Poštnina plačana v gofovlttt.
Maribor, sobota 3. Januarja 1938
MARIBORSKI
Štev. 5. Leto Kil. (XVIII.)
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA
99
Maša posest
Marenberg, 5. januarja.
V	zadnjem času ima tujsko prometna komisija, zlasti v dravograjskem srezu, precej posla. Doslej je že preprečila nekaj nakupov obmejnih posestev po Nemcih. Baš radi tega, ker je odločala v prid nacionalni stvari, padajo sedaj na njen naslov razni neutemeljeni očitki. Prišlo je celo tako daleč, da je novosadski »Voiksblatt« priobčil precej oster članek na račun komisije v dravograjskem srezu.
Skoro odveč bi bilo dokazovati, da je komisija popolnoma upravičeno odklonila nekaj nakupov v Dravski dolini in se s tem postavila na pravilno nacionalno stališče, ki mu tu ob meji moramo dati prednost pred* raznimi osebnimi in strankarskimi interesi.
Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine jo dne 8. apr. 1932 III/28 objavil finančni zakon za 1. 1932-33. V-S 71. točka 3 pravi med drugim: »Razveljavi se cesarska odredba z dne 9. avg. 1915. državnega zakona št. 234., o odtujevanju kmetijskih in voznih zemljišč.«
Ta odredba je bila kakor nalašč ustvarjena za naše Nemce v Dravski dolini, ki so pričeli na veliko kupovati obmejna posestva. Rezultat tega jc bil ta, da so Prišla izvzemši par redkih izjem v nemške roke vsa posestva ob naši državni meji od Kaple do Sv. Jerneja nad Muto. Tako nastajajo ob naši .severni meji »hube,:, to so izumrla posestva, s katerih izseljujejo Nemci naše ljudi, take da je meja čim dalje slabše naseljena po Slovencih. Danes ne najdeš v Dravski dolini Nemcev, ki ne bi imel vsaj eno »lui-bo,: če ne več, ter se danes ocenjuje njihova gosposka moč po hubah.
Ko je prešlo to početje že v fazo nekakšnega tekmovanja pri kupovanju obmejnih posestev, ko so nacionalne organizacije vedno bolj in bolj opozarjale na posledice teh kupčij in so poslanci v Beogradu v zadevi tega perečega problema interpelirali, je finančni zakon za 1. 1936/37 vsaj delno zajezil to nemško ekspanzijo ob meji in to tedaj, ko je naša severna meja utrpela že ogromno nacionalno škodo.
Ustanovila se je posebna tujsko prometna komisija, ki jo sestavlja predstojnik srcskega sodišča sreski načelnik ter vsakokratni župan občine, v kateri se namerava izvršiti prodaja oziroma nakup m ki ima oblast, da lahko odkloni nakup. če doženc. da je kupce nacionalno nezanesljiv in če bi radi nakupa trpeti nacionalni interesi.
'V Dravski dolin', je ta komisija odkio-nekaj nakupov posestev po Nemcih, ki so rac|j tega dvignili precej hrupa. Omenimo naj n. pr., da dolgujejo nekateri, ki kupujejo posestvo za posestvom _ v neposredni bližini državne meje precej težke tisočake državi na davkih, da prosjačijo za otipjs davkov in so v vsakokratnem .seznamu zarubljencev itd. Koč-Ijivtt reč: Ka redne dajatve državi nimajo denarja, za kupovanje posestev pa. Ali ni imela prometna komisija pravice odkloniti nakup no ljudeh, ki na eni struni kupujejo posestva, na drugi pa nimajo denarja da bi državi dali, kar je njenega
O	tem menda novosadski »Voiksblatt« ni informiran in vali krivdo na komisijo, ki čuva nacionalne in državne interese.
—ar.
dano preko Pragerskega in Piuia v Pešto
LJUBLJANA, 8. januarja. S tržaškim brzovlakom se ie peljal danes skozi Ljubljano italijanski zunanji ministergrof Ciano, ki je namenjen na konferenco predstavnikov držav rimskega protokola v Budimpešto. Peljal se je v posebnem priključenem salonskem vozu in je nadaljeval po prisrčnem pozdravu na tukajšnjem kolodvoru svojo vožnjo preko Pragerskega in Ptuja v Budimpešto.
LONDON, 8. januarja. »Times« poročajo iz Rima v zvezi z obiskom britanskega poslanika v Rimu iorda Pertha pri italijanskem zunanjem ministru grofu Cianu, da ni bilo ob tej priliki govora niti o konfliktu italijanske ter britanske radijske propagande, niti o drugih problemih, ki se tičejo odnošajev med Veliko Britanijo in Italijo, ampak da je šlo za navaden obisk lorda Pertha pri grofu Cianu.
iu&asL
RIM, 8. januarja. Tukaj je bil danes lin Italijo, ki se nanaša na trgovinske in podpisan novi dogovor med Jugoslavijo plačilne odnošaje med obema državama.
Httoislu fuufeifnOi m aimmvm les&Hka
ŠANGHAJ, 8. januarja. V Hangkau se je zaključila dolgotrajna konferenca maršala čangkajška s posameznimi poveljniki kitajskih vojnih oddelkov. Dozirava se, da so se na tej konferenci izdelali novi načrti za bližnje vojaške operacije. Pretežna večina poveljnikov se je izrekla za novo taktiko ofenzivne borbe napram dosedanji defenzivni. V zvezi s tem name-
ravajo izvesti veliko ofenzivo proti Japoncem v vse smeri/ Ofenzivo bi olajšala okolnost, da je komaj 350.000 japonskih vojakov porazdeljenih v ogromnih razdaljah, tako da bi ofenzivna taktika utegnila imeti velik uspeh, Japonska vojska prodira proti jugu in se nahaja 130 km pred mestom Sučau, ki ga hoče zavzeti.
Ham em atet$siva mi Ufa ie*
USA
WASHI'NGTON, 8. januarja. Roosevelt je imenoval predsednika pomorske družbe Josipa Canadya za poslanika USA v Londonu. Temu imenovanju posveča-
jo tukajšnji politični krogi zelo velik pomen in se doznava, da je z novim imenovanjem sprožena akcija za tesnejše sodelovanje med Veliko Britanijo in USA.
JtmmelUma šaš	m 2
ddaeiev
LONDON, 8. januarja. Kakor poročajo iz Washingtona. je sodnik vrhovnega sodišča Jefferson obsodil staro mater pre-zidenta Roosevelta na globo 23.000 dolarjev. ker je njen avto poškod' 1
govca Grovvere. Na protest zagovornika Rooseveltove stare matere je sodnik v utemeljitvi razsodbe povdarjal, da mora pač bit; t to vsakdo pripravljen, čim * tr-'ogroža avto ljudi.
Ne pozabi naročnine!
Bmftoke v l/ajda Uejaedeid „Mmamstu farnli"
BUKAREŠTA, 8. januarja. Vladna koalicija se je razširila z vstopom glavnega tajnika »Romunske fronte«, ki jo vodi
listnico poljedeljskega ministrstva. Pri tej separaciji od Vajde Vojvoda .ie potegnil Juanicescu s seboj tudi nekatere
Vajda Vojvod Juanicesca, ki jo prevzel1 druge vodilne člane omenjene stranke.
y	m	ft&fttftšja
RIM, 8. januarja. Iz klorence poročajo, I studenci so zmrznjeni m izkazuje tern-da beleži toplomer - 7 stopinj, česar ta- peratura, ponekod celo 12 stopinj pod mošnji meščani ze dolgo ne pomnijo. Vsi*ničlo.
Gospodarsko sodelovanje Romunije, Jugoslavije in Bolgarske. Budimpeštanski list »Magyarorszag« je objavil članek o pripravljanju gospodarskega sporazuma med Romunijo, Jugoslavijo in Bolgarijo glede njih izvoza v Nemčijo in Italijo. List piše, da so se v ta namen pogajanja že začela in da bo sporazum dosežen še ta mesec. Vest madžarskega lista pa ni čisto pravilna. Kajti dejansko gre za sporazum. ki je bil že dosežen med Madžarsko. Jugoslavijo in Romunijo in kateremu naj bi se le priključila še Bolgarska. Budimpeštanski list pa je Madžarsko najbr-žs namenoma izpustil, ker se boji, da bi zadel v občutljivost Italije in Nemčije. Že sklenjeni sporazum pa se tiče le izvoza živine ter se tudi že izvaja. V skupnem odboru je zastopnik Jugoslavije tudi, pred sednik odbora
Prizad plačuje še nadalje pšenico po 168 Din, to je skoraj 50 Din nad svetovno pariteto. Svetovni trg za koruzo pa kaže bolj čvrsto tendenco. Cena za argentinsko koruzo se je utrdila, prav tako pa tudi v Evropi. Plovba na Donavi je sedaj ustavljena ter je zato povpraševanje po blagu večje. Na trgu je začel zopet kupovati koruzo Prizad ter je plačeval po 90 do 91 Din. Našo kofuzo pa so kupovali tudi vstrijski in skandinavski uvoz niki, ki so mestoma plačali koruzo tudi po 104 Din.
Potrjena pHsilna poravnava. Okrožno sodišče v Mariboru jc potrdilo prisilno poravnavo, ki je bila sklenjena med dolžnikom Povalejem Edvardom, trgovcem v Mariboru. Sodna ulica 16, registrova-nim pod firmo »Eksploziva Edvard Povalej«, in njegovimi upniki.
Dravska banovina prva. Po podatkih finančnega ministrstva je bilo v proračunu 1935-36 predvidenih samoupravnih davščin na osebo v banovini:	dravski
din 146. dunavski din 109, savski din 9S, zetski din 48, vardarski din 48, moravski din 45, primorski din 41, drinski din 35, vrbaski din 31. V mestnih občinah pa v banovini: dravski din 765, savski din 323, zetski din 236, dunavski din 224, moravski din 17,5, drinski din 167, primorski din 146. vrbaski din 128, vardarski din 122.
Na petkov svinjsk; sejem v Mariboru dne 7. t. m. je bilo pripeljanih 75 svinj. Povprečne prodajne cene so bile: 5—6 tednov stare 80—100 din za komad, 7-—9 tednov 100—110, 3—4 mesece 140—155, 5—7 mesecev 230—330, 8—10 mesecev 400—410, 1 leto stare 700-780 din. Mesne cene I kg žive teže 6—7.50, 1 kg mrtve teže 9 do 11 din. Prodanih je biio 14 komadov.
Popoln zastoj našega izvoza lesa v Italijo, ki ga najbolj občutimo v zahodnih delih države, je povzročilo storniranje kontingentov lesa, ki ga nam je Italija odobrila za naš les v prvem četrtletju 1938. Storno je bil storjen na našo željo, da ne bi naš aktivni klirinški saldo še bolj narastek Radi tega je za naše lesne izvoznike velike važnosti zasedanje mešanega italijansko-jugoslovenskega odbora. na katerem je pričakovati ureditve vprašanja kliringa in s tem tudi vprašanje našega izvoza lesa.
Kmečki dolgovi. p0 podatkih PAB je biio plačanih anuitet za kmečke dolgove do 27. decembra 1937 skupno 131,655.000 din, od tega pri podružnicah: Ljubljana 28,042.000, Beograd 70.624.000, Zagreb 25.471.000 in Sarajevo 7,508.000 din. Na račun prve anuitete so dobili denarni zavodi do 28. decembra 1937 predujmov 33,462.752 din.
Obljuba dela dolg
»De!, politika« poroča v št. 3: »Kaj pa vagon a rji? v tem hudem mrazu se je »Slovenec« spomnil vagonarjev. Če se ne motimo, je »Slovenec« lansko leto enkrat pisal, da bo do zime že dovolj občinskih stanovanj za vagorsarje?«
Konjiški kljukec
Celjska Nova doba« poroča v št. 1: »Dopisnik klerikalnih listov v K°njicah
ali »lažnivi kljukec«, kakor ga Konjičani imenujejo, se je zopet debelo zlagal v »Slovenskem domu«. Med drugim piše, da je g. Laurich izstopil kot družabnik iz tovarne Alfa in da sta sedaj lastnika te tovarne dva inozemca. Zopet laž in intriga. Res >3, da v tej tovarni ni nobene spremembe med lastniki. Klerikalni kljukec si je zadnjič kar izmislil povorko v Konjicah, ki je sploh ni bilo. Resnice si ne upa pisati, zato mora lagati. Gotovo mu diši dopisniški honorar. — Ta dopisnik ima vedno polna usta laži o tukajšnjih Nemcih, če bi resnico pisal, smo mi prvi, ki bi pozdravili takšno ožigosanje. Ker je pa izmišljeno, kar on piše, mu svetujemo, da naj to, kar piše o Nem cih, piše rajši o nemourjih, ki so v novem odboru. Naj tudi klerikalci zvedo, kako je g. Summer strumno marširal kot jungšic, turnvereinovec itd. Ta kljukec ne smeši samo sebe, marveč tudi JRZ.«
Kaznovani sarajevski študentje
Sarajevski listi poročajo, da je sarajevska policija kaznovala preko 70 študentov s po 10 dni zapora, odnosno z globo 500 din, in sicer radi širjenja letaka pod naslovom »Otvoreno pismo bosan-sko-hercegovacke studentske omladine«.
Pod tujo firmo
■Pod tem naslovom poroča »Slov. beseda« v št. 1: »Pod tujo firmo. Dne 28. dec. 1937. je vprizorila na frančiškanskem odra »Danica«, akad. kat. društvo Grill-parzerjevo »Prababico« v počastitev spomina »padlega« Rud. Dolinarja. Mi nimamo prav nič proti temu, da častijo društva svoje junake, toda zanimivo .ie vendar te. kdo je pri predstavi sodeloval. Iz akademskih vrst smo izvedeli, da so to igro uprizorili ljudje vseh mogočih poklicev, bilo je celo nekaj trgovskih pomočnikov. akademika pa le dva. Vodje te spominske predstave so letali od Poncija do Pilata za ime, prosili so pri raznih prosvetnih društvih, končno pa se jih je usmi lila »Danica« in jim posodila svojo firmo pod pogojem, da dajo dobiček za Dolinarjev spomenik. Tako je bila domovina rešena in reklama v časnikih ie oznanjala, da igrajo tovariši pokojnega Dolinarja
—	akademiki. O predstavi sami ne bomo govorili, ker to ni naš namen; pripomniti moramo ie, da so zabelili predstavo s frazerskim govorom akademika Tominca, ki ni in ni mogel izvabiti nobene solze iz oči starih ženic, ki so predstavo gledale. Zgodba o posiljenem zelju se jo v slovenski zgodovini že pogosto ponavljala. Morda prihajamo danes zopet v tako razdobje ...«
Vojniški padar, vojniška politika
V	»Kmet. listu* št 1 beremo:	»Kako
vojniški padar zdravi: Cul sem pred medeno tako, da je nekdo o našem lepem trgu, obširni fari, imenitno posrečeni občini, reko tole: Vojnik je en velik gnojnik. Zbrali so se pa nekateri in pravijo, da tisti, ki jih je največ, so si izvolili pravega hrusta, ki naj prekida ta gnojnik. Pričel je mazati najprej dva občinska tura. Tura sta se napihovala tako, da je bilo videti, da bosta zdaj pa zdaj se razpočila im razlila svoj smrdljivi gnoj. Bila pa sta na ta pravi podlagi pa sta se pormrlila kakor ta rogati v puščavi ter sta se stisnila na skrajni ogel občinske parlamentarne mize, vesela sta, da sta toliko pozdravljena, da že lahko tu pa tam pokimata s svojima zrelima buticama. Padar pa caj-ta in kida naprej. Maže ima Se bojda dosti, katero pa grabi kar iz kolendre. Tako daleč so se namazali, da že drug drugega niso spoznali. Najbolj sorodni so se skregali. Naš farni predstojnik je jezen, organist žalosten, a drugi temno namazani pa hudi, ker n« vedo, kateremu gre
Solcoisivo
Hočki Sokom se živahno gibiiejo
Sokolsko društvo v Hočah je v zadnji dobi razvilo razveseljivo delavnost in se je dotok sokolskega naraščaja izdatno pomnožil, tako da ga morajo vaditi kar v treh oddelkih. Člani telovadci so se vse leto pridno vadili in so v preteklem letu nastopali pri vseh večjih nastopih ostalih sokolskih društev. Obžalovati je le, da nimajo odgovarjajoče telovadnice, kar bi razmah hočkega Sokola nedvomno znatno pospešilo. V nedeljo dne 2. januarja je hočki Sokol priredil telovadno akademijo, združeno z igro brata Jake Špicarja pod naslovom »Obsedeni Lojzek«. Igra kakor tudi akademija sta želi
popoln uspeh, tako da morajo prireditev jutrišnjo nedeljo ponoviti. Člani so se dobro odrezali s strumno izvajanimi vajami na bradlji, .raznoterostmi in preskoki čez kozo ter s plesnim ritmom »Slovenskih biserov«. Sokolska dvorana je bila nabito polna, kakor še malokdaj doslej in so bili vsi izvajajoči deležni burnega priznanja. Živahno aklatniran je bil zlasti naraščaj, ki je jamstvo za še uspešnejše in razgibanejše delo agilnega in vztrajno delujočega hočkega Sokola. Mladim Sokolom kličemo: Le naprej za sokolskim praporom — do končne zmage. Zdravo!
AutcHiOŠiiizetH
Letošnji XIII. Rallye Monte Carlo
Tajništvo mariborske sekcije Avtomobilskega kluba nam poroča: Prireditelji vsakoletnega Railyea Monte Carlo (to sta L’ international Sporting Club iti L’Automobile Club de Monaco) so si zamislili za leto 1938 prav posebno atrakcijo. Priznanje daril bo odvisno topot v prvi vrsti od tega, kako bo odrezalo do-tično vozilo na predpisani progi Greno-ble—Monte Carlo. Pojde za običajno va-rijanto »Rotite des Alpes«, ki se vzdržuje sicer s snežnimi plugi stalno v dobrem stanju, ki bo pa povzročal pri snežnih zametih s petimi precejšnjimi sedli v višini med 1000 in 1400 m in v dolžini 353 km precejšnje težkoče. Pri megli in poledenelih krivuljah ne bo namreč tako lahko držati v vseh treh posebno kontroliranih etapah proge s predpisano povprečno brzino, ki bo morala znašati najmanj 50 in največ 60 km na uro. Kljub temu, da se bo ta Rali vršil koncem januarja 1938 pod najtežjimi pogoji, je število prijav večje kot prejšnja leta. V kolikor smo doznaii bo startalo iz Aten 44, iz Palerma 32 tekmecev (med
bera. — Prvemu al drugemu? Radi tega je nastal »štrajk«, pa ne v Westnovi tovarni, kakor je to običai, .temveč med pevci na vojniškem koru. Strajkalo in mazalo se je tako, da so šele božični prazniki privlekli sabo težak komad »žajfe«. ki im je opral obraze okrog oči, tako da so se mogli spoznati ity ugotoviti, da so vsi »ta pravi«, ter. da glilia vkup štriha. Eden pa se le smeji in hvali vraga, da so svetnika Joirja za nepremišljeno izrečene besede za štraf iz litanij vrgli. Dobre volje temu ne manjka in še tistikrat je bil poln humorja, ko je prebil zaprt noč v škofjevaški svinjski štali. Pader pa poje hvalo svoji kolendri, katera tako čudodelno zdravi njegove verne paciente.«
temi tudi Mariborčan g. Gustav Stoin-schegg). Startalo bo 17 nemških vozov, medtem 4 DKW. Vsega skupaj bo preko 200 udeležnikov konkurentov.
Smuški joring, ki ga je nameraval prirediti Motoklub »Pohorje« jutri v nedeljo 9. t. m., je bil radi neugodnih snežnih razmer preložen na nedelio 16. t. m.
JUu&e itesti
Knez namestnik Pavie je skupno s kneginjo Olgo in Kentskim vojvodskim parom prispel včeraj ob 18. uri v Atene. Na kolodvoru so sprejeli visoke goste grški kralj Jurij, prestolonaslednik Pavle, knez Nikolaj, predsednik vlade Me-taxas z vsemi člani vlade in drugi odličniki. Množica ljudi je priredila visokim gostom z Jugoslavije pred postajo prisrčne in tople manifestacije.
V	Kglptu se vršijo velike priprave za poroko egiptskega kralja Faruka, V Kairu bo ob priliki poročnih slovesnosti pogoščenih okoli 100.000 revnih ljudi.
Novi kotorski škof je postal prof. Pavel Butorac, ki se je rodil leta 1S88 v Parastu v Boki Kotorski.
Demonstracije v Zagrebu. Sinoči je priredila v Zagrebu na Iliči manjša skupina komunistov demonstracijo. Demonstranti so si dovolili prepovedane vzklike. Policija jih je hitro razgnala in aretirala 6 znanih oseb, ki so osumljene komunistične propagande.
Za šefa kabineta v predsedstvu vlade je bil imenovan dr. Jovan Matkovič.
Jutri praznuje vsa Jugoslavija rojstni dan Nj, Veličanstva kraljice matere Marije. Ta pomembni dogodek obhaja ves narod v globok] ljubezni in neizmernem spoštovanju do vzvišene matere, ki s toliko nežnostjo in materinsko skrbnostjo vzgaja našemu narodu in državj vladarja in kralja.
Saštoki
Lep koroški večer. Minulo nedeljo so priredili šaleški akademiki pod okriljem Društva jugoslov. akademikov v Celju v velenjskem Rudarskem domu koroški večer, ki je po svojem sporedu in obisku izzvenel v lepo narodno prireditev in navzočim znova priklical v spomin nasilno odsekani del Slovenije onkraj Karavank. Po pozdravu predsednika Društva jug. akademikov g. Ferdiča iz Celja je spregovoril o pomenu prireditve akademik g. Jan. Sledil je nastop domačega pevskega zbora, ki je pod taktirko akademika g. Koruna dovršeno in globoko občutno zapel koroške narodne. Recitacijski zbor iz Šoštanja je podal Pregljevo pesnitev Ubiti zvon«. Osrednja točka programa pa je bila referat akademika g. Hainza o sedanjem položaju koroških Slovencev. Po deklamacijah je spet nastopil pevski zbor in med drugim zapel vedno lepo »N mav čez izaro«. Z nedeljskim koroškim večerom so šaleški akademiki opravili hvalevredno kulturno delo.
Vlom v trafiko, v noči od torka na sredo so neznani vlomilci vlomili v trafiko Ane VValdl na Vojašniški cesti. Nasilno so strli ključavnico na vratih ter vlomili v trafiko, iz katere so odnesli tobak, cigarete, znamke in koleke v skupni vrednosti Din 700.—.
Gledališče
»Rdeti mmmMm
(Ob letošnji prvi predstavi v gledališču.)
Zopet so zajeli naše gledališče toplo zveneči zvoki narodno folklornih glasbenih motivov in narodnih popevk, ki jih v obilici nahajamo v »Rdečih nageljnih«, drugi opereti režiserja P. R a s b e r g e r-j a, nestorja mariborskih gledaliških igralcev.
Letošnja sezonska prva predstava z dosedanjimi reprizami je nudila v glavnem obrise lanske krstne predstave. — Marsikaj je bilo boljšega, nekoliko pomanjkljivejši se je zdel zaključni del plesnega vložka v drugem dejanju, kjer nastopa letos le en parček, dočim je bil prvi del narodnih plesov (slovenski) še boljši kakor ob krstni predstavi, ko je bil uspeh ipak prodoren. Nastopajoči so se lotili svojih vlog z vneto razživahnjenostjo, ki je »Rdečim nageljnom« dajala še toplejši priliv skupnosti in enotnosti od strani izvajajočih sodelavcev na odru ter v orkestru.
Jelka Igliče v a sc ie nežno, zvonko raspevala ob spevu »Nageljnih rudecih«
in se je v podajanju graščakove starejše hčerke Anice prijetno razmahnila. B. Sancin, njen partner, je žel kot Veljko Jurič lep uspeh, in je s polnim obvladovanjem višin, nižin ter srednjih leg preizkušeno izvajal številne speve, med katerimi je »Oj devojka« po milini ter slovenskih, srbohrvatskih folklornih prvinah neizrečeno lep in melodiozen. — Bambiče v a je znova potrdila sloves sijajne subretke, v igri temperamentne, v petju nežne, v plesnih točkah vitmozno razgibane. V e r d o n i k o v Janko je med najuspelejšimi liki te uprizoritve, zlasti pri plesnih vložkih mojstrsko izoblikovan. Mehek in očetovsko dobrotljiv je Rasbergerjev graščak Sovinei, dostojanstveno majestozni Gromov grof Jelič, Starčeve baronica (Emilija in C r no bo rije v mecenski baron Goreč. Neda B. R a s b e r g e r j e v e je nudila prijetno operetno igro, dočim je predstavljal komiko trio Gorinšek (Tonček Robinka), Harastovič (S. Robnik) in Gorinškova (Stazika). Komika je v operetnem svetu pač svojevrstna reč iti je precej nesmiselno brskati tod okoli po espritu, salonski duhovitosti ali podobnem. Opereta ima pač svoje posebne naloge. Tem iKilogam primerno so skoro šablonsko izdelani posamezni liki'
in tem zopet odgovarja odrska interpretacija v celoti ter podrobnostih. Čim bi gotove značilnosti operete odpadle, ni več
- operete. So pa ljudje, ki obrajtajo opereto'radi razvedrila, in je nedvomno bolje, da pridejo ti ljudje v gledališče kakor
— bog ve kam.
Granščakovskemu, baronskemu, grofov
skemu in meščanskemu svetu nasproti stoji v tej opereti kmefeko ljudski živeti, ki ima nekatere značilne svoje predstavnike. Buča P. Koviča je ostro zarisana podoba copatarsko usmerjenega gostilničarja na vasi, ki s spevom o majoiki zabava svoje goste. Liza M. Za k r a j šk o v e je ksantipsko razpoložena in poveljujoča Bučeva žena, ki »tri vogle drži, dočim četrti sam od sebe stoji«. R. N a kr s t, K o-šič in Košuta so prepričevalno- krepko podajali trojico kmetov, Čepiče v a in Tovorni kov a pa obe kmetici. V pijansčini toneč je bil Blažev kočijaž G a š p a r.
Dirigent L. Herzog je storil vse, da je bil kontakt med orkestrom ter solisti in zborom v najtesnejšem kontaktu, A. H a-rastovič pa, da je režijska in koreografska stran letošnje prve predstave ‘Rdečili nageljnov« prišla do čini učinkovitejše veljave.	V.
m
Kravosova mama Je amrla
Sinoči je na Aleksandrovi cesti 26 zatisnila za vedno svoje blage oči gospa Marija Kravos, soproga tuk. uglednega trgovca g. Kravosa. Bela žena jo je dohitela v 58. letu življenjske dobe. Pokojna gospa Kravosova je bila skrbna, vzorna žena, zavedna narodnjakmja. Stotine in stotine ljudi bo težko pogrešalo dokaze njene plemenitosti in dobrotljivosti. Sedaj, je ni več med nami, ki smo jo vsi ■ tako radi imeli. Blaga pokojnica je bila •doma iz Šmartna pri Gorici in je dosled-njega utripa svojega zlatega srca mislila na rodni kraj. Vsi, ki smo jo spoštovali in poznali, jo bomo jutri popoldne pospremili na njeni poslednji poti. Njena podoba bo trajno in svetlo živela v našem spornimi. Žalujočim svojcem, zlasti globoko užaloščenemu soprogu' g. Ivami Kravosu, naše iskreno sočutje!
Mofstri baiefa v Mariboru
Da so- to v novejšem času Poljaki, to pred vsem svetom spričuje prvenstvo Parnellovega baleta na svetovno konkurenčni plesni olimpiadi v Berlinu 1. 1936. Za nas še boljše spričevalo pa, je Polja-. hom izdal tudi v teL umetnosti razvajeni Zagreb. Mariborčanom bo še v spojnimi svojcčasni nastop zagrebškega ^Tomanovega) baleta. In ta isti Zagreb, ki se ponaša s svojim izbornim lastnim baletom, se je ob žaru poljskih gostov ta-. ko navdušil, da jih hoče po dvakratnem nastopu še tretjič sprejeti (ob povratku baleta iz Sarajeva in Splita). Posebnost Parnellovega baleta) s primabalerino Zi-zi Hainio in prvim plesalcem Tadeuszem \Vdlinskim) za Maribor pa je tudi v visokem številu članov (16 plesalcev), kakor je še ni doživel.
Velika sreča v izredni nesreči
Ko so včeraj zjutraj šle mlekarice iz Košakov po državni cesti proti Mariboru, so zagledale v cestnem jarku v bližini Perkove gostilne v Dolnji Počehovi osebni avto v jarku s kolesi navzgor. Košaški orožniki so ugotovili, da je osebni avto. ki je imel evidenčno številko --361, last trgovskega potnika Ludvika Eigerja, stanujočega v Betmavski cesti 35 v Mariboru. Kmalu zatem pa se .ie Ziger sam javil pri orožniški postaji ter povedal, da se je v četrtek zvečer med 9. in 10. uro vračal z avtom, ki ga je sani šofiral in v katerem je bil še njegov 1 iletni sin, iz Kungote proti Mariboru. V Dolnji Počehovi mu je nenadoma odpovedal motor in je radi slabe luči zavozil v obcestni jarek. Avto se je trikrat prekucnil in končno obležal v jarku. S svojim sinom je z veliko težavo zlezel iz avtomobila in je le izrednemu srečnemu slučaju pripisati, da niti sani uiti sin nista bila poškodovana. Kor ie bila ura že pozna, je pusti avto v jarku ter se peš podal domov. Ko pa je Žigcr včeraj pregledoval 'avto, je ugotovil, da mu manjkajo iz vozila -1 kovčegi z raznimi čokoladnimi vzorci v vrednosti okoli 8000 dinarjev. Orožniki so takoj uvedli Preiskavo ter v teku par ur izsledili storilec in kovčege, ki so jih ukradli trije mladeniči v starosti 17 do 18 let iežko "oškodovani avto so izvlekli iz jarka ter ■u‘* odpremili v Maribor. Tatinska trojica se bo morala zagovarjati pred sodniki.
Ilimenj y zadnjem času so se v Mariboru poročili: Musim Franjo ličar drž. že!.. Studenci, Andlar Marija, zasebna uradnica, Subotica; Jurkovič Karel, policijski stražnik. Frankopanova 27, in Kebrič Gabrijela, tkalka. Mngdakmska 85; Ccp Rudolf, tkalec. I). M. Brezje, in Belci Jožeta, šivilja. Pobrežje: Luksi Viktor, kotlar in Baznik Fmilija, zasebnica. Vodnik >v UT d; Urbančič Rudolf, bančni uradnik, in Mohorko Julijana, zasebnica, VVikknr mierjev a 16: Avguštin Vaupotič in Marija VVergles. Logar Jožef in Meze Jožefa. Bilo srečno
Iz sodne službe. Imenovani so; Za pisarniškega predstojnika IX pol. skupine pri sreskem sodiseu v Mariboru Josip Kocjan, sedaj pn okrožnem sodišču v, Mariboru: Janez Apatič. zvaničnik pri sreskem sodNču v Dolnji Lendati. za kauciista uri sreskem sodtaču v Radov-
ljici. Premeščeni soc Pisarniški obdal Josip, Pogrujc od sreskega k okrožnemu sodišču v Mariboru; pis. ofic. Stanko Rro-
nabetvogel od sreskega sodišča v Radovljici k sreskemu sodišču v Maribor« in kanclistinja Terezija Kronabetvogel od sreskega sodišča v Radovljici k sreskemu sodišču v Mariboru.
preprek
Oglejte si izložbo pri „ O B N O V A *
F. NOVAK, Jurčičeva užica S
Na Pohorje do odcepa vozi mestni avtobus, dne 9. januarja. Odhod ob 7. uri iz Glavnega trga. Vožnja bo samo v slučaju zadostnega števila prijav, ki jih sprejema prometna pisarna na Glavnem trgu tel. štev. 22-75.
Mariborska Kmet. podružnica vabi na redni društveni sestanek, ki se bo vršil v prostorih Kmet. družbe Meljska c. 12 v nedeljo, dne 9. t. m. ob 9. uri. Dnevni red: Poročilo predsednika, važna vinogradniška vprašanja, vprašanje cen mleka in slučajnosti.
Državna tkalnica perzijskih in drugih preprog, Sarajevo, je največja, najboljša in naic.enejša., O. jem se najbolje prepričate na razstavi v hotelu »Zamorc«, Maribor, kjer lahko naročite preproge na dolgoročna odplačila. Na razstavi popravljamo strokovno vse vrste preprog.
Celodnevno strelsko tekmovanje, združeno z družabnim večerom, priredi strelska skupina na Pobrežju dne 9. januarja v dvorani brata Renčjja. Krasni dobitki! Zvečer zabava. Pridite!
Jadranaši! Umrla je naša članica go-s;:-; Marija Kravosova. Pozivamo .vas, da se polnoštevilno udeležite pogreta, ki bo v nedeljo, dne 9. januarja na Pobrežju ob 15. uri. V slovo ji bo naš zbor zapel zadnjo pese'm, radi. tega pridite polnoštevilno!
Akcijskemu odboru za pomoč prim. rojakom je darovala ga. Rehar Minka Din 100'mesto venpa pok. gospe dr. Forna-zaričevi.
25!etuiea Legatove šole. Kakor smo že i sporočili se bo vršila v nedeljo dne 9.' t. i m. ob 10. uri predpoldne v zavodu Ma- j ribor, Vrazova ul. 4, proslava 251etnice | z lepirn sporedom. Vsi absolventi in absolventke ter prijatelji Šole vljudno vab- 1 Ijeni!
Prometna nezgoda se je pripetila sinoči na križišču Prešernove in Razlagove ulice. Trčila sta 'namreč skupaj osebna avtomobila, in sicer z evidenčno št. 2-710 in 2-2406. Pri karambolu sta bili obe vozili poškodovani.
Ljudska univerza. V okviru »Prirodoslovnega tedna«, ki ga priredi Prirodoslovno društvo v Ljubljani prihodnji teden po vsej Sloveniji, se vrši tudi pri nas predavanje prirodoslovnega značaja v ponedeljek 10. januarja. Predava! bo naš izborni popularni predavatelj primarij dr. Matko o vprašanju pravilne človeške prehrane, s posebnim ozirom na v i-t a m i n e, katerih velik pomen za dobro človeško prehrano zdravstvo v zadnjem času posebno naglasa. Pri tej priložnosti bo tudi tolmačil veliki kulturni film »Vitamini«, last Higijenskega zavoda v Ljubljani. — V petek 14. januarja se vrši češki literarni večer velikih čeških književnikov pisatelja 'Novija in pesnika Ho-i raja.
Him
Union kino. Izredno duhovita veseloigra »Nevarna igra«. Jenny Jugo, Theo Lingeui Otto Tressler.
fkmdna §mmMm
Sobota, 8. januarja ob 20. uri: -Cvrček za pečjo«. Red B.
Nedelja, 9. januarja ob 15. uri:	»Rdeči
nageljni«. Znižane cene. — Ob 20. uri: Sadnik Zalamefski«, Znižane cene. Ponedeljek, 10. januarja: Zaprto.
Torek, 11, januarja ob 20. uri: »Poljski balet Parnell«.
j Ob zgodnjih jutranjih urah po sokolskem plesu
vsi na Izvrstno kislo m g©-; fai;ev© iuho v restavracijoj in kavarno „ O R S L •*.
Velik gledališki dogodek v Mariboru
bo. nastop poljskega narodnega baleta Parnell, ki se vrši v torek, dne U. t. m. Nastopi 16 plesalcev, večina v velikih skupinah, v pestrih kostumih in dekoracijah. Plešejo zelo pester program, sestavljen iz vseh vrst pleša od antičnega do plastičnega, zlasti pa je zastopan poljski narodni ples. — Priporoča se nabava vstopnic v predprodaji, ker je že zdaj izredno zanimanje za to prvo poljsko predstavo v Mariboru. Cene so povišane operne. za abonente jn blokaše pa veljajo znižane operne cene, toda le pri dnevni blagajni do vštevši ponedeljka.
7623 noči so prenočili tujci v Mariboru v mesecu decembru 1937, Skupno je bilo
zasRscesaK
DANES WS! NA
II. SOKOLSKI PLES
U N i O N
NARODNE NOŠE DOBRODOŠLE;
Društvo. »Jadran«, v ponedeljek ob 18. uri važna odborova seja v društvenih prostorih.
Lutkovno gledali?";* Sokola a H bor -matica vprizori v nedeljo 9. jan. ob 15. uri pop. igrico »Snegulčiea«. Ker je igrica primerna posebno za najmanjše, ki gotovo poznajo to pravljico, vabimo starše. da pripeljejo svojo malčke v kraljestvo palčkov. Zdravo! Odbor.
V počastitev rojstnega dne Ni. Vek kraljice matere Marije priredi Meddruštveni odbor Sokolskih društev v Mariboru danes v soboto 11. Sokolski ples v \ - ]! prostorih Uniona.
Društvo »Jadran« poziva danes v soboto pevec k važni seji.
»Gr!č« Rošpoh Oset, koline, pridite!
Narodno strokovna /Teza, podružnica v Mariboru, naznanja staršem in prijateljem glasbe, da sprejema od 15 t. m. otroke od 5—12 let v poučevanje violine in harmonike. Na željo staršev se poučuje tudi zbor malih tamburašev. Mesečna učnina je tako nizka, da se bodo lahko tudi otroci iz skromnejših družin v glasbi izobrazili. Vpisovanje v tajništvu NSZ dnevno od 8.- 12. in 14.—18. ure. Sodna Ulica št. 9/1II desno.
Vinogradniki se opozarjajo, da se vrši sestanek okoliških vinogradnikov v nedeljo V t. m. pri' kmetijski družbi Meljska c. 12 ob pol 10. uri. Sestanek radi novega pobiranja trošarine na vino.
Ponovno opozarjamo radijsko imejUelie na ilustrirano radijsko revijo Naš Val«, ki izhaja redilo r,a 40 straneh in se lahko mirno primerja z najboljšo inozemsko radijsko revijo. Naš Vah vsebuje poleg strokovnih radijski člankov tudi novele, poročila o gledališčih, notice iz filmskega sveta in druge zanimivosti. Naročite se z novim letom na našo revijo Naš Val pri upravi v Ljubljani, Knafljeva n.
Mesečna naročnina
1 )in.
v preteklem mesecu v Mariboru 2043 oseb iz raznih, evropskih držav, med njimi je bilo 1025 JugoslovenoV, 237 Avstrijcev, 71 Nemcev., 66 Čeboslovakov, 52 Italijanov, 15 Poljakov. 13 Madžarov, 9 Romunov itd.
Otrokova smrt v škafu vrele vode. V ■Hočah je po nesrečnem naključju padel 21etni sin tnmbšnjega posestnika A. Frangeža v škaf vrele vode ter pri tem za-dobil tako hude opekline po vsem telesu, da je nesrečnj otrok, ki so ga nemudoma odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico, nekaj ur zatem umrl. Fraugcževa dekla Elizabeta F., ki bi morala na otroka paziti. je pobegnila in jo sedaj iščejo.
Sokol Maribor-matica poziva svoje članstvo, da se udeleži pogreba pokojne sestre Marije Kravosove, ki bo v nedeljo •ob 15. uri na Pobrežju na mestno pokopališče. V civiJu z znakom!
Dve leti robije radi požiga. Na 2 leti robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 4 let je bil danes dopoldne pred malim kazenskim senatom obsojen .JSlctni viničar Franc Fekonja, ker ‘je dne 10, septembra 1937 zažgal gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Potočnika v Zgornji Voličini. Fekonja je pri razpravi vsako krivdo tajil.
Tatovi v stolnici. Cerkovnik tukajšnje stolnice Jurij Škrbinek je prijavil policiji. da je doslej še neznani in neizslcdenl zlikovec ukradel izpred stranskega oltarja v tukajšnji stolnici dve preprogi v skupni vrednosti okoli 1000 dinarjev. Policija išče tatove
Specialistinja za tatvine v trgovinah je 26-letoa Marta Leberjeva, ki je mese j ca septembra in oktobra ukradla v petih ; mariborskih trgovinah na Aleksandrovi1 in Gosposki ulici razne volnene jopice; v skupni vrednosti okoli 600 dinarjev, j Obsojena je bila na 7 meseoev strogega j zapora.
Rako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za jutri 9. januarja pravi: Dosedanje mrzlo vreme bo še trajalo, v južnih Alpah temperatura okoli It) stopinj pod ničlo, v vzhodnem delu Alp morebiti tudi naletavanje snega.
V tajni razpravi je bil danes dopoldne obsojen pred malim kazenskim senatom 201etni kočarski sin Ferdinand V. na 3 leta in 2 meseca strogega zapora, ker je dne 2.3. novembra 1936 v Drebetineih ■udaril s kolom' Jožefa Zelenika po glavi, da je 14. januarja 1937 v mariborski bolnišnici podlegel poškodbam.
Huda kazen.. Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča j se je moral danes dop-oldne zagovarjat; 551'elni delavec Matija Weisbacher iz Bohove, ki ga je državni tožilec obtožil, da je dne 18. novembra ukradel na premi-kalnem kolodvoru na Teznem z vagonov razne železne dele v skupni vrednosti 135 dinarjev. Soobtožena je bila tudi 31Ielna Terezija Zupančeva, ki je bila obsojena na 4 mesece strogega zapora, dočim je bil Weisbacher obsojen na 1 leto in 3 mesece robije, na izgubo častnih pravic za dobo 3 let ter na izgon iz Maribora in okolice za dobo 3 let.
Raje leto dni v zaporu kakor mesec dni na prostem. Tako je dejal danes dopoldne 82-letni berač Anton Kocbek pri razpravi ua. predsednikovo vprašanje, če sprejme kazen 6 mesecev strogega zapora, na katerega je- bil obsojen, ker je dne 2. novembra 1937 zažgal uto posestnice Barbare UfbančTčeve' v Ledineku. Požig je starec priznal ter dejal, da je uto zažgal radi tega, ker je zalotil Urbančičevo z ifekim dninarjem v spalnici.
H&Hmm Mmke
Grobovi iulijo. y0 je. 1(asi^v strani obsegajoče knjižice, ki vsebuje »Besedo o poveličanju in križanju vojnih žrtev«. Izdala sta jo oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani ter krajevni odbor v Mariboru. Tople, pretresljive misli, ki slikajo strahote svetovne vojne. Knjižica je opremljena s številnimi Slikami.
Mmpmmške mme
mnmimi iwnmww i u
Uradne ure na občini bodo v letošnjem letu. vsak delavnik od 8. do 12. ure, za oddaljene občane pa tudi ob nedeljah od 9. do 10. ure.
Podpore. Občinska uprava je podelila podporo Sokolu 50» din, Prosvetnemu društvu 500 din in Sadjarskemu društvu ion din.
Delavske mezde so se v zadnjih letih gibale zelo različno proti stanju v kon-.iunkturnem letu 1929. To stanje pred osmimi leti so dosegle mezde v Angliji in Norveški, prekoračile so ga pa na Šved-skem za 10%, v Danski irv v severno-ameriških državah za 5%. v Franciji celo za 15 V Danes so mezde nižje na Japonskem za 8/ž, v Nemčiji za 21%, na Češkoslovaškem za 9%. v naši državi pa za 16%. Torej smo še zelo daleč za večino ostalih držav.
Na češkoslovaškem je znašala zavarovana mezda v delavskem socialnem zavarovanju 17.74 Kč dnevno ali 26.6 v našem denarju.
te Sktijikj& in suito
Od plantažnega delavca in dreseria pete-liniega rodu do diktatoria z neomejeno oblastjo
Klasična in romantična francoska klavirska glasba
Naša Ljudska univerza je oskrbela sinoči mariborski glasbeni publiki večer prvovrstnega estetskega užitka. Skladatelj in priznani glasbeni pedagog g. L. M. Škerjanc, profesor na konservatoriju v Ljubljani, izboren pianist ter predavatelj, je predstavil iz ogromne francoske klavirske kompozicijske zgradbe par najvidnejših zastopnikov tovrstne glasbe in to klasične in romantične glasih iz zadnjih treh stoletij. Njegovo predavanje moramo tembolj pozdraviti, če upoštevamo okolnost, da je francoska klavirska glasba pri nas razmeroma prav malo znana. Predavatelj je bliskoma objel razvojno dobo francoske klavirske glasbene kulture od onih časov, ko je v Francij] še kraljeval svojevrsten, šumen klavir, takozvani »klasen*. V tem razdobju vznikne francoski glasbeni klasik Loe i 11 y, rodom Belgijec, virtuoz na flavto in komponist, ki je znal poživiti dolgočasni angleški slog in ki je v svojih dvodelnih skladbah vpodobii dvorsko življenje. V njegovih skladbah se nam odkriva- nepotvorjen temperament, ki se poigrava z dvorjanstvom in nepokvarjeno kmečko naturnostjo.
Kot drugega značilnega predstavnika francoske klavirske klasike nam je predavatelj v ostrih potezah orisal nedosegljivega mojstra C o m p e r i n a, franco-skep Bacha, ki izhaja iz kmečke družine in ki je v svojih skladbah, polnih miline, znal pogoditi dvorsko vzdušje. Com-Derin se je proslavil kot prvi virtuoz na klavirju zlasti z svojimi rondi (skladbe slične našim narodnim kolom).
V	trojko prikaza francoske klavirske klasike je predavatelj uvrstil pisca še danes veljavne knjige o harmoniji iti skladatelja Ramsaiia. Glasbeni talent, ki se je že od svoje mladosti ukvarjal samo
i	notami, medtem ko je ostalo znanje zanemarjal, tako da je v kasnejšem boju s francoskimi enciklopedisti, podlegel. Nemiren duh ter vase zaprta narava. Komponiral je opere s francosko nacionalno smerjo. V popolnem nasprotju s Com-perinovo nežnostjo in milino je Ramsati povdarjal odločnost.
Iz obdobja oboževane, romantike, ki sega v bližnjo preteklost, nam predavatelj prikazal lik C. Francka, mojstra oratorija in cerkvene glasbe, ki se v svojem glasbenem ustvarjanju drži v gradnji svojih skladb principa enotnosti. Poosebljen francoski okus, ki ga odlikuje jasnost misli, zazremo v g. Fau r e u, čigar sanjave in enotne skladbe se po nežnem uvodu prelijejo v mehke akorde, .le duševni naslednik Francka, ki je dosegel v svojih operah in kantatah velik uspeh. Iz njegovih skladb odseva mladost in domiselnost.
Skladatelj in glasbeni pedagog L. M. Škerjanc je svoja izvajanja podprl z mojstrsko odigranimi odlomki poedinih skladb omenjenih najvidnejših predstavnikov franooske klavirske klasične in romantične glasbe. Za svoja strokovnjaška izvajanja je bil nagrajen s toplim priznanjem.
Valutno garancijo v klirmgu z Jugoslavijo namerava uvesti Italija v najkrajšem času. Italijanski izvozniki bodo dobili garancije za to, da se jim izplača točna protivrednost v kliringu zanje vplačane vsote mi podlagi sedanjega klirinškega tečaja. Za uvoznike je garancija v tem, da bo njih vplačilo v vsakem primeru zadostovalo za kritje terjatev inozemskega upnika, kar bo velikega pomena za naš izvoz v Italijo.
63 milijonov d»n dolgoročnega posojila je dobila Zadružna zveza v Ljubljani pri Poštni hranilnici, in sicer proti garanciji dravske banovine. Posel s prenosom posojila bo izvršila Zadružna gospodarska banka, katere obveznosti napram Zadružni zvezi znašajo okoli 120 milijonov din.
Jugoslavija plačuje južno železnico. Pretekli teden je naša država vplačala v »Fond obligacij Dttnavske-savske-ja-dranske železnice« v Parizu 5 milijonov dinarjev. V zadnjih letih naša država ni vplačala nobenih anuitet in se računa,
Pred nekaj leti je bilo ime senora Tru-jillo povsem neznano. Danes se tako ime nuje _ glavno mesto njegove države: »Trujillo City«. Ničesar ni, kar bi bolj pričalo o veliki moči predsednika republike San Domingo, kakor to, da po svojem imenu naziva glavno mesto.
Prišel je kot delavec na sladkornih plantažah
in si s težko borbo in s številnimi intrigami utrl pot do mramorne palače, na kateri vihra rdeče-modra državna zastava s svetlim belim križem. Ko je vstopil v to palačo, so mu pripovedovali o kratkotrajni slavi njegovih predhodnikov. Novi državni poglavar pa se je obdržal na svojem mestu. Reorganiziral je razmajano oblast in stvoril vojsko, ki je vedno pripravljena na napad. Ko je potres porušil glavno mesto njegove države, je še istega dne zbral vse arhitekte, ki so ostali živi, in jim razložil svoj načrt za gradnjo novega mesta »Trujillo City«.
Rafael Trujillo je iz mornarske rodbine, ki je bila v bližnjem sorodstvu z nekim mornarjem, ki je spremljal Kolumba na potovanju v novi svet na ladji »Santa Maria«. V XVI. stoletju so bili pradedi Rafaela L. Trujilla gospodarji Haitia, vendar so pa kmalu osiromašili, da jim jo ostalo od vsega ogromnega gospodarstva le nekoliko sladkornih plantaž. Tako smo še nedavno videli na teh plantažah temnopoltega dečka Rafaela kot nadzornika; ni pa ostal dolgo v tem težkem podrejenem položaju. Kmalu se mu je nudila priložnost, da zasluži večjo vsoto denarja.
Na otoku Haiti ljubijo prebivalci borbe petelinov.
In Rafael Trujillo je vzgajal takega borbenega petelina in kmalu je postala ži-valica tako zanimiva, da je vsa pokrajina govorila o njej. Kjerkoli se je pojavil Rafaelov petelin, so obležali vsi njegovi nasprotniki ali z raztrganim vratom, ali pa jih je prebodel petelin s kljunom, kakor z bodalom. Po nekaj tucatih težkih borb je nekoč podlegel tudi ta stari borec in številni gledalci so sprejeli ta dogodek z divjim krikom:	»Avent li-
prend!« Vse, velika slava in tragičen konec, se je izvršilo v malem štirioglatem prostoru. Gospodar je zakopal petelina pod neko krošnjato drevo, sam pa se je s premoženjem, ki mu ga je pridobil njegov pernati junak, napotil v mesto, da postane advokat ali pa mogoče politik.
Tudi Trujillo je prav tako borbeni petelin. Njegova trmoglavost, njegova energija in njegov ponos zmagujejo v politični areni. On živi v ogromni mramor-ni palači, ki jo obkoljujejo straže v ameriški uniformi. Neomejena je njegova oblast, in najnemogočnejše vesti o njegovi diktatorski moči krožijo na zapadno indijskih otokih. Tako je dal nekoč pretepsti najbogatejšega posestnika plantaž
da bo Jugoslavija v kratkem vplačala tudi zaostanek anuitet v znesku 15 milijonov din. Značilno je, da je Madžarska doslej v celoti vplačala samo eno anuiteto in še to v vezanih pengih.
U milijard 807 milijonov dinarjev so znašale skupne vloge pri jugosiovenskih bankah in hranilnicah dne 1. decembra 1937, to je za 1173 milijonov din več kakor v istem času leta 1936.
Rudnike hočejo kupiti Nemci v Jugoslaviji. »Jugoslovanski Kurir« poroča, da je neka skupina nemških industrialcev zaprosila nemško vlado za dovoljenje, da sme izvoziti v Jugoslavijo za 50 milijonov mark deviz. Ta denar bi porabila skupina za nakup nekaterih industrijskih objektov v Jugoslaviji, predvsem pa za nakup nekih rudnikov. Trdi se, da je nemška vlada pripravljena dovoliti izvoz naprošenih deviz, toda pod pogojem, da se za isti znesek izvozijo v Jugoslavijo nemški stroji. Podoben primer je bil že lani, ko je dobila nemška tvrdka Tietz dovoljenje, da sme iznesti v Jugoslavijo za 13 milijonov mark deviz pod pogojem, da izvozi za isti znesek v Jugoslavijo nemških strojev.
v svoji državi z bičem, s katerim pretepajo navadno črne sužnje, in to samo zato, ker je slabo postopal s svojimi delavci. Trujillo ima samo eno strast. Rad se vozi z avtomobiK>m. Zanj, predsednika države, ne obstoja zakon o maksimalni brzini vožnje. V avtomobilu, ki ima obliko dirkalnega voza, in ki mu ga je podarila tvrdka General Motors, divja po širokih cestah v Trujillo Cityu. Predsednik je tudi navdušen obiskovalec kinematografov. Ko je Constanca Bennet na svojem počitniškem potovanju obiskala San Domingo, so jo sprejeli tudi v predsednikovi palači in tam so jo iznena-dili z veliko zbirko njenih lastnih fotografij. Pred nekaj časa se je sam Tru-jillo spremenil za nekaj časa v filmskega igralca. V njegovem mestu je namreč sni mala ameriška filmska skupina, ki je sni-mala za filmski tednik »The March of Time«. Snimali so življenje popularnega diktatorja, ki ga bodo kazali v vseh ki-
Radio - Ljubljana
Sobota, dne 8. jan. 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored. — 13.20: Plošče. — 14.16: Vreme. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: čas, vreme, poročila, spored. — 19.30: ‘Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Zabaven m zelo poučen prerez Alešovčevega »Bren-celjna« iz let 1869. do 1880. Za pisan večer priredil Niko Kuret. Izvajajo člani rad. igralske družine. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radijski orkester.
Nedelja, dne 9. januarja. 8: Plošče. — 8.15: Koncert božičnih pesmi (Gregorčičev pihalni kvartet). — 9: Čas, pomočila.
— 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor (doktor Vilko Fajdiga). — 10: Cimermanov kvartet in plošče. — 11: Otroška ura: Hadži-bradži in njegov balon (vodi ga. Vida Juvanova). — 11.30: Akademski pevski kvintet. — 12: Koncert Gregor-čevih skladb (Radijski orkester in Akademski pevski kvintet). — 13: Čas, vreme. poročila. — 13.20: Plošče. — 16: Božične pesmi (komorni zbor deloma s spremljevanjem radijskega orkestra). Dirigent dr. Fr. Kimovec. — 17: Kmetijska ura. — 17.30: Kvartet mandolin, tercet Stritarjevih, g. prof. Marjan Lipovšek in plošče. — 19: Čas, vreme, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Slovenska ura.
— 20.30: Slovenska glasba. (Sodelujejo: ga. Milena Štrukelj-Verbičeva, g. prof. M. Lipovšek Ispreml.i.] in radijski orkester). — 22: Čas, vreme, poročila. —-22.15: Valčkova ura (plošče).
Ponedeljek, dne 10. januarja. 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas. spored. —	13.20: Mojstri plesne
glasbe (plošče). — 14.15: Vreme, borza.
— 18: Zdravstvena ura: Preprečevanje
nematografih v Združenih državah.
Trujillo je svojo državo osvobodilod zavisnosti Združenih držav, vendar pa je sosedna država Haiti še vedno zelo odvisna od USA. Predsednik Vincent je zelo miren človek in ima svojo rezidenco v Palais National v Port au Prince.
V	tej palači se tudi nahaja sidro s Kolumbove admiralske ladje. Nekoč je v tej palači vladal tragični zamorski kralj J o-n e s, ki je končal s samomorom. Njegov naslednik se je trudil, da povzdigne socialni položaj
zamorskega proletarijata.
Zgradil je številne visoke šole za kulturo, tehniko in industrijo. Njegovo največje delo pa je gradnja vprav vzornih četrti z delavskimi stanovanji »Cite Vincent«. Tudi to veliko delavsko mesto nosi ime po predsedniku države, ker dajejo državni glavarji zapadnih indijskih otokov zelo rad; svoje ime najlepšim mestom v svoji državi.
kužnih bolezni (dr. Anton Brecelj). •— 1820: Plošče. — 18.40: Umetnostni spomeniki Notranjske (doktor Marjan Marolt). — 19: Čas, vreme, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti.
— 20: Spomini na Joh. Straussa (plošče).
— 20.15: Rezervirano za prenos.— 22: čas, vreme, poročila. — 22.15: Šramel-kvartet učit. abiturientov.
Novi šef egiptske vlade
Mohamed M ah m ud paša
Urejeno življenje.
A: »No, brate, zadnje čase si se dobro popravil. Zdrav si ko riba!«
B.: »Kako bi se ne popravil! Preteklo leto sem preživel v miru, spat sem hodil zgodaj, pijančeval nisem, skrbi nobenih, jezil se nisem nikoli, no, ni čudež, da sem zdrav!«
A: »Kje si vendar živel tako ugodno?«
B.: »V — kaznilnici.«
Darujte za azilni sklad PTL!
Dinastija Becquerel daje že 100 let Franciji znamenite učenjake
V	pariškem »Museumu« je objavljeno, da bo tečaj fizike vodil profesor Jean Beequerel. Ta učenjak izhaja iz stare rodbine, ki daje Franciji že vse stoletje znamenite učenjake. Ista stolica in isti laboratorij prehaja že 99 let od očeta na sina.
Antoine-Cesair Becquerel, prvi iz uče-njaške dinastije, je zapustil v 27. letu vojaško karijero, da se 1815. leta posveti znanosti. Na tem polju je deloval tako uspešno, da so zanj osnovali na omenjenem zavodu posebno stolico za uporabno fiziko. Njegov sin Edmon je postal z 18. letom očetov asistent in je zasedel za njim 1878. leta isto stolico. Henri Be-equerel je vso otroško dobo prebil v atmosferi laboratorija in je po smrti svojega deda podedoval očetov laboratorij,
ker je bil oče imenovan za profesorja. Očetovo stolico je zasedel 1892. leta. L. 1889. je v svojem 36. letu izvoljen v Akademijo znanosti. Jean Becciuerel je bil najprej asistent-preparater pri svojem očetu, ki mu je pozneje sledil v laboratorij.
20. februarja 1896, ko je predložil Henri PoincarB v akademiji znanosti prve rentgenske radiografije, se je pričel Henri baviti s tem problemom. Njegovo delo je končno privedlo do odkritja radijske aktivnosti. Njegove rezultate sia uporabila tudi zakonca Curie. Jean Becquerel ie sin in naslednik Henrija Becquerela.
V	skromnem laboratoriju v Rue Cuvier nadaljuje skromni učenjak sedaj v miru veliko tradicijo svojega rodu.
V Mariboru, 'dne S. T. 1"93S.
Mat^OT sifl »V e cer n i*k« 'Jutra
Stran 5.
Člani iz tarske hiše Romanov v Ameriki
Velika kneginja v modnem salonu — Prvi veliki „Chef de reception", drugi izreden trgovski potnik
Nedavno je ena največjih trgovin v Newyorku, v Cityju, objavila, razutne se radi reklame, da je uredila poleg svojega dosedanjega podjetja fotografski atelje, ki ga upravlja ruska velika kneginja.
Ni prvič, da poskušajo člani hiše Romanov, ki so nekoč živeli v največjem razKOŠju, svojo srečo v Ameriki v meščanskih poklicih. Mnogi so pokazali za različne poklice izredne sposobnosti in žive danes razmeroma srečno, čeprav ne tako sijajne, kakor so živeli v Rusiji. Po mnogih neprilikah in klatenju po svetu je prišlo pet bližnjih sorodnikov poslednjega ruskega carja v Ameriko, kjer si služijo kruh v raznih poklicih. V ničemur ne zaostajajo za rojenimi Ameri-kanci. Zavest, da so člani nekoč najmogočnejše vladarske hiše na svetu, jih ne moti, da ne bi z obema nogama stali trdno na tleh stvarnosti in da se s svojim delom prebijejo skozi življenje.
Najbolje se je vživela od vseh teh članov ruske c? rske rodbine velika kneginja Marija Pavlovna. V Ameriko je prišla kot ločena žena švedskega prestolonaslednika. V zelo kratkem času je prišla do vodilnega n esta v nekem modnem ateljeju v Fiftb Avenue. Kmalu se je razvedelo, da je *u ona nameščena, za kar je poskrbelo podjetje. Člani najvišjih desettisočev Newyorka so navalili v ta atelje. Pokazalo se je, da je upraviteljica ateljeja velika kneginja Marija FV lovna, ki ne samo, da ugodno zabava odlične odjemalce, temveč jim daje na najdovršenejši način nasvete v vseh vprašanjih mode. Modele, ki jih je ustvarila ona, so prodajali za bajne vsote. Vsi vodilni listi za modo so prinašali t- modele s posebnim priznanjem io kmalu so postali modni diktati, ki so se jim morali pokoriti. Konec pa je bil, ko se je ^ arija Pavlovna odločila, da prične pisati svoje 'spomine. S tem pa ni napravila slabe kupčije. Za svoje me-moare je prejela 300.000 dolarjev, ali okoli 12 milijonov dinarjev. Čeprav ta vsota zaostaja za dohodki, ki jih je ve-ilka kneginja prejemala preje, ji venelar omogočuje zelo lepo življenje. Velika kneginja pa noče živeti od obresti svojega denarja. Ona hoče delati. Posvetila se je fotografiji in ko se je izpopolnila v lem, je odprla fotografski atelje v že omenjeni modni trgovini, čeprav so cene izredno visoke, ima velika kne-ginja-fotograf prav dosti posla.
Nedaleč od tega ateljeja je razkošno m dno podjetje za dame in gospode-Kupce, ki vstopijo v ta modni salon, sprejema mlad eleganten gospod, veliki knez Georgij Konstantinovič. Za ta poklic se je izobrazil v podružnici iste tvrdke v Miamiu. Mladi knez pozdravlja odjemalce ter jim daje nasvete z istim šarmom, s katerim zabava po dnevnem delu dame iz najvišje newyor-ške družbe v palačah Vanderbilta, Asto-ra, Morgana itd.
Eden njegovih sorodnikov, knez Čav-čavadže iz Dagestana, mož kneginje Nine Georgijevne. je bil nameščen v sličnem položaju z zelo visoko plačo pri nekem parniškem podjetju. Nekega dne
pa so ga premestili na kopno in mu zmanjšali plačo. Kneginja Nina Georgi-jevna pa je v tem dovršila šolo in postala arhitekt za notranjo ureditev. To je zelo nadarjena ženska, ki je dosegla uspeh že kot slikarica. Ni ji bilo prav, da so zapostavili moža, ter je pričela z arhitekturo. Daens zasluži mnogo več nego je zaslužil njen mož.
V	Ameriki živi tudi knez Vasil Ale-ksandrovič, brat kneginje Irene Jusu-pov. Kakor je znano, je knez Jusupov ubil carjevega demona, meniha Raspu-tina. Pred nekoliko leti je izdal knez Aleksandrovič knjigo pod naslovom »Nekoč sem bii veliki knez«. Knjiga je zbudila senzacijo, vendar pa knezu ni prinesla dosti denarja. Po tem finanč-
,nem neuspehu se je poskušal v raznih poklicih in končno postal potnik nekega parfumerijskega podjetja. Sedaj potuje po vsej Ameriki. Podjetje je z njim povsem zadovoljno in tudi njegovi dohodki so prilični. Je eden najboljših ameriških trgovskih potnikov.
Od vseh Romanov, ki so v Ameriki, živi še najbolje Ksenija Georgijevna. Kar se tiče materialnega položaja, bi lahko rekla, da ji tudi v Petrogradu ni bilo bolje. Ko je prišla v Ameriko, se je poročila s kraljem vžigalic Leedsom. Zakon pa ni dolgo trajal. Mož kneginje Ksenije pa se je kavalirsko izkazal. Določil ji je tako visoko apanažo, da lahko kneževsko živi.
Ali spadajo dresirane bolhe med artiste
Angleška in ameriška sodišča so bila postavljena oni dan pred težak problem.
V	Angliji je moralo sodišče odločiti o usodi potujočega trgovca, ki je ponujal dijakom ob odhodu iz šole za kose obleke lepe zlate ribice. V Angliji imajo nam reč zakon, ki prepoveduje ponujati otrokom karkoli v zameno za igrače. Toda nastalo je vprašanje, ali so zlate ribice tudi igrače. Sodnik je poklical mnogo izvedencev, nazadnje se je pa moral zateči k slovarju, kjer je našel definicijo: Igrača je stvar, ki se z njo zabavamo. Zato je razsodil, da morajo zlate ribice v bodoče veljati za igrače. V Bostonu je pa šlo za sporno vprašanje, v katero poglavje carinske tarife spadajo dresirane bolhe slavnega Cristovega cirkusa, ki je bi) prispel % Ameriko. Najprej so mislili, da bi lahko bolhe uvrstili med artiste. Ker se je pa sodnikom vendarle zdelo to smešno, so jih uvrstili med domače živali. Oddelek poznavalcev mrčesa pri poljedelskem ministrstvu v Wa-shingtonu je pa nastopil proti tej definiciji in dokazoval, da bolhe niso koristne živali. Končno jih je sodišče uvrstilo med divje živali in kljub vsemu Cristovemu prizadevanju v svojem stališču noče popustiti.
Potujoča konfortna stanovanja
Lesk ameriškega bogastva sicer žene koliko obledeva, vendar se pa še kaže na poseben način, namreč v potovanju bogatašev v zasebnih salonskih vagonih.
V	zadnjih 50 letih so izdelali v Ameriki 350 takih vagonov. Od teh je odpadlo 225 na posameznike in podjetja, 100 pa na železniške družbe, ki jih posojajo. — Zdaj je v prometu 23 takih vagonov. Glede na salonske vagone drugod po svetu bi teh ameriških salonskih vagonov niti ne mogli tako imenovati. Niso namreč vagoni, opremljeni samo z vsem komfortom, temveč majhna stanovanja, kajti v njih je poskrbljeno za vse, kar zahteva tako stanovanje. Vagoni so bogato opremljeni s perilom, porcelanom in srebrom, skratka z vsem, kar hočejo imeti bogataši. Sicer je pa tudi najemnina temu primerna. Dnevno je treba plačati v našem denarju za vsak vagon okrog 10.000 Din, če ga pa najameš naj-
manj za tri mesece, moraš plačati dnevno okrog 3.000. V tem je pa že vračunana plača kuharja in dveh služabnikov. Vsak najemnik salonskega vagona mora pa plačati ne glede na število potnikov 25 voznih listkov na vsaki progi, že lezniška uprava preskrbi tudi vsa potrebna živila, toda s 25% pribitkom. — Znotraj je salonski vagon opremljen naravnost kraljevsko. Najboljši arhitekti so uveljavili vse pridobitve udobnosti in ob enem svoje umetnosti. Vsa notranjost je' obložena z dragocenim mahagonijem ali orehovino. V nekaterih vagonih so tudi kamini in omare s skrivnimi predalčki, vse sobice imajo telefone in tudi za anten« je poskrbljeno. Vagon ima navadno 4 do 5 sobic, jedilnico, spalnico, kuhinjo shrambo, prostor za prtljago, kopalnico in odprto ali zaprto verando za razgled.
V	času gospodarske konjunkture je bilo povpraševanje po teh salonskih vagonih zelo veliko. Ameriški milijonarji so potovali v njih s svojimi povabljenimi gosti
Najnovejša poročila iz Amesa pravijo, da se je 231etnemu kemiku J. L. Prenn-u, uslužbenemu v ameriški zvezni armadi, posrečilo sestaviti iz raznih kemičnih sestavin novo vrsto plina, katerega učinek nadkriljuje vse dosedanje. Novi plin učinkuje tako strahovito, da se ga vse dosedanje plinske maske ne morejo izogniti in preprečiti, da ne bi na človeku ali pa živalih ne izvršil svojega smrtnega »poslanstva«. Izumitelj te nove plinske zmesi trdi, da se mu je po dolgotrajnih poskusih končno vendarle posrečilo sestaviti najstrupenejšo zmes strupenega plina. Način sestave se drži v najstrožji
mm
V	LJUBLJANI — 12, V SARAJEVU
—	25, V BEOGRADU —22.
LJUBLJANA, 8. januarja. Silen mraz zadnjih dni je v upadanju, zlasti v severni Stoveniji, kjer je znatno naraščanje temperature. V Ljubljani je bilo danes zjutraj 12 stopinj pod ničlo, v okolici celo 17 stopinj, v Ratečah in Kranjski gori 14 do 15 stopinj pod ničlo. V Ljubljani sneži. V ostal*h delih države razsaja še vedno mraz. V Sarajevu je bilo danes zjutraj 25 stopinj pod ničlo, v Beogradu 22 stopinj pod ničlo. V Dalmaciji je mraz nekoliko popustil.
JAPONSKA NA UMIKU RADI FINANČNIH STISK.
TOKIO. 8. januarja. V tukajšnjih merodajnih krogih se opaža velika zaskrbljenost radi ogromnih vojnih stroškov. Prvotno so računali vojaške operacije samo na četrt leta. Sedaj pa teče že pol leta, ne da bi bila kitajska vlada prisiljena h kapitulaciji. Vlada bo predložila parlamentu nove izredne kredite v znesku 4 milijard jenov. »Asahs Shinbun« presoja finansiranje vojne zelo kritično »n dvom] glede uspeha, če se finansiranje ne bo uskladilo z vojaškimi uspehi. Vojaški krogi silijo k nadaljevanju vojne, ki pa ne sme zbuditi konflikta z Anglijo. Vlada je spričo tega preklicala najnovejše izjave notranjega ministra in je dala japonskim diplomatom nOya navodila za naklonjeno zadržanje napram Angliji, USA ter sovjetski Rusiji.
tajnosti. Novi plin lahko imenujemo najstrašnejše morihio sredstvo, kar jih pozna zgodovina vojne tehnike in to tembolj, ker ni pred njim varen nobeden dosedanji filter, ki je običajno pritrjen na vsaki plinski maski. Najstrahotnejšo novo morilno sredstvo razje v nekaj rninu-tak vsako kovino. Po zatrdili izumitelja ima novi'strupeni plin še to »prednost«, da je vprimeri z ostalimi vrstami še najcenejši,
. »Natakar, zakaj me niste pravočasno zbudili, kakor sem vam naročil. Ra,di vase malomarnosti sem zamudi] brzo-vlak!«
»Ali gospod! Saj bi vam bilo treba samo pozvoniti in prišel bi vas takoj prebudit’.«
hi Žil
Trgovci!
•Svoje blago priporočate na/uspešneje in najučinkoviteje v ..Veterniku", saj jc ni družine v Mariboru in bližnji okolici, ki ne bi čitala ,,Veternika
Darujte za Pomožno akcijo!
Razno
JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, politlrane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjib cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48
JOS. TICHY IN DRUG
Konces. elektrotehnnično podjetje, Maribor. Slovenska uL 16, tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga oo kon-Prečnih Cenah
Zena
Ona ni imela časa po večerili pomešati sc med druge; mesto k počitku je bilo treba oskrbeti otroke, oprati obleko, raztrgane srajce. Delala je večinoma v mesečini iti se pogovarjala z možem o bodoči zimi. Samo včasih s-e je vsedla k steni, si podprla glavo in poslušala glasove harmonike, po katerih je mladina na dvorišču plesala, da se je kar treslo zidovje. Srečna mladost si je težavno življenje zlatila z veseljem in brezskrbnostjo. Take zabave so se prirejale običajno v mesečnih nočelj.
Iva je vsekdar zaspala in vstala ob svitu sveža iti pripravna za delo, čeprav je morala tudi v noči večkrat vstati in iti k otrokom.
Tako so preživeli poletje.
Dan pred vsemi sveti je oskrbnik naštel delavcem denar, toliko, kolikor ga še nikdo izmed njih skupaj niti videl ni. Iva je zašila možu celega stotaka za pod-vleko v jopiču. Še ga je ostalo za hrano in druge manjše stroške. Zvečer pred odhodom je Iva pripravila posebno slavnostno večerjo. Slavnostno dobro voljo je vznemirjala samo nezgoda. Žena je zahtevala, naj stotak uporabita za dolg in za odkup polja, ki ga je vdovec po pogrebu svoje prve žene zastavil. Štefan pa je odločno vztrajal pri tem, da mora ostati stotak čez zimo doma.
Tako vsaj ne bo revščine otepal, kakor io je preteklo zimo. Iva je krepko branila svoj sklep; Štefan pa s« je na likofu nekoliko napil ter odšel z nekaterimi dninarji v vas na zabavo.
Iva je v strahu kar umirala. Mož je oble>kel oni jopič, v katerem so zašili stotak ...
Še isto noč, takoj ko se je vrnil, sta razparala podvleko. Žep, kamor sta spravila stotak, je bil prazen. Spodaj pod podvleko je bila nevelika, kakor z nožem narezana luknja...
Izguba. vsega zaslužka je bila za nju velika nesreča.
V	koči je nastal boj revnega človeka z neizprosno potrebo. Zopet je bilo treba delati, delati po vse dni, da zvečer ni šlo sedmero ljudi lačnih spat.
Štefan je radi tega udarca prve dni kar otrpnil. Ničesar se ni oprijel. Iva se je morala poslužiti vse svoje nemale zgovornosti, da ga je zopet nekoliko razvedrila. Najhuje mu je bilo, da ga je žena še tolažila, radi česar je tem huje čutil svojo krivdo. Da, kar je še več: Od denarja, ki jima je ostal, mu je kljub njegovemu ugovarjanju kupila čedno, seveda ne drago obleko. Njegova žalost za denarjem, ki mu je zagotavljal ugodno.
brezskrbno življenje, bi se bila zmanjšala, ako bi ga pošteno oštela. Ona ga je pa še spodbujala.
»Le ne žaluj toliko. Kdo ve, čei^ur js to dobro.«
»Ej, to pa že ne! Ko bi že bilo vse drugo, to pa že ni dobro!« je trdil obupan.
Do Božiča je hodil nakladati repo v železniške vozove. Po Božiču je pr-ijel za delo, kjer se je dalo: pri ledu, ali je žagal drva, ali bil postrešček v mestu, ali oskrboval konje. Bilo je zanj težko življenje. Zgodaj, še v temi iti silnem mrazu, je šel uro daleč v mesto. Vračal se je zopet v temi. Iz srečen je bil ako je prinesel 40— 60 krajcarjev domov!
»Nisem zapil niti vinarja!« se je vedno hvalil pred ženo in vrgel svoj zaslužek na mizo, okrog katere je stala vedno lačna družina.	(Dalje,)
POHIŠTVO
•lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl, 9-t
KOLESA, GRAMOFONE, ŠIVALNE STROJE. OTROŠKE VOZIČKE
popravlja dobro in hitro po kulantnih cenah znana tvrdka Justin GUSTINČIČ. Tatten-bachova 14. Shramba koles čez zimo.	71S9
Prodam
Stanje hranilnih vlog naci 55 milijonov Din - Rezervni sklad nad 11 milijonov Din
AVTOMATIČNO TEHTNICO
prodam. Nova vas. Prečna ul. 10.	19
KANARČKI
radi preselitve po najnižji ceni naprodai, Gregorčičeva ulica 8-1.	-65
Dobro ohranjen, globok OTROŠKI VOZIČEK
poceni prodam. Ogledati v nedeljo. Naslov v upravi. 66
POHIŠTVO.
jedilnica, kuhinjska oprema ter spalnica naprodaj. Mizarstvo Verzelj Alojzij. Vojašniški trg 4.	67
Naprodai
LEPO POHIŠTVO
zelo poceni, tudi posamezni komadi. Dušanova 5-1.	79
Sprejema hranilne vloge na knji žice in na tekoči račun ter iiS obrestuje od 3 do 5°/,
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
DNEVNO SVEŽE KROFE,
torte, kremšnite itd. priporoča bonboniera >Orient<*. M. Bela. Dvofakova ul. 10.	51
DVA BOLJŠA DELAVCA
Prejmem v vso oskrbo. Jo-e Vošnjakova 19, vrata 6.
Kupim
Pouk
Oddam dva meseca staro DEKLICO
na hrano. Dravska 15, Kacjan Vera.	91
POZOR!
Izgubilo se je sivo krilo iz Vrazove ulice po Razlagovi v Mlinsko. Najditelja prosim, da ga prinese v Mlinsko ulico 9-H, Bercko. Za nagrado dobi novo blago za krilo. 103
ČE HOČETE
specialno dobro vino piti, mo ratc v »Prešernovo klet« uriti. Trafenik. Gosposka ul. ______________104________
POPRAVILA KOLES
šivalnih strojev, gramofonov, emajliranje, poni klanje, pokro maoje najbolje in najcenejše samo v mehanični delavnici Draksler. Vetrinjska ulica 11. ______________105
Na dobro'
DOMAČO HRANO
m stanovanje spreimeni dva gospoda. Cena nizka. Orožen Jezdarska 8. TI. obiekt. 122
Posest
NAPRODAJ SPALNICA
iz hrastovega lesa. Jugoslo vanski trg 3. levo.	9(
Stanovanie
POHIŠTVO
poceni na prodaj. Tvorniška ul. 22-111. Lešnik _	98
JABOLKA
od 10 kg naprej no Din 1.50 proda Šepec Maribor. Grajski trg 2.	 101
ŠIVALNE STROJE
z okroglim čolničkom, šivajo naprej in nazaj. 30 let garancije. proda za 1650 Din mehanik Draksler. Vetrinjska ulica 11	106
Službo dobi
Prodam kompletne
SMUČKE IN ČEVLJE.
Trgovina Ketiš. Stolna ul. 1 109
Kovtuaste krste
lokal
kupite najboljše pri izdelovatelju, ker tam so za 50°/o cenejše kot drugod
LOKAL
oddam na Pobrežju pri Mariboru, Aleksandrova c. 31. ______________85_____________
SKLADIŠČE ali DELAVNICO
oddam z električno razsvet-Ijavo. Splavarska 3-1.	90
LOKAL
v prometni ulici vzamem v najem. Ponudbe na upravo pod »Takoj«.	113
Maribor
NOVA HIŠA,
štiristauovanjska, ugodno naprodaj, 1 minuto od avtobusne postaje. Studenci, Prečna
Oglašujte v ,»Veeernmii“ Zahvaia. MSSBBi
Tereaile L&k
sc .teni potom vsem. ki so drago pokojnici) Pobrežje pri Mariboru, dne 8. januarja 1938
Nova
ENONADSTROPNA HIŠA.
komfortno urejena (kopalnica. vodovod, parketi) radi selitve naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«.	87
NOVOZGRADBA
soba, kuhinja, vrt. 13.000. — Novozgradba. 3 sobe. kuhinja. vrt, 28.000. — Hiša v oentrumti 2 lokala, stanovanja, 100.000. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28.	102
SOBO
opremljeno z dvema posteljama oddam z vso osIcTbo aii brez, Vrbanova 6. Venko. 93
LEPO, PRAZNO SOBO
v Razlagovi ulici oddam naj. raje učiteljici ali poštni uradnici Naslov v upravi lista. Ul
Preminula je danes ob 18. uri naša srčno dobra žena, mama in maka, gospa
IX I 3759/37
Marija Kravos
Pogreb bo iz mrtvašnice na Pobrežju v nedeljo 9. januarja ob 15. uri na mestno pokopališče. Maribor, Gorica, Zaječar, dne 7. januarja 1938.
Zora, hčerka.
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Centrala: MARIBOR
U IČJJ.Ji. OUw. >   -	---
Gosposke - Slovenske ulice
Najbolj vama	danarla, ker Jamii *a vlog« pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso
svojo damino močjo — — Hranilnica Isvriule vse v denarno široko spadajoče posle So i no in k u I a n t n o
nasproti poste, prej MutnoStalarska hranilnica
Podružnica: CELJE
vloge in knjižice na tekoči račun po naiugodnejšem obrestovani«
Ittiaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.