke, oči so se mu malo izbulile in začel je jecljati: »Hu-dirja, liudirja — res je! Toda zakaj pokvarjen želodec?«
»Ti kadiš lahko cigaro, Gulke, to duham.«
Uničen se je zgrudil Gulke na stol in me opazoval plaho od vseh strani. Nato jc začel govoriti o dnevnih dogodkih. Seveda je prišla velika bančna tatvina prva na vrsto. — Jaz sem kadil, sc smehljal in molčal.
Gulke je pripovedoval: »V stanovanju tega lopova so našli pismo njegove ljubice — Frida ji je ime ...«
Pri teh besedah se jc zvršila v meni izprememba. Jasno sem čutil, da je prišel kritični trenotek, v katerem se vrši v možganih pravega Holmesovega kriminalista resnično razvozljanje problema. Skočil sem torej elastično pokonci in uprl svoj presunljivi pogled v Gulkeja.
»Tako — Frida«, som rekel, »in kako se zove on — lopov — s krstnim imenom?«
»August, mislim«, je odgovoril
Gulke "VVatson, »ampak, za božjo volja — kaj ti pa je?«
Razmnoževal sem bil — z mrzlično hitrostjo seveda — hektografično tucat listkov s sledečim napisom:
!!! August !!! Danes zvečer moram na vsak način s teboj govoriti. Prosim tričetrt na šest pred Potsdamskim kolodvorom. Znamenje bela roža. 260.000 pozdravov. Frida.
Te listke sem stisnil prebledelemu Gulkeju v roko: »Inserat — v vse be^ rolinske časopise — takoj — tu je denar — vzemi automobil — brez ugovora!«
Potisnil sem ga ven. Minuto pozneje sem zaslišal, da je odbesnel automobil. Mencal sem si — kar ne sme mojster nikoli pozabiti, če je bila rešitev problema tako daleč dozorela —> veselo roke in se zleknil zopet na zofo.
Drugega dne sem postal nekoliko nemiren. Ker sem pa vedel, da ne sme detektiv na vrhuncu položaja izgubiti niti za livnotek svoje železne hladnokrvnosti, sc mi je posrečilo, da sem svojo vihravost udušil. Kratil som si čas s tem, da sem si predoČeval natanko vse posameznosti ujetega tatu. Ker jc bil fant mlad, bo prišel — o tem ni
Pomnožltev voj. novincev.
Omenil sem že, da je brambna reforma velike važnosti. Obsega gospodarska in državnopravna vprašanja. V gospodarskem in socialnem oziru so posebno važne naslednje točke: 1. Pomnožitev vojaških. novincev za skupno armado, dež. brambo in vojno mornarico; 2. aktivna službena doba; 3. olajšave' vojaške službe; 4. podčastniško vprašanje in 5. stroški.
Vlada v svojih pojasnilih zakona in poročevalec navajata vzroke, zakaj mora naša država pomnožiti število vojaških novincev. Ne bodem ponavljal tega, ampak rečeni lc splošno: Moderna omika govori mnogo o človekoljubju, o nesebični skrbi za blagor bližnjega. In vendar imamo še daleč do pravega krščanskega človekoljubja v v državi. Sebičnost še vedno prevladuje v zakonodajstvu in državnih dobrodelnih napravah. (Pritrjevanje!) Vsi mirovni kongresi in državne zveze doslej niso mogle utrditi ravnotežja med državami in narodi. Ne pretiravam, ako rečem, da je skoraj vsa zemlja ognjenik, in žrela njegova, iz katerih odmeva strašen grom političnih in socialnih moči, komaj še pokrivajo državniki. Hvale vredna so mirovna sodišča, toda večen mir je nedosegljiv ideal. Politično ozračje je nasičeno z elektriko, znamenje časa sla neodkri-tost, in negotovost. Za angeljem miru hodi smrt krvavih vojsk. Še vedno velja stari pregovor: »Si vis pacem, para bellum«. Žrtve ljudi, opustošene dežele in neštete vsote denarja za vojske, vse to govori za to, da države rajši žrtvujejo za oboroženi mir in tako zabra-uijo strašne vojske.
Da pa ohranimo mir v teh razmerah, je dvoje potrebno: Dovolj močna in pripravljena armada ter mednarodne zveze. Le tisto državo, ki more v skrajni sili tudi z mečem braniti svoje koristi, iščejo in cenijo druge kot zaveznico. V Evropi so države Španija, Italija in druge, katerim se ni treba bati za obstanek. So pa zopet države kot Nemčija, Anglija, Francija itd., ki morajo vedno z vojaško silo varovati svoje naselbine in trgovino. Naša država pa je v sredi velikih in oboroženih držav. Po zgodovinskem razvoju in zemljepisni legi je naša starodavna država poklicana, da ima kot velesila svojo besedo in veljavo v evropskem političnem koncertu. Mogoče je, da smo prisiljeni braniti z vojaško silo celo obstanek naše monarhije. Najmočnejši vezi habsburške monarhije sta še vedno vladarska hiša in skupna armada. S tega stališča moramo preso-' jati vprašanje, ali je dokazana potreba, da se pomnoži število vojaških novincev.
Olajšave in službena doba.
Novi brambni zakon določa razne olajšave za prebivalstvo. Prva in najvažnejša olajšava jc dveletna služba pri pešpolkih. Kakor nam jc pojasnil brambovski minister, bode okroglo 30 odstotkov pešcev služilo samo po dve leti. Jaz za svojo osebo in tovariši v odseku pa smo naglašali, da naj bi dveletna vojaška služba veljala vsaj za vse pešce. Seveda bi v tem slučaju morali pomnožiti število vojaških novincev še za več tisoč mož. Tako bi bilo sicer prizadetih več družin, toda vojaško breme bi bilo pi-avičnejše razdeljeno.
bilo za Holmesovega učenca nikakega dvoma — preoblečen kot čisto star mož: sivobelkasta brada, siva lasulja, očala in — seveda — upognjena hoja. Ljubi Bog, bilo je pravzaprav vsekako jako otročje, hoteti prevariti nas enega s takimi burkami!
Na tak način sem si kratil čas; bilo je pol šestih in že sem bil na Potsdam-skem trgu. Pred kolodvorom nisem prezrl niti enega starih gospodov. Vsi so imeli nekaj v roki, eden paket, drugi palico — ampak bele rože nobedfen. Ta okolnost mc je napravila že skoraj nervoznega, kar vidim — bilo je natanko minuto po tričetrt, da prihaja na kolodvor bivši bančni uslužbenec.
Stal sem za trenotek kakor odre-venel — tako sem bil osupel, da se je ujemala vsaka podrobnost z mojini prorokovanjem. Na prsa mu je valovala bela brada, izpod klobuka je bilo videti debelo sivo lasuljo in tudi očal ni manjkalo. Takoj sem opazil, da se ni strinjala sveža mladostna barva obraza s tem starosiviin okvirom. In če je bilo še treba dokaza, me je ta krasna dragocena bela roža, popolnoma pomirila.
Sedaj ni bilo več Časa za obotavljanje. Zločinec jc napravil ravno kretnjo, kakor bi sc mu bilo zdelo kaj sumljivo in ujel sem njegov, nad vso prekanjeni pogled. Tedaj sem sc vrgel nanj z namenom, da ga razkrinkam pred vsem svetom; prijel sem z levo
Ugovarjajo mnogi, da je v naši državi že zato nemogoča dveletna služba, ker je razlika med kulturami raznih narodov in bi manj izobraženih novincev v dvcli letih ne mogli izvežbati za dobre vojake. Jaz pa trdim, da za navadnega vojaka in za moštvo sploh ni potrebna visoka omika ali izobrazba, ampak prirojena inteligenca. In zato je omenjena trditev le prazen izgovor vojaških krogov. Zato sva predlagala s tovarišem Piškom resolucijo, da avstrijska vlada v dogovoru z ogrsko že v prihodnjem načrtu brambnega zakona za vse vrste vojakov v skupni armadi določi dveletno službo.
Z dveletno službo pa jc v tesni zvezi vprašanje, kako je mogoče dobiti potrebno število podčastnikov. Veščaki trdijo, da postane vojak šele v dveh letih sposoben podčastnik, ki more tretje leto učiti in vežbati novince. Ako pa morajo podčastniki služiti po tri leta, potom morajo biti primerno odškodovani. (Minister pl. Georgi ie zagotovil v zbornici, da dobe podčastniki za večletno službo višje plače in odpravnine. Dotični zakon" že pripravljajo. Op. por.)
Največja trdost v zakonu je pa določba, da bodo morali mornarji služiti po štiri leta. Nemški brambni zakon iz lota 1901. je v tem oziru boljši. V Nemčiji velja za mornarje le triletna služba. Za mornarje po poklicu more nemška vojaška uprava skrajšati službo tudi do enega lota. Zato je pač naravno. da poslanci iz Dalmacije in ostalih primorskih dežel ne morejo glasovati za štiriletno službo pri mornarici. (Slov.-hrvatski klub je bil že pred tedni naročil svojim trem članom v brambnem odseku, da zahtevajo triletno aktivno službo mornarjev. Op. por.") Govornik je predlagal naslednje resolucije, ki so bile soglasno sprejete:
1.	»Vladi se naroča, naj vse potrebno ukrene, da bode že pred pretekom novega zakona za vojno mornarico vpeljana triletna služba. Dokler se to ne zgodi, naj se moštvu v četrtem letu službe v j>odporo njihovim družinam zvišajo dnevnine ali pa dovolijo plače, kakor jih imajo mornarji na trgovskih ladijah.
2.	C. in kr. vojaški upravi se naroča, da je število častnikov v mornarici po narodnosti in jeziku primerno številu moštva. V ta namen naj se dijakom iz primorskih dežel na primeren način omogoči, da bodo mogli v večjem številu obiskovati mornarsko akademijo.
3.	C. in kr. vojna uprava naj poskrbi, da bodo z ozirom na pretežno število mornarjev hrvaške narodnosti nove bojne ladije dobile tudi zgodovin-vinsko in zemljepisno važna imena hrvaškega naroda.
Nadaljne olajšave so za enoletne prostovoljce. Posebno pa opozarja govornik na paragrafe 30., 31. in 32. (Paragraf 30. določa, da bodo vsi lastni-ki podedovanih kmečkih posestev uvrščeni v na do me s t -no rezervo. Ista olajšava velja po § 31. za vse edine sinove, oziroma zete za delo nezmožnih očetov ali vdove-lih mater, po smrti očetovi za edinega vnuka in za edinega brata ali polbrata osirotelih otrok. Ta določba velja tudi za nezakonskega sina, ako vzdržuje svojo družino. Za delo nezmožen je po zakonu oče, stari oče ali tast, ko je do-
njegovo zapestje ter mu prasliil silovito v brado, da mu odtrgam hinavski obesek: »A te imam, lopov!« . . .
V tem trenotku se jc zgodilo nekaj, na kar se le temno spominjam. Slišal sem doneči vsklik: »Nesramni cepec!« in čutil sem hkrati tako silen udarec na svoje lice, da je odfrČalo moje ponarejeno zobovje v širokem loku črez glave Hitro zbirajočega se občinstva. Pet redarjev nic je odvedlo, in šc od daleč sem slišal glas starega, resnično starega moža jadikovati: ». . . in ti pride ta cepec, kteremu nisem ničesar storil, in mi izpuli pol brade!«
Tukaj čutim potrebo, da napišem celo vrsto vprašajev:
Sem so li navsezadnje vendar zmotil? Ali sem napravil napako v uporabi mojstrove teorije? Ali se je zmotil stari mož, morda pa jc bil vendar mladi blagajniški tat?
Jaz tega ne vem. Kar vem, je samo to: da je bilo moje lice, ko sem dospel na policijo, močno zateklo, nadalje da so našli moje ozobje na balkonu neko kavarne na Potsdamskem trgu, in končno da je uložena proti meni tožba radi dejansko razžalitve, iz katere se bom pa poceni zmazal, ker je Gulko Watson pod prisego izjavil, -da sem se tik pred dogodkom nekam »čudno« vedel. Dofravdantov pa nisem lovil nikdar več.
polnil 65 leto. Doslej jo bila starostna meja 70 let. Kot edini sin, vnuk, brat ali.zet velja,.ako ima ta edinega brata, ki pa služi pri vojakih, če ni še 19 let star, ali pa je vsled bolezni za delo nesposoben. Tudi te določbe so olajšave.
Paragraf 32. pa pravi: Za vse tiste slučaje pa, na katere se ne ozirata prejšnja paragrafa, se določijo štirje odstotki vseh isto leto potrjenih novincev za nadomestno rezervo. Becimo, letos bi bilo potrjenih za vojake 154.000 mladeničev. Po novem zakonu bodo letos uvrstili v skupno armado in mornarico 136.000 mož. Ostane jih torej še 1S.000. Ker so že preje odšteti vsi po paragrafih 30. in 31. za nadomestno rezervo in znašajo 4 % potrjenih 6160, torej jih ostane šc 11.840 preko števila. Vsi ti pridejo (§ 37.) še povrhu v nadomestno rezervo iz družinskih o z i r o v. Ako ima n. pr. za delo nezmožen oče ali vdova, več sinov, ali so otroci brez očeta itd., bode po zakonu isti vmeščen v nadomestno rezervo, ki doma sam podpira družino. Vseh slučajev ni mogoče navajati v zakonu. Le tedaj bi se oblastva ne mogla ozirati ;na vse mogoče družinske razmere, ko bi slučajno isto leto v dopolnilnem okraju bilo premalo sposobnih nabornikov. Op. por.)
Jezik v armadi.
Govornik jc nadalje s praktičnega stališča pojasnil pojem notranjega (uradnega), vnanjega službenega, po-voljnega in polkovnega jezika ter nadaljeval: Kako naj častnik vežba vojake, kako naj jih vodi in poučuje, ako ne zna jezika, ki ga govori moštvo. On jc mutast nasproti moštvu, vojaki pa gluhi nasproti poveljniku. V vojski n. pr. si poveljniki ne morejo pomagati samo s poveljnim ali službenim jezikom. En sam bodrilen stavek v ma-ternem jeziku navduši vojake do skrajnosti. Gotovo pa poveljnik doseže ravno nasprotno, ako n. pr. slovenskega vojaka psuje »\Vindischer Hund«.
Zato moramo obžalovati, da se zadnji čas tudi v vojaške kroge vriva politika. V slovanskih mestih mora častnik v kakem kotu Citati slovanski časnik (da se izogne sitnostim). Da častnik in vojak v aktivni službi ne smeta uganjati narodne politike, je jasno. Ko bi se to udomačilo v naši armadi, potem je uničena potrebna disciplina. T o d a t e g a n e sme nihče zahtevati od častnika ali vojaka, da bi zatajil vso svojo narodno zavest.
V živem spominu so nam še besede cesarjeve, katere je (na mažarski naslov) pred leti izgovoril v znanem povelju na vežbališču v Galiciji. »Duh enotnosti in harmonije v arcnadi je ta, da spoštuje vsako narodno posebnost, odpravlja nasprotja in uporablja posebne vrline vsakega naroda v blagor velike skupnosti.«
Mučenje vojakov.
Govoriti sem hotel obširneje tudi proti mučenju vojakov, toda čas ne dopušča. Priznati hočem, da se te surovosti ne ponavljajo v toliki meri, kakor nekdaj, vendar pa sc šc vedno drže armade kot značaj. Dogajajo se še ne-čuvene stvari, ki jih javnost ne izve. Lansko leto sem moral osebno nekje posredovati za slovenskega vojaka, ki je služil v nemškem polku in so ga nemški podčastniki živinsko pretepali.
Gespud dohtar Trillar iblansk žepan?
»Tu ni nč! Tu je en škandal, de ga nima para u sluvensk zguduvin! Člouk se ofra, se pifla nuč in dan, de b ga iz sojem govoram bi pilinu in de b so puštreku pred ldmi, pol je pa tkula! Za kua sm žepan? A murde za tu, do me klerekalci zmerjaja, de me leberal-ci froclaja, de me lohka usak nahrul, kermu se lušta, de se martram in dajem ud sebe mast, čast m pa druh pu-žreja?! Fiks Laudon!«
Tku jo lamonteru gespud dohtar Taučar unkat, ke je pršou iz Prage nazaj in trgu je u kavarn ono cajtenge, de sa kar pu luft letal koščki puperja, kokr de b bla kurjanduli korza.
Posrečilo se mi je doli na Mažarskem, da so reveža izpustili iz norišnice. V tako veliki organizaciji, kakor je armada, sicer ne morejo biti izključene nerodnosti, toda surovosti in mučenje se morajo odpraviti, — Govornik je v tem oziru predlagal resolucijo.
Dvoboj.
Jako dolgo poglavje je dvoboj. Govornik je v resoluciji zahteval, naj vojaška uprava temeljito preuredi določbe za častne so.de, da bodo dvoboji v armadi strogo prepovedani. To se jo že zgodilo v angleški, Skandinavski, ameriški in švicarski armadi. V Nemčiji feudalni vpliv še vzdržuje dvoboje. Pri nas pa velja še prisilni dvoboj v armadi navzlic božji in državni prepovedi ter etičnim zakonom. Naravnost surovo je, ako so mora častnik dvobojevati proti svojemu verskemu prepričanju ali pa sleči častniško uniformo. Dvoboj je nemoralen, surova navada iz časov ratežev. Kdor trdi, da je za dvoboj treba posebnega pogUma, ta sam sebe vara. Pogumnejši jc človek, ki svojega bližnjega reši iz vode ali ognja, nego baliač, ki se postavi pred pištolo, katera navadno zvrta luknjo v zrak. Več poguma nego dvobo-jevnik ima tudi isti, ki navzlic vsem predsodkom izpove svoje prepričanje proti dvoboju.
Mažarske zahteve in težnje.
Ker je bil med tem že potekel od predsednika govorniku koncem seje določeni čas, je moral govornik o držav.-pravnih vprašanjih v zvezi s § 3. in 43. brambnega zakona le v glavnih potezah označiti s v o j e m in e n j e. Topa je storil brez vednosti kluba popolnoma v svojem imenu in na svojo odgovornost. Izvajal je: Od leta 1848., posebno pa od 1. 1867., torej na podlagi dualizma, se je habs^ burška država razvijala v taki smeri, da smo že v kritičnem stadiju. Ponesrečena državna ustava dualizma je zrahljala skupne vezi. Narodi obeh dr-žavnili polovic nimajo pravega skupnega zastopstva, v katerem bi mogli reševati skupne zadeve. Obsojeni so tako-rekoč, da imata sedanja parlamenta le to pred očmi, kar narode loči, in ne onih vprašanj, ki družijo skupne koristi obeh drž. polovic.
Delegaciji, ki naj nadomeščata skupni zakonodajavni zastop, kakor so to nameravali avstrijski pooblaščenci pri obravnavah z Ogri, sta z ogrskega stališča le dva odseka obeh parlamentov. In ta naprava je spaka ali »mon-strum« ter je nevzdržljiva. Zato je že v dualizmu položena kal mažarskih teženj po samostojnosti. Dualizem, kakršen je, nasprotuje že po svojem postanku večstoletni zgodovini habsburške monarhije in ovira ves njen na-daljni naravni razvoj. »Das ist der Fluch der bosen Tat, dass sie fortzeu-gend immer Boses muss gebaren.« Že deset let pozneje, ko je prvič bilo v avstrijskem parlamentu na dnevnem redu podaljšanje nagodbe z Ogri, je pisal baron Helfert v brošuri z naslovom: »Revizija nagodbe z Ogri« med drugim:« Dualizem iz leta 1867. ni organizem, ampak mehanizem najslabše in najokornejše vrste. Ta mehanizem škriplje in hrešči ob vsakem sunku. Splošno je prepričanje, da to ne more tako obstati. Le v tem si niso na jas-.
»Kua jh jc pa tku razjezi, gespud dohtar, de se tku giftaja? A jh je murde spet gespud Lončarič kej puteg-nu---«
»Holc maul! Kua men mar Lončarič? Če ma on kej preveč hundertarju za revežem talat, nej jh tala; jest jh na bom talu in se spušu u tku navarne stave, ke že naprej vem, clc b zgubu!«
»Kua j h je pa tku razakčl, de se nad cajtngam znašaj a? Mal nej vode pijeja, de jm na u kašna žilca počla u glau; sej vid j a, de sa use tku napete, de kar farba spreminaja.«
»Kua me je tku razkačl, prašaš? Tamla ukul koščke puber, pa jh skp uštuki, pol pa ber, pa uš vidu, de mam uržah, de se jezim«, udguvuru m je kar na kratk gespud dohtar Taučar in zasuku soj stou tku, de m je kazu hrbet.
Jest sm biu res tullc ferbčen, de sm šou prost šter markerje, dva piku-lita in pa še kasirka, de nej m puma-gaja pu kavarn tiste pupirčke puberat, ke jh j c gespud dohtar Taučar u soj jez pustu frčat pu kavarn.
U en ur in pu sma mel iz združenem mučmi srečn use puperčke skp nabrane in sma jh stresi na en bilarcl. In zdej se je pa začeu šele ta prau del, predn sma saj za sila use te puperčke spet skup soštukal. Markeri in pikuliti sa scer eeu čas gudrnal, de s na uja s tem glavo belil, kasirka m ja je med delam pupihala; jest sm jm pa le zme-ri dolu kurojža in jm prpuvdvou,. de
nem, kako in od katere strani naj pride pomoč.«
Te besede Helfertove imajo danes (po 44 letih) šc večji pomen in večjo notranjo vrednost. Ali je sploh šc katera važna določba v nagodbi, ki bi je Mažari ne bili že izrabili v svojo korist, zahtevali in tudi dosegli koncesije na naš račun in škodo skupne monarhije?
Paragraf 3. avstrijskega brambne-ga zakona iz leta 1889. se glasi: »Naloga skupne armade in mornarice je, da branita m o n a r h i j o proti vna,njim sovražnikom ter vzdržujeta red in varnost v notranjem«. Mažarsko besedilo pa je že tedaj govorilo o dveh državah. To je bila prva koncesija Mažarom v nasprotju z nagodbo, ker ta določa enako besedilo. Drugo koncesijo je bil iz-posloval meseca svečana t. 1. bivši ministrski predsednik grof Khuen. V dogovorjeno besedilo paragrafa 3. je namreč poročevalec v dogovoru z vlado predlagal dostavek z besedo »monarhijo«: »to je obeh držav in njej pripadajočih dežel.« Te dve deželi sta Bosna in Hercegovina. Moje osebno i,n trdno prepričanje je, da je avstroogrska monarhija ena sama država z vsemi atributi. Prvič najdete v državnih zakonih šele v nagodbi leta 1907., da ste Avstrija in Ogrska dve državi. Drugič pozna dve državi bančni zakon iz leta 1911. Tako Mažari tolmačijo nagodbo iz leta 1867., ki prizna eno samo neraz-deljivo državo.
O zloglasni resoluciji k 8 43., ki so jo skovali grof Tisza, Apponyi in Košut, ne govorim dalje. V živem spominu so nam še dogodki, ko je grof Khuen dne 29. maja t. 1. z vso moralno silo hotel od vladarja izposlovati to resolucijo. Nepozabne so besede vladarjeve, s katerimi je zavrnil to zahtevo, rekoč: »Jaz morem le tedaj izvrševati svoje vladarske dolžnosti, ako moreni obenem izpolniti svoj dvojni poklic«, kot skupni vladar in najvišji poveljnik skupne armade. Z resolucijo pa bi bili Mažari s časom izvili armado vladarju iz rok. Odklonili bi vojaške novince, in v treh letih bi bili ogrski polki brez moštva, ker bi vladar ne dobil novincev in tudi rezervistov ne mogel poklicati v službo. »Ogrska armada«, katere pa ne pozna zgodovina, bi bila izročena na nemilost obstrukcije v ogrski zbornici.
Kako Mažari tolmačijo pragmatično sankcijo in nagodbeni zakon, priča med drugimi tudi grof Apponyi, ki je na kongresu v St. Louisu leta 1904. razlagal Amerikancem, da je bila Ogrska vedno samostojna država in se je šele leta 1867. združila z Avstrijo v personalno unijo. V tem govoru, ki jc leta 1909. izšel v nemškem prevodu, trdi Apponyi, da more ogrski parlament vsak čas vso nagodbo z Avstrijo razpršiti v zrak. Tako govori bivši minister, ki je izdal ukaz, da se mora povsod zamenjati besedilo »avstro-ogr-ska monarhija« z besedami »Ogrska in Avstrija«. Poučno je tudi šolsko berilo za mladino, katero je odobril Apponyi kot naučni minister. To berilo proslavlja stare revolucijonarje Rakoczyja, Zapolyo, Tokolyja in druge kot največje mažarske junake, dočim nesramno opisuje avstrijske vladarje od 1. 1526. do pragmatične sankcije iz leta 1713. Tako se vzgaja mažarska mladina v sovraštvu do Avstrije. Narod mažarski je boljšega duha, le oligarhija ruje
se brez muje šc čeul na ubuje, tulk časa, de sma pugruntal, de se te cajtnge imenujeja »Neues Tagblatt« in de je u nh en telegram iz Prage, in de je le ta telegram mogu gespud dohtar Taučar-ia tku na kojna spraut, de ni iz nim Pametne besede za guvort.
Iz tistmo koščkam pupirja sm se iz velika previdnastja prbližu gespude dohtar Taučari:
»A tula jli je spraul tku u lft, gespud dohtar?« prašu sm punižn in biu zraven zmeri tku prpraulen, de b loh-ka hitr zbejžu, če b blu treba.«
»Pukaž sm!« sa zarežal nad mana in roka se jm je tku tresla, kc sa m uzel pupirček iz roke, kokr trepetlika. In kc sa pugledal pupirček bliži, sa se jm spet žile napele na čel in vrgl sa pupirček pu miz iz taka jeza, de b se gvišn na drobne koščke razletu, če b biu iz brclana.
»Kua pa druzgal« sa zarežal spet nad mana in me tku grdu pugledal iz-pud čela, kokr de b se za Krimam za-bliskal. »A na u tu jezil čluveka, čc s tulk przadene de rata žepan, pol ke je žepan, pa tkula ene takele cajtenge enga kar teb nč men nč udstauja ud žepana in nardeja druzga za žepana, ke je tulk za žepana ket en vou za dir-kajne? Tle ber: »Biirgermeister Doktor Triller« — in spet: »In Vertretung der Stadt Laibacli Burgermeister Doktor
proti Avstriji, da s časom pretrga realno zvezo.
Jugoslovansko vprašanje.
S paragrafom 3. brambnega zakona pa so v zvezi še druga važna vprašanja. Zakon pravi, da je armada poklicana, braniti proti vnanjim sovražnikom vse dežele pod vladarstvom Nj. Veličanstva. Med te dežele spada ludi Bosna in Hercegovina. Z bosanskim vprašanjem pa je v tesni zvezi tudi hrvaško in sploh jugoslovansko vprašanje. Ker mi določeni čas poteka, hočem kratko o tem izpregovoriti.
Zgodovina hrvaškega naroda je v tesni zvezi z interesi monarhije. Zato je naša dolžnost in pravica, gospodi v Budapešti glasno povedati, da niso sami gospodarji v tej hiši. Mi nočemo biti jerobi Ogrom, nočemo braniti Mažarom, da se kulturno razvijajo v zakonitih mejah. Toda nikdar ne smemo pripustiti, da bi Mažari na tak silovit način zatirali hrvaški narod, ki jc vedno zvesto služil vladarski hiši in državi. Strahovlada more vzgajati le odpadnike ali pa nezadovoljne življe. In odgovornost ne zadene hrvaškega naroda, ampak one faktorje, ki to dopuščajo. (Tako je!)
Nezaupnost in nezadovoljnost pa se more iz hrvaške banovine razširiti tudi na, Bosno in Hercegovino. Ti dve deželi ste pač združeni z monarhijo, vendar pa brambni zakon ne pozna Bošnjakov in Ilercegovincev kot državljanov, ampak samo kot deželane. Bosansko vprašanje ni še rešeno. In zakaj ne? Ker si Mažari prisvajajo »zgodovinske pravice« do Bosne in Hercegovine. Te pravice pa so ničeve. Ako bi s tega stališča presojali bosansko vprašanje, potem je naš cesar še danes pravi jeruzalemski kralj. O tem vprašanju sem obširneje govoril v odseku. Zato ponavljam to, kar je žc vsem znano: Mažari bi se radi preko Hrvaške in Slavonije polastili še. Bosne in Hercegovine, da pridejo v Dalmaciji do morja. Tako bi radi Avstrijo v Dalmaciji odrinili od Adrije in zaprli pot od Dunaja na Balkan.
Gospodje! Ali je kdo med nami, ki bi hotel in mogel mažarskemu narodu prisoditi to kulturno nalogo? (Klic: Stari lisjak Bilinski!) Da, gospod Bilinski je govoril o trializmu. V zadnjem trenotku pa je zasukal svoj plašč, ker se je ustrašil Mažarov, ki so mu stali za hrbtom.
T r i a 1 i z e m je p e r eč e vprašanje. Beseda »trializem« je za mnoge stranke v tej zbornici strašilo. Toda trializem j c že tukaj, mi že imamo tretje državno telo. Sedaj je treba dobiti le pravo obliko, kako bode mogoče to tretje državno telo državnopravno združiti z monarhijo. Pri tej točki izrazi govornik svoje osebno mnenje, katero pa prav nič ne nasprotuje ideji trializma, nasprotno. Op. por. Govornik namreč izvaja: Splošno je že prepričanje, da je dualizern v sedanji svoji obliki za daljšo clobo nevzdržljiv, kakor sem že naglašal preje. Reforma dualizma, to je, nagodbe z ogrsko državno polovico je nujno potrebna. (Mi imamo skupno državo in skupno armado le na desetletne obroke, ki jih določajo Mažari!) Delegaciji, ki naj nadomeščata skupni, osrednji parlament za pragmatične zadeve, sta le dva odseka. Ta, sedanja oblika dualizma je spaka, nestvor ali »monstrum«, kakor so že baron Hel-
Triller---*). Hodi pu biks! Če več-
kat tu berem, bi me jeza grab-----«
»A jc uredn, de sc za tu jezeja? Puprauk, uradn puprauk iz mestnem štemplnam nej pošleja ke, in puveja, de dohtar Trillar ni nuben žepan in de tud nekol tna bo, pa u use spet dobr in uni uja spet žepan.«
»Uradn puprauk, prauš? Kua pa nuca uradn puprauk u tela cajtnge, Buh ve kulk druzeh cajteng je nesl glih tu med Idi, ke jest še zajne na vem. Sej vem, kuku delaja cajtenge, kuku prepisujeja in strižeja ene iz dru-geh; sej videm, kuku delaja pr »Slovenskem Narude«! Če jest desetkat pošlem uradn puprauk, na meljone Idi pu svet u pa le še zmeram držal dohtar Trillarja za žepana, mene pa za ena nula. Pa še dvakat za vrstjo sa te mr-cinc naredle dohtar Trillarja za žepana; tu pride men glih tku naprej, kokr de. b en dohtar Taučar še na eksesteru na tem svete, še mn pa na iblanskmu rotuže. A ni res?«
»Hodu jc res tu in pa narodu. Kdu pa misija, de jc tega uržah. A misija, de jc redehter tu pu soj glau naredu? A sa murde kej skregan iz temu redeh-terjam, de jm je taka barufa našpilu?«
*) Župan doktor Triller — kot zastopnik mesta Ljubljane župan doktor Triller.
fert in drugi za njim označili ta državni leni. zakon. S tega stališča sem v odseku predlagal resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. (Resolucija sc glasi v bistvu: »Pragmatična sankcija je podlaga za nerazdeljivo in nerazkuš-ljivo skupnost in enotnost vseh, pod žezlom vladarske hiše združenih kro-novin in za velemoč združenih krono-vin; tega drž. temeljnega zakona ni omejil ali razveljavil noben poznejši vladar iz habsburške vladarske hiše; tudi cesarski patent z dne 1. avgusta 1804 jc slovesno proglasil pragmatično sankcijo kot priznano pravno podlago; oktober ski diplom iz leta 1860. je dalje proglasil pragmatično sankcijo kot, neizpremenljiv hišni (habsburški), državni in temeljni zakon; cesarski patent z dne 26. svečana 1861 je uravnal le obliko, kako naj se obravnavajo skupne zadeve vseh kronovin monarhije; državni temeljni zakon z dne 21. grudna 1867 pa ni razveljavil starejših državnih zakonov, ampak jih le dopolnil; z ozirom na vse to, se vladi naroča: Pri vsaki priliki naj vlada skrbi, da se bodo vsi zakoni glede skupnih zadev (monarhije) tolmačili in izvrševali strogo v duhu pragmatične sankcije, posebno pa z ozirom na enotnost skupne armade.«)
Ker torej oktoberski diplom še ni razveljavljen (dasi so ga Mažari odklonili), zato bi bilo mogoče, da se uveljavi ta drž. tem. zakon, ki za skupne zadeve določa osrednji državni zbor za vse kronovine. V ta osrednji parlament bi tudi Bosna in Hercegovina pošiljali svoje zastopnike. S tem pa jugoslovansko vprašanje mi šc rešeno. Storjen bi bil šele začetek ali prvi korak. Odprta pa je v tem okviru pot do trializma ali združenja jugoslovanskih pokrajin. To vprašanje, katero sem le sprožil, ni ba-gatela. Vprašanje je jako resno in važno. Vlada naj ne čaka, da pride zopet v zagato, ko je že prepozno.
Ali je mogoče rešiti to vprašanje? Mogoče je in tudi mora biti mogoče. Ramo ob rami so sc vsi avstrijski narodi borili na stoterih bojiščih za skupno idejo. Na mnogih gomilah, pod katerimi počivajo kosti vojakov različnih narodov, mogli bi postaviti napis: »Edini do smrti.« Ali bi se ne mogii zediniti tudi živi narodi za skupne koristi? Ali ni mogoče vsaj premirje? To jc mogoče, toda poznati in razumeti sc moramo. Vsi avstrijski narodi, tudi najmanjši, so že davno odrasli otroškim čevljem. Noben narod ne bode več prenašal tujega jerobstva. (Pritrjevanje.) Ako postane to prepričanje splošno, potem moremo reči: Dovolj je prostora za vse narode pod streho vladarske hiše; premeniti in urediti je treba le hišni red, kakor to zahtevajo sedanje razmere in potrebe. V državni ustavi samo priznana ravnopravnost mora postati dejanje. Resni možje vseh narodov so prepričani, da mora čimprej e v Avstriji biti rešeno narodno vprašanje. In če dosežemo vsaj premirje med narodi v raznih kronovinah, potem more postati Avstrija močna in edina tudi nasproti mažarskim zahtevam. Potem bode avstrijski parlament mogel v skupnih državnih zadevali uveljaviti svojo voljo. Ijitl če se to zgodi že z bodočim brambnim zakonom, bode-mo mogli reči s pesnikom o skupni armadi: V tvojem taboru je Velika Avstrija! (Živahna pohvala.)
»Kua um skregan; nč nism skregan in če ti misleš, de je mou redehter tle roka u špil, se hedu moteš!«
»Kdu pa čc druh tu nardet?«
»Kdu? Ti šc prašaš! Kdu pa če druh tu nardet, čc ne dohtar Trillar sam!«
»Kaj m na puveja?«
»A se teb tu tku čudu zdi, če dohtar Trillar lepu na tihem stop h telegrafe in telegrafera. na use sorte cajtenge, tku pa tku ? Prec pu te slaunast sma ga tku enkat enmal pugrcšl; no, pa sma mislel, de jc stopu gvišn kam na stran. No, zdej sa sc ni pa uči na stežaj udprle; zdej pa vem kam pes taca muli. Tu je sama reklama; čš: Ide uja reki: čc maja že pu celino svete dohtar Trillarja za žepana, za kua b ga pa pol še u Iblan na mel? No, pa tku lohku glih na u šla ta reč, prjatu dolitar Trillar! Ti mene še na puznaš! Mej Laudan! Žc drgačne liče sm ug-liou, de sa m iz roke jedi, pa um tud lebe! Žepan pa ti na uš nekol; žepan že ne! Jest b na reku čez dvakat, de je on šc clu Lončariča nakajfu, de nej lrtc frocla s tistem pet slu kroncam; čš: uma vidi čc jh u dau za mestne reveže; če jh na u ton dat, uma pa reki, de je umazan, de se mu še mestu reveži na smilja, in tak člouk ni za žepana! Men verjem, de u tku. Uš vidu, še spounu sc uš na moje besede,
Boltatu Pepc iz Kudeluga.
»Mestna hranilnico ljubljanska" in »Narodni dom".
Mestno hranilnico ljubljansko je ustanovila mestna občina na podlagi sklepov občinskega sveta z dne 31. marca 1882, dalje 11. septembra 1883, 0. maja 1884 in 31. marca 1885. Za obveznosti Mestne hranilnice jc mestna občina ljubljanska prevzela splošno poroštvo in sicer na podlagi deželnega zakona z dne 8. novembra 1886 dež. zakon št. 27. To poroštvo mestne občine ljubljanske je še danes v veljavi, ker Mestna hranilnica nima dovolj visokega rezervnega zaklada.
Ker tedaj ljubljanski davkoplačevalci s svojimi davki jamčijo za obveznosti Mestne hranilnice, je za vsakega Ljubljančana zanimivo zvedeti, kako se s hranilničnim denarjem posluje. Za danes se omejimo samo na to, kako jc Mestna hranilnica ljubljanska posodila denar ljubljanskemu »Narodnemu domu«.
»Narodni dom« jc sezidan s prispevki vsega slovenskega, naroda. Spominjamo sc onih časov, ko se je pobiralo pri vseli Slovencih, bodisi te ali one stranke takozvane prve, krone in druge prispevke. Kako se je ta denar porabil, koliko se ga je, zazidalo, koliko v druge namene oddalo, tega še danes nc vemo, pač pa nam je znano, da je ljubljanski Narodni dom, čeravno sezidan iz denarja vseh slojev in vseh strank, hiša, v kateri nima mesta kdo drugi, kakor ljubljanska frakarija s Sokoli vred in pa soc. demokracija. Za naše pristaše tam ni prostora! Ko je pred nekaj leti glasbeno društvo »Ljubljana« dobilo odbor, sestavljen iz zastopnikov obeh strank, liberalci niso imeli hitrejšega, kakor odpovedati »Ljubljani« prostore.
Razume se ob sebi, da hiša, v katero imajo dostop samo liberalci in soc. demokrati in ne vse stranke, ne more prinašati tolikih dohodkov, kakor če bi bili prostori Narodnega doma na razpolago tistim, ki več plačajo, pa naj se prištevajo katerisibodi slov. stranki.
Stal je Narodni dom zelo veliko, zazidalo se je vanj brezmejno denarja, zlasti draga so bila stopnjišča. Čc pa se danes vpraša, koliko je Narodni dom vreden, bo moral vsakdo priznati, da niti desetine tega, kar se je vanj zazidalo. Vrednost hiše v mestu se da določiti samo po najemnini. To je tako-zvana najemninska vrednost. Če kdo da na hišo posojilo, mu sme biti mero-dajna samo najemninska vrednost. To velja ne samo o zasebnih hišah, ampak tudi o Narodnem domu. Kot vrednost, Narodnega doma se ne more smatrati denar, ki se ga je vanj zazidalo, ampak to, kar danes Narodni dom na dohodkih v resnici prinaša.
Tako določena vrednost je edino dopustna podlaga za denarne zavode, ki posojajo denar na hiše, zlasti velja to tudi za Mestno hranilnico ljubljansko. § 25. št. 1 sedaj veljavnih pravil Mestne hranilnice ljubljanske pravi, da sme ta denarni zavod porabljati vloge in svoje lastno premoženje tako, da jih obrestonosno posoja na nepremična posestva s sirotinsko (pu-pila r no) varnostjo. Na nepremičnine sme tedaj Mestna hranilnica posojati samo proti pupilarni varnosti. Pri hišah veljata dve tretjini ali k večjemu tri četrtine najemninske vrednosti kot podlaga pupiiarne varnosti. Nastane vprašanje, če se je pri ljubljanskem Narodnem domu Mestna hranilnica držala te jasne določbe svojih pravil.
Narodni dom ljubljanski je vpisan v zemljiški knjigi tukajšnjega c. kr. deželnega sodišča pod vlož. štev. 177 davčne občine Kapucinsko predmestje. Na tem vložku najdemo vknjiženc sledeče dolgove:
Iz dolžnega pisma od 18. ju-
lija 1895	140.000 K	
za varščino	6.000	99
iz dolžnega pisma od 26. ju-		
lija 1896	40.000	99
za varščino	2.000	99
iz dolžnega pisma od 10. de-		
cembra 1897	60.000	99
za varščino	2.400	99
iz dolžnega pisma od 2. sep-		
tembra, 1902	30.000	9)
za varščino	1.000	99
iz dolžnega pisma od 9. ok-		
tobra 1905	10.600	91
za varščino	400	99
skupaj tedaj 292.400 K.
Varščina sc navadno nc smatra kot dolg, v tem slučaju jo pa zato navajamo, ker nam je znano, da so zneski, ki so vknjiženi kot varščina, postali že pravi dolg. Varščina je namreč namenjena za pokritje onih obveznosti, ki ne vživajo enake prednosti z glavnico, zlasti za \cč kot tri leta zaostale
obresti. Obresti od gorenjih posojil so pa že toliko časa na dolgu, da so vse varščine izčrpane. Če je že v več kot tri leta zaostalimi obrestmi vsa varščina izčrpana, moramo k gorenjemu dolgu priračunati še triletne obresti, ki imajo isto prednost kot glavnica. Od vknjižene glavnice po 280.600 K znašajo 4 in pol odstotne obresti na leto okroglo 12.600 K ali za tri leta 37.800 K, kateri znesek je treba prišteti k gorenjemu dolgu po 292.100 K, tako da znaša danes terjatev Mestne hranilnice ljubljanske proti Narodnemu domu skupaj nacl 330.200 K.
Da bi sc pokrila samo bremena od vknjiženih glavnic, to je letne obresti po 12.600 K, bi moral Narodni dom prinašati kosmatih dohodkov vsaj 22.600 kron, od katerih bi pripadel približno znesek po 10.000 K*) na redne vzdrževalne stroške, ostanek po 12.600 K pa na obresti. S tem bi pa bile plačane samo obresti in ne tudi amortizacijska kvota. Če naj bi se ta dolg potom amortizacije odplačeval, bi se morali kosmati dohodki zvišati vsaj za en odstotek vknjiženih dolgov, to je za okroglo 2800 K. Če bi torej prinašal Narodni dom letno kosmatih 25.400 K, bi bilo komaj upanje, da se dolg obrestuje in odplačuje.
V	tem slučaju, če bi namreč Narodni dom nosil letno kosmatega dohodka 25.000 K, bi bila komaj krita podlaga za dana posojila po 280.600 K. Te podlage pa ni zamenjati s tem, kar Mestni hranilnici predpisuje § 25., št. 1 njenih pravil, kajti pri kosmatih dohodkih letnih 25.400 K bi bilo dano posojilo po 280.600 Iv n a celo najemninsko vrednost »Narodnega doma«. Z drugimi besedami: Če bi Narodni dom nesel na leto 25.400 K, bi znašala njegova najemninska vrednost 280.600 K; ker pa § 25., št. 1 pravil določa, da se smejo dajati posojila le na pupilarno varnost, bi se smelo na Narodni dom posoditi k večjemu 210 tisoč kron, če bi 25.400 K na leto dona-šal.
V	resnici pa Narodni dom ne prinaša kosmatih dohodkov niti 10.000 Iv. Kolikor smo mogli dognati, plačuje re-stavrater najemnine okroglo 1100 K Narodna čitalnica	2000 » Sokol 1800 » Pevsko društvo »Slavec« 400 » Slovensko planin, društvo 280 » Slov. trg. društvo »Merkur« 600 »
Skupaj 6180 K.
K temu pridejo še dohodki dvorane okroglo	600 »
tako da ima v najugodnejšem slučaju Narodni dom letnih kosmatih dohodkov 6780 K — v ali če to številko zaokrožimo navzgor	7000 K — v Tem kosmatim dohodkom nasproti stojijo stroški:
Iz volilnega imenika prvega razreda zadnjih občinskih volitev dobimo, da plačuje Narodni dom direktnega, občinskim dokladam podvrženega davka	1251 K 35 v mestna in deželna doklada
znaša približno	1000 » — »
vodarina, gostaščina in vojaška nastanitev	650 » — » Poleg tega je Nar. dom podvržen pristojbinskemu ekvivalentu, ki gotovo ni nižji kot 450 » — » Če k temu poračunamo stroške vzdrževanja, ki znašajo vsaj 3000 » — » in nagrade za razno osobje
(hišnik in drugi)	600 ». — »
ničnih pravil. Radovedni smo, kakšno vrednostno podlago je napovedalo upravitelj-s t v o N ar o d n c g a do m a Mestni hranilnici takrat, ko j c prosilo za gorenja posojila, kajti, da jc moralo neko vrednostno podlago naznaniti upravnemu odboru Mestne hranilnice, jc jasno, ker bi sicer moral cesarski komisar proti dovolitvi oziroma proti izplačilu posojila ugovarjati.
Drugi sklep je, da če ostane Narodni dom pri dosedanjih letnih dohodkih, bo Mestna hranilnica ljubljanska vsako leto na obrestih najmanj 12.600 kron izgubila. Liberalna gospoda, ki ima Narodni dom v najemu, je dolžna oskrbeti Narodnemu domu' toliko dohodkov, da se bodo krili ne samo stroški, ampak tudi plačevale obresti z amortizač-n o kvoto vred.
Če se pa to ne bo zgodilo, potem je dolžnost Mestne hranilnice ljubljanske, da žene Narodni dom na prodajo in se tako obvaruje ter reši vsakoletnih izgub po 12.600 K. B o 1 j š e j e, d a se nekaj dobi, kakor da bi se ves denar p o i z g u b i 1!
Posebno opozarjamo občinske svetnike Slovenske Ljudske Sti-anke, da zahtevajo od župana, naj jim oskrbi točne in natančne račune o dohodkih in stroških Narodnega doma. Dalje naj jim oskrbi pojasnila o tem, če in koliko obresti je znabiti Narodni dom plačal. Tu je treba javnosti predi ož iti odprte knjige in jasne račune. To ni samo v interesu Mestne hranilnice ljubljanske, ampak tudi v interesu mestne občine ljubljanske, ki je prevzela garancijo za obveznosti svoje hranilnice.
Mislimo, da bo moral prav resno g. cesarski komisar poseči tu vmes, pregledati račune in zahtevati r e m e d u r o.
Ob koncu še malo opozoritve o tem, kako so se posojila dajala. Iz tega se namreč posname, kakšno je bilo gospodarstvo v Narodnem domu. Recimo, so se prvi trije zneski po 140.000 kron, 40.000 K in 60.000 K izdali za stavbo, to je za dograditev Narodnega doma kot primanjkljaj k nabranemu skladu. Kaj je potem z onimi 30.000 K, ki so se najele leta 1902 in kaj je z onimi po 10.0000 K ki so se najele leta 1905?! V tem letih se na Nar. domu, ni nič izpremenilo, nič izboljšalo, ni bilo nobenih investicij, a se je vendar najelo in gotovo tudi izdalo 4 0.000 K. Mislimo, da gremo prav, če trdimo, da jc Mestna hranilnica dovolila posojilo v pokritje zaostalih obresti. Kako pa je z obrestmi od leta 1905 naprej, za to bo moral dati pojasnila g o s p. ž u p a n.
t Dr. K. Slrekelj.
najdemo, da ima Narodni
dom na leto stroškov 6951 K 35 v ali okroglo 7000 K.
Iz primerjanja stroškov z dohodki se vidi, da so stroški v resnici višji kot dohodki ali recimo v najugodnejšem slučaju se stroški krijejo z dohodki.
Kdo pa plača obresti in amortizač-no kvoto Mestni hranilnici ljubljanski za znanih 280.600 K posojila?! Po gorenjem računu je jasno, da Mestna hranilnica ljubljanska od Narodnega doma do danes ni dobila niti vinarja obresti plačanih, ker jih ni mogla dobiti, ker je bil Narodni dom vedno v takem položaju, da so se komaj krili stroški z dohodki. Če jc pa kljub temu tu ali tam dobila par kron, je čisto gotovo, da Narodni dom ni bil niti enkrat v stanu plačati letne obresti in amorti-začne kvote.
Kaj sledi iz tega?
Prvi sklep iz teh številk je, da se je Narodnemu domu dovolilo 280.600 kron brez prave vrednostne podlage in proti jasnim določbam § 25. 1, hranil-
*) Danes so sicer stroški nekaj nižji, a tudi vzdrževanje poslopja temu primerno!
V nedeljo, dne 7. julija, jc osirotela druga stolica za slovansko jezikoslovje na vseučilišču v Gradcu: umrl je profesor dr. K. Štrekelj, ki je bil nje ponos in dika. Na njej je deloval kot izredni in pozneje kot redni profesor nad petnajst let. Zasedel jo je leta 1897. po prezgodnji Oblakovi smrti in jo proslavil s svojimi predavanji in s svojimi deli daleč preko mej svojih rojakov. Njegovo ime je zaslovelo ne le med vsemi Slovani, temveč tudi med Nemci in še drugimi našimi sosedi. Ali kakor Oblaku tako tudi njemu ni bilo usojeno, da bi bil učil ž nje dalje časa. Sredi najmarljivejšega dela, v cvetu moške dobe 53tih let, ga je ugrabila kruta smrt. Bolehal je že dve leti, in opasna ledvična bolezen nam ni dajala mnogo upanja, da. bi popolnoma ozdravel. Zadnje mesece jc bilo čuti, da se mu jc stanje nekoliko zboljšalo; tako hitre katastrofe torej nismo pričakovali in zato nas je nenadna vest o Štrekljevi smrti presenetila.
S Štrekljem je legel v grob eden najodličnejših slovanskih jezikoslovcev. Za njim ne žaluje samo slovenska znanost, temveč jezikoslovna veda sploh. S svojimi študijami ni obogatil rajnik samo slovanskega jezikoslovja, lemveč jc prispeval mnogo tudi roma-nistični in germanistični jezikovni znanosti s tem, ko je mnogo njihovim besedam pokazal slovanski izvor in slovansko domovino.
Najljubše polje je bila Štrcklju etimologija, kjer jc v toliko razpravah tolmačil izvor in domovino slovanskih besed in kazal, kaj smo Slovani prejeli od svojih sosedov. Toda pri tem je našel tudi nebroj slovenskih in slovanskih besed, ki so jih naši oholi sosedje, Madjari, Romani in Nemci jemali od nas. Na tem polju je dosegel dr. Štrekelj tako lepe uspehe, da med slovanskimi jezikoslovci nima para. Posebno
pozornost je vzbudila med Nemci njegova razprava: »Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev«, ki so jo germanisti jako upoštevali.
Poleg etimologije se je dr. Štrekelj največ bavil z zgodovino slovenskega jezika. Pisal o tem ni mnogo in rezultate svojega dolgotrajnega študija je obelodanil le v svojih predavanjih. Preiskovanja zato tudi še ni završil in je z razpravami o tem predmetu vedno odlašal, dasi si je pridobil v tem že jako obsežno znanje. Ako nas slutnja ne vara, bo njegova literarna ostalina v tem oziru najbogatejša in najbrž zrela, da se natisne.
Zelo mnogo časa je posvetil tudi študiju o slovenski folklori in narečjih.
Odlikoval pa se je Štrekelj tudi v drugih panogah slovanskega jezikoslovja in je kazal povsod temeljitega znanja. Do tolikega jezikoslovnega obzorja mu je pripomogla izredna marljivost in uprav kraševska žilavost. Tičal je leto in dan v svoji knjižnici, živci je od ranega jutra do poznega večera samo znanosti. To mu je tudi nakopalo smrt. Preveč je delal in se premalo gibal. Za izprehode in počitek ni mogel najti časa. Mnogokrat mi jc tožila njegova blaga gospa, da ga ni mogoče odtrgati od dela in spraviti na iz-prehod. Izgovarjal se ji jc vedno, da ne utegne.
Njegova zabava jc bila edino knjižnica. V svojem stanovanju si jc odločil posebno sobo, kjer jc napolnil vse štiri stene visoko do vrha s knjigami. Za knjižnico je žrtvoval velikanske vsote, v njo je vtaknil vse svoje premoženje. Mnogokrat mi je rekel: »Drugega premoženja razun tele knjižnice nimam.«
Izredna delavnost pa Štreklja ni ovirala, da bi nc bil opravljal svojih verskih dolžnosti. Bil jc prepričan katolik in je kazal svoje prepričanje v vsem svojem življenju, nastopu in delu. Kot katolik je tudi umrl in to tolaži nas, njegove častilce, ob nenadni in toliko bridkejši ločitvi od tako ljubljenega učenjaka.	Dr. A. B.
Tedenski pregled.
Kranjski deželni zbor bo najbrže te dni sklican h kratkemu zasedanju. — Baron Schwegel je odložil deželnozborski mandat kranjskega veleposestva; klub ustavovernih veleposestnikov v kranjskem deželnem zboru je namesto njega izvolil za predsednika grola Barbota, za namestnika pa grofa Margherija.
—	Skupni ministrski svet se je začetkom tedna vršil na Dunaju. Vojni minister jc zahteval do 300 milijonov novega izrednega kredita za nove topove, kar je pa ministrski svet z ozirom na neugoden položaj na Ogrskem odklonil. Vojna uprava si bo sedaj po drugi poti skušala zagotoviti zahtevana sredstva. — Cesar Franc Jožef I. vlada sedaj že (53 let, 7 mesecev in 11 dni ter je prekosil celo vladanje pokojne angleške kraljice Viktorije, ki je vladala 63 let, 7 mesecev in 2 dni. — Sveti oče Pij X. je vsled velike vročine nekoliko obolel. — Volilno reformo, ki sloni na proporcu. je sprejela francoska zbornica. — Za predsednika ameriških Zedinjenih držav kandidira demokratična stranka dr. VVilsona, guvernerja v Ne\v ,Terseyu. — 249 milijonov prebitka izkazuje Nemčija v računskem zaključku za leto 1911. — V Srbiji so aretirali pet avstrijskih častnikov, ker so jih sumili vohunstva; izpustili pa so jih takoj naslednji dan.
—	Na smodnišnico v Št. Vidu na Glini so neznani zlikovci nameravali napad, a jih je vojaška straža o pravem času zapazila in streljala. Neznancem se je posrečilo uiti. — Na artiljerijskem strelišču v črkenyju pri Budimpešti so 8. t. m. preizkušali nov Erhardov top. V topu pa je razletela z ekrasitom napolnjena kroglja in top raznesla. Ob tem je bilo ubitih šest vojakov in mnogo ranjenih.
—	Ogrski poslanec Kovacs, ki je v državnem zboru streljal na zborničnega predsednika Tiszo in potem še nase, je toliko okreval, da so ga sedaj prepeljali v zapor. — Dunajski občinski svet je sklenil, da bo odslej jemal v mestno službo izključno le Nemce. To po-menja. hud udarec zlasti za dunajske Čehe. — Novo cerkev sv. Jožefa pri oo. jezuitih v Ljubljani so pričeli graditi. — Nov predor za cestno železnico v Trstu se v kratkem odpre pri sv. Vidu kot nadaljevanje tunela pod Montuco. — Umrli so: v Ljubljani soproga deželnega oficijala gospa Marija Fortič; v Ljubljani postajenačelnik v pok. g. Fran Sterlc v 71. letu starosti; vpokojeni nadsprevodnik Anton Mayer v Ljubljani; na Ježici nadučitelj g. Tavželj; na Dolenjskem kolodvoru v Ljubljani ga. Marija Pezdir, stara 68 let; v Trstu blagajnik kreditne banke 6iletni Anton Gu-štin; v Prečni posestnik z Daljnega vrha Jožef Murgelj; na Kontovelju 881etni Lovrenc Da-nev; na Vranskem ga. Elizabeta Cizej v 04. letu starosti. -- Hotel Dobrava v Radovljici je kupila ga. Terezina Kamenšek za 28.000 K.
—	Za zgodnji krompir so dobili letos goriški kmetje po prizadevanju »Gospodarske zadruge« v Vrtojbi pri Gorici prav lepe denarje; posamezen kmet je prejel po 5000 do 6000 K. Liberalni kapitalisti so grozno hudi, ker jim je zadruga masten dobiček pred nosom odvzela in ga zagotovila kmetom. — V Pulju so zaprli te dni bivšega vodjo mestnega vodovoda in plinarne inženirja Lebana. Sedaj so pod ključem vsi predstojniki mestnih uradov, 24 po številu, in čakajo zaslužene kazni. — Cerkveno blagajno so odnesli neznani tatovi iz praznega vikarijatskega poslopja v Sovod-njah. Denarja, hranilnih knjižic in obligacij je bilo v blagajni za 10.000 K. — Toča je pobila po občinah Kotmaravas, Zihpolje, Podgora, Borovlje, Glinje, št. Marjeta v Rožni dolini in po več drugih kratili. Uničeni so prav vsi pridelki, celo okna in strehe je toča potrla. — Požar je 8. t. m. popolnoma uničil domove štirih posestnikov v PodbeŽali pri Podgradu v Istri, škode ic nnd 40.000 K, pogcrclcl pa so
bili le za male svote zavarovani. — Strela jo
10. t. ni. užgala Trkarjevo hišo v Kalu v Ba-škl dolini; ogenj se je nato razširil še na druge hiše in je štirim gospodarjem vso do tal pogorelo. — Na Moravskem je potolkla toča v hostinškem in bistriškem okraju; žetev jc uničena. — Toča je uničila polja in vinograde v požeški županiji, v Brodu na Savi, Oriovcu in bližnjih krajih. — Železniški delavec Maks Erhard iz Štojerskega je oropal in snirtnonevarno ranil 801etno Nežo Jurman v Gabru pri Metliki. Erharda so zaprli. — Proces proti neapoljskim kamoristom v Viterbu se je te dni končal. Kamoristi so obsojent od 5 do 30 let ječe. Obsojenci so besneli, eden si je celo z neko stvarjo pretrgal žile na vratu, da mu je kri curkoma švignila iz rane. — 600 kg dinamita je eksplodiralo v Noblovi tovarni v Avigliunn blizu Turina. Velik del tovarniških poslopij je uničen, več oseb ranje-nih. — Petnadstropna hiša so je podrla v Ne-apolju; dva zidarja sta se ubila, 28 je ranjenih. — VelikaTfcski parobrod »01ympic«, lasi iste družbe kakor je bil ponesrečeni »Titanic«, jo zavozil na pesek in se zelo poškodoval. Vendar so ga po dolgem trudu oprostili in spravili v najbližjo luko. Človeških žrtev nI bilo. -— V rudniku v Denabyju na Angleškem so se pripetile strašne eksplozije; ponesrečilo je veliko število rudarjev ter so doslej že izvlekli do 100 mrtvih. Na mesto nesreče sta se podala angleški kralj in kraljica. Požar v rudniku traja dalje. — Rudniška eksplozija je v Chileju ubila 38 rudarjev. — Strašna vročina vlada v New Vorku; 30 let že ne pomnijo enake. Veliko ljudi je umrlo vsled solnčarice. Tudi iz Čikaga in drugih krajev Amerike prihajajo enaka poročila. — V turški pokrajini Erzerum je zapadel sneg pol metra visok; mnogo ljudi in živali je zmrznilo. — Sreča je našla nekega, revnega delavca v okolici Jeni-seja na Ruskem; na svojem vrtu je namreč zasledil žilo zlata ter je tako 3 sosedi vred čez noč postal silno bogat.
Godovi prihodnjega tedna.
14.	nedelja, 7. pobinkoštna, Bonaventura.
15.	ponedeljek. Henrik I., cesar.
16.	torek. Skap. D. M.
17.	sreda. Aleš, Generoz.
18.	četrtek. Friderik, škof.
19.	petek. Vincenc P.
20.	sobota. Marjeta, d. m.
Jeseniške novice.
j Odpadniki. Iz katoliške cerkve sta zadnji čas izstopila na Jesenicah Janez Wallner , železniški uslužbenec in Adrej Fruhvvirt, železniški skladiščni nadzornik, oba Nemca.
j Nova šola. Dne 11. t. m. se je vršila na Jesenicah zopet obravnava za novo šolo. Obravnav je bilo že toliko, da jih ne moremo šteti. Skozi sedemnajst let se rešuje šolsko vprašanje, pa še ni rešeno. Največja nesreča je bil pač svoječasni sklep, da se zidata dve novi šoli, ena na Jesenicah, druga na Savi, kar bi pomenilo za največji industrijski kraj na Kranjskem pravi udarec. Nekateri ljudje, brez srca za ljudske koristi, so protestirali zoper vsak sklep, ki bi bil hotel popraviti ta usodni korak. Zadnja obravnava je pa pokazala, da se ljudje zavedajo velikega pomena, ki ga bo imela za prebivalstvo skupna višjeorganizirana šola. Zato so vsi udeleženci pri obravnavi soglasno sklenili, da se zida skupna šola med Jesenicami in Savo. Krajni šolski svet na Savi, ki je imel samo še dva člana, je preklical svojo prošnjo za posebno savsko šolo in izjavil, da preneha funkcionirati in se pridruži zahtevi po skupni šoli. Tudi kranjska industrijska družba na Savi je po svojem zastopniku g. ravnatelju Trappnu izjavila, da nc nasprotuje taki šoli in sc strinja z ljudskimi željami. Zdravniški izvedenec g. dr. Jelovšek in šolski izvedenec g. nadzornik Janežič ter stavbni inženir so izjavili, da je sedanji prostor v vsakem oziru na Jesenicah najpripravnejši za šolo. Tako je prišlo to pereče vprašanje v pravi tir in upamo, da pridemo v doglednem času do tako potrebne nove šole. Ako pride kaka nova pritožba, naj bodo šolska oblastva prepričana, da je to samo nagajanje ljudstvu sovražnih in pri ljudstvu zasovraženih rogoviležev, in naj temu primerno umerijo svoje korake.
Miške novice.
t Volitev. Ker je bila volitev za I. občinski razred razveljavljena, se bo vršila ista za I. razred še enkrat in sicer v torek, dne 23. julija.
t Utonil je štiriletni Viktor Kam-bič, sin delavca, ki jc zadnji čas prišel semkaj na delo. Otrok je bil pri Lončarjevi žagi v Šentanski dolini in je hotel piti vodo; pri tem se je preveč nagnil in prevrnil v vodo. Nesrečo so sicer zapazili in otroka potegnili iz vode, a je bil že mrtev.
t Izlet k stari božjepotni cerkvi v Velesovo in v Cerklje pri Kranju je napravilo dne 11. julija 75 šolskih otrok pod nadzorstvom učiteljstva.
Somišljeniki! Povsod posvetite mesec julij agitaciji za »Domoljuba"!
Primorske vesn.
p Rezultati ljudskega štetja za
Trst in Gorico so bili objavljeni te dni v uradnem listu. Po tem štetju je štel Trst sam dne 31. decembra 1910 126.807 prebivalcev. Izmed teh je bilo Lahov 95.383, Slovencev 19.694, Nemcev 9255, Hrvatov 1978, Cehov 330, Poljakov 125, Rusinov 29, Rumunov 5, Ogrov 8. Predmestja so štela 52.981 prebivalcev, .od katerih je navedlo 28.178 prebivalcev slovenski kot občevalni jezik, 22.432 laški, 2067 nemški, 186 hrvaški, 90 češki, 20 poljski, 3 nimunski in 5 mažar-ski. Okolica šteje 8875 prebivalcev: 8199 je Slovencev, 538 Lahov, 114 Nemcev, 12 Hrvatov, 11 Cehov in 1 Poljak. Torej je štel Trst s predmestji in okolico brez vojaštva 188.636 prebivalcev, z vojaštvom pa 190.941 prebivalcev: Slovencev 56.926, Lahov 118.957, Nemcev 11.876, Hrvatov 2403, Cehov 565, Poljakov 157. V tem številu niso všteti tuji podaniki, katerih jc v Trstu 39.016, seveda največ Italijanov. Kakor znano, je ljudsko štetje, ki ga jc prvotno izvršil magistrat, vsled protesta Slovencev revidiralo po nalogu ministrstva namestni-štvo. Tudi v Gorici je namestnija revidirala po magistratu izvršeno štetje, ki je podalo sledeči rezultat: Prebivalcev je bilo v Gorici (vštevši vojaštvo) 29.291. Slovencev 10.790, Lahov 14.812, Nemcev 3238, drugih Slovanov je bilo še 445. Kakor je razvidno, je v Gorici malo manj Slovencev kot Lahov in vendar nimajo v mestnem svetu niti enega zastopnika. Zanimivo hi bilo, primerjati le podatke z onimi iz leta 1900, ko sta tržaški in goriški magistrat sama izvršila ljudsko štetje. Videlo bi se, koliko smo Slovenci v desetih letih napredovali, oziroma, približno koliko naših ljudi sta »požrla« leta 1900 tržaški in goriški magistrat. To primerjanje bi gotovo tudi upravičilo korak vlade, da je letos revidirala delo magistratov. Da ni ta, za primorske Slovenca ugoden izid ljudskega štetja pogodu Italijanom, sc razume, saj so te številke podrle samolaštvo Trsta in Gorice. Te številke nam morajo pa tudi priboriti še vse one pravice, ki jih nimamo.
p Slovenska trgovska šola v Trstu je končala dne 6. julija šolsko leto. Na tem zavodu jc poučevalo deset učnih moči. V I. tečaju jc bilo 24 učencev, v II. pa 4. Pripravljalni tečaj je pohajalo 30 učencev. Prihodnje šolsko leto se ustanovi v Trstu tudi slovenska ženska trgovska šola. Trgovska šola je dobila malo pred koncem šolskega leta pravico javnosti. Cujemo, da se je potegnil ea to pravico neki član Hrvaško - slovenskega kluba.
pPetdesetletnica župne cerkve v Bojanu. Dne 12. julija letos jc preteklo 50 let odkar je blagopokojni škof Jernej Legat posvetil novo cerkev v tržaškem predmestju Rojan in izročil v zaščito blagovestnikom našim Mohorju in Fortunatu. Zanimalo bo gotovo marsikoga zvedeti, da je v začetku rojanski okraj spadal pod župnijo Svetega Antona Novega, ki je leta 1780. obsegala vse sedanje samostojne župnije, namreč Barkovlje, Sv. Ivan, Rojan in del župnij Ivatinarc in Sv. J a kopa in vendar je takrat Sv. Anton štel komaj 900 hiš in 4282 duš. Dandanes šteje samo Sv. Anton novi okoli 55.000 duš. Ko se je leta 1862., z dnem 1. novembra stalno naselil v Rojanu dušni pastir, jc štel rojanski okraj komaj 800 duš, dandanes spada pod našo župnijo okoli .16.000 duš; torej v teku petdesetih let se je župnijsko prebivalstvo podvajsc-torilo. Ogromno večino rojan. župnije, ki obsega Rojan, Greto, Škorkljo, Fer-lugc in Piščance in dei ceste Belvedere in Miramar tvorijo Slovenci. To sc je izkazalo zlasti pri zadnjih državnozbor-frkih volitvah, ko je slovenski kandidat dobil v Rojanu z Barkovljami največ glasov v volilnem okoličanskem okraju in veliko glasov tudi v II. volilnem okraju, ki deloma tudi spada pod ro-jausko župnijo, kjer je stopil v ožjo volitev s ponosnim mestnim italijanskim kandidatom. V tej župniji biva zlasti veliko Kranjcev, ki so uslužbeni pri južni železnici, ki tudi spada pod Rojan, pošti, financi itd. Zato pa dela naš ljubeznjivi magistrat na vse pre-tege, da bi rešil kar se rešiti da in lepa vsota 84.000 K. je šla za laški ricreatorij ki bo pravcati crematorij slovenskih otročičev, bodisi v verskem, bodisi v narodnem oziru. Končno bodi še omenjeno, da je rojanska cerkev ena najlepših na tržaškem ozemlju.
p Tisti učitelj širok, ki je nedavno na. nekem shodu narodno - radikalne mladinske organizacije v Trstu, ki je proglasila za svoj program antimilita-" rizeni, govoril, res ni na Ciril-Metodovi šoli, ampak učitelj v Sv. Ivanu. To zato, da »Edinost« ne bo preveč razburjena. Kar se tiče »denunciantstva«, naj bi vendar liberalci enkrat nehali s tem smešnim očitkom. Mi smo vendar le
sporočili, kdo je govoril in kaj jc kdo govoril. Narodnosocialna mladinska organizacija je pa skoziinskozi antimi-litaristična. Ali je to denunciacija? Ce noče kdo, da bi ga za antimihtarista imeli, naj pa doma ostane. »Edinost« pa je stara hinavka; najprej vabi na take shode, potem pa joče, če jo kdo opozori, kakšnim elementom s tem služi.
p Letina v Istri. Ker ni bilo od 25. junija več dežja, je nastala v Istri velika suša. Na polju je začelo vse veneti in se sušiti. Filoksera uničuje trte.
p Kolera v Trstu in na Ogrskem? Iz Trsta poročajo, da je obolela 11. t. m. neka perica, dne 12. t. m. pa neki šofer na bolezni s sumljivimi znaki kolere. Svojce obolelih so prepeljali v infekcijsko bolnišnico. — V Beregszegu je pa obolel neki mož na znakih kolere.
p Krvav pretep se jc vnel 10. t. m. v hiši št. 61 v ulici Flaccio v Pulju. Posestnik Martin Quaranta, čeprav ože-njen, je živel skupaj z neko Marijo Petrelich, ki je tudi od svojega moža Marka ločena. Omenjenega dne pa je Marka, nekoliko vinjen, prišel k Martinu Ouaranta, vnel se je med njima prepir zaradi žene in končno sta se začela z noži obdelovati. Ouaranta je dobil 9, Petrelich 4 rane. Prepeljali so ju v bolnišnico. Nezvesta žena je pa dobila le par bunk.
p Peneverjeiij* občinskih uradnikov v Pulju pred sodiščem. Včeraj dopoldne so v razpravi proti uradnikoma puljske občine, občinskemu tajniku dr. Palisci in računskemu uradniku Bi-gattu, podali sodni računski izvedenci svoje mnenje, ki obtoženca zelo obtožuje. Izvedenci so izjavili, da vlada v knjigah občine Pulj največji nered in da so morali biti obtoženci dogovorjeni. Državni pravclnik je opisaval brezupne razmere v puljski občinski upravi. Predno so razpustili puljski občinski svet, je več uradnikov nesramno kradlo. Tatinsko tolpo je vodil blagajnik Galante, ki nosi veliko odgovornost in se bo moral zato še zagovarjati. Krivda dr. Paliscc in Bigatta je dokazana. Palisca je odkrito priznal, da jc sprejemal denar od lastnic tolerančnih hiš zato, ker jc vrgel ovadbe proti njim v koš. Sodišče je prisodilo občinskemu tajniku dr. Pa-isci 14 mesečno, računskemu uradniku Bigattu pa Smesečno ječo. Druge razprave proti tatinskim uradnikom laške občinske uprave v Pulju bodo še sledile.
p Dr. Hektor Daurant, tržaški podžupan je umrl v 58. letu starosti. Po smrti Felice Veneziana jc bil Daurant njegov naslednik v vodstvu liberalne stranke italijanske, katerega pa niti oddaleč ni dosegel.
p Tržaška Nar. Del. organizacija, jc hotela prirediti v nedeljo izlet v Gorico, kar je goriške Lahe tako razburilo, da sc jc bilo bati resnih izgredov in spopadov. Zato jc vlada prepovedala ta izlet.
p Deklica zgorela. Pri Lovcu nad Trstom je te dni desetletna deklica Justina Grahonja bila sama v kuhinji in je napravljala ogenj. Da bi hitreje zakurila, je vlila najbrže na oglje petrolej, ki se je vžgal in vžgal tudi deklici obleko. Na njeno vpitje so prihiteli ljudje, katerim sc je nudil strašen prizor. Deklica je bila ena sama velika rana. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je pa kmalu v strašnih bolečinah izdihnila svojo dušo.
p V Trstu imamo že nekaj dni strašno vročino. V senci kaže toplomer 30". V četrtek je siccr padlo malo dežja, vendar zraka ni ohladil.
VSTAJA NA PORTUGALSKEM.
Republikanski portugalski mogotci imajo zdaj zelo slabe čase. V severno Portugalsko so namreč vdrli monarhi-stj. Portugalski republikanci sicer poročajo svetu, da so premagali nionar-liiste, a vsa ta poročila pobijajo druga, ki trde, da vdirajo vedno nove čete mo-narhistov na Portugalsko. Monarhi-stom, ki delajo na. to, da bi se na Portugalskem odpravila republika in zopet uvedla monarhija, se pridružuje tudi civilno prebivalstvo. Vstaja pa ne divja samo na Portugalskem, marveč se je razširila tudi že v portugalske kolonije v Indiji. Najnovešja poročila o vstaji slovcjo:
Iz Oporta se poroča: 1200 rojalistov je zasedlo Caberos. Guvernerja in njegovega tajnika so rojalisti usmrtili. Republikanska artiljerija obstreljava mesto, ki jc oblegajo republikanski vojaki. — O bitki pri Chawezu se poroča: Bitka jc trajala od solnčnega vzhoda do tretje ure popoldne. 300 republikanskih vojakov, ki so jih podpirali civilisti, se je borilo s 500 monarhisti, ki so bili prisiljeni sc umakniti. Med vjetniki se nahaja tudi pobočnik pretendenta Don Miguelu :.U Braganzd. — Iz Lizbone se poroča, da so oboroženi monarhisti vdrli iz Soutenlinlia na Portugalsko. Vstaši iz Cabaecira do Baska so imeli
v boju z republikanskimi vojaki velike I izgube.
Po poročilih iz Portugalske Indije so izbruhnili nemiri v mestu Goa. V mestu Satara je pobunjeno ljudstvo oplenilo poštne in brzojavne urade in deloma pridobilo za vstajo domače, vojake. Beli vojaki so ostali vladi zvesti in se bore z vstaši. Na obeh straneh je padlo veliko ljudi. Izicl boja še ni znan.
V Belgiji se nahaja vodstvo organizacije portugalskih monarhistov, ki so kupili nek samostan, kjer so ustanovili šolo namenjeno sinovom plemenitih portugalskih rodbin. Na zavodu poučuje 50 telovadnih učiteljev, ki so vsi bivši portugalski častniki. Učenci se vzgajajo za dobre vojake, ki se bodo udeleževali bojev za obnovitev monarhije na Portugalskem.
Šiejerske novice.
š Slomškova slavnost »Orlov« v nedeljo, dne 11. avgusta 1912 v št. Jur-ju ob južni železnici. V spored: L Sprejem gostov na kolodvoru (prihod vlakov: iz Celja 9.55, iz Maribora 10;; 2. ob pol 11. uri: pridiga in sv. maša (pridiguje organizator mladine vele-častiti gospod dr. J. Hohnjcc;) 3. ob pol 12. uri: svečano zborovanje štajerskega Orla v dvorani Katoliškega doma; 4. ob pol 1. uri: obed v določenih gostilnah; 5. po večernicah: nastop in telovadba štajerskih in kranjskih Orlov na travniku posestnika F. Ger-zina; 6. ljudska veselica, govori, godba, petje in druge zabave. V slučaju zelo slabega vremena se vrši slavnost dne 18. avgusta. Vstopnina 30 vinarjev. — Štajerska »Podzveza Orlov.«
š Občni zbor štajerskega pododbora Zadružne zveze v Ljubljani se je vršil predvčerajšnjim v Mariboru. Iz poročila nadrevizorja g. Pušenjaka posnemamo: Leta 1911 je štela naša organizacija 105 zadrug, in sicer: 80 Rajfajznovk, 13 posojilnic mešanega ustroja, 5 kmetijskih zadrug, 2 stav-binski zadrugi, 2 pašniški zadrugi, 1 Osrednja zadruga za vnovčenjc živine in pospeševanje živinoreje, 1 mlekarska zadruga, 1 strojna zadruga. Nismo samo napredovali po številu zadrug, temveč, kar jc treba posebej naglašati, po stalnem izpopolnjevanju njihovega notranjega poslovanja in po dosegi vedno večjih uspehov. Več kot besede povedo sledeče številke: V ccli organizaciji je bilo združenih leta 1911. nad 25.000 članov, zadruge so napravile nad 28 in pol milijona kron prometa. Stanje hranilnih vlog jo znašalo nacl 19 milijonov kron, kar je sicer precej, če pomislimo, da je izmed 93 posojilnic 66 posojilnic komaj tri, oziroma manj let starih. Če pa primerjamo stanje hranilnih vlog z hranilnimi vlogami, katere so kmetje vložili v druge denarne zavode, zlasti hranilnice, nas še čaka mnogo dela. Čistega dobička so napravile naše zadruge že nad 80.000 kron, rezervni fondi pa znašajo nad 507.000 K, kar je z ozirom na mlado organizacijo veliko. In zaupanje ljudstva do naših denarnih zavodov se zrcali v tem, cla imamo ne le dovolj denarnih sredstev za posojilojemalce, temveč še razpolagamo z okroglo 2,300.000 K oclvišnega denarja. Kdor pozna denarne razmere, ve, da jc to dejstvo velevažnega pomena za našo organizacijo. — Pri volitvi odbora je bil soglasno izvoljen zaslužni stari odbor.
š Mladeniški shod sc vrši v nedeljo, dne 21. julija pri Sv. Jungerti nad Galicijo pri Celju.
š Imenovan jc za ravnatelja mariborske moške kaznilnice Alojz Ser d a, dosedaj oskrbnik moške kaznilnice v Gradcu.
š Državna realka v Mariboru. Ta
zavod jc v preteklem šolskem letu obiskovalo 276 učencev, med njimi osem Slovencev in dva Hrvata. Dobro bi bilo, cla bi se Slovenci malo bolj brigali za realke in svoje sinove v večjem številu pošiljali na te zavode.
š Strela ga je ubila na češnji. Dne 11. t. m. je ubila strela v Kanjucih, župnija sv. Rupert Alojzija Zupane. Šel je ravno s češnje in stal na zadnjem klinu lestvico. Zapušča peno s štirimi nepreskrbljenimi otročiči.
š Koze so se pojavile v krajih Podgorju in Šmklavžu pri Slovenjgradcu. V slovenjgraško bolnišnico so spravili več oseb.
š štiri dni zaprt v vinski kleti. V mariborski okolici se je te dni zgodila zanimiva clogoclbica. Posestnik Ilibner je poslal svojega hlapca v bližnji vinograd, da bi v kleti nekaj popravil. Ko je hlapec v kleti pridno delal, je potegnil naenkrat močen veter, zaloputnil težko okovane kletne duri in hlapec. je ostal v ječi pri polnih sodih vina. Revež je skušal s silo odpahniti vrata, a ves njegov dolgotrajni trud je bil zastonj. Tudi klicanje na pomoč
mu ni nič pomagalo, ker ga ni nihče slišal. Revež se je udal v usodo, užgal svetilko, srkal od časa do časa vino ter čakal rešitve. Glad ga je hudo pritiskal. Doma so bili za hlapcem v velikih skrbeh. Četrti dan se je podal šele gospodar v vinograd. Ko je odprl klet, je našel hlapca ležati v kotu izstradanega in onemoglega. Revež je bil zaprt 4 dni v vinski ječi.
š Smrtna kosa. Umrl jc v Št. Andražu v Slov. gor. posestnik An t. Dru-zovič. — V Gerlovi pri Ljutomeru je umrla posestnica Frančiška Makovec, roj. Štuliec, stara 34 let. — V novi vasi je umrl posestnik in gostilničar Franc Bračič.
š Strela je užgala pri posestniku Desetniku v Slovenjgraški okolici gospodarsko poslopje, katerega je ogenj popolnoma uničil. Zgorelo je tudi okrog 40 vozov krme in veliko orodja. Živino so rešili. Škoda znaša več tisoč kron.
š Ponesrečeni otroci. V mariborski okolici se je na cesti pred hišo igrala 10 letna hčerka železolivarja Brulca. Po cesti se je pripeljal senen voz in deklica jc skušala ocl zadaj splezati na voz, kar pa se ji ni posrečilo. Padla je z voza in obležala na cesti. V tem jc prišel drug voz ter dekleta povozil. Težko ranjenega otroka so nato spravili v mariborsko bolnišnico. — Blizu postaje Tobelbad pri neki pazniški hišici je vlak povozil enoinpolletno hčerko železniškega paznika Jožefa Wal-chensteinerja. Oče jc prepozno zapazil otroka na tiru. Vlak jc s tako močjo vrgel otroka ob tla, da se je otroku razbila glava in da je zadobil težke notranje poškodbe. Dve uri po nesreči jc otrok umrl.
š Celjska višja gimnazija. Iz letnega poročila višjo gimnazije posnemamo, da je bilo na zavodu koncem šolskega leta 1911/12 303+6 učencev, mecl njimi 72+1 Slovenec. Pripravljalni razred jc štel 7 učencev, meti njimi 2 Slovenca in 5 Nemcev. Učni uspehi v lanskem šolskem letu so bili zelo ugodni; 14-1-4 jo odličnjakov, 20+2 sta padla, ostali so izdelali. Zanimivo je, od kod prihaja toliko nemških dijakov na celjsko gimnazijo. Statistični pregled nam kaže, cla jih je iz Celja, bližnje okolice in sploh iz Štajerskega samo 127; vsi ostali so doma na Dunaju (35), Koroškem, Tirolskem, v Švici. Nemčiji, na Ogrskem, v Bosni itd. To jc dijaški material, katerega zbira celjski nemški »Studentcnheim«. Ako bi ne bilo teh tujcev, bi bilo v Celju na obeli gimnazijah 237 Slovencev in samo 127 Nemcev. Vidi se, komu gre pravica do samostojne višje gimnazije v Celju! A v Avstriji smo prišli tako daleč, da vlada niti ne misli na samostojno višjo gimnazijo v Celju, temveč hoče šiloma odpraviti še dosedanje samostojne slo-vensko-nemške gimnazijske razrede.
š Na deželni vinarski in sadjarski soli v Mariboru sc bo zaključilo šolsko leto dne 30. julija.
m oni.
Slavnost pri otvoritvi Oii^vne v Krč-mani
je ob lepem vremenu krasno uspela. Prve slavnosti svoje vrste v tem kraju se je mogla udeležiti širna okolica, da bi se tako v Krčmani naučila požrtvovalnosti, navdušenja ter poguma k delu. Ob 1 popoldne je bilo končano v kapeli cerkveno opravilo, na kar so začeli prihajati prvi odbori »Orla« iz bližnjih župnij. Voz za vozom je pridr-dral in pripeljal čile Orle ali pa vrle mladenke Orlicc. Ob pol treh sc je premikala mnogobrojna četa Orlov in Orlic z lepimi društvenimi zastavami proti okusno ozaljšani Orlovni. Na tribuno, postavljeno na vrtu Orlovnc, je stopil požrtvovalni in navdušeni kaplan Adolf Škrabal, ki ima največ zaslug pri ponosno dvigajoči se Orlovni. V imenu predstojništva občine ter v imenu stavbnega društva je govornik srčno pozdravil zunanje in domače udeležnike. Poslanec šramek jc poslal brzojavko: »Naj bi bila prva Orlovna močna izpodbuda k novemu, vztrajnemu delu med našimi čilimi Orli in vrlimi Orlicami. Vsem pa, ki so pomagali staviti ponosni društveni dom neminljiva hvala!« (Slava.) Kakor govornik je nastopil tudi načelnik Fr. Do-lansky, ki je proslavljal vse, kateri so prispevali k toli pomembni stavbi tei je izražal nado, cla bodo Orli in Orlicc plemeniti predbojevniki katoliškega gibanja v Čehih. Nato sc jc oglasil k besedi P. Svctlik, ki jc slavil velik čin krčmanskih katolikov. »Jasno ste pokazali, kako neopravičeni so predsodki naših nasprotnikov proti našemu delovanju. Kakor smo v modernem narodnem življenju pokazali, kaj zmoremo v vedi, umetnosti, šoli, politiki, v življenju gospodarskem in socialnem in z deli ovrgli predsodke proti nam.
kakor da smo »mračnjaki«, »fiazad-njaki« itd., tako je tudi glede na jače-nje telesa naš »Orel« pokazal, da se i tu ne damo. Naloga »Orla« je krepiti telo, ali krepiti moramo tudi duha in značaj na verski podlagi, ki jo najbolj preizkušena. »Orel« nam mora vzgajati značaje, vso naravo ter značajno in verno ljudstvo. Po »Orlovi« ideji izvršujemo najbolje svojo narodno dolžnost!« (Nepretrgano ploskanje.) Potem je sledila telovadba in prosta zabava, katere se je udeležil tudi namestnik deželnega glavarja poslanec dr. Hru-ban. — Kakor je videti »Orlova« ideja krasno uspeva med našimi severnimi brati.
NAŠE ZRAČNO BRODOVJE.
Nakup 35 aeroplanov.
Kljub temu, da niso bili dovoljeni v zadnjem skupnem ministrskem svetu izvanredni vojni krediti, katere jc bil zahteval vojni minister pl. Auffen-berg, je naročila sedaj vojna uprava veliko število aeroplanov. Naš letal-stveni oddelek ima sedaj, ne glede na šolske aeroplane, ki za večje naloge ne pridejo v poštev, 16 Etrichovih letal. Sedaj je kupilo vojno ministrstvo oni Lohner-Daimlerjev aeroplan, s katerim je dosegel nadporočnik Blaschke na letalnem tednu v Aspernu svoje velike uspehe za 55.000 kron. Nadalje je naročilo pri tovarni Lohner še deset takih aeroplanov, za katere bo treba 550.000 kron. Pri Etrichovih delavnicah v Dunajskem Novem Mestu je naročilo vojno ministrstvo 24 letal, ki stanejo po 35.000 kron. Vojni minister misli pokriti te izvanredne stroške iz normalnega budgeta, ki mu daje na razpolago letnih 440.000 kron in iz uspeha privatnih naberil za naše vojno letalstvo.
Dnevne novice.
ZVRŠILNI ODBOR SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE.
Pod predsedstvom načelnika stranke dr. Ivana šusteršiča, se je sešel včeraj zvršilni odbor S. L. S. Po razmotrivanju političnega položaja je sklenil zvršilni odbor soglasno:
1.	Zvršilni odbor S. L. S. odobrava v vsakem pogledu politiko Hrvatsko-slovenskega kluba v državnem zboru, izreka poslancem S. L. S. popolno zaupanje in zahvalo za njihovo pametno, odločno in smotreno taktiko, v koji vidi jamstvo najboljših uspehov za hrvatsko - slovenski narod.
2.	Zvršilni odbor S. L. S. smatra slejkoprej hrvatsko vprašanje kot najvažnejše politično vprašanje na slovanskem jugu monarhije in izreka, da so v tem vprašanju zadeti najvitalneji politični interesi vesoljnega slovenskega naroda. S. L. S. sc hoče slejkoprej odločno boriti za hrvatsko državno pravo in po potrebi tudi primerno poostriti svojo taktiko.
-f Zmaga S. L. S. v Dolenjem Logatcu. Iz Dolenjega Logatca. Naši patentirani liberalci si ne morejo misliti, da je tudi brez njihove modrosti mogoče voditi in vladati občino, v katere za-stopu je po zadnjih volitvah 8. julija t. 1. ostal en sam liberalec za parado. Na vsak način bi bili radi šc nekateri drugi »naprednjaki« v novem občinskem odboru in ker bi bili radi, mislijo, da tudi morajo biti. Zato pa zdaj po svojem porazu krčevito iščejo ljudi, ki bi ovrgli tudi zadnje občinske volitve za I. razred. Radovedni smo, kateri ju-ridično-politični Herkul bo mogel dokazati kake neresnice, utemeljene ne-postavnosti in kdo bi morebitnemu tozadevnemu prizivu mogel ugoditi? Saj je član S. L. S. na lastne stroške in prav namenoma dobil od c. kr. okrajnega glavarstva c. kr. okrajnega komisarja, ki se je moral osebno prepričati, da se pod njegovim uradnim nadzorstvom pri volitvi niso godile nikake nepravilnosti, ktere bi utegnile kljub vsakemu rekurzu od katerekoli strani omajati, odnosno spodbiti veljavnost zadnjih volitev. Brezplodnemu drega-nju bo menda sedaj konec, če ne, bomo morali za javnost postaviti malo več luči v dosedanje tukajšnje soc.-politič-ne razmere. Vse, kar je pravi Pravica in poštenost za vse!
4- Inšpekcijsko potovanje deželnega glavarja. — Deželni glavar dr. Š u -steršič je naznanil v zadnji seji deželnega odbora, da bode po sorazmerju razpoložljivega časa izvršil oficielno inšpekcijsko potovanje po celi kranjski deželi, da se osebno natančno poduči o željah in potrebah prebivalstva in stopi v svoji lastnosti kot deželni glavar v neposredni stik z ljudstvom.
Kakor čujemo, bo spremljal na tem potovanju deželnega glavarja deželni komisar dr. T o m a ž i č. Začetek tega potovanja so morebiti izvrši še ta mesec. Vendar šc ni nič gotovega glede podrobnosti.
+ Vsi oni, ki se mislijo udeležili dijaškega sestanku ob desetletnici »Zarje« v dneh 1., 2. in 3. avgusta v Ljubljani, naj se nemudoma javijo do 25. julija 1912. Vsa pisma in naznanila je treba poslati na naslov: Dore Mnsič, jurist, Ljubljana, Vrhovčeva ulica 11. Na poznejše prijave se ne bo oziralo.
-f- Za liberalne učitelje je deželni denar zapravljen. »Dan« je napisal ob zaključku Ribnikarjeve razprave na naslov naše delegacije v deželnem odboru najpodlejše psovke. Dne 8. julija jih je imenoval »lumpe, najslabše fa-lote. nesramne indivi-i.ue, gadjo zalego, pakažo, izvržke našega rodu.« Danes pa napada zopot deželno gospodarstvo, češ, da je bankerotno in da je S. L. S. »zapravila ves deželni denar.« V kratkem času so bodo izplačevale dra-ginjske doklade tistim učiteljem in učiteljicam, ki jih do sedaj še niso imeli. Opozarjamo pri tej priliki, da se ne bo kak liberalen učitelj jezil, da ni treba pri »iumpih« nobenih doklad iskati in da je za nje deželni denar — zapravljen. Gospodje naj bodo torej dosledni in ne iščejo denarja tam, kjer jo zapravljen.
+ Dobro pogodil. Belgijski katoliški poslanec Brifaud je na shodu v Roulersu dejal. » Če niso vsi naši liberalci kanaljo, so pa gotovo vse ka-nalje liberalne.« -- Malo hudo in ostro sicer, a v bistvu precej pogojeno in na vsak fnačin duhovito. Belgijski liberalci se zaraiitega sicer zelo jeze, a ta krepki izrek gre po celi deželi ui se bo liberalne stranke dobro prijel.
- Kdo je prvi izročil Ribnikarja sodišču. G. A. Ribnikarju, ki je stal v bližini mnogih ovadb proti našim ljudem, spletajo po liberalnih listih lovorjeve vence in ga proglašajo za. celega mučenika, čeravno ga je sodišče oprostilo. Ker je med temi liberalnimi listi posebno glasen »Slovenski Narod«, torej trobilo dr. Tavčarja, moramo liberalcem spet enkrat osvežiti spomin na neko smešno prasko v liberalni stranki. Takrat sta pa gg. dr. T a v č a r i n dr. T r i 11 e r tirala sama g. A d o 1 f a Ribnikarja pred kazenskega sodnika in ga dala obsoditi. Glavna poglavarja liberalne stranke sta vlekla radi one male praske v stranki sami svojega pristaša g. Ribnikarja pred kazenskega sodnika, ki ga jc tudi o b sodil. Tega fee naj spominjajo liberalni listi, če jim ta spomin morda preveč ne — smrdi.
-f Liška železnica. Ogrsko trgovinsko ministrstvo se zdaj bavi s predcle-li za zgradbo žcleznice, ki sc zgradi čez Liko. Vse načrte še enkrat proučujejo. Dne 20. t. m. sc prične graditi Dalmatinska železnica na Hrvaškem.
+ Občni zbor »Slomškove zveze«, združen s Slomškovo proslavo (petdesetletnico) bo v Kamniku dne 8. avgusta. Spored bo objavljen v številki »Slovenskega Učitelja«, ki izide te dni. Da bo moč pravočasno vse urediti, oskrbeti komerz itd., naj se blagovole cenjene gospodične tovarišice in gospodje tovariši, ki se nameravajo udeležiti zborovanja, priglasiti vsaj do 31. julija. Priglase sprejema predsednik kamniške podružnice gospod Kermclj Frančišek, nadučitelj v Komendi. Na veselo svidenje! — Predsedstvo.
+ Slomškova proslava. Iz Spodnje Idrije: V nedeljo, dne 7. julija je imela podružnica »Slovenske Straže« svojo Slomškovo prireditev. Ob obilni udeležbi ljudstva jo prav lepo uspela, tako, da bo »Slovenska Straža« dobila od nje lep donesek. Veselica se je vršila na župnijskem vrtu z govori, dc-klamacijami in igrami: »Kmet Herod« in »Pri gospodi«, ki so jih uprizorili naši fantje in dekleta. Le veselo naprej !
-j- Logaško okrožje Orlov priredi dne 21. julija 1912 veliko Slomškovo
slavnost, združeno z javno telovadbo v Gorenjem Logatcu s sledečim sporedom: Ob četrt na 3. uro popoldne zbirališče Orlov in vseh cenjenih društev na kolodvoru. Potem slavnosten pohod z godbo in zastavami na čelu skozi Spodnji Logatec po državni cesti v Gorenji Logatec, kjer bo pred župno cerkvijo sprejem. Po sprejemu večerni-ce in iakoj po večernicah pa veliko ljudsko zborovanje pred cerkvijo, kjer bodo govorili razni gospodje govorniki. Po zborovanju odhod na krasen grajski travnik, kjer bo ob 4. uri javna telovadba Orlov. Po telovadbi se vrši na istem prostoru ljudska veselica, pri kateri sodeluje orlovska godba iz Dcv M. Polja. Vrle Bogomile pa bodo skrbele za postrežbo, ki bo obstajala, iz raznih jedil in pijač. Zato prosimo vsa vrla
j sosedna društva in naše domačine, posebno sosednje Dolenjelogatčane, da se naše prireditve v obilnem številu udeleže.
-f Kako sodi moderni učenjak o deset božjih zapovedih. Svobodomiselni pastor Stendel iz Bremena, ki je znan kot eden najsrditejših nasprotnikov verske šole, je poslal različnim osebam vprašalno polo, kaj sodijo o deset božjih zapovedih in bi sc li ne dale nadomestiti z boljšimi na podlagi »moderne etične vede«. Stendlu je odgovoril sloveči filozof Viljem W u n d t iz Lipskega na njegovo vprašanje do-slovno sledeče: »Neprecenljiva vrednost deset božjih zapovedi obstoji v tem, da so s svojo imponujočo preciznostjo najspoštljivejše spričevalo za neminljivost nravnih zapovedi, kar jih imamo. Hoteti jih izboljšati, bi pomen-jalo atentat, nadomestiti jih s kakimi modernimi določili, pa bi bilo bedasto podjetje.« — To je tudi dober nauk za naše svobodomiselce, ki si domišljuje-jo, da bodo s svojo» moderno« etiko mogli izpodriniti Mojzesovo oziroma krščansko. Ko bo na grobovih naših svobodomiselnih pritlikavcev že rastlu visoka trava, bodo še vedno veljale božje zapovedi.
—	Minister za javna dela na Bledu. Z Bleda: Jutri v nedeljo ob 8. uri zjutrarj dospe semkaj okscelenca minister javnih del Otokar Trnka, ki ostane z rodbino več tednov na našem Bledu. Stanoval bo v vili Dalibor. Se-ziju so tudi letos kaže še dokaj živahna in je že tukaj več odličnih gostov. Tako na primer princ in princesinja Schonburg, grof in grofica Welsers-heimb, župan solnograški Berger, daljo so naročili že stanovanje bivši ministrski predsednik in cesarski namestnik pl. Bienerth, korni poveljnik Feldzeugmojster Wersbacli pl. Hade-mar, korni poveljnik Feldzeugmojster pl. Seefranz iz Temešvara in večletni zvesti obiskovalec Bleda ekscel. general pehote grof Bock. Tudi mnogo inostranskih tujcev z Angleške, Nemške in Italije, da celo iz Egipta in Amerike je že tu. V nedeljo zvečer koncer-tira v hotelu »Louisenbad« prvikrat vojaška godba pešpolka št. 19, ki je bil transferiran letošnjo pomlad iz Dunaja v Tolmin. Upati je, da se bode tudi letošnja sezija. dobro obnesla in pridobila novih rednih obiskovalcev.
—■ Javno telovadbo priredi šent-vidsko okrožje Orla v Šmartnem pod Šmarno goro v nedeljo, dno 14. julija 1912. Spored: Ob 4. uri popoldne javna telovadba. Govor g. Fr. Terseglava. Nato prosta zabava z govori, godbo, petjem, šaljivo pošto, srečolovom itd. Vstopnina k veselici 30 vin. Javna telovadba se bo vršila na travniku posestnika g. Janeza Ovčaka in sicer ob vsakem vremenu, prosta zabava pa na vrtu gostilničarja in posestnika gospoda Jožefa Botarja. — Pri telovadbi in prosti zabavi sodeluje orlovska godba z Viča. Železniške zvezo so kaj pripravne: iz Ljubljane gre vlak ob 11. uri 30 minut, iz Gorenjskega prihaja v Vižmarje ob 11. uri 3 minute. Odhaja pa iz Vižmarjev ob 6. uri 49 minut, 8. uri 3 minute in 11. uri 20 minut proti Ljubljani. Na Gorenjsko pa ob 6. uri 51 minut in 10. uri 12 minut. Iz Vižmarjev do Šmartna pod Šmarno goro vodi ravna cesta, katero prehodiš v 35 minutah.
—	Letošnje nove maše. Hafner Jernej, 21. julija v Kropi; govori preč. g. Franc Hoenigman, župnik na Brezovici. — Lobe Janko, 21. julija v Zagrad-cu; govori preč. g. dr. Ignacij Žitnik, stolni kanonik v Ljubljani. — Markič Jožef, 22. julija na Brezjah. — Rovtar Anton, 21. julija v Sp. Idriji; govori preč. g. Mihael Arko, dekan v Idriji. --Sedej Frančišek, 21. julija na Trati; govori preč. g. Fr. Rajčevič, župnik v Lučinah. — Šimenc Jožef, 21. julija v Dolu pri Ljubljani; govori preč. g. Jan. Bizjan, dekan v Moravčah. — Zaje Karol. 21. julija na Brezjah; govori preč. g. Josip Brešar, župnik v Velesovem. — Iliti Fran, 18. avgusta v Čikagi v Ameriki. — Kete Janez, 21. julija v Logu pri Vipavi; govori preč. g. Ivan Lavren-čič, dekan v Kamniku. — Martinčič Andrej, 21. julija pri Št. Juriju pod Ku-liiom; govori preč. g. Matej Riliar, dekan v šmartnem pri Litiji. — Pfajfar Franc, 21. julija v Selcih; govori proč. Janez Pfajfar, župnik v Javorjah. — Potočnik Rudolf, dne 21. julija v Selcih; govori prečastiti gospod dr. Josip Dcbevec, profesor v Ljubljani. — Širaj Jakob na Savi pri Litiji; govori prečastiti gospod Matej Riliar, dekan v Šmartnem. — škerber. Matija, dne 21. julija v Krkavcih-Istra; govori prečastiti gospod Milan šašelj, župnik v Klancu. — Šušteršič Franc, 21. julija v Horjulu; govori prečastiti gospod Tomaž Rožnik, župnik v Dobrniču.
—	Za doktorja veterinarske medicine jc bil danes promoviran na Duna-
ju g. Josip Stegu, c. Kr. okrajni ži-vinozdravnik in veterinarski delegat v poljedelskem ministrstvu.
— Izseljevanje preko Beke. Glasom policijskega izkaza se je v prvi polovici tekočega leta preko Reke izselilo v Ameriko 6932 odraščenih moških, 1080 mladoletnih moških in 2559 žen in deklet.
—	Nova tiskarna. V Kranju so ustanovili liberalci novo tiskarno »Savo«, rcgistroVano zadrugo z omejeno zavezo.
—	V Ameriki umrla Slovenca. V
Valley, VVasli., je umrl rojak Ivan Mrak, star 40 let, doma iz sorške fa-re; zapušča 4 otroke. — V Jolietu je umrl rojak Josip Gartner, doma iz Škofje Loke na Gorenjskem.
—	Huda nevihta je nastala na Pivki dne 10. julija 1912. V Klenku pri Št. Petru udarila je strela. Poreli ste dve hiši. Živino so komaj rešili. Krma in spravljeni pridelki so vsi pogoreli.
—	Strela ubila 59 ovac. Minole dni je strela udarila V čredo ovac, ki so so pasle na nekem bregu blizu Pro-i zora, ter ubila 59 ovac. Škoda znaša 900 kron.
—	Birma na Gori pri Sodražici ne bo v soboto, dne 20. julija, kakor je bilo prvotno določeno, ampak v petek, 19. julija.
—	Novice iz Poljan nad Škofjo Lo« ko, 11. julija 1912. Imenovan je bil čast« nini občanom občine Poljane za občina zaslužni g. duh. svetnik Jernej Ramo-, veš. — Škrlatinka še vodno gospodari, Vzela je že precej otrok. Ravno prav3 da se bliža šolsko leto h koncu.
—	Bolniški vozovi c. kr. državniti železnic. Tekom toga meseca bodo upo« stavili na linijah državnih železnic spe< cijalne vagone za transport bolnikov. In sicer en štiriosni voz I. razreda in štiri dvoosne vozove II. in III. razreda, Ti vagoni bodo opremljeni z vsem kom« fortom, ki odgovarja dotičnemu razredu in z vsemi priredbami za transporti bolnikov. Stacijonirani bodo na dunajskih kolodvorih. Za uporabo I. razreda treba vzeti 18 voznih listkov za prvi razred dotične vrste vlaka. Za III. razred treba štiri listke III. razreda do« tičnega. vlaka, pri čemer ste dve spremi ljevalni osebi bolnika vožnje proste.
—	Grozen pretep se jc vršil 9. t. m, v Zburih pri Šmarjeti. Štirje hlapci g. Ulma iz Klevevža, Franc Lužar, Anton Srčič, Alojzij Pintarič in Jakob Jane so se vračali ponoči iz neke svatbe, kjer so voglarili. V Zburih so bili pa na ce< sti od trope drugih ponočnjakov napadeni in mahoma s kolmi na tla pobiti, Jane, katerega je zadel prvi udarec le po roki, se je rešil z begom. Po ostalih treh, ki so bili na tla pobiti, se je neusmiljeno udrihalo, da so grozno pretepeni po vsem životu. Prepeljani so bili v Ivandijo v bolnišnico, kjer je Lu« žar 12. t. m. umrl, ostali trije pa ša upajo ina ozdravitev.
k Namesto ptiča ustrelil človeka. Pomožni lovec Franc Seiss iz Metnicai je na povratku z lova na srne v mraku slišal v bližini vasi Teichl peti ptiča. Menil je, da vidi ptiča, in je sprožil nanj; zadel jc pa Leonharda Leitnerja iz Teiclila, ki se jo splazil tiho za ptii čem, ki je pel v grmovju.
k Umrl je v Št. Rupertu pri Veli-t kovcu vzoren mož Tomaž Novakp. d< Ravnik.
—	Pošten deček, sirota brez stari-
šev, iz obmejnega kraja, bi se rad' izučil kakega rokodelstva pri mojstru, kjer bi imel popolno oskrbo. Pojasnila da »Slovenska Straža« v Ljubljani.
ZAHTEVE VOJNE UPRAVE.
Ogrsko opozicionalno časopisje trdi, da če je tudi skupni ministrski svet odklonil zahtevo vojne uprave za nove topove, se lahko ponovi, kakor se je to zgodilo ob rešitvi vprašanja dread-noughtov, da naroči topove in da bo stala vlada leta 1913 pred dovršenim dejanjem. Vladni list »Magyar Nemzet« pa naglaša, da si je pridržala ogrska vlada za proračun leta 191 i popolnoma svobodne roke.
OKLOFUTANI POVELJNIK ARMAD-NEGA ZBORA.
Častni sod se je pečal v Budimpešti z znano zadevo, ker je hči podpolkovnika Haertla oklofutala zbornega poveljnika podmaršala Boroeviča. Častni sod jc sklenil, da Boroevič ni kršil vojaškega dostojanstva, ko je pozval podpolkovnika Haertla, da naj prosi za vpokojitev. Nadalje se je izjavil, da z napadom Haertlove hčerke ni bila žaljena častniška čast podmaršala Boroeviča. Sklep častnega soda se predloži cesarju v potrjenje. Častno postopanje so uvedli tudi proti podpolkovniku Hacrtlu, ker jc kršil vojaško
tajnost s tem, da je o svojem razgovoru z zbornim poveljnikom obvestil svojo rodbino.
LjumjonsKe novice.
KJE JE POBALINSTVO?
Liberalci, odlični zastopniki finese fn lepih izrazov, so se razburili! Kaj pa se je zgodilo?
V ljubljanskem občinskem svetu je bil primoran nastopiti sam župan dr. Tavčar, da pobija Štefetov predlog za boljšo preuredbo nadzorstva v mestnih libožnicah, ki je s svojim predlogom v odseku prodrl. Župan je branil razmere v mestnih ubožnicah in posebno hvalil hrano, češ, da jo je sam pokusil. Znano pa je, da se je mestnim revežem, ko so se nekega dne čudili, kako je to, da so dobili tako dobro hrano, reklo: »Ali ne veste, da je bil danes župan v ubož-nici?« Zupan se je boril proti zahtevi, naj se razmere v ubožnicah zboljša-jo, dasi prihajajo tožbe, da so reveži v ubožnici celo dejanskim insultom izpostavljeni, kar bodo naši zastopniki temeljito preiskali.
Za liberalce jc šel v ta boj seveda tudi Etbin Kristan, ki je nastopal na tak način, kot bi že vložil prošnjo za razpisano mesto ravnatelja »Mestne hranilnice«. Ta rdeči gospod jc neču-veno napadal gospe in gospode, ki izvršujejo privatno dobrodelnost, češ, da dele dobrote samo zato, da pridejo v časopise. Naši zastopniki so predrznega polliberalca-polrdečkarja odločno prijeli. Ubogi reveži, če bi morali po Kristanovih »socialnih« nazorih čakati, da zanje stori vse samo država in občina! Upravičeno so naši zastopniki povdarjali v občinskem svetu, da se ravno imena tistih gospej in gospodov, ki res delajo za reveže, najmanj bero v časopisih. Tako predrzno si je upal napadati dobrotnice in dobrotnike reve-žev glavni urednik »Zarje«, ki za svoje falitno podjetje zbira vinarje r d e č-karjev in ki vsakega, ki da vinar za »Zarjo«, debelo tiska v svojih predalih! V tako ubožno preskrbo rdečih žurnalistov se pa Kristan ni zaletel! Naši zastopniki so v občinskem svetu pokazali, da ne puste blatiti onih, ki delajo karltativno In naj bodo naše ali kake druge stranke, naše narodnosti ali kake druge narodnosti. Liberalci so pa ob nesramnih napadih na celo vrsto gospe] in gospodov lepo molčali in predsedujoči podžupan dr. Triller je bil tako kavalirski napram napadenim damam in gospodom, da ni niti z besedico ukoril predrznega rdečkarja! Dr. Triller je dal ukor, pa ne Kristanu, ampak svetnikom S. L. S.!
Potem je pa zopet prišel dr. Tavčar. Mislil je, da sm'e sedaj kar naše obč. svetnike frocljati in nastopal jc na način, kakor nikjer drugod župani ne nastopajo. Ko je govoril o hrani v mestnih ubožnicah, o kateri se čujejo splošne pritožbe, je dejal, da bi hrana seve ne bila za »francoski okus« gosp. Rojine. G. Rojina je takoj protestiral proti takemu neokusnemu županovemu napadu, ki skromno živečemu obrtniku predbaciva, da si privošči življenje po francoskem okusu. In Štefe je potem v svojem odgovoru vprašal liberalce: Kaj pa bi vi rekli, če bi mi dejali, da ima dr. Tavčar »Špickramarjev okus«? — Tu pa je bil nakrat ogenj v strehi! Liberalci so nakrat pozabili na Tavčarjevo opazko o »okusih« in Kristanove nesramnosti in tulili, da jc »narodna dama dr. Tavčarjeva globoko razžaljena«. Najbolj se je drl sam župan. Šele sedaj po 24 urah se vidi smešnost tega prizora. Zupan, ki bi moral za red skrbeti, je metal naravnost nečuvene psovke ua Štefeta. Z vsako stvarjo mešajo zadnji čas liberalci gospo dr. Tavčarjevo, sedaj so jo zmešali še z različnimi gourmandskimi in ne-gourmandskimi okusi, dasi ni nihče o dr. Tavčarjevi govoril ter nje tudi nihče napadel ni. Menda dr. Tavčar sam ni vedel, zakaj se gre in je divjal, ker jc bil od svojih prijateljev napačno informiran. Zahvali se lahko kričanju liberalnih občinskih svetnikov, da Štefe ni slišal njegovih psovk, za katere je žele po seji zvedel.
Potem pa so sklenili liberalni občinski svetniki, da z našimi občinskimi svetniki več ne občujejo, dokler ne dobe za Štefctov »napad« zadoščenja! Tu so liberalni občinski svetniki zopet enkrat pokazali, da se še miso odvadili stare šole bivšega občinskega sveta: biti veliki v malenkostih. Naše tak sklep prav nič ne boli. Z g. Reisnerjem na pr. mnogi naši že doslej niso hoteli obsevati, ker jim je njegov oče pred zadnjimi obč volitvami tožil, da sin ne skrbi zanj, in ker je ta gospod tako odličen v ubožni preskrbi, da svojo mačeho da vzdrževati od zavoda za onemogle, ki
ga vzdržuje — »Kranjska hranilnica«. Torej na to stran ne bo za nas nobenih bolečin. Nežnočuteče liberalce pa si je pri tej priliki treba ogledati še od druge strani. Dr. Triller, podžupan ljubljanski, je govoril na zaupnem shodu liberalcev o deželnem odboru tako, da bi deželni odborniki spadali pravzaprav na zatožno klop, ako bi bile resnične dr. Trillerjeve trditve. Tako nihče mašili ni govoril o občinski upravi, ki kaže zanimive gorostasnosti. Tisti, ki se razburjajo radi nedolžne in z ozirom na Tavčarjev napad na g. Rojino upravičene štefetove opazke, so tu popolnoma mirni — dr. Trillerjeve napade naj bi pa tudi naši deželni poslanci mirno pogoltnili?! Liberalni časopisi so pisali, da je deželni odbor de-fravdiral deželni denar. Finočuteči liberalci — ali sl morete misliti večjega pobalinstva, kot je tako pisarjenje liberalnih listov? In liberalci tako pisarjenje odobravajo!
Dostojnost liberalci sploh na čisto poseben način razumevajo. Dostojno je, če liberalec zoper naše ljudi zabavlja in jih sramoti, nedostojno pa je, če naši liberalcem njihovo predrznost nekoliko poplačajo. S takimi narobepojmi liberalci ne bodo daleč prišli. Katlar postanejo liberalci politično dostojni, se bo dalo z njimi tudi vselej dostojno govoriti. Na liberalcih je, da se to uresniči, samo verjetno ni, da bi se naši liberalci mogli kdaj tako visoko povzdigniti.
lj Etbiu Kristan se v današnji »Zarji« zaletuje v dobrodelne naprave in pravi, da jih delavci nič ne rabijo. »Delavstvo se za vse to usmiljenje prav lepo zahvaljuje,« vzklika tisti Etbin Kristan, ki seveda ne potrebuje miloščine za svoje potovanje v Ameriko, ampak jo dobi plačano od trdo prislu-ženih delavskih grošev. »Fehtati« pa voditelj slovenske socialne demokracije tudi zna, in sicer za svojo »Zarjo«, ki bi morala že davnej zatoniti, ako bi delavci iz usmiljenja zanjo ne darovali po vinarju. Sicer pa dvomimo, ako se delavci strinjajo z Etbin Kristanom, kar se tiče dobrodelnosti v Ljubljani, kajti mi še nismo slišali, da bi se socialno tlemokraški očetje in matere branili pošiljati svojih otrok na primer v otroško zavetišče Vincencijeve družbe na Viču ali pa v Elizabetno bolnico. Tudi nam ni znano, da bi bila kaka socialno demokraška rodbina kdaj odklonila kako podporo od te zasebne dobrodelne strani ali pa obleko in obuvala. Etbinu Kristanu tega seveda ni treba in zato se poteguje za razmere v ljub. ubožnicah, saj on ne trpi mraza in tudi ne je 011 vsak dan češpljeve kaše in soka kakor reveži. Reveži bi lahko vsi gladu pomrli in bi jih uši razjedle, ako bi morali čakati na Kristanovo »bodočo družbo«. Človek, ki je sit, lahko filozofira, kako utegne svet po 1000 letih izgledati.
lj Oče državnega poslanca Gostin-čarja umrl. Danes zjutraj je umrl v Be-ričevem št. 52 Jurij Gostinčar, oče državnega poslanca g. Jos. Gostin-čarja. Naše najiskrenejše sožalje!
lj Zrelostni izpit na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani. Danes so se končali zrelostni izpiti na c. kr. I. drž. gimnaziji v Ljubljani. V prvem (a) oddelku se je oglasilo 27 rednih učencev in 1 privatist, v drugem (b) 20 rednih učencev in 1 privatistka. Reprobiran jc bil samo 1 kandidat (za pol leta), 9 kanditatov je bilo aprobiranih z večino glasov, ostali soglasno, 9 z odliko. Izpit so dostali naslednji kandidatje: Aljančič Ernst (z odliko), Bergant Vladimir, Bezlaj Miha, Bregan Ant., čen-čič Franc, Češarek Franc, Čoš Fr., Fle-ril Karol, Hribar Leopold, Hednik Ad., Jernko Avgust (z odliko), Kalan Janez, Klemenčič Josip, Košak Anton, Leder-has Rajko, Lesar Alojzij, Lesar Janez, Leveč Franc (z odliko), Lobe Ludovik, Marolt Franc, Omersa Ivan, Sparhakl Karol (z odliko), Suher Edvin, Šlajmer Fedor (z odliko), Tome Alojzij, Zamida Pavel (z odliko), Živrek Karol (z odliko). Nadalje iz b-oddelka: Batagelj Iv., Demšar Franc (z odliko), Ermenz Josip, Fabjančič Vladislav (z odliko), Gnezda Emil, Hrašovec Ivo, Kobler Pavlin, Ku-ster Avguštin (z odliko), Likar Rudolf, Pavlin Josip, Pečnik Franc, Rabič E., Sedlak Josip, Skubic Anton, Tiegel Karol, Tominec Stanko, Zoreč Vinko, Žužek Bogdan. — C. kr. I. državna gimnazija v Ljubljani je imela koncem šolskega leta 1911/12 654 javnih učencev in 23 privatistinj. Odlično sposobnih za višji razred je bilo 119+11, sposobnih 372+6, v občo sposobnih 40+2, nesposobnih 72+1, preizkušnjo iz enega predmeta jih je dobilo 47, neizprašani so ostali 4+3. Sprejemno izkušnjo za prvi razred jih je v juliju z dobrim uspehom napravilo 158+6.
lj Trnovsko gospodarsko izobraževalno društvo v Ljubljani priredi veliko vrtno veselico prihodnjo nedeljo, dne 21. julija na krasnem vrtu gospoda Wcissa v Trnovem. Pri veselici nastopi iz prijaznosti sl. pevsko glasbeno društvo »Ljubljana«. O podrobnostih velezanimivega sporeda bomo še poročali. Pričakovati je izborne zabave in želeti obilne udeležbe.
lj Zrelostni Izpiti na tukajšnjem c. kr. moškem učiteljišču so se končali danes popoldne. Izmed priglašenih 27 gojencev in dve privatistov, so bili aprobirani za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom sledeči kandidati: Dequal Ciril, Dragan Žitomir, Jonik Ludovik, Kavčič Josip, Kotny Vilibald, Kunst Ivan, Kregar Viktor, Lavrič Stanko (z odliko), Ma-sič Pavle, Medič Pavel, Mehle Ivan, Mlinšek Franc (z odliko), Namorš Leopold (z odliko), Pristou Janez, Rode Viktor, Stefanicioza Anton, Šilih Avgust, špenko Josip, Verbič Josip, Vider Josip, Wagner Rudolf. S slovenskim učnim jezikom: Fink Leo in Smole Josip. 3 kandidati so bili reprobirani za dva meseca, 1 za celo leto.
lj Občni zbor »Dramatičnega društva« se je nadaljeval včeraj zvečer v Narodnem domu. Navzočih je bilo 8 članov. O računskem zaključku pretekle gledališke sezone je poročal profesor Reisner. Primanjkljaj znaša koncem sezone 1911/1912 9675 K 4 vin. in je v primeri s proračunanim primanjkljajem večji za 4895 Iv 4 vin. Gledališkemu osobju se je izplačalo 72.922 K. Dohodki predstav so znašali 66.910 K 68 vin. Blagajniško poročilo se je odobrilo. Proračun za prihodnjo sezono izkazuje 5000 K primanjkljaja. Predsednik, gospocl Milavec, je nato naznanil, da je izstopil iz intendancc E. Kristan, češ, da pojde še tekom leta v Ameriko. Na njegovo mesto se je sporazumno z deželnim odborom imenoval profesor Kobal. Nato je bil izvoljen za predsednika profesor Reisner, ki je v svojem zahvalnem govoru povdarjal, da zato sprejema mesto predsednika, ker je »malo idealnih ljudi, ki bi se hoteli spričo sedanjih terorističnih razmer izpostavljati raznim napadom«. Za podpredsednika je bil izvoljen koncertni vodja Matej Hubad, za tajnika dr. Ciril Pavlin, za blagajnika podpolkovnik Milavec, za arhivarja Oton Zupančič, za odbornike profesor Berce, E. Kristan, profesor Kobal in di\ Tavčar. V intendanci so: kot zastopniki odbora: profesor Kobal, Oton Zupančič in Matej Hubad, kot zastopnik občinskega sveta ljubljanskega profesor Reisner, zastopnik deželnega odbora pa še ni imenovan. Pri slučajnostih je profesor Kobal omenil, da je bil pri deželnem glavarju dr. šusteršiču, katerega je pri tej priliki opozoril na ne-dostatke odra in opreme deželnega gledališča. Deželni glavar je odgovoril na tak način, da ne more dvomiti, da ne bi dal deželni odbor podpore gledališču. Deželni glavar je izjavil napram njemu, da je cenzurno zahtevo deželnega odbora interpretirati na ta način, da hoče deželni odbor gledališče povzdigniti. Deželni odbor zahteva cdinole, da se ne žali v gledališču nobena stranka, niti deželni gospodar ter da se ne igra kakih obscenosti. Po teh pojasnilih prof. Ivobala je predsednik podpolkovnik Milavec zaključil zborovanje.
lj Sv. maša na Rožniku. Prvo ljubljansko delavsko konzumno društvo bo imelo to nedeljo na Rožniku ob 9. uri dopoldne cerkveno opravilo v proslavo društvenega zaščitnika svetega Antona. Sveto mašo in pridigo bo imel častiti gospod dr. Krek. Odbor prosi za obilno udeležbo.
lj Izlet na Vrhniko priredi društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov. Poleg lepote tega kraja je gotovo tudi vabljiva lepa družba in zato vabimo vse prijatelje in kolege društva, da se tega izleta udeleže. Da se ustreže vsaki želji, je preskrbel odbor tudi razglednice od izleta na Laverci, katere se dobe na tem izletu. Med drugimi sprehodi obiščemo tudi Močilnik, izvirek Ljubljanice, Vrhniško pivovarno, Sv. Trojico, kjer je krasen razgled po Vrhniki itd. Torej v nedeljo na Vrhniko!
lj Hotel »Ljubljana« se nahaja v San Franciscu v Ameriki. Lastnik tega hotela je Slovenec Ivan K u h a r.
lj Umrli so v Ljubljani. Marija Zinner, rejenka, 2 dni. — Ana Purkat,, delavčeva žena, 36 let. — Josipina Za-gradnik, delavčeva žena, 59 let. — Josip Stcrgel, barvarski pomočnik, 60 let.
—	Jakob Štirn, gostač, 45 let. — Ana Krištof, kuharica, 26 let. — Matija Ki-kelj, zasebnih, 72 let.
lj Umrli so v Ljubljani. Marija Ivocjančič, oskrbnikova vdova, 68 let.
—	Alojzij Cerar, sprevodnikov sin, poldrugi mesec.
lj Kolo ukradeno je bilo sinoči pred justično palačo zidarju Francetu Pc-
terci. Kolo je sistema »Cyklop«, črno pleskano, prostega teka, ima navzdol zakrivljeno balanco ter ima rdečo policijsko številko na belem polju, tovarniško pa 10.265 in je vredno 160 K.
lj Zgrudil se jc sinoči na Mestnem trgu vsled bolečin v trebuhu zidar Nikolaj C e r e s a, rodom iz Morave. Prenesli so ga v osrednjo policijsko stražnico, od koder so na odredbo poliv cijskega zdravnika prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico.
lj Prisiljenec pobegnil. Pred kratkem jc pobegnil iz prisilne delavnice nevaren tat Karel Frisen, rojen leta 1878. v Luksemburgu in tja pristojen.
lj Iz norišnice ušel je 501etni delavec Josip B o m b e r g e r, rojen v Cerkljah na Gorenjskem. Ubegli je oblečen v zavodni obleki.
lj Aretovan je bil včeraj popoldne delavec Ivan P i v k, rojen v Sovode-nju, pristojen v Oselico, okraj Kranj, ker jc sumljiv, da je ukradel v Poljanski dolini 900 K denarja. Sumijo ga pa tudi še drugih tatvin. O njem bomo še poročali.
lj Mladenič, deiavce, ki jc pred tedni prosil službe, nuj se oglasi v našem uredništvu.	. .,7	f
POŠTNO URADNIŠTVO GROZI S PASIVNIM ODPOROM.
»Deutschnationale Korrespondenz« poroča, da je poštno uradništvo z izidom parlamentarnih razprav o službeni pragmatiki tako nezadovoljno, da namerava pričeti ob jesenskem držav-nozborskem zasedanju s pasivnim odporom.
TURŠKI PORAZ PRI SKADRU.
C e t i n j e , 12. julija. Včeraj se je bila pri Bolatini bitka med turškimi vojaki in albanskimi vstaši. Albanci poročajo, da so premagali Turke, ki so lz« gublli 400 mrtvih.	: , , >
Mednarodni evnorislični kongres.
PROGRAM.
Torek, dne 10. septembra.
Popoldne: Prihod in sprejem papeževega legata. (Podrobnosti bodo pozneje objavljene.) — V veliki dvorani »Uranije« Calderonova slavnostna igra: »Skrivnosti sv. maše«.
Sreda, dne 11. septembra.
Popoldne: Od 5. do 7. v stolni« ci otvoritvena seja (I. slovesno zboi'o-vanje.) Ob 8. uri v stolnici večerna po-božnost. Pridiga enega izmed škofov, kratek blagoslov. (Večerne pridige za nenemške narodnosti se vrše v določenih cerkvah.) ' v• * f ...■•■•'
■2V	'
Četrtek, dne 12. septembra.
Dopoldne: od 6. do 8. ure v vseh dunajskih župnih cerkvah maše z obhajili. Ob 8. v stolnici slovesna pontifikalna maša s kratko pridigo. .
P o s v e t o v a n j a odsekov.".
Od 10. do 12. v avguštinski cerkvi asceza za duhovnike. — V cerkvi »Am Hof« od 10. do 12.: Dušno pastirstvo mladine. — V Scliottenu od 10. do 12.: Zgodovina in arheologija najsvetejšega zakramenta. — Wollzeile 54, I. okr., od 10. do 12.: Evharistična umetnost, (ustvarjajoča umetnost). Razstava cerkvene umetnosti. — Popoldne: ,V avguštinski cerkvi od 2. do 4.: asceza za lajike. — »Am Hof« od 2. do 4.; Akademična sekcija (za teologe), -h Na Scliottenu od 2. do 4.: Evharistična umetnost (glasba). — V stolnici od 5, do 7.: II. slovesno zborovanje. — V stol-' niči ob 8.: Večerna pobožnost (kot prejšnji dan). '	.i':
Petek, dne 13. septembra.
Dopoldne: Od 6. do 8. ure v vseh dunajskih župnih cerkvah maše z obhajili. — V stolnici od 8. do 10. pontifikalna maša s pridigo. — Od 9. do 10. v votivni cerkvi: Ura pobožno-sti za duhovnike in lajike (s kratko konferenco za uvod: Memoria Passio-n i s.) — Od pol 10. do pol 11. v avguštinski cerkvi: Ura pobožnosti za para-mentna društva in čestilce sv. R. T. Za uvod konferenca o simboliki para-mentov.
Po s v e t o v a n j a. odsekov.
V avguštinski cerkvi od pol 11. do 12.: Dušno pastirstvo v velikih mestih. — Na Schottcnu od 10. do 12.: Akademična sekcija. — Dvorana glasbenega društva (Musikverein) od 2. do 4.: Korreferati k dopoldanskemu zborovanju o paramentih z debato. — »Ani Hof« od 2. do 4.: Pomožna organizacija dušnega pastirstva. — Popoldne: Na Scliottenu od 2. do 4.: Unionistična stremljenja. — V stolnici od 5.do 7.: III. slovesno zborovanje. — V stolnici ob 8. večerna pobožnost kot prejšnji dan.	1
Sobota, dne 14. septembra.
D o p o 1 d n e. Od 6. do 8. svete maše z obhajili. —yM stolnici ob 8. ponti-
fikalna maša: z nagovorom. — V stolnici od 11. do 1. zaključna seja. (IV. slavnostno zborovanje.), r— Popoldne: spovedi.
Nedelja, dne 15. septembra.
Dopoldne od G. do 8.: glavno obhajilo udeležencev kongresa v vseh dunajskih cerkvah. — V stolnici od 8. do pol 10. pontifikalna služba božja. —• Od pol 10. do 1. slovesna procesija z Najsvetejšim od Sv. Štefana preko NVollzeile in Ringa k dvoru, kjer bo maša in slovesen blagoslov.
X
X
Neposredno pred kongresom so vršita dva znanstvena kongresa, in sicer od 6. do 10. septembra k a t e h e t s k i pod protektoratom kardinala dr. Nagla in od 10. do 11. septembra pedagoški kongres pod protektoratom nadvojvode Franca Ferdinanda. Dne 7. septembra bo otvorjena ob 11. uri dopoldne razstava za cerkveno umetnost, ki je po protektoratom kardinala dr. Nagla. Razstavo (I., Wollzeile 45) si udeleženci kongresa lahko ogledajo brezplačno od 9. do 4. ure popoldne. Namerava sc tudi prirediti liturgično katehetsko razstavo miniatur in tiskovnih del v c. kr. dvorni biblioteki. V soboto ob pol 3. uri se vrši v veliki dvorani dunajskega glasbenega društva slavnostni koncert. Za slovesno procesijo v nedeljo, dne 15. septembra, izide poseben program.
Po kongresu se bo vršilo zahvalno romanje v Marijino Celje.
Ruzne slvarL
Kako delajo s cerkvami na Francoskem. Iz Pariza poročajo: Medtem ko najneznatnejše pohištvo iz XVIII. stoletja plačujejo z ogromnimi vsotami, puščajo najkrasnejše stavbe iz starega časa v nemar. Kljub svarilnemu klicu Rodinovcmu je na Francoskem cerkvam gotov konec. Počasi izginjajo iz onih provincialnili mest, ki so bila kdaj sedež škofov in ki so jih vzdrževali graščaki iz okolicc. Ta proces v malih mestih vodi neovirano do popolnega uničenja cerkva na Francoskem. Število obiskovalcev cerkva se manjša in ločitev cerkve od države je dala starim zidovom smrtni udarec. Tamkaj, kjer so mogli lepe in krasne prostore za kaj porabiti, so spremenili cerkve v vsakovrstna skladišča ali celo zabavišča. Tako je v Seulisu, starem škofijskem mestu, kjer je, kot pripoveduje pravljica, sveti Regul prvi oznanjal Silvanektom krščanstvo. Seulis je bil še do pred kakimi 20 leti nekak mali Rim. Romali 50 v Seulis, da bi si ogledali tamošnje lepe cerkve in kapele. Ob praznikih je * lonelo zvonenje zvonov daleč ven v okolico. Od vsega tega pa danes ni drugega ostalo kot golo zidovje. Pod cerkveno kupolo v Saint-Faubourgu, ki je še iz XII. stoletja, se jc nastanil neki :irku=, ki pa zlasti kmečko prebivalstvo močno obiskuje. V ladji katedrale St. Pierre se vrši dvakrat na teden semenj, le da bi kdo ina to mislil, da bi segnal kupce iz templja. V Saint Vincentu so :brani preostanki raznih šc rešenih svetih predmetov pod skupnim imenom >muzej<'. Neka starodavna slovita kamela jc bila oddana v najem mestnemu stavbnemu mojstru. Cerkev v Carmesu ?luži garniziji kot skladišče vojaških potrebščin. In veliko cerkev Saint Ag-nana so preuredili v gledališče. Srednja ladja jc prirejena za gledalce in oder, stranski oltarji pa, služijo igralcem za oblačilne prostore. Inšpektorji za, vzdrževanje zgodovinskih spomenikov bi morali opraviti Sisifovo delo, ako bi o takih »malenkostih« poročali umetniškemu ministru. Res, svobodomiselna republika jc nekaj izrednega, a. malo svobodomiselna. Tiranstvo pozna, kot jo je katerikoli vladar prej potna! napram kakemu društvu.
Demonstracija proti podraženju kruha. Številni mornarji so v Morzilji s svojimi ženami dne 12. t. m. popoldne priredili demonstracijo proti podraže-nju kruha. Demonstranti so sprejeli policijo in orožnike s kamenjem. Več oseb je bilo ranjenih. Mnogo mornarjev so zaprli. Ker so se izgredi ponovili, so pomnožili policijske stražo.
Grozna smrt v skalovju. Iz Solno-grada poročajo, da so na »Iiochkdni-gu,« našli v neki 55 metrov globoki skalnati razpoki dva ponesrečena turista mrtva. Konštatirali so, da sta umrla vsled lakote, ker nista mogla priti iz razpoke ven.
Generalno stavko so proglasile delavske organizacije za danes dne 13. t. m. v Curihu kot. protest proti najemanju stavkolomilccv v tri mesece trajajoči stavki ključavničarjev in pleskar-
jev. Tudi cestna železnica jc ustavila promet.
Oboroževanje Srbske. Srbska vlada bo sedaj naročila 15 baterij Kruppo-vih gorskih lopov, ker so bile dovoljene vladne zahteve glede oboroževanja. Poleg tega bo naročila tudi 75.000 pušk in potrebno municijo.
Veliki izgredi v Beltastu. Včeraj dne 12. t. m. jc došlo v Beltastu do velikih izgredov med orangisti in nacionalisti, ki so hoteli prvim podreti nek slavolok. Množice so pobijale okna ter napadle policijo s kamenjem. Več oseb je bilo ranjenih. Kolovodje so končno aretovali.
čuden štrajk. Kakor poročajo iz Neapolja, je priredilo tamošnjo osobje cestne železnice štrajk čisto nove vrste. Mesto odstaviti delo so slekli vsi na-stavljenci svoje uniforme in oblekli umazane in razcapane obleke, da bi s tem občinstvo ostrašili.
Hlleten starček, kmet, jc nedavno umrl v okolici Odese. Zanimivo je, da jc možiček do zadnjega kadil; drugače pa je živel jako zmerno in ni jedel mesa.
t Fožar v mlinu. Pet delavcev zgorelo, deset nevarno ranjenih. Velik požar jo nastal v Ilildebrandovem mlinu v Devinu (Magdeburg), Nemčija. Eksplodirala je moka. Pet delavcev jc zgorelo, deset jih jo nevarno, veliko pa lahko ranjenih.
Zopet nesreča v rudniku. Devet rudarjev mrtvih. Dne 11. t. mes. so sc vneli plini v rudniku pri Moundsville-ju, zahodna Virginija. Ubitih jc osem rudarjev.
Maja de Strozzi, hrvaška gledališka umetnica, so je tc dni v Pesti poročila z Bolo pl. Pečicem, bivšim soprogom Helene Odilon.
Zaroka nemškega princa z rusko veliko knjeginjo. Iz Pariza so poročali, da ni bilo pričakovati, da bi sc vršila zaroka med veliko knjeginjo Olgo in princem Adalbertom. To pa zaradi tega, ker je velika knjeginja že dobra clva tedna zaročena z nekim svojim sorodnikom, velikim knezom Dimitrijem Pavlovičem. Na ruskem dvoru so zvedeli, da bi cesar Viljem rad imel zaroko med svojim tretjim sinom in veliko knjeginjo. Cesar je nekoč že vzel s seboj mladega princa na Dansko, da bi ga predstavil princezi-nji Tliyri. Poslal ga je nato na Švedsko, kjer se jc bil sestal s sestro švedske prestolonaslcdnicc princezinjo Viktorijo Patricijo. Ko jc postalo znano, da bo cesar vzel princa s seboj v Baltiscliport, se je ruski dvor požuril z zaroko velike knjeginjc Olge in velikega kneza Dimitrija Pavloviča, da bi preprečil vsak nepotreben trud. Zaroka oficlelno zato šc ni znana, ker velika knjeginja še ni dopolnila 17. lota. Kot poroča »Echo de Pariš«, bo menda princ Artur pl. Connauglit, bratranec angleškega kralja, poročil v kratkem cesarjevo nečakinjo, princezinjo Ireno Aleksandro.
fiOlgten novomašnik. I/. Monakova poročajo: Bivši poslanec centra in re-alčni profesor dr. Oton Lickenberger je študiral teologijo in bo v kratkem pol novo mašo. Lickenberger jc v 61. letu starosti. Bil jc oženjen in je tudi žc več let vdovec.
Streli na pašnik. Pri Bendereyliju ob rtu Baka pri Črnem morju so imeli prod kratkim vojaki strelne vaje. Poveljnik je ukazal vojakom meriti proti morju. Med streljanjem pa jc priplul mimo velik parnik in krogljc iz pušk so padale na krov med potnike. Dva potnika sta bila težko, 18 pa lahko ranjenih. Uvedena jc stroga preiskava.
Gledališče črncev, to jc gledališče, v katerem so vsi igralci zamorci in za-morke, bodo otvorili v kratkem v Či-kagu. Več črncev, ki imajo velika premoženja, je darovalo denar za to gledališče. Otvorili bodo predstavo s Shakespeare j evimi dramami in za prvo predstavo jc menda določen Hamlet. Nek mlad črnec, ki je eden najbolj talentiranih učenccv dramatične visoke šolo v Čikagu, bo igral Hamleta in neka lična zamorka bo nastopila kot Ofelija, ki smo si jo doslej vedno predstavljali kot plavolaso. Prijatelji in po-speševatelji novega gledališča pričakujejo koiosalnih uspehov. Vsekakor pa ho nekoliko čudno videti kakega črnega Riharda, Hamleta ali Romea. Za izpremembo naj bi vsaj v vlogi Otcla nastopil kak »belokožec«.
HOTEL »TRABESINGER« V CE-LOVCU.
Trd, hud boj bijejo koroški Slovenci za svoj narodni obstanek. Nemci jih hočejo na vsak način uničiti, gospodarsko in narodno. Središče vsega življenja koroških in celovških Slovencev je se-
daj v slovonsko-narodnom hotelu Tra-besinger v Celovcu na Velikovški cesti št. 5. Hotel Trabesinger je edino slovensko narodno podjetje in zasluži, da ga Slovenci izdatno podpirajo, bodisi s svojim obiskom, bodisi da drugim znancem in prijateljem svetujemo, da ob priliki, ko sc mudijo v Celovcu, to narodno gostilno posečajo.
GOSPODARSTVO.
Izseljeniško gibanje. Glede prometa na tržaški paroplovni družbi A\-stro-Amerikani smo žc pred časom poročali ter hočemo danes še objaviti nekaj številk izseljeniškega prometa iz severnonemških pristanišč Hamburg in Bremen, ki prideti edino za izseljence v poštev. Za prve štiri mesecc leta 1012., 1911., 1910., 1909. in 1908. izkazujejo prometna poročila obeh pristanišč sledeča števila 82.481, 58.871, 114.868, 96.261 iin 25.923 ter moremo trditi, da jc 93% teli prekomortkih potnikov izseljencev. Zanimivo jc razmerje leta 1909. in 1908. odhajajočih potnikov, ker se v prometu leta 1908. jasno izraža vpliv krize leta 1907. Enako opažamo veliko razliko leta 1910 in 1. 1911., katerega leta so bile delavske razmere v Ameriki slabe in so sc šele letos povzdignile. Tako vidimo, da jc šlo junija letošnjega leta. preko Bremena in Hamburga 31.804 izseljenci, med tem ko jih je šlo lani v istem času le 20.015. Ker tvorijo večino teh izseljencev Avstrijci in Rusi ter je k večjemu 5c/o izseljencev nemških državljanov, imajo gori omenjene številke za Avstrijce in v ožjem pomenu, pred vsem za nas, velik pomen. Kakor je videti že iz dosedanjih poročil, raste izseljeniško gibanje letos v velikem obsegu in bo morda doseglo rekordna števila leta 1907. Seveda bo natančno konstatiranje mogoče šele začetkom prihodnjega leta.
Reforma ogrskih denarnih zavodov. Dvorni svetnik Franc Sokoli, predsednik deželne zveze ogrskih denarnih zavodov, je imel pretekli mesec v Buda-pešti zanimiv govor o stanju ogrskega denarništva. Glavno hibo vidi v tem, da vsak lahko osnuje kako hranilnico ali banko, ki se potem spušča v riski-rane kupčije, kjer dostikrat obtiči s svojim malim kapitalom. Predlaga, da sc ustanovi deželna zbornica ogrskih denarnih zavodov ter morajo k tej pristopiti vsi zavodi z nad dva milijona kron glavnice, med tem ko zavodi s pod 2 milijona lahko pristopijo kot člani, primorani pa niso v to. Zbornica bi strogo nadzirala vse zavode v svojem delokrogu in bi tako nadzirani zavodi uživali tudi večje priznanje. Dalje se Sekeli obrača proti prelahkemu podeljevanju koncesij ter priporoča avstrijski način dovoljenja za obrat denarnih zavodov.
mmm id mmm poročilo.
NEMŠKO-ČEŠKA SPRAVNA POGAJANJA.
Praga, 13. juilja. Prizadevanjem cesarskega, namestnika kneza Tliuna so, je posrečilo, da so se težave, ki so so zadnje dni pri pogajanjih pojavile, premagale, tako, da se zdaj dogovori zopet nadaljujejo.
ZOPET POIZKUŠEN ATENTAT NA
SMODNIŠN5CO.
šopronj. 13. julija. Tukaj sta se ponoči dve sumljivi osebi bližali vojaški shrambi za smodnik. Straža je štirikrat, ustrelila, nakar sta neznanca pobegnila.
DR ANTE RADIČ ARETIRAN.
Zagreb, 13. julija. Včeraj ie bil aretiram dr. Ante Radič ter odpeljan v zapor, da odsedi kazen 14 dni, na katero jc bil obsojen radi sumnjc, da je avtor letaka, ki je bil tiskan v Ljubljani in v katerem se je javljalo, tla »Dom« začasno preneha.
DR. MAGDIČ OBSOJEN.
Zagreb, 13. julija. Predvčerajšnjim sc je vršila pred varaždinskim sodiščem razprava proti varaždinskemu županu in bivšemu opozicionalnemu poslancu dr. Peri Magdiču, ki je bil obtožen zaradi obrekovanja, zaradi lahke telesne poškodbe in zlorabe javne oblasti. Dr. Magdič jc bil, kakor je bilo pač z gotovostjo pričakovati, obsojen, izrečeno je bilo suspendiranje in izguba odvetništva. Dr. Magdič jc bil prvi podpredsednik hrvaškega sabora in med najodličnejšimi poslanci koalicijc.
REGULACIJE SOČE IN NJENIH DOTOKOV.
Dunaj, 13. julija. Te dni je tlošel kabinetni pisarni deželni zakon o uravnavi Soče in pritokov, velikansko delo, ki bo stalo okolu 10 milijonov kron. Za-
kon pošljejo iz kabinetne pisarne v Ischl, da ga cesar sankcionira.
IMENOVANJA.
Dunaj, 13. julija. Za višjo carinske inšpektorje so imenovani carinski inšpektorji Valentin Kosovel, Alojzij Knobl in Rajko Arming v Trstu,
POLETNI MARŠI.
Dunaj, 13. julija. Poveljniki raznih zborov so dali vojaškim poveljnikom nalog, naj ne mučijo poleti vojakov z dolgimi marši.
VSTAJA V PORTUGALU. •
Teny, 13. julija. Vsled nesporazumi j en j a (?) je prišlo v Valenciji do spopada med dvema oddelkoma tamošnjo republičanske garnizije. Ranjen ni bil nihče.
Lizbona, 13. julija. Včeraj zjutraj so jo prikazal oddelek monarhistov na konjih na gorah carraquiraeških, 20 kilometrov stran od Lizbone, tla proglasijo restavracijo monarhije. Proti monarhistom so poslali pehoto z gorsko artiljerijo. Vjeli so nekaj monarhistov in zaplenili nekaj municijo. Monarhistovska četa jo, sestojala iz mladeničev boljših krogov iz Lizbone.
OGENJ NA DRŽ. KOLODVORU V GORICI,
Gorica, 13. julija. Včeraj opoldne je zgorel na državnem kolodvoru vagon pavole na tovornem vlaku, ki se je pripeljal iz Trsta. Najbrže se je pavola užgala od isker, ki so padle vanjo iz lilapona.
VOLILNA REFORMA NA ANGLE-ŠKEM.
London, 13. julija. Poslanska zbornica jc sprejela zakon o volilni reformi v drugem branju z 290 glasovi proti 218 glasovom.
VSEUČILIŠKI PROFESOR ANARHIST.
Krakov, 13. julija. Policija jc 'zaprla vseučiliškega profesorja dr. Avgusta Problevskega in dva delavca, ki so osumljeni, da so nameravali anarhističen atentat na več visokostoječih oseb.
69 ROMARIC ZGORELO.
Peterburg, 13. julija. Na postaji Porodova jc zgorelo 69 romaric, ki so prenočevale v nekem hlevu.
IGRALSKA BANKA ZATVORJENA
Karlove Vari, 13. julija. Oblast je zaprla tukajšnjo igralsko banko mednarodnega športnega sluba, ker se jc dognalo, da so sc v njej igrale same ha-zardne igre, posebno bakarat.
VELIKA VROČINA.
London, 13. jul. Tukaj znaša vročina v senci 87 stopinj Fahrenheita.
ZASTRUPLJENJE VSLED TORTE.
Metz, 13. julija. Tukaj je zbolelo 2 znaki zastrupljenja 13 oseb, ki so za-vžile neko torto. Slaščičarja, pri katerem je bila torta kupljena, so zaprli.
ZBIRKA ZA ITALIJANSKO ZRAČNO BRODOVJE.
Rim, 13. julija. Zbirka za italijansko zračno brodovje je dosegla 2 in pol milijona lir.
UPOR V ZAVODU ZA GLUHONEME.
Lizbona, 13. julija. V zavodu za gluhoneme v Arunju pri Oportu so se uprli gluhonemi gojenci proti ravnatelju in strežajem zavoda. Gojenci so osobje zavoda privezali na stebre v jedilnici ter jih pretepli do krvi. Eksce-dcnli so nato pobegnili. Več izmed njih so izsledili in aretovali.
Prežalostnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je dopadlo Bogu Vsemogočnemu poklicati v boljše življenje našega iskreno ljubljenega očeta in starega očeta, gospoda
Jurija Gostmšarja
ki je po mukepolnem, dolgem trpljenju v mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti, danes dne 13. t. m. ob 4. uri zjutraj v starosti 84 let vdano v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnkega bo v ponedeljek dne 15. julija ob 7. uri zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče v Beričevem.
Priporoča se v molitev in v blag spomin.
Bcričevo, dne 13. julija 1912.
Josip Gostinčar, Janez Gostinčar, Terezija Gostinčar
otroci. Vnuki in vnukinje.
Vale zdrauje (losežete! V;isa slabost, in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišico, kito sc ojačijo. Vase spanje postano zdravo. Vašo zdravje se zopet vrac ako vporubliatc pristni I'ellcr-jcv fluid z znauiko ..lilsafluid". Dvanojstorica za poskušnjo 5 kron frunko. Izdeluje la lekarnar li. V. Fcllcr v Stufcici, Eisatrg L'85 (Hrvatsko'\	'	392c
ZMEDE V TURČIJI. Odstop Mahmud Šefket paše.
Iz Carigrada se poroča, da je moral Mahmud Šefket paša odstopiti, ker so to zahtevali častniki v Odrinu. Predno je Mahmud Šefket paša odstopil, je vložil solunski poslanec, jud Carasso, interpelacijo o neredih vojne uprave.
Nemiri v Albaniji.
Voditelji albanskih vstaških čet so združili svoje moči in prodirajo proti Peči. Izjavljajo, da so izzvili Abdul Ila-mudu ustavo, mu razbili prestol in zdaj strmoglavili Mahmud Šefket pašo. Ni vlade, ki bi mogla proti Albancem vladati. Albanci prisegajo, da ne odlože prej orožja, dokler ne pribore Albaniji samoupi-avc.
Pred laško-turškimi mirovnimi pogajanji.
V Berolinu poročila, da se vrše neobvezni dogovori zasebnikov o mirovnem pogajanju med Lahi in Turki, ne potrjujejo, a tudi ne zanikavajo. Milanski »Secolo« poroča, da je bil Mahmud Šefket paša zato strmoglav-ljen, da se omogočijo mirovna pogajanja med Turki in Lahi. List sodi, da ni izključeno, da skleneta Italija in Turčija mir, ne da bi kaka druga država posredovala.
ROJI V PERZIJI.
Šaseveni v Perziji so napadli Ruse in umorili enega častnika ter več vojakov. Rusi so zato odposlali vojake, da kaznujejo Šasevene. Dne 11. t. m. so napadli Rusi Šasevene v vasi Kular. Ubitih je 11 šasevenskih glavarjev. En ruski kazak je bil ranjen.
SRBSKA VLADA KUPILA MILOVA-NOVIČEVE BELEŽKE.
»Pravda« poroča, da je kupila srbska vlada Milovanoviceve beležke, ki obsegajo njegove spomine ob aneksij-ski krizi, od Milovanoviceve vdove za 100.000 dinarjev.
PREPREČEN NAPAD NA ANGLEŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Sufragetke so nameravale 11. t. m. napasti na vrtu neko družbo, ki jo je povabil ministrski predsednik Asquitii. Pripeljale so se z avtomobili, a jih na vrt niso spustili. Čez zid so metale nato na vrt tiskano listke. Policija jih je nato aretirala.
POOSTREN SPOR RUSIJE IN PERZIJE.
London, 12. julija. Iz Teherana se poroča: Ruska vlada je vročila perzijskemu kabinetu spomenico, v kateri se zahteva, da se perzijski državni zbor ne sme sklicati, dokler ne bodo poravnali nasprotstev med perzijsko in rusko vlado. Rusija predvsem zahteva, da bi imeli tudi inozemci pravico nakupovati zemljišča v Perziji.
PRVI DOHODKI ITALIJE IZ TRIPO-LISA.
N c a p c 1 j, 12. julija. Parnik Ca-vour je pripeljal 9,600.000 lir kot prvi dohodek Lahov v Tripolisu o izplačani carini.
r> -
Ali ste že obnovili naročnino? Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 13. julija 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . ,	11*35
Rž za april 1913.......11-66
Rž za oktober 1912.....9-35
Oves za oktober 1912 ....	9-25
Koruza za julij 1912.....8-89
Koruza za april 1913.....8-57
Koruza za maj 1913.....7 58
Priporočamo hitre
drože(presgerm)
Iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
Sunlight
MILO daje najboljšo garaucljo proti pre- I. rani obrabi perila.
Čisto ln milo je, ter so zato lahko rabi za čiščenje najiinejšlh oblačil in nakita, svilenega ln flanelastega blaga, čipk itd.
SUNLIGHT MILO je najbolj razširjeno po celem svetu.
Ovojni kos po
30 h, osmerokoten po 16 h.
1309 No torej... To so ja prave
Jakobi anfinikotinske
cigaretne stročnice.
in modno blago za gospode in gospe priporoča Tzv. liiSa
Prokop Skorkovsky in sin
v Humpolcu na Ce5liem.
Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na iel)o dam tukaj izgotovltl gospod, obleke.
Hiša na Savi
št. 122 se proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji. Hiša je šele 9 let stara in leži tik tovarne in Vodovoda. Ima 7 sob, v katerih stanujejo 4 družine z letno najemnino nad 500 K. Posebno priporočljiva za kakega obrtnika, ker je tik ceste. Več se izve pri Ivana Petkoša, po-setniku na Rečici 12, p. Blecl. 2143
Na Jesenicah na Corenjskem se proda
% vsemi gospodarskimi pritiklinami, ob državni cesti, na zelo prometnem prostoru blizu kolodvora, pripravna
posebno za rokodelce. Pojasnila daje Mihael čeme, pekovski mojster na Jesenicah.	2187
Redha prilika!
V najem se da pod ugod-nimi pogoji radi bolezni eventuelno tudi proda
gostilna in trgovina
z mešanim blagom	££
na deželi pri okrajni cesti, dobro obiskana. Letni pro-
met znaša K 100.000. Na-slov pove uprava lista pod
X 2188-	2188 H
mnKmmnn
Kuharico »
išče službe pri kakem gospodu duhovniku, najraje kje na Gorenjskem. Naslov pove uprava »Slovenca" pod št. 2173.
Ucsto drugoga obvestila.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, ozir. oče, gospod
Josip Tavželj
nadučitelj
danes zjutraj ob pol 4. uri po kratki bolezni, v starosti 36 let, previden s tolažili sv. vere, mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši jutri v soboto, ob 5. popoldne iz šolskega poslopja na farno pokopališče v Stožicah.
Posmrtne sv. maše se bodo darovale v farni cerkvi na Ježici.
Na JEZICI, 12. julija 1912.
Cecilija Tavželj, soproga. Stanko, Josip, Avrelija, Ljudmila,
otroci.
2186
Zahvala.
Ob bridki izgubi naše nepozabne sestre, svakinje in tete, gospodične
Ane Freyer
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev našo najiskrenejšo zahvalo za udeležbo pri pogrebu.
V Ljubljani, dne 13. julija 1912.
Oddati le takoj služba • i • ■ •!
orana m
Žalujoči
2195

na Mirni, Dolenjsko. Dohodki v denarju, beri in štolnini čez 1000 K. Lastnoročno pisane prošnje s prilogami naj se vpo-šljejo do 20. t. m. na: župni urad na Mirni, Dolenjsko. 2192 3
Russia
se imenuje sredstvo, s katerim je mogoCe odpraviti oziroma uničiti muhe, l)olhe, stenice, mole in drugo slično mrčes, ne da se pri tem onesnaži blago, kajti „Russia" jc prišla na svetovni trg v obliki ličnih tablic, katere so obesijo v omaro med obleko, položijo med blago, v posteljo itd., sploh povsod, kjer se nahajajo take domače živalice. 2193 3 Gospodinje poslužite se tedaj tega sredstva, s katerim si prihranite mnogo nepotrebnega dela
in nejevolje. Dobi se po vseh večjih špecerijskih trgovinah.
Glavno zastopstvo: Sp.Šiška, 265.
Radi odpotovanja se proda preigran, dobro ohranjen
2197	^	£
mala gafUitUra in nekaj POhlltV^ na Turjaškem trgu 7, II. nadstr.
Razpošiljam
orožje vsake vrste
za poskušnjo na 10dnevni ogled. Puška enocevka Lankaster K 20--, dvocevka Lan-kaster K 30--, Hamerless-puška K 70 -, Flo-bert K 8--; samokres K 5--, pištola od 2 K naprej. Ilustrovan cenik zastonj.
F. DUŠEK, tovarna orožja, OPOČNO 1 št. 2146, ob državni železnici, Češko. 1
Pisarniški uslužbenec
zmožen nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi Išče stalne službe. Star 22 let. Nastop s 1. avgustom in čo je treba lahko tudi poprej. Naslov pove upravništvo tega lista pod št. 2153.	2153 5
■mas
Zobozdravnik D* W. Schvab
plombira zobe in nareja nove zobe, ordinfra
na Jesenicah
vsak daa od 2. do S. nre popoldne, izvzemšl vsake srede.
Na Bledu
vsako sredo od Z. do S. nre popoldne !n ob nedeljah od
9. do 11. nre dopoldne v vili ..Hdria" Perz.
Na prodaj je:
Celotna priprava za venecijansko žago
na jermen (železna konstrukcija, voz, valarji in cesta). Parni kotel
stoječ, na 6 atmosfer. Pripraven za mlekarno. Čistilni stroj
s trijerji za večji mlin. Vodna turbina
za 12 konjskih sil, sistem Francis. Kotel za kuhanje
(Duplikatkessel) iz bakra, za 2000 litrov. Naslov pove upravništvo tega lista.
Družine na deželi
vporabljajo zelo rade praktič:
kockc po 5 v
					
•t?	■ i i. .t'. V • . ■» v> ■		t. K	4 ;.'. i-' ■ %	šli »K*« ■•■'",,?. <
l-JEVE
samo z vrelo vodo polite dajo takoj izvrstno, tečno govejo juho.
Prave samo z imenom MA6GI in varstveno znamko zvezdo s križcem. Druge kocke niso MAGGI-JEVE-
2168

IZPELJHVH
vseli poslovnih transakcij. Mole tekov, nakaznic III KREDITHIH PISEIH
za vsi glavna ln stranska mesla ln- ln Inozemsiva,
t
♦
s
I ♦
C. KR. PRIVIL. BHIKHH in mEIUHLIlICnH DEM1SHH DKUZBH
Akcijski kapital: 50,000.000 kron.	Rexervnl zakladi: 22,000.000 kron.
■VVdBUlinM	OSBEONJA MENJALNICA:
m fc K KIIK DIHIH J L, WOLLZEILE šteli. I.
Raden. fclka Kamnica, teiUm Lipa. Brno, Gablonz, N. Graslltz, Inomont. Krakov. Lttomerter, Moravnkl Zumperk , MSdllnn, Meran, Novi Jlčln, Plzcn, Prnna, Llbcrce, Tepllcc, Senov, Dnna|sko Novomento, Cvilava
MRKU P in PROOF.JFu
vseh vrst rent,
fl
♦ ♦ ♦ ♦
obligacij, državnih papirj akcij, prioritet, zastavnic, srečk Itd., Itd.
cv,
Zavarovanje proti izgubi pri žrebanjih sredli in vrofln. papirjev
Prospekte in cenike premij zastonj in franko
Prodamo prostovoljno radi družinskih razmer trdno zidano hišo z
več stanovanji. Stoji sredi mesta v • Rožni ulici. V hiši je bila mnogo let trafika, prodajalna in gostilna. Poleg hiše lep vrt, za hišo pripravno dvorišče. V hišo je napeljan vodovod in električna razsvetljava. Pogoje pove posestnica
hiše št. 118 v Idriji.	21S2
Stara, dobro vpeljana
z manufakturnim. oziroma mešanim blagom se odda.	1022
Pojasnila daje pisarna dr. B. Vo-dušek-a v Ljubljani. Sodna ulica 10.
Krepak, zdrav deček v starosti 15 let išče mesta kot	2177
v kaki mešani trgovini. Ponudbe naj se pošiljajo upravi lista pod št. 2175.
■	_ v kateri je velika in stara
Kaai	sm rtnolilm dobro idoča, tli rni-
Pillllfl, nute do kolodvora,
a* J® Sa BHo tik drž. ceste, se proda.
V hiši se nahaja vodovod, zraven veliko kmetijsko poslopje, sadni in zelenjadni vrt in gozd. — Natan-
aneja poja- JJj,^ Jj^ gOStllOiČ^I
2072
gnila daje v Naklem nad Kranjem.
Več voz
se odda. Vprašanja na Orosl. Dolenc, Ljubljana, Wolfova ulica 10. 1751 7
23 let star fant želi nastopiti kot
cerkovnik
pri kaki fari. Naslov pove uprava lista pod štev. 2147.	2147
s 6. stanovanji v sredini mesta se poceni
Poizve se pri magi-stratnem slugi g. Bevcu ali pa na Dolenjski cesti št. 50 v Ljubljani.	2174
STANOVANJE
obstoječe iz treh sob in pri-tiklinami v I. nadstropju na Ahacljevi cesti št. 1 se odda za november termin. Več se izve istotam v pritlčji. 2152
Na prodaj je enonadstropna
hiša v Zagorju
ob Savi na glavni cesti z lepim vrtom pod ugodnimi pogoji. Natančneje se izve v Ljubljani pri g. V. Panbolzer, Pražakova ulica štev. 4.	2097
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj nničevaleč korenin Jftia-mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 1480
temenu Q{aschau), l. Pošt, predal 12/100 Ogr.
v velikih in manjših množinah kupuje po najvišjih cenah 1976
Ed. Augerer-ja lekarna
St. Johann, Tirolsko.
Sodčki za pošiljanje so na razpolago,__—

poštenih stari še v, z dežele, za trgovino mešanega blaga na deželi, sc sprejme. — Biti mora pridna in poštena. Več se izve pri upravništvu lista pod št. 2129. (Znamka za odgovor).
Hbsduent
ki je z odličnim vspehom dovršil »Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani," išče službe v kaki trgovini. Blagohotno ponudbe pod ,,Nastop službe po dogovoru" na upravo lista.

Zastopstvo le prvovrstnih to-varen i n priznano najboljših koles „KI~NTA" modeli 1912
Ljubljana, Dunajska cesta 9 — 12.
Specialna trgovina s kolesi, motorii, avto-
in
Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v
to stroko spadajoča dela in popravila.
Garaža za avtomobile. Zaloga pnev-matikov za avtomobile, motorje in kolesa. — Popravila pnevm&tlkov potom vulkaniziranja. — Bencin in olje za vse vporabe. — Izposojevalnica ko'es. — Sola za vožnje z vsemi vozili. — Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
1144
Si 11 fl •• • $	9 * dvornih tvrdk: iBosen-
40 klavirjev m harmonijev ^ *
£jubljana,
hamer, Gzapka iti ^Coriigel (amer. harm.), vseh vrst glasbenega orodja, strun in tnuzikallj
im? v velikanski izbiri JO Qr07n{{.
izključno in edinole	BAllIKj
c. kr. zaprisež. strokovnjak in učitelj „Slasb. JVlatice" ^Kongresni trg št. 15 (,Zvezda', nasproti nunsko corkve). Svarim pred nakupom event. falziji-katov ali slabetra blaga, zlasti ker dobi pri meni vsakdo tia -jC "i/ prvovrsten inštrument gori obroke po "O <J\ imenovanih slovitih lvrdk z resnično 10letno garancijo. J(dor si izposodi pri meni klavir, postane tudi lastnik istega do-čim je dosegla najemščina višino kupnine I Jakih ugodnosti še dostei ne nudi nobena tvrdka. Za-
menjava najugodnejša. Kglaševan e in popravila točno in ceno.
1068
J
Zdravilišče in kopališče KAMNIK ni Kranjskem.
Železniška postaja. ■
Krasna gorska lega, proti vetru zavarovano, brez prahu, popolen mir, krepilno in tek pospešujoče alpinsko podnebje. Vsa zdravljenja z vodo, solnčne ogljenčeve in električne kopeli. Senčnat zdrav park, krasna gozdna šetališča, izvrstna in cena restavracija. Prenočišča v zdraviliški hiši in v mnogih vilah. Cene zmerne. — Izborni uspehi pri krvnih, živčnih, srčnih in pljučnih boleznih. — Prospekte pošilja zastonj in franlso Dr. Lapajne, zdravnik kopališča. 2167

Izboljšajte promet
v svoji gostilni z izvrstnim cenenim
iz Češke delniške pivovarne v Čeških «Ljš , ^	' iS
Budejevicah. Največja čisto slovanska g v,a de,a Caserma m v slo- g
X X X
H
X
X	„
K - plzenskim pivom - g
X X
H ROHRMANN. ^Zaloge v Zagrebu,
Jj^;	D..I!..	; + rl	^
A
Okusite
pivo v slovanskem jg Grandhotelu ,.Balkan"Trst, X
pivovarna. Zaloga v Ljubljani: V. H. HRMANN. Zaloge v Zagr Trstu, Pulju, Zadru i. t, d.
X
K
vanskem hotelu Lacroma na Gradu.
X
X X X
X
l St !)i
:: vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti železniške postaje Vtzmarje, v lastni hrti
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah,brez konkurence! — Izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. Nadalje se priporoča preča-stiti duhovščini za vsa cerkvena mizarska dela, kakor spovednice, cerkvene klopi itd. Mizarska delavnica s strojnim obratom na parno silo. Ceniki na razpolago. Proračuni in načrti brezplačno.
Zaloga v Št. Vidu nad Ljubljano. Prodajalna v Ljubljani, Dunajska ccsta 18, hiša Kme tske posojilnice.
IČUJTEI
v&r
tfcŠT
3WH
kakor tudi mlatilnlce in sploh vse potrebščine za poljedelstvo ( v veliki izberi po nizki ceni le pri
trgovini z železnino in zalogi strojev
Slovenski ceniki brezplačno. P P $ !? M 200 strojev v zalogi!
549
Karo! Kavšeka naslednika
Ljubljana Dunajska cesta 16
deželni dvorec,
opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano iz-bornih pristnih
kranjskih uin.
Polog namiznih vin ima v zalogi tudi raznovrstna buteljska vina po zmernih cenah na prodaj. Ceniki in vzorci se pošljejo na zahtevo brezplačno. Postrežba točna in solidna.	2183
Sprejmem takoj	2158
v trajno službo proti dobri plači. Znati mora dobro izvrševati galanterijsko in stavbinsko delo. Sprejmeta sc tudi takoj ali pozneje dva
menca
ki imata veselje do te obrti in sta dobrih staršev. Vinko Belec, stavbeni in galanterijski klepar Kranj.
ne občuti pridni telovadec in vztrajni pešec tudi pri večjem naporu, ako si omisli na pete pristne
2082 5
I
Dobiva se v vseh zadevnih trgovinah.
Slaotiene m parcele
na Dunajski cesti d Ljubljani pred deiauskimi hišami in na Glincah takoj ob mestni meji na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
= na prodaj.
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBUC, na Glincah 37. 2127
na Kranjskem, dolenjska železniška postaja Straža-Toplice. Akratov vrelec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, Ishiji, nevralgijl, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
Prospekte in pojasnila claje brezplačno
1483	zdraviliška uprava.
Naprodaj sta dva nova
1936
križeva pofa
eden 100 cm za kron 140'—, drugi 150 cm za K 320 - pri FRANC TOMANU, podobarju in pozlatarju Valvazorjev trg št 1. — Ljubljana.
in glazure za tla izborne spe« cialitete, ki se naglo suše in Jih vsak lahko rabi. 1w :: Zaloga tovarne za lake ::
Ludvika Marca
pr! liriki BRATA EBGRb, LJUBLJANA.
 "!?!?"> ??!?!  >?"!
Idrijske novice.
i Konkurz je proglašen pri trgovini Josipa Šepetavca. Aktiva in pasiva se baje precej vjemajo. Znaša vsako okoli 9i tisoč Upajo, da pride do poravnave.
i Uspeh mature na c. kr. državni realki jc zelo povoljen. Od 19 kandidatov je samo eden reprobiran za dva meseca, vsi drugi so napravili zrelostni izpit, trije so dobili odliko.
i Gospodinjska šola, ki jo vodijo Uršulinke, je priredila dne 11. julija razstavo. Mnogo lepega je bilo videti v treh sobah. V prvi sobi so razstavili svoja dela mali bodoči gojenci ljudskih šol. Poleg tega je bilo razstavljeno raznovrstno pletenje, cela miza guban ja in različno šivanje. Druga soba jc pokazala, kaj se prideluje na domačem vrtu. Poleg so bili razni zvezki, ki pričajo, da dela gospodinjska šola mnogo tudi za praktično duševno izobrazbo. Gojil sc je pouk v slovenščini in nemščini, kakor tudi računstvu. Jedilni listi kažejo, da bodo znale sčasoma naše gospodinje tudi z mize pregnati vsakdanjost, čeprav bo treba kallculirati z bolj pičlimi dohodki. Sadne in zelenjadne konserve ne bodo v rabi le v boljših krogih, ampak pridejo tudi na delavsko mizo. Za kuhinjo se dekleta dobro pripravljajo, kar so pričali najrazličnejši izdelki kuhinje. Tretja soba je kazala, da se v gospodinjski šoli z vso skrbjo goji prepo-trebni nauk za družino — šivanje. Učenke so izdelovale vse, kar potrebuje gospodinja. Skoro vse so napravilo tudi zgornjo obleko. Cvetice iz domačega vrta, ki so krasile to sobo, so bile priča, da se v gospodinjski šoli vzgaja tudi čut lepote, več vezenj in podobnih izdelkov ob stenah pa, da ni pozabljena tudi umetnost. Ob 4. uri je posetil razstavo gospod dvorni svetnik, čegar naklonjenosti se imata gospodinjska šola in otroški vrtec zahvaliti, da trajno napredujeta. Zahvala, ki jo je izrekla v imenu tovarišic. učenka, jc bila zaslužena. Pri tej priliki so zapele gojenke tudi cesarsko pesem. Razstavo so pridno obiskovali ves dan. Naj trud in delo Uršulink v Idriji raste in cvete, led je prebit! .	,
i Občni zbor »Slovenske Straže« v Idriji je bil pretečeno nedeljo precej dobro obiskan. Z zanimanjem je vse sledilo govoru gospoda profesorja dr. Preglja, ki je slikal potrebo »Slovenske Straže«, razjasnil, zakaj sta. pri nas dve obrambni društvi. Iz poročila bla-gajnikovega posnamemo, da je bilo 436 K 45 vin. dohodkov in 431 K 77 vin. stroškov. Osrednje vodstvo je dobilo iz Idrije 219 K 2 vin. Volil se je ves stari odbor. Vršil sc je nato koncert. Mnogoštevilni zbor Katoliške delavske družbe in društveni orkester sta menjaje se zabavala še več ur občinstvo, ki je pridno segalo po dišečih šopkih in društvenih kolkih in razglednicah. Ker ni bilo stroškov, razun vabil, nobenih, je ta dan naklonil »Slovenski Straži« precejšen znesek.
i P. kr. dvorni svetnik Billek se je podal za 14 dni na znanstveno potovanje v Bosno. Skupno finančno ministrstvo bi rado dobilo jasno stanje cesarskih rudnikov v Bosni. Obrnilo se je na ministrstvo za javna dela, naj mu nasvetuje kaj strokovnjakov v geologiji. Nasvetovali so mu voditelja našega rudnika. Gospod Billek mora biti zelo priznan veščak v rudai'stvu, da so se tam gori spomnili na pozabljeno Idri-jo. V Mostu je veliko rudarskih ui*ad-nikov, v Pribramu trikrat .toliko kot v Idriji, poleg tega jc še rudarska akademija z raznimi profesorji. Dobil je zato dopust pri idrijskem rudniku, da more nemoten pregledati in preceniti vse rudnike, katere ima država v Bosni v svoji oskrbi. Koncem tega meseca ali začetkom aVgusta se povrne gospod Billek zopet v Idrijo, potem šele nastopi svoj vsakoletni dopust za šest tednov. Med tem časom vodi vse posle rudniški svetnik Pirnat._
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih ..Slovenske Straže"!
naravna
alkalična kislina
najboljša osuežEsfoo pifačsi
preizkušena pri želodčnih in črevesnih k a-farlh, obistnih »' mehurnih boleznih. !<ater0
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
padpiraSno sredstvo
pri karlovovarijskctn in drugih kopelišKih zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
izvirek: fiiesshfiibl SansrKironii,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj In franko.
V Llubljani sc dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael KasJner-u, Pefer Lass-niku in Andrej šarabonu, Ljubljana. 3997
„N UISOL" 441
od Bergmann & Ko., Tešin (Tetschen) ob Labl
je in ostane, pozneje kot doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobar vanju las in brade. - Dobiva se v svitli, rujavi in črni barvi steklenica po K 2-50 v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicali.
Od dobrega najboljše!
R
LJUBLJilNH
Sv. Petra ccsta 4. KBflNJ	KOČEVJE
Glavni trg St. 79.	Glavni trg St. 53.
NOVOMESTO 1197	Vel. trg št. 88.
E—— B—
se naloži lahko kapital z nakupom posestva z veliko, moderno urejeno gostilno na primeroma najbolj prometnem kraju na Kranjskem. Pojasnila v posredovalni pisarni Peter Matelič, Ljubljana, škofja ulica 10. Telefon 155.	2151
Najcenejši nakup! Najcenejši nakup! Trgovina z železnino
Vodnikov trg št. 5, blizu stolne cerkve
priporoča za sezono svojo veliko zalogo železa, železnega blaga, okovov, cementa in štu-katurnega bičja, strešnega papirja s karboline-jem, dalje kompletnih štedilnikov, kakor tudi oprave za vrtove ter omarice za led. Kuhinjska oprava, železne postelje, umivalniki, keglji in krogle za kegljanje, žima in morska trava, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po .1050	najnižjih cenah,
ilSHIlSS®®!]®®®®!!]®®®®®!!!^®
Ker različni ljudje hauzirajo z obrabljenimi gramofonskimi ploščami po deželi, pri tem se pa izdajajo za moje zastopnike, tudi popravljajo pod mojim imenom godbene stroje in gramofone, dovoljujem si slavno občinstvo vljudno opozoriti, da jaz ne držim nobenih takih zastopnikov in prodajam plošče edino v moji trgovini
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Na izrecno željo pošljem plošče tudi v izbiro, nikakor pa nc pustim hauzirati z njimi. Kupec dobi pri tem le obrabljene plošče. Spioh pa je hau-ziranje od hiše do hiše tudi prepovedano iti prosim, naj se mi vsak slučaj, ako pride tak zastopnik s ploščami in sc izda za mojega zastopnika, naznani, da se bom mogel na ta način obvarovati sitnosti, katere mi delajo kupci takih plošč, ko uvidijo, da so ogoljufani in so kupili stare obrabljene plošče.
Pri meni se dobe plošče garantirano nove in po tovarniški ceni.
Obenem slav. občinstvu vljudno naznanjam, da izidejo s 1. avgustom 1.1. nove plošče s slovenskimi napevi moških in mešanih zborov, novosti, ki do sedaj še niso bile za gramofon posnete.
Blagovolite poslati naslov in vam pošljem seznam teh gramofonskih plošč zastonj in poštnine prosto.	2110
R. Rasberger, LJubljana
Največja zaloga gramofonov in godbenih avtomatov.
11
¥ HBOOVlHCi Plet^ega tečaja:
moderna oprava iz pletenin, vrtne senčnice, košare za potovanja, stojala za cvetlice in ročna dela, senčnice za morska obrežna kopališča, skladni stoli, pletene Kina-odeje, kopalni črevlji in vse pletenine za domačo rabo in luksus.
1785
Ilustrovani ceniki zastonj.
Razpis, i
Podpisana uprava razpisuje mesto
pod temi pogoji:
1.	Učitelj mora imeti državne izpite iz glasbe in konservatorij.
2.	Zahteva se znanje hrvatskega ali kakega slovanskega jezika.
3.	Poučevanje zbornega petja, gla-sovirja in violine.
4.	Mesečna plača K 160'—
5.	Učitelj ima počitnic poldrugi mcsec.
6.	Prošnje se morajo poslati na upravo najpozneje do 15. avgusta.
Podrobnejše pogoje, priobčimo na dopise prosilcev.
t
Tajnik: M. Mišec.
P/cdsednik: Dr. M. Perkovič.
loisier, fpiji
Cesta na Budollovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih
Prevzema tndi vsa v njegovo .\TH/, stroko spadajoča dola po naj-nižjih conali.
3412
Neka tovarna v najboljšem obratu v bližini Ljubljane želi najeti na prvo mesto
B _ /5 Tf____«11
v višini 70,000 kron. Le reflektantje sami ter posojilnice naj dopošljejo svoje ponudbe pod šifro »hipoteka 2162« na upravo ,,Slovenca". 2102 3
Umetni zavod za cerkveno slikanje
J,
9 J9.1&..EUU B.
slikar cerkvenih podob
Praga Kral. Vinolurady
Puctonusjerjcva ul. št. 68.
Priporočamo prečastiti duhovščini poznate slike svetnikov, altarno slike, kri-ževa pota, pasijonske slike
itd. na platnu, cinkasti pločevini itd., umetniško izvršene po ugodni ceni. Slike ali načrte pošiljam zastouj na ogled.
Dopisuje se slovensko. 3386 Najboljša priporočila.
v Gradacu pri Črnomlju se daje v najem. Gostilna je blizu prihodnjega železniškega kolodvora, obstoječa iz dveh sob, kuhinje in vrtom; zraven dve kleti in lilcv z mesnico in klavnico. Gostilna jo dobro idoča in jako obiskovana. Stanovanje jc v nadstropju. Natančneje se izve pri Antonu Jakša, v Gradacu št. 10. Če kdo želi, kupi tudi lahko vse s pohištvom, gostilniškim in mesarskim orodjem.	2166
Ob periferiji Ljubljane na prometnem prostoru sc proda srednje velika
Istotam na razpolago tudi manjša hiša z nizko ccno. Pojasnila v posredovalni pisarni Peter Matelič, Ljubljana, Škoija ulica 10. Tefefon 155.	2150

Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica
Centrala na Dnnajn, - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic. Vogal marijin trg — So. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 52.C00.00Q kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjigo ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar so lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje ia upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	3999
Najkulantnejšo izvrševanjo borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanj o kuponov iu izžrebanjo vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tuiih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambo (safes) za ognjevarno shranjevanjo vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranko. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promcsc za vsa žrebanja
Ustmena In pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočlh transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje dnarnih vlog na hranilne knjižico dne 23. junija 1912. K 74,399.681'—
Hogiisf a Hj
rani
nola
Ljubljana
Dunajska cesta št. 13 poleg »Figssoca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnlštvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
Mnietmsga steklarstva In slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3328
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n.
odjemalcem v ogled.
UGdne elevatorie
(črpalnike na rrtilo)
za vodnjake kakor tudi črpalnika za vodo na ročni ln strojni obrat, motorje na veter, topil zrak, plin, petrolej in bencin izdeluje najceneje
f. K. Rudolf
e. Ur. toni zaMvPizia
SIMON PRAPROTMI SI š
1498
mehka in trda (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na za-htevanje tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTI za državnim kolodvorom.	1842
Pozor!
Prečastiti duhovščini in sl. p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnih novih v„_»v trpežno in solidno in rabljenih VUZ.UV izvršenih po jako nizki ceni. — Priporočam se tudi za naročila na izvršitev novih vozov kakor tudi vsa tozadevna popravila.
Velespoštovanjem
ivan demšar
prej Šiška, podhovskl kovač Id Izdolov. vozov
Ljubljana. Marija Terezija g. 6
Štambilije
vseh vrst za urade, društva lirgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj "kavčuk - štambiljev
LguMjana,
Stari trg štev. 20.
CeniM franko.
stavbni in pohištveni mizar
R LjDiilH Jsnkova Bi. 7
priporoča svojim p. n. odjemalcem veliko zalogo vsakovrstnih
omar za led
v poljubnih velikostih za pivovarne, S b restavracije, delikatesne trgovine Itd. S
jj - Cena najnižja, postrežba točna. - J
2 Ceniki se pošljejo na zahtevo zastonj jj ■ -	in poštnine prosto. 756 - B
Več vrst sodov ima na prodaj A. REPIC,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo.
m
(popre] Henrik Korn)
uoKrlvalec streh in klepar, vpellolec strelovodov ler instalater vodovodov
Ljubil, Poljanska cesfa 8.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
»M-Mhii Mm mpbmi
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
714
imzuzm:
Najcenejše
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščin
Skotijo št. is. Prešernova ulica st 4.
Popravila točno in ceno. 17
IVAN OGRIN
Ljubljana, Gruberjevo nabrežje št. 8
se priporoča za vsa v stavbeno stroko 299 spadajoča dela. — Zgradba zasebnih in javnih poslopij, raznih adaptacij itd. — Napravo načrtov in projektov ob po-verbi stavbe brezplačno. Delo solidno. Gene primemo nizke.
01ympic 45.000 ton.
St. Louis. Adriatic.
S t. Paul. Oceanic.
preko Pariza, Havre, Som-iiomplona ali Cberbouro-o
jc najvarnejša, najhitrejša in najprijetnejša vožnja z največjimi angleškimi parniki sveta »WHITE STAR LINE a ter slovečirni brzoparniki »AMERICAN LINE«, ki so moderno urejeni in na katerih dobijo potniki spalne sobico, v ka-torih so 2 ali 4 postelje. Hrana so potnikom razdeli v posebnih sobah pri pogrnjenih mizuh. Snažnost in dobra postrežba je na teh parnikih slehernemu zagotovljena. Odhod potnikov iz Ljubijane vsak torek in soboto. Natančnejša pojasnila dajo brezplačno
oSalastocno honcesijonirana potovalna pisarna
Edvard Kristan
Ljubljana, Kolodvorska mL M
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
335 8
iz prvih tovarn Avstrije: Durkopp, Stjfia (PhoSj), Waffemi>adu
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vczenjio poučujemo brezplačno.
t Mlerjcvl :
pisalni stroji.
Csaiiki zastonj in fpanko
B8BMHMP——BMUMHI
mizarski mojster V Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Mectjatova hiša) :
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
za spalne ter jedilne sobe in salone, šivane vsake vrste. JVCodroce, žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : ::
Naročila se točno izvršujejo.	::
Cenik s podobami zastonj in iranko.
12
Najcenejša zaloga. n Cene brez konkurence.
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. 2upniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago
				
•* -"■t. • '■>'' '.- tt *tt> ji-}jr *».1!«lxsl			v-	
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez AntwBrpen v New-York Io cez tatwerp6D v Boston.
jc proga
Ml
»
k
Na naših parnikih .Lapland", «Finland», «Kroonland», »Vaderland», «Zeeland», «Sam-land«, .Gothland", „Marquettc", .Menominee", .Maniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo Čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske i ice odslej St. 26, od Južnega
kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju«	4000