^ rsak da« raaaa aobot. aaSat) ta praznikov ^^^ / ¡jgued daily except Saturdays. Sundays and Holidays PROSVETA I GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 1 ! Uradniški in upravnlškl proetorl: 1807 South Lawndale Ava. \ Office of Publication: 1 S687 South Lawndale Ava. Telephon* Rockwell 480« tfTO-YEAR XxxlX Cana liata )a $8.00 Jjy «g im" CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 5. DECEMBRA (DEC 5). 1847 Subaprlptlon $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 238 Acceptance for mailing at special rata of poetage provided for in Action 1103, Act of Oct 3. 1017, authorised on June 4. 1011. Britska nota o razorožitvi Nemčije dostavljena Ameriki Molotov predlagal odložitev diskuzij o nemški mirovni pogodbi. Dulles, svetovalec ameriškega državnega tajnika Marshalla, odpotoval v Pariz London, 4. dec.—Velika Britanija je poslala "tajno" noto Ameriki, pravi naznanilo. Nota vsebuje nove predloge glede jklenitve pogodbe med štirimi velesilami, ki naj bi garantirala razorožitev in demilitarizacijo Nemčije. Britski predlogi so revizija načrta, katerega je predložil bivši ameriški tajnik James F. Byrnes svetü zunanjih mini-i-atrov 29. aprila leta 1946, g}ede sklenitve pogodbe, kit naj bi garantirala razorožitev Nemčije. Nota je bila dostavljena tudi francoski vladi pred tremi tedni pod roko, ne pa sovjetski vladi, čeprav naj bi Rusija v smislu načrta podpisala pogodbo, ako bo sklenjena. Mnenje prevladuje, da se hoče britski zunanji minister Ernest Bevin prepričati o stališču Amerike in Francije glede predlogov pred predložitvijo načrta sovjetski vladi. Britski načrt se razlikuje od Bymesovega v več ozirih. Velika Britanija je predlagala sklenitev pogodbe, ki naj bi garantirala razorožitev Nemčije 40 let, dočim je Byrnes sugeriral, naj se garancija raztegne na 50 Hrt. Britski načrt predvideva raz- tegnitev razorožitve Nemčije na ekonomsko in politično wlje. To pomeni ne samo vojaško, temveč tudi ekonomsko razorožitev. Pogodba naj bi jamčila zaščito pravic posameznikov in nadaljevanja izvajanja programa denacifikacije v soglasju z načeli čarterja Združenih narodov. Načrt uključuje seznam voja-»kih organizacij v Nemčiji, katere je treba likvidirati. Med temi so zaščitna policija, delavska fronta in mladinske grupe. Nobena izmed štirih velesil ne bi smela imeti pravice do veti-ranja sprejetih zaključkov. Vsi zaključki, sprejeti z večino treh glasov, bi bili veljavni za štiri velesile. Ruski zunanji minister Molotov je predlagal, naj se disku-zije o nemški mirovni pogodbi odlože za dva meseca. Vest iz britskih in ameriških virov pravi, da je pozneje umaknil predlog, dočim drugo poročilo trdi, da je še pred zunanjimi ministri. Molotov je izjavil, da bo vztrajal pri zahtevi, da mora biti mirovna pogodba sestavljena na jjodlagi dogovorov in zaključkov, ki so bili sprejeti v Jalti in Potsdamu. Francoski zunanji minister Georges Bidault, ki se je vrnil v London iz Pariza, kjer je kon-feriral s člani Schumanove vlade, je dejal, da se ne strinja s predlogom ruskega zunanjega ministra, da se diskuzija o mirovni pogodbi za Nemčijo odloži. Poudaril je, da je to vprašanje na dnevnem redu. Zunanji ministri so se zedi-nili glede nekaterih točk in potem zaključili, da se vprašanje procedure v zvezi s sestavljanjem nemške mirovne pogodbe poveri v rešitev namestnikom John F. Dulles, republikanec in glavni svetovalec ameriškega državnega tajnika Marshalla, je odpotoval v Pariz, kjer se bo sestal in konferiral s člani Schu manove vlade o francoski zunanji politiki in notranji krizi, ki je posledica stavk. Jan Masaryk, čehoslovaški zunanji minister, je dejal, da bodo slovanske države morda skleni-e ohlapno obrambno pogodbo v soglasju s čarterjem Združenih narodov, ako se ne bodo zunanji ministri štirih velesil na konferenci v Londonu zedinili glede nemške mirovne pogodbe. General proti obvezni vojaški službi Obsodil je Trumanov načrt Washington, D. C.. 4. dec.— Neki general, ki noče, da bi nje-I0VO ime prišlo v javnost, ker j* njegovo stališče v konfliktu s tališčem drugih generalov in Trumanovo administracijo, ae je «rekel proti obvezni službi v jfjnadi in vojaškemu vežbanju. On J<* obsodil Trumanov načrt, jk^rega je podprl med drugimi funeral Eisenhower, šef general štaba. General je dejal, da bi obvez-** vojaška služba in vežbanje talo ameriške davkoplačevalce fcjrnan) dve milijardi dolarjev i*th<>. Ta denar bi bil vržen $Kk ^'fixdnik Truman in gene-[* Eisenhower skušata prido-«Ti a tor je in kongreanike za •oobutev načrta. Prišel bo na •¡•"ni red na rednem zasedanju »ngresa po novem letu. *Načrt je le druga verzija ta-*'r kota prijeli in zverinsko ubili, potem pa pokopali, je "čestiti" duhovnik dejal, da morajo ban ditovo truplo odpeljati z njegove zemlje, da partizanski ban-diti ne smejo ležati v njegovi zemlji. Neki gostilničar pa je dal konje na razpolago in odpeljali so ga na pokopališče na Turjak. Taki so bili nekateri duhovniki. Za "bendite". ki so se borili za svobodo domovini, ni bilo niti na pokopališču prostora." Tončka Sknica. Gremo v Ameriko Joeeph basa (Akron, O.) (Nadaljevanje) O sharonskih priredbah in drugem W«at Middlesex. Ps.—Mesec december je za naše organizacije zelo pomenljiv, ker volimo uradnike in odbornike pri naših društvih, domovih in drugih u-stanovah. Zsto pa naj nikogar ne manjka na letnih sejah, teko da izvolimo res najboljše odbornike. Naša tukajšnja društva bodo po sejah servirala prosto pijačo in jedečo, pri društvu 262 SNPJ pa bo eden navzočih članov tako srečen, da dobi $5. Torej udeležite se seje, mogoče vas sreča čaka. Pridite, da se vidimo vsaj enkrat v letu. Zadnjič je bilo poročano v Prosveti, da bodo 25. januarja predvajane kino-slike fa stare domovine v tukajšnjem Slovenskem domu. Vsa stvar pa se je drugače zaobrnila. Iste kino-slike so nameravali predvajati 24. januarja v Girardu, O., toda lastniki tamkajšnjega doma so odločili, da se ne sme predvajati v Narodnem domu dotičnih filmov. Radi tega smo morali tudi pri nas preložiti kazanje teh slik na 21. februarja, tako da bodo imeli tudi Girardčani priliko, da jih vidijo pri nas v Sharonu. Predvajanje se bo vršilo pod avspi-cijo federacije SNPJ. Torej filmska predstava se bo vršila 21. feb., začetek ob sedmih zvečer. Po kazanju filmov bo sle dila zabava in ¡jles. Dne januarja priredi-, jo društva Št. 31, 262 In 755 skupno veselico v prid federa-cijske blagajne, dne 25. januar j a pa se bo vršila veselica v Slovenskem domu v prid SANSa Zapomnite se te datume in pridite na te veselice. V primeru kakšne spremembe datumov, bo pravočasno poročano. Ko sva šla s tovarišem mimo našega mesarja in grocerista, mi je udaril v nos prijeten duh. Ob pločniku je stalo že precej avtomobilov. Vprašal sem tovariša, kaj vse to pomeni, on pa mi je odgovoril, da bodo obhajali Mar tina z vinom in vsemi drugimi dobrotami, povrhu pa še 25-let-nico zakonskega življenja. Na srebrno poroko zakonskega para Martina in Rose Trobentar so prišli od blizu in dsleč. Vsi smo bili imenitno postreženi Še na mnoga leta, Martin in Kose! Francetove žena je imela brata Johna, kateri je delal že mnogo let v gozdovih v severnem delu države Michigan. Večkrat je pisal in vabil, nej prideta z možem v gozdove, kjer je dober zaslužek. France se je dolgo obotavljal, toda radi sledečega dogodka se je končno odločil in šel v gozdove: S Francetom 6va v rudniku delala od ^.—11. ure zvečer m večkrat dovolj zaslužila že v petih ali šestih uran, nakar sva pri stranskem izhodu splezala po lestvi iz rudnika in šla domov. To se je ponavljalo nekaj mesecev, dokler niava bila pri tem zasačena. Povedali so name, da bi lahko izgubila delo, vendar pa se to ni zgodilo, peč pa so na-ma odtrgali plačo od vozička. Po tem dogodku je France pi sel svaku in «e pričel priprav Ijati na odhod v gozdove. Tudi ihene je nagovarjal, e delo v gozdovih' me ni veselilo. Na spomlad je France res prodal pohištvo in se napotil z družino v gozdove v Michigan. Žel mi je bilo zanj, posebno še, ker je b/il zelo priden sodelavec v rudniku.1 V rudniku sem dobil za sodelavca nekega Italijana, s katerim pa se nisva razumela in nekoč bi se kmalu stepla, ker je pričel zasramovati Slovehce. Vprašal sem ze drugi prostor in gs dobil z nekim Fincem, s ka terim sem bil zadovoljen. Kmalu za tem sem prejel pismo od Franceta, v katerem se ni nič kaj pohvalil z delom gozdu in me posvaril, naj dobro premislim, predno pridem za njim. Pismo me ni prestrašilo in sam pri sebi sem tnislil, če se je upal on iti v gozd z družino, zakaj se ne bi tudi jaz. Is rudnike v gosdov» \ Odpeljal sem se iz Keewatina proti Duluthu, od tam pa proti Watersmeetu, Mich. Ko sem izstopil na postaji, se je že nočilo Napotil sem se peš v nekaj milj oddaljeno gozdersko naselbino Bonifas. Malo od postaje se je pričel gozd. Ker je bila že te- ma, sem premišljal, ali bi nad* Ijeval pot, ali bi se vrnil. Odlomil za nadaljevanje, potegnil nož iz žepa in si odrezal močno palico za vsak slučaj. Že poprej i slišal, da se nahajajo vol-kovi in medvedje v tem delu Mickigana. Dospevši že daleč v notranjost gozda, nenenadoma pretrga nočno tišino strahovit glas neke živeli. Pretreslo me je do kosti. Slišal sem lomljenje po suhi gosti, za tem pa se mi je zdelo, da sta dve večji živali tekli preko pota. Najbrže sta bili srn, kateri so morda zasledovali volkovi. Že sem se oziral okoli, de bi našel primer no drevo in splezal nanj v skrajni sili. Odprl sem nož in vžigal vžigalice, da bi videl okoli sebe. Ker nisem mogel ničesar opa žiti, sem ' previdno nadaljeval pot. Minute so se mi zdele kot dolge ure. Končno pa sem za gledal luči in dospel v naselbino, kjer sem srečal dva gozdarja in ju vprašal v angleščini, če jima je kaj znano, kje je moj prijatelj, ki je pravkar prišel iz minnesotakih rudnikov. Povedala sta mi, da še nista nikdar slišala o Slovencih, za-eno pa me povabila za čez noč V kompanijsko kempo. Povabilo sem z veseljem sprejel in tam prespal noč. i Gozdarji so pričeli vstajati Zgodaj zjutraj in kmalu tudi jaz, nakar sem odšel iskat Francetovo družino. Neko žensko sem vprašal, če ve, kje so slovenski gozdarji, a žena ni ve dela nič o Slovencih, povedala pa ml je, da se je neka avstrijska družina pred tedni naselila V naselbini. Ker so se tedaj Slovenci izdajali za Avstrijce, sem zaslutil, de je morda dotična družipa prava. Šel sem do tiste hiše in potrkal na vrata. Francetove žena je odprla vrata in takoj sva ee spoznala. Fran« pa je prišel z dela proti večeru V pogovoru mi je kmalu dal razumeti, da je zelo razočaran z delom, zaslužkom in njegovim svakom. (Dalje prihodnjič.) Nekateri lovci imajo smolo. Kakor sem čital v časopisju, se je zgodilo ce mnogo nesreč in tudi Slovenci so pritedeti. Zadnjič je šla skupina Slovencev na lov ne zajce, s po nesreči je bil obetreljen bivši tajnik druŠtvs 262 SNPJ Frank Stombsl, toda zdravnik je izjavil, de ni nevarno. Frank Hribar iz Clevelanda pa se nahaja naslovu v Harriet-ti, Mich., od kjer mi je poslal kartico. Francetu se priporočam za srnjakovo pojedino. Tudi Anton Divjak se je oglasil z lepo kartico. On se nahaja v Arcadiji, Kans. Želi mi veliko sreče ne lovu. Po pravici povem, da tem te letos nekam polenti in nič rad ne tečem za zajčkom. ' Joe Godina pa je šel v empo riske hribe nad medvede. Sreča mu ni bila mila. Joe I rman lqpo opisuje njegove doživljeje. Le tako naprej. Taki spisi so zelo primerni v tem česu. . Tukaj smo «meli prvi sneg 9. nov., toda ni imel obstanka. Do tedaj je bilo vreme dokaj ugodno. Anton Valentini. Odmev na Marnov dopis I ~ ( [iiajiiru r"------y . r Chicago, lil - Dopis Andre- je k «vojemu ^tujj^rbn.» li sta dve hčerki (moji sestric ni), keteri sem enkrat obiskali v Kamniku. Videla in obiskala sem tudi tisto cerkev, ki je ločena od zvonika. Sestrični sta me vzeli s seboj tudi na Kalva rijo, sli, Žal, sem se obnašala kol "kmečka bunka", oni sta pa ni glas molili "roženkranc", men« je pa nekaj prijelo in me je kai krč lomil od smeha, tako da s U morali tudi oni prenehati z mo litvijo in sta se pričeli smejati Smolnikar j evo trgovino pa se daj vodi moj nečak. Pri na: smo imeli stričevo sliko z bra do do kolen. Bil je prsvi čudal in strešno "stingy", zsto je bi boget. Pozdrsv vsem na ročni kom Prosvete, posebno pa A» dreju Marnu! Mary Terk. S pota Zadnje čase sem precej bolai in potrt. Citam razne časopi» in si kratim čas. Čital sem tu di, da je umrla v Clevelandt meti slovenskega pesnika Ivani Zormana NI br«s< te mmám by self-addressed and stamped envelope. Master na r«e. kar Ims «tik s lis lomi PROSVETA 2tS7 -M ft* Ltwndale Are^ Ckleege U. Hitaseis Danes ne drvimo več za starokraj-skimi politika»! Cantoo. O. — Ta dopis se pričel z besedama "gospod urednik". Pomoto tem napravil iz razloga, ker večkrat čitam o sta-rokrajskih obiskovalcih, katere radi natlovljamo z "gospodi". No, ker sem bil zamišljen v to gospodo, tem napravil pomoto, katero tem hitro popravil, drugače bi mi lahko kdo očital, da sem kraljevske krvi. primorske vesti Napredek zadružništva r goriškem okraju Ljubljana. 7. nov-V gori-kem okraju se opaža pn pre-K ljudstva z živili in drugi- pot rosnimi predmeti ve ik inredek. Na tem polju se zla-^odlikujejo zadruge. Med »d-Li največjimi gospodarskimi Si v okraju je otvoritev o-r~ne«a magacina. Magacin Siva od državnega podjetja Sanina" v Št. Petru na Kra-anufakturo, hkrati pa mu i bila poverjena tudi preskrba Jznih ustanov z lesom/ V Ce- Kvanu so osnovali novo trgovino z manufaktUro, v Ajdovščini m trgovino z železnino in grad-Lim materialom. V kratkem bodo osnovali Jrgovine s tekstilni in drugimi potrebščinami ¿1 v vseh večjih središčih biv-jc cone A. Bivše Delavske zadruge na jem področju so prišle v režijo okrajnega magacina in že oskrbujejo večje število potrošnikov. V industrijskem središču velike tementarne v Anhovem pa se je osnoval industrijski magacin 12 preskrbo delavstva. Vzpo-iedno z ustanovitvijo okrajnega magacina je bila ustanovljena tudi okrajna poslovna zveza, ki je prevzela administrativno vodstvo zadružnega sektorji. Devetnajst samostojnih NA-PROZ s 55 poslovalnicami oskrbuje 40'.' celotnega prebivalstva predmeti široke potrošnje. Velik napredek in porast članstva se zaznamuje tudi v obrtniških zadrugah. Da se obrtniška proizvodnja plansko uredi »obrtniki izvolili pripravljalni odbor za ustanovitev obrtniške nabavno prodajne zadruge, ki bo oskrbovala svoje člane s potrebnimi surovinami in orodjem ter bo vnovčevala njihove izdelke. Večja podjetja za destilacijo in predelavo sadja v Ajdov-fcini, tovarna poljedelskega o-rodja Kari de Mulitsch, tovarna kotlov Bavčar so zvišale svojo proizvodnjo in pričakovati j«, da bodo svoj letošnji plan izpolnile. V Solkanu se je ustanovila trgovino "Peko", ki že razde-ljre obutev. KLO bodo morali na tem področja predvsem upoštevati potrošnike pogorelih in izropanih vasi, demobilizirane borce, novoporoČence, noseče «ne in vse potrebne. V Trstu prepovedana proslava ruske revolucije Trst. 7. nov.—Angloameriška vojaška uprava v Trstu je zavrnila prošnjo Odbora za proslavo t novembra, da bi se dno 7. no-*mbra popoldne na trgu Unita vršil javni shod v proslavo velike ruske revolucije. V komunikeju, ki ga je včeraj izdal AIS, razlaga prepoved s tem, da ni zavezniška vojaška uprava v »Mu Trstu nikoli dovolila no-knei(a političnega shoda na p>stem, razen 1. maja 1946 in * Utiranje beneških Sovencev Ljubljana. 7. nov.—Slovenska «»ecija Je tisti del slovenske jjilje, ki je bila predmet naj-tolj brezobzirnega potujčevanja J tram italijanskega imporia-■toa. Stvar se ni prav nič spre-s knocem druge svetov-vojne in s sklenitvijo mirov-* Zgodbe z Italijo. Predsed-« nmske vlade De Gasperi je dejal v Hi mu predstavni-f0^ Demokratične fronte Slojev v Italiji, da ne misli kratiti Slovencem pra-** ki um pritičejo." kenci pa ko kmalu za tem J ni koži občutili, koliko so • fbljube predstavnikov " italijanske vlade. To V"J«' vrsten način, s kate-)e De Gasperijeva vlada "sevanja važnega proble-Nva v slovenski Benečiji. ' > je sicer prispel v V» danes v slovenski Benečiji, v Reriji, v Kanalski dolini niti e-ne slovenske šole, in da vlada tam najhujši teror. Zavedni Slovenci so izpostavljeni zapiranju, preganjanju ter grožnjam k izselitvi. Tako vidimo, da ^e politika De Gasperijeve vlade v ničemer ne razlikuje od svoje-časnih fašističnih vlad v teptanju in zatiranju pravic slovenskega naroda. Ni nobenega dvoma, da je italijanska vlada odgovorna pred vsem demokratičnim svetom "zarddi tega, ker ne izpolnjuje glede na slovensko šolstvo obvez, ki jih je sprejela z mirovno pogodbo. a Skof Santin in slovanska duhovščina Ljubljana.—Msgr. Jakob Uk-mar je v imenu majhne skupine poslal tržaškemu škofu spomenico, obsegajočo dvanajst točk, kjer v zelo obzirni obliki, a vendar odkritosrčno, očita škofu krivice, ki jih dela Hrvatom in Slovencem. To se je zgodilo 6. septembra 1947. Tri tedne kasneje je škof Santin dal odgovor, ki je oster, brezobziren. V odgovoru škof zavrača vse očitke kot skrajno krivične. Dne 28. septembra so cerkveni krogi objavili očitek mosignorju Umkarju, da je skrajno lahko-mišljen, obenem ga zaničljivo zafrkujejo, "kje da je očitke zbral*'. Kako se sploh škof obnaša s slovanskimi duhovniki, je najbolj razvidno iz pisma, ki ga je škofija objavila v zvezi s sodnim procesom v Pazinu o priliki birme v Lanišču. Kakor je znano, sta med razpravo govorila tudi duhovnika msgr. Uk mar in župnik Cek. Kakor je vsem v spominu, je msgr. Uk-mar podal nekaj važnih, a zmernih izjav. Razjarjeni škof Santin je o tistih izjavah objavi! to-le sodbo: ali so lažnive ali je msgr. Ukmar duševno bolan. Razmerje med škofom Santi nom in slovansko duhovščino mora biti končno razčiščeno. V ta namen je treba, da tisti du hovniki, ki so pod vodstvom mSRrja Ukmarja iznesll gori o-menjene očitke v dvanajstih točkah, dajo na škofovo brezob-'skim dnevnikom" na čelu. lirno zavrnitev primeren odgovor. Iz škofovega odgovora je razvidno, da Ukmarju očita lah-komišljenost, lažnivost, zavijanje. Odločno pa zahteva doka ze za vse trditve in očitke. Msgr. Ukmar in tovariši so dolžni javno odgovoriti. Ako on in tovariši ne odgovorijo na škofove očitke, btdo v javnosti veljau za lažnivce. Odgovor je tudi narodna dolžnost. V Vatikanu imajo Ukmarjevo pismo in škofov odgovor. Pre* brisani Škof je v Rim sporočil, da msgr. Ukmar in tovariši niso mogli nič odgovoriti. Torej je vse pisanje proti Santinu v časopisih lažnivo. Slovensko ljudstvo, ki se že več let bori zoper Santina, dela po tem takem škofu krivico. Ne samo osebna čast, ampak tudi korist slovenskega ljudstva terja, da dajo duhovniki msgr. Santinu primeren odgovor. • Velik uspeh Jugoslavije na tržaškem velesejmu Konec oktobra je bil zaklju čen velesejm držav tržaskegi zaledja v Trstu. Četudi je imela jugoslovanska delegacija razne težave, so dosegli jugoslovan ski razstavni pavilijoni velik us peh. Trgovci iz Avstrije, Trsta in Italije, pa tudi iz Švice so lahko spoznali odlične proizvode nove Jugoslavije. Sklepali so številne pogodbe ter izražal proizvodom in okusu prirejene razstave svoje priznanje. Jugoslovanska delegacija je odnesla s seboj ve drugo leto. Bolje bi bilo, če bi zasteklili 6 do 8 šol in jih iz ročili svojemu namenu, kot pa da leži steklo neizkoriščeno preko zime v skladišču. V reškem narodnem gledališču se je pričela gledališka sero na s premiera Smetanove opere "Prodana nevesta". Delo sta pri pravila za izvedboravnatelj ope re Boris Papandopulo in režiser Marko Fotez skupno s hrvatskimi in italijanskimi člani opere reškega gledališča. Pred začetkom nove seaone je priredilo reško narodno gledališče tudi nekaj koncertov in gostovanj v Istri ter hrvatskem Primorju. V teku meseca septemrba sta bila prirejena dva simfonična koncerta na Sušaku in Opatiji in dve akademiji belgrajske opere. Za letošnjo sezono so predvidene tele predstave: "Bujazzo", "Traviata", "Toaca", "Sevlljskl V tej deželi je postalo zadnja eta zelo udomačeno ugotavljanje ljudskega mnenju o tej ali oni javni zadevi, vprašanju, problemu itd. Povprečen Američan se torej ne bo prav nič zavzel, ako se pojavi na njegovem domačem pragu mlad moški ali ženska, ki zbira glasove za ta ali oni javni pregled in ugotovitev | judskega mnenja. Temu bi se reklo nekakšno slamnato glasovanje, ker nima uradnega značaja in ljudje navadno radi dajo odgovore na stavljena vpraša-njn kajti vsakdo si rad predstavlja samega sebe v vlogi tvo-ritelja javnega mnenja v važnih prašanjih dežele. % Organizacije, ki izvajajo slum nato glasovanje o kukem javnem vprašanju, navadno poskr-be, da je isto izraz resničnega judskega mišljenja o zadevni stvari. Ljudje, ki se s tem u-kvarjajo, vedno proučujejo metode določanja javnega mnenja in skušajo pri vsakem glasovanju zajeti povprečno in repre zentativno mnenje ljudstva ši-om dežele. To je mogoče izvesti le na ta način, da se |w> vseh 48 državah nastavi ljudi, ki obiščejo razne tipične kraje n naselja ter posameznike, ki tvorijo sestav naše ameriške javnosti. Zbiralcem glasov je naročeno, da delujejo v določenih predo-ijih in dopolnijo svoje kvote glasov s slučajnim izpraševanjem tu in tam. Ko torej pride do vas zbiratelj slamnatih gla, sov in vas povpraša, kaj misli te recimo o splošni vojaški ob vernosti, Taft-Hartlevevem za konu, Zdr. narodih in podobnem, tedaj ste lahko gotovi, da išče gotovo tipično osebo, ki naj predstavlja gotovo sekcijo naše ga javnega mnenja, naše ekonomije, kulture, izobrazbe itd. Na ta način nabrani glasovi predstavljajo mišljenje vseh slojev Amerike, vseh narodnostnih plemenskih in verskih skupin, kakor tudi ameriškega delavstva kot takega. Ob kratkem povedano, se skuša v ugotavljanju javnega mnenja doseči vse ljudi, mlade in stare, bogate in revne, politične in nepolitične. Ljudje, ki podvzamejo zbiranje slamnatih glasov, navadno vključujejo gospodihje, uČitelj-stvo, višješolske dijake In moške ter Ženske, ki lahko delajo po nekaj ur dnevno in si s tem zaslužljp nekaj dolarjev. Te vrste ljudi se smatra za poštene in se je nanje zanesti, da ne da jejo posameznikom vprašanj, ki bi že sama na sebi tvorila tudi odgovor. Ko so gotovi z dolom v svojih odločenih prede4Jlh, odpošljejo poročila in sezname glasov na glavni stan, kjer se glasove prešteje, najčešče potom števnega stroja. Rezultati teh glasovanj seve da niso vselej točna slika—pogosto se poskusno javno glsso vanje ureže, kot pravimo in Izid napovedan v prid ali v škodo temu ali onemu kandidutu, Je lahko docela drugačen. Navzlic temu pa se Je določanje javne ga mnenjs v splošnem prllično dobro izkazalo. Leta 194S je vlada pod vzela sistem odpuščanja vojakov iz vojaške službo, potem, ko so na posebnih polah izjavili, bodisi da ostanejo še nadalje v službi ali pa se vrnejo v civilno življenje. Naši trgovci in tovarnarji isto-tako skušajo potom poskusnega glasovanja dognati, kaj ima publika rajši z ozirom na gotove produkte. V političnem (Higle-du je tako glasovanje naravnost popularno, četudi ne zmagajo vedno kandidatje, ki jim ta prednost poskusno glasovanje. Javnost najbolj pozna takozva-ni "Gallup Poli", ki nosi ime svojega direktorja Georgea Gal-lupa, dalje ugotavlja javno mnenje Ameriški Institut javnega mnenja, znan pod imenom "National Opinlon Research Center". Gallup Poli ima svoj gl. urad v Princetonu, N. J., Re ( search Center pa v Denverju, Colorado. Obstajajo še drug* manjše organizacije, ki se u-kvarjsjo s to stvarjo. Tudi naše univerze se brigajo za to, da doženejo kako ljudstvo gleda n« ta ali oni problem ali zudevo. Mnoge publikacije stavijo ljudem ozir. čitateljem vprašanja in potem na podlagi)bdgovorov ugotavljajo, kakšno je javno mnenje o zadevnem predmetu, pa naj bo isti domačnega ali mednarodnega značaja. Reči je treba, du se danes |H>tom ugotav Ijanja javnega mnenja dotenr marsikaj pametnega, pogosto pa se tudi mlati prazno slamo, kar je seveda neizogibno. — (Com-moa Councll) Slovenska narodna podporna jednota tSIT-|| So Lawndal* Ave. Chicago M. IIHroM OLAVm ODBOR Uvrtal edeek VINCENT CAINKAR. fl prrderdnik ______ MS7 So Lawndal* A v« Chlcaao M. BI f. A. VIDER, gl tajnik .........................MS7 ao Lawndal* A v*.. Chicago BS. M. SNTON THOJAH. gl pomotnl tainlk __________BOSI So Lawndal* Av«.. Chicago SI. SL ■nuco a KXTHtL. gl blagalmk ... .. W1 Bo Lawndal* Av«.. Chicago » ni. LAWKBNCC éftAOtRX tajnik bol odd..... Mit So. Lawndal* Av*„ Chicago M. m M1CMASL VRHOVNI* dtr*kt mlad oddol «m «o Lawndal* A v*.. Chic—* M. UL PHILIP OODINA. upravlUU Pro»v«t*_____MIT So. Lawndal* Av*.. Chtoago M. IU 4HTON OARDKN uradnik Pro« v rt.-----MIT S* Lawndal* Av«.. Chicago M. IU Pod»red**d»ia* RAYMOND TRAVNIK, prvi podpr*d«*dnifc _____MM MiddtapulM*. D**rborn. MMR JORKPU CUUCAR drugI podpr*dMHlnlk —------«11 Woodland Av*.. Joknatown. P*. DU trik 1*1 *odproda*dnlH JOHN t. CRRULAK, prvo okrulj* ............. UM BhaUcroaa at . Philadelphia M. Ml. PRANK URA1USKK diugo ofcrofcj* ------------------------»01 M. «termini*. P*. JAMES MAQLICU. tr*t|* okroij*______ ____________________ _______R. O 1. Oakdal*. P«, JOMEl'lt riroi.T «vlito nkrofti* ......................1M7 E WHIi St.. Cleveland S. Oh I* JOHN UPILLAlt, p*h» fkiolj«____________________________MM RandaU St . St. L»uU II. M*. URSULA AMBHOZICII. fcrato okroij* ......................... 411 Pt*rc* Sí.. Ev*l*th. Mlnn JONU POT Ril R aedmo okroU* ------MM Carmena Av«. Loa Ang«t*c I«, CeSi. PRANK POLHA* oainl okrotja________________________Ml trd St W.. Reunduo Moot. O*• poda raki odaek MATH PSTROVICH, piedaednlk......................... Ml S 180th at., Cleveland 10. Ohl* VINCENT CAIN KAN ____________________________ Mil So Uwndal* Av* . Cblcag* M. IU. P A VIDER______________________________________ ._______Mil So Lawndale Av* . Chicago M. Ill MIRKO O. K UR EL..........................r- -mm- f" ao. Lawndal* Ave. Chicago M. IU JACO0 ZUPAN ---------------------------------l«oo H Lombard Awe.. Serwyn. U1 RUDOLPH HSCR _______________________________ ...... 700 E MOth St., Euolld. Oht.. DONALD J. LOTRICM.---------------------lilt So TrumtmU Ave. Chlrego S. 01. Parot»! M ANTON SHU LAR. pr*da*dnlk •HANK VRATARICN ANDREW VIURICI1 . JOHN KOM. SK.......... CAMILUa KARNICK PRANK EAITE. pr*da*dnlk MJCIIAEl. R. KOMER Matthew j turk .. . LOUIR KAPEHLE ANDREW ORUM "Nočem biti izjema" Vas Studenec pri Sevnici in vse okoliške vasi, ki spadajo v KIX) Studenec, so prav prijazne vasi z dobrovoljnlml prebivalci. Kljub temu, da so se 1, 1B4JS vrnili Iz nemških taborišč na o-pustošene domove, niso klonili Razumeli so klic "obnova" In se oprijeli dela v opustošenlh vino gradih in poljih. Po dveh letih ao se pokazali že lepi uspehi. Pri oddaji Žita so bili na drugom mestu v Krškem okraju. Tu J pri oddaji krompirja niso zaostali, posebno se je izkazala vas I m polje, v kateri ao prav vsi va ščanl oddali krompir. Lep pri mor vaške skupnosti jo bila no ka žena, ki se je izrazila: "Saj ga nimam mnogo pa ga bom neka vseeno oddala, da ne bom Izje ma med ostalimi vaščanl, in ker vem, da bom pomagala potreb-nlm." Tudi o razrezu o oddaji koruze so se pogovorili na množičnem sestanku in ga odobrili. Prav tako o oddaji fižola. Teži pa našega kmeta so, ker ne dobi zadosti obleke In obutve za šoloobvezne otroke. Prav bi bilo, da bi se v kraje, ki so se dobro izkazali pri oddaji, poslalo več blaga. krivec" In "Prodana nevesta". Pripravljajo pa tudi baletni pro gram. Roa IT. Arm* K Sil t*n*i St., Luaerne. Pa. 7M Pur*at Av*., J olma town, Pa. MS ao Stnd Ave W.. Duiuth t, Mlnn. W 17th Rt.. Cleveland E Ohio M01 So Lawn dala Ave. Cbloag* M, III. ........-...Sto« M, Uní vernal. P*. MM S Lawndal* Av*., Chic«go U, IU ... 1S9<) 1 Eaat Park Drlv*. Cleveland. Ohio 1191« Bnowdtn. Detroit SI. Mtok kdo začenja uničujoče gozdne požare? Kadar je vreme suho, vroče In vetrovno, nastane v gozdnatih In travnatih predelih dežele nevarnost požarov, ker v takem vremenu luhko najmanjša iskro povzroči uničenje na tiaoče akrov gozda, kakor tudi naselij In posestev, farm In celo mest, ki leže v obsegu požuiu izpostavljenih gozdov. Mnogo uničijo požari K - «uo Odprli SIÜ**** wm. - • tudi dvijsčlns. V letošnjem ok tobru je prevladovalo v mnogih vzhodnih drŽavah suho vreme, kakršno nuvadno zadene mnoge zapadne predele naše dežele. Posledice te suše no bili veliki gozdni požari v tako Imenovanih "New England" državuh. Najbolj je bila prizadeta dršava Maine, v manjšem obsegu pa tudi sosednje države in precrj ao divjali požari v predelih države New Jersey In New York. Medtem pa, ko pravimo, da Je suša vzrok velikih gozdnih požarov, ne smemo pozabiti, kar je rekel Clint Davls, direktor zvezne gozdne službe za preprečitev gozdnih požarov (Cooperative Forest Firs Prevention, U. S, Forest Service) v nedavni izdaji mesečnika "Disaster", kateri opisuje delovanje Rdečega križa v katastrofah. Mr. Davis v svojem člunku, objavljenem v tuj publikaciji, pokaže na nemarnost človeka, ki pogosto po« vzroči ogromno škodo in izgubo poatave In življenj. Mož podaja naravnost neverjetne številke, katere slone na podlagi uradnih seznamov o go/.dnih požarih tekom dobi* zadnjih pet(h let. škoda, ki jo povzroči gozdni požar, nI samo v zgorelem lesu, ali uničenih farmah in naseljih ter posestvih, prizadeva pogosto oddaljena predelja, ki so bila odvisna od požganih krajev v pogledu pitne vodu, mleka, sočiv-ja In zelenjave, sadja Itd, Požari poleg go/.dov navadno uničijo pašnike, sadno drevje po farmah In v nemalo slučajih splošen pridelek na farmah. Prej lepe kraje spreminjajo v pustinje, katerih Imamo po Ameriki radi gozd n ili požarov vcmIro več 2uJ>otvči studenci In potoki po goato touiliiiejo, ko enkrat Izgine gozd, ki jiui je |nej dajal zašči* Uj prrd pekočim aolncenrt In zemljo odiiiikujočimi poplavami in neurji, Zdaj pu poglejmo kdo ao ne muim/.! in itttpfemtšljont ljudje, ki pevsroče In začno gozdne požare Mr Davls pravi, da ao t« kom zadnjih pet let začeli 25'< gozdnih požarov neprevidni ka* d i Id- taki, ki vržejo ogorek cl« | garete all cigare kamorkoli, ko drvijo s svojimi avti po naših Icesiah. ali pa ko se zabavajo na I kakem poletnem pikniku, jriu'ii-sfkern lovu ltd, So tudi laki po> I aumeznikl. ki zakurijo v go/du ali kaki viaoki travi ogenj, da bi S tem jircgnali kač«» Včasih »a* gre sprehajati v bližnji gozd kak mestni človek, ki se rad nailžije svežegii ziakn, Nihče mu tega ne /.«meri, l»"datiw« pa ie, da n« |N^nlall, ko recimo iSreaa avujo i* gorečo pipit o ob kako drevesno delilo in s tem 1 tfpuKii t travo iokro, ki poznejs J zaneti požar, Ali pa reilmo, da t ime s srboj družino, ki si hoče na prostem postrečl s toplo ve Člkaška polMJa osi d*R aretirala več kel alavkarjev pred tovarn« Corv Cerp. Korpor«- ^erjo ali prigrizkom Zskunjo cljl I« Hkeike eedtMe postreglo s aod»l|ako prepoved»«, sllfn« kot pred "new 4e*W«n" in tri ogenj, Imajo se imenitno, potem telie stavke obeodllo a- trtMieee^Rl sapor esled kršenja laluRkcif«. odneeM "šellenla sodišč«".' »a odidejo, ne da bi najpicj do- g " " pifgaaili žerjavico Taki Cati te izpreminjajo — Neverjetno, kako ae časi izpreminjajo! Pomislite, nekoč aem plačal v kavarni za črno kavo eno liro, danes stane pu ftO lir! Leta ItlO — Neverjetno, kako se Čavi Izpreminjajo! Pomislite, nekoč sem plačal v knvarnl za črno kavo 50 Ur. danes stane pa 10,-000! piknikarji so napravili deželi že ogromno škode na gozdih. Včasih dobi kak stari očka, ki živi v bližini gozdnih predelov idejo, da Je treba gosto grmičevje poigati—pa zaneti požar, ki gu ni mogoče več zsuatavitl. Mr. Davls pravi, da Je na ta način zapadlo pužarom mnogo naših gozdnih pokrajin—v zadnjih petih letih ao taki dobro misleči ljudje zakurili 24'<< gozdnih požarov v deželi. Blizu tem In zanikrnim kadilcem so posamezniki, ki imajo v sebi požlgalako strast In nalušč zažgo travnata predel j a In gozdove. Pa tudi lustniki hiš, ki spomladi sil je-suni žgejo suho listje, vrtne od-pudke, odaekano vejevje itd., zakrivijo mnogo požarov. Vzroki so mnogi, aem pu tju povzroči gozdni požar železniška lokomo-tivu, včasih pade na suho travo iNkru Iz kakega tovarniškega dimniku In požar Je tu preden jo sploh opažena nesreča. Strela je odgovorna za 10* {> gozdnih požarov.—'V sodelovanji! s zvezno gozdno službo priporoča Rdeči križ (1) zlomite vžigalico na dvoje preden Jo vržete stran; (2) kurite ognje samo kjer je dovoljeno; CA) (lolijte žerjavico s vodo ull pokrijte z zemljo; (4) ugasnite cigaretne In s 11 č n e ogorke; o teh pravilih. —(('ommon Counctl) "Zalo, ker je tako boljle" Rifenberg je med Volno precej trpel. Vas Je bila deloma po-/guna, mruHfl veščam pu Internirani ull /uprti. Sedaj pa zelo pridno delajo, da bi si o|Mjmogll. Sprevideli so, da bodo laže premagali težave in ovire, ki jih le motijo pri obnovi In delu, če se bodo združili in delult nkupaj ¿uto so ae odločili r a zadrugo Najprej bodo obnovili vas, ki |4? A«< vedno v ruševinah, pozne-je pa mislijo vzeti v najem tudi graščino Čeprav Je za enkrat ie precej težko, al kmetje ssrsdl tegu ne delajo nobenih preglavic, aaj vedo, du bodo s skupnimi močmi luhko pi emuguli vse težave, Ne bo jim primanjkovalo delovne alie, kakor Je pnmunjkuje mer-«i kje, da bodo zemljo laše obdelovali, pa al nameravajo nabaviti »ti oje. zlasti traktorje Cf Vptušaš kmetu iz Hifriiber-gu, aukaj »e je odločil za zadrugo, U v» *elo odgovori: *'Zuto, ker je tako boljše." Pa ludí diugod ae kmetje vedno bolj navdUMtjejo za zadruge NAROČNIKOM Datum e oklepal«, r« pilases (Dec. 31. INT), poief v Imana «a naelovu veas )• s t«n da naročnina l'onnvlte )o pravo čeaa*. de ee veas Mel m e*ee« PROSVETA mustm TOVARIŠI »Ainunu imroi« TONE SEUSKAR --^^^ (Nadaljevanje) "Pavlek! Naš Pavlek, ti kavelj nesrečni, kako «mo bili val v skrbeh zate!" je vzkliknila Sonje. "Kaj pa ima* tu vsega v vrečah?" Že to segali vsi po malhah, pa jih je Pavlek odgnal. "Ta je vse za Dimeža!" je dejal. 'Toda brez skrbi lahko zakurite, fašisti so jo že odkurili odtod. Megla je spodaj, nikamor se ne vldf!" Kdo bi temu kaj ugovarjal? Vsi so se pognali iskat suhih, vejic. Pavlek jim je dal vžigalic in kmalu se je kadilo iz grmade dračja, ki se je počasi sušilo nad plamenom. Bolj in bolj je žarelo pod vejami in nenadoma je plamen poskočil ter obsvetlil vse obraze okoli grmade. Posedli so okoli ognja. Kar mencali so od ugodja, da jim je po tako dolgem času spet enkrat toplo. Neko nepopisno veselje jih je zajelo, nekak občutek odrešenja, da, zdelo se jim je, da jih je neka velika sreča potegnila iz dna groba, v katerega so se počasi dan za dnem globlje udirali. Vriskali bi zdajle in peli, vrata v življenje so spet na stežaj od-p/ta, spet bodo hodili na borbo, spet l»o sonce posijalo, spet se bodo pognali svobodi nasproti! Dimež pa je vreče odvezaval. Privlekel je na dan vse dobrote. Ko so tovariši zagledali velike bele, pšenične hlebce ter prekajeno meso, se je Črt od veselja na glavo postavil, po-brcal z nogami po zraku, potem pa je objel Pavleka in ga cmoknil tako prisrčnp, da so še vsi ostali tako napravili. Dimež pa je vedel, koliko ura bije, zato je razdelil prav majhne obroke, da se ne bi sestradani preobjedli in zaradi tega zboleli. Pomerili so ti vse perilo, ki ga je bil privlekel s seboj, pod skalo pa, čez katero je curljala voda, so se umivali in prhali okoli sebe, da se je vse prašilo in penilo. Za naslednji dan so napovedali splošno snaženje, britje in striženje. In ko je kipela voda v kotliču, da si skuhajo žgance, je privlekel Pavlek prav iz dna vreče še cigarete. Tovariši so kar ponoreli od veselja. Potem pa so kadili in—kadili in spet kadili ter poslušali Pavleka, ki jim je pripovedoval, kako je vse to napravil. Nove nade, novi upi so jim napolnili srca. Da, najhujše je bilo za njirpi! Po vseh slovenskih gozdovih je prav ta hip mnogo takih majhnih skupin partizanov . . . Mar so vsi tako srečni in zadovoljni? Zdaj pojdejo spet svoje tovariše iskat! Oh, življenje! Spet se jim smehlja! Pavlek je nekaj časa poslušal, kako bo kovali načrte, potem pa je, naslonjen na Črta in Sonjo sladko zaspal. 23 ČETA GRE V NAPAD Divizije sovražnikov so odšle. Požgane vasi, porušene cerkve, dolge vrste lesenih križev in prazni domovi pa so ostali. Pa tudi partizani so ostali! Niso jih mogli uničiti! Iz vseh naših gozdov so se zbrali, združevali, rasli iz tal. Ne-. kaj nezavednih in malodušnih se jih je res predalo, nekaj jih je padlo v borbi ter v zasedah, toda jedro partizanske vojske je ostalo celo. Razkropljeni oddelki in posamezniki so se spet našli zdaj po tej strašni hajki še bolj prežeti borbenega duha in samozatajevanja in iz čet in odredov so vzklile prve slovenske brigade: Sercejeva brigada! Tomšičeva brigada! Cankarjeva brigada! Levstikova brigada! Gubčeva brigada! Vsaka brigada je imela po štiri bataljone, vsak bataljon po Štiri čete! Kmalu so se po tri brigade povezale v divizije. Petnajsta divizija Narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov. Štirinajsta divizija Narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov! . Nekje sredi te vojske pa je rasellto sedaj neznani vrhovni poveljnik Tito v mogočno himno herojstva partizanov vse Jugoslavije, ki jih je pričela vezati krvna vez. Slovenska vojska, del slavne Narodno osvobodilne vojske vseh jugoslovanskih narodov, je rasla, se krepila in kmalu so spet partizanske puške in strojnice odmevale od Gorjancev po vsej Dolenjski in mimo Ljubljane preko Dolomitov pa vse do Karavank in ¿Camniških planin in še čez po Koroški in Štajerski ter prav do Soče in do morja! Sovražnik je zapiral, streljal, požigal, pretepal, ropal, preganjal . . . Slovenska vojska pa se je razra&ala iz dneva v dan v mogočno armado! Pavlekova četa se je spet zbrala. Od štiridesetih mož jih je ostalo ¿amo Še sedem in dvajset. V taboru je zavladalo nepopisno veselje, ko so se stari borci spet našli in povezali v edi-nico. Pripovedovali so si »voje dogodke, počivali so in kovali načrte. Še večje veselje pa je zavladalo, ko so zagledali lahki minomet, ki ga je bila otela četica komisarja Gregorja. "I, kje pa ste to pokalico iztaknili?" jih je spraševal komandant. ' "V zasedi, spodaj pri Ambrusu! Beli so šli iz postojanke brezskrbno na pohod proti Žvirčam, mi pa smo jih pravočasno opazili, skočili v zasedo in besni, kakor smo bili zaradi hajke, smo jih pričakali. Belčkom niti na um ni prišlo, da so v bližini partizani. Čeprav smo jih napadli le s puškami, saj drugega orožja nismo imeli, so že pri prvih strelih zbežali nazaj v postojanko, minomet pa so odvrgli. Le škoda, da se nihče prav ne razume na to orožje." "Potem pa kar sem z njim!" se je oglasil Boštjan. "V Abesiniji sem služil v minometskem oddelku. To je imenitno orožje. Le dajmo ga brž preizkusiti!" Zdaj so bili spet ostriženi, obriti, zašiti, le z obleko je bilo precej narobe. Vsa je bila že ponošena, oguljena, skrpana, še hujše pa je bilo z obutvijo, da so bili nekateri bosi, ali pa so imeli noge ovite z žakljevino. Zveza z glavnim štabom je bila spet postavljena, četa je zdaj pripadala odredu, pomnožila se je z novimi partizani in je v svojem delokrogu postala samostojna edinica s prav posebnimi nalogami: napadati in rušiti belogardistične postojanke. To pa je bil tudi edini uspeh sovražnikove ofenzive. Po vsem slovenskem ozemlju so ustanovili mnogo teh postojank. Slovenski človek, zapeljan in prodan, je sprejel orožje iz sovražnikovih rok, da skupaj z njim pomaga preganjati tiste najboljše sinove domovine, ki so sledili klicu ranjene zemlje in pohiteli v borbo, da pribore zasužnjenermr-ljudstvu svobodo in srečnejše življenje. (Dalje prihodnjič.) Pa je le dobro, da so se odbori združili! FldPréek Franc Lepo in sveže nedeljsko jutro je bilo. Vrhovi so žareli v rdečem svitu vzhajajočega sonce. Po dolgem času je vendarle deževalo in vsaj malo namočilo raz poka no in osušeno zemljo .. . Dolino ob Maclju je pokrivala gosta megla, da je izgledala kot jezero, iz katerega se je videl samo vrh gotskega zvonika 720 let stare farne cerkvice v Žeta-lah. Po cestah, klancih in stezah, ki prepletajo ter vežejo med se boj hribe, raztresene proti vzhodu in severu, so hiteli ljudje ter posamič in v gručah izginjali v megli. Vsem ne je mudilo. Ne mo niti za najnujnejše družinske potrebe. V takih letih so družinski -očetje in šoli odrasli otroci primorani iskati zaposlitve, da v s prihranki pomagajo svojim družinam. Toda mnogo je takih družin, ki ne morejo poslati nobenega člana na delo, ker so pri vseh važnejših delih neobhodno potrebni doma. Take in podobne težave je pojasnjevalo ljudstvo aktivistu z okraja po njegovem referatu. Razložil jim je, da v glavnem lahko rešuje te probleme krajevni ljudski odbor, ki ima do volj možnosti, da začne s kakšnim gospodarskim podjetjem. morda zato, da ne bi zamudili i pri katerem bodo najpotrebnej- maie. temveč zato, da bi se predli! dobili zaposlitev Ob tem so cerkvijo porazgovortll. Saj je j zopet nastala razna vprašanja: to zelo važno za vsakrga, ki je šoUki okoliš Žetale je kljub razvem teden doma in ne ubija a ti-! seinoetl gospodarsko teko nevesto skopo haloško zemljo, ki mu zan na center v Žetalah. da ga ne daje niti toliko, da bi za silo sploh nI mogoče dehti, sedaj pa lahko živel In to zlasti danes, ko bo izredno vaien sestanek, kakor je bilo razglašeno zadnjo nedeljo. Po maši se je velika proevet» na dvorana napolnila z ljudmi vaeh starosti. Tudi mladine pod 18. leti ni manjkalo. Največ je bilo revnega prebivalstva Iz o-koliških hribov. Njih obrazi ao pričali o garanju in skrbi za vaekdanji kruh. Življenje v teh hribih je težk.i. Delo skoraj noč In dan, a kljub temu. če je )«• razcepljen na pet malih KLO-ev, od katerih nihče ne more ustanoviti kakšnega gospodarskega podjetja. Zaradi te*»a so se vedno pogosteje sll-Ulr /ahteve po združitvi. "Če Jc potrebno, se tudi lahko zdru *ite v enega ali dva. kakor vam je drago!" — je dejal aktivist. "Hočemo v enega!" je zadonelo iz tri sto grl hkrati. Potem je aktivist govoril *e o gospodar skih možnosti, ki Jih bo tako ve liki LO imel in koliko delavcev malo slabša letina, ne pridela-1 bo imelo zaposlitev doma. Lah- ko bi se v najkrajšem času izvedla elektrifikacija. Energijo bi uporabili tudi za pogon žage, ki bi se jo v teh gozdnatih predelih izplačalo postaviti. Možne so Še opekarne, krajevna trgovina, gostilna itd. V ospredju je vstal prileten, že močno osivel mož: •Tovariši in vsi predragi poslušalci' Dovolite, da vam kot morda njastarejši mož na tem seatanku spregovorim nekaj pametnih besed. Mislim, da iz vsega tega, o čemer smo danes govorili, ne bo nič ... Kajti prav dobro se spominjam zborovanja pred mnogimi leti. Bilo je še pred prvo svetovno vojno. Takrat je poslanec govoril in obe tal, da bodo tod speljali železnico, postavili parno žago in sam ne vem. kaj *e vse! A iz vsega potem ni bilo nič . . . Če se ni prej nič napravilo, ko so bile blagajne polne, kako bo sedaj, ko imo vsi skupaj reveži?!" 'Tako je! Jaka ima prav!" je pritrdilo nekaj glasov. "Mislim, da tako ni prav," je odgovoril aktivist In obrazložil ogromno razliko med nekdaj in danee. Na koncu je še dodal: "Vat, o čimer nem vam govoril, boete lahko imeli, če si boste sa mi Izgradili. Oblast pa vam bo dala kredit, če ga boste potrebovali!" Sestam k je bil končan . . _ Ljudje »o odhajali a posebnim leskom v «nVh. čeprav no mnogi neverno majali z glavami. Podobni ao bili otrokom, ki »o po- slušali zelo lepo pravljico, verjeli je pa niso Tako je bilo v Žetalah pred dobrim letom Poglejmo pa, kako je danes. Septembra lani se je komasacija res izvedla ifl izvoljen je bil izvršni odbor, ki je prevzel posle s 1. oktobrom. "Nekaj bomo morali ukreniti, da bodo najpotrebnejši dobili zaposlitev in da bomo ljudstvu pokazali, kako je možno tudi s prazno blagajno nekaj ustvariti," je dejal na prvi seji predsednik. Ugotoviti, kaj bi bilo najprimernejše in najbolj potrebno, je bila glavna naloga odbora do prihodnje seje . . . Ugotovljeno je bilo: Z elektrifikacijo ne bo šlo, ker preveč stane. Brez elektrike pa tudi z žago ne bo nič. Krajevna trgovina ni možna, ker Napioza poslovalnice ne odstopi. Gostilna pa v tem kraju ne bi izplačala. Za opekarno se tudi ne dobi kredita kar tako na veter, tudi potrebnih strojev se nikjer ne dobi. Edino — nekaj kredita za krajevne ceste, ki jih bomo čez zimo gradili v najrevnejših krajih. To bo nekaj za prvo silo. "Na pomlad pa moramo za vsako ceno pričeti nekaj graditi," so sklenili na eni izmed naslednjih sej. Odločili so se za opekarno. Že v zimskih mesecih so izvolili upravni in nadzorni odbor. Ker kredita ni bilo možno dobiti, so na masovnem sestanku ljudstvu zadevo temeljito obrazložili in nekaj posestnikov, ki so stvar pravilno razumeli in zaupali KLO-u, je naročilo opeko in jo plačalo v naprej. Tako se je s tistim denarjem pričelo spomladi delati. Ne sicer s stroji, temveč preprosto z roko. Mnogi so se takrat temu smejali in niti malo niso verjeli v uspeh. Res se je bilo treba boriti predvsem s finančnimi težavami. Kolikokrat se je blagajna KLO-a izpraznila do zadnjega dinarja, da so najpotrebnejši delavci dobili plačilo. Toda delali to in danes že 'lahko vidimo uspehe. / Saj je že okrog 80,000 kosov zidne opeke razprodane, okrog 70,000 kosov pa je bodo žgali lelos, če bo količkaj ugodno vreme. Delavci so že tudi organizirani v sindikatu. Nedavno so si izvolili sindikalni odbor in se obvezali, da bodo 1948 izdelali 500,000 kosov zidne opeke. Toda v opekarni niso mogli dobiti zaposlitve vsi potrebni. Na področju KLO-a je tudi precej apnenca, ic katerega so okoliški kmetje žgali zelo dobro apno. Tudi tam so pričeli delati. A ker KLO ni imel dovolj potrebnih sredstev, je nadaljnje delo prepustil okrajnemu gradbenemu podjetju. Sedaj je dograjena moderna apnenica, kateri bodo lahko žgali letno do 500 ton apna. Na pobudo KLO a je bila letos spomladi ustanovljena tudi živinorejska zadruga s pleme-nilno postajo, ki ima namen v najkrajšem času izboljšati živinorejo, ki je bila doslej skrajno zaostala. Ker z ustanovitvijo krajevne trgovine ni bilo uspeha, so letos na zahtevo zadružnikov ustanovili samostojno Naprozo, s katero bo v najkrajšem času združena tudi živinorejska zadruga, kar bo gospodarsko moč obeh zadrug znatno povečalo. Tako je predvsem po zaslugi MEHIH' SEASON b Teka yeer «taw h» whear Sim. bacmm t» U M plain «ppsrv. And tooT» dan-9MOM~tMayaears4tvbietaafetf.se rodos» yaar »pood ta sswfawa ta mm-dHloa of Ika road, fnpact Ike ansapsytod. ium muí Mind an tha rood ohsod. se dMon of Sw rood yoor mini yeat ea naff i •ko oasi sernos.Jfoe ,4oaV»fponaaJ MSL.*Z«dl KLO-a v Žetalah marsikaj drugače, kot je bilo pred letom. Tudi revno ljudstvo je postalo vse bolj samozavestno, ker se zaveda, da ni treba več tako kot nekoč prositi oblasti za razne podpore, kajti danes lahko vsak pošteno zasluži svoj kruh sebi in svoji družini. Vrhu tega pa jih še navdaja zavest, da s svojim delom ne koristijo samo sebi, temveč tudi širši skupnosti. Saj sta opeka in apno važen material za naš petletni plan. Najbolj pa se delavci opekarne veselijo dneva, ko bodo začeli izdelovati opeko s stroji, ker bodo potem lahko napravili mnogo več. Pa tudi kvaliteta opeke se bo zelo izboljšala. "Pa je le dobro, da so se lani odbori združili," je dejal pred kratkim Tevž, ki je prej komasaciji najbolj nasprotoval, češ, da potem ne bo prišla ljudska volja tako do izraza. Res, tudi mnogo drugih je tedaj enako mislilo. * A tesna povezanost z odbori OF in pogosti masovni sestanki odvračajo KLO od gole administracije in dekvetira-nja, v katero večji KLO-i tako lahko zaidejo. Tako je odbor ostal res ljudski odbor, kljub temu, da včasih kateri odbornik zaide preveč na stranpot in da je delo nekaterih odbornikov le v udeležbi na seji. Toda nje s svojo požrtvovalnostjo in agilnostjo nadomestijo drugi, pa je njihova brezbrižnost skoraj neopazna. Če je neopazna tudi za ljudstvo, se bo videlo pri volitvah v ljudske odbore, ki so'pred durriii. Naj pa bo kakor hoče, glavno je, da so tudi v Žetalah postavljeni temelji za izvedbo naše prve petletke, ki se bo morala tudi v tem doslej tako zapuščenem in revnem kraju poznati v slednji kajži in na poslednji vaški poti. i S področja Ormoža 9 Pri nas smo setven! plan že izpolnili. Šlo je sicer bolj birokratsko, toda še dokaj pravilno. Nujno bi bilo v bodoče prav -za Ptujsko polje, zlasti pa za naš vzhodni del, več sejalnih strojev, da bi zrnje prišlo globlje v zemljo. Semenska žita je prebivalstvo zvečine zamenjalo in tako upamo, da se bo kakovost žitaric dvignila. Kontrahiranje svinjskih kož je doseglo najlepše uspehe. Važno in pereče pa je vprašanje kuriva. Ne le, da z njim niso preskrbljene številne družine delavcev in nameščencev, nimajo ga niti naše šole. Sedaj pa se pripravljamo na volitve v krajevne ljudske odbore. Ljudstvo je v dveh letih spoznalo, kdo res dela za skupnost in kdo je samo "funkcionar". Že dalj časa, razen pri odkupu, pa pogrešamo v naši sredi tudi okrajne aktiviste. Tudi zadnje konerence v Ormožu se je udeležila ie okrajna sekretarka AFŽ. Pri tej priliki so zbrani odbori OF s področja Ormoža obravnavala aktualna gospodarska in političpa vprašanja, izrazili pa so tudi željo, da bi ormoška bolnišnica ostala, ker bo baje likvidirana. V imenu ljudstva bodo vsa ta vprašanja reševali novi odbori, ki bodo izvoljeni 30. novembra. Morali pa bodo delati v korist vsega ljudstva in se otresti ozkega "lo-kal-patriotizma". PETEK, 5. DECEMBRA 1947 letošnje pridelke na tej parceli in sen<>) je spravil sam. Omenjeni župnik je znan kot zagrizen nasprotnik ljudske oblasti. Ze ko je bilo treba pri-javiti cerkvena zemljišča v a grarni sklad, je utajil večjo po! vršino, zaradi česar je bil od okrožnega sodišča v Celju kaznovan. Ko je sedaj ponovne stal pred ljudskim sodiščem za-radi prilaščanja pridelkov v zemljišča, ki je dodeljeno šoli, je mirno po svoji vesti, kakor sam pravi, izjavil, da še ni bil nikoli kaznovan. Misli si pač da ljudstvo njegovih prestopkov ne jemlje resno, in jih sproti pozablja. Iz njenju lastnih egoisticnih stremljenj se noče sprijazniti z ljudsko oblastjo in ne upošteva agrarne reforme. Kjer le more skuša zavirati, odnosno onemo gočiti izvedbo odlokov ljudski oblasti. Med odkupno kam;,a njo je govoril kmetom, naj n« oddajo žita, temveč ga spravij< za slabše čase. Tako mu seve da tudi ne gre v račun, da b šoli kot občeljudski ustanov privoščil to, kar ji je dodeljeni po agrarni reformi. Župnik Bezjak se raz-krinkuje t svojimi dejanji Slov. Konjice.—Okrajna komisija za agrarno reformo v Slovenskih Konjicah je dodelila iz razlaščenega posestva župne na-darbine v Zrečah tamkajšnji osnovni šoli za šolski vrt in drevesnico del parcele V izmeri 52 arov. Bezjak Jože pa te razlastitve noče priznati, čeprav je 8. avgusta 1946 lastnoročno podpisal prejem odločbe o razlastitvi te parcele. Vse lanske in Tržaška In kamor se oko ozre, povsod zazreš oko postave. Jih je kot listja ino trave! Le tam ne najdeš ga nikdar, kjer še fašist je gospodar: Na Acquedottu, tam ga ni, čeprav se tamkaj mir kali. Ker tam je vedno dosti hrupi zato oko se tja ne upa. Če pa vendar tja prihuli, tedaj oko—z volkovi tuli . . S Uporaba letal v poljedelstvu ' Letalo je postalo neobhodno potrebno sredstvo za pomoč sovjetskim kmetom. V srednji Aziji se poslužujejo letal posebno proti kobilicam in žuželkam, ki škodujejo bombažnim nasadom. V Ukrajini tudi pri trošenju umetnih gnojil na poljih z zimskim žitom in pri nasadih lanu. WE HAVE FAITHFULLY SERVED YOU . FO* OVER 46 YEARS VA2NO OBVESTILO naročnikom dnevnika Prosvete V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, je bila naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike. To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI t>OPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slu-$ čaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa 5 tudi če imajo več kot pet članov in morajo biti iz enega {j in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti. Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete še $2.00 za vašo naročnino. v PHILIP GODINA, upravitelj. t naroČite si msm prosveto »e sklepa IX. redne konvencije ee lahke naroči m Uat Pros vato te prištele eden. dea. tri. štiri ali pet členov Is ene družino k eni ninL Lici Proereta etane ea veo enako, sa člane eli nečlene M.00 u eno lotno naročnino. Ker pe člani fto plačajo pri aoeeaentu fl M «a tednik, ee Jim te prišteje k naročnini. Torej eedaj al rsroka. roti. de Jo liat predrag n člane SHPJ. Liet Proevete Je vaše lestnine te «otoro |e ▼ vsaki družini nekdo, ki bi rad «tal liet vsak dan. Pojaenilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti eiaa SNPJ, ali če ee preeeli proč od družine In bo zahteval sam evoj list tednik, bode moral tleti član te dotlčne družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nacnenltl uprevplitw list* In obenem doplačati dottčno' veoto listu Proevete. Ako teja n' stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum ca to veoto nerofnimi Wow. m »ni So Mak» H postfMs tor r«« to kotp roar naa4r wtoHvas sne friona« In Um oM ooonlrr tool Mtkatonttollr-Wo «Me EXPRESS (In 1-1 Waatai to ALL MITI OT JUGOSLAVIA «nO to ill DISPLACED reasons camps in oermany sne avstria "SUN" Package: over lfl lbs. B. . M_ ,M not. app. 33.150 calories PACKAGE HO 103 Mas US Imms loon IIS. 14m Oloo Marearían. kattor «otoroO Icon I to. 14« ■ tBdHHU^I *» »t t Usa» Mlnoe rn.li Jm I ran I to. la Drtoe Nu I So« 1 to. ra«», escasa in •f Ifcne Za Združ. državo In Kanado It JO 1 tednik in _ 0 00 fsl Ct—m otrMetitp« Nr* Thkh Dairy Croo» 14 ( . 4 ( 14 ( tea. erne«. 110.00 II as. Lii S oa. Livor Pato 't to. Krm ft CfcooM »S to. Pow*. Whote Milk (S**. I *ts.) I to Rica I tos. Saoar to. Cocoa I« to. IwmI CkocoUt« V* to. Ta« U to. SoL Coitos, t tins. m raps I Mm Powe. Wknto Eoo*