LETO XXXV., ŠT. 31 Ptuj, 12. avgusta 1982 CENA 8 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Močno povečan izvoz (stran 2) Prenovljena mešalnica krmil (stran 3) Zlata plaketa občine Ptuj Branku Gorjupu (stran 4) V spomin tovarišu Pavlu (stran 5) Srečanje potrošnikov (stran 8) PRAZNIK OBČINE PTUJ V JURŠINCIH Štiri desetletja od poslednjega boja Lackovih borcev »Ponosni smo bili, ko smo iz- vedeli, da bo osrednja proslava ob letošnjem občinskem prazniku v naši krajevni skupnosti,« to so bile uvodne besede s katerimi je vse prisotne pozdravil predstavnik gostitelja —predsednik skupščine krajevne skupnosti Juršinci Ignac Hrga. kjer so kljub slabemu vre- menu storili vse za prijetno po- čutje številnih gostov med kateri- mi so bili tudi predstavniki po- bratene občine Arandjelovac iz SR Srbije na čelu s predsednikom OO ZZB NOB Dragomirom Grujičem ter predstavniki repu- bliškega in občinskega družbe- nopolitičnega življenja. Slavnostno sejo skupščine ob- čine Ptuj in družbenopolitičnih organizacij je vodil predsednik skupščine Franc Tetičkovič, kije v svojem slavnostnem govoru tudi predstavil dosedanji in bodoči razvoj ptujske občine, kije tesno povezan z osnovnimi usmeritva- mi stabilizacijskega programa in z vse bolj zaostrenimi pogoji go- spodarjenja. Vsem delovnim lju- dem in občanom je za občinski praznik čestital tudi Dragomir Grujič, ki je v imenu družbeno- političnih organizacij, delovnih ljudi in občanov Arandjelovca Izvajalci bogatega kulturnega programa.; Foto: Langerholc Delovno predsedstvo slavnostne seje med pozdravnim govorom Dragomira Grujiča iz pobratenega Arandjelovca. Foto: Langerholc zaželel vsem občanom ptujske občine še več delovnih uspehov, osebne sreče in zadovoljstva. Po- dobni pozdravi in želje so bili tudi v telegramih, ki so jih po.sjali predsednik republiškega izvršne- ga sveta Janez Zemljanč, predse- dnik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen. Franc Leskovšek-Luka in nekateri drugi. V nadaljevanju slovesnosti je predsednik skupščine podelil le- tošnja občinska priznanja — zlato plaketo občine Ptuj Branku Go- rjupu. plakete pa skupini delav- cev iz TGA Boris Kidrič Kidriče- vo, skupnosti trsničarjev in dre- vesničarjev Juršinci. krajevni skupnosti Heroja Lacka Rogo- znica ter Dragici Novak. Antonu Sedlašku in Dragu Čaterju. Po tem. ko so delegacije odnesle vence k spominskim obeležjem, so proslavo v Juršincih sklenili z bogatim kulturnim programom v katerem so sodelovali ptujska godba na pihala, pevci iz Juršinc in Dornave folklorna skupina iz Cirkovc ter recitatorji, ki so nam skozi besedilo Vide Rojčeve predstavili junaški boj Lackovih borcev. S prireditvami ob letošnjem občinskem prazniku bomo za- ključili 31. avgusta. V tem času pa bo še rokometni turnir bratskih občin, republiško prvenstvo v kartingu v Hajdošah, otvoritev fizioterapije v Ptujskih toplicah in otvoritev adaptiranih delovnih prostorov pošte v Zgornjem Le- skovcu. mš JUBILEJNA PTUJSKA KULTURNA SREČANJA V ponedeljek, 9. avgusta, so se začela 10. Ptujska kulturna sre- čanja. Tudi letos potekajo pod pokroviteljstvom Kreditne banke Maribor in poslovne enote Ptuj. ki je že devet let zvesta tem kultur- nim prireditvam. Na otvoritveni slovesnosti, kije bila v avli Centra srednjega usmerjenega izobra- ževanja, je govoril predsednik skupščine kulturne skupnosti ob- čine Ptuj Božo Glazer. kije med drugim dejal: »Prireditve v okviru kulturnih srečanj so naletele na velik odziv med Ptujčani, saj je zanje vsako leto večje zanimanje. Ocenjuje- mo, da se je vsako leto udeležilo prireditev okrog 30.000gledalcev. Našim občanom smo predstavili dosežke s področja gledališke, li- terarne, plesne, glasbene, filmske in fotografske umetnosti ter or- ganizirali strokovna posvetova- nja o ptujski kulturi. V Ptuju so gostovali umetniki iz Jugoslavije. Sovjetske zveze, Indije, Madžar- .>ke. Združenih držav Amerike. Tahitija, Japonske in danes iz Mongolije. Teh umetnikov večina naših občanov ne bi videla, če bi ne bilo kulturnih srečanj.« Zatem so zadonele fanfare in srečanja, kijih organizira ptujska občinska kulturna skupnost, so se pričela. Nastopili so člani fol- klornega ansambla Ubsnurski ajmak iz Ljudske republike Mongolije. Skupino, ki je bila ustanovljena pred desetimi leti, .sestavljajo plesalci, pevci in in- strumentalisti. Predstavili so se z izvirnimi ljudskimi pesmimi in plesi. Bogat ritem, poln lahkotnih gibov, izražajočih čustva je pre- vzel zares polno dvorano občin- stva. Lahko bi rekli, da se mon- golski ljudski plesi skorajda sti- kajo z baletom, poseben mik pa jim dajajo živobarvna. mehko padajoča svilena oblačila — iz- virne narodne noše. Nič manj navdušeno niso gledalci pozdra- vili pevcev in instrumentalistov solistov. Uro trajajoč nastop, če- prav zaradi bolezni v ansamblu nekoliko skrajšan, je pomenil za občinstvo prijetno doživetje, za Ptujska kulturna srečanja pa do- volj kvaliteten začetek jubilejnih prireditev, posvečenih občinske- mu prazniku. N. Dobljekar Jubilejna srečanja je ob zvoku fanfar odprl predsednik skupščine kulturne skupnosti občine Ptuj Božo Glazer. Utrinek z nastopa folklornega ansambla Ubsnurski ajmak iz LR Mon- golije, (foto Kosi) V počastitev spomina na borce NOB Enako kot druga leta je bila tudi letos na dan 8. avgusta — prazni- ka občine Ptuj žalna seja predsed- stev občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ob- čine Piuj. Žalna seja je bila v nedeljo zjutraj v delavskem domu Franca Krambergerja, to je v do- mu, ki je poimenovan po železni- tarskcm delavcu, komunistu in revolucionarju Francu Kramber- gcrju, ki je v junaškem boju Lackove čete pred 40 leti, v gozdičku Laze pri Mostju, prvi omahnil pod streli številčno nadmočncga sovražnika. Sejo je vodil Janko Vogrinec, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ptuj, ki je orisal revolucionarno pot heroja Lacka in borcev njegove čete, ki so pred 40 leti dali svoja življenja za svobodo in velike ideale socializ- Z tem so udeleženci svečane seje z minuto tišine počastili spo- min na tovariša Tita, Kardelja, Lacka in druge borce, ki so padli v boju ali izgoreli v revolucionarnem delu, ki jih žal ni več med nami. Ob koncu so na seji imenovali 23 delegacij, ki so ponesle in položile vence k vsem spominskim obeležjem na območju občine Ptuj. Le k spominskim obeležjem na območju KS Juršinci so polo- žile vence delegacije, imenovane na slavnostni seji. FF '*fk'ženci žalne seje, razdeljeni v po 3-članske delegacije, ki so ponesle in ■^"ložile vence k vsem spominskim obeležjem na območju občine Ptuj. Foto: Langerholc 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 12. avgust 1982 - TEDNIK ORMOŽ ZA ZMANJŠANJE IZGUB Prejšnjo sredo 4. avgusta so člani komiteja O K ZKS Ormož namenili pozornost delovni organizaciji IG P Ograd. Slovinovi temeljni organi- zaciji Gostinstvo in Primatovi temeljni organizaciji Bančna oprema. V prvih dveh organizacijah združenega dela so zaključili prvo polletje z izgubo, v tretji pa poslujejo s precejšnjimi težavami. V Ogradu imajo nekaj nad 600 tisoč dinarjev izgube, med vzroki pa navajajo pomanjkanje reprodukcijskega materiala, njegovo slabo kakovost, nepravočasno do- bavo polizdelkov, spremembo asortimana in pomanjkanje mazuta. V temeljni organizaciji Gostinstvo je izguba za 115 odstotkov večja kot lani in znaša 3 milijone 370 tisoč dinarjev, vendar je v primerjavi s prvim trimesečjem nekoliko manjša. Med vzroki izgube so velike ob- veznosti zaradi odplačil posojil in obresti, slaba izkori.ščenost nočitvenih zmogljivosti — ta je le 20-odstotna — ter slab odnos do dela in gostov. Člani komiteja so glede Primatove temeljne organizacije Bančna oprema ugotovili, daje tam potrebno uvesti začasne ukrepe družbenega varstva, kar bodo predlagali izvršnemu svetu občine, ta pa zboru zdru- ženega dela občinske skupščine. V temeljni organizaciji prihaja do hujših kršitev samoupravnih odnosov, delovna disciplina je slaba in s tem tudi odnos do dela, izdelki so nekvalitetni, dogovorov o dobavi ne spoštujejo in tako dalje. Na seji komiteja so se dogovorili, da morajo v osnovnih organiza- cijah ZK v om.enjenih organizacijah združenega dela pripraviti temeljito oceno stanja in sprejeti program ukrepov za odpravljanje ali zmanjšanje izgub. Analize morajo opraviti do konca avgusta, potem pa sproti spremljati uresničevanje sprejetih ukrepov in njihovo učinkovitost. Poleg tega morajo komunisti temeljito oceniti tudi svoje delo — delo vsakega posameznika in osnovne organizacije kot celote. Oni so prvi odgovorni za uresničevanje sprejetih obveznosti. N. Dobljekar. MESOKOMBINAT PERUTNINA PTUJ Močno povečan izvoz v ptujski Perutnini načrtujejo, da bodo do konca leta izvozili 10.000 ton perutninskega mesa na konvertibilno tržišče. Predsednika kolektivne- ga poslovodnega organa delovne organizacije Alojza Gojčiča smo vpraša- li, kako je prišlo do tako velike obveze: ,,V začetku smo vprašali, leta smo usklajevali plan izvoza v okviru samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino in se dogovorili, da bomo izvozili 5.000 ton perutninskega mesa na konvertibil- ni trg. Kasneje so se pogoji zaostrili, zato smo sredi leta povečali obvezo na 7.000 ton mesa. V delovni organizaciji pa smo ugotovili, da glede na tretjinsko udeležbo pri devizah le-leh ne bo dovolj, saj bi za normalno proizvodnjo potrebovali okrog 10 milijonov dolarjev. Teh 10 milijonov pa bi nam zagotovil izvoz 10.000 ton perutninskega mesa. Naša želja je, da bi izvoz v tej višini tudi uresničili." V prvem polletju je proizvodnja perutninskega mesa v vaši delovni organizaciji za 1.000 ton pod planom. Kaj to pomeni za vaša izvozna prizadevanja oziroma za domači trg? ,,Zmanjšanje proizvodnje za 1.000 ton že ima posledice na domačem trgu, kjer je ponudba manjša. Izvoza ne bomo zmanjšali, seveda če uomo za vseh 10.000 ton našli kupce — upamo da bomo, saj smo nekaj pogodb že sklenili. Plan za prvo polletje smo uresničili 44-odstotno in predvideva- mo, da bomo primanjkljaj do konca leta nadomestili. Manjkajočih 1000 ton bomo potegnili v glavnem z jugoslovanskega trga, v manjši meri s slovenskega, kamor namenjamo približno polovico svoje preostale proizvodnje, polovico pa seveda prodajamo na ostalem jugoslovanskem trgu." Devize potrebujete predvsem za nakup soje in nekaterih drugih po- trebnih surovin za krme. S katerimi težavami se srečujete? ,,V zadnjem času precej študiramo, kako spremeniti recepturo krme, da bi imela manj uvoznih komponent. To smo v zadnjem času naredili, zlasti smo zmanjšali količino sojinih tropin v krmi. Izpad soje smo seveda nadomestili z drugimi elementi, tako da kvaliteta krme ni slabša. Reccptura krme, ki jo trenutno uporabljamo v proizvodnji seveda nima optimalne vrednosti. §e bomo študirali in razmišljali, kako recepturo kr- me tudi v prihodnosti spreminjati. Želeli bi, da se ta krma v največji možni meri tudi testira v proizvodnji, vemo pa, da bo potrebno nekatere komponente v sami krmi tudi zmanjševati, sicer je naša odvisnost od uvoza prevelika. Morda pa bomo lahko nekatere komponente v krmi nadomestili z domačimi — tudi ta študij v delovni organizaciji teče." Naslednji večji problem predstavlja za Perutnino koruza. Znano je, • da sta dve tretjini zagotovljeni, tretjino pa kupujete po tržnih zakonito- stih. Kaj to pomeni /a delovno organizacijo? ,,Mesokombinat Perutnina potroši na leto 60.000 ton koruze. Teži- mo k temu, da bi si zagotovili vsaj dve tretjini potrebne koruze z nekimi bolj ali manj čvrstimi dogovori, torej s pridelovalci v Slavoniji in v Voj- vodini. Tretjino kanimo kupovati po tržnih razmerah, ki vladajo v Jugo- slaviji. Seveda smo v polpreteklem obdobju nekaj ton koruze tudi uvozili. Računamo, da bo morda kakšen sličen dogovor potrebno skleniti tudi v Criliodnle^ seveda, ko hi morda širša družbena skupnost priSikočila na po- moč pn zagotavljanju deviz za uvoz koruze, če jc domači pridelovalci ne bi hoteli prodajati — kakor se to trenutno tudi pogosto dogaja. Moram reči, da je trenutno stanje na cenovnem področju ne- sprejemljivo tako za pridelovalca kot za predelovalca. V njunem intere- su ni, da je cena zamrznjena na vrednosti 10,30 dinarja za kilogram koru- ze. Pridelovalec jc po tej ceni noče prodajati, mi pa tudi mislimo, da je cena nerealna, sai smo jo že doslej kupovali po 13 in več dinarjev za kilo- gram." Perutnini so mnogokrat očitali, da sama ne vlaga dovolj v pridelavo koruze, kaj lahko rečete glede tega? ,,Kar se tiče naših vlaganj, da bi si zagotovili nekatere surovine bi moral reči, da je to gotovo naš problem in naša usmeritev v prihodfl^e. Poskušamo si zagotoviti nekatere osnovne količine, morda v obsegu dveh tretjin - vsaj za koruzo to velja. Mislim, da bi se slovenski proizvajalci: kot celota ali v okviru poslovne skupnosti ali v okviru gospodarskel zbornice ali v okviru komiteja za kmetijstvo morali složnejc dogovarjati,^ kako vlagati v zemljišča v Slavoniji ali v Vojvodini, da bi si zagotovili po-J trcbne količine koruze. Ta bo vsekakor tudi v prihodnje primanjkovala' Soveniji. Težko pa se je dogovarjati kot samostojni porabnik s pridelo-; valci koruze. Sami pa smo se s pridelovalci v Slavoniji in v Vojvodini ven-- darle nekaj dogovorili. Vlagali smo oziroma vlagamo milijarde dinarjevvi setev — po neki logiki jo kreditiramo — in si s tem zagotavljamo koruzoj za našo proizvodnjo." i N". Dobljekar NOVOSTI V POSLOVANJU Z OBČANI V Kreditni banki Maribor načrtujemo, da se bodo sredstva občanov v letu 1982 povečala za 1 milijardo 872 milijonov dinar- jev oz. 22 %, v poslovni enoti Ptuj pa za 278 milijonov oz. 24 %. V tem porastu so zajeta dinarska in devizna sredstva občanov. Priori- tetna naloga banke na področju deviznega poslovanja za občane bo odkup deviznih sredstev od občanov. Z pospešenim odku- pom deviz bomo omogočili OZD premagovanje deviznih težav. Banka bo odkupovala devize iredvsem na osnovi gotovinskih creditov, nadalje za pridobitev stanovanjskih kreditov, kreditov za posebne namene in kreditov za pospeševanje drobnega gospo- darstva. Del konvertibilnih deviz bo banka odkupila tudi za nakup blaga brez prometnega davka in na podlagi odkupa iz deviznih računov občanov. V prejšnji številki Tednika smo navedli, da bomo občanom po- drobneje razložili vsebino aktov, ki jih je sprejel lO KBM na seji 30/7-1982. Naj spomnimo, da gre za naslednje tri akte in sicer: 1. pravilnik o kreditih obča- nom za pospeševanje kmetijske dejavnosti na podlagi namenske- ga varčevanja dinarskih sredstev, konvertibilnih deviz ,in vezave dinarskih sredstev in prodaje konvertibilnih deviz. 2. sklep o kreditih občanom za pospeševanje gospodarske dejav- nosti in opravljanje svobodnih poklicev na podlagi predhodne- ga namenskega varčevanja kon- vertibilnih deviz, 3. sklep o stanovanjskih kredi- tih občanom na podlagi pred- hodnega namenskega varčevanja konvertibilnih deviz. KAKŠNE MOŽNOSTI NAM PO- NUJAJO NAVEDENI AKTI? Z aktoma pod zaporedno 1 in 2. ki bosta pričela veljati 15/8- 1982. bo banka v letu 1982 pospeševala razvoj kmetijstva in drobnega gospodarstva. Pravilnik o kreditih občanom za pospeševanje kmetijske dejav- nosti omogoča kredit občanom na osnovi: — namenskega varčevanja dinarskih sredstev za vezavo privarčevanih dinarskih sredstev — namenskega varčevanja v konvertibilnih devizah in po končani varčevalni dobi vezave dinarske protivrednosti konverti- bilnih deviz — vezave dinarskih sredstev aR dinarske protivrednosti pro- danih konvertibilnih deviz. Po tem pravilniku odobrava- mo kredite: — kmetom, ki so usmerjeni v določeno kmetijsko proizvodnjo — občanom, ki se poleg redne zaposlitve ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in svoje proizvode prodajajo in so usmerjeni v določeno proizvodnjo — občanom, ki se šele namera- vajo ukvarjati s kmetijsko dejav- nostjo ali drugo dejavnostjo za proizvodnjo hrane. Kmet oziroma občan lahko dobi kredit za naslednje namene: 1. nakup novih lažjih kmetij- skih strojev in orodja od ustrez- nih trgovskih organizacij 2. nakup osnovnih sredstev za čebelarje 3. manjše adaptacije govejih in svinjskih hlevov 4. ureditev ali obnovo nasadov ribeza, robid, lešnikov, visenj, breskev, marelic in jagod 5. ureditev objektov za proiz- vodnjo vrtnin in sadik Pogoj je, da kreditojemalec proizvaja za trg, da ima sklenje- no ustrezno pogodbo z območno kmetijsko zadrugo ali temeljno organizacijo kooperantov ali pre- delovalno industrijsko delovno organizacijo in, da ima za investi- cijo pozitivno mnenje pospeše- valne službe območne kmetijske zadruge. Najnižji znesek kredita je 30.000.00 din, najvišji pa sme znašati 800.000,00 din. Doba vračanja za namene navedene pod točko 3 in 4 je do 8 let, za vse ostale namene pod točkami 1, 2 in 5 pa do 5 let, odvisno torej od dobe vezave sredstev in porabe kredita. Veza- ni znesek sredstev se obrestuje po 5 % letni obrestni meri, kredit pa daje po 16 % letni obrestni meri. Če se občan odpove obrestim na vezana sredstva, znaša obrest- na mera za kredit 14 % letno. Za pridobitev kredita na podlagi namenskega dinarskega ali de- viznega varčevanja je potrebno varčevati najmanj 2 leti in dinar- ska sredstva po končani varčeval- ni dobi vezati do poplačila kredi- ta. Občan lahko varčuje z enaki- mi mesečnimi pologi ali z enkrat- nim pologom. Pri najmanjši varčevalni dobi torej 2 leti dobi občan na podlagi mesečnih pologov dinarskih sredstev 300 % kredita od privar- čevanega zneska ter 350 % kredi- ta na podlagi enkratnega pologa dinarskih sredstev.-Vsako nasled- nje leto varčevanja prinaša obča- nu v obeh primerih (mesečni obrok ali enkratni polog) 50 odstotnih poenov višji kredit. Pri najmanjši varčevalni dobi (2 leti) na podlagi mesečnih pologov deviz 250 % kredita od vezanega zneska dinarske proti- vrednosti odkupljenih konverti- bilnih deviz pa na podlagi en- kratnega pologa 300 % kredita od vezanega zneska dinarske proti- vrednosti odkupljenih konverti- bilnih deviz. Tudi v teh dveh primerih prinaša občanu podalj- ševanje varčevanja za vsako leto varčevanja 50 % višji kredit. Med varčevalno dobo pa se tako privarčevana dinarska in devizna sredstva na osnovi me- Ena od podružnic KBM Poslovne enote v Ptuju. sečnih pologov obrestujejo po obrestni meri, ki velja za dinar- ske in devizne vloge na vpogled. Na osnovi enkratnega po oga pa po obrestni meri, ki velja za vezane hranilne vloge. Pri vezavi dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti pro- danih konvertibilnih deviz pa znaša kredit 250 oziroma 300 %. Poraba kreditov za vse navedene namene se vrši na podlagi ustrezne dokumentacije. ZA POSPEŠEVANJE GOSPa DARSKE DEJAVNOSTI Sklep o kreditih občanom za pospeševanje gospodarske dejav- nosti in opravljanje svobodnih poklicev na podlagi predhodne- ga namenskega varčevanja kon- vertibilnih deviz je le dopolnitev veljavnega pravilnika, ki ga upo- rabljamo od 1/3-1982 dalje, s tem sklepom pa se uvaja še dodatna možnost pridobitve kre- ditov občanom za po.speševanje gospodarske dejavnosti tudi na osnovi predhodnega namenske- ga varčevanja konvertibilnih de- viz, kar dosedaj veljavni pravil- nik ni omogočal. Tudi tukaj je doba predhodne- ga namenskega varčevanja naj- manj dve leti in znaša pri meseč- nih pologih višina kredita 250 % od vezanega zneska dinarske protivrednosti odkupljenih kon- vertibilnih deviz in na podlagi enkratnega pologa 300 % kredita. Z podalj-ševanjem varčevalne dobe se letno zviša kredit za 50 %. To so novosti, ki jih sklep dodatno uvaja. O STANOVANJSKIH KREDITIH OBČANOM Tudi pravilnik o stanovanjskih kreditih občanom je s sklepom o kreditih občanom na podlagi predhodnega namenskega varče- vanja konvertibilnih deviz doži- vel spremembo s 1/8-1982. Ome- njeni pravilnik se že uporablja od 1. decembra 1981. Novost te spremembe je v tem, da občan dobi kredit, če pred- hodno namensko varčuje naj- manj 2 leti v konvertibilnih devizah, po končani varčevalni dobi pa proda banki privarčeva- ne konvertibilne devize, njihovo dinarsko vrednost pa veže največ 16 let. Namensko pa lahko občan varčuje z enkratnim pologom ali rednimi mesečnimi pologi. Pri najmanjši varčevalni dobi (že zgoraj omenjena) pridobi občan na podlagi mesečnih polo- gov 250 % kredita in z enkratnim pologom 300 % kredita od veza- nega zneska dinarske protivred- nosti odkupljenih konvertibilnih deviz. Privarčevana sredstva se obča- nu obrestujejo po 7,5 % letni obrestni meri v isti valuti kot je varčevanje. Kredit je po 8 % letni obrestni meri, medtem ko se vezana dinarska sredstva ne obrestujejo. Ker je pravilnik o stanovanj- skih kreditih že dobro znan občanom in se na območju poslovne enote množično poslu- žujejo njegovih ugodnosti, ga posebej ne bomo pojasnjevali. O drugih podrobnostih teh in ostalih pravilnikov, ki jih nismo podrobneje pojasnjevali v da- našnjem sestavku, vas bomo podrobneje seznanili ob vašem prihodu v ekspoziturah in agen- cijah poslovne enote Ptuj. Marija Ovčar, vodja oddelka za poslovanje z občani PEKARNE VINKO REŠ PTUJ DOSEŽEN FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE v temeljni organizaciji pekarne Vinko Reš" Ptuj so v prvem polletju letos dobro poslovali, kljub temu, da jim ni uspelo popraviti cen, razen pri slaščičarskih izdelkih; pa še te so bile zvišane šele 4. junija. Ugodni so tudi fizični kazalci proizvodnje, saj so planirane količine presegli za en odstotek; v primerjavi z enakim obdobjem leta leta 1981 pa za tri odstotke. Nekoliko slabši je rezultat pri izpeki pekovskega peciva, kjer je plan kraiši za dva odstot- ka. V prvem polletju pa so dosegli tudi ugodno razmerje pri izpeki osnovnih in specialnih vrst kruha, ki je doseženo s 30,22 odstotka proti 59,78 odstotka v korist specialnih vrst kruha. Finančni kazalci prikazujejo za 30 odstotkov večji celotni prihodek v primerjavi z letom 1981» nekoliko višji pa je indeks pri porabljenih sredstvih, ta dosega 39 odstotkov. Dohodek je večji za 15 odstotkov, čisti dohodek pa za 13 odstotkov. Peki so imeli v tem obdobju precej težav s pomanjkanjem moke, zlasti tipa 1100 in 800. Bila pa je tudi slabše kvalitete. Te težave so sedaj omilili, vendar bo pomanjkanje še vedno prisotno, ker še niso pričeli z mletjem letošnjih žit. Pritožili so se tudi proti sklepu občinske skup- nosti za cene, ki ni upoštevala vseh dejstev pri odobritvi cene posameznim vrstam kruha. O pritožbi je na zadnji seji razpravljal izvršni svet SO Ptuj in ugotovil, da so pritožbeni razlogi upravičeni, vendar glede na zamrznitev cen trenutno ni moč ničesar spremeniti. MG Popravek v 30. številki Tednika, kjerje bil na 2. strani objavljen naš sestavek »Nadaljnja usmeritev poslovne politike ... V stavnici je bila iz- puščena ena vrstica besedila, kar je bilo bistveno za nadaljnje be- sedilo, zato objavite popravek. Zadnja dva stavka na koncu drugega stolpca se pravilno gla- sita: »Zaradi tega bomo v poslovni enoti v drugem polletju z ugod- nimi namenskimi krediti pospe- ševali odkup deviz od občanov, čeprav se zaenkrat tudi takšni krediti vštevajo v limit. V mesecih juniju in juliju smo občanom po- nudili pobot kreditov na osnovi prodaje deviz z vezanimi depozi- ti.« Nadaljnje besedilo je pravilno. DRUGO TEKMOVANJE KOVINARJEV O pripravi na drugo tekmovanje kovinarjev občine Ptuj, ki bo 25. septembra smo se pogo- varjali s predsednikom organizacijskega odbora tekmovanja kovinarjev občine Ptuj, Zvonkom Žuranom: ,.Glede na i/kušnje iz lanskoletnega tekmova- nja kovinarjev, smo šli na razširitev po podro- čjih, da bi se mladi vključili v tekmovanje v vseh panogah, ki zajemajo kovinsko stroko v industriji, se nam je v letošnjem letu posrečilo razširili naše panoge še na rezkalce. Letošnji obseg panog bo: kovinostrugarji, orodjarji, to jc ročna obdelava, plamenski varilci, varilci na C02 in rczkarji. Tekmovalci se bodo udeležili tekmovanja v organizacijah, ki so lani prvo tek- movanje izvedle zelo kvalitetno, letošnje leto pa bi zajeli čim več ljudi v kovinski ali predelovalni industriji. Tekmovanje kovinarjev občine Ptuj bo letos 25. septembra, to je dela prosta sobota v teh delovnih organizacijah. Tekmovanje bo eno- dnevno, zahteve in prijave bodo zmožne v eno- dnevni izvedbi. Tekmovanje se bo odvijalo v treh delovnih organizacijah ptujske občine, ki imajo za to materialne pogoje in lahko izvedejo tekmovanje. Tekmovanje se bo odvijalo v Agi- su, v TGA Kidričevo in v Elkom Hiko Olga Meglic TOZD Hido v Dolanah. Potekalo bo po področjih. Kovinostrugarji bodo v TGA Kidri- čevo, orodjarji plamcnskega varjenja bodo tek- movali v Agisu, prav tako orodjarji; varjenje pa bodo tekmovalci izvedli v Olgi Meglic. Tekmo- vanje bodo vodile tehnične komisije. Navedene organizacije pa so zmožne nuditi potrebno orodje, stroje ali prilagoditvene materiale. ?.cija občinskega odbora in komisije, ki je za- dolžena za izvedbo tekmovanja je, vključiti čim večje število kovinsko predelovalnih delavcev občine Ptuj. S tem smo šli tudi na področje za- sebne obrti, ki jo bomo letos vključili v tekmo- vanje. V letošnjih pripravah na tekmovanje je želja povečali množičnost tega tekmovanja. V prijavnih vabilih kovinarjev občine Ptuj je vpisan pogoj, da delavec zaposlen v delovni or- ganizaciji ali pri zasebnem obrtniku tudi dela na področju za katerega se bo prijavil oz. ima ustrezno kvalifikacijo. Možnost prijave je v vsaki delovni organizaciji, za vsako panogo po trije delavci ali pa iz obrtnega združenja tudi po trije tekmovalci, za vsako panogo. Rok prijave za tekmovanje je 25. avgust. Ko bo tehnična komisija imela vse prijave, bo lahko izdelala plan dela in ga poslala delovnim organizacijam in obrtnikom. Zraven tega bo navedena komisi- ja poslala gradivo in tudi vprašanja za teoretični del tekmovanja. Sicer je republiško tekmovanje kovinarjev Že za nami. Toda naša želja je, da postane to tek- movanje tradicionalno in da se bomo v bodoče poiskušali bolj angažirati, da bomo občinsko tekmovanje izvedli pred republiškim, in da bo- do najboljši tekmovalci lahko svoje znanje preizkusili tudi na republiškem tekmovanju. Letošnji rok je že zamujen. Krivda je delno na nas, delno pa tudi na celotni strukturi, saj je prišlo (Jo nekaterih sprememb zaradi česar tudi tekmovanie ni bilo izvedeno prej. J. HvaleC TEDNIK - 12- avgus* 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 PRENOVLJENA MEŠALNICA KRMIL OB PRAZNIKU OBČINE PTUJ v soboto, 7. avgusta so v Dra- žencih svečano predali namenu nove žitne silose in prenovljeno mešalnico krmil Emone KK Ptuj TOZD Tovarne močnih krmil. Otvoritve so se poleg zaposlenih udeležili tudi predstavniki skup- ščine občine in družbenopolitič- nih organizacij, delegacija po- bratene občine Arandjelovac, Milan Kneževič, predsednik re- publiškega komiteja za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano, Milan Krajnik. podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije, predstavniki kreditne banke Ma- ribor in poslovne enote Ptuj ter drugi gostje. Najprej je govoril direktor te- meljne organizacije Tovarna močnih krmil Franc Ivančič. kije med drugim dejaL »Zaradi nenehnega naraščanja potreb po krmilih pa tudi v skladu s programom širitve živinorejske proizvodnje v kmetijskem kom- binatu, smo se delavci KK Ptuj odločili, da bomo prenovili in povečali zmogljivosti mešalnice od sedanjih 30.000 ton na 60.000 ton proizvodnje močnih krmil le- Vrvico ie prerezal in s tem simbolično predal objekte delavcem Tone Tac^a, predsednik delavskega sveta Tovarne močnih krmil, (foto Kosi) tno. S tem bomo zagotovili močna krmila za družbene potrebe živi- noreje in kmetov kooperantov ne le v občmi Ptuj, temveč tudi za potrebe regije in izven nje.« Nova mešalnica močnih krmil je zgrajena po najsodobnejši teh- nologiji. Proizvodnjo vodi raču- nalnik, posebna pridobitev pa je program za optimizacijo krmil. S tem programom bodo dosegli najbolj optimalne krmne meša- nice, seveda v sodelovanju z in- štituti in laboratorijem v temeljni organizaciji, kije najbolj sodobno opremljen. Novi žitni silosi imajo zmoglji- vost 10.000 ton. Vanje bo lahko Kmetijski kombinat vskladiščil celoten lasten pridelek pšenice in koruze, pa tudi pridelek kmetov kooperantov. Vsi silosi imajo naj- sodobnejši) tehnologijo sprem- ljanja temperature, priključeni so na računalnik mešalnice. ki bo spremljal vse sprejete in izdane količine surovin iz silosov. Celotna investicija je veljala 160 milijonov dinarjev. Financi- rali sojo Kreditna banka Maribor in poslovna enota Ptuj. Zavaro- valna skupnost Maribor, Kmetij- sko živilska razvojna skupnost. Zvezna direkcija za rezerve, del denarja pa je iz združenih sredstev Kmetijskega kombinata Ptuj. N. Dobljekar O LIKU HEROJA LACKA Pri Zgodovinskem društvu Ptuj se zavedajo dejstva, da se čas vse bolj odmika od naše revolucionarne preteklosti ker spomini bledijo in mnogih udeležencev osvobodilnega boja že ni več med nami Prav zato so se pri zgodo- vinskem društvu v Ptuju že pred dvema letoma odločili, da načrmo zberejo pričevanja, ki bi zapolnila vrzeU v prikazovanju zgodovine na- prednega delavskega gibanja. V teh prizade- vanjih je Zgodovinsko društvo Ptuj dobilo ši- roko podporo občinske skupščine in družbe- nopolitičnih organizacij občine Ptuj. V letoš- njem letu je zgodovinsko društvo tudi koordi- niralo svoje delo zvsemi dejavniki, ki skrbijo za razvijanje revolucionarnih tradicij v ptujski občini. Prenašanje revolucionarnih tradicij na mladi rod ima svojo vzgojno učinkovitost le s prikaHjm stvarnih dejstev, t. j. ^odovinske resnice. Sledeč temu je zgodovinsko društvo v letošnjem letu začelo prenašati raziskovanje naše polpretekle zgodovine na krajevne sku- pnosti, ki tako začenjajo f)odrobneje spozna- vati pretekbst svojega ožjega območja in delo ljudi, po katerih so poimenovane. V ta prizadevanja se letos aktivno vključuje tudi krajevna skupnost Heroja Lacka Rogo- znica, saj je prav to območje neposredno po- vezano z delom Jožeta Lacka. Franca Kram- bergerja. z ustanovitvijo prve ilegalne partijske celice železničarjev, na tem območju so se zvrstili mnogi sestanki, sem so prihajali mnogi aktivisti, ilegalci od blizu in daleč. Na tem območju je bila aprila 1942 ustano- vljena prva Slovenskogoriška četa, ki je po številnih drznih akcijah v junaškem boju izkr- vavela, 8. avgusta 1942. Zato krajevna sku- pnost povezuje preučevanje revolucionarnega gibanja s temi dogajanji pred 40 leti, ko je za posledicami mučenja v ptujskih zaporih umrl Jože Lacko. V spomin na tega neuklonljivega borca in revolucionarja bo krajevna skupnost pripra- vila slovesnost, ki jo bo povezala z delovnim srečanjem tovarišev, ki so sodelovali z Jožetom Lackom ali bivali na območju sedanje krajevne skupnosti. Slovesnost s srečanjem bo v petek, 24. septembra v domu Slovenskogoriške čete. V okviru tega srečanja pa Zgodovinsko društvo Ptuj skupaj s krajevno skupnostjo in komisijo OK ZKS Ptuj za preučevanje zgodovine ZK pripravlja »okroglo mizo«, ki bi naj podrobneje osvetlila lik heroja Jožeta Lacka. Predstavitev Lackove osebnosti je brez dvoma povezana z vrsto dogajanj, o katerih še ne vemo dovolj. To so vprašanja o Lackovem partijskem delu v slovenskem prostoru, o nje- govih povezavah, o nalogah in o njegovem domu kot trdni javki, ter o okrožni partijski konferenci leta 1939 in pokrajinski skojevski konferenci leta 1936, ki sta bili pri njem. Za- nimivo bo podrobneje osvetliti Lackovo delov ljudsko-frontnem gibanju, v društvih kmečkih fantov in deklet in drugod. Ob tem bo prav gotovo potrebno še kaj reči o ix)gojih osvobo- dilnega gibanja na našem območju, o Lacko- vem deležu v NOB. o tem kako je PK KPS za Štajersko ocenjeval položaj v naših krajih in podobno. Zaradi tega seje Zgodovinsko društvo Ptuj obrnilo na vse predvojne komuniste in druge aktiviste, ki so delovali na tem območju ali bili z njim kakorkoli povezani, da se odzovejo va- bilu in sodelujejo pri »okrogli mizi«, ki bo kot smo že navedli, 24. septembra 1982 v domu Slovenskogoriške čete v Rogoznici. F JURŠINSKI LOVCI SO PRAZNOVALI Na slavnostno okrašenem prireditvenem prostoru pred lovskim domom v Juršincih smo bili v nedeljo priča dvema slovesnostima — najprej so lovci odprli svoj lep in velik lovski dom, nakar je bilo slovesno zasedanje skup- ščine občine Ptuj in družbenopolitičnih orga- nizacij ob 8. avgustu — prazniku občine Ptuj. Slavnosmi govornik — starešina lovske družine Juršinci Štefan Gačnik je med gosti posebej pozdravil sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo SR Slovenije. Milana Knezeviča in podpredsednika republiške gospodarske zbornice Milana Krajnika, predsednika skup- ščine občine Ptuj Franca Tetičkoviča. delega- cijo pobratene občine Arandjelovac, ki jo\e vodil predsednik občinske organizacije ŽZB NOB Dragomir Grujič, predstavnike družbe- nopolitičnm organizacij ptujske občine, ob- činske zveze tovskih družin Ptuj. nosilce lov- skih praporov in druge goste. »Izjemno nas veseli, da ob izjemnih politič- nih manifestacijah v letošnjem letu. ob pra- zniku občine Ptuj. 40-lemici junaškega boja Slovenskogoriške-Lackove čete, ki je"'izkrva- vela prav na našem območju, dajemo svoj delež tudi lovci LD Juršinci in občine Ptuj z otvo- ritvijo adaptiranega in razširjenega lovskega doma. z otvoritvijo razstave nto — Kardelj — narava — lovstvo v sliki, razstavo trofej in drugih lovskih eksponatov,« je uvodoma dejal starešina Štefan Gačnik. kije posebei Dovdaril velik prispevek k lovstvu dveh velikih drža- vnikov svetovnega slovesa Tita in Kardelja. Začetki dela lovske organizacije v Juršmcih segajo v leto 1945. Po združitvi z lovsko družino Vitomarci seje članstvo v zadnjih osmih letih celo podvojilo in danes jih je skupno s pripra- vniki vključenih 52. Njihovo lovišče je raz- prostranjeno na območju treh krajevnih sku- pnosti na površini 5330 hektarjev m njihovo tlavno bogastvo so: srnjad, zajci, fazani, jere- ice, race m drugo kar je moč na tem terenu še najti. Juršinski lovci opravijo letno tudi do 4000 ur prostovoljnega dela bodisi v lovišču ali pa pri gradnji lovskega doma, ki gotovo sodi v njihov največji delovni uspeh. Dobra samoupravna organiziranost, ki ze predstavlja kolektivno vodenje lo\ skc družine, je veliko pripomogla k sedanjim usj^chom. Že leta 1969 so začeli gr;»- diti manjšo lovsko hišico in o.sem let pozneje prišli do spoznanja, daje pretesna, ker.se število članov neprestano veča. prišli pa so do spo- znanja, da je potrebno razmišljati tudi o ge- neracijah, ki še prihajajo. Sklep, da mora vsak član — do 60 leta starosti delati na domu do 200 ur.sejc kmalu uresničil. Nekateri sojih presegli tudi za IUUodstotkov, za prizidek m adaptacijo pa so skupno opravili prek 12 tisoč udarniških ur. Med njimi so bili tudi tisti z več kol 60 leti. kot so: Anton Raušl. Anton Horvat. Janez Pi- gnar. Franc Meznarič in drugi. Pri,gradnji doma so se najbolj izkazali Anton Soštanč, Janko Bec. Franc Brumen. Alojz Ljubeč, Qba Franca Majeriča. Martin Slodnjak. Alojz Šo- .štarič. Jože Krampi, Alojz Kaucič. Simon To- plak in drugi — vse do najmlajših članov tega lovskega kolektiva — delala je velika večina. Mnogi so žrtvovali tudi denar. Jes. brezplačne prevoze, kjer je rekorder Ivan Žajdela. V dru- žini pa so zastopani tudi vsi poklici, kar je dodatno pripomoglo k uspešni dograditvi in adaptaciji lovskega doma. Težko je našteti vse. ki so kakor koli poma- gali — vse od načrtov naprej, moralne in ma- Terialne podpore, potrebnega kredita — vse do krajanov, ki so se pridno udeleževali lovskih prireditev in tako posredno prispevali svoj delež. Vse naje resnični rezultat prostovoljnega dela in skrbnega gospodarjenja družine. Milan Trafela. — predsednik zveze lovskih organizacij občine Ptuj in predstavnik lovske zveze Slovenije je juršinskim lovcem čestital in jim podelil odlilcovanje lovske zveze Slovenije — red zasluR III. stopnje. Po nastopu rogistoviz Litije so jiodelili še plakete in priznanja naj- zaslužnejšim članom in drugim krajanom, ki so sodelovali pri gradnji doma. Otvoritveno vrv ico pa je prerezal Štefan Gačnik — starejši, lovski veteran LD Juršinci v družbi lovcev Ja- neza Pignarja in Maksa Raušla. mš Juršinski lovci so ponosni na s>-oj prenovljen in povečan kivski dom. Foto: Langerholc Del bogate razstave v lovskem domu, ki so jo pripravili lovci. Foto: Langerfaolc 215 Slovenjegoričanov v partizanskih patrolah Partizanske patrde — Reševe čete iz Desterni- ka, llče\e čete iz Grajene, Slovenskogoriške čete Heroja Lacka iz Rogoznice, Natašine čete s Polenšaka, Špindlerjeve čete iz Juršinc. Frasove <^tc iz Trnovske vasi in Kosianjevčeve čete iz ^itomarc, so v nedeljo na dan občinskega Pra/nika in 40-letnice junaškega boja Slovensko- goriške Lackove čete, obiskale vsa spominska obeležja narodnoosvobodilnega boja na območ- ju Slovenskih goric ter z venci in cvetjem počasti- le spomin padlih za svobodo. Ob prihodu v juršinci so se partizanske patro- le združile v Slovenskogoriške Lackovo četo, ki je vsem udeležencem svečane seje, posebej pa vsem borcem in aktivistom narodnoosvobodilne- ga boja, delegaciji pobratene občine Arandjelo- vac i/ SR Srbije, bratskih občin iz SR Hrvatske ter vsem gostom iz slovenskih občin, prinesla tople pozdrave v imenu vseh prebivalcev Sloven- skih goric. Predsedniku skupščine Francu Teličkoviču je v imenu pohodnikov predal raport komandir čete Janez Starčič. Delegatiza 10. kongres ZSSIovenije Za deseti kongres slovenskih sindikatov je bilo v občinah Podravja ; izvoljenih skupno 107 delegatov. Objavljamo imena delegatov za ob-j čine, kjer je večje število bralcev Tednika. ' OBČINAORMOŽ —3 delegate: i Milan Geč, ing. organizacije dela v tovarni »Jože Kerenčič« TOZD: Optyl Ormož, Antonija Horvat, sadjarka v Slovin TOZD Vinogradni-i štvo Ormož, doma v Vuzmetincih pri Miklavžu in Branko Kukovec, i zx)botehnik v TOZD Zdravstveni dom Ormož. OBČINA PTUJ — 15 delegatov: Gvido Cepin, učitelj v OŠ »Martin Kores« Podlehnik, stanuje v Zabovcih pri Markovcih. Dušan Gabrovec, kovinostrugar pri Feliksu Cvetku v Ptuju, stanuje v Novi vasi pri Ptuju, Ludvik Gajski, delavec v TG A » Boris Kidrič« v Kidričevem, stanuje v Ptuju, F rane Klemenčič.po osnov, poklicu delovodja, .sedaj sekretar zbora krajevnih skupnosti SO j Ptuj. Alenka Kolarič, komercialni tehnik pri MIP Ptuj TOZD Vele-i prodaja. Lizika Kunstek. šivilja Labod TOZD Delta Ptuj, stanujoča v| Ptuju. Mihaela Pišek. pravnica Emona Kmetijski kombinat Ptuj delovna skupnost skupnih služb. Momčilo Savič, ing. strojništva AGIS Ptuj,; stanuje v Ptuju, Mirko Slana, živilski tehnik Mesokombinat Perutnina ' Ptuj. doma v Prvencih pri Markovcih. Tone Taciga, kmetijski tehnik; Emona Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Tovarna močnih krmil, stanuje v Kidričevem, Marija Tominšek, višja upravna delavka. Gradiš TOST Gradnje Ptuj, stanuje v Ptuju. Franc Trafela, natakar Petrol Motel Podlehnik, doma v Pobrežju KS Videm, Franc Vreze, elektroinštalater, sekretar občinskega sveta ZSS Ptuj, stanuje v Ptuju in Peter Vrtič,. knjigovodja v CDL TOZD Vzdrževanje voz Ptuj, stanuje v Dravinjskem ; vrhu, KS Videm pri Ptuju. i OBČINA SLOVENSKA BISTRICA — 6 delegatov: Pavel Blažič, metalurški tehnik v IMPOL TOZD Montal v Slo-'; venski Bistrici, Franc Dežman, prometni tehnik ŽG ŽTO Celje TOZD za promet ŽP Slov. Bistrica, doma iz Lapcjrja, Viktor Horvat, industr.; oblikovalec. StekloSlov. Bistrica (naš dopisnik za območje občine Slov. \ Bistrica), Božo Novak, gozdar, tehnik TOK Gozdarstvo Slov.: Bistrica, Irma Turšič, ekonomski tehnik EMl Poljčane in Franc Žerjav, i tehnik v obratu Iskre v Makolah. stanuje v Ložnici. OBČINA LENART — 2 delegata: i Francka Kos, učiteljica OŠ Lenart v Slov. goricah in Jože Štravs, • ekonomski tehnik Agrokombinat TOZD Poljedelstvo živinoreja Lenart: v Slov. goricah. ' Mariborske občine imajo naslednje število delegatov: n Maribor-Ruše 4. Maribor-Pesnica 3. Maribor-Pobrežje 13, Mari-: bor-Tezno 12, Maribor-Tabor21 in Maribor-Rotovž28. Skupno torej 81 \ delegatov z območja šestih mariborskih občin. Zadnji udarniški dan z brigadirji ZM D A Brigadirji veterani so letos zadnjič delali skupaj z brigadirji Zvezne \ mladinske delovne akcije Slovenske gorice 82. Tokrat seje udarniškega j dneva udeležilo samo 12 brigadirjev veteranov, ki so kopali jarek za j primarni vodovod na Ptujski gori. Brigadirji kluba na akciji v Sesteržah. Klub brigadirjev »Franc Belšak — Tone« ime za letos v načrtu še pet udarniških dnevov, ki jih bodo izvedli predvsem v jesenskem času. Tokrat smo na akciji pogrešali mlade izOO ZSMS na Ptujski gori in vse liste OO ZSMS, ki so se v lanskem letu udeležili vseh udarniških dnevov. JH ZVEZNA MLADINSKA DELOVNA AKCIJA H SLOVENSKE GORICE 82 H Delovni rezultati brigadirjev III. izmene Brigadirji štirih mladinskih delovnih brigad akcije Slovenske gorice sov prejšnjem, njihovem prvem delovnem tednu, dosegli na deloviščih in v naselju na področju interesnih dejavnosti dobre rezultate. V naselju so sodelovali v športnih in drugih brigadnih aktivnostih, pripravili so več brigadirskih večerov, delali so v krožkih s področja kulture in tehnične kulture in na področju idejno-političnega usposab- ljanja. V soboto, ko sojim na delovišču na Ptujskigori pomagali veterani, člani kluba brigadirjev iz Ptuja, so imeli popoldne z njimi športna srečanja, zvečer pa brigadirski večer s plesom. V nedeljo dopoldne so si ogledali muzejske zbirke v ptujskem gradu, popoldne pa so bili zaradi slabega vremena v naselju. Na deloviščih so dosegli naslednje delovne uspehe: Izkopali so (vsi podatki veljajo za vse brigade skupno) 1385.7 m', zasuli 2064.8 m' zemlje, splanirali pa 730 m' površin. Nabralo seje 4549.5 efektivnih ur. 6912.5 norma urin 437 režijskih ur. Povprečna skupna norma je bila 151.9 %. Doslej so brigadirji vseh izmen izkopali in tudi zasuli že okoli 14 km vodovodnih jarkov. Danica Petrovič j 4 - DELEGATSKA SPOROČILA 12. avgust 1982 - TBPflfU Plaketo občine Ptuj v letu 1982 so prejeli SKUPINA DELAVCEV TOZD GLINICA Tovarne glinice in alu- minija ,,Boris Kidrič" Kidričevo je v letu 1979 začela z raziskavami sin- teze zeolita A, ki seje začel takrat v nekaterih zahodnih državah uvajati kot sestavina pralnih praškov kot delni nadomestek za natrijev tripo- lifosfat, katerega uporaba se omejuje zaradi nekaterih negativ- nih ekoloških vplivov v vodah ka- mor prihaja po pranju. Z intenzivnim delom jim je kmalu usp>ela laboratorijska in nato še polindustrijska sinteza zeolita A. Pri tem je treba povedali, da spada zeolit na področje silikatne kemije, kar je novost v usmeritvi tovarne, zato predstavlja tako hitri napre- dek pri delu še večji uspeh. Na pod- lagi tehnoloških parametrov, ki so jih dobiH pri polindustrijskih po- izkusih so začeli s pripravami na in- dustrijsko proizvodnjo. V ta na- men so aktivirali proizvodne napra- ve kot so avtoklavi, vsedalniki, fil- tri in rezervoarji, ki so bile opušče- ne po opustitvi sinter postopka, za- to so bila vlaganja minimalna, kar pa je pri uvajanju postopka pov- zročilo dodatne težave, saj je bilo potrebno tehnologijo prilagoditi že obstoječim proizvodnim napra- vam. Za proizvodnjo zeolita A so kot surovino uporabljali aluminat- ni lug, ki nastopa kot nefazni proiz- vod pri proizvodnji glinice. Druga surovina za ^proizvodnjo zeolita pa je tekoče vodno steklo. Ker je vod- nega stekla na tržišču primanjkova- lo, so vzporedno razvili tudi tehno- logijo raztapljanja trdega vodnega stekla. Tudi v ta namen so adapti- rali opuščeni avtoklav tako, da s trenutno proizvodnjo krijejo lastne potrebe in dobršen del potreb Slo- venije. Vse predelave proizvodnih na- prav, ki so bile potrebne za pričetek proizvodnje zeolita in vodnega stekla so bile izvedene v tovarni na podlagi lastnega znanja in izkušenj. S to proizvodnjo se TGA vklju- čuje v stabilizacijska prizadevanja še posebej, če upoštevamo dejstvo, da so sami razvili celoten postopek in tehnologijo in jo prilagodili ob- stoječim napravam. Skupino delavcev sestavljajo Ivan Goznik, Jože Jarovšek, Jože Kuzma, Radenko Salemovič in Ja- nez Sukič. SKUPNOST TRSNICARJEV IN DREVESNICARJEV JUR- SlNCI je naslednik organizirane nekdanje trsničarske zadruge v Jur- šincih. Ustanovljena je bila 1972. leta, kot prva tovrstna kmečka skupnost v SR Sloveniji. Dela s ko- operacijo Kmetijske zadruge Ptuj in združuje 54 kooperantov oziro- ma kmečkih gospodarstev, ter po- kriva s pridelanimi trtnimi cepljen- kami celotne potrebe ptujske ob- čine in 50 % potreb sosednjih občin v podravsko-posavskem rajonu za privatni in družbeni sektor. Letno pridela od 250 tisoč do 350 tisoč prvorazrednih trsnih cepljenk selekcijskega izvora in približno 20 tisoč različnih sadnih drevesc. Kup- ci-vinogradniki so s cepljenkami ze- lo zadovoljni. Vsestranska aktivnost in angaži- ranost trsničarske skupnosti je za kraj Juršinci velikega pomena: daje kruh najmanj 10 °/o kmečkim dru- žinam v krajevni skupnosti, ter se vključuje v druge akcije, ki temelji- jo na napredku in razvoju krajevne skupnosti. V zadnjih letih so zgradili pod vodstvom upravnega odbora, katerega predsednik je Si- mon Toplak, skupni društveni dom, ki je bil v celoti zgrajen z udarniškim delom, finančnim so- \ laganjem in darovanjem lesa in drugega materiala članov trsničar- ske skupnosti. Združili so delo in sred.stva s Kmetijsko zadrugo Ptuj in zgradili skupno silnico in skladi- šče. V letCKnjem letu pa teče akcija za združevanje dela in sredstev vseh 54 kmetov prek skupnosti. Kmetij- ska zadruga Ptuj in SIS za pospeše- vanje kmetijstva občine Ptuj za ureditev hladilnice, ki bo služila skupnosti trsničarjev za potrebe proizvodnje trsnih cepljenk, prek leta pa KZ, oz. kmetom-proizvajal- cem povrtnin s tega področja. Skupnost trsničarjev in drevesni- čarjev Juršinci je ob 75-letnici orga- niziranega trsničarstva v Juršincih v letu 1981 organizirala zelo poučne in strokovne razstave in je s pomoč- jo Republiške poslovne skupnosti za vinogradništvo. Kmetijskega za- voda Maribor, Višje agronomske šole Maribor, Kmetijske zadruge Ptuj in Skupščine občine Ptuj orga- nizirala proslavo 1. trsničarske za- druge v SR Sloveniji v Juršincih. Ob tej priložnosti jih je obiskal tudi predsednik Zveznega komiteja za kmetijstvo SFRJ in jim podelil ,,zlato plaketo Zadružne zveze Ju- goslavije" za zasluge in delo prvih na področju združevanja kmetov. KRAJEVNA SKUPNOST HE- ROJA LACKA ROGOZNICA je bila ustanovljena 30. januarja 1%5. Na površini 1942,90 ha živi 3.630 prebivalcev, od teh jih je okrog 815 zaposlenih. Na območju krajevne skupnosti obstoja le ena delovna organizacija — Opekarna Ptuj in enota Vzgojno varstvenega zavoda Ptuj — Otroški vrtec Jožefe Lackove. Izobraževanje okrog 390 osnovnošolskih otrok poteka v osnovnih šolah Franca Osojnika Ptuj, dr. Franja Zgeča Dornava in Toneta Žnidariča Ptuj. Krajevna skupnost nadaljuje tra- dicije predvojnega in medvojnega naprednega revolucionarnega giba- nja. Ze v začetku njene ustanovitve se je pričel proces decentralizacije politične in samoupravne organizi- ranosti krajanov. V prvem obdobju razvoja krajevne samouprave so organizi:ali vaške organizacije SZl)L, ki jih vodijo odbori SZDL, ki so nosilci v eh političnih aktiv- nosti v vaseh. V vaseh prihaja v okviru SZDL vse bolj do izraza aktivno vključevanje osnovnih organizacij ZSMS in društev. V drugem obdobju razvoja kra- jevne samouprave so formirali od- bora vaške samouprave, zato se sklicujejo tudi zbori Krajanov po vaseh. Odbori vaške samouprave so se v obdobju svojega obstoja uveljavili kot nosilci akcij izvajanja letnega in srednjeročnega plana razvoja na svojem območju. Odbo- ri postajajo vse bolj organi kraja- nov in opravljajo predvsem tiste naloge, za katere jih zadolžijo kra- jani na svojih zborih oziroma nalo- ge, za katere so pristojni po statutu in srednjeročnem planu razvoja krajevne skupnosti. Prizadevanja v krepitvi krajevne in vaške samouprave so osredoto- čena v smeri, da krajevna skupšči- na in krajevna konferenca SZDL uveljavljata mesto dogovarjanja in usklajevanja interesov ter potreb krajanov, upoštevajoč zadovolje- vanje najnujnejših potreb ter nače- Vzorno urejena trsnka pri Gomili v KS Juršinci. Foto: I. Ciani lo solidarnosti v krajevni skupno- sti. Načelo solidarnosti se uspešno uveljavlja, kar prihaja zlasti do iz- raza do manj razvitega območja — vasi Kicar. Krajevna konferenca SZDL uspešno povezuje in usmerja delo ter aktivnosti vseh družbenopolitič- nih in družbenih organizacij ter društev, kar se izraža tudi v skupno dogovorjenem programu aktivnosti v krajevni skupnosti. Pri krajevni konferenci SZDL delujejo delovne skupine aktivistov, ki so zadolžene za delo v vaseh, sodelujejo na zbo- rih krajanov, sestankih članstva družbeno političnih in družbenih organizacij ter društev in so v veliko pomoč pri delu vaških orga- nizacij SZDL. KK SZDL razvija sodelovanje s krajevnimi konferen- cami SZDL krajevnih skupnosti na območju Slovenskih goric in aktiv- no sodeluje v Koordinacijskem od- boru za razvijanje tradicij NOB in socialistične revolucije na območju Slovenskih goric. KK SZDL je bila skupaj s krajevnimi organizacijami ZZB NOV in ZSMS krajevne skup- nosti pobudnik in ustanovitelj pohoda Po poteh revolucije. Mladina krajevne skupnosti je organizirana v 5 osnovnih organi- zacijah ZSMS in je zelo aktivna. Vključuje se v vse aktivnosti v okvi- ru SZDL, organizira prostovoljne mladinske delovne akcije, razvija tradicije NOB in socialistične revo- lucije, svoje kadre pa pošiljn v mla- dinske delovne brigade, kjer se ■usposabljajo za delo z mladino. Krajevni svet ZSMS zelo uspešno usmerja delo mladih in je organiza- tor vsakoletnega kviza znanja ,,Slovenske gorice v boju za svobo- do". Krajevna organizacija ZZB NOV ob sodelovanju z drugimi družbeno političnimi organizacijami in samo- upravnimi organi uspešno rešuje vsa vprašanja borcev in aktivistov NOV, njeni člani pa aktivno delajo v SZDL. Nosilec kulturnega življenja je prosvetno društvo ,.Alojz Arnuš", v okviru katerega posebne uspehe dosega Ženski pevski zbor. Nad vse uspešno je delo Koordinacijskega odbora SZDL za kulturo, izobraže- vanje in družabno življenje kraja- nov. TVD ,,Partizan" vključuje v svoje vrste veliko mladih in razvija množičnost na področju telesne kulture in rekreacije. Na območju krajevne skupnosti delujejo 4 gasilska društva, ki so dosegla na področju požarne var- nosti vidne uspehe in strokovno iz- obražujejo svoje člane. Uspešno delujejo tudi krajevne organizacije ZRVS, Rdečega križa in Društvo upokojencev. Pomembni so doseženi uspehi na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. S samo- upravnim sporazumom so določili naloge in organiziranost nosilcev družbene samozaščite v krajevni skupnosti. Aktivnosti pa razvijajo v smeri, da naloge s področja sploš- ne ljudske obrambe in družbene sa- mozaščite prevzamejo krajani v va- seh, zlasti njihovi odbori vaške sa- mouprave. Posebno skrb posvečajo razvijanju tradicij NOB in sociali- stične revolucije ter prenašanju teh vrednot na mladi rod, skrbijo za vzdrževanje spominskih obeležij NOB, kar je postala tudi ena izmed nalog vaške samouprave. Krajevna skupnost je po zaslugi dobre samoupravne o organizira- nosti krajanov v svojem razvoju dosegla viden napredek. Ta napre- dek pa je bil dosežen predvsem za- radi aktivnega vključevanja kraja- nov v sprejemanje in izvajanje na- log, za katere so se zavestno odlo- čali na svojih zborih, referendumih in prek svojih delegatov v krajevni skupščini. Dosežena je tudi enot- nost akcije vseh družbenopoli- tičnih in družbenih organizacij ter društev in organov krajevne ter vaške samouprave. Odnosi, ki vla- dajo v tej krajevni skupnosti so na ravni, ki zagotavljajo uspešno uveljavljanje samoupravnega dogovarjanja in odgovornega uresničevanja skupno dogovorje- nih nalog. Sodelovanje z organiza- cijami združenega dela, zlasti z Opekarno Ptuj, Osnovno šolo Franca Osojnika in Toneta Žnida- riča Ptuj so na vzorni ravni, enako pa to velja za sodelovanje s sosednimi krajevnimi skupnostmi in krajevnimi skupnostmi na območju Slovenskih goric. DRAGICA NOVAK je v TOZD Delta zaposlena od leta 1982. V začetku je delala kot saldakontist, pozneje kot finančni knjigovodja, analitik in zatem kot računovodja TOZD. Zaradi izrednih sposobno- sti in osebne prizadevnosti je bila leta 1972 imenovana za namestni- ka direktorja, leta 1973 pa za direktorja TOZD. Ob delu je izredno študirala na VEK§ in štu- dij uspešno koiičala. Delovne naloge je na vseh delo- vnih mestih opravljala z nadpov- prečnimi rezultati, s skrbnostjo dobrega gospodarja. Je disciplini- rana in to zahteva od vseh zaposle- nih. Organe upravljanja in delavec na zborih vedno sproti obvešča o poslovnih uspehih TOZD in DO. Opozarja na napake in predlaga ukrepe za iztx)ljšanje stanja. Zahteva, da se sprejeti stabilizacij- ski program dosledno izvaja, predlaga dodatne ukrepe varčeva- nja. TOZD dosega dobre poslovne uspehe in izpolnjuje zastavljene plane, zato je TOZD Delta Ptuj postala vzoren primer uspele povezave, čeprav na oddaljeni lokaciji, ne samo znotraj delovne organizacije Labod, marveč tudi v odnosih do širše družbeno poli- tične skupnosti, v kateri deluje. TOZD Delta Ptuj je za svoja prizadevanja in dosežene uspdie na različnih področjih udejstvova- nja v zadnjih petih letih prejela 31 priznanj in diplom. Iz leta v leto povečuje TOZD izvoz. Imenovana je član sindikata in član SZDL. Ima izredno razume- vanje za delo družbeno političnih organizacij, samoupravnih orga- nov in društev. Osnovna organiza- cija sindikata jo je leta 1980 pred- lagala zaradi strokovne pomoči za priznanje zlati znak sindikata. Leta 1974 je za njena prizadeva- nja na delovnem mestu in za priza- devanja glede integracijskih teženj oziroma priprav na integracijo prejela red dela s srebrnim ven- cem. Leta 1979 je prejela priznanje OF, leta 1982 pa državno odliko- vanje red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Od leta 1974 do 1982 je bila predsednica Skupnosti otroškega varstva v občini, kjerje naloge odgovorno opravljala. Aktivna je bila v Društvu finančnih in knjigovodskih delav- cev v občini, kjer je bila predsed- nik. Bila je član odbora skupščine občine Ptuj, član sveta za gospo- darstvo v krajevni skupnosti in namestnik predsednika častnega razsodišča. V TOZD je vodja obrambnih priprav, skrbi da se naloge na po- dročju SLO in DS pravočasno opravijo, zato je TOZD leta 1979 prejela ,,malo plaketo JLA". Temeljno organizacijo uspešno vodi, kar je pomembno zlasti v ča- su gospodarske stabilizacije, ki zahteva veliko prizadevanje vseh zaposlenih. V kolektivu uživa zaradi njene sposobnosti in ose- bnih prizadevanj veliko spoštova- nje in zaupanje. ANTON SEDLASEK je začel delovati na kulturnem področju že med odsluženjem vojaškega roka leta 1951. Z dramsko skupino, ki je delovala v kasarni je takrat prvič stopil na odrske deske. Jeseni istega leta je postal član pevskega zbora in dramske skupine pri pro- svetnem društvu ,,France Preše- ren" v Vidmu pri Ptuju. Leta 1964 je prevzel vodstvo dramske skupi- ne, ki je poslej vsako leto naštudi- rala dramsko delo in z njim nastopala na odrih okoliških kra- jev. Obiskoval je tudi tečaj za gle- dališki amaterizem, ki je bil v Ma- riboru. Leta 1961 je bil izvoljen za predsednika prosvetnega društva, to funkcijo pa nadvse uspešno opravlja še danes. Za seboj ima lorej 30-.ctiio uspešno delo na področju gledalskega amaterizma in 20 let uspešnega opravljanja funkcije predsednika prosvetnega društva. Delo v druStvu je bilo naporno in zahtevno. V teh letih je tovariSu Sedlašku uspelo po^vno oživiti delo tamburaškega orkestra, ki j« prenehal z deiom zaradi starosti prejšnjih članov. V okviru društva je prit^il k aktivnemu delu etnografske skupine in sicer skupi, no luščaric, domačih godcev, ple- sačev, oračev, vinogradnikov, 2a- niic in mlati^ev. Vse te skupine so poleg ostalih nastopov sodelovale na vseh prireditvah v počastitev praznika krajevne skupnosti Vi- dem. Z ddom teh skupin ohranja- jo kuhumo poslanstvo in stare običaje, značilne za območje kra- jevne skupnosti Videm. Nekatere omenjenih skuiNn so nastopale na številnih prireditvah v in izven občine ter na vsakoletnem kuren- tovanju v Ptuju. V društvu uspešno deluje pevski ibor (mešani in ženski), tamburaški orkester, dramska skupina, etnografske skupine in knjižnica. Vsega tega gotovo ne bi bilo brez njegovega požrtvovalnega dela. Tovariš Sed-_ lasek ima pomembne zasluge -ai širjenje ljubitdjske kuhume deja- vnosti na tem dehi Haloz. Razen zavzetega dela na kulturnem področju je aktiven v krajevni samoupravi in na drugih podro- čjih. Za svoje požrtvovalno delo na kuhumem področju je prejel zlato Gallusovo značko, ki jo podeljuje Zveza kulturnih orga- nizacij Slovenije in številna druga priznanja. DRAGO CATER je od leta 1962. ko se je zaposlil v občini Ptuj in vse do danes, aktiven družbeno politični delavec. Njego- va aktivnost se je ves čas odražala na področju razvijanja samoupra- vnega in delegatskega sistema v delovni organizaciji Perutnini Ptuj, kjer je bil zaposlen. Njegova aktivnost pa se je izražala tudi v krajevni skupnosti. Glede na uspešno družbeno politično delo v delovni organizaciji in krajevni skupnosti je bil izvoljen v OS ZSS Ptuj, kjer je svoje težišče dela us- meril v krepitev vloge sindikata delavcev v kmetijstvu in živilski industriji. Bil je predsednik med- občinskega odbora sindikata dela- vcev kmetijstva, živilske in tobač- ne industrije za območje občin.Or- mož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Njegovo prizadevanje v odboru je bilo usmerjeno na področje zdru- ževanja dela in sredstev ter izbolj- šanje pogojev dela v kmetijstvu. Zaradi uspdiov nj^ov^ dela v odboru je bil izvoljen za člana predsedstva izvršnega odbora za; kmetijstvo pri RS ZSS, kasneje pa tudi za člana zveznega odbora sin- dikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Jugoslavije. Več mandatov je sodeloval akti- vno in tvorno v predsedstvu OS ZSS Ptuj. Dva mandata je bil predsednik odbora za samoupra- vne odnose pri OS ZSS Ptuj. Akti- vno se je vključeval tudi v delo za utrjevanje bratstva in prijateljstva med sodelujočimi občinami, kot član republišk^a odbora pa tudi na mednarodnem področju, pred- vsem z naprednimi sindikalnimi gi- banji v Italiji. ZLATA PLAKETA OBČINE PTUJ BRANKU GORJUPU Na predlog komisije z.gov je več, upoStevati rjx)trebno, da je začel veljati zakon o svobodni i^enjavi dda na področju kulturnih dejavnosti v letu 1981, da so bili zakoni za posamezna pod- ročia kulturnih dejavnosti (o naravni in kulturni jediščini, o samostojmn kulturnih delavah, o Prešernovi nagradi, o knjžničarstvu) obnovljeni v zadnjih dveh letih. Nova zakonodaja je vplivata na samoupravno preobrazbo posa- meznih področij in s tem tudi na organizacijske j0 vsebinske spremembe v delovanju delegat- skega sistema. Upoštevati je treba, da so v ozd in ks posvečali več pozornosti izb(Hii in kasnejšemu delovanju članov delegacij za družbeno poli- tično skupnost, kar je ddi^acijam za skupščino občinske kulturne skupnosti ob že tako nezado- voljivih družbenoekonomskih pogojih še slabilo možnosti za učinkovitejše uveljavljanje in delo. Tudi sploSne in združene delegacije so pomenile oviro za delo in razvoj delegatskih odnosov. V mnogih okoljih so se delegacije tako izolirale od samoupravnih OTganov, Se pogosteje, pa so ti organi nudili ivenialo konkretne pomoči delegacijam in delegatom. Tako smo imeli vedno več takcnmenovanih stalnih delegatov, ki so izgubili stik cdo z dd^adjo. Razumljivo, da v takih okc^činah niso imeli usmoitev in stališč svoje delegatske baze. Delegati sami pa so za vzroke prepočasnega uveljavljanja delegatskih odnosov navajali preobsežna in nerazumljiva gradiva, kratek rok sklica sej skupSčin, preobsežni dnevni red in neustrezne ure sklica sei. Podatek za preteklo mandatno obdobje, da je bila udeležba delegatov iz združenega dela (40 delegatskih mest) na 16. sejah S6,87 Vi in delegatov iz krajevnih skuiHiosti (35 delegatskih mest) 49,7 % tako. da so bile skupščine občinske Kulturne skupnosti le minimalno sklepčne s 53,5 % udeležbo delegatov. Skupščina občinske kulturne skupnosti je dvodomna in prevladujoča oblika delovanja je in mora biti sporazumevanje in dogovarjanje ne pa preglasovanje. Delavci in delovni ljudie ter občani, ki v kuiiurni skupnosti uresničujejo svoje potrebe in interese ter delavci OZD, ki opravljajo kulturne dejavnosti na posameznem področju so v skupščini organizirani tako, da je zagotovljeno niihovo enakopravno odločanje o medset)ojnih pravicah, obveznostih in odgo- vornostih. To je omogočeno z oblikovanjem zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Ob tem moramo omeniti neustrezne usmeritve posameznih okolij, kjer so tudi člane delegadj uporabnikov v veliki meri kadrovali iz vrst izvajalcev. Se posebej je bilo to značilno za delegacije krajevnih skupnosti. V skladu s samoupravnim sporaziunom o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti skup- ščina obhkuje samoupravna, delegatsko sestav- ljena telesa. Z novim zakonom je teh teles več, medtem ko je v prejšnjem mandatu opravljal te naloge izvršni odbor. Delegati v odborih in dru- gih telesih skupščine so stalni, medtem ko v zborih skupščine mora biti uveljavljena dosledna zamenljivost delegata. Ddo v odborih in drugih skupnih telesih je zelo pomembno, p& naj gre za pripravo gradiv za seje skuf^čin, kot za izvrševanje sprejetih skupščinskih sklepov. Za nadaljnje delo delegatov v delegaciji je temeljnega pomena njihovo družbeno-politično usposabljanje. Pri tem ne gre samo za uspo- sabljanje za sprejemanje odločitev s področja kulture, temveč za tako usposabljanje, ki bi delegatom omogočilo širše poznavanje družbe- nih razmer, spoznavanje njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti, ter prilagajanje v metodah in načinu dela. Usposabljanje pa mora neizogibno spremljati tudi skrb za dobro in- formiranje delegatov in delegacij. To pa naj ne bi bilo v obsežnih gradivih in neštetih papirjih, ampak v kratki neposredni informaciji in v dostopnosti /seh drugih informadj, ki so potrebne za delo delegacij in delegatov na pod- ročju kulture. Ta naloga pa ni le v pristojnosti občinske kulturne skupnosti in njene službe, ampak mora postati sestavni del celovitega in organiziranega družbeno-informacijskega sistema v občini. V občini že dolgo govorimo o ustanovitvi INDOK centra, vendar dalj kot do ugotovitve, da je potreben, nismo prišli. Pomembno pa je, da so člani delegacij dobro informirani, saj bodo tako možnosti za širše usklajevanje lastnih interesov lahko črpali le iz celovitega poznavanja okoliščin o posameznem problemu. Delegati so pri opredelitvi oz. odločitvi o posameznem problemu res samostojni, vendar ob soočanju interesov in stališč svojega okolja, stališči drugih delegatov morajo izhajati iz splošnega družbenega interesa in se oprede- ljevati v skladu z le-tem. Zato je odgovornost delegatov velika. Čeprav mora v skupščini delo- vati v skladu s smernicami in stališči delegacije, pa ni samo formalen prenašalec stališč v skup- ščino, temveč je odgovoren sooblikovalec posameznih rešitev. Za svoje delo so delegati in delegacije odgovorni OZD in KS, ki so jih izvo- lile. Delegati v skupščini Kulturne skupnosti pa bodo lahko dobro delali le tedaj, če bodo dobro poznali kulturne potrebe svojega okolja, če bodo problematiko področja čutili kot svojo lastno in če bodo imeli širšo družbeno-politično podporo in orientadjo za svoje delo. V razvijanju delegatskega sistema in pri uresničevanju pogojev za delo delegacij in dele- gatov imajo izredno pomembno vlogo družbeno-politične organizacije na vseh ravneh. Pa naj gre za zagotavljanje temeljnih organi- zacijskih pogojev za delo, za usposabljanje delegatov, za skrb, za dobro obveščenost, za ugotavljanje in uveljavljanje interesov, usmeritvam za delo in pri oblikovanju stališč. Ob koncu drugega mandata delegatskih skupščin smo v kulturni skupnosti ugotoviH napredek v delegatskih odnosih, hkrati pa ugotovili tudi, da razvoj delegatskega sistema še spremljajo problemi in težave, ki jih bo potrebno v naslednjem obdobju odpraviti, dele- gatski sistem še bolj utrditi, še posebej pa utrditi položaj slehernega delavca in občana v tem sistemu. n. b. PRI NAS V KLUBU .. ŠK .NADAUl JKMO Z 0IK;0V0RI NA VPRAŠANJA: 1. VPRAŠAN.IF: Kdo je v delovni organizaciji dolžan skrbeti za preprečevanje alkoholizma? lu so mnenja deljena. Nekateri celo trdijo,i da vodilna in vodstvena struktura podpira »razvoj« alkoholizma. Socialne službe pa so v delovnih organizacijah nemočne, ker nimajo ustrezne podpore. 2. VPRAŠANJE: Kaj lahko stori okolje za alkoholika, kako naj mu pomaga iz zasvojenosti? ODGOVORI: j 1. Za preprečevanje alkoholizma v delovni organizaciji je neposredno i odgovoren predstojnik, potem socialna služba in končno tudi vsak de- i lavec sam. ' \ 2. Okolje lahko stori dosti za alkoholika, predvsem mu lahko svetuje,; ga odvrača, da ne zahaja v pivsko družbo in ga ne sili s pijačo — alkoholom. Vpliva lahko tudi nanj, da se nekako odtrga od družbe, ki; pijančuje, od ljudi, ki so zasvojeni z alkoholom, to velja v primeru, če se j druži s takimi in živi v takem okolju. ^ . ,. , i Zdravljenec »i« : 1. V delovni organizaciji so za preprečevanje alkoholizma dolžni 1 skrbeti: \ — vodstveni delavci. ■ — vodilni delavci v neposredni proizvodnji, — socialna služba, i — osnovna organizacija ZKS, : — osnovna organizacija sindikata in vsi delovni ljudje. Že po službeni dolžnosti je naloga vseh vodilnih in vodstvenih delavcev,; da skrbijo za kar najuspešnejši potek proizvodnje, za kar so potrebni tudi ] zdravi in trezni delavci. V predpisih o varstvu pri delu je konkretno; napisano, daje treba delavca, kije pod vplivom alkohola odstraniti z dela.; Zakaj? Zato. da se prepreči delovna nezgoda in da se ne moti delovnega j procesa. Iz tega sledi, daje z zakonom dok)čeno, da delavci pod vplivom \ alkohola ne smejo opravljati svojega dela. Vodilni delavci imajo torej i pravico in dolžnost delavca odstraniti z dela, če je pod vplivom alkohola, i Socialna služba mora poskrbeti, da se delavca pouči o možnosti nezgod \ in njihovih posledic in mu tudi omogočiti, da se podrobneje seznani S; škodljivim vplivom alkohola na organizem. Če delavec nagiba k rednemu ; uživanju alkohola, ga mora pripraviti na zdravljenje. Poslednji ukrep, ki| ga ima delovna organizacija je, da delavcu odpove pravico do dela. Vsi ; ostali dejavniki v delovni organizaciji so dolžm skrbeti za zdravje članov j svojega kolektiva in se aktivno boriti proti prekomernemu uživanju i alkohola svojih delavcev. Predvsem od vodilnih in vodstvenih delavcev je ; torej odvisno kakšno je zdravstveno stanje delavcev v kolektivu. ] Če vodilni delavci konkretno ne ukrepajo od primera do primera j prekomernega uživanja alkohola njim podrejenih delavcev, navadno j odpovedo tudi vse ostale službe in se alkoholizem v kolektivu naglo šin, i delavci pa začno duševiK) in telesno propadati. i 2. Okolje lahko veliko stori za alkoholika, če mu zna na primeren način ? prikazati, kako propada sam in z njim njegova družina. Veliko mu lahko i pomagajo tudi svojci, prijatelji, sodelavci in sosedje, predvsem dokler še i ni preveč zasvojen. Dokazati mu je treba, da bo alkohol počasi uničil i njega in njegovo družino. Če hočemo alkoholiku dejansko pomagati, je ; potrebno veliko naporov in dokazovanja o škodljivih vplivih alkohola. \ Zasvojenega alkoholika je treba prepričati v to, da gre na zdravljenje, da i se odpove alkoholu in začne živeti novo — zdravo življenje. i Zdravljenec »J« ] V SPOMIN TOVARIŠU PAVLU Konec te pomladi so v GoriSnid pokopali požitvovaliKsa soddavca OF. mal^sa kmeta iz Muretincev Jožeta Horvata, po partizansko tovariša Pavla. Ko sem dojela resnico o njegovi smrti, sem se spomnila časov izpad 39 let. . , Tovariš Pavd je že v svoji mla- dosti, ob konca prve svetovne vojne, pokazal svoj plemeniti in ponosni značaj, saj se je kot i^e- prost kmečki faitt pridružil Maistrovim borcem. Potem si je ustvaril dru£no, se mnCil in garal kot mali kmet tCT se boril za obstoj svoje družine in kmetije v času stare Jugoslavije trdo in vztrajno kakor vsi mali kmetje na Ptujskem polju in sirom po severovzhodni Sloveniji. Njegov obraz, ki ga je sonce in trdo delo že zgodaj razbrazdalo je redko obsijala ra- dost, toda njegove oči so ostale tople in odkrite, besede redke, po- moč sočloveku pa vedno in povsod v njegovem delu prisotna. Prišla je druga svetovna vojna in okupacija naše domovine. Jožef Horvat je stopil znova na pot svoje mladosti. Takoj, ko so se pojavili aktivisti OF — jeseni 1943, je bil med prvimi, ki jbn je odprl vrata svoje hiše. Takoj sta skupaj s kmetom Francem Belšakom-Simo- nom iii aktivisti-ilegaki: Tonetom, Joškom, Nado, Vitom in Božo začela organizirati na vasi ljudski odpor, OF, AFZ, ZSM, narodno zaščito in izvajati nešteto drugih nalog, ki jih je dnevno zastavljalo ilegalno delo za pomoč parti- zanskemu gibanju v tem delu Slovenije. Njegovo več kot dveletno požrtvovalno, nesebično in neizmerno koristno delo ni bilo osamljeno, saj je k delu pritegnil še svojo ženo Polono in komai 17- letno hčerko Micko. Bil je član od- bora OF, poleg tega pa je postala njegova hiša najbolj zanesljiva in najbolj pomembna partizanska postojanka v tem delu Ptujskega polja. Na senu nad njegovimi hlevi, v skromni blatno-leseni- slamnati zgradbi so bile seje Okrožnega komiteta KPS Ptuj, sestanki OF, ZSM, AFŽ. Tu so se ustavljali aktivisti, ki so priha- jali prek Drave in bili namenjeni naprej v ljutomersko okrožje in Prekmurje. V njegovih hramih so našli počitek in pogoje za svoje delo v letih 1943, 1944 in 1945 prenekateri partizani in aktivisti, po maju 1944 je bilo tudi po 20 do 30 partizanov kakšen dan v njegovi hiši, kjer so čakali na zveze za nadaljevanje svoje poti bodisi proti Muri, ali pa nazaj čez Dravo v Haloze in na Pohorje. Na njegovem seniku so bili člani Pokrajinskega komiteta KPS za Štajersko, španski borec Tone ?nidarič-Štefan. Cvetka Mlakar- Stefka, župnik Jože Lamprei, članica Oblastnega komiteta SKOJ-a za Štajersko Olga Vipot- nik, organizator partizanskih tehnik v severovzhodni Sloveniji Janoš, skupina obveščevalcev, ki je šla na Madžarsko in v Prek- murje pod vodstvom narodnega heroja Slobodana Sumenjaka- Mirana, skupina aktivistov, ki je šla v Prekmurie z Elo Ulrib- Ateno, skupina aktivistov, ki je prišla z Dolenjske- ga za ljutomersko okrožje pod vodstvom Viktorja Stoparja in drugi. V tej hiši, ki je bila od- daljena od nemškega policijskega taborišča Bori pri Ptuju le dober kilometer in od nemške žandar- merijske postojanke v Gorišnici le 4 km, skoraj ob glavni cesti, sredi strdnjene vasi, so bili partizani vedno sorejeti s tot)lim pogledom in prisrčnim vabilom ob odhodu ,,pa kmalu spet pridite . . ." Tovariš Pavel in njegova žena Polona sta sprejemala partizane toplo in hrabro, kakor da ne bi počenjala nekaj, kar je pomenilo lahko smrt in propad niun<* dru- žine s štirimi nedoraslimi otroki. Delovala sta kot aktivista med sovaščani in tako jc vas Muretind pod vodstvom kmeta in pozneje partizana Franca BelSaka-Simona in ob veliki podpori tovariša Pavla, po mojem mnenju, postala ena najboljše organiziranih vasi v NOB na območju mariborskega in ptujskega okrožja, če iHimerjamo Jožef Horvat z ieso Polono in svojd pred svojhn domom v Muretincib medsebojno vasi z enakovrednimi pogoji organiziranosti. Vas Muretinci bi danes, ko veliko govorimo o splošnem ljud- skem odporu mogla služiti za pri- mer, kako se upor proti okupa- torju lahko organizira tudi na najtežjem terenu, če zato obstajajo dovolj požrtvovalni in zanesljivi ljudje. V vasi Muretinci, ki se raz- teza ob glavnih cestah, ki peljejo skozi Ptuj—Varaždin (tedaj blizu nemSko-hrvatske državne meje), Ptuj—Ormož, sredi ravnine Ltlka- rije, brez ogzdov, le dobrih 500 metrov od naravne ovire reke Drave, je večji del vaščanov bil organiziran v OF, AFŽ, ZSM, SKOJ; številne hiše so bile naše zanesljive postojanke. Tu smo imeli prvo partizansko tdmiko pri arobni, postarani zenid, ki jc sama živela v skromm hiSid sredi vasi in materinsko skrbela za partizana Vita, ki je vse dni in noči tiskal ilegalno literaturo za aktivi- ste na terenu, tudi tu je imel svoj delež tovariš Pavel. V vasi je bila — neformalno — partizanska bolnica, prav v hiši tovariša Pavla, kjer sem ležala težko bolna tri mesece, njegova žena Polona pa me je stregla ljubeče in skrbno, kakor rodna mati. Tudi zdravnik Doktor Rakuša iz Ptuja je prišel v to hišo zdravit bolnega partizana. V vasi so požrtvovalno delovali r»dbOT OF AF2 in mladina, sai n« blio lanicc veiiKo am > letu 1944 in 1945 prehraniti 20 pa tudi 'eč partizanov na dan. Tovariš Pavel je z nami ilegald odhajal na nočne sestanke ali pa nam pomagal pri iskanju zaneslji- vejših smeri po nevarnih poteh Ptujskega polja, ko je okupator na številnih križiščih v zasedah čakal na naše nočne pohode, da bi nas ujel. Le s pomočjo domačinov, kot je bil tovariš Pavel, ki so poznali vsak pedenj svojega polja, nam je uspelo, da nismo v temnih ali mesečnih nočeh padli v nemško zasedo. Vse dni je trdo delal na polju: oral, sejal, okopaval, žel in mlatil, kosil ter sušil travo, vse noči pa je hodil z nami partizani, ali pa nas sprejemal v svoji hiši. V dolgih dveh letih nikdar na svojem obrazu slovenski partizan ni videl nevolje . . . Bil je podoba zavednega sloven- slega kmeta, ki je dal vse kar je zmogel, da bi pomagal parti- zanskemu boju. Po vojni je deloval po svojim močeh kolikor ie zmotjel in zelo rad je prihajal na partizanska srečanja. Toda leta in trdo delo sta izpila tudi njegove moči. Pred leti, ko mu je bilo že skoraj 80 let me je toplo pogledal in brez grenkobe vprašal: ,,Boža, ali boš me prišla kropit?" Tovariš Pavel, tako jc naneslo, da te riisem spremljala na Tvoji zadnji poti, teh nekaj vrstic pa naj Ti bo v spomin za Tvoj dragocen prispevek za našo zmago in svo- bodo. Naj bo zahvala za Tvoje toplo srce, ki si ga dajal sloven- skemu partizanu, ko je utrujen in lačen prihajal na Tvoj hišni prag, da bi si odpočil . . . Želim si, da bi se rodilo še veliko takšnih poSteiuh in delovnih kmetov, predanih svoji domovini in želji po svobodi, kakor si bil Ti, tovariš Pavel. Milena BokSa-Boža Osnove dietnega zdravljenja sladkorne bolezni DR. FRAN BRUMEN DIETA je Se vedno glavna in neizo- GIBNA podlaga celotnega ZDRA- VUENJA diabetesa! Njena natoga je večkra- ^: čimbolj pravilna ureditev prehrane, stabilizacija presnove, preprečevanja kasmh komplikacij, ohra- '^tev dobr^a počutja bolnika v primernem poklicu. Novejša spoznala se odmikajo prvotno preveč strogemu odtegovanju ogljikovodičnih hraniv in popuščajo relativno zmernejše količine škrob vse^ "Ujoče hrane (priprave iz različnega zrnja, sadje 'Pd.); vendar je ostala skupina tistih raziskovalcev, ki ^' zamišljajo povsem svobodno nrehrano, v manjšini. Ker je sladkorna bolezen IZRAZITO pOLGOTRAJNO kronično. praktično NEOZDRAVUIVO obolenje, mora biti in Ostati dieta trajiia in podrejena stabiemu nadzorstvu, t^ieta mora biti prilagojena pogojem diabeUkove presnove, obenem pa mora upoštevati individualne Potrebe bolnika. Da bi bila dieta izvedljiva, je ak- ['vno sodektvanje bobika nujno potrebiK)! ZATO ^ORA biti diabetik dobro poučen! Nikakor naj ne bo odveč, če nekatere stvan po- J^o^imo. Osnovno pravilo je. da mora biti dieta pri- ^gojena obema vrstama diabetesa: a) bohiiku, ki ne Proizvaja lastnega insulina in mu je potrebno vbrizgavati injekdje in b) bolniku, ki sicer še ustvarja Jl^ulin. toda v nezadostni količini. Pri prvi vrsti ^'abetikov vbru^avamo tujevrsten insulin v dok)- ^"i dnevni količiiH. Ta jc vselej Tiksno odmerjena; r^Jrcba po insulinu pa je odvisna od kvalitete in J^J^ii^ine použite hrane. Jasno je torej, da tako zdra- ^'^nje ni naravnim potrebam prilaeoieno in lahko r^^zroči ali preveč, ali pa premalo sladkorja v krvi, je oboje zdravju škodljivo. Da se izognemo Prevehkim iiihaiqem sladkorja v krvL je z.ato po- jl^hno zelo anotmo odmerjati količine in kvaliteto , "^^ne. kakor tudi čas v uživanju ogljikovih vodikov '^=»zlični sladkorji škrob). pJ^trebna je popolna opustitev ■^AVIH sladil: (sladkor, med ipd.) drugi vrsti diabetikov, ki še izločajo nekaj "travnega msulina. je uravnovešenje sladkorja v krvi lažje in enostavnej.še, ker pri uravnavanju pomaga naravna produkcija insulina. Pri okrog 80 % diabetikov II. tipa imamo opravka s preveč rejenimi ljudmi in je zato pri njih smotrna in tudi pv>trebna REDUKCIJSKA SHUJŠEVALNA DIETA, s katero skušamo prekomerno težo znižati. POTREBO PO ENERGIJI (HRANI) je treba v vsakem primeru prilagojevati telesni teži. VSAKEMU DIABETIKU JE POTREBNO IN- DIVIDUALNO IZRAČUNATI POTREBNO KOLIČINO HRANE V KALORIJAH. Najeno- stavnejši način za izračunavanje pravilne telesne teže je uvedeno po raziskovalcu Broca: višini v cm odšteti 100 in pri ženskah odšteti 10%. Potrebne kalorije izračunamo tako. da POMNOŽIMO ŽELJENO TEŽO S ŠTEVILOM 24. (primer moški visok 174 cm, odštejemo 100, ostane 74, toje število kg, željene teže — izračun: 74 x 24 = 1776). Zadnje je število potrebnih kalorij. (Za vrednosti kalorij obstojajo posebne tabele). Dnevna energetska potreba na splošno je vsota osnovne eksistenčne potrebe in tiste količine kalorij, ki so dodatno potrebne za opravljanje vsakodnevnih opravil. Zadnje postavke ni mogoče določiti do- končno, ker je od dneva do dneva različna. Nekakšne povprečno veljavne smernice so sledeče: bolniku, ki je priklenjen na posteljo zadostuje 1/8 osnovne ko- ličine kalorij; za opravljanje lahkega dela 1/3; za srednje težko delo 2/3 in z.a težka dela 3/3. torej cela količina katorij. Kakor že povedano, so to le splošno veljavna načela, ki jih je treba individualno prila- gajati in jih prirejati v glavnem še po stanju telesne leže, Se enkrat: eno osnovnih pravil je, da moramo pri dodajanju ogljikovili vodikov v hram upoštevati njihovo kvahteto (različna jakost kalorij) in količino, kakor tudi razmak v času uživanja hrane! (Sledi nadaljevanje in konec)^. 6 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 12. avgust 1982 - TBPff^ Utrinki izmene v naselju zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice ter na deloviščih v ptujski in lenarški občmi so že brigadirji tretje — zadnje izmene letošnje akcije. Brigadirji druge izmene so se konec juHja po- slovili. Za njimi je poleg nekaj kilometrov izkopanih ali zasutih jarkov, ostalo nekaj fotografij, značilnih za mladinske delovne akcije: Vsakodnevno orodje — kram- ... in lopate, pi... Slovenska in srbska brigada na skupni akciji — tudi brigadni zastavi simbolizirata enotnost. Zadnje dejanje druge izmene: slovo Najboljšim trak akcije Spletle so se več kot bratske vezi. Sk)vo (na klopi) je zato toliko težje. jB Novi dom krajanov v Skorbi je ponos vasi in celotne krajevne skupnosti Ilaidina. In še slovesen trenutek — rezanje otvoritvcae vrvice pred vhodom « dvorano novega doma krajanov v SkoibL Tudi krajevna skupnost Hajdina je praznovala Kljub slabemu vremenu so v nedeljo tudi v KS Hajdina izvedli zaključno prireditev ob drugem krajevnem prazniku, ki je bila skup- no z otvoritveno slovesnostjo v novem domu krajanov v Skorbi kamor so povabili še vse ostarele krajane in kjer jih je s svojo prisotnos- tjo počastila tudi delegacija jX)bratene KS Bednja v SR Hrvatski. Za slavje so sicer pripravili vse potrebno pred novim domom, žal pa jim dež tega ni dovolil in tako je novozgrajeni dom krajanov v Skorbi že v nedeljo sprejel številne goste, predstavnike občinskega in krajevnega druž- benopolitičnega življenja ter krajane Skorbe in ce otne KS, ki so se veselili pomembnega delovnega uspeha. Prek 12 tisoč prostovoljnih delovnih ur, sredstva krajanov Skorbe, sosed- njih vasi in celotne krajevne skupnosti, številni brezplačni prevozi, gradbeni material in drugo je plod skupne akcije — kot je dejal predsednik gradbenega odbora Ivan Ogrinc in v svojem poročilu na koncu zaželel še naprej veliko sloge in razumevanja med ljudmi, ki so dom gradili zase in za prihodnje generacije in med vsemi tistimi, ki ga bodo uporabljali. Na slovesnosti so v nedeljo najzaslužnejšim krajanom podelili tudi državna odlikovanja, vaški skupnosti srebrni znak of in posebna pismena priznaim za veliko in pomembno opravljeno delo. Čestitamo! mš Delovne akcije združujejo krajane KRAJEVNA SKUPNOST DESTRNIK V soboto 31. julija so krajani KS Destrnik, v kateri je vključeno 17 vasi, pripravili delovno akcijo urejanje pokopališča. Pobudo za akcijo so dali krajani sami, seveda ob podpori sveta krajevne skupno- sti Destrnik. Ob našem obisku na pokopališču so delovne roke kra- janov že napravile veliko dela. Poiskali smo vodjo delovne akcije tajnika v KS Destrnik, Antona Kovačeca in podpredsednika sveta KS Destrnik Janeza Irgla ter jim postavili nekaj vprašanj. Tajnik Anton Kovačec je pove- dal, da so krajani sami predlagali ureditev pokopališča in tudi potre- be so pokazale, da je pokopališče res potrebno urediti in obnoviti. Cilj akcije pa ni bil samo ureditev grobov in ostalih skupnih objek- tov, temveč tudi ureditev novih prostorov za pokope. Podpredsednik Janez Irgl nam je povedal, da je na starem delu pokopališča že primanjkovalo pro- stora, zato so na severnem pobočju na novo določili zemlji- šče, kjer bo prostora za 300 gro- bov. Podpredsednik sveta KS jcše dejal, da so na akcijo bila vabljena vsa gospodinjstva v KS iz vseh 17 vasi, ki so na območju KS. Akcije pa se je udeležilo okoli 160 ljudi, predvsem tistih, ki imajo tukaj pokopane svojce. Udeležba bi bila verjetno še večja, če ne bi sobotno lepo vreme nekaterih zadržalo do- ma ob žetvi in sušenju otave. Tajnik Anton Kovačec nam je še povedal, da so v soboto skupno opravili čez 75 odstotkov predvi- denega dela, ostalo^ pa bodo dokončali skupno z rednimi vz- drževalnimi deli skozi vse leto. Poudaril je še, da naj bi delovna akcija urejanja pokopališča bila vsakoletna, saj bi se tako pokopa- lišče vzdrževalo in ostalo urejeno skoz vse leto. Akcija ureditve pokopališča v Destrniku se je bližala koncu, zato smo med udeleženci za kratko mnenje poprašali še udeleženko akcije Evo Knez iz Levanjc, ki nam je povedala, da pozdravlja akcijo urejanja pokopališča, saj z urejanjem dokazujemo, da spoštu- jemo svoje mrtve in tako s skup- nim delom olepšamo videz pokopališča v cek>ti, s tem pa tudi zmanjšamo finančni delež za ureditev grobov in skupnih komunalnih naprav. Pobuda ddavnih Destrničanov je prav gotovo vredna pohvale, morda jim bodo sledili še v kateri drugi krajevni skupnosti ptujske občine. Zato je takšne in podobne akcije irdia spodbujati in jih pozdraviti, saj krepijo smisel kolektivnega dela v korist celotne krajevne skupnosti. Yjj^j PRAZNIK KS DOLENA Od leta 1980 slavijo v krajevni skupnosti Do- lena 3. avgust kot svoj praznik. Ob tem se sfK)- minjajo padlih krajanov, ki so žrtvovali življenje za domovino, letos pa povezujejo praznik tudi s spominom na poslednji junaški boj Slovensko- goriške Lackove čete in na 41-letnico vstaje slo- venskega naroda. ,,Ob praznovanju svojega praznika smo kra- jani ponosni na pridobitve, ki so plod našega de- la — solidarnosti in prostovoljnih delovnih akcij," jc povedal predsednik skupščine kra- jevne skupnosti Feliks Svenšek. ,,S skupnimi močmi smo zgradili nova avtobusna postajali- šča, trafo postajo Dežno z nizkonapetostnim, omrežjem v predelu Haloz, kjer še danes ni za-^ svetila električna žarnica. V dokončni izgradnji je kuhurni dom Sela, do konca leta nameravamo zgraditi nov betonski most čez Dravinjo v Zg. Pristavi, novo vodno zajetje za sedež krajevne skupnosti, gramozirati ceste in pričeti z akcijo za izgradnjo telefonskega omrežja." V počastitev praznika so v prejšnjem tednu izvedli več prireditev. Začeli so jih prejšnjo nede- ljo s športnimi srečanji, ki so jih organizirali mladi iz Sel, pripravili pa so tudi kviz na temo iz NOB. V torek so se na slavnostni seji sestali dele- gati skupščine in predstavniki družbenopolitič- nili organizacij krajevne skupnosti, kjer so pode- lili bronaste znake osvobodilne fronte. Prejeli so jih Jože Hebar, Rudolf Bukovič, Maks Čoh sta-.. rejši, Janez Jerenko in osnovna organizacija ZSMS Dokna. Po slavnostni seji je ženski pevski zbor KUD France Prešeren iz Vidma izvedel kul- turni program. V sredo so se v kulturnem domu Sda srečali starejši krajani, v petek pa so v istih prostorih odprli kulinarično razstavo. Zvečer pa so prire- dili večer ljudskih pesmi in plesov s folklorno skupino Rožmarin haloških dolin iz Dolane. Pri- reditve ob prazniku so sklenili z veliko gasilsko vajo, srečanjem borcev in s tradicionalno kole- sarsko dirko za prehodni pokal krajevne skup- nosti insicer v soboto. n. Dobljekar, Bronasti znak OF za mlade iz Dolene v krajevni skupnosti Dolena praznujejo 3. krajevni praznik. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z mladimi, ki so ob letošnjem prazniku prejeli bronasti znak za dosežene uspehe pri delu. O delu osnovne organizacije mladih v Doleni smo se pogovarjali s pred- sednico OO ZSMS Zdenko Gajser: ,,V naši osnovni organizaciji de- la aktivno 25 do 30 članov. Le ti so v OO ZSMS združujejo iz raznih vasi. Nekateri delajo zelo aktivno, zgodi pa se tudi, da tu in tam pri delu zatajijo. Ob krajevnem prazniku smo izvedli vrsto akcij. Ena od večjih je bil turnir, ki ga je tokrat izvedla osnovna organizacija mladih iz Sel. Seveda smo na tem turnirju sodelovali tudi mi. Večjo aktivnost smo pokazali v šahu, tenisu in ma- lem nogometu, pri tem smo dosegli tudi lepe uspehe. Pomagali pa smo pri pripravi in pri vseh delih, ki nastanejo ob pripravi praznovanja krajevnega praznika. Prejeli smo tudi bronasti znak OF za uspehe, ki smo jih dosegH pri našem delu. Ze prejšnja leta smo delali zelo aktivno in naša aktivnost se kaže tudi sedaj, ven- dar moram povdariti, da je akti- vnost nekoliko padla, ker mladi odhajajo iz teh krajev. Za letošnje leto smo si zadah tu- di dokaj pester program aktivno- sti. To je predvsem prirejanje raz- nih proslav, pomagamo pri vseh prireditvah, ki jih organizira kra- jevna skupnost, pa tudi mladina poskrbi, da kakšna akcija steče or- ganizirano. V letošnjem letu smo izvedli od načrtovanega že precej aktivnosti. Največja aktivnost je potekala ob večjih praznikih, kot ob praznovanju 25. maja, prvega maja, dneva borca, sprejema pionirjev v ZSMS, izvedli smo tudi akcijo čiščenja okolja okrog obele- žij NOV, imeli smo tudi pohod k tem obeležjem, ob tej priložnosti smo povabili tudi mlade iz Postaje milice v Ptuju. V naši krajevni skupnosti delata samo dve osnovni organizaciji mladih, to sta Dolena in Sela. Dalj časa, smo bili aktivni iz osnovne organizacije mladih Dolena. V zadnjem času pa se vidi vse večja aktivnost mladih tudi v Sdah. Morda zato, ker se je menjalo vodstvo. Mladi v naši krajevni skupnosti preživljamo prosti čas vsjik po svoje. Nekateri se vključujejo bolj aktivno izven krajevne skupnosti, mnogi pa poprimejo za delo v sami KS. Mladi svoj prosti čas preživijo v domači knjižnici. Radi poprime- jo za literaruto, ki je na naših poli- cah. Mnogi si knjige izposodijo in jih preberejo doma. Knjige, ki so na voljo v naši knjižnici, smo si izposodili iz ptujske ljudske in študijske knjižnice. Naša knjižnica je odprta vsako soboto, včasih pa tudi v nedeljo. Nekaj knjig je tudi naših, vendar ne razpolagamo z velikim številom. Zelo dobro sodelujemo z drugi- mi družbenopolitičnimi organiza- cijami v krajevni skupnosti. Lahko rečem, da boljšega sodelovanja ne bi mogli pričakovati, kot ga ima- mo sedaj. Naša aktivnost na zunaj ni prevd; vidna, vendar se mladi vključujejo v delo tam, kjer jih to veseli. Naš največji cilj do konca leta je bil , da si napravimo igrišče, kjer bi se lahko mladi razvedrili, ven- dar je problem v tem, da nimamo zemljišča; in težko je reči. da se nam bo želja v letošnjem letu tudi uresničila." Predsednik osnovne organizacije mladih v Selah Zmago Zaje pa nam je o delu svoje osnovne orga- nizacije dejal: ..Tudi v naši osnovni organiza- ciji dela malo mladih. .Aktivnih je ^amo kakšnih IS od 80. Podatek nam pove, da mladi resnično niso zainteresirani ddati v mladinski organizaciji. Kljub tonu, da dela v osnovni (M-ganizaciji malo mladih, pa smo u^h organizirati turnir v malem nogometu, šahu in tenisu ter kviz iz narodnoosvobodilne borbe. Mladi svoje aktivnosti ne izraža- mo niti v društvih. Ndcaj jih dela v pevskem zboru, nekaj pa tudi v prosvetnem društvu in gasilskem društvu. Za sedaj nam ni uspelo organizirati nogometne ali katere druge športne sekcije, vendar upam, da se bo to v bodoče tudi storilo. Naša največja naloga pa je napraviti oz. urediti mladinsko sO; bo, saj smo se do sedaj mladi hirali v gasilskem domu. To je tu- di naš največji cilj v letošnjem le- tu. Interes, da bi mladi ostali na kmetijah močno pada. Pravega vzroka ne Iri mogel navesti, vendar mislim, da se je dandanes na teh kmetijskih površinah, ki jih imajo kmetje, nemogoče preživljati. Sko- raj nihče se ne odloča za kmetijsko ioio, ampak vsi uberejo raje drugo pot." Zares imeres mladBi, da bi ostali na kmetijah pada. Verjetno bomO morali dobro premleli zakaj mladi odhajajo, ali pa se bo potrebno bolje pogovoriti s tistimi, ki živijo na kmetijah, saj mnogi o kmetiji, kmetijstvu in kmetovanju vedo ze- lo malo ali pa skoraj nič. Jc pa^ tako, da naučimo svoje otroke marskikaj. le pravilno usmeriti ji** cesto ne znamo. Jana Hvalec BORCI KS DORNAVA OBISKALI BEGUNJE V praznovanje julij.skih revolu- cionarnih praznikov dneva borca in dneva vstaje so se vključili tudi borci iz KS Dornava. Člani te borčevske organizacije tudi sicer dosledno izpolnjujejo plan dela, saj ni aktivnosti v kraju, kjer ne bi bili prisotni. V počastitev revolucionarnih praznikov so nameravali obiskati koroške Slovence, vendar to ni možjio brez deviz, zato so spre- menili program in tako prispevali svoj (sicer skromni) delež k stabi- lizaciji. Odločili so sc. da obiščejo muzej zloglasnega taborišča v Begunjah, kjer so si ogledali še grobišči žrtev nacizma na graj- skem dvorišču v Begunjah in v Dragi. Izkoristili so priložnost in si ogledali še muzejske zbirke v rojstnih hišah Prešerna in Finžga- rja. za sprostitev pa so si ogledali .še Bohinj m Bled. Seznanili so se tudi z zgodovino in gospodarskimi zjiačilnoslmi drugih krajev skozi katere jih je vodila pot. zato so se odk)čili organizirati še več takih akcij, saj tako spoznavajo svojo ožjo domovino in obujajo spomi- ne na najtežje dni. Besedilo in posnetek: L. C. Člani borčevske organizacije iz Domave v Begunjah. EDNIK - 12. avgust 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 LJUBICA ŠULIGOJ predvojna ptujska mladina v boju za napredek in družbeno preobrazbo (21. nadaljevanje) 1/. varnostnih razlogov so dvakrat ponoči tiskali letake na domu jijakinje Mice Cadeževe v Prešernovi ulici, to je na.sproti nekdanje gC)§tilne » Korenjak«, dvakrat pa tudi v Krempljevi ulici 4 pri Francu Jezi, j^ije tedaj s Frančkom Glavnikom opravil vse tiskarsko delo. Glavnik pravi, da so pri Cadeževih razmnožili dva letaka.") Pri tem jflu so sodelovali Marko Rems, Mica Cadež. Franček Glavnik. Marija fadeževa se spominja, daje celo njena mama, sicer verna, toda domo- ljubna žena. bila pripravljena pomagati. Zatemnila je okna sobe. v kateri 50 delali; vedela je tudi, da Marko Rems spravlja v njihovi drvarnici posodo z barvo in čopič ter da odhaja skozi stranska vrata na nočne popisne akcije.^^) — Majhen podatek, ki veliko pove: pošteni Slovenci, čeprav nekomunisti, so se opredeljevali. Toda — potrebna je bila previdnost. Prenašanje »tiskarne« (ciklo- stila in pisalnega stroja) iz muzeja bi lahko postalo nevarno. Zato so 1940. leta tehniko ponovno prenesli v gledališče. Tu je bila močna partijska celica, sem so zahajali mnogi mladinci. S prihodom igralca Alberta Wilhelma in režiserja Frana 2ižka je postalo gledališče pomembna postojanka komunistov. Sem so prihajali Mirko Koželj. Nada Pfajfar, Zvonico Sagadin, Rudi llec, Marko Rems. Franc Peršon, Franček Gla-, vnik. Milja Vošnjak in mnogi drugi. Sledi, daje lahko v zadnjem letu pred okupacijo delovala tehnika v gledališču pod odrskimi deskami. Letake, ki so opozarjali na vojno nevarnost in razkrivali notranjepolitične dogodke, so tedaj tiskali Wil-^ helm. Glavnik. Sagadin in občasno Mitja Vošnjak.'-') Okupacija je pretrgala delo ptujske ciklostilne tehnike KP. Da ne bi okupator odkril »tiskarne«, je NVilhelm ob prisotnosti Sagadina in Gla-1 vnika tehniko uničil.''') — V narodnoobrambnem smislu in glede osve- ščanja ljudi je bilo v tehniki veUko storjenega. To pa je bilo dejansko delo mladih, predanih ljudi. Navedla bom nekaj značilnih letakov, ki razkrinkavajo fašizem,J pripravljajo ljudske množice na usodne dni, razkrivajo politiko jugo-j slovanske buržoazije in se večkrat obračajo na mladino. Ker pa Zgo-' dovinski arhiv v Ptuju hrani sodne spise, ki v bistvu razkrivajo oportu- nizem oblasti in gonjo proti komunistom, bom sproti navajala tudi te. Letak »Naši javnosti« 1938. leta omenja predrzno početje ptujskih Nemcev in nemčurjev, ko so ob Hitlerjevem rojstnem dnevu izobesili zastavo s kljukastim križem na mestnem zvoniku. To pomeni »atentat na suverenost našega naroda in države«, je v letaku zapisano. »Ptujski Nemci in nemčurji se dosledno izogibajo slovenskih trgovin, gostiln in dmgih podjetij. — zato: svoji k svojim!«, zaključuje razglas. V Pokrajinskem muzeju v Ptuju hranijo letak z oznako »Zaplenjeni letaki!« Napisan je 27. maja 1938 ob rojstnem dnevu predsednika CSR dr. Beneša. ko je bila v mestnem gledališču »Akademija J. Č. lige v Ptuju« in je med predstavo prišlo do trošenja letakov. Pomeni, da gre za manifestacijo slovanske solidarnosti, za narodno enotnost v boju proti nemškemu fašizmu. Iz letakov je razbrati, dasta pri prireditvi sodelovala Sokolsko društvo in podružnica Počitniške zveze. Zbran denar so daro- vali počitniškemu skladu in narodnoobrambnemu odboru v Apaški kotlini. Val protihitlerjanstva je zajemal pošteno slovensko mladino. Na hrbtni strani letaka je podoba kljukastega križa z napisom: »Fašistična Nemčija širi že tudi med Slovenci svoja krila . . . Letak poziva mladino na »odločen boj proti hitlerizmu in njegovi propagandi, kiutira Hitlerjupotv Siovemjo! .. . Mladina! Na naši severni meji se vije nstava s kljukastim križem! Zato je naša dolžnost, da odločno nastopimo za obrambo svobode in miru! . . .«'-) Letaki so imeli globoko narodnoobrambno vsebino. Tako letak »Slovenci v Ptuju!« razkrinkava ptujski Kulturbund. ko pravi: »Ali veste? — da so Nemci in nemškutarji sklenili na svojem neprijavljenem sestanku 19. 5. 1939 v Društvenem domu, da na dan banovega obiska 22. 5. ne bodo izobesili jugoslovanskih zastav, da so to izvedli in celo slovenskim najemnikom to prepovedali, da je nemškutarski trgovec Šoštarič (tvrdka Schosteritsch — Artenjak) fotografiral neokrašene ptujske ulice, da priobči v nemške časopise in pokaže, daje Ptuj nemško mesto .. .« Ob 30-letnici septembrskih dogodkov se letak obrača na »Borbeno slovensko mladino«, jo opozarja, daje ta zemlja slovenska in da naj svojo zavest izkazuje z »ignoriranjem ptujskih nemčurjev«. Zavedni Slovenci se pozivajo na obrambo slovenstva: »Slovenci! Meščani! — Ne govorite nemško, ne kupujte v nemških trgovinah! .. . Slovenci! 12. nam je ura! Opustite vse strankarske razprtije in postanite brat bratu, jez proti nemški invaziji! Slovenija je in mora ostati sloven- ska! . . . Slovenci, ne dajmo se! . ..« V ptujski gimnaziji so skojevci širili protihitlerjanski tisk, kije bil namenjen mladim: »Mladina! Vsi v odločilni boj proti hitlerjanstvu in njegovi propagandi, ki utira Hitlerju pot v Slovenijo! Nemški pašulak nam prinaša: lakoto in bedo. najhujše izkoriščanje in narodno zatiranje, on prinaša vojno! Mi pa nočemo vojne! Nočemo terorja, nočemo milita- rizma! Nočemo komunističnih taborišč! Mladina! . . . Zato je naša dol- žnost, da odločno nastopimo za obrambo sveta in miru .. .« Režim proti izgredom ptujskih Nemcev ni storil ničesar. Nasprotno, jugoslovanske buržoazne oblasti so se usmerjale proti svojemu razre- dnemu sovražniku — delavskemu razredu. Zgoraj omenjeni sodni spisi to jasno izpričujejo. Med preganjanimi ptujskimi komunisti se omenjajo tudi nekdanji člani prve partijske celice ne gimnaziji. Navajam le nekaj dokumentov. Tako je policija »po ukazu kraljeve banske uprave v Ljubljani« izvedla 9. 8. 1937 »pri vseh znanih komunistih v Ptuju nenadno hišno preiskavo«. Preiskava naj bi bila izvedena pri Mirku Centrihu. Jožetu l^ogeju, Kazimirju Koželju in Mihaelu Hercogu. Proti njim je bil '»^prožen kazenski postopek, zaradi komunistične propagande«, vendar je bil postopek pozneje ustavljen, ker ni najdena »osnova za kazensko preganjanje«. Sodni spisi razkrivajo oportunistično stališče jugoslovanskihoblasti donemških nastopov. Njihovo početje le »registrirajo«, kardokazuje npr. 'ale podatek: »12. septembra 1933 je opazil nadzornik policije v Ptuju, kako je dr. ^tlieichenbauer Manfred ssvojim (poznejeseje izkazalo.daje sposojen) toiografskim aparatom slikal firme nemških trgovcev, ki so bile pre- iiazanc ali kako drugače poškodovane ob priliki proslav ob 25. obletnici '^Ptujskih dogodkov« in sicer 8.. 9. in 10. septembra. Te akcije je opravila J^aprcdna in zavedna slovenska mladina. Ker je bil dr. Scheichenbauer Manfred znan nemčur in v stalnih stikih z inozemstvom, je bil pri njem ''Prožen positipck hišne preiskave . . .« Kako seje zadeva končala, sodni "»Pis Kps — V. — 430/33. ne omenja oz. le navaja, da se je imenovani 'Pritožil«. V sodnem spisu Ki V. — 92/38 — (Krs — 381/38) beremo: »V noči 7. na 8. maj 1938 so bili v Ptuju na več kot deset mestih nalepljeni plakati protincmške vsebine in sicer: »Nemčurji bojkotirajo vse. kar jc ^'ovenskega. Zato Slovenci bojkotirajte vse. kar smrdi po njih! Mi pa- ^'rno!(. Raziskave so šle v več smereh, vendar pravih storilcev policija ni "sledila . . .« Ob prebiranju teh sodnih spisov je mogoče ugotoviti, da sodnega ^^zpleia ni bilo in da se v teh dokumentih vse boj sprašujejo po storilcih. '>trosijo hujskajoče letake«. (se nadaljuje) »Okrogla miza« predvojnih ptujskih komunistov inskojevcev 27. 10. ^^^^>bkrogla miza« predvojnih ptujskih komunistov in skojevcev 11.2. 55|f'leiop.91! ^1 * PMP. fas. Ilegalna ciklostilna tehnika KP pred vojno v Ptuju: Glej op. Glej op. 94! France Mihelič V Ptuju Misel o stalni zbirki del akademskega slikarja Franceta Miheliča v Ptu- ju je že dolgo prisotna. Prvi razgovori o tem so tekli že ob praznovanju 1900-letnice našega mesta. Od takrat do danes je bila stalna Miheličeva /birka v Ptuju kdaj pa kdaj le misel, pa spet glasno izrečena pobuda, ves čas pa želja vseh ljubiteljev likovne umetnosti. Ob tem ne gre prezreti želje umetnika samega. Ptuj ima v njegovem ustvarjalnem snovanju posebno mesto. Tako je v zadnjih letih ta misel in želja postala glasno izrečena beseda. V letošnjem letu pa ta beseda postaja dejanje. Stalna Miheličeva zbirka bi naj bila v okviru obstoječe galerije muzeja na gradu. Miheliču bodo namenjeni trije prostori, ki si jih je umetnik že ogledal in bil z razstavnim prostorom izredno zadovoljen. Za svojo stalno zbirko bo Mihelič Ptuju podaril svoje grafike, osnutke za tapiserije, ostala dela, ki bodo v zbirki pa bomo morali odkupiti. Nobenega dvoma ni, da bodo s stalno Miheličevo zbirko, zbirke Po- krajinskega muzeja v Ptuju pridobile, se obogatile z likovnim trenutkom umetnika, ki je živel in ustvarjal tudi v Ptuju. Pred Pokrajinskim muzejem in občinsko kulturno skupnostjo, v okvi- ru katere teče akcija pa se v tem trenutku postavlja vprašanje, kako zagoto- viti sredstva za odkup Miheličevih del in za ustrezno ureditev prostorov, kjer bi naj bila predstavljena stalna zbirka. V združenem delu so pravkar v razpravi spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985. Spremembe in dopolnitve ne predvidevajo širitve obstoječih kulturnih dejavnosti, prav nasprotno. Zato navedeni akt predvideva združevanje sredstev za potrebe Miheličeve zbirke po posebnih samoupravnih sporazu- mih. Dlegati skupščine občinske kulturne skupnosti so se na zadnji seji so- glasno odločili za takšno opredelitev. Vprašanje pa je, kakšna bo odločitev delavcev v združenem delu? V dosedanjih razpravah v organih skupščine občinske kulturne skup>- nosti in v predsedstvu skupščine občine je bilo jasno opredeljeno, da Miheličeva zbirka v Ptuju pomeni pridobitev, ki nam bo v slovenskem pro- storu, pa tudi širše dala posebno mesto. Zato bo potrebno v občini v sode- lovanju vseh zastaviti široko akcijo za pridobitev potrebnih sredstev. V razpravah, ki bodo tekle v združenem delu je v tem času zaostrenih pogojev gospodarjenja težko zagovarjati širitev katerekoli dejavnosti. Ven- dar bi se v razpravah o Miheličevi zbirki v Ptuju morali izogniti sedanjemu trenutku in ga zamenjati za trajno duhovno bogastvo, zaradi katerega smo ljudje. N. B. Izposoja raznovrstnega knjižničnega gradiva v porastu Tudi v prvih šestih mesecih letos je bila glavna naloga Ljudske in študijske knjižnice Ptuj. kar najbolj popularizirati in razvijati knjižni- čarsko dejavnost, povečati število uporabnikov knjižnice in to predv- sem v matični ustanovi kot tudi na podeželju približati čimbolj knjigo delavcem in načrtno nabavljati novo literaturo. V vseh treh oddelkih matične knjižnice, to je v študijskem, ljud- skem in mladinskem v Ptuju, je bilo v prvem ponetju letos v čitalnicah in na dom izposojenih skupaj 51.280 knjižnih enot. Od tega je bilo 38.236 knjig ter 13.044 revij in časnikov. Leposlovnih knjig je bilo izposojenih 28.619, poučnih pa 9617. Povprečna dvouma izposoja v knjižnici, je bila 344 knjižnih enot. Sama izposoja je znašala tako 1,5 knjige na prebivalca, če upoštevamo celotno občinsko območje Ptuja oziroma ».5 knjig na prebivalca, če vzamemo samo širše mestno območje. V tem obdobju je obiskalo vse oddelke matične knjižnice 3.497 aktivnih bralcev. Od teh je bilo na novo vpisanih 512 bralcev. Vseh obiskov bralcev pa je bilo 24.095. Povprečni dnevi obisk je znašal 162 bralcev. Delavci knjižnice so dajali svojim uporabnikom informacije v vseh oddelkih, zahtevnejše pa tudi v študijskem. Več skupin šolske mladine je tudi obiskalo študijski oddelek, kjer so se seznanili z drago- cenimi tiski, organizacijo knjižnice in z uporabo katalogov, bibliografij in drugih priročnikov pri iskanju določene literature. Zlatko Novak IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Izmed spomenikov v 3. mitreju iz>;topa po obliki, načinu klesanja črk in po sestavi posvetilnega napisa votivni kamen, ki ga predstavljamo na današnji foto- grafiji. Napis se glasi: S(oli) i(nvicto) M(ithrae) / Sex(tus) Vib(ius) Hermes Aug(u- stalis) /c(oloniae) U(lpiae) T(raianae) P(oetovionennsis) sig- n(um) argent(eum)/ cum base suad(ono) d(edit)/ cum suis patre/ pros(edente) L(ucio) Vcrmit)/ Heraciida in nam pove, da je nepremagljivemu sončnemu bogu Mitri postavil srebrn spomenik z bazo Sexlus Vibius Hermes. svečenik (cesarskega kulta!) s svojim očetom (tu je mišljen pater kot vrhovni svečenik mitreja!) Lucijem Vermijem Heraclidom. Danes je ohranjena samo baza z napisom. Po obliki črk in po posvetilni formuli SIM sklepamo, daje spomenik nastal .še pred vlado cesarja Galliena in je bil sem prine.šen iz starej.šega drugega mitreja. Srebrn znak. ki ga omenja napis, je bil pritrjen v zgornjem delu med dvema reliefno izklesanima stebroma, kjer je še danes vidno pet svinčenih spojk. Predpostavke, kakšen znak naj bi to bil .so različne. Nekateri mislijo, da je bila to reliefna upodobitev z zakolom bika. drugi pa menijo, da je bilo pritrjeno ohišje za svetilko, ki je imelo na sprednji srebrni stranici izrezan simbol .Sonca. g Lamut Posvetilni kamen sončnemu bogu IVIitri, 3. mitrej, Foto: Zavod za spomeniško varstvo SRS. PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SAMOPRISPEVKU Do leta 1973 sta krajevni samoprispevek urejala temeljni in republiški zakon o prispev- kih in davkih občanov. Glede na vsebino in posebnost samopri.spevka pa je bila sprejeta odločitev, da se ta materija uredi s posebnim republiškim zakonom. Zato je bil januarja 19/3 sprejet zakon o samoprispevku (Ur. 1. SRS št. 3/73). ki ureja sistem in postopek plačevania samoprispevka. S premaganimi spremembami in dopolni- tvami lega zakona naj bi ureditev samopri- spevka uskladili z načeli nove ustave in ga vTcljučili v sistem planiranja, ki se odvija na ravni krajevne skupnosti, dopolnili pa naj bi tudi lista določila, ki .so se v praksi pokazala kol nejasna in neustrezna. Tako naj bi s predlaganimi spremembami in dopolnitvami natančneje opredelili zlasti vprašanja glede uvajanja samoprispevkov, določitve kroga oseb.Tci imajo pravico glaso- vati na referendumu za uve dbo samoprispev- ka, razširitve kroga zavezancev za plačilo samoprispevka, določitev virov in osnov za samoprispevek in nekaterih novih oprostitev za plačilo samoprispevka. Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku, s tezami za osnutek zakona in poročilom o uvajanju samoprispevkov in izvajanju zakona o samoprispevku ie v celotnem besedilu objavljen v prilogi VI skup.ščinskega Poroče- valca z dne 20.7.1982. Zbori slovenske skup- ščine pa bodo predlog za izdajo zakona obravnavali na sejah, 14. oktobra 1982. Objavljeno gradivo daje dovolj možnosti, da o dosedanjem uvajanju in uveljavljanju samoprispevkov v slovenskih občinan obrav- navamo z različnih vidikov in iz konkretne prakse v našem okolju. To je pomembno še zlasti zato, ker gre za prvo fazo zakonodajne- ga postopka. Ni pomembno državljanstvo, pomembneje prijateljstvo Brigadirji M DB Bratstvo in prijateljstvo preživljajo na akciji že drugi teden. Ker brigado sestavljajo "brigadirji iz 11 bratskih občin smo šele prejšnji teden zvedeli koliko brigadirjev je na mladinski delovni akciji v PosČKJu! saj ,so nekateri odpotovali na akcijo kar sami. Na M DA Posočje je 16 deklet in 44 fantov. Ker ic bila ptujska brigada zelo močna (po številu brigadirje\). so brigadirji Bratstvo in prijateljstvo »posodili« šest brigadirjev MDB IZ Škot je Loke. prav toliko brigadirjev pa tudi brigadi iz Niša. Naša brigada je bila dopolnje- na z 10 brigadirji iz Tunizije. Kot nam je no telefonu sporočil komandant brigade Branko Bcranič. se brigadirji iz Tunizije zelo dobro razumejo z brigado' Bratstvo in prijateljstvo, saj.sc lariko z njimi pogovarjajo v IVancosčini. Že v prvem tednu bivania na akciji so izdali Bilten in štiri stenčase. na kulturnih večerih so predstavili svojo brigado. Brigadirji so se \ključili \ krožKc. ki so organizirani, skratka \eliko pozornost posvečajo prostovoljnemu delu. Vidni so že tudi prvi uspehi, kijih brigadirji dosegajo na delovišču. V prvem tednu .so izkopali 600 metrov jarka za položitev elek- tričnega kabla. Potrebno je povdariti tudi to, da delajo brigadirji na zelo težkem terenu in da normo poprečno presegajo za 50 odstotkov oz. normo dosegajo 150 %. Skratka, brigadirji .so z akcijo zadovoljni, med sabo so se že d()kaj dobro spoznali in ne želijo si trenutka slovesa, ki pa vedno pride pretiitro. j^ Hvaleč BALET ESPANOL DE MARIA ROSA V PTUJU V okviru X. Ptujskih kulturriih srečanj se bo v sredo 18. avgusta 1982 ob 20. uri na Letnem prireditvenem nrostoru predstavila skupina IZ Madrida BALET ESPANOL DE MARIA ROSA. Skupina, ki jo vodi MARIA ROSA je bila ustano\ Ijena v juniju 1967 in jt; gostovala v Združenih drža\ah Amerike. Veliki Britaniji. Nemčiji. Švici. Italiji. Portugalski in Si)\jctski /vezi. 1977 jc gc)stovala na Japonskem, kjer je požela ogromen uspeh. Voditeljica .šku^pine-jc za koreografijo, koi tudi plesalkallobila vrsto nagrad in priznanj v Španiji in tujini. Skupina je leta 1979 navdušila številne ljubitelje španskih plesov v Ljubljani. V sredo prihodnji teden, pa Komo španski ples. Elamenco pesmi in špansko alasbd na kitari, slišali in videli tudi \ Ptuju. To Bo druga prireditev v okviru jubilejnih X. kulturnih srečanj, katerih pokrovitelj je že. devetič zapored Kreditna banka Maribor s poslovno enoto v Ptuju. Že sedaj vlada med občani občine Ptuj izredno \eliko zanimanje, zato je pričakovati, da bodo zapolnili letni priredi- tveni prostor do zadnjega kotička. 8 - IZ NASIH KRAJEV 12. avgust 1982 - TElHtflH G D Turnišče v počastitev občinskega praznika v gasilskem društvu Turnišče Ptuj sc še ne morejo pohvaliti z velikimi uspehi, kot v marsikaterem drugem društvu. To je namreč eno najmlajših društev in se v njem še vedno ubadajo z organizacijskimi, finančnimi in kadrovskimi težavami. Kljub temu pa ne moremo reči. da turniški gasilci niso aktivni. Veliko vadijo, udeležujejo pa se tudi velikih vaj drugih društev v centru in izven njega. Tudi na tekmovanjih že preizkušajo .svojo usposobljenost. 6 članov tega društva je uspešno opravilo tečaj za nižje gasilske častnike. Opravili so tudi požarno preventivne obiske v skoraj v.seh TOZD na območju KS Turni.ščc. V okviru obrambnega pouka za občane so izvedli predavanja o gospodinjskem plinu in tudi demon- strirali gašenje le-tega s priročnimi sredstvi. V počastitev občinskega praznika in ustanovitve društva pa organizirajo meddruštveno gasilsko tekmovanje, ki bo v soboto 14. avgusta ob 14 uri v parku na Turniščah. Za naprej načrtujejo požarno preventivne obiske gospodinjstev v svoji KS, požarnovarnostno predavanje za gasilski krožek na šoli Ivana Spolenjaka, bodo pa tudi nosilec akcije NNNP v kraju. Razmišljajo tudi o gradnji orodi.šča in garaže, saj sedanje orodišče v gradu ni ustrezno, pa tudi odročno je. Za tak podvig pa .so potrebna precejšnja sredstva, zato organizirajo v soboto 14. avgusta po tekmova- nju zabavo, na katero vabijo vse, ki si želijo razvedrila ob dobri po- strežbi. L. C. Pionirji hočejo okusiti brigadirsko življenje Pionirska delovna brigada Vanček Šarh je v nedeljo odšla na republiško mladinsko delovno akcijo Brkini 82. Pionirji brigadirji bodo na akciji predvsem pogozdovali. PMDB Vanček Šarh sestavlja 23 bri- gadirjev iz občine Slovenska Bistrica in 23 brigadirjev iz občine Ptuj. Zraven pionirjev so na akcijo odšli tudi štirje mentorji. Za M DA Brkini 82 se je prijavilo kar 53 brigadirjev iz ptujske občine. Po štirih udarniških dnevih so naredili selekcijo (izbiro). Seveda je bilo težko reči kateremu od prijavljenih pionirjev, da ni sposoben za akcijo. Štirje pionirji so v soboto odšli na republiško mladinsko delovno akcijo Goričko. Priključili se bodo PMDB Ljubljana Moste-Polje. Osem pionirjev in štirje mentorji pa so v prejšnjem tednu odšli na lokalno mladinsko delovno akcijo Laporje 82 v Slovensko Bistrico, kjer sode- lujejo na akciji tudi drugi pionirji in mladinci, predvsem brigadirji iz občine Slovenska Bistrica. Zares med pionirji raste interes, da bi sodelovali na mladinski delovni akciji. Pač hočejo okusiti brigadirsko življenje. Zares smo lahko veseli, da vedno več mladih želi na akcijo pomagat ljudem, ki živijo v manj razvitih krajih. jh KOLIKO JE SOLIDNIH OBČANOV V krajevni skupnosti Lovrenc so postavili na več mestih koše, krajane in obiskovalce pa z napisi na koših opozorili, da so le-ti namenjeni solidnim ljudem, oziroma smetem, ki jih bodo solidni ljudje metali vanje. Re- snično lepa poteza! Sprašujem pa se (to vprašanje seveda ne velja le za krajane Lovrenca), koliko je med nami sploh solid- nih ljudi? Glede na onesnaževa- nje okolja, ki smo mu povsod priča, seveda! JB OGLAS za opravljanje del m nalog: 1. Pomoč pri krojenju, šivanje, likanje m končna obdelava tekstilne konfekcije v Obratu tekstilne konfekcije v Ptuju — 32 izvajalk. 2. Strojno šivanje rokavic in drugih izdelkov v Obratu usnjenazaščitna konfekcija v Kidričevem — 1 6 izvajalk. 3. Šivanje tekstilne zaščitne konfekcije, likanje in končna obdelava izdelkov v Obratu tekstilne zaščitne konfekcije v Kidričevem — 30 izvajalk. 4. Finomehanska m druga vzdrževalna dela— 1 izvajalec. Pogoji pod 1, 2 in 3: končana osnovna šola in dopolnilna usposobitev v tekstil- nooblačilni stroki, poskusno delo je 3 mesece. pod 4: poklicna šola — smer elektromehanik ali finomehanik, 2-letne delovne izkušnje, poskusno delo je 3 mesece. Objavljena dela m naloge pod 1 m 4 se bodo opravljala v dveh izmenah pod 2 in 3 pa v eni izmeni. Delavke, ki bodo izpolnjevale pogoje objave (delavke z ustreznimi delovnimi izkušnjami), bodo skienile delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delavke, ki ne bodo izpolnjevale pogojev objave (delavke brez ustreznih delovnih izkušenj) bodo sprejete na priučevanje, v sodelovanju s SIS za zaposlovanje enota Ruj. K delom m nalogam bodo razporejene po individualnih sposobnostih, ki bodo ugotovljene v času poskusnega dela ali pnučevanja. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 1 5 dni od dneva objave v TOZD Zaščita Kidričevo — komisiji za delovna razmerja. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po objavi. Komisija za delovna razmerja Mercator Izbira Panonija n.sub.o.Ptuj TOZD Zaščita n. sub. o. Kidričevo razpisuje 1 štipenljo na Visoki tehniški šoli v Mariboru — smer Konfekcijska tehnologija. Prošnje sprejema komi sija za delovna razmerja TOZD Zaščita Kidričevo v roku 15 dni po objavi. POPRAVEK V zadnji 30. številki Tednika, stran 7 v prispevku ,,Deset let dela Blagovnice", pod vmesnim naslovom ,.priznanje delavcem", v predzad- njem odstavku so bila pomotoma izpuščena imena treh sodelavcev in sicer: Skupne .službe: Milan Kajzezberger, Vesna Vetič in Marica Koderman. Sodelavcem se opravičujemo za neljubo nap*ako, ki je nastala pri prepisovanju besedila. Udeleženci spominske slovesnosti v Kicarju Otvoritveno vrvico na novi cesti je prereza! Jože Repič. ZA PRAZNIK NOVA CESTA Praznik občine Ptuj obudi vsako leto spomin na hrabro Lackovo četo in njen poslednji boj v Mostju. v kraju, ki bo ostal vedno zapisan v zgodovini Slovenskih goric in ptujske občine. Tega dogodka so .se letos spomnili tudi v kra- jevni skupnosti Rogoznica, ki nosi ime po ju- naškem slovenskogoriškem sinu — heroju Jo- žetu Lacku. 40-letnico tragične smrti njegovih borcev so obeležili s spominsko sejo krajevne skupščine in vodstev družbenopolitičnih or- ganizacij, ki je bila pri Lackovi rojstni hiši v Kicarju. Ob tej priložnosti pa so 6. avgusta predali svojemu namenu tudi kilometer nove asfaltirane ceste in tako jubilej združili še z eno pomembno delovno zmago občanov tega ob- močja. Slovesnosti se je poleg Marice Fajtove, Stanka Lepeja in drugih gostov udeležila tudi Slavica Žemljic, nosilka partizanske spomeni- ce 1941 in Jože Kaučevič — starejši, kije na slovesnosti prejel srebrno odličje OF sloven- skega naroda za njegov velik prispevek v na- rodnoosvobodilnem boju in povojni graditvi domovine. Marica Lenartova — predsednica kraje- vnega sveta ZSMS je v svojem govoru med drugim dejala, da moč za današnje življenje rasle iz naše revolucionarne preteklosti, nakar je obudila spomin na čas izpred štiridesetih let, ko so v junaškem boju v Mostju izkrvaveli Lackovi borci. Govorila je tudi o uspehih v zadnjih letih, mladinskem prostovoljnem delu in nalogah, ki jih na tem področju čakajo v prihodnje. Nova cesta mimo Lackove rojstne hiše je plod velikega odrekanja in pomoči KS in ob- čine, prostovoljnega dela in prispevkov ljudi, ki ob njej živijo. Asfaltirali sojo v dolžini 1630 metrov in je veljala 2,600.000 dinarjev. V imenu gradbenega odbora seje vsem, ki imajo kakršnekoli zasluge zanjo zahvalil predsednik grad benega odbora Štefan Kelemen, kije vsem zaželel varno in prijetno' vožnjo. Predno je povorka kmetijske mehanizacije krenila po še svežem asfaltu je otvoritveno vrvico na novi cesti prerezal Jože Repič, članice ženskega pevskega zbora PD Alojz Amuš iz Rogoznice pa so prireditev popestrile s svojim nastopom. mš SREČANJE POTROŠNIKOV Delovna organizacija Mercator Izbira Panonija Ptuj, TOZD Ma- loprodaja enota Blagovnica je ob svoji 10-letnici uspešnega dela organizirala srečanje potrošni- kov, v petek, 6. avgusta v večernih urah. Vreme je bilo več kot naklo- njeno, saj že dolgo ni bilo tako prijetnega večera kot prav tokrat, zato je ob zvoku godbe na pihala iz Ptuja, ki je igrala od 18. do 19. ure tega dne privabila pred Bla- govnico par tisoč potrošnikov od blizu in daleč. Zaposleni v tej enoti, so se prav ta dan izredno potrudili s svojo postrežbo, saj je bila njihova edi- na želja, potrošnika čimbolj za- dovoljiti. To jim je tudi uspelo. Po pozdravnem govoru ob 19. uri je nastopila folklorna skupina iz Markovec. ki je potrošnike — gledalce zelo navdušila. V nada- ljevanju je vse do ene ure na- slednjega dne zabaval potrošnike ansambel Metuljček iz Ptuja. Za še boljše razpoloženje in zadovoljstvo je kolektiv Blago- vnice pripravil darila za tiste ob- iskovalce — potrošnike, ki so ta dan oziroma naslednja dva dni praznovali rojstni dan. Naj po- vdarimo, da so bila darila v re- klamnih vrečkah z napisom 10-let Blagovnice, ki je tudi večkratno uporabna. Tako niso bila darila samo za praznovalce rojstnih dnevov, pač pa tudi za najodda- Ijenejšega obiskovalca tega veče- ra, kije bil iz Avstralije. Bili so tudi iz Tunisa, Švedske, Nemčije itd. K temu naj dodamo, daje najmlajši obiskovalec tega večera bil star Na prostoru pred Blagovnico se je proti večeru zbralo par tisoč potro- šnikov. komaj tri mesece. Tudi na tistega potrošnika, ki je ta dan največ nakupil v Blagovnici niso poza- bili. Vendar je moral predložiti paragonski blok. Med to množico potrošnikov, smo tega večera poklepetali z ne- katerim i, jih povprašali o zado- voljstvu ob nakupu v naši Blago- vnici, o postrežbi, o izbiri blaga ipd. Naša sogovornika sta bila: Marija Gajzer iz Ptuja: »V blagovnici kupujem že nekaj časa. S postrežbo sem zadovoljna, zato nimam pripomb, čeprav vsega trenutno ne dobiš kar potrebuješ, saj .se tudi zavedam, da tudi dru- god ni. Kaj hočemo, so pač takšni časi!« Martin Vrabl iz Ptuja: »Nakup prepu.ščam ženi, saj bolje ve kaj je potrebno za gospodinjstvo. S po- strežbo .sva zadovoljna, čeprav včasih pogrešam nasmeh proda- jalk. Pa upam, da mi tega ne bodo zamerile.« Naša sogovornika sta bila skromna, vendar jima je vedrost obraza govorila, da sta zadovolj- na. Tako si želimo tudi mi. Prehodni pokal za SD Turnišče V organizaciji Strelske družine Juršinci je bilo v okviru prireditev ob prazniku občine Ptuj ekipno tekmovanje z malokalibrskim orožjem. V bližini lovskega doma ob ribniku v Juršincih je nastopilo prek 60 tekmoval- cev, ki so dosegali dobre rezultate, najboljši — zmagovalec pa je postal Drago Jazbec SD Turnišče, ki je nastreljal 88 krogov, sledijo Franc Simonič 86, Stanko Bračič 84 (oba AGIS Ptuj), Adolf Mihelač SD Turnišče 80, Franc Bedrač AGIS Ptuj 80 krogov itd. Ekipno so bili drugič zapored najboljši SD Turnišče s 327 krogi pred SD Agis Ptuj 307, SD Juršinci 284, SD Opekar-Ptuj, Gradnje-Ptuj, SD Trnovska vas itd. Prireditelj je tekmovanje dobro pripravil z željo, da tekmovanje za prehodni pokal KS Juršinci postane vsakoletno tradicionalno tekmovanje. SD Juršinci šteje danes 36 članov vabi pa v svoje vrste vaščane, predvsem mladino, kar bo prispevalo k vsesplošni krepitvi obrambne sposobnosti naše domovine. anc STRELSTVO Strelci na tekmovanju ob ribniku v Juršincih. Foto: J. Slodnjak Kdo se boji ozvočenega konca tedna? Tisti, ki se ga bojijo, so prebivalci Zadružnega trga. Ob petkih, sobotah in nedeljah morajo od 16. ure do okoli polnoči, torej na dan osem ur, na teden štiriindvajset ur poslušati ozvočeno igranje godbe pred gostilno Breg, hrup se včasih poleže šele kako uro pozneje. To traja že od dru- ge polovice junija letos (razen kadar jih dež prežene v notranje prostore gostilne). Število tistih, ki se ob godbi pri miz.ah za- bavajo, je v glavnem skromno, vsekakor pogosto manjše od števila tistih prebivalcev Zadružnega trga, ki zaradi te prodorne glasbe ne morejo spati in ki jih moti, ker jim je vsiljena. To, čez dolge ure raztegnjeno prisilno poslušanje, je grob vdor v njihovo privatno življenje, poleg zaposlenih so prizadeti tudi bolniki, otroci in starejši občani. Kljub večkratnim pritožbam na postaji milice ta doslej igranja na prostem še ni preprečila. čeprav smo na Odseku za notranje zadeve v Ptuju dobili zagotovilo, da godba v gostilni Breg igra brez potrebnega uradnega dovoljenja, brez zakonitega odloka in si torej samozvano krojijo tudi čas igranja. Zadružni trg je med tednom podnevi močno hrupen zaradi številnih tovornjakov in avtomobilov, ki na njem vozijo in parkirajo. Tudi ves promet v Ptujske toplice poteka prek trga. Umiri se šele pozno popoldne in postane prosti večeru bolj umirjen, idiličen, malomestni trg. Gostinci z ozvočenim igranjem samozvano preprečujejo prebivalcem trga uživanje skromnega miru. Ali njihova izobrazba res ne sega tako daleč, da bi vedeli, da k ekološki zaščiti sodobnega civiliziranega človeka spada zaščita pred hrupom tudi podnevi, kaj šele ponoči. In če trezno razumsko in računsko skušamo presoditi finančni učinek za toliko kalienja miru. lahko sklepamo, da zaradi glasnega igranja na prostem ta ni kaj prida zvišan, saj je cesto zasedenih malo miz pred gostilno, medtem ko je motenost stanovalcev Zadružnega trga huda. Lani so se tudi v starem delu Ljubljane oglašali zvočniki in motili prebivalce. Njihove pritožbe so zalegle in stara Ljubljana je zopet mirna. Tudi v Ptujskih toplicah so na pritožbe prizadetih odpravili hrup po zvočnikih. Sedaj se je gostinska poslovna vnema s pomočjo terorja ozvočene glasbe pojavila pri nas na Bregu. Pričakujemo, da bodo tudi v kulturno- zgodovinskem mestu Ptuju na pristojnem mestu spravili v red z zakonom sprto samovoljo" dclovanjc_in preprečili brezobziren odnos do prc bivalccv Zadružnega trga ter zadevo spravili ^ zakoniti okvir norm javnega obnašanja. H. P. in M. P. v imenu motenih prebivalce^ TEDNIK -12. avgust 1982 NASE KMETIJSTVO - 9 S trdim delom in veseljem je tudi zaslužek lep Topli in sončni dnevi nas vabijo na oddih, da bi si nabrali novih moči za delo ali pa se skrili pred soparnimi dnevi. Za tiste, ki delajo na kombinatih, je oddih nemo- goč. Posvečati se je potrebno ali poljedelstvu ali vinogradništvu in sadjarstvu, mnogi pa preživijo dneve ob sušenju sena in otave. Pred dnevi sem obiskala delavce na delovišču v Dravinjskem vrhu. Nič posebnega bi lahko rekli. Res je, da je to eno od delovišč, kjer je potrebno delati prav v poletnih mesecih. Ti delavci ne poznajo počitka, ne plaže ali hoje po plani- nah, sedenja v senci. Ptički žgolijo, le tu in tam se oglasi motor kakšnega avtomobila. Tudi ljudi je v zgodnjih jutranjih urah malo. Ura je bila štiri zjutraj, ko zaslišim brusilni kamen, ki odmeva v koščevi roki. Rečem si, nekdo že kosi. Poznam te ljudi, v zgodnjih jutranjih urah f)oskušajo opraviti del svojega delovnega dne. Pravijo: ,,Cez dan sonce preveč pripeka. Tisto uro spanja raje pre- živim v vinogradu, čez dan se skrijem pred soncem, zvečer pa ponovno primem za delo." Pa vendar z veseljem primejo za delo v vinogradu. To so ljudje, ki postanejo bolni, če nimajo dela. Tudi nedelje ne poznajo. Takrat opravijo stvari, ki jih ne morejo narediti med tednom. Sonce je spuščalo svoje prve žarke. Rosa je drsela po listih vin- ske trte. Kot že nekaj juter sem, ponovno zaslišim zven brušenja kose. Ker je vse mirno in se sliši le žgolenje ptičev, je zven drsenja brusnega kamna po kosi še močnejši. Radovednost me je vlek- la za zvenom, ki je odmeval iz gra- be. Visoka trava se mi je opletala okrog nog, kot da bi me hotela zadržati, češ, kaj siliš v to grmov- je, visoko travo in pekoče koprive. Res so me koprive opekle. Čevlji, ki sem jih obula za pot v grabo, so bili neprimerni za takšno hojo. Nič ne de. Radovednost je bila močnejša od pekočih kopriv. Kmalu zagledam možakarja srednjih let. Bil je že ves poten, nekaj njegove obleke pa je ležalo na bližnji ,,sohi". Ni me videl, ko sem se z muko spuščala s terase na teraso. Prav ko sem mu hotela zaželeti dobro jutro, se je ponovno zravnal in pričel z brušenjem kose. Kosec, ki me je že nekaj juter zgo- daj prebujal, je Stanko ZAJSEK, doma z Dravinjskega vrha. Med pogovorom je dejal: ,,Na kmetijskem kombinatu — delovišču v Dravinjskem vrhu de- lam že 14 let. Nikoli nisem imel že- lje, da bi to delo zapustil. Rad ga imam, kljub temu, da je delo težko in naporno. Včasih delamo tudi 12 ur na dan. To je predvsem takrat, ko škropimo. Tudi košnja je pre- cej naporna. Malo nas dela na delovišču v Dravinjskem vrhu. Mnogi so si poiskali delo, ki ga la- že opravljajo. Samo zaposleni delavci verjetno ne bi zmogli vsega dela. Pomoč sezonskih delavcev nam je še kako dobrodošla. Sicer pa delamo raztreseno, vsak na svoji parceli, zaslužimo pa toliko koliko kdo naredi. To pomeni, da smo plačani po delu, kar je tudi prav." Verjetno me je hotel z zadnjim stavkom opozoriti, da je bolje, če odidem, ker mu kradem dragoceni čas. Sonce se hitro dviga. In prav rado se upre v grabe, kjer le malokdaj zaveje rahla sapica. Ko sem ponovno stopila na trdnejša tla, sem najprej očistila čevlje, ki se jih je oprijelo blato. Težak je zaslužek, pa vendar imajo to delo tako radi. O delu, ki ga opravljajo skozi vse leto, o zaposlenih delavcih, o prehrani in nagrajevanju po delu pa smo se pogovarjali z Anico Ja- gerinec, delovodkinjo TOZD Vinogradništvo Haloze delovišče v Dravinjskem vrhu. Dela v skromni pisarni. Tla so lesena, miza ogu- ljena, toda delovodkinja se poču- ti v njej kot doma. O delu pa nam je dejala naslednje: ,,Na delovišču v Dravinjskem vrhu je zaposlenih 16 delavcev in trije traktoristi. Ti obdelujejo 58 ha vinogradov in 3 ha sadovnja- kov. Od leta 1977 se je število zaposlenih močno zmanjšalo, saj je bilo takrat zaposlenih 30 delav- cev, z mehanizacijo pa je to število padlo skoraj za polovico. Imamo 58 ha vinogradov od te- ga je rodnih nasadov 38,47 ha, v odpisu imamo 9,2 ha, tretjega letnika imamo 3 ha in 2 letnika 2,75 ha. Po lanski zimski pozebi so bili vinogradi močno prizadeti, posledice se še danes odražajo, za- to smo dali v odpis 9 ha vinogra- dov, ker pa ni bilo sredstev, da bi jih odpisali, jih moramo zdaj vzdrževati, oz. sanirati in ozdravi- ti, da bomo na njih imeli še nekaj let normalni pridelek, kar pa terja mnogo dela in vlaganja v te nasa- de. Sortni sestav grozdja ni preveč pisan. Imamo samo štiri sorte in sicer: največ je laškega rizlinga, to je okrog 60 odstotkov. To so pred- vsem mlajši nasadi, ker smo zaradi nesorazmerja v cenah šli predvsem v masovne sorte, se pravi laški riz- lin in šipon. Vstarejših nasadih pa imamo predvsem muškat otonel in rizvanec. Moram reči, da nam muškat otonel daje le redko zado- voljiv pridelek, ker je močno ob- čutljiv v času cvetenja, na slabo vreme in se osiplje. Gojimo tudi beli borgundec, to so nasadi stari od 15 do 20 let, ki pa dajejo prav tako lep pridelek. Za naslednje leto se pričnemo pripravljati takoj po trgatvi. Tak- rat začnemo z obdelavo teras, terasne ploskve za zimsko obdela- vo, to obdelavo vršimo predvsem s traktorji v vrsti pa s kopjo ročno. Pognojimo tudi z umetnim gnoji- lom, ko pa zapade sneg z delom v vinogradu prekinemo, saj je delo takrat nemogoče. Takrat delavci koristijo dopust, ki si ga v poletju ne morejo privoščiti. Spomladi pa, ko temperatura po- raste in sneg skopni in ko ni več zmrzali pričnemo z rezjo. Takrat nam pomagajo tudi sezonci. Pcv- godbeno vezanih imamo vsako leto okoli 10 ljudi, to so predvsem žene zaposlenih delavcev, tu in tam pa tudi kakšen upokojenec. Ko vidijo, da imamo veliko dela, nam z vese- ljem priskočijo na pomoč od rezi do trgatve in med letom. Praktično si brez njih dela sploh ne bi mogli zamisliti. Včasih pride pač takšno delo, ki mora biti narejeno takoj. Npr. spravilo v žico mora biti nare- jeno v 14 dneh, če ne se zato zmanj- ša pridelek in tudi ne moremo v Lizika Vidovič, vinogradniška de- lavka. Ivan Duh, vinogradniški delavec. Franček Mlakar, traktorist pravem času. Delo, ki ni opravlje- no v pravem času se močno pozna na manjšem pridelku. Povprečni osebni dohodek je okoH 8.000 din na mesec, vendar je dohodek močno odvisen od delav- ca, saj so plačani po normativih. Več naredi, več zasluži. Moram pri- znati, da nekateri pričnejo delati že zelo zgodaj zjutraj, delajo tudi sko- zi dan in včasih jih volja zanese v vinograd tudi zvečer. Delavci si prinašajo hrano s sa- bo. Sicer smo jih poskušali nuditi tople obroke, toda delavci delajo na več koncih. Vsak delavec dela na določeni parceli. Tako je kontrola tudi lažja in vsak delavec lahko za- govarja svoje delo, zato pa je pre- hrano težje organizirati. V bodoče si bomo prizadevali, da bodo topli obrok dobivah vsi delavci. Zanimivo je tudi to, da lahko 5 traktoristov poškropi 120.000 metrov teras v enem dnevu, 15 de- lavcev pa bi za to porabilo 16 de- lovnih dni, ali 1 delavec 240 dni. Na našem delovišču imamo zaposlenih tudi 5 žensk, vendar te ne zaposlujemo pri košnji, kopi. ampak pri spravljanju mladik med žico, vežejo mlade trse, damo jih v pletev novih nasadov . . . Takoj po končani šoli sem se za- poslila tukaj, kjer delam že dobrih šest let. Ze kot otrok sem si želela, da bi delala nekje zunaj v naravi, ne pa v pisarni. Tako sem se odlo- čila, končala agronomsko šolo — smer vinogradništvo-sadjarstvo in ne da se povedati, kako sem z de- lom, ki ga opravljam zadovoljna. Velikokrat človek naleti tudi na te- žave, vendar se da vse premagati. V začetku je bilo težje, ker ne poznaš terena, niti ljudi, toda če imaš do- volj dobre volje lahko vse prema- gaš. Razočaran si takrat, ko vidiš, da včasih kdo nima interesa, da bi svoje delo opravil, ker včasih spi- je kakšen kozarček preveč. Toda ko zagledaS grozdje, ki postaja iz dneva v dan lepše in lepo urejen vi- nograd, pozabiš na vse. Poskušali smo poskrbeti tudi za rekreacijo delavcev, vendar le ti ne kažejo velikega interesa, saj pravi- jo, da jim je rekreacija že to, ko morajo trdo delati, tako da si bolj želijo počitka. Priskrbeli smo za vsakega po 15 brezplačnih vstopnic za Ptujske toplice, da si naberejo novih moči za delo. Moram priznati, da letošnja leti- na kaže zelo dobro. Grozdje je zdravo, toda zelo se še pozna lan- skoletna fKJzeba, ki nas bo sprem.- Ijala ne samo letos, ampak verjetno še tudi naslednje leto." LIZIKA VlDOVlC je na delovi- šču v Dravinjskem vrhu zaposlena že 26 let. O tem, kaj vse je doživela v teh letih je povedala: ,,V prvih letih zaposlitve je bilo delo zares težko. Potrebno je bilo Stanko Zajšek:» Mrzla rosa, ostra kosa...« pripraviti zemljišče za sajenje vin- ske trte. Vse se je delalo ročno. Ves material oz. gnojilo, ki ga potrebu- jemo za sajenje smo nosili v koših, to je trajalo do mojih 15 let dela. Nato je prišel preobrat, dobili smo prvo mehanizacijo, po vinogradih so zaorali prvi traktorji in delo nam je bilo veliko lažje. 2e dobrih 16 let je od tega, ko smo dobili prvi trak- tor. Nato se je mehanizacija iz leta v leto izpopolnjevala in tako je bilo naše delo olajšano. Prav v tem času imamo v vinogradih največ dela. Potrebno je spraviti mladike na ži- co, zvezati je potrebno nove nasa- de. Reči moram, daje potrebno po- svetiti večino časa prav negovanju mladih nasadov, saj le ti obetajo v naslednjih letih največji pridelek. Koncem septembra bomo zagrnili mlade trse in jih tako pustili do na- slednjega leta. Rodila sem se v Halozah in mi- slim, da bom svojo upokojitev do- čakala med vinogradi, saj sem sre- čna, ko vidim, kako lepo raste vin- ska trta, proti jeseni, kako postaja iz dneva v dan grozdje bolj zrelo. Sicer pa Haloze so mi prirasle k srcu in srečna sem, da lahko delam v naravi." Medtem ko sem se pogovarjala z Liziko, sem že od daleč slišala trak- tor. Ker ni dovolj delovne sile in tu- di časovno je potrebno ob določe- nem roku parcele pcKkropiti, da trava ne zraste previsoko. Odločila sem se, da ju zmotim. IVAN DUH je povedal: „Ko sem se pred 29 leti zaposlil na delo- višču v Dravinjskem vrhu, je delalo veliko več delavcev kot sedaj. Iz le- ta v leto se menjajo obrazi. Toda več let nismo menjali delavcev. Nekaj jih je odšlo, nove delovne sile pa nismo dobili. Čeprav je veli- ko m.ehanizacije, nam delovne sile primanjkuje in reči moramo, da moramo delavci, kolikor nas je še ostalo, veliko bolj trdo delati kot v primeru, če bi nas bilo zaposlenih več. Prav v tem času je veliko dela. Trava hitro raste in namesto, da bi se posvečali negi trsa in vinograda, se posvečamo uničevanju trave. Delo v naravi, predvsem pa v vino- Anica Jagarinec, delovodkinja na delovišču v Dravinjskem vrhu gradu me veseli in upam, da bom svojo upokojitev prav tako dočakal na tem delovišču." FRANCEK MLAKAR dela na delovišču v Dravinjskem vrhu že 14 let. ..Pogoji za delo s traktorji so zelo hudi. Imamo kar precej hek- tarjev, ki jih je potrebno obdelati. Nekatere terase so zelo slabe, pre- krite so s plazovi in velikokrat mo- ram dvakrat v isto teraso, da po- škropim, ker če ne bi poškropil do- ločene terase, bi nasad lahko kmalu propadel. Ponekod je velika strmi- na, tudi obračališča so včasih tak- šna, da dobro premislim preden obrnem traktor. Včasih se zgodi, da kateri s traktorjem ,,nasede", toda hitro mu pomaga drugi traktorist tako, da ne izgubljamo preveč časa." Med pogovorom je Franček po- gledoval po traktorju in na hitro sem se poslovila. Po travi in blatu sem se prebila do ceste, kjer sem se ustavila in še s pogledom hotela ugotoviti, če že škropita. Delavci nimajo časa, da bi se po- govarjali s komerkoli. Hočejo na- rediti čim več, kajti trdo zaslužen dinar čez poletje jim bo prav prišel v zimskem času, ko so osebni do- hodki nizki in se družina težko pre- Svi. Ko ne delajo v vinogradu, de- lajo na njivah, v grapah, na svojih vrtovih. Le nedelja je čas, ko si lah- ko naberejo novih moči in za naslednji teden. Molčeče gledajo na tujca in ga ponavadi ošvrk- nejo z nezaupljivim pogledom, toda rečem lahko, da so kljub trdnemu delu zelo prijazni, in če je potrebno, najdejo čas tudi za tujca, ki zaide v haloško idilo, radi mu pokažejo svojo gostoljubnost. Ce vas pot zanese kdaj med halo- ške griče, se ustavite pri kakšni do- mačiji (sicer so bolj redke, vendar gostoljubne) in poklepetajte z ljud- mi. Res je, da iz Haloz odhaja mla- dina. Toda tisti, ki so Se ostali, pra- vijo, vsaj mir je pri nas in sveži zrak, in pogovarjam se lahko s hri- ba na hrib. Takšno je delo in življe- nje ljudi v Halozah. Kljub trdemu delu so srečni, da živijo v miru in samoti. Besedilo in posnetki: Jana Hvalec Še žanjejo s srpi Pred tedni so štiri ptujske pla- ninke opravile izlet na Ivančico. Na poti skozi hrvaško Zagorje se jim je nudil idilični prizor žetve s srpi. Takih prizorov pri nas več ne vidimo, razen na kakšnem fol- klornem »tekmovanju žanjic«. na njivah pod Ivančico pa večinoma vidiš le žanjice. Pri nas je tako delo že pred leti spodrinila mehanizacija, ki je olajšala delo in nadomestila šte- vilne roke pridnih žanjic. Žal je s tem odpravila tudi tako lepo pe- sem žanjic. enako kot kosilnica pesem in vriskanje koscev. Kljub temu na ta sicer težka, a lepa opravila ne bi smeli pozabiti. Ze zaradi tradicije bi bilo prav. da bi vsako dekle na podeželju znalo žeti s srpom in znalo srp tudi na- brusiti. Enako velja tudi za fante, ki bi morali povrh še znati sklepati — tako koso kot srp. R. Rakuša Na eni od njiv v planinskem svetu pod Ivančico je bilo kar 12 žanjic, rele so jari ječmen. Foto: Tilika Rakuša NA OŽBALTOVEM SEJMU JE BILO PONOVNO ŽIVAHNO Na letošnjem tradicionalnem Ožboltovem seimu v. Ptuju, ki je bil v četrtek, 5. avgusta, se je ponovilo to, kar opažamo že nekaj let nazaj, da je na tem sejmu ponudba pred povpraševanjem. Kljub nestalnemu vremenu je prišlo veliko prodajalcev iz raznih krajev Slovenije, še več pa iz sosednje Hrvaške. Enako kot na drugih ptujskih sejmih je največ prodajalcev ponujalo svoje blago na pločnikih, ulicah in trgih, bilo pa je tudi več dobro založenih stojnic. Kot običajno tudi na tem sejmu ni šlo brez narazličnejšega kiča. Kupci s podeželja, enako kot vikendaši in vr- tičkarji, so se predvsem ustavljali okoli prodajalcev iz hrvaškega Zagorja, ki so ponujali številne izdelke domače obrti, razno leseno poljedelsko orodje, posodo za gospodinjstvo in kletarstvo. Zlasti vinogradniki in sadjarji so se zanimali za različne sode, kadi in drugo leseno posodo. To je razumljivo, saj se letos kaže dobra vinska in sadna letina. Ko smo povpraševali prodajalce, kako jim cvete posel, so v večini dejah, da bolj slabo in da tudi kupci ne povprašujejo več toliko po raznih izdelkih kot prejšnja leta. Kot je bilo opaziti so takšni sejmi vedno manj obiskani. Prodajalci pravijo, da ljudje ne kupujejo stvari kot prejšnja leta, da si jih le ogledujejo in da je cena previsoka. jl^ ŠKODA NA NASADIH HMELJA Neurje, ki se je nad posameznimi kraji tudi v ptujski občini razdivjalo v sredo zvečer (4. avgusta) je napravilo precej škode na njivah in tudi v sadov- njakih. Polomljene veje, bogato obložene s sicer še zelenimi plodovi, izruvane in polomljene fižolovke hd. so zgovorni sledovi nevihte. Iz Emona KK Ptuj TOZD Kmetijstvo Ptujsko polje so nam sporočili, da je nevihta precej lX)škodovala nasade hmelja v okolici Moškanjc in Dornave. Na hmeljiščih v Moškanjcih je od 10.000 sadik hmelja na površini 3,5 ha poškodovanih dobra tretjina. Delavci te temeljne organizacije so vložili veliko dela in truda, da so vsaj delno popravili potrgana vodila in ponovno dvignili s kobulji obložene hemljeve poganjke. S tem so veliko prispevali k ublažitvi škode, saj bo hmelj, ki so ga ponovno dvignili in poganjki niso pretrgani še lahko normalno dozorel. Uradnih podatkov o nastali škodi še nimamo. N. D. ZMAGOVALEC PTUJ L Lovci lovskih družin občine Ptuj so s svojim tradicionalnim tekmovanjem počastili občinski praznik. Na olimpijskem strelišču na umetne golobe v Hajdošah je bilo tradicionalno tekmovanje za prehodni pokal ,,Jožeta Lacka", kjer je nastopilo 7 ekip lovskih družin. Največ golobov je odstrelila ekipa Ptuj I (Rakuša, Muzek, Kostanjšek, Verdenik in Kmeicc) 55 pred Boris Kidrič Kidričevo 54, Spodnje Ptujsko polje 46 itd. Med posamezniki so se za končni vrstni red borili v ponovnem odstrcljevanju trije tekmovalci, zmagovalec jc postal Planine in LD Majšperk, ki je zadel vseh 25 umetnih golobov, pred Skiedar- jem—Kidričevo in Kostanjškom Ptuj I po 24 umetnih golobov. Prehodni pokal, pokale, medalje in diplome je najboljšim podelil Milan Ivczič, obenem pa zaželel vsem čim uspešnejše nastope na raznih tekmovanjih sirom po na.ši domovini. anc 10 - NASI DOPISNIKI 12. avgust 1982 - JEDNIK DRAGICE HERGA NI VEČ Ljudje korak za korakom hitijo skozi življenje in se včasih tuidi ustavijo. Včasih samo toliko, da si odpočijejo, a velikokrat žal za vedno. Takrat zastane korak tudi njegovim bližnjim. Tudi tokrat, ko smo izvedeli za tvojo smrt Dragica, smo obstali. Nismo mogli in ne moremo verjeti, da te ni več med nami, in da se tu- di nikoli več ne vrneS med nas. Dragica, pred dnevi si bila Se zdrava, polna energije in volje do dela. Bila si dekle, ki je imelo svoj življeniski cilj. Zdaj, ko si se pri- pravljala na zadnje leto Šolanja, ko si imela p>oklic tik pred sabo, se je tvoja življenjska nit nenadoma pretrgala. Bila si prijazna, vedno pripra- vljena pomagati. Odločila si se za poklic medicinske sestre, torej za poklic, kjer bi te svoje vrline še kako potrebovala. V ponedeljek, 26. julija smo se od tebe zadnjič poslovili na vito- marškem pokopališču. Bila si vsa odeta v belo cvetje, nam pa se je trgalo srce. 6. avgusta IM bila praznovala svoj osenmajsti rojstni dan, vendar je življenje botdo drugače. Druga£c kot smo hoteli noi. Smrt je bila moCncjSa od pra- vilnosti in vere v življenje. Čeprav te je smrt mnogo prerano iztrg^ iz naSc sredine, te bomo A.S. SioMO s tabora Sutjeska 82 Zakaj je prišel ta dan tako hitro? VpraSanjc, na katerega nismo mogli odgovoriti vsi pionirji udeleženci tega tabora Sutjeska 82. Bflo je kot da smo se spoznali in srečali komaj vCeiaj in da se danes Ze posbtv- Ijamo. Imeli smo proslavo in z njo zaključek Icp^atabora. Zakaj je priSel dan slovesa tako hitro in tako nesISno. ko pa smo se imeli tukai tako leoo. da z besedami teca ne morem novedatL Mislila sem in upala, da ne bom jokala, ko pa je Shvica zapela & znano Mtakedonsko devojCe, sem vedela, da jo zadnjič sliSim in solze so tekle tako, da tega ni- sem vedela. Nato pa ples, ki je bil najkrajQ v mojem fiidjenju. in še zadnja pesem in nič več se ne bomo skupaj vesdili, plesali, se jezili na zvonenje, ki v jutro se prehitro oglasi, nič več se ne bomo borili med se- boj v športu, nič več ne bomo skupaj pdi ostal bo le ^Mmin. Sedaj se bodo združevala le še naSa pisma. MogoEe pa Se je upanje, da se srečamo in tedaj bomo skupaj obujali spomine na Sutjesko 82. V upanje moramo verovati, kajti v upanju živimo. Kcmbi fc čaka. Se zad- njič vidim obraze vesele, razigrane, vendar sedaj so žalostni in me gledajo z otožnimi očmi. Kmalu odpelje: CAO DRUSTVO V UPANJU SE ZlVL Solze, ki jih nisem mogla zadušiti. Anastazija Snajder. OS Tone ZnidariC V trgovini Varteks v Ptuju sem dobil preveč vplačani denar nazaj Pred dnevi sem v trgovini VARTEKS v Ptuju kupoval moške hlače. Pri p 1 ače v anj u pa sem pomotoma izročfl trgovcu Jožetu dva bankovca po lOOOdinarjev. Kosem prejel denarod enega bankovcanazaj, pri katerem je že obračunal ceno za hlače, je torej ostal pri trgovcu še en bankovec za lOOOdinarjev. Doma sem seveda takoj ugotoviL da mi v denarnici marala 1000 dinarjev in tudi takoj ugotovil, kjer sem preveč plačaL V trgovino sem se vrnil popoldne in takoj tudi zvedeL da so pri primopredaji našteli v blagajni za lOOOdinarjev viška in sem tako taikoj dobil nazaj mojih 1000 dinarjev. Povsem razumljivo pa je. da v kolikor bi trgovec Jože imel namen, da bi ta denar zadržal zase, bi brez dvoma laUko to storiL saj mu jaz nikakor ne bi mogel dokazati, da sem mu mesto enega pač izročil dva tisočaka. Tako se naj Jožetu tem potom javno zahvalim za iq^ovo poštenje in pravilen odnos do strank in oUjubljam, da bcmi še rad kdaj v tej trgovini kaj kupil. Jarki in iskanje brigadirjev lil. izmene Bngadirji tretje izmene imajo za sabo že dober poldrugi teden dela na delovišču in doma v naselju. Torej je skoraj že nekoliko pozno, da izvemo kaj več o brigadah. Prav v začetku, prvi delovni dan smo obiskali brigadirje na debvišču v Medvedcah. Po pravem knžarjenju z dobro vzdržljivo »katro« in divjem iskanju brigadirjev po »predgorjih« ptujske gore. nama je z izkuše- nim novinarskim kolegom končno uspelo najti — jarek, da ne bo pomot, vodovodni, sveže izkopani jarek. Kjer s<5 taki jarki, bi morali biti tudi brigadirji. Toda tudi najina železna logika seje morala ustaviti ob navidez nepremagljivi oviri. Cesta, ki se je spuščala v klanec vzporedno z jarkom, je bila naenkrat nevarno ozka. Pol cestišča je bilo z.asutega z izkopano zemljo. Ker so brigadirji navajeni, da jih pridrvi traser ali uradno namesmik ko- mandanta za delovišce obi.skat z napol divjo »čebelco« ali motorjem (najbrž je moped), so menili, daje dovolj, če pustijo pol širine ceste. Premagovanje ovir in merjenje sil — katra—zemlja—jarek zaradi izredno napetih, toda že preživetih tranutkov ne bi opisovala. Po srečnem pristanku na normadno široki cesti (poveličevalno ime za klanec) sta bila še vedno dva jarka, brigadirja pa nobenega. Ker se je jarek izgubljal v prijemo senčnatem gozdu, skozi veje so se lovili sončni žarki, bi skoraj posumila, da so brigadirji v trenutnem navdihu spremenili delovno področje in odšli iskat gobe. Zatem sva zaslišala vzklike in pesem; s skorajda indijansko jasnovidnostjo in šestim čutom sva zaslutila, da bi tisto lahko bili brigadirji. In so bili. Toda namesto iskanih treh brigad je bila ena brigada. Bolje ena kot nobena, toda še bolje, če bi bile tri. Pa ne da bi bilo 43 brigadirjev s svojim komandantom Ademom Krehičem iz Sarajeva premalo, toda prestrašila sva se nadaljnjih prepadov m prelazov. Z brigadirji sva se prav prijetno pogovarjala, ob vseh brigadirskih pozdravih in pesmih sva komajda usf>ela izvedeti od komandanta, da prihajajo iz Sarajeva, da je bila brigada ustanovljena leta 1980, daje bila na svoji prvi akciji prav tako v Slovenskih goricah, kjer so si takrat prislužili zvezno plaketo Veljko Vlahovič. kije najvišje zvezno brigadirsko priznanje. Med brigadirji je največ učencev srednjih šol, nekaj jih je tudi iz osnovnih šoL predstav- nik delavcev pa je samo komandant V brigadi imajo samo šest deklet in tudi štiri pionirje. Najlepši vtis je na brigadirje naredil ep sprejem v naselju in pri domačinih. Brigadirjem se delo še ni 7xlelo pretežko. Pri tem je ostalo, poslovila sva se in se ob vzajemnem mahanju v slovo odpeljala iskat še drugi dve brigadi, ki sta bili po izjavah očividcev nekje v drugem jarku, kjer sva jih celo našla. Ker za pogovor z vsemi brigadirji mladinske delovne brigade Boško Dedejič iz Mojkovca ni bilo časa, smo za »uradni pogo- vor« poiskali komandanta — to je Franc Macela, ki je povedaL da so bili brigadirji navdušeni nad sprejemom domačinov, ki so jim pripravili malico. Prvi dan delo ni bilo pretežko, dobro je bilo. da so bili v senci — >>po črnogorski«, je dejal komandant. Nekoliko naprej v hladnem jarku in okoli njega so bili brigadirji brigade Simon Gregor- čič iz Nove Gorice. Po šprintu za komandan- tom Dejanom Perozzijem, ki se je kljub temu, da imajo Primorci zelo namazan in hiter jezik, prestrašil magnetofona, mi je nekako usF>elo izvedeti (med številnimi nabožnimi vzkliki), da je v novogoriški brigadi 33 brigadirjev — z.daj so se jim že pridružili brigadirji iz Beo- grada, s katerimi so pobrateni, da sta med njimi dve čisto pravi Italijanki, ki bi se radi nekoliko spoznali s sk)v. in srbohr. jezikom in ljudmi, ki ta jezik govorijo. Brigadirji so dijaki in delavci, prvi vtisi pa so bili dobri, še pose- bej zaradi odličnega sprejema. Ob vpra.šanju, če je delo na dek)višču težko, je komandant povedaL da ne, in da spk)h ne sme biti — če so že prišli na akcijo, so prišli delat in ne pohajat. S tem je bila najina »misija« končana, ker pa je četrta brigada delala v lenarški občini, je komandant Vido Medic predstavil brigado Živka Matica iz Metkoviča kar v brigadir- skem naselju. O brigadi je povedaL da je bila ustanovlje- na že leta 1976. daje sodelovala že na šestih zveznih in eni republiški akciji, daje osvojila dve zvezni plaketi Veljka Vlahoviča in daje v brigadi 40 brigadirjev. Brigadirje te brigade je prva dva dni presenetila večja disciplina, kot so jo pričakovalL Sami so hitro spoznali, da je disciplina potrebna, ker bo tako organizacija dela boljša. Ta brigada je bila v začetku sicer nekoliko na slabšem od ostalih, ker je delala sama na delovišču v lenarški občini, prav v začetku »jih je doletelo« še dežurstvo, tako da takrat pravzaprav še niso imeli časa spozjiati drugih brigadirjev. To jim je zdaj že gotovo uspelo. V soboto so se brigadirji preselili na novo delovišce na Ptujski gori. Sence verjetno nimajo več. Roke so si najbrž že utrdili, za sabo pa imajo udi že veliko metrov vodovod- nih jarkov. Danica Petrovič mmmtmm obuštvo mm m mmmum PRIPRAVE NA 35. OBLETNICO Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih občin Ptuj in Ormož pripravlja proslavo ob 35. obletnici delovanja društva. Osrednji del proslave bo srečanje, ki ga načrtujejo za v soboto, 4. septembra v Ormožu. Pokrovitelj srečanja bodo družbenopolitične organizacije občine Ormož. V času od 1. do 7. septembra pa bo v avli doma kulture v Omožu odprta raz- stava tehničnih pripomočkov slepih in slabovidnih. Program srečanja v Ormožu obs^a pobratenje med medobčinskim dništvcHii slepih in slabovidnih Ptuj—Ormož in združenjem slepih in slabovidnih Varaždin. Kulturni program bodo izvajali mešani pevski zbor medobčinskega društva Ptuj—Ormož, člani društva in člani združenja slepih Varaždin. Ob tem bodo mešani pevski zbor društva sl^ih in slabovidnih Ptuj—Ormož poimenovali po Karlu Pahorju. Slavnostni govornik pa bo predstavnik pokroviteljev. V programu je tudi športno srečanje med medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Ptuj—Ormož in združenjem sleinh Varaždin, srečanje bo v šahu in kegljanju. Za sodelovanje na razstavi tehničnih pripomočkov, ročnih del in prikaza življenja in dela na vidu prizadetih pa so zaprosili vsa medobčinska društva slepih in slabovidnih v Sloveniji in tudi Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije. V okviru proslave bo tudi posvet s člani in gosti, ob koncu pa tovariSko srečanje članov, spremljevalcev in gostov v hotehi Jeruzalem v Ormožu. Tovariško srečanje bo povezoval ansambel združenja slepih in slabovidnih iz Varaždina. j ^ DRUŠTVO DIABETIKOV PTUJ Spoznajmo se med seboj, lepše in lažje nam bo Prizadevno vodstvo ptujskega društva diabetikov pripravlja dva skupinska izleta za svoje člane. Oba izleta bosta izvedena pod ge- slom: „Spoznajmo se med seboj, lepše in lažje nam bo", udeležijo pa se ju lahko le člani društva z legitimacijo in redno plačano letno članarino. Prvi skupinski izlet načrtujejo za v torek, 7. septembra, ki bi naj potekal skozi Ormož, Ljutomer in Mursko Soboto do Moravč, obiskali pa bi še eno od bližnjih postojank kmečkega turizma. Na- zaj v Ptuj pa bi se vrnili po Slovenskogoriški vinski cesti. Drugi izlet pa načrtujejo za v če- trtek, 9. septembra, po vinski cesti skozi Slovenske gorice z obiskom ene od postojank kmečkega turiz- ma, nato ogled Lipnice v Avstriji in vrnitev skozi Maribor z ogledom akvarija in drugih zanimivosti. Udeleženci te skupine morajo imeti tudi redni potni list. Izlet organizirajo izključno na samofmanciranju, skupaj s prevo- zom, kosilom in nekaj pijače bo prišlo na člana 5(X) din. Ta znesek bo vsak prijavljen udeleženec pla- čal ob prijavi, ki jih sprejemajo vsako sredo od 9. do 11. ure v dežurni pisarni društva diabetikov na Hrvatskem trgu 5 v Ptuju. Zad- nji rok za prijavo je 1. september 1982. Društvo diabetikov pričaku- je številen odziv članov, R. K. Sporočite nam Spoštovani bralci, najstarejša in najresnejša ufološka organizacija za proučevanje pojavov NLP v Jugoslaviji se obrača na vas. Zani- majo nas opažanja pojavov znanih kot neznani leteči predmeti (NLP), katere ste lahko tudi vi videli. Primeri takih opazovanj so lahko starejšega datuma pa do letos. Zanimajo nas predvsem tile osnov- ni podatki: 1. datum opažanja (ura, dan, mesec in leto) 2. čimbolj podroben opis opazovanja skupno z natančno ris- bo predmeta ali predmetov (če je bilo vidnih več NLP) 3. natančen naslov očividca Podatke pošljite na naslov: UFP (NLP) društvo ZVEZA SOLT, Študentsko naselje blok VII 61000 Ljubljana. Društvo očividcem zagotavlja anonimnost, Ce je taka njihova že- lja! Publikacija društva: Društvo je v več letih svojega obstoja izdalo več številk svojega glasila. Ce vas zanimajo podrob- nejše informacije glede glasila in delo društvo — pišite na naš na- slov. Letni izlet slepih in slabovidnih članov medobčinskega društva Ptuj-Ormož Kakor vsako leto je tudi letos uredilo naše društvo slepih in sla- bovidnih Ptuj 3. avgusta svoj težko pričakovani izlet. Nekako 150 nas je bilo z našimi spremlje- valci vred. Vsi naši člani ne morejo iti, čeravno je izlet brezplačen, ne- kateri poedinci pa nočejo, kljubu- jejo sebi in tudi nam, ker med temi so tudi zabavni in prijetni ljudje. Skoda! Program izleta je bi! lepo zasnor van, tokrat po hrvaškem Zagorju: v Trakoščan, Tuheljske topikre in v Krapino. Nekako po 5. uri je en avtobus naše člane iz občine Ormož prek Drave odpeljal po hrvaški strani med pSeničnimi polji do Zavrča. Tu smo pKJbrali naše vrle Haloža- ne. Na Borltf so k nam prisedli naš pevovodja s svojimi oziroma naši- mi tremi pevkami, brez katerih v našem pevskem zboru ne bi šlo. No pa dovolj hvale, da nam ne bi Se teh požrtvovalnih Haložani prevzeli. Nadaljevali smo spet čez Dravo skozi idilične vasi mimo Lukarije na Ptuj. Tu se nam je pridružila glavnina izletnikov v dveh nabito polnih avtobusih. Nekako po 6. uri so vsa tn vozila krenila z izletniki na pot proti TrakoSč^nu. Tu so se nam pridru- žili Se trije člani od varaždinskega društva, katere smo povabili v zahvalo, ker so oni nas povabili na svoj letni izlet v Varaždinske topfi- ce. Na TrakoSiami smo si ogledali jezero in grad. V baročnem gradu je lep muzej, žal pa nimajo ali niso imdi vodiča ali kustosa, ki bi nam slepim obrazložil vsebino tega mu- zeja, v katerem prevladujejo pred- vsem dragocene oljne slike, tako da imaS vtis, da si v umetnSki ga- leriji slik. Tukaj praktično naš sle- pi čfam ni imd nič od tega muzeja, brez žive besede vocfiča. katerega pa ie nadomcttal tam ndcje gori v hm tueSčeči glas iz magnetofona. V Tuheljskih toplicah je večina na- ših članov se šla kopat. Mi starej- ši smo pa sedeli na vrtu restavra- dje in pri kavici poslušali eno od naših slepih deklic, ki je neutrudno vlekla harmoniko in iz nje izva- bljala lepe slovenske melodije. V Krapini, v parku je tudi muzej, vanj moraš skozi restavracijo, če hočeš v muzej, da vidiš tistega ba- jeslovnega krapinskega pračlove- ka. Tudi tu so bib brez vodiča. brez kustosa. Tukaj je tudi ma- gnetofon nadomeščal vodiča, kate- rega pa ni nihče jemal resno. Ogle- dali in otipali smo kosti mamuta in lobanje pračloveka. Gori v votlini ali kaj že je, so nazorno prikazali bivališče tega pračloveka. Spet nič za tiste naše, ki so najbolj prizade- ti. Se malo osvežilne pijače pa tisti ,,špuk" kavice pa haid v Podleh- nik, na ribnik na piknik. Tukaj se je razvijal ,,ta zabavni del." Naš mešani pevski zbor je zapel nekaj pesmi iz našega skromnega reper- toarja, nekaj recitacij in par samo- spevov je popestrilo našo zabavo. Po koncertu je iz stotine grl zado- nela gromko pesem Jugoslavija, bilo je veličastno in slišalo se je tja na Gorco. Harmonikarje raztegnil svoj meh in v ritmu polke so se zavrteli tisti pari, ki jim je ,,Halo- žan" stopil malo v ,,lase." Tudi popularni ,,račji ples" sta nam pokazala naša dva plesalca. Za okrepčilo pa je odlično priskr- bel naš Tonček s svojo ženo in njuno kuharsko ekipo. Pripravil je mize in stole za vse. Spekel odlične specialitete na žaru z izbranimi prilogami in domačim kruhom. Vse to smo zalili s pristnim ,,Halo- žanom" in peli, peli ter plesali. Zal vse je prehitro minilo, morali smo domov. Bilo je prelepo. Ostanite zdravi m na svidenje soei orihod- nje leto. R. Rakuša . - pik BH slabovidnih Pt^ pod hfSico RDPl^i GASILSKO DRUSTVO BIŠ VABI v času, ko v ptujski občini praznOjemo občmski praznik v spomin na 40. obletnico junaškega boja Slovenskogoriške Lackove čete, v vseh okoljih ocenjujejmo svoje dosežke. Ponekod se odpro vrata nove to- varne, nekje predajo namenu dom krajanov, spetdrugje pa so zadovoljni z manjšimi a vseeno pomembnimi uspehi. Gasilci gasilskega društva BLš smo opravili pri adaptaciji doma več sto prostovoljnih delovnih ur. in tako uredili stolp in fasado ter delno tudi notranjost doma. Velika oridobitev za društvo in tudi za celo krajevno skupnost pa je nova radijska UKV postaja, ki smo jo vgradili v avtt^i- stemo. Tako je društvo po tehniški plati do neke mere že dobro opremljeno, velika pa je potreba po gasilskem kombi vozilu. Prizade- vanja za nakup kombi vozila so že dlje časa prisotna, realizacija pa je odvisna po eni strani od proizvajalcev, ker trenumo teh vozil ni moč kupiti, po drugi strani pa od finančnih sredstev. Zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev je namenjena velikaga- silska prireditev s programom, ki jo društvo prireja v nedeljo 15. avgusta ob 16. uri pred domom krajanov v Trnovski vasi. Vabljeni! divo TEDNIK - 12- avgust 1982 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11 N« stadionu NK AkiminU v Kidričevnii ao redno vadili tudi v peteii, 6. Foto: Konrad Zoreč Prvo srečanje Aluminija Nogomet£i5i Aluminija, ki se pripravljajo na prvenstveno sezono 1982/83 v vzhodni območni ligi, so odigrali prvo pripravljeno srečanje. V Kidričevem so se pomerili s Kladivarjem iz Celja in zmagali s 3:2. Vsi zadetki so bili doseženi v prvon polčasu, za Aiiuninij pa jih je dosegel Vinkler. ^, TENIS Turnir brez zmagovalca Prizadevni teniSki delavci TK Ptuj na čelu z Dragom Vobnerjem, predsednikom kluba so na teniških igriščih Ptujskih toplic izvedli dvodnevno tekmovanje za odprto pokalno prvenstvo Slovenije. Nastopilo je 38 tekmovalcev iz Kamnika, Slov. Konjic, Celja, Tri- glav—Kranja, Gradiš—Branik Maribora, Novega mesta in Ptuja. Na turnirju ni bilo tekmovalcev Rogaške Slatine in Slovenskega Pnmorja. Kljub temu, da so na turnirju manjkali nekateri najboljši slovenski tekmovalci, ki so v istem času nastopali na zveznem pokalnem prvenstvu v Paliču, smo videli kvalitetne borbe, ki pa niso prinesle končnega zmagovalca. Vremenske razmere so zagodle organizatorju, da ni bila odigrana finalna borba med Janezom Mulejem, Triglav Kranj in Tonetom Jerasom—Kamnik in bo po dogovoru odigrana v prvem tednu meseca septembra. Tako tudi ni moč urediti vrstnega reda nastopajočih kjer so ptujski tekmovalci pokazali solidno kvaliteto in znanje. Tekmovanje, ki je bilo odlično pripravljeno, sodi v okvir prireditev v počastitev praznika občine Ptuj. Ob tej priliki je bil izdan Almanah ,,60 let tenisa v Ptuju", ki opisuje dejavnost in pomembnost tenisa kot rekreativnega športa in v krepitvi narodne zavesti v letih po prvi svetovni vojni. Teniški šport pa dobi močan razmah po ustanovitvi Teniškega kluba Ptuj 1978 in močno povečanje članstva tako, da se je članstvo odločilo zgraditi 4 nova igrišča ob podpori širše družbene skupnosti. Nedvomno bo ta pridobitev vplivala na še večji razmah tenisa med mladino, ki bo v prihodnje nedvomno uspeSno na.stopala za barve Ptuja. anc MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES V nedeljo su se v Lcskovcu pomerili med sabo ženski nogometni ekipi z Majskega vrha in Leskovca, elupa iz Pobrežja se tekmovanja ni udeležila, ker je v dopoldanskem času deževalo. Tekma je bila sicer napovedana za ob 13.30. vendar je le nekaj minut prej nehalo deževati, zato se je tekmovanje pričdo z enoumo zamudo. Dekleta so pokazala pravo spretnost v nogometu in gledalci, bilo jih je olirog 300. so v začetku misliii, da se bodo lahko od srca nasmejali, saj do sedaj v Leskovcu ni bilo še nobenega ženskega nogometnega turnirja. Toda kaj kmahi so ugotovili, da so se motili. Nogometašice so bile prav tako bor- bene, kot da Ih nogomet igrale že od mladih nog. V prvem polčasu sta biH moStvi enako močni in borbeni, zato je bil rezultat 1:1. V drugem polčasu pa so se dekleta iz Leskovca vživela v igro in nasprotnicam Se trikrat zatresla mrežo. Nič ne de! Dekleta z Majskega vrha so tokrat poraz Športno prenesla. Torej veseli smo lahko, da so se tudi dekleta navdušila za igranje •nogometa. Sicer zaenkrat delujejo samo tri ekipe, v bližnji prihodnosti pa pričakujemo odziv deklet tudi iz drugih krajev ptujske občine. Ijh Trmtck boibcs^ srečanja ekip Lcskovec in Majskega vrha. NASTOP NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V petek in soboto je bilo v Mariboru državno posamično prvenstvo v atletiki za Sane in člaiuoe. Brez udeležbe ni ostal tudi ptujski atletski klub, saj so se prvenstva udeležili Marija Vindiš, Sonja Pajenk in Mirko Vindiš. V petek je nastopil Mirko VindiS in sker v teku na 10 tisoč metrov. V močni konkurenci je osvojil sedmo mesto. V soboto pa sta nastopili Sonja Pajenk in Marija Vindiš. Pajnekova je v skoku v višino kljub slabšim pogojem za skakanje presenetila in osvojila šesto mesto v konkurenci najboljših jugoslovanskih skakalk. Preskočila ie 173 cm na 176 cm pa ni uspela, saj bi to bil njen posd)ni rdiord, ki je sedaj 175 centimetrov. Marija VindS je v teku na 3000 metrov osvojila šesto mesto, z ne- koliko več hrabrosti pa bi lahko bfla veliko bolje uvrščena. Možnosti so bile celo za tretje mesto. Namreč, tekla je v skupini igralk, ki so se uvrstile od tretjega do osmega mesta. Zakadi slabšega zaključnega teka bi morala napasti v sredini teka in si do zaključka nabrati dovolj prednosti. Tega ni storila in se je morala zadovoljiti s Šestim mestom, čeprav to ni slaba uvrsti- tev. V prihodnjih nastopih bi verjetno kazalo več tvegati, saj bi si tako pridobila potrebno samozavest za večje dosežke. MALEGA NOGOMETA VEDNO MANJ Pred leti so mali nogomet igrah sirom ptujske občine. Ni manjkalo turnirjev v malem nogometu, ki so jih prirejale OO ZSMS, športna društva in DO. Na igriščih po KS in vaseh je bilo ob sobotah in nedeljah v poletnih mesecih vedno živo. Saj se ob njih niso gnetli le igralci, temveč tudi številni ljubitelji te zv rsti nogometa. Kaj pa danes? Danes je takšnih turnirjev vedno manj. V letih 1978 in 1979 ni bilo nedelje, da ne bi bito turnirja, še več. celo po več turnirjev je bilo na isti datum. Letos pa lahko te kar na prste preštejemo, tako redki so. Izgleda, se se ljudje počasi naveličajo dela in organizacije glede takšnih turnirjev, mlajši pa izgleda ne upajo poprijeti stvari v roke. da bi organizirali takšne turnirje. Ni bilo drevesa in oglasne deske, kije ne bi krasil plakat in vabil ljudi na turnir v malem nogometu. Danes pa gledamo nekaj tednov stare plakate o turnirju, kije že bil, ker jih pač niso zamenjali z drugimi. V Mariboru prireja M K 2SMS kar osmo tekmovanje v malem nogometu za »Pokal mladih«. Mali nogomet bodo Mariborčani igrali od septembra do junija, ko bo tudi finalna tekma in podelitev priznanj. Mislim, da bi bilo ta primer vredno posnemati tudi v Ptuju. ZB 4. JULIJ NA SMUČEH Zamislite si, dan borca 4. julij na smučeh! Skoraj neverjetno! Toda organizatorji ptuj- skega smučarskega kluba mislimo tudi na to. Sobota, dan pred praznikom — preko 30°C nad ničlo, mi pa obloženi s komplemo smu- čarsko opremo, »natelešeni« z nabasanimi nahrbtniki, ob katerih ponosno >>bingljajo« najrazličnejše obarvani pancerji. Krona tri- dnevne smuke je bila vlečnica — last S. K. Ptuj. Bilo nas je 14 — vse generacije — od najmlajše Purice, do najstarejše Solee, vmes pa vedno luškana čmooka Sonjica. Največje bilo fržbonekov, ki so še zelo mladi. To so bratje Kovačiči, Holivudar in Marko-Angel- ca, pa Lučka in Maja. Sanja vsa v stilu, osnovnošolec Borci, Skok, Zidar z ženo Rtg. Zares enkratno! Tik pod pri.stankom, na 1300 m nadmorske višine Ledenik dolg 400 m, vreme sončno, toplo, le da nas je tu in tam prestrašilo grme- nje, še bolj pa kolegica RTG, ki je razvila teorijo, kako se ubraniš v gorah pred strelo. Lučka v elementu ... Da nas je malo manj strah, pa je Skok Zidak zajuckal. tako da je bil strah pozabljen. Vsi smo pozabili, da nismo na Jahorini — tako zagnano smo vozili med palicami, ki jih je Fcrcnc-čit. ki mu nikoli nič ni težko žrtvovati za SK-Ptuj, poleg vlečnice vsako jutro peljal do koče SK Jesenice. S torbami s suho hrano, alpskim mlekom, pa seveda z deščico za rezanje klobas in nožem, smo obloženi pešačili precejšnji kos alpske poti. Zmagovala je dobra volja, smeh in prešerno razpoloženje vseh nas. Bili smo kot ena velika družina. »Južnali« smo kar na prostem poleg alpskega potoka, žejo smo gasili s potočno vodo — brez klora in vse to v kopalkah. S smučišča smo se vračali peš. tokrat manj obloženi, ker smo smuči kar .shranili na odprtih »dilah« smučar- ske koče jeseniškega kluba. Vse ostalo nam je odpeljal Ferenc s svojim poštno rumenim R- 4. ki ga ne moreš zgrešiti niti na razdalji več deset kilometrov. Ob cesti med Vršičem in Kranjsko goro smo se ustavili ob alpskem jezeru jasna kristalno čista voda, okolica polna zelenja, z vseh strani mogočni vrhovi Julijskih Alp, vmes pa visoke smreke, drobni cvetovi planin.skih rožic najrazličnejših barv! Človek bi si zaželel pred seboj platno, paleto tisočerih bar\' in malo smisla za slikarstvo, da bi lahko nesel s seboj domov sliko o v.sem. kar vidiš. Ob jezeru vesela druščina štajerskih smučarjev, najhrabrejši v ledeno mrzlem jezeru, manj hrabri pa ob njem v kopalkah. Tako smo ožgani od sonca, prešerno razpolo- ženi pozabili na utrujenost. V Krajnsko goro smo prihajali proti večeru. Večerjali smo po pol pizze na osebo, največje razkošje pa je bilo, ko smo si privoščili dve porciji za dve osebi mešanega mesa na žaru — nas pa 14. Kruha smo pojedli še pa še. pa špricarje s haložanom in radensko smo našli v gostilni ')Boč«. Naša Sonja pa v takem razpoloženju krega svojega moža. kajti človek ne prenese več kot malo pivo. Ugotovimo, da je to profesionalna deformacija pedagoškega po- klica. Toda brez nje bi bili zagotovo lačni. Pa tudi njen blagi nasmešek nas je parkrat moralno dvignil. Spoznali smo tudi, da cela Štajerska ne zmore toliko diskotek kot sama Kranjska gora. Ena lepše opremljena kot druga, v eni boljša muzika kot v drugi. Celo živa muzika je v njih. Rajali .smo po dnevnem redu vsaj do 23. ure. in to v času Mundiala. ko še nismo p>of>olnoma pozabili izpada jugoslo- vanske reprezentance. Da dvigne moralo našim navijačem, je Ferenc dvignil razpolože- nje v nabito p>olni diskoteki v hotelu Larix z glasnim Eviva Espania. Presenečeni muzikan- ti so za kratek hip odložili instrumente, nas gledali kot 13. čudo. takoj za tem pa z največ- jo vnemo odigrali Eviva Espania. Šarmantna pevka je zapela, plesali smo tako efektno, samo kastanjete so še manjkale v naših rokah. Tam smo še srečali ptujske Petro 1-mogotce. Pot nazaj: 8 krat prestopiti iz vlaka na vlak od K. G. do Ptuja. Prtljaga dol, prtljaga gor. Nič nam ni bilo težko. Le na ptujski železniški postaji in to ob 24. uri, 6. julija je bilo nekam čudno. Na vseh obrazih si lahko prebral eno samo misel — zakaj se razhajamo, zakaj je tako hitro minilo. Smučarski klub iz Ptuja živi in dela v svojem imenu komaj dve leti. Šteje 150 članov. V Ptuju organizira smuč. sejem, šolo smučanja v zimskem času. letos pa pripravlja akcijo — odkrivanje novih smučišč. Vsi, ki Poze v visokem stilu jugosk)vanske reprezentance. delamo v klubu, delamo z veliko voljo. Kdorkoli se je vpisal v smuč. klub, je v njem ostal, vedno več nas je. Poceni in organizirano se učimo smučati, usposabljamo mlade vadi- telje smučanja, kontaktiramo s šolami v ptujski občini. Vsi ljudje — otroci, mladinci, odrasli — vsi smo potrebni rekreacije tudi pozimi. Bele poljane doživiš zagotovo popol- nejše v naravi, ne pred televizorji. V Jugosla- viji imamo prelepa smučišča ni treba deviz in najmodernejše uvožene smučarske opreme, samo volja in vpis v smučarski klub je potre- ben. Še malo poletja, jesen je dostikrat bela in že se vidimo na snegu! Pridite! Solea Dvodnevni izlet na Ivančico Štiri ptujske planinke so se pred tedni mudile na dvodnevnem izletu na 1061 m visoki Ivančici v hrva- škem Zagorju, kjer je bilo, kot Dravijo zelo lepo. Zjutraj so se s prvim vlakom ovipeljale iz Ptuja do Cakovca. kjer so presedle za Varaždin in z vlakom do Golubovca oz. Ivanca, od tod pa peš v Jasnec. Pot jih je vodila skozi Prigorec ob p)Otoku, ki je nekdaj gnal številne mline in žage. Vse to je danes že zgodovina, precej mlinov in žag v razvalinah, o nekaterih pa niti sledi ni več. Prigorec je vznožje Ivančice in od tu vodi več poti v planino. Cez Konjec je najbližja, vendar strma pot, zato so si naše planinke izbra- le lažjo in daljšo pot čez Mrzljak. Koča na Ivančici ima 40 skupnih ležišč in je bila dograjena šele pred dobrim mesecem, s tem pa obnov- ljena in ponovno odprta. Oskrbo- vana je samo ob sobotah in nedeljah. Ležišča so nova in zelo lepa, vzdušje pristno zagorsko, hrana domača, izdatna, dobite lahko domače klobase pa tudi srnjakov golaž. Ce še niste bili tam, odločite se za pot na Ivan- čico, prav gotovo vam bo lepo in dobro. * Rakuša tujske planinke so sodelovale pri pečenju pečenke Foto: Tilika Rakuša Diploma z Magifesta Ptuičan, poklicni magik, Mar- jan Lizzi se je pred kratkim udele- žil velikega mednarodneea tek- movanja magikov Magifesta v Karlovih Varih v CSSR. Pri- reditve, ki zbere številne poklicne magike, med njimi resnične moj- stre, se je udeležil predvsem zaradi nabiranja novih izkušenj, novih znanj in spoznanj o svoji vred- nosti. Zato se je odločil tudi za nastop na tekmovanju in se občin- stvu predstavil v šaljivi magiki. z uporabo domačih živali. V svoji kategoriji si je za prikazane veščine in ideje prislužil diplomo. Pravi, da bi lahko bilo še veliko bolje, vendar živali niso bile dresirane in to mu je odvzelo precej točk. V pogovoru po vrnitvi nam je Marjan predstavil poklic magika. senčne in svetle strani tega posla. V sedanjem trenutku je senčnih strani več, od statusa, do nabave ustreznih pripomočkov in organi- ziranja nastopov. Prepričali smo se. da je takšno delo vse prej kot rožnato in je zanj potrebna res velika privrženost. Tega Lizzi ju ne manjka, zato vztraia na tei življenski poti. Ne dela popolnoma samostojno, je namreč član Društ- va artistov Slovenije, pri nastopih pa mu velikokrat pomagajo prija- telji — poklicni ali ljubiteljski ma- giki in tudi družina. Vendar takšno sodelovanje ni stalno, težko je naj- ti sodelavce za daljše sodelovanje. Diploma z Magifesta mu veliko pomeni, saj je to krepka spodbuda za nadaljnje delo, čeprav sam ugo- tavlja, da mu v kvaliteti še precej manjka. V tisti kvaliteti, ki si je želi sam. Prav je tako, saj je v takšnem poslu stanje na mestu lahko zelo dvorezen meč. Dodajmo Se, da se ob rednih nastopih Marjan Lizzi pripravlja na jesensko turnejo po Vojvodini. 1. kotar Marjan Lizzi 12 - ZA RAZVEDRILO 12. avgust 1982 - TEDNIK TEDNIK — 12. avgust 1982 OGLASI IN OBJAVE - 13 Mladi traktoristi pred tekmovanjem. Foto: J. Hvaleč Najboljša med vsemi je bila Stanka Smolinger. Foto: J. Hvaleč Občinsko traktorsko tekmovanje v Markovcih v soboto, 7. avgusta je v Markovcih potekalo občinsko traktorsko tekmovanje. Mladi so se pomerili v oranju, nato v spretnostni vožnji, na koncu pa so imeli .še teoretični preizkus znanja. Organizator tekmovanja je bila občinska konferenca ZSMS — konferenca mladih iz kmetijstva.' Tekmovanja se je udeležilo 23 mladink, mladincev in članov. Kako so se mladi izkazali v tekmovanju pa so si ogledah tudi krajani iz Markovec. Med mladinkami si je največ točk nabrala Stanka Smolinger, kije dosegla največje število točk nasploh, 318 točk, drugo mesto pa si je priborila Marija Štrafela z 234 točkami. Med člani je največ točk zbral Stanko Medved 288 točk. Stanislav Valič 269 točk in Anton Peklar 203. točke. Mladincev je nastopilo kar 18. Naj- več točk je dosegel Silvo Beranič 300 točk in prvo mesto, Anton Planinšek 294 točk in drugo mesto ter Janez Medved 288 točk in tretje mesto. Mladi tekmovalci so delali glavne napake pri odpiranju brazde, to pa predvsem zato, ker je bilo precej novincev in niso imeli določenega znanja. Tudi pri zaključku so bili tekmovalci slabo ocenjeni, šibke točke so bili razori. Pri tekmovanju so odbili tudi do 25 točk tistim, ki .sojim drugi pomagali pri obtežitvi pluga. Tekmovalcem, ki .so pokazali največ znanja tako v oranju, spretnostni vožnji in teoriji, je priznanja in pokale podelil referent za polje- delstvo pri kmetijskem zavodu v Mariboru Jože Miklavc, kije bil na tekmovanju predse- dnik strokovne komisije. Po podeUtvi je nekaj besed zbranim spregovoril še direktor kmetij- ske zadruge Ptuj Miran Glušič. »Tekmovanje mladih traktoristov ima izre- dno vrednoto v tem, da doprinaša .svoj delež k intenzivnejšemu kmetovanju in s tem nepo- sredno večjo tržno proizvodnjo. S tem ko smo si zadali eno najodgovornejših nalog v našem kmetijstvu, preskrbeti na.šo družbo s 85 % hrane, ki bo pridelana na naših poljih, pomeni za nas kmetijce jasno perspektivo za jutrišnji dan. Pravilno in smotrno je izkoristiti naše naravne danosti za pridobivanje hrane, po- meni pravilen in strokovni pristop k pravilni pripravi zemlje za setev in delček tega je pri- spevalo tudi današnje tekmovanje. Izhajajoč iz potreb današnje družbe in glede na naravne danosti se pred naše področje postavljajo iz- redno zahtevne proizvodne naloge. Pridelati je potrebno najmanj 2500 ton tržne pšenice, prav tako je potrebno pridelati več kot 20 ton slad- korne pšenice ... Da pa lahko računamo na to, da bomo pridelali vse to, kar smo si zadali v načrt lahko računamo na mlade kmetovalce, ki bodo zmožni ob ustrezni samoupravni orga- niziranosti uporabiti znanje in izkušnje za večjo družbeno organizirano tržno proizvod- njo. Naše kmetovanje je v tem trenutku, ko bijemo boj za gospodarsko stabilnejšo us- merjeno kmetijstvo . . .« Tovariš Glušič je povdaril, da je odslej po- trebno biti še večjo bitko za vsako ped obde- lovalne zemlje, boj pa bo dobljen, če se bodo kmetje med sabo povezali, če bodo združevali svoje znanje in voljo in se ustrezno organizirali. Tekmovanje, ki je bilo izvedeno je bil delček prizadevanja za večji organizacijski in stroko- vni pomen. Na koncu razglasitve in podelitve priznanj se. je Janez Žampa zahvalil pokrovitelju tekmo- vanja Kmetijski zadrugi Ptuj in Obdravskemu zavodu za veterinarstvo in živinorejo v Ptuju, Kmetijskemu zavodu v Mariboru, Kmetij- skemu kombinatu Ptuj in drugim. Mladi, ki so se v tekmovanju najbolje izka- zali bodo 21. avgusta zastopaU ptujsko občino na regijskem tekmovanju, ki bo letos v Pesnici pri Mariboru. Jana Hvaleč Dvojni umor na osamljeni tlomačiji Zločin pojasnjen! Tik pred natisom smo na ONZ Maribor z>edeli, dajeta zločin že pojasnjen. Storilec dvojnega gnusnega uboja je 22-letni Franc Horvat, Clodeninci 26. Storilec je sin 59-letne Štefanije Horvat, k zločinu pa naj bi ga napeljal njegov polbrat. Dvojni uboj so pogoji vale neurejene socialne razmere in zemljiški spori. Obširneje o zlo- činu bomo poročali v prih. štev. Tednika. V naselju Godeninci v KS Sredi- šče ob Dravi so sosedje našli v ne- deljo, 8. avgusta okoli 13. ure na osamljeni domačiji št. 25 umorjenega 84-letnega Mirka Gala in hudo ranjeno 75-letno Justino Segula, ki je med prevozom v ptuj- sko bolnišnico umrla. Takoj so obvestili tudi Postajo milice v Ormožu in pristojne organe notra- njih zadev, ki so takoj začeli s temeljito preiskavo na kraju zloči- na. Umorjena Mirko Gal in Justina Segula sta živela na mali kmetiji v Godcnincih št. 25. Hiša stoji na sa- mem v bližini gozda. Lepo obdela- ne njivice v okolici pričajo, da sta umorjena bila skrbna človeka, ki sta kljub visoki starosti še pridno delala in živela v miru in razumeva- nju s sosedi. Pri sosedi Horvatovi sta tudi dnevno jemala mleko in prav Horvatova je našla ta grozljivi prizor. Mirka Gala so našli na hodniku, Justino Scgula pa med vrati v spalnico. Oba sta imela več udarcev po glavi in presek line. V ponedeljek je bila v središču ob Dravi obdukci- ja obeh trupel ob prisotnosti preiskovalnega sodnika Mirka Bezjaka. Zločin je globoko pretresel pre- bivalstvo v okolici. Ljudje upajo, da bo preiskava uspešna in da bodo morilca kmalu odkrili. Kdo in za- kaj ju je umoril, je težko domneva- ti, saj ljudje ne najdejo pravega vzroka, niti ne vedo, če sta imela pri sebi več denarja. Po znakih so- deč se morilcu tudi nista upirala, verjetno sta bila preslabotna in otrpla od presenečenja. O zločinu bomo še poročali takoj, ko bodo znani rezultati preiskave. -u ČRNA KRONIKA v tednu od 2. do vključno 9. avgusta so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v šestih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili eno hudo in pet lažjih telesnih poškodb udeležencev, na vozilih pa je škode za okoli 445.000 din. Med vzroki nesreč je na prvem mestu neprimerna hitrost, zatem pa izsiljevanje prednosti in vinjenost. VSE VEČ TATVIN Na postaji milice v Ptuju so nasopozorili, daje zadnje čase vse več tatvin koles in koles z moto- rjem in to predvsem zaradi tega. ker jih lastniki ne zaklepajo. Vse kaže. da še zmeraj ne zaležejo številna opozorila in priporočila, da bi se občani obnašali bolj sa- mozaščitno. Tudi prav — samo za koga? NEPREVIDNO PREČKANJE V torek, 3. avgusta je ob 9.15 prišlo do prometne nezgode na regionalni cesti pri Markovcih. Kolesarka Elizabeta Štumberger iz Prvenc se je peljala iz smeri Markove proti Prvencem po lo- kalni cesti. Ko je pripeljala do regionalne ceste se ni prepričala, če je ta prosta, ampak zapeljala nanjo v trenutku, ko je proti Borlu peljal voznik o.sebnega vozila Ot- mar Kramberger iz Rabelčje vasi v Ptuju. Prišlo je do trčenja v ka- terem je kolesarka utrpela hude telesne poškodbe. PREHITRA VOŽNJA? V ponedeljek, 2. avgusta ob 5.00 se je zgodila prometna ne- sreča na regionalni cesti v. Stojn- cih. Voznik osebnega avtomobila Dragutin Šafar iz Nedeljanca (občina Varaždin) se je peljal proti Borlu. Na levem ovinku gaje zaradi neprimerne hitrosti zane- slo na levo stran cestišča, kjer je trčil v nasproti vozeče vozilo, ki ga je upravljal Mladen Hmčič iz Cestice. Kljub močnemu trčenju stajo voznika odnesla brez hujših poškodb, na vozilih pa je za okoli 90.000 din materialne škode. PRETESNO PREHITEVAL V ponedeljek. 9. avgusta ob 15.00 se je zgodila prometna ne- sreča na lokalni cesti v Pacinju. Voznik kombija Ludvik Habjanič iz Ptuja je peljal.od Podvinc proti Pacinju. ko je začel prehitevati pred sabo vozeči tjaktor. ki gaje upravljal Avgust Štebih iz Saku- šaka. Habjanič je traktor prehite- val tako tesno, da je zadel v levo kolo. pri čemer je zaneslo vozili vsako na svojo stran — v jarek. Voznik Habjanič je utrpel po- škodbe, obstaja pa utemeljen sum. da je vozil pod vplivom al- kohola. UBILA GA JE ELEKTRIKA V nedeljo. 8. avgusta je med popravljanjem radijske antene ubil električni tok 18-letnega An- tona Kokota iz Goričan 20. Sedaj pokojni je imel na strehi žično anteno, ker je bil radioamater. Antena .se je strgala in padla na streho ob konzolo električnega vodnika. Ko je Kokot hotel to popraviti, seje žica antene dota- knila električne napeljave in električni tok ga je ubil. — OM S KOLESOM V STOJECI AV- TOMOBIL V sredo. 4. avgusta zjutraj nekaj pred 6. uro seje po Ptujski cesti v Ormožu peljal Franc Kandrič iz Cvetkovcev 77 na ko- lesu z motorjem. Zaradi nepri- merne hitrosti ni mogel obvladati kolesa, zato se je zaletel v zadnji del stoječega osebnega avtomo- bila, last Ivana Škrjanca iz Mi- hovcev 73. Po trčenju je Franc Kandrič padel po cestišču in se hudo poškodoval, prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. _ u PEŠEC UMRL Na lokalni cesti v Gaju pri Pragerskem je v petek, 6. avgusta ob 12.15 voznik Stanislav G laser iz Bolečke vasi (KS Dolena) z osebnim avtomobilom trčil v pe- šca Franca Beleta. domnevajo, da je doma v okolici Rogatca (drugih podatkov še nismo dobili). Pri tem je bil Franc Bele tako poškodo- van, daje kmalu po nesreči umrl. - u VOZILO OBSTALO V POTO- KU V naselju Soviče (KS Videm pri Ptuju) je v soboto, 7. avgusta ob 18.10 voznik osebnega avto- mobila Jože Cafuta iz Kidričeve- ga 8 zapeljal s ceste in nato v po- tok, kjer je avtomobil obstal na levem hok\i. Pri tem je bil voznik hudo ranjen in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico, dočim sta so- potnika dobila le lažje poškodbe. - u Kljub pozni setvi dobra žetev Pri Kmetijskem kombinatu Slovenska Bistrica, nosilcu kmetijske proizvodnje na območju občine Slovenske Bistrice so na letošnji pridelek pšenice gledali s precejšnjo zaskrbljenostjo, saj so v času setve imeli precej zamude. Vzrokov za to je bilo več, večina med njimi pa je bila objektivnih. Zaskrbljenost nad količino in kvaliteto pridelka je bila pri Kmetijskem kombinatu Slovenska Bistrica toliko večja, ker so sejali na komaj melioriranih površinah in s tem tudi dokaj slabi strukturi zemlje. Večino težav pa so premagali z veliko prizadevnostjo vseh zaposlenih v Kmetijskem kombinatu, kar je videti tudi danes, ko trije kombanji pospravljajo Se zadnje površine 176 hektarjev njiv posejanih s pšenico. Z žetvijo so pričeli 20. julija in jo bodo uspeli zaključiti v pred- videnem roku. Po hektaru bodo pridobili povprečno 4500 kg pšenice, kar je glede na začetne težave, predvsem pozne setve zelo ugodno, čeprav pomeni takšen pridelek povprečje v slovenskem merilu. Za uspeh pri spravilu pšenice se lahko zahvalijo tudi skrbnim pripravam na letošnjo žetev, saj so za spravilo letos prvič uspeli usposobiti kar tri kombajne. Uspešni proizvodni rezuhati pa ne zagotavljajo tudi finančnega uspeha, saj z iztržkom ne bodo uspeli pokriti proizvodnih stroškov. Težave so nekoliko omilili s setvijo visoko kvalitetnih semen. Pri kmetijskem kombinatu Slovenska Bistrica načrtujejo, da bodo pridelek pšenice v celoti prodali v okviru SOZD TIMA Maribor, s katerimi že vsa leta uspešno sodelujejo pri odkupu kmetijskih pridelkov. Viktor Horvat MOŠKANJCI 10. kmečki praznik Tudi druga polovica letošnjega kislega poletja, vsaj kar se vremena tiče, je bogata na turističnih prireditvah. Ze to soboto, 14. avgusta bodo prizadevni gasilci v Moškanjcih pripravili 10. kmečki praznik, katerega glavni poudarek je na pridelovanju luka. Kmečki praznik pa nosi tudi sodobno vsebino: letos bodo prikazali sodobne stroje za pridelovanje sladkorne pese. Svoje pa bodo pokazali tudi jedci liika. Prireditev bo pri vaškem domu v Moškanjcih ob 16. uri. Ce bo vreme slabo pa v domu. Obiskovalcem bodo poleg bogatega programa, ponudili tudi pristna domača jedila in pijačo. Za dobro voljo in razpoloženje pa bo skrbel ansambel Tornado. Kmečki praznik pripravljajo tudi na Destrniku. Le-tega bodo organizirali v nedeljo, 22. avgusta. Organizira pa ga najmlajše turistično društvo v občini, turistično društvo Destrnik. MG Tudi v Ormožu tekmovanje traktoristov V soboto, 7. avgusta popoldne je bilo občinsko tekmovanje traktoristov tudi v Ormožu. Mladi zadružniki so se pomerili v oranju in pokazali svoje strokovno znanje o kmetijstvu in kmetovanju z iz- polnjevanjem testov. Udeležba je bila bolj skromna, saj se je tekmovanja udeležilo le 11 mladih kmetovalcev. Prvo in drugo mesto sta si delila Miran Janežič iz Krčevine pri Ormožu in Ivan Kovačič iz Ormoža, tretji pa je bil Stanko Hergula iz Cvetkovec. Ti trije bodo ormoško občino tudi zastopali na regionalnem tekmovanju. Od mladih zadružnic je tekmovala le Stanka Soštarič iz Sodinec, ki pa je pokazala precej znanja, saj je med razvrstitvijo med tekmovalce moškega spola bila sedma. —u osebna kronika RODILE SO: Kristina Galun, Sestrže 49 — deklico; Zlatka Podvornik, Kidri- čevo 13 — Nušo; Dragica Toplak, Podvinci 83/a — dečl^a; Miroslava Vindiš, trnovec 16 — Natašo, Sonja Sledič, Ptuj, Trstenjako- va 16 —- dečka; Angela Pravdič, Gajevci 27 — deklico, Marija Vidovič, Medribnik 11 — Boštjana; Terezija Karba, Radomerščak 57 — dečka, Vražič-Brezinšek Marija, Zakl 25 — Dejana; Jožefa Hablja- nič, Senešci 78 — Jožeta; Olga To- bias, Pacinje 41 — dečka; Kristina Bezjak, Drstelja 45 — Dušanko; Jožica Hamonajec, Jiršovci 49 — deklico; Tatjana Potočnik, Ptuj, Trubarjeva 13 — Primoža, Bah- rija Hodžič, Salovci 2 — Lidi- jo; Jerica Perkovič, Starošinci 19 — deklico; Dragica Vidovič, Stojnci 83 — Janeza. POROKE: Franc Korenjak, Dragovič 1 in Marija Senkiš, Podvinci 95; Mar- jan Kores, Stoperce 60 in Irena Bogme, Stoperce 67; Franc Segula, Hlaponci 45 in Marija Zavec, Polenšak 17; Franc Arnuš, Podlehnik 81 in Ana Hren, Podlehnik 81. UMRLI SO: Martin Arnuš, Nova vas pri Ptu- ju 17, roj. 7. 11. 1903, umrl 1. 8. 1982; Neža Pihler. Pacinje 21, roj. 1901, umrla 3. 8. 1982, Janez Segula, Kukava 57, roj. 1908, umrl 31. 7. 1982; Viktor Car, Apače 94, roj. 1953, umrl 31. 7. 1982; Tomaž Luk man. Središče ob Dravi, Slovenska 23, roj. 1904, umrl 5. 8. 1982; Neža Erharič, Tomaž pri Ormožu 4, roj. 1912, umrla 5. 8. 1982; Feliks Majcen, Muretinci 63, roj. 1908, umrl 4. 8. 1982; Janez Vidovič, Stojnci 83, roj. 6. 8. 1982, umrl 6. 8. 1982. TEDNEK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062) 771-261 in 771 226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov.