Posamezna Številka 1 K. Poštnina pla2ana v gotovini. Štev. 90. V LIdMM v pelek One U aprila I92L Lete XLIX. »SLOVENEC« valja po ioiitl aa v«« atreai Jugoslavije in t I>|obl|aal: u oelo leto naprsj. K «40*—. x« »ai lata „ • • m 120-— s* lata i. . • ■ M*— u »» t»»«««c „ ,. M 20'— 3kt»iytt»matToeeiQW)'no — Sobotna izdaja: s &» oe.u leto.....K 40 — a a tnoaemstvo ... ,, 55 — Tn sera ti: Eiaostolpna peUtvr««* '»9 mm Stroka ln 3 mat uU nje prostor) sa enkr»: . . . r» S 6'— poslana itd. . . po K. 8— Pri večjem aaroitl* 9«(;tisL HajmanjšI oglas ->9/9 st«. it 15. Iibaja vsak dan IsvtemSl nonedoi)ka In .ineva oo prae* nlkn ob S. uri zjuiiaj. Uredništvo ]• t Kopitarjevi altol Stev. 8/ID. Ko. oplal sc aa vračajo; nelrrnltlrana plsm- se ae ipr«|ema|o. Uredit. telet Siv. 50, oprava. Stv. 328. Političen list za slovenski narol Oprava |» v Kopitarjevi al. 6. — Kačun poštne (u aa. ijnbljanske St. S50 aa naročnino la St 349 sa oglase, avstr. la češtte 24.797, ogr. 26.511, bosn.-nero. 7aB3. ministra na r. dr. Koro u seli kanstlfiiaisfe dne 15. aprila lil!. Vladne stranke n?so iskale sporazuma glede razdelitve države. Konsldlirati moam, da sc dosedaj v tej stvari ni iskal nikak resen sporazum z nami, in če je gospod minister za konstituanto včerai govoril o kakem sporazumnem delu, moram reči, da je to samo solnem ali samo prazna fraza. Dosedaj se stvarno ni iskal v tej stvari sporazum z nami in jaz to konstatiram radi tega, da se zsu^leži, da bo zgodovina vedela, kako je ta stvar. Govornikov o stališče do zgodovinskih mej v Vesničevem kabinetu. Minister notranjih zadev Milorad Draškovič: Bili mo kolege v kabinetu g. Vesniča. Sklenili smo pogodbo in v to pogodbo se je sprejelo tudi to, da se princip zgodovinskih mej negira. To točko je priznal in podpisal tudi gospod Korošec. (Burno ploskanje v centru.) Takrat, gospodje, ko smo pri vladnih strankah pripravljali načrt ustave v kabinetu g. Vesniča, se je stavilo v neki seji, kateri je predsedoval predsednik ministrskega sveta, in pozneje še v drugi seji, kateri je predsedoval Njegovo Visočanstvo regent, tudi vprašanje, ali smo za enostavno unitarno državo ali za zloženo federativno državo. Enoglasno, ne izvzemši niti gospoda Korošca, niti gospoda Drinkoviča, je bilo sklenjno, da bodi naša država uni-tarna, enostavna država. To so zgodovinska fakta, ki sem si jih zapomnil in zabeležil. Gospodje, tako stoji stvar. Dr. Anton Korošec: Zopet moram na glasiti, da smo vstopili v vlado pod pogojem, da se zgodovinske meje ne negirajo. Nikdar nisem podpisal ničesar, s čimer bi se zgodovinske meje odpravljale. Predsednik dr. Ivan Ribar: Besedo ima g. minister Draškovič. Minister Milorad Draškovič: Pogajanja za sporazum za sestavo kabineta vodila sta na eni strani g. Vesnič in g. Ninčič v imenu parlamentarne zajednice, kakor se je takrat imenovala skupina radikalnega kluba, Narodnega kluba in Jugoslovanskega kluba, a kot predstavnika druge zajednice, demokratske zajednice, sva vodila pogajanja g. Pribičevič in jaz. In v tej lastnosti smo g. Ninčič in g. Vesnič z ene strani, g. Pribičevič in jaz z druge strani podpisali ta sporazum, ki je obvezen i za g. Korošca i za g. Drinkoviča. Dr. Mate Drinkovič; Gospod predsednik, prosim besede. Predsednik dr. Ivan Ribar: Če g. Korošec dovoli, Vam hočem dati besedo. (Klici: »On sedaj ne more govoriti!« Poslanec Pavle Marinkovič: »Oba zaeno ne moreta govoriti!«) Gospodje, prosim, mir! Če g Korošec dovoli, g. Drinkovič more govoriti. Dr. Anton Korošec: Dovolim, toda samo pod pogojem, da čas, kar bo govoril, g. Drinkovič, ne gre na moj račun. (Nemir.) Predsednik dr. Ivan Ribar: Gospodje, prosim, mir. G. Korošec je dovolil g. Drinkoviču, da govori, in jaz mu dajem besedo. Dr. Mate Drinkovič: Jaz ne morem drugega, nego potrditi dejstva, ki jih je tu navedel g. dr. Korošec, namreč, da se mi nismo spuščali v posameznosti sporazuma ali dogovora med g. Vesničem in drugimi strankami, niti nismo bili za to vprašani. Minister prosvete S. Pribičevič: »Pa im? Vaš odgovor vse točke!«) Jaz izjavljam, da bom jutri prinesel tri pisma, ki sem jih pisal tekom teh pogajanj g. Ves-niču, iz katerih se razvidi, da smo jasno in odločno povedali: mi vstopimo v to vlado samo, da obvarujemo državo nesreče in da omogočimo volilni red. Čeprav nas pri tem izrabljajo. Da, gospodje, da se pustimo izrabljati, to smo tedaj rekli; a jaz bom jutri prinesel in tukaj prečital omenjena tri pisi . (Nemir.) Sahib Korknt: Prosim besedo k poslovniku! Predsednik dr. Ivan Ribar: Nimate besede Sedaj govori g. Korošec. Dr Anton Korošec: Meni je to nerazumljivo tudi radi tega, ker se mi zdi nemogoče, da bi bil g. Vesnič kaj takega podpisal. Spominjam se ravno iz našega kabineta, da se nam je glede avtonomije in glede zgodovinskih mej dopustilo predlagati vse, kar so naši klubi zahtevali. Za to imate kot zgodovinski moment oddvo-jeno mišljenje dr. Korošca, ki ga je predložil ustavni odbor in iz katerega se razvidi, da se je tudi v kabinetu g. dr. Vesniča že dovolil predlog, s katerim se uvaja o zgodovinske meje. To more vsakdo videti, in jaz mislim, da je tu kaka prevara, ali, kar je še verjetnejše, kaka pomota, ker sami veste, da smo v kabinetu imeli svobodo, da zahtevamo zgodovinske meje in da govorimo o avtonomijah. Strah pred nadvlado Hrvatov nad Srbi v nekaterih pokrajinah. Če mi zahtevamo tako zgodovinske meje, zgodovinske pokrajine, moram vprašati; kaj to ovira one, ki so nasprotni temu, osobito zakaj bi bilo to nevarno za srbsko pleme? Zopet moram odkrito govoriti. Za srbsko pleme bi bila dana možnost, da bi v pnih pokrajinah, kjer imajo večino | Hrvatje, prišlo do kake nadvlade, do kake hegemonije Hrvatov. (Klic iz centra: »Se ne bojimo tega!«) Mislim, da je to morda edina nevarnost in bojazen, ki plaši Srbe pred zgodovinskimi mejami. Če bi prišlo do take pokrajinske razdelitve, mislim, da bi Hrvatje, če jih sedite po dosedanji njihovi zgodovini, nikakor ne poskušali kake hegemonije ali nadvlade. Toda tudi če bi Hrvatje to poskušali, vemo vsi, da bo Belgrad centrala naše države in da bo srbsko pleme v tej centrali vedno tako močno, da bo lahko ne enkrat, ampak večkrat, vedno kadar bede hotelo, zabranilo vsako nadvlado koga drugega. Zato mislim, da sc tudi srbskemu plemenu ni treba bati razdelitve države z oziroin na historične meje. Če razdelite državo po zgodovinskih mejah, boste zadovoljili velik del hrvaškega in slovenskega naroda, imeli boste srečen i hrvaški i slovenski narod. (Živahno odobravanje na desnici.) Mislim, da bi rodila razdelitev države po zgodovinskih mejah velik uspeh, da bi imela velik efekt in da bi bila njena posledica solidarnost, ljubezen in edinost vseh treh plemen. (Ploskanje na desnici.) Decentralizacija zakonodaje in umtarizem (enotnost) države. Rekel sem preje, da hočem za enkrat govoriti samo o teritorialni razdelitvi države. Zato nisem takoj odgovoril na to, kar je zaklical gospod minister notranjih zadev, namreč o unitarizmu naše države. Mi se namreč ne ločimo od vladnega stališča samo glede razdelitve državne oblasti po pokrajinah. Dosledni svojemu demokratičnemu načelu in smotru zahtevamo, da se udeležuje čim več ljudstva pri zakonodaji in pri javni upravi. Mi zahtevamo, da se delegira zakonodaja in samouprava onim pokrajinam, ki jih mi predlagamo v svojem načrtu. Mislim, da ideal in tip demokratsko urejene države ni in ne more biti centralizem, ampak idealni tip demokratsko urejene države je samo država, ki je i v upravi i v zakonodaji decentralizirana, (Odobravanje na desnici.) Ljudstvo zahteva dandanes bolj in bolj, da se udeležuje zakonodaje in da samo odloča o svoji usodi. Zato mislim, da je treba odpreti vrata pokrajinskim samoupravnim skupščinam, da je treba dati tem skupščinam del legislative in del upravne oblasti. Vse to pa je pokrajinam od centrale delegirano. (Ugovori in medklici pri vladnih strankah.) Vem, kaj boste sedaj rekli. Saj je o tem govoril žc gospod minister notranjih zadev. Vi trdite, da je uničen unitarizem naše države, če dobijo pokrajine del zakonodaje in samouprave od centralnc oblasti. Toda temu ni tako. Samouprava pokrann ne ovira državne suverenosti. Kriteriji unitaristične države. Unitaristična država je tista, ki ima en teritorij, en narod in eno državno oblast. V tem se skladajo vsi učitelji državnega prava. Meni se zdi čisto naravno, da damo občinam in okrožjem, v katera hočemo državo razdeliti, tudi de zakonodaje. Saj imajo tudi po Vaši srbijanski ust..vi občine zakonodajno pravico. (Medklic: »To ni zakonodajna pravica, to je uprava.«) Ne, to jc zakonodajna pravica. (Nemir in ugovori.) Predsednik dr. Ivan Ribar: Prosim gospod« poslance, da ne prekinjajo govornika. Prav tako prosim gospode ministre, da ne vpadajo v govor. Poslanec dr. Korošec: Če razdelite državo na občine, ne bo nikdo trdil, da ste s tem uničili edinstveno državo; pravtako pa tudi nikdo ne more reči, da se s tem narod in ozemlje razdeli, če razdelimo državo na pokrajine ker obsega suverena dTŽavna centralna oblast še vedno s svojimi kompetencami vsa pokrajinska ozemlja in vse pokrajinsko prebivalstvo. Zato ni mogoče reči, da je razdelitev po pokrajinah istovetna z negiranjem narodnega in teritorialnega edinstva. Tretji element vsake države je državna oblast ali imperij. Učitelji državnega prava uče, da mora imeti vsaka državna oblast dva glavna znaka. Imperij mora biti najprej popolnoma suveren. Kaj je suverenost? Suverenost je okolnost, da nisem nikomur podrejen in da sem najvišja oblast. Toda pokrajinske oblasti, kakor jih mi zahtevamo, bi bile podrejene, bi bile odvisne in delegirane, ker niso samosvoje in nimajo lastne suverenosti. In baš radi tega je napačno, če se istovetijo pokrajine z državicami. Centralna državna oblast ohrani svoj imperij in svojo suverenost z ozirom na pokrajine, ker je pokrajinska oblast od centralne oblasti odvisna in njej podrejena, dočim je centralna oblast popolnoma neomejena in neodvisna. Pokrajinska oblast ima vedno svoj izvor v centralni oblasti kot najvišji oblasti. To je eno. (Medklic: »Po vašem bi bili dve suvereni oblasti v državi!«) Dve suvereni oblasti ste nemogoči; če sem podrejen, nisem suveren, a suverenost mora imeti kriterij najvišje oblasti. Drugo kar zahtevajo učitelji državnega prava za državno oblast, je to, da mora imeti imperij sposobnost in možnost, da organizira državo in da nad državo vlada. Če mi razdelimo državo na pokrajine tako, kakor zahteva ustavni načrt Jugoslovanskega kluba, mora vsakdo priznati, da ostane centralni oblasti še vedno možnost, da organizira državo; saj je pokrajina njena tvorba, njen produkt in zaradi tega njeno dete nc more negirati svojega očeta: centralne državne oblasti. Mi vidimo, da ohrani centralna državna oblast vse bistvene kriterije imperija. (Medklic: »To je komplicirana stvar!«) Stvar sama ni komplicirana, samo dcduciranjc je komplicirano; stvar sama je pa popolnoma jasna. (Ugovori in nemir.) Predsednik dr. Ivan Ribar: Prosim gospode poslance ponovno, da ne motijo govornika. Prazni strah pred centrifugalnimi tendencami. Poslanec dr. Korošec,- Gospodje, nikar se toliko ne ešofirajte! Jaz govorim popolnoma odkritosrčno. Mi vsi vemo, da so ugledni člani vladnih strank — omenjam tu samo g. dr, Vojo Marinkoviča — rekli, da se ne boje razdelitve države v historijske pokrajine same na sebi, ampak da je glavna stvar, katere se vlada po izjavi gospoda Marinkoviča boji, ta, da bi potom avtonomije nastale in se ojačile centrifugalne tendence. Ker govorim v imenu Jugoslovanskega kluba, moram t u izjaviti, da v našem klubu ni ne enega Hrvata in ne enega c 1 o v e n e a , ki b i b o - disi sedaj ali pa kdaj v bodočnosti podpiral centrifugalne t en der e;moremrečiševeč,da namreč mi vse centrifugalno tendence obsojamo. (Odobravanje pri Jugosovanskem klubu.) Dajte avtonomijo — mi damo vsako garancijo, da se ne bo zlorabljala! Tcda rekli boste: Kje imamo garancije, da se centrifugalne tendence ne bodo razvile? Gospodje, prvo garancijo imate v naši besedi. Tako, kakor mislim jaz in klub, kateremu pripadam, tako misli gotovo 99 % Slovencev in Hrvatov. Že naša beseda Vam je lahko velika garancija. Če Vam pa to še ne zadošča, imate na razpolago dovolj sredstev, ki jih lahko spravite v ustavo, ako hočete centrifugalne tenden-. cc onemogočiti. Glavna stvar je to, da boste s tem vse Hrvate in vse Slovence zadovoljili, čc jim daste avtonomijo njihovih pokrajin, Nam ni treba ničesar drugega^ ako hočete, Vam damo pismeno garancijo, samo da se ustvari ustava, ki bi omogočila vsem trem plemenom živeti tako, kakor sama žele in zahtevajo. Nam je samo da tega, da zadovoljimo narod; vse drugo je stranska stvar. Zato smo pripravljeni storiti vse, da preprečimo pri Vas vsak strah pred centrifugalnimi tendencami. Avtonomija — najuspešnejše sredstvo per srbofobstvo. Vi veste, da je v naši državi vse polno srbofobstva. O tej stvari moram odkrito govoriti. Srbofobstvo je kapital, ki se ga mora vsak pošten politik bati. To je novec, ki ima morebiti lahko dober kurz v kaki pokrajinski stranki, a ki nima nikake-ga državnega kurza. Če bi gospod Radič ne imel tega novca v svojem žepu, bi bil danes mnogo srečnejši. Toda g. Radič ima v svojem žepu ta novec: srbofobstvo, pa zato ne more plačati vožnje v Belgrad. Srbofobstvo je sedaj ogromno i pri Hrvatih i pri Slovencih. (Glasovi iz centra: »Ni ne!«) Jaz mislim tako, Vi pa drugače. Kolikor sem jaz mogel razmere opazovati, moram reči, da je mnogo srbofobstva. Hvala Bogu, ako bi temu ne bilo lako. Jaz rečem samo to: brezdvomno je, da so povzročile srbofobstvo naše in srbske in hrvaške napake, politične, carinske in vojaške razmere v naši državi. Krivi smo vsi, vse pa gre na račun Srbov. Toda največje srbofobstvo izvira po mojem mnenju, iv. strahu pred nadvlado srbskega elementa. To bojazenpa morate Vi uničiti samo na ta način, ako določite v ustavi avtonomne pokrajine. Če daste Slovencem in Hrvatom pokrajinske avtonomije, ne bo med nami nikakega razdora. (Ugovori.) Rekel sem Vam že: če mislite, da bi se v tem slučaju pojavile avstro-ogrske tradicije in centrifugalne tendence, lahko določite v ustavi vse garancije, da se to prepreči. Jaz Vas zagotavljam, da teh centrifugalnih tendenc ne bo. Če sc ne bojite avtonomij iz drugega razloga, potem se bomo lahko sporazumeli o garancijah proti centrifugalnim tendencam. Svobodno občevanje škofov z Rimom. Dalje bi imel govoriti o § 12., kjer so odredbe, ki vznemirjajo katoliško cerkev. Najprej se v tem členu indicira, da bo omejeno svobodno občevanje naših škofov in naše cerkve s svetim očetom. (Ploskanje pri demokratih in samostojnih kmetih.) Gospodje, Vi ploskate. Toda opozarjam Vas na to-le: jaz lahko danes kot za-, sebnik ali pa kot organizacija •občujem na. primer s španskim kraljem ali pa s celim svetom, s kemer pač hočem. Vsaka organizacija ima danes pravico, da občuje n inozemstvom. Niti ena ustava na celem svetu, pa vzemite najkulturnejše ali pa raj-nektiilhirneiše narode, vzemite države v Aziji in v Ameriki, nobena država nima take odredbe v ustavi, kakor jo predlaga načrt našega ustavnega odbora. Vsa Evropa in ves svet nc pozna take določbe. Ta določba obsega nevarnost za svobodo našega občevanja s svetim očetom. Če Vi mislite, da bo taka zabranitev učinkovita, tedaj se silno varate. Ni več katoliški škof, ni več član naše organizacije, ampak je izdajica, ako bi kak škofneobčevalsvobodnossve-tim očetom, kakor on sam hoče. V tej točki ne rporemo reči nič drugega. V nevarnosti je svobodno uradno občevanje katoliških škofov s svetim očetom. Mislim, da bi bilo bolje, da tega občevanja ne omejujete, ker to ni v duhu svobode. Res je za enkrat ta omejitev samo še indi-cirana; toda vem, da se je predlagala tudi formulacija, v kateri se je jasno reklo, da to občevanje ni svobodno. Kancelparagraf. V § 12. imamo tudi takozvani kancelparagraf. Kaj je s kan cel paragrafom? Odkrito rečemo, da se greši intra muros et extra. Tudi v katoliški cerkvi in na priž-nici se greši v vseh stanovih. Toda če se profesor pregreši v šoli, če se pregreši sodni uradnik, tedaj ga sodi njegova korpo-racija, tovariši njegove organizacije. Toda * Vi hočete podvreči duhovnika ne sodišču njegove organizacije, ampak sodišču, ki ne pripada njegovi organizaciji. To je izjemno stanje, ki je v nasprotju s svobodo, in zato se protivimo temu, da bi se take stvari določile v naši ustavi. Pri tem je treba pomisliti še nekaj. Vi veste, da je v katoliški cerkvi zelo razvit magisterij, cerkvena učeniška služba, bolj nego v muslimanski ali pravoslavni cerkvi. Naša dolžnost je, da pridigamo ljudstvu vsako nedeljo in vsak praznik. Priznati mi pa morate, da se v politiki obravnavajo dostikrat vprašanja, za katera se mora cerkev zanimati. Cerkev ni kaka abstraktna stvar, ampak je po našem pojmovanju osnova vsega realnega življenja. Zato lahko nastane za duhovnika dolžnost, da govori o kaki stvari, ki bi bila po zakonu prepovedana, ako sprejmete predloženi načrt ustave. Naš duhovnik bi prišel tako v konflikt med zakonom in med dolžnostjo. To pa ni v duhu demokracije in svobode, to je sovražnost in averzija proti katoliški cerkvi. S takimi stvarmi onemo-gočujete vsak sporazum s svetim očetom. Mislim pa, da je v interesu vsega našega naroda in v interesu naše države, če smo v dobrih odnošajih s svetim očetom. (Odobravanje na desnici.) Kričanje o protidržavnih elementih. nc-- Gospodje, jaz sem danes govoril odkritosrčno. Ker pa sem odgovoril odkritosrčno, je mogoče, da me proglase danes ali jutri za protidržavni element, ker pri nas imamo toliko protidržavnih elementov, pri nas je toliko avstrijanščine, toliko bugaraštva (bolgarofilstva), toliko črno-gorstva, v našem časopisju je toliko separatizma, da bi nas moralo biti strah, če bi mi vse to verjeli. Mislim, da taka vzgoja naših mas, kakor jo prakticira vladna večina, ni dobra. Nam politikom je vseeno, kaj Vi markirate in kako markirate. Toda ta markacija je slaba s stališča vzgoje naših mas, ako kričite vsak dan, da so to nezakonski otroci, ako govorite vsak dan, da ti otroci v naši rodbini niso ravnopravni. Vi označujete vsakega, ki je proti napakam obstoječe vlade, za antidržavni element, za Avstrijanca in separatista. Ako kdo bere naše časopisje v inozemstvu in vidi, koliko se notri piše o avstrijanščini in separatizmu, tedaj se mora res vprašati: kaka država je vendar to in kako je rrtogo-če, da obstoji dve leti? Skupna točka. Mi vemo, da to i.i resnica. Zato bi Vas jaz nečesa prosil. Mi imamo rmnogo skupnih točk, v katerih se dotikamo. Mi imamo zlasti eno veliko skupno točko: ljubezen do države, ki smo jo pomagali ustvariti s svoj mi skromnimi močmi. Ta ljubezen nai nas vodi, da iščemo v poslednjih dneh sporazuma, kako bi mogli zadovoljiti ne samo srbsko p'eme, ampak tudi hrvaško in slovensko pleme. (Živahno odobravanje in ploskanje. Govorniku čestitajo.) lm.ee: & enr.mr-* a. Belgrad, 19. aprila 1921, Danes so se odkrile karte, trhla zgradba nasilnega uveljavljanja kapitalističnih in reakcionarnih metod protiljuclske vlade se ruši. Že sinočnja seja je dišala po eks-ploz.vnih snoveh y prenapetem parlamentarnem ozračju. Proti koncu seje je bilo v zbornici le še nekih 40 poslancev. Predsednik ie zaman zvonil in s slugami pozival poslance iz klubov v zbornico ter je bil končno prisiljen zaključiti sejo z grožnjo, češ, da bo poslancem, ki se ne udeležujejo sti, odtegnil dnevnice. Treba pa je naglasiti, da bi vladne poslance na si-noCnji seji lahko preštel na prstih ene roke. Edino agi'nost pokazuje le še novope-čeni minibier ruceii. Prenaša akte ukrog ministrov in jim uslužno namaka pero k podpisom. Poln ljubeznivosti in neizrečene sreče, da se more dotakniti s svojimi prsti roba suknje sivolasega gospoda Pašiča. se »veliki« voditelj »mogočne samostojne« suče prav po tartifsko kot frtavka sem-tertja. Kot verni sluga pohlevno preži s priprtimi obrvi na vsak migljaj svojega gospoda in v najvišje odlikovanje mu je, kadar more pomagati svojemu gospodu, ko si ta oblači svojo suknjo. Komaj se je dvignila zavesa, — hočem reči: komaj je predsednik otvoril današnjo sejo in po prečitanju zapisnika, se je po- 1 kazala široko zevajoča luknja v trhli vladni barki. Predsednik je pozval poročevalca verifikacijskega odbora dr. Koruna, naj prečita poročilo svojega odseka. Ker pa ni bilo dr, Koruna. je ta posel prevzel demokratski poslanec Magovčevič in je predlagal, naj zbornica sprejme na znanje Proti-čevo demisijo na poslanski mandat. Tu pa se je dvignil pravi vihar odpora v radikal-skih klopeh in od vseh strani so letele na demokrate najlepše cvetke, med katerimi je bil izraz »fa'sifikatorji« najparlamen-tarnejši. Baruffa in famiglia! Med najognje-vitejšimi branilci Stcjana Protiča smo videli med radikalci dr, Momčila Ivaniča, dr. Vukičeviča, Vujiča, Aco Stanojeviča, Dragoviča itd. Magovčeviča so morali demokrati odstraniti, da ni prišlo do tepeža. V splošnem kriku in nemiru je predsednik zapustil svoje mesto in sejo prekinil. Po 2 urnem prekinjenju je predsednik zopet otvoril sejo z izjavo, da poročilo verifikacijskega odbora ne da na glasovanje, ker se ni postopa'o pravilno. Demokrat dr. Pečič, kot predsednik verifikacijskega odbora, jc namreč brez sklepa vehavno sklicane in sklepčne seje verifikaciiskega odbora pobiral podpiase za uničenje Protiče-vega mandata takoiekoč »od hiše do hiše«. Tu se jasno vidi, kakšnih nezasl;šanih nasilnih sredstev se poslužujejo demokrati. Njihovi podrepniki samostojneži pa si še celo predrznejo odobravati tako nesramno in cinično nasilje napram človeku, kateremu niso vredni naši samostojni in nesamostojni liberalci zavezati čevlje, Posebno se je repenčil Drofenik, kateremu pa se vidi, da ni zajemal modrosti z veliko žlico. Zaenkrat se je toiej zopet poravnalo grozeče nasprotje v vladnem taboru. Toda vprašane: doklej? je s tem stopilo v akuten stadij. Že danes je jasno, da vlada nima večine za ustavo. Vzemite svinčnik, seštejte vladne glasove, odbiite potem južnosrbske muslimane in Protičeve pristaše, pa imate stvarno vladno »večino«. Pri tem pa je treba računati tudi s tem, da se mnogo poslancev hote ali nehote ne bo udeležilo glasovanja. Latentna kiiza doseza svoj vrhunec in modra Protičeva politika dozoreva. I. Splošna ljudska higiena in skrb za javno zdravstvo in ceno, zdravo prehrano. »Birokraciji so socialna vprašanja neumnosti, ona ne ljubi ne Boga ne ljudi, pač pa se boji tiskarskega črnila.« (Sonderegger: Der arme Lazarus im Kulturstaat.l Organizacija javnega zdravstva. Če kdo, je gotovo avtonomna občina kot posebna skupina ljudi dolžna, da se v prvi vrsti briga za zdravje občinarjev. V zdravstvenem oziru pa je v Ljubljani še mnogo, mnogo pomanjkljivega. Zdravstvo se mora temeljito preurediti in se mora popolnoma osamosvojiti, to se pravi, zdravstvo mestne občine mora biti popolnoma samostojno in neodvisno od takozvane varstvene policije. Dobiti moramo posebno zdravstveno policijo, neodvisno od lokalne (državne) policije. Zdravstveni referat (oddelek) mestne občine mora bili takorekoč suveren. On ne sme dajati samo iniciativo, staviti nasvete in predloge občinskemu svetu, temveč mora imeti v rokah tudi samostojno eksekutivo. Za zdravstveni oddelek ima svoje lastne, tehnično izobražene uradnike in poduradnike. Mestni zdravniki morajo še posebej preštudirati zdravstvene zakone, tako da so neodvisni od takozva-nih upravnih juristov, ki večkrat zdravstvu bolj škodujejo kot koristijo, ker nc znajo zdravstvene uprave prilagoditi resničnemu življenju. Ustanoviti se bodo morale sta^e sanitetne komisije. Njih delokrog bo, nadzorstvo nad vsem javnim zdravstvom: kopališča, stranišča, pilna voda in vodovodi, tržno nadzorstvo (ogleda mesa, sadja in drugih jedil); mestne bolnice; razkuževalne naprave; snaženje cest; higiena v gostilnah in stanovanjih. — Mestni zdravstveni svet se mora temeljito izpremeniti, modernizirati. Obstojati mora iz več članov, k: so za daljšo dobo imenovani. Ti pa lahko odstopijo in se z novimi izpopolnijo. Zdravstveni svet mora sestojati: iz občin, svetnikov (2), iz magi-stratnih uradnikov, iz praktičnih zdravnikov (4) z mestnim zdravstvenim šefom, iz 2 stavb, svetnikov, iz 1 kemika in 1 lekarnarja, iz šolnikov, iz živinozdravnika in iz obrthikov-meščanov. Mestni zdravniki so izključno le občinski mestniuradnikiinnesmejono-bene privatne prakse izvrševat i I — Posebej se mora nastaviti še en 1 zdravnik z lastnim delokrogom, toda pod- rejen zdravstvenemu svetu. Ta zdravnik mora izvrševati strogo nadzorstvo nad (tajno) prostitucijo in njenimi posledicami (kužnimi) spolnimi boleznimi. — Napravi se posebna občinska bolnica za spolno bolne, da se tem lažje zatro spolne bolezni. Zdravstveni svet je torej samolasten upraven organ, ki ima iniciativo in eksekutivo. Kako se še v podrobnostih mestni zdravstveni svet organizira, to je stvar sveta samega. čiščenje in snaženje mestnih (javnih) ulic, potov, stranišč; odvažanje smeti, fekalij itd. Tudi v tej točki javne ljudske higiene bo treba temeljite moderne preuredbe. Pometanje cest se bode moralo temeljito reorganizirati Nastaviti se bodo morali stalni mestni pometači — ne pa berači; — pometanje se bo moralo vršiti ponoči v zgodnjih jutranjih urah kakor v Gradcu, na Dunaju, v Celovcu in drugod. Pometanje cest s čistilnim strojem. Ob 7 .uri zjutraj morajo bili že vse mestne ulice pome-tene, da otroci ne pobero vsega prahu in bacilov, ko gredo v šolo, kakor se to vedno godi v Ljubljani! Tudi smeti, odpadki se bodo morali že zvečer pripraviti in ponoči edvažati, zato se napravi še poseben red in način odvažanja n, pr, z avtomobilom. Sistem kanaHziranja in odvajanja fekalij v Ljubljanico se mora spremeniti, i Ljubljanica se mora oprostiti zveze s stranišči in njih vsebino; napraviti se morata najmanj dva z Ljub^anico vzporedna kanala, ki bosta odvajala dalje vso klosetno tvarino, ki p? jo še zunaj mesta spustita v strugo, ako se fekalije ne dajo plodo-nosno izrabiti. — Ljubljanica mora biti čista, sveža — in ne smrdeča voda, ki kuži zrak in celo njeno okolico. — Treba bo čimpreje temeljite preuredbe javnih stranišč. Javna stranišča kakršna ima danes Ljub^ana, so javen škandal in v sramoto in posmeh mestu in njegovim prebivav-cem. Vsak tujec nas mora pomilovati, ki pride v Ljubljano in vidi taka stranišča. Prvič jih je mnogo ptemalo, drugič premajhna in nehigienično, nepraktično zidana in urejena. Jasnih modernih stranišč bi moralo biti v Ljubljani najmanj 45—50, Zato je Ljubljana vsako jutro vsa pone-snažena, ker stoji samo v sredini mesta par klosetov; vsa druga predmestja so skoro brez iavnih stranišč n. pr. trnovsko, krakovsko, šentakobsko obmestje, Poljane, Št. Peter, trg Tabor, kolodvor, Šiška itd. -f Volivna sleparstva. Iz mnogih krajev nam prihajajo poročila, da skušajo samostojni rešiti pri občinskih volitvah svoje ostanke s slepari ami in jim pri tem gredo na roko nekateri okrajni glavarji in eksponent v Sloveniji potapljajoče se policaj-demokratske stranke, g. deželni predsednik dr. Baltič. Samostojni so vpisovali v kandidatne liste pristaše SLS, da so v mnogih občinah mogli sploh postaviti kandidatne liste. Tozadevnih preklicev pa okr. glavarji nočejo sprejemati ali pa jih pustijo ležati. G. deželni predsednik dr. Baltič seveda o tem ne bo hotel nič vedeti, kakor se je kazal popolnoma nevednega napram deputaciji 1 ubljanskih akademikov glede znanih dogodkov v opernem gledališču. Dajati ukaze in se potem delati nevednega, je sicer zelo komodno stališče, ki pa pri volitvah ne bo držalo tako kakor pri gg. akademikih. Za danes samo opozarjamo, da g. dr. Baltič ne bo imel izgovora. Tako poccni v našem slučaju ne bo šlo, kakor je šlo pri gg. akademikih, ki so se zadovoljili s platoničnimi izjavami na račun tistih, ki so samo izvrševali povelja višjih, pa naj zdaj drže hrbet. -j- Verjamemo, da boli. Dejstva o predvollvnih uspehih SLS so nasprotnike strahovito poparila. To dokazuje časopisje policajdemckratske stranke, predvsem »Jutro«, v katero se je zatekel tudi »sa-mostojnež z dežele«. To samo po sebi sicer m nič čudnega, ker se čutijo voditel,i »samostojnih« s policajdemokralsko stranko eno in isto in tudi ne vidilmo prav nobene razlike v postopanju med demokratskimi in »samostojnimi« poslanci v Belgradu. V celi samostojni klobasi v »Jutru« moremo pritrditi samo enemu stavku, pa še temu ne v celotni zvezi. »Samostojnež z dežele« piše namreč: »Kmet si izbira za odbornike može, o katerih ve, da so dobri gospodarjti, da imajo ugled in da so pošteni.« Tako je. Kmet se zaveda, v kateri stranki cvete korupcija in ker te v svo,i poštenosti ne prenese, voli s stranko, ki korupcijo po vseh svojih močeh načeloma pobija. Da bi pa kmetsko prebivalstvo v polltičnoslrankarskem oziru ne bilo diferencirano, to more trditi le samostojnež z dežele, ki s kmetsklm prebivalstvom nima intimnega stika. Samostojnež v »Jutru« jc pač tak »kmet«, kakršen je »kmet« dr. Vošn ak. | Iz Protič?vc brošure. V p3r'amcn-tarnih krogih se nova Protičeva brošura mnogo komentira. Med drugim pravi brošura: Težišče težkoč konstitvante ni v tem ali onem načrtu ustave, ki ne zadovoljuje Vabimo na shod volivcev SLS, ki se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. ob 10. url dooolone v veliki dvorani hotela UNION. Govorijo: poslanca Dr. Anuon Korošec in cfr. Janko Šimrak ter kandidati SLS za ljubljanski obč nski zastop. Somišljeniki SLS pr: ? Ja gotovo vsi na shod! Volilni odbor SLS. Hrvatov ali Slovencev, temveč v silnem in težkem nesoglasju v prvih vrstah radikalne stranke, ki je dovedlo do mojega izstopa iz stranke, ter v faktu, da se favorizira demokratska zajednica, katera je razkra-jalen demagoški element v naši državi. Posebno zadnji moment najbolj otežuje sporazum. Protič navaja potem karakteristično dejstvo, da med njim in Pašičem nikdar ni bilo resnega razgovora o ustavi in državni ureditvi, dasiravno je Protič večkrat poizkušal, da bi prišlo do tega razgovora in dasiravno v stranki vsi vedo, da se Protič izmed vseh tovarišev najbolj interesira za ustavo. -j- Bolgarija se posti. Bel grajski listi poročajo, da je bolgarsko narodno sobranje sprejelo zakon, ki odreja, da se mora cela Bolgarska postiti skozi 20 dni in to od 19. do 29. aprila in od 10. do 20. maja. Ves ta čas se ne sme klati absolutno nobena živina. Za prestopke so odrejene stroge kazni. Za enkratno prekršitev globa do 500 levov, za drugo za zapor do šestih mesecev. Izvzeti so le bolniki. Ta zakon je izdala vlada zato, ker mora tekom aprila in raa a izročiti naši, grški in rumunski državi večje število živine. OnmnB novice. — Stoletnica Napoleonove smrti bo Francija slovesno praznovala. Načrt za to proslavo je v glavnem določen sledeče: V sredo 4. maja bo v stolnici Notre-Dame sv. opravilo za ra'ne, katero bo izvršil pariški kardinal Dubois. Popoldne istega da* bo na Sorbonni slavnostna skupščina v spomin Napoleona kot državnikis,V,i'*"(i"ii**i i*~i—~r*r-w je predrzno varalo z neresničnimi in potvor-jenimi poročili na občnem zboru. Tako postopanje zasluži temeljitega obračuna. — r, Š Nagrade se bodo delile na občnem zbo-amopomoči«, ki se bo nadaljeval dne 28, t. m. Neposredni povod za to je aretacija poslovodje »Samopomoči« de Gregoria in njegovega kompanjona Kavčiča. Odlikovana bosta baje blagajničar nedosežnih zmožnosti in knjigovodja nič manjše sposobnosti. Dekoracije so ravnokar došle. Radovednežem so na ogled pri — poslovodji de Gregorio. Imajo obliko — okovanega čevlja —f Zaradi odlikovanja ostalih funkcionarjev »Samopomoči«, posebno za prezaslužnega predsednika, se vršijo še važna posvetovanja, kako naj bi se slavnostni čin čim sijajneiše izvršil. Živimo pa v demokratski državi. Bati se ie, da ti liberalni mogotci odklonijo odlikovanje, Čuje se celo, da bodo vrnili mastne nagrade, ki so jih dobivali mesečno iz blagajne »Samopomoči« za nadvse požrtvovalno in uspešno delovanje pri zadrugi Vederemo. — Klerikalni krulanti. lj Obletnica pred sodiščem. Lani meseca majnika je bil Šiškar Ivan Kosirnik obsojen na 6 mesecev težke ječe. Dne 22. januarja letos jc pa vlomil v vagon v Zidanem mostu in ukradel več reči. Obsojen je bil zopet na 6 mesecev ieče. lj Izborno ponarejeni ključ. Prekajevalec klobas, g. Miroslav Urbas, je preiskal svojega uslužbenca Vinkota Friškovca, o katerem ie sumil, da mu krade klobase. In našel je pri niem por->reieni ključ sušilnice, ki je bolje odpiral kakor njegov ključ. Friškovec ie bil zaradi tatvine že šestkrat predkaznovan. Iz konsflfn&Kfe. Štrajkujoči ministri — dr. Vošnjak proti kulturnim delavcem in kot zastopnik mrtvih. Belgrad, 21. aprila. (Izv.) Današnja dopoldanska seja se je pričela ob pol 10. Na vprašanje dr. Šurmina na predsednika konstituante, kaj bo ukrenil proti ministrom, ki nočejo odgovarjati na vprašanja poslancev, je predsednik odgovoril, da bo opomnil ministre, naj se drže poslovnika. Dr. Sima Markovič je vpraša! predsednika konstituante, kako se je moglo dogoditi, da je dal vreči iz zbornice nekega novi-! narja. Dr. Ribar je odgovoril, da je včeraj dobil »Jutarnji List«, v katerem je netočno poročilo iz skupščine in kjer se predsednik označuje kot človek, ki ne vodi skupščine kot evropski parlamentarec. Nato je šel on v novinarski klub in pozval dopisnika »Jutarnjega Lista« na odgovor. Ko je odhajal iz kluba, je srečal človeka, ki ga ni še nikdar videl, a ga je izzval javno pred občinstvom. Nato ga 'e dal po orožnikih vreči iz skupščine. To je bil urednik »Sela« in tajnik zemljoradniške stranke g. Komadinič. Nato se je prešlo na dnevni red, Zemljoradnik Rista Gjokič je pozdravljal borbo za ujedinjenje. Polemiziral je z muslimani in z govorniki dr. Korošcem, dr, Šurminom in dr. Šimrakom. Pravi, da za zemljoradnike vprašanje razdelitve naše kral evine na oblasti ni načelno vprašanje. Oni zahtevajo rešitev agrarne reforme, ako jim da vlada dovoljne garancije, da bodo sprejete spremembe in predlogi, ki jih oni stavijo. Glasovati hoče za ustavo. Za njim govori dr. Vošnjak. Hvali vladni načrt ustave in pravi, da ustava ni tako reakcionarna, kakor jo hočejo predstavljati. Med Slovenci in Hrvati je mnogo separatistov. Spominja se iz'ave slovenskih kulturnih delavcev, ki so zahtevali avtonomijo in pravi, da so oni zgubljeni sinovi za narodno edinstvo, a da se bodo J zopet vrnili k edinstvu. Glede ustave, kakor jo je predlagal Jugoslovanski klub, : pravi, da on ne more smatrati, da se bo to realiziralo. Kakor si vlada predstavlja i samouprave, obeta si bujen uspeh v realnem življenju. Edinstvenost je zmagala i v vseh državah, izvzemši Avstrijo. Kar se tiče naslova SHS, opozarja, da vlada edinstvo tudi v Angleški, ki ima enako kompli-ciran naslov države. Zahteva, da se pri vladnem predlogu izpusti število prebivalstva v posameznih okrožjih. Glavno jc, da ne bo plemenske delitve. Da sc ugodi slovenskim kmetom, bi bilo treba, da ostane mariborska oblast nerazdel ena, ker je to i varstvo individualnosti Slovencev. Ker je ! uverjen, da bi tudi vsi mrtvi glasovali za I to ustavo, bo tudi on glasoval za nio. Popoldne ob pol 5 se je nadaljevala seja. Kot prvi jc govoril Kerubin Š e g v i č j (Narodni klub), ki pravi, da nima mnogo 1 povedati, ker jc itak že vse odločeno, Hrvate v Belgradu gledajo po strani. Tolmači stališče Narodnega kluba, ki je proti majo-i rizaciji, a to stališče je zavzel klub na podlagi zgodovinskih paktov. Razmere, ki jih j ie ustvaril centralizem, bodo v veljavi tudi j v bodoče. Pravi, da se katoliki v tej državi preganjajo in navaja za to razne primere, j Apelira na vladne stranke, da spremene i svoje nestrpno stališče napram opoziciji in da zavzamejo pomirljivo stališče. V imenu muslimanov govori poslanec K o r k u t. Polemizira z bosanskimi zem-ljorrdnikl, demokrati in radikalci. Preganjanje muslimanov v Bosni, iih je prisililo, da se organizirajo na verski podlagi. — Končno navaja razloge, radi česar so bili muslimani prisiljeni, da gredo v vlado in glasujejo za to ustavo. DOGOVOR OPOZICIJE. Belgrad, 21. aprila. (Izv.) Opozicio-nalne stranke so danes razpravljale med seboj-o taktiki, ki jo bodo zavzele v bodoči borbi za ustavo. Prevladuje mnenje, da se bo ta borba nadaljevala. Opozicija stoji na stališču, da ne sme prevzeti nikake odgovornosti za sprejetje te ustave. NESLOGA MED VLADINOVCI. Belgrad, 21. aprila. (Izv.) Na današnji se]i konstituante se je videlo med govorom posl. Gjokiča in Korkuta, kaka nasprot-stva vladajo med vladnimi strankami. Vladne stranke so se med seboj obkladale z raznimi psovkami. Radikalci so hvalili muslimane, demokrati pa zemljoradnike. Radi nastopanja demokratov napram muslimanom je vladalo med muslimani veliko ogorčenje, ker vlada ne izpolnjuje onih pogojev, pod katerimi so šli muslimani v vlado. Muslimani iz ' žne Srbije še nadalje vztrajajo v opozici i nasproti vladi, ki faktično do danes še nima formalne večine, NASTOP KOMUNISTOV. Belgrad, 21. aprila. (Izv.) Na jutrišnji dopoldanski seji bo govoril zastopnik komunistov, popoldne pa bodo komunisti vložili razne interpelacije na ministra za soc, politiko dr. Kukovca o delovanju sindikatov in o krvavih dogodkih v Istri. Kajnouejia poročila* VLADNA DELAVSKA ORGANIZACIJA. LDU Belgrad, 21. aprila. (ZNU) Ker so ukinjeni delavski sindikati, je mim er za socialno politiko z ozirom na korist teh sindikatov za javnost odredil, naj se vzame vprašanje sindikatov zopet v pretres. Našel se bo način, da se delavcem omogoči ustanoviti sindikate za borbo, izključno gospodarskega značaja. TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO LDU Belgrad, 21. aprila. (ZNU) Danes se predloži naši in italijanski delegaciji za trgovinska pogajanja pismen načrt, ki bo proučen najbrže do sobote. Poleg tega so italijanski delegati sprožili vprašanje prometne zveze Evrope z vzhodom. Poudarjali so možnost take zveze preko Dunaja, Budimpešte in Bukarešte. Obenem so zahtevali, naj se vprašanje olajšanja carinskega postopanja razpravlja pred vsemi ostalimi vprašanji, REKONSTRUKCIJA BOSANSKE VLADE LDU Sarajevo, 21. aprila. (ZNU) Po bolgrajskih vesteh, ki doslej še niso potrjene, se bo sarajevska vlada rekonstruirala nastopno: Abdul Selambeg Hrasnica, vladni svetnik, bi postal poverjenik za socialno politiko; Mehmed Šokič, srezki načelnik, bi postal poverjenik za poljedelstvo; vladni tajnik Ihmedbeg Kapetanovič bi postal nadzornik za trgovino in obrt. Poverjenik za prosveto bi postal Kosla Krčmanovič, dosedanji nadzornik srednjih šol za Bosno in Hercegovino. Govori se, da bodo nekateri vodje in poverjeniki za-pr,stili svoja mesta. NOVI MUSLIMANSKI KLUB. LDU Belgrad, 21. aprila. (ZNU) Klub muslimanskih pos'ancev iz južne Srbije je izvolil za predsednika gospoda Mehmeda Alija. Klub bo, kakor zemljoradniški, načeloma glasoval za ustavo. POGAJANJA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN MAŽARSKO ODGODENA. Požun, 21. aprila. (Izv.) Pogajanja, ki bi se imela vršiti te dni med Češkoslovaško in Mažarsko, so odgodena. SLOVANSKI VEČER V PRAGI. Praga, 21. aprila. (Izv.) Pod protekto-ratom poslanika Ivana Hribarja, dr. Karla Kramarja in senatorja Sokola se je včeraj priredil slovanski večer, na katerem so se vršila zanimiva predavanja. 1000 ČEŠKIH LOKOMOTIV ZA RUSIJO. Praga, 21. aprila. (Izv.) Ruski ludski komisar za promet se te dni mudi v Pragi. Kakor izvemo, bo junija meseca v Skodo-vih tovarnah naročenih 1000 lokomotiv za rusko sovjetsko vlado. FRANCOZI DEMENTIRAJO. Praga, 21. aprila. (Izv.) Češki listi pri-občujejo razgovor s francoskim poslanikom v Pragi glede raznih vesti, da jc francoska vlada podpirala Karlovo akcijo. Poslanik je izjavil, da je to gola izmišljotina in da on lahko z akti dokaže, da je francoska vlada dala njemu in njegovemu tovarišu v Budimpešti navodila, ki so šla vsa za tem, da se prepreči Karlova pustolovščina. RUSIJA USTAVILA VSAKO PROPAGANDO PROTI ANGLIJI. LDU Moskva, 21. aprila. (Brezžično) Ljudski komisar za zunanje zadeve čičerin je poslal Krasinu brezžično brzojavko, ki jo bo ta sporočil angleški vladi. Brzojavka ugotavlja, da se je ruska vlada smatrala še-le od podj)isa trgovinskega dogovora zavezano, izvršiti določbe glede ustavitve propagande. Odredila je vsem svojim za-, stopnikom, naj ustavijo vsako delovanje, ki bi se moglo smatrati, da je naperjeno proti Angliji. PRED SPRAVO NA ANGLEŠKEM? LDU London, 21. aprila. (Brezžično.) Lastniki premogovnikov so sprejeli predlog za ustanovitev narodnega urada za določitev plač. Ta urad bo imel nalogo določiti načelno cloločbo za plače. Prosveta. pr Na pragu evropske umetnosti. Umet- nostno-zgodovmsko društvo priredi v soboto dne 23. t. m. ob 18. uri prvo predavanje s ski-opličnimi slikami pod gornjim naslovom v fizikalni dvorani državnega učiteljišča. Predava doc. dr. Vojesiav Mole. Vstopnina za člane 2 K, za nečlane 4 K. pr Spomini orlovske mladosti. Povest. Spisal Medvedoslav Nardžič Orlovska knjižnica 6. zvezek. Cena za izvod 10 K. Naroča se pri Orlovski zvezi v Ljubljani. pr hroračun za gledalšča. Proračun za ministrstvo prosvete je urejen definitivno. Krediti za gledališča so se reducirali na skupno vsoto 15 milijonov dinarjev. Dohodki bodo znašali 6 milijonov dinarjev. Razen rednih dohodkov bodo pa tudi še posebni izredni krediti, katerim se bo višina določila naknadno. Krediti se Dodo razdeljevali posameznim gledališčem po stvarni potrebi. Vsekakor bo dobilo belgrajsko gledališče najvočii del, ker je v vojni pretrpelo mnogo škode. Uprava narodnega gledališča namerava ustanoviti igralsko šolo, potem pa razširiti operno šolo, ki bo ostala toliko časa, dokler se s posebnim kreditom ne omogoči zgraditev stalnega konser-vatorija. Predvideva se tudi ustanovitev uovih stalnih gledališč v Splitu, Sarajevu, eventu-elno v Subotici ali Vršcu. Za Sarajevo ie določena vsota enega milijona kron. Iz te vsote se je že nakupila garderoba nekega monakov-skega gledališča. Subvencija 50.000 dinarjev za potujoča gledališča ostane neizpremenjena. Sospcdarstoo. BORZA. Zagreb, 21. aprila. (Izv.j Budimpešta 52 do 53 (52—53), Berlin 222 (2251, Italija 672 do 674 (674), London 559—561 (555—560), Pariz lO.ZO (10.20), Nevvvork (kabel) 141 (141), New-vork (ček) 140 (140), Curih (blago) 24 (24.50), Praga 192.60—193 (195.50—196), Dunai 21.75 (21.90—20), dolarji 138 (1391, avstr. krone 23 do 24, carski rublji 70—75, češkosl. kr. (blago) 190 (193), francoski franki 9.90 (9.80), napo-leondori 477 (475), leji 218 (213—215), lire 650 (650—655). V oklepajih kurzi prejšnjega dne. Dunaj, 21. aprila. (Izv.) Zagreb 456.50 do 460.50 (441—445), Belgrad 1824—1844 (—), Berlin 999—1004 (1012), Budimpešta 245—247 (232—234), Milan 3115—3135 (3135—3145), Praga 885.90—891.90 (875—881), NewVork 652 do 656 (630—6:4), Pariz 4777.50—4817.50 (4520 do 4560) Curih 11.325—11.375 (11.925 do 11.975). V oklepajih kurzi prejšnjega dne. g Izvoz živil in iivine. Na ljubljanskem trgu se je nagloma pojavilo pomanjkanje mesa. Nekateri krogi utemeljujejo to s pomanjkanjem dobre klavne živine. Kmetovalci sami pa to zanikajo in niso prav nič toplo pozdravili zadnjo prepoved izvoza vsakovrstnih živil, kakor žita, moke, mesa itd. Z dežele nam poicčajo, da cena živini ponekod — pa?.'a. Ljubljana pa trni na pomanjkanju mesa. Kako je to mogoče? Niso morda temu vzrok samo posamezni velešpekulanti? Z Dolenjskega nam poročajo glede prepovedi izvoza: Kmetj« smo prepričani. da imamo vsaj v naši ožji domovini živil več kakor jih potrebujemo. V naši dolini n. pr, imajo kmetje za naprodaj po več vagonov krompirja, fižola kakor tudi jezic. Ni pa po tem blagu nobenega povpraševanja. Kaj j>a šele z nošo živino. Poglejmo samo naše -iolenjske sejme, kako je vsak semenj prenapolnjen z živino, in se lahko trdi, da je vsa ta živina kmetovalcu odvišna. Obdelovanje bo v par tednih končano in potem bo na tisoče cobrih volov na prodaj Istotako je tudi s prašiči. Mnogi imajo še opitane svinje, pa ni kupcev. Plemeni prašiči so šo tuoi dobž, vsaj na dolenjskih sejmih; zadnje čase jih importirajo k nam iz Hrvaške in Srema. Ni torej res, da bi ne bilo dosti živil in živine, samo kupcev ni. g Angleška zunanja trgovina. Anglija si je v marcu uvozila blaga v vrednosti 93,741 654 funtov šterlingov, izvozila pa blaga v vrednosti 66,808.961 funtov šterlingov. g Zunanja trgovina Italije. Italiia ie v letu 1920 zaključila svojo trgovsko bilanco z deficitom od preko 3 milijard lir. g Tri milijarde za povzdigo kmetijstva na Poljskem. Kakor poročajo poljski listi, je vlada dovolila izvanreden kredit od treh milijard za povzdigo kmetijstva na Poljskem. g Znižan diskont švicarske Narodne banke. Švicarska Narodna banka je znižala diskont od 5 na 4 odstotke. g Kriza v čeških rudokopih. Z ozirom na krizo v češki industriji in vsled izboljšanja produkcije premoga v inozemstvu, je nastopila v čeških premogovnikih kriza. V severozapad-nem češkem premogovnem revirju je ustavilo delo že več malih in srednjih rovov, kjer iz-kopujejo rjavi rremog. Tudi drugi premogovniki so omejili delo ter odpustili veliko delavcev. Ravnotako so tudi rudniki za železno rudo znatno omejili svoje obrate. Tudi v državnih rudnikih za srebro v Pfibramu vlada kriza. g Pristojbinski namestek in stari državni papirji. Z naredbo z dne 2. julija 1919 je ministrstvo financ kategorično ustavilo vsako izplačevanje kuponov po obveznicah bivše Avstrije. In vendar jc mnogo javnih glavnic naloženih v predvojnih obveznicah, mnogo tudi v raznih vojnih posojilih. Za prve jc državna uprava vsaj nekaj časa plačevala obresti, usoda drugih pa je še nejasna. Zato nastane vprašanje: Kakšen kurz imajo zdaj papirji bivše Avstrije? Dokler jih državna uprava ne obrestuje, je in ostane njihov kurz — 0. Delegacija ministrstva financ jc sicer objavila naredbo, da se naj do konca aprila vložijo napovedi za pristojbinski namestek, ni pa raztolmačila, kako naj se postopa glede predvojnih in vojnih obligacij. Nejasno stališče naše finančne uprave z ozirom na to vpraSanje rodi vedno večje zmešnjave in nezadovoljnost. Točna napoved ie nemogoča, dokler se ne reši vpraSanje o kurzu in vrednosti omenjenih papirjev. Rok za napoved se bliža koncu; finančna uprava naj torej izpregovori jasno in kategorično besedo. g Cene železu Dunajski jjrosisti so zni-iali cene železnim izdelkom za povprečno 5 K. A Velike ponudbe La Plata koruze. Kakor poroča »Neue Freie Presse«, je evropejski trg preplavljen s ponudbami La Plata koruze. Cene stalno padajo. g izmenjava valute v Zadru. V Zadru se bo te dni vršila izmenjava valute in sicer v naslednjem redu: Prebivalstvo je razdeljeno v dve skupini. V skupino, ki plačuje osebno dohodnino, in v siromašno skupino, ki ne plača osebne dohodnine. Siromašna skupina bo izmenjala največ 2000 K na ta način, da se jim bo izplačalo prvih 500 K 60% v lirah, drugih 500 K 40%, tretjih 500 K 20%. a četrtih 500 K pa po 10% v lirah. Imovitejši sloji pa bodo smeli izmenjati samo dvakratni iznos one vsote, katero so deklarirali leta 1920 v svrho ugotovitve osebne dohodnine. Banke bodo izmenjale svoje vloge po stanju leta 1918 po 40%, drugo pa na podlagi progresivnega padanja po letih do 10%. Trgovci pa denar svojih dnevnih blagajen po 60%. Razume se, da niso Zadrčani s tem zadovoljni ter da se silno hudu-jejo na italijansko vlado. g Steklo cenejše. Na Češkoslovaškem ie padla cena steklu za 50%. g Industrija svile na Češkoslovaškem. Industrija svile se na Češkoslovaškem jako lepo razvija. Tovarna svile v Moravski Ostravi, ki ima delniško glavnico 20 milijonov kron, pro-ducira dnevno 1000 kg svile. Grade se še druge tvornice svile. g Nov petrolejski vrelec v Mcksiki. V Meksiki je društvo »La Corona Petroleum Company« kot podružnica društva »Royal Duhcl Shell - Gruppe« odkrilo v Zacamittee nov petrolejski vrelec, ki bo dajal dnevno 75.000 sodov petroleja. g Avstrijsko-ogrska banka je zvišala na svoji zadnji seji diskont za 1%. g Za eksploatacijo vrelcev nafte v Galiciji. Zastopnik poljske vlade Bernard Diamand (seveda žid), se mudi v Parizu, kjer se pogaja s francoskimi finančniki v svrho dogovora glede eksploatacije vrelcev nafte v Galiciji. g Zopet imamo več papirnatega denarja. Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izkazuje po stanju z dne 8. aprila zopet pomnožitev papirnatega denarja za 212,311.670 dinarjev, tako da imamo sedaj 3.683,137.073'86 dinarjev novčanic v prometu. g Avstrijske trgovske zbornice za svoboden promet z devizami. Dne 13. marca so zborovali na Dunaiu ravnatelji avstrijskih trgovskih zbornic. Soglasno so se izrekli za odpravo devizne centrale in vseh omejitev denarnega prometa z inozemstvom. g Avstrijske banke zvišujejo svoj delniški kapital. Menjalnica in banka »Merkur« je zvišala svojo delniško glavnico od 180 na 300 milijonov kron, tako da dobe stari delničarji po pozneje določenem kurzu 75.000 delnic, 100.000 delnic pa prevzame poseben holand-ski konzorcij pod vodstvom Inkassobanke v Amsterdamu. Nižjeavstrijska eskomptna družba je zvišala svoj kapital od 150 na 250 milijonov kron. Čisti dobiček znaša 55.8 miljonov, dividenda za leto 1921 14 odstotkov. g Padanje cen na Ogrskem. Cene blagu in živilom so padle na Ogrskem od 20 do 50 odstotkov. Za dvakratno obiavo v tednu se računa 8 kron.) BARVNI TRAKOVI. ČRNILA. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3 FOTOGRAFSKI ATEL1JE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6. JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Lfublj. javno sklad., Dunajska e. 33. (Tel. 366.) KLEPARJI Rom Tm Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. uL 13. KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo, Priporočalo se sledeče domače tvrdke: j KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod lrančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran Ljubljana. Cankar, nabr. 5 MODNI SALONI Gtitzl Marija, Židovska uL 8 in 7, MODNI SALON ZA OBLEKE: Rodič Zdenka, Gradišče 8/B, I. n. PISALNI STROJI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 RAZMN02EV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33 ('lel. 366.) Uhei F- & A., Seienburgova ulica 4. (Tel. 117.) SOBNO SLIKARSTVO KoSak Ivan, Bleiweisova cesta 15. 2uran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Brert Pavel, mestni stavbenik, Novo mesto—Gradac. Treo Viljem, arhitekt, mestni stav-bemk, Gosposvetska cesta 10. Jakob Vodopivec, Zagorje ob Savi. TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Čeme Lud-, Wol(ova ulica 3. Pakiž Ivan. Stari tri? št 20. (Za dvakratno obiavo v leilnu so računa 8 kron.) TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN. Miku* L, Mestni trg 15. TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valvazoriev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta -i. ZALOGA POHIŠTVA. F. Faidtrfa sin, Sv. Petra cesla 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. Trgovski pomočnik ^r^r* takoj sprejme. Ponudbe postni predal 112. J/nJjnp pa se sprejme takoj, katera mora cluhtlS tU znutl dobro kuhati. Prednost lmujo one z d iljSimi spričevali. Plača dobra. Istotnm e spreime Siviijja na dom. Nislov pove uprava Slovenca pod St. 1£25. 2 služkinji ta? pošteni in pridni, se sprejmeta takoj v kavarni ZVhZuR v Ljubljani. Ženilna poF»nia. JSJSfSJ&p;: gotovim premoženjem 200.000 kron želi znanja z gospodično primerne starosti, kje na večiem posestvu. Ponudbe je poslati na upravo lista pod Šifro „Tajaost". 1.500 z dne opeKe &tasSažž: S»sio;®s KBlovsflja ve3č tudi korespondence in strojepisja, znanje srbohrvaščine prednost, s e sprejme pod ugodnimi togoji. lstotam ae sprejme dober sžonosjrsf in sCrajfe-pJsec. Ponudbe z navedbo plače in dosedaajo službe na: luuh liana 1, po.v.n- predal 163. Ofjtjta se radi družinskih razmer krasna, riUttU ooreml'ena dvonadstropna vila v Rbaciji. Kupci na i se obrnejo na po-sestnico Jiermino Kppfe, Lovrana. fllifta CD v dobro idofi gostilni'blizu UuUu JC incsta, točenje pijač na račun. Kuhinja, velik vrt okoii hiSe z njivo in stanovanjem vred brezplačno. — Ponudbe na upravniStvo ^Slovenca", i'1'16 Hišnega upravitelja Mlete iiisJaraavžiri?;^ pomankanja mieka vse mlekarske su oje kakor tudi vse drugo k temu pripadajoče orodje: dva alfa-separ■•tona, kotle, eden velik bakren, posodo za mleko in splon vse stroje in orodje ki jih rabi vcCia mlekarna. CenJ po dogovoru. 14-13 M----—----—------. , DfJIlla £0 na prostovoljni draSDi l.majfl' FfUUO Oo ob 15. uri liiJB z vrjom in j gospodarskimi posiopji, sposobna za do- j mačo obrt v Mozlju pri Kočevju. Izklicna i cena K 20.000. H. Eajfež, Kočevje. rinnimb za cestni valjar se takoj spre me. UliUJuin lstotam Kurlai'. Ponudbe s spričevali na Mestni stavbSnslci urad v Ljubljani. Išče se za večje industrijsko podjetje IHTflRl1 nI In i iSCe „U ;ru2cuje Selj dnevnika* v Ljubljani sa upravljanje zdraviliškega ("orna v lio-gaški Slatini za dobo od i. maja do konca iega leta. Nastop takoj. Prednost imajo vpokojeni žeie;.ni'ki uradniki. Ponudbe nujno na »Ddrnženje željezničkih či-novnilta« v Ljubljeni, Pijanska cest« 73. V-f M a riioi nou (S a tScp 1* iaic -ooc^ooo- Jte fes Dovoljujemo si Vam naznaniti, da jc upravni svet sklenil na podlagi pooblastila občnega zbora provesti zvišanje delniške glavnice V soboto dne 23. t. ni.se vrSi prostovoljna javua dražba na Viču St. l't ob pol tretji uri pop- Prodajali sc bodo: mize, stoli, . sesalka, kopalna banja, zofe, podobe, ter razne dru;,e stvari, vinski sodi, poslednji različne velikosti. i večletno prakso, spretna v slovenski in nemSki korespondenci, ter tesnopisju. Ponudbe z navedbo plače pod „Dobra moč" na upravo tega lista. Naznanjamo prijateljem in znancem, da se je po kratki bolezni preselil v boljšo domovino naS dobri oče Matevž Peršič. v Gorici, 19. aprila 1921. Žalujoči otroci: Ivan, Kristina, JoSko, Zinka in Anica. j na Kollčovem, pošta Dob pri Domžalah sprejme "2 kiuCavirfcarja, ki se razume na parne in eicktnčne stroje in ki samostojno izvrii vsnka popravila, 4 delajte, ki so že delali v tovarnah za lopsnko ali karton. Ponudbe ust-meno ali pismeno na gornjo tovarno. SPEDŠCMSK^TVioKA V 81 na Rft&E&U izvršuje najhitreje vse v to stroko spadajoče poale, tudi ocarln;enje. kraste, liSaje odstran uje pri človeku in živalih ijaftoimasilo, ki je brez duha in nc maže perila. 1 lonček za 1 osebo po poŠti 15 kron pri TtiNKCiSi, lekarna Ljubljsna, Slovenija. Pm&m lesa. Iz gozdov mesta Kočevje se proda dražbenim potom §®r 1577 |elk, ki merijo v prsni viSini od 40 cm viSje v premeru, dalje, od lanskega sekanja še stoječih 3 do <00 bukev, dalje les, ki se pri sekanju polomi ali pokvari. Pismene ponudbe naj se pošljejo tu sem do 2. maja 1921 kot varščina naj se ponudbi priloži znesek 6U000 K v gotovini ali v pupilarno varnih papirjih. Pogoji se lahko vpogledajo pri tem uradu v uradnih urah ali pa dobe prepisi proti uposlatvi 20 K. mestni urad Kotenje, 16. aprila 1921. z is^ei© 12.500 novih delnic po K 400.— noro, v skupnem znesku K 5,000.®O0.— katero glavnico se bo porabilo v prvi vrsti za zgradbo nove zvonarne in sploh za razširitev obrata. Občnemu zboru se bode predhgala za 1. 1920 7% dividenda, kar dokazuje primerno rentabiliteto v podjetje naloženega kapitala. Javna subskripcija se vrši pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi treh starih po eno novo delnico po K 600 — telquel, ki se morajo takoj pri podpisu polno vplačati. 2. Novi delničarji dobe delnice po K 850'— telquel, ki se morajo takoj pri podpisu polno vplačati. 3. Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1921 ter opremljene s kuponom za leto 1921. 4. Subskripcija se vrši od 15. do 25. aprila 1921, in sicer pri: a) Jadranski banki, i.s. pri podružnicah: Ljubljana, Kranj, Celje, Maribor, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Split; b) Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ter pri podružnicah Ptuj in Brežice; c) Zadružni zvezi v Ljubljani; d) Zadružnih zvonarnah v Ljubljani, župnišče Sv. Jakoba. 5. Za nedodeljene delnice vplačani zneski se povrnejo subskri-bentom takoj po izvršeni dodelitvi brez obresti. Repariicijo delnic si pridržuje upravni svet po končanem subskrip-cijskem roku. V Ljubljani, dne 15. aprila 1921. Strojne tovarne in livarne d. d. v L] Vinko Majdič, 1. r.f predsednik. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 2. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Delniška glavnica K 50,000.000. || Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče || Čekovni račun številka 10.509. — Brzojavni naslov: Rezerve K 45,000.000. II posle. Prodaja srečke razredne loterije. II Banka, Ljubljana. — Telefon št*v. 261 in 413. Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik Jdih«e> Muh kure v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljuoijani.