Iz božične izdaje "Ameriške Domovine" sije lep kos življenske sile Slovencev v tej novi domovini, naj se to tiče gospodarskega, kulturnega in verskega življenja. Obširna je naša božična izdaja in večinoma sami originalni doprinosi naših dolgoletnih naročnikov in prijateljev. Ponosni smo na te naše kulturne sodelavce. Vsem naša globoka zahvala! Zavedati pa se moramo, da bi bila ta obširna božična izdaja nemogoča, ako nam ne bi naši slovenski trgovci v tako velikem številu prišli na pomoč z oglasi. Tudi tem našim prijateljem, ki so pomagali v gospodarskem oziru k izdaji današnje številke, smo iz srca hvaležni. Naša dolžnost je, da na tem mestu toplo priporočamo te naše slovenske trgovine. Pomniti moramo, da dokler bomo obdržali slovensko trgovino in podjetja, da bo slovenska naselbina tudi obstojala in napredovala.
V tem zaupanju želimo vsem našim zvestim naročnikom, prijateljem, našim trgovcem najbolj uspeha polne božične praznike s prošnjo, da nam tudi v bodoče ostanejo naklonjeni za skupni narodni napredek.
Slovenski ekstremisti vidijo prej v Rimu varnost pred boljševiki kot v Beogradu
Jugoslovanska vlada se trudi, da zatre komunistično gibanje, ki vedno bolj sili na dan. Komunisti so dobro založeni z denarjem.
DIREKTOR ZA ŽITNI MONOPOL UBIT
KAPITAN mmu GRAF SPEE SI JE POGNAL KROGLO V GLAVO
Amerika bo posvarila vojskujoče države, da si poiščejo bojišče drugod
Washington, D. C., 20. dec. — Vlada Zed. držav je namenjena, da pošlje na nemško, angleško in francosko vlado resen opomin, da se v svojem pomorskem bojevanju izognejo nevtralnega varnostnega pasu, ki ga je svoje čase označil predsednik Roosevelt za zapadni teritorij. Dejstvo, da se je prikazal ob floridski obali nek nemški tovorni parnik in iskal zavetja v Ft. Lauderdale, je nekoliko zakasnelo vladno akcijo, da dobi več informacij glede tega slučaja. Drugače bi bil pa protest glede epizode nemške bojne ladje Graf Spee že odposlan danes zvečer v Evropo omenjenim trem velesilam. Ameriške republike, severne in južne, so odločene, da bodo znale-brani-ti svojo nevtralnost in strogo prepovedujejo, da bi se pomorske bitke vprizarjale v neposredni bližini obrežja teh republik.
Buenos Aires, 20. dec. — Hans Langsdorff, kapitan nemškega parnika Graf Spee, katerega je razstrelil raje kot da bi prišel v roke Angležem, je danes storil samomor. Zapustil je pismo, naslovljeno na nemškega poslanika tukaj, v katerem pravi, da je imel namen to storiti vse od časa, ko je dobil povelje iz Berlina od Hitlerja, naj ladjo uniči. In da ni šel sam z ladjo na dno mor ja je bil vzrok ta, ker je hotel najprej poskrbeti za varnost svojih mornarjev. Še včeraj je zbral okrog sebe vso svojo posadko in ji v iskrenih besedah govoril, dasi pri tem ni v ničemer orne nil, da namerava storiti samomor. Ko je prišel sluga danes zjutraj v njegovo sobo, je našel kapitana mrtvega na postelji. Kroglo si je pognal v desno sence.
Kapitan Langsdorff je bil star šele 45 let in priznan kot eden najboljših poveljnikov v nemški mornarici. V mornarici je služil že v svetovni vojni in se je udeležil znane pomorske bitke pri Jutlandu na bojni ladji Grosser Kurfuerst. V sedanji vojni je bil poslan kot poveljnik bojne ladje Graf Spee na morje, da potaplja zavezniške ladje, kjerkoli jih dobi. Predno je predzadnjo sredo naletel na angleške križar-ke pri Montevideu, je imel na vesti najmanj šest zavezniških trgovskih ladij.
Kakor pripovedujejo-njegovi tovariši, se je nameraval kapitan zagnati z ladjo proti angleškim križarkam, ki so čakale nanj
pred pristaniščem Montevideo. Toda dobil je povelje od Hitlerja, da ladjo uniči. Zato jo je v nedeljo večer popeljal iz pristanišča in jo tam razstrelil. Po izvršenem dejanju je samo rekel, da je vesel, ker je vsa njegoya posadka rešena, okrog 1,000 mladih nemških mornarjev. Pokopali ga bodo v Buenos Airesu na aemškem pokopališču.
--o-
Nov grob
V sredo zjutraj je v Warrens-ville bolnišnici preminil Martin Vucinic, star 73 let,\ stanujoč na 6718 Kinsman Ave. Tukaj zapušča sina Mike, v Ambridge, Pa. zapušča dva sina, Matta in Johna ter več sorodnikov. Rojen je bil v selu Gornja Garnišniča, Belo-Var na Hrvatskem, kjer zapušča enega brata in tri sestre. Tukaj je bival 45 let in je bil član društva Zvezda, št. 14 HBZ. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob 1:30 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. na Whitehaven pokopališče. Naj v miru počiva. Smrtna kosa
Po kratki bolezni je danes zjutraj ob dveh preminil na svojem domu, 1431 E. 51st St. dobro poznani rojak Jakob Korenčan, star 70 let. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda Frank Za-krajšek, 6016 St. Clair Ave. Podrobnosti poročamo jutri. Prstan najden Srebrn poročni prstan se je našlo 18. decembra. Lastnik ga dobi nazaj pri John S. Smolik, 1094 E. 66th St.
France Prešeren 17 SI)Z
Za leto 1940 je društvo izvolilo sledeče uradnike: Predsednik A. M. Kolar, podpredsednik Jakob Branisel, tajnik John Zalar, 1038 E. 70th St., blagajnik M. L. Krainz, zapisnikar Anton Gai-nar; nadzorniki: John Centa, Joseph Rudolf in Joseph Okoren; reditelj A. Pogačar, zastopnik za konferenco SND A. M. Kolar, za prosvetni odbor SND John Zalar. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
Zadušnica
V petek ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Domjanom Lužarjem. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Povečanje telefonske družbe
Ohio Bell Telephone Co. naznanja, da bo drugo. leto potrošila pet in pol milijona dolarjev v samem Clevelandu za razširjenje telefonske postrežbe. Družba pri 5akuje drugo leto najmanj 60, )00 novih odjemalcev.
STALINU ZA ROJSTNI DAN
Danes obhaja aziat Jože Stalin 60-letnico svojec/a rojstva. Za take prilike se spodobi, da i se posveti slav-Ijencu kako posebna pozornost. Ker je Moskva predaleč za nas, bi prosili sosede Fince, da napravijo Stalinu podoknico. Ena dobronamer jena bomba iz letala bi napravila imeniten surprise party!
-o-
Nesreča avijatičarjev Hill City, Kas. — Poročnik Neely je bil 2,500 čevljev visoko v vojaškem letalu, ko sta odpovedala oba motorja. Ukazal je ostalim trem vojakom, da se spuste s padali na tla. Dva sta skočila, tretji pa ne. Poročnik ni mogel zapopasti, zakaj tretji vojak ni skočil. Poročniku se je posrečilo, da je pristal z letalom na tleh. Hotel je ozmerjati neposlušnega vojaka, ker ni ubogal na njegov ukaz. Pa ga ni bilo nikjer. Šli so ga iskat in ga .našli v bližini mrtvega. Dognali sb, da je vojak skočil iz; letala, toda je prej pozabil sneti rokavice in tako z debelimi rokavicami ni mogel odpreti padala. Je to Kenneth Seamans iz Scranton, Pa.
-o-
$100,000 v pomoč Fincem Herbert Hoover, ki načel ju je relifnemu skladu Zed. držav za odpomoč Fincem, je brzojavno poslal Finski prvih $100,000. Finska misija je na ameriških trgih, kjer kupuje zlasti strojnice in plinske maske. To Finci plačujejo v gotovini iz svojega kredita.
Evropa nervozno čaka, če bo stopil Stalin v Švedsko in Norveško
Washington, D. C., 20. dec. — .Državni odelek ameriške vlade je dobil iz zaupnih evropskih virov poročilo, da vlada v skandinavskih deželah, kakor tudi v glavnih mestih zaveznikov velika nervoznost. Vse napeto čaka, kaj bo storil Stalin, ki je včeraj zavojeval severno Finsko prav do norveške meje. Ali bo šla Rusija zdaj na Norveško in švedsko? Najbrže je ravno strah pred tem korakom Rusije prisilil zveznike, da so tako naglo odločili poslati Finski orožje in mu-nicijo.
Eno izmed poročil zatrjuje, da zdaj, ko so Rusi pregnali Fince iz severnih krajev, gledajo iz nevarne bližine na norveško pristanišče Tromso. če ga Rusi zasedejo, bi to dalo Stalinu v roke vso severno Norveško in tudi del švedske.
Vsa J;a poročila pa kažejo, da imajo zavezniki v sami Moskvi dobre poročevalce, ki vedo o vseh tajnih namerah ruske vlade. Tako je Finska vedela že mesece naprej, da ima Stalin trden sklep, da vpade v Finsko in so bila vsa pogajanja samo pesek v oči ostalem svetu.
Maše pri sv. Vidu
Na božični dan bodo v cerkvi sv. Vida maše po sledečem redu: Polnočnica, slovesna peta sv. maša; potem bodo ob 5, 5:30, 6:15, 7, 7:45, 8:30 (peta sv. maša), 9:30, 10, 11, 11:45, 12:3,0.
Poročilo o smrti
V Oglesby, 111. je umrla za pljučnico Ana Barbič, ki zapušča moža, sina in tri hčere.
Ustavljena komunistična propaganda
Monessen, Pa. — župan tega mesta je prepovedal komunistom, da bi razširjali literaturo, v kateri se brani Rusijo in napada Finsko, župan pravi, da je mesto odločno na strani Fincev in se boji, da bi prišlo do spopadov. Župan je obsodil v denar' no globo $15.00 Štefana Gaspiča, ki je brez dovoljenja raširjal komunistično literaturo, ki napada Fince..
V državi Ohio ne sme nihče strada«, pravi governer Bricker
POTREBNIM SE MORA POMAGATI, BREZDELNIM DATI ZASLUŽEK, KLIČE BRICKER
Cincinnati, O. — Ohijski governer Bricker je imel v tem mestu govor, v katerem je poudarjal, da je težavni problem relifa za letos že rešen, drugo leto bo pa prineslo nove probleme, pa tudi nove vire dohodkov, je rekel governer. "Toda nihče v državi Ohio ne sme biti lačen, ali da bi bil brez potrebščin za življenje. Odločeni smo, da se. mora potrebnim pomagati in onim, ki so brez dela, se mora dobiti zaslužek.
"K temu nam pa daje pogum dejstvo, da se položaj obrača k boljšemu. Nakup za božične praznike je dober, zaposlenost se veča. Državni urad za zaposlitev je dobil letos za dvakrat toliko, ljudi delo kot lani. Letina v državi Ohio je bila prilično dobra.
Onim, ki mislijo, da so stroški
državne uprave preveliki, je Bricker zatrdil, da ni lahko upravljati države. Potem je governer udaril še po administraciji v Washingtonu rekoč, da je država Ohio dobila v zadnjih sedmih letih na stotine milijonov dolarjev za razne programe v Ohio. Pri tem je pa država neprestano plačevala davke v Washington. In kar je dobila država nazaj od federalne vlade je sto milijonov dolarjev manj, kot pa znaša narastek federalnega dolga, kar se tiče deleža države Ohio.
Ob istem času je pa napadel governerja Bricker j a Marvin C. Harrison iz Clevelanda, ki je rekel, da hoče governer Bricker in ostali republikanci izstradati narod, ker mislijo, da bodo s tem zanesli v srca naroda mržnjo do predsednika Roosevelta.
250 RUSKIH LETAL BOMBARDIRA FINSKO FRONTO V SILNEM NAPADU
Bolnik vošči praznike!
Ignac Slak, ki se nahaja v State bolnišnici pozdravlja sorodnike, znance in prijatelje ter jim želi vesele božične praznike in srečno novo leto.
Ameriška vlada preiskuje aktivnosti komunistov
Detroit, Mich. — Prvič, odkar so se vršili delavski nemiri v južnem Michiganu, je vlada Zed. držav začela gledati pod posteljo komunistom v okolici Detroi-ta in zdi se, da vidi tam nekaj, kaj bo treba pomesti. Detroitska in mičiganska policija je že več let poskušala zainteresirati via do v delovanje komunistov, ki so se razpredli v delavskih unijah in so izlorabljali ime unije za svoje revolucionarne namene. In sedaj se je ameriška! vlada zgani la z vso resnostjo.
Aktivnost vlade v prvi svetovni izdelovalnici avtne industrije prihaja naravnost iz Wash' ingtona, od zveznega generalne ga pravdnika Murphya. Detroit-ski industrijalci so nesli naravnost do Roosevelta in potem na oddelek ameriške armade in mornarice (svarilo, da bodo grozne
posledice, če se bo radikalcem do pustilo vero, da jih varje popustljivost na višjih mestih pred per-sekucijo. Toda berlinsko-ruska zveza, vpad Rusije v Finsko, je obrnila mnenje teh visokih krogov v čisto drugo smer.
Detroit je glavno ameriško industrijsko mesto, kjer dobiva ameriška armada svoje potrebščine, zato bi radikalci tukaj najprej udarili s sabotažo, kadar bi prišel zanje ugoden trenutek. Zato bo pa ameriška vlada posvetila v to svojo največjo pozornost, da se prepreči nevarnost sabotaže o pravem času.
Ker je vlada naklonjena delavskemu gibanju in ne bi rada delala krivice poštenemu organi ziranju delavstva, je za vlado težko določiti na primer, kdaj so ' stavke iz potrebe in kdaj so vpri-
Helsinki, 20. dec. — Ruska pehota, podpirana z stotinami bojnih tankov in najmanj 250 bojnimi letali, se je zagnala na finsko fronto v najsilnejšem napadu, kar so ga Rusi še izvedli na polotoku Karelian. Glavna bitka se vrši na 15 milj dolgi fronti med jezeroma Muola in Kauk, kjer imajo Finci tri zaporedne močno utrjene obrambne linije.
Toda ves silni naval na finske postojanke ni Rusom priboril niti pedi zemlje. Rusi pošiljajo nove čete v boj, da nadomeste padle. Rusi so se zagnali nara
vnost v najbolj utrjene finske postojanke meneč, da bodo Fince končno utrudili. Finci trdijo, da so sničili toliko ruskih tankov včeraj, da jih še sešteti niso mogli. Finci so poklicali pod orožje vse moške, ki so bili rojeni leta 1899.
Na bojno linijo, ki je sredi Finske, so Rusi dobili na tisoče novih čet iz Leningrada. Rusi se pripravljajo za odločilen naskok na tej fronti, s katerim nameravajo prodreti do botniškega zaliva in tako presekati Finsko na dvoje.
zorjene po navodilih iz Moskve. Zato je pa zdaj delo delavskih unij, da bodo s pomočjo federalne vlade izstrebili komuniste iz svoje srede, vsaj iz odgovornih mest v unijah. Detroitski policiji je dobro znano, da je nekaj komunistov na važnih mestih v unijah avtne industrije, ker ima v rokah njih članske karte ame riške komunistične stranke.
Vlada se ne boji toliko javnih izgredov kot tajnega vrtanja med delavci. Pettedenska stavka v tovarni, kjer izdelujejo dele za vojaška letala, je izzvala protest vojnega podtajnika Edisona. Pri pogajanjih so bili večinoma komunisti. V zadnji stavki pri Chrysler korporaciji, ki je trajala 52 dni in ki ni prinesla delavcem nobenih izboljšav, so bili povzročitelji komunisti, kot so dobro poučeni v Washingtonu.
žalostna vest iz domovine
Mrs. Mary Kocjan, 15926 Whitcomb Rd. je dobila iz starega kraja žalostno vest, da ji je na Krajnčem pri Begunjah nad Cerknico umrl ljubljeni oče Janez Zalar, star 73 let. Doma zapuščajo žalujočo soprogo Ano Zalar, tukaj žalujočo hčer Mary Kocjan in dva sinova: John Za-larja, 1038 E. 70th St., ki je tajnik dr. France Prešeren št. '17 SDZ in Frank Zalarja, 15621 School Ave. V Steve'nsville, Oni, Kanada zapuščajo hčer Frances Zakrajšek, v starem kraju pa tri hčere: Angelo poroč. Plos, Ano poroč. Zakrajšek in Jennie ter dva sinova: Antona in Jožeta, ki je poslovodja v pekariji Dolinar v Ljubljani. Zapuščajo tudi mnogo drugih sorodnikov. Naj bo dobremu možu in nepozabnemu očetu lahka domača gruda.
Popravek
V včerajšnjem oglasu trgovine Louis Oswald, 17205 Grovewood Ave. je bilo označeno 1 funt sladkorja 49 centov. Pravilno bi se moralo glasiti: 10 funtov sladkorja za 49 centov.
Užaljen sodnik
Sodnik Joseph N. Ackerman, katerega je pri zadnjih volitvah porazil John J. Busher, toži sto za $1,500 na zaostali plači. Leta 1934 so namreč mestni sodniki prostovoljno vzeli za 25 odstotkov znižanje plač. Sodnik Ackerman pa trdi, da je pristal na znižanje s protestom in da je zdaj upravičen do zaostalega. Mestni sodniki dobivajo $9,000 na leto in sicer $6,000 od mesta, $3,000 od okraja. Načelnik mestne sodni j g Griffin pa pravi, da je bil takrat Ackerman pri seji navzoč, ko so sodniki radi slabega finančnega položaja v mestu sprejeli znižanje plač in da zapisnik ne kaže, da bi bil Ackerman protestiral.
Odlična slovenska zdravnica
Rojake v Akronu in okolici opozarjamo, da imate v svoji bližini odlično slovensko zdravnico gdč. Frances H. Kozely, ki ima svoj urad na 1211 Akron Savings and Loan Co. Njen telefon je FRanklin 2323. Zdravnica je starejša hčerka spoštovane Ko-željeve družine iz West Parka.
—•	7VL. k ,—
LUubOane >	y	;
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	SLOVENIAN MORNING
IN IANCUACE ONLY	,	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
NO. 296 — PART I	CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 21, 1939	,	LETO XLII. — VOL. XL11.
VSEM PRAV ISKRENA HVALA!
Belgrad, 19. dev. — Tukaj S9; zelo vznemirjeni radi gibanja, ki se je pojavilo zadnje čase med slovenskimi ekstremisti, ki delajo propagando za Italijo rekoč, da se je treba zateči v Rim in ne v Belgrad, če hoče biti dežela varna pred invazijo boljševikov. Zato v Belgradu sodijo, da bi bila Italija pripravljena braniti južnovzhodno Evropo pred vpadom Nemčije ali Rusije, če bi se ji ugodilo v njenih zahtevah v raznih teritorijalnih smereh. To je potrdil tudi zadnji govor laškega" zunanjega ministra Ciana, ki je zagovarjal balkanski blok.
Vlada se je z vso silo vrgla v akcijo, da zatre komunistično gibanje. Morda hoče vlada s tem tudi odstraniti pritožbo Italijanov radi komunistične nevarnosti v Jugoslaviji. Vlada je dobi-
la pri nekem komunističnem dijaku 120,000 dinarjev, kar znači, da je komunistična organizacija dobro financirana,' od kjerkoli že.
Detektivi so se napotili pred par dnevi v hišo vladnega direktorja za žitni monopol, Edo Mar-koviča, da izprašajo njegovega sina radi komunističnih aktivnosti. Markovih je zbežal skozi okno in streljal na detektiva, ki je bil zunaj na straži. Detektiv je tudi streljal in ubil Markoviča.
Markovič je bil krščen Žid in ena najbolj znanih osebnosti v finančnih krogih. Prej je bil generalni direktor Jugoslovanske banke v Zagrebu, pozneje je bil pa imenovan vladnim direktorjem za žitni monopol. Njegova smrt je povzročila v glavnem mestu veliko senzacijo.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
CI 17 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
___Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pofiti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. __Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. __Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
83	No.. 296, Thurs., Dec. 21, 1939
Božično darilo
Moderen božični večer
Nekje na slovenski zemlji se je rodil otrok, ki so mu dali ime Janez Volek. Rasel je in se razvil v krepkega fanta. Pod milim nebom ni premogel drugega kot svoji mišičasti roki, voljni dela, pa dela ni bilo. Od tovarne do tovarne je zaman ponujal v najem svojo mladeniško silo.
Pač, dobilo se bo delo zanj! Politikar mu je obljubil delo in mu ga tudi dal. Oblekel je Janeza v lepo uniformo, obul ga je v nove čevlje, mu potisnil puško v roke in ga poslal v a-ojsko. Janezu so obljubili, da bodo skrbeli zanj, da ne bo lačen.
Ljudje so stali ob cesti, ko je marširal Janez na fronto. Od vseh strani so ga pozdravljali in slavili njegovo junaštvo, ki se gre borit za domovino. Iz oken so mu metala zala dekleta nageljčke in se mu nasmihala, da je Janezu igralo srce, da je še krepkeje stopil.
Tovarnarju so se raztegnila usta v blažen nasmeh. Čez noč se je zavrtelo kolesje, delnice so se dvigale ko raketi, denarni trg je ponorel, dobički so se šteli V milijone.
"To je vojna za civilizacijo!" so kričali in pili šampanjec.
Janez je bil na fronti. Ni utegnil misliti, da brani civilizacijo, ker je moral paziti, da je ustregel korporalu, četovo-dji, naredniku, poročniku, nadporočniku, stotniku, majorju, polkovniku in generalom.
Lačen je bil in uši so ga grizle. Čudna je ta vojna, ki brani civilizacijo, si je včasih mislil, ko je stal na straži za žično ograjo in gledal v zvezde, ki so migljale vsem enako: armadi na tej in na oni strani žične ograje."
Sveti večer je . . . Janez Volek stoji na straži. Na misel mu pride gorka očetova hiša in topla peč. Za večerjo ni bilo drugega kot nekaj kuhanih suhih hrušk in sladka hruško-va yoda. Pa je bil kljub temu srečen, ker takrat ni vedel, da se je treba ljudem boriti za civilizacijo.
Naenkrat se janež zdrzne. Na sovražnikovi strani se je močno posvetilo in strašno zagrmelo, da se je stresel svet v svojih tečajih. Kratek žvižg po zraku in udarilo je naravnost v Janeza ...
Janeza so pokopali dekje za fronto in zasadili na njegov grob lesen križ z napisom: JANEZ VOLEK. Nič drugega. Za civilizacijo je to dovolj.
Ko je bila vojna končana in civilizacija rešena, so hodili na Janezov grob politikarji in generali, polagali na njegov grob lepe vence in slavili v bobnečih govorih njegovo junaštvo . .. Potem so pa odšli domov in prešteli dobiček, ki jim ga je prinesla vojna za civilizacijo.
Še nekaj let so hodili politikarji in navijalci cen in tovarnarji na Janezov grob in ga slavili za njegovo junaštvo. Vsako leto manj jih je prišlo. Končno so venci popolnoma izostali. Dež je izpral s križa na njegovem grobu ime Janez Volek, nekaj let zatem je strohnel tudi leseni križ in danes nihče ne ve več, kje počiva Janez Volek.
Zgodba pravega svetega večera
Tisočeri, da milijoni bodo na božični večer klonili vsaj za trenutek svoje glave in premišljali besede: mitf ljudem na zemlji. Onih, ki so za mir, ki imajo dušo in srce v besedah: ljubi svojega bližnjega, teh se bo prijel ponovni božični klic in njih delo bo tudi v bodoče v smeri sporazuma, prijateljstva, neskočnega duševnega miru napram sebi in bližnjemu.
Ljubiti bližnjega kakor sam sebe! Če kdaj nam te besede na sveti božični večer polnijo naša srca. Leto za letom ponavlja svet "mir ljudem na zemlji," a le malo jih je, ki se v resnici poglobijo v pomen teh besed in skušajo razumeti, da bi izginile vse nadloge tega sveta, če bi vsak sledil tem besedam.
sJšvet je bil ob rojstvu božjega Deteta kot je danes oborožen do zob, ker takrat ni poznal najlepših in osrečevalnih besed za vse narode: mir ljudem na zemlji. Ker ni poznal teh besed, mu ni zamere, če je hlastal okrog sebe z mečem in ognjem. Danes pa svet pozna te besede. Devetnajst sto trideset in devet let si jih ljudje pripovedujejo in vendar si jih danes prav tako voščijo s kroglami in bombami. Mnogo bolj učinkovito in bolj strašno celo kot pred 1939. leti.
In zakaj vse to? Saj je vendar človeku, tako milo, udobno, sladko in plemenito pri srcu, če čuti, da njegov bližnji sobrat živi v sporazumu ž njim in da mu želi vse ono dobro, kar si sam sebi želi.
Kako se bodo taki ljudje, ki imajo danes mir v svojem srcu, na božični večer z sladkostjo v srcu zatopili v pesem: Sveta noč, blažena noč, vse že spi. . .
Kako so trepetala naša nedolžna srca v neizmerni sreči v stari domovini, ko smo v naših bornih kočicah pomagali našim blagim staršem, bratom in sestram poveličevati pravi pomen božičnega večera. Koliko nas je odneslo te spomine na bajni božični večer v tujino in koliko se nas zaveda še danes, da nismo prepevali "sveta noč, blažena noč" samo iz navade, ampak s čutečimi srci in želeli, da bi bilo res tako, kakor nam prihaja iz duš.
Na ta sveti večer se spomnimo, da nismo zato na svetu, da bi se sovražili, da bi širili mržnjo proti sosedom in narodom, ampak da si medsebojno pomagamo. Saj je naša doba na tem svetu tako kratka, da bi ne smeli izgubljati časa z sovraštvom v srcih, ampak si slajšati te kratke ure z ljubeznijo cio vsakega. Potem šele bomo srečni in zadovoljni.
Rada bi podarila moji mamici, po domače "Mrharjevi materi" par vrstic za božično darilo ob priliki njih rojstnega dne, ko bo obhajala po božiču, in sicer to bo že 70. rojlstni dan, ki ga je že malo bolj vredno omeniti, če pomislimo, da človek dočaka tako starost navzlic vsemu trpljenju.
Seveda, za vse to se moramo najprej zahvaliti Vsemogočnemu, ki se pa ravno o božiču najbolj spominjamo Njegovega rojstva in Ga ob tej priliki prositi zdravja še v bodoče, kar jim prav iz srca želim, da bi zdravi in zadovoljni živeli še vsaj 30 let, da bi dočakali 100-letnico.
Ne bom sedaj opisavala tež-koč vsakdanjega življenja, ker jih imamo vsi eni več, drugi manj. Lahko pa rečem, da naši v domovini tijpe in delajo več kakor mi tukaj. Saj morajo skoro noč in dan delati, da prežive svojo družino, ali če hočejo še kaj prihraniti.
Tako so tudi moji starši v mladosti hranili in delali, da so si napravili precej lepo posestvo s čednim poslopjem v vasi Tihaboj. Kakor je začetek povsod težak, tako je bil tudi zanje- Posebno se še spominjam slabih časov v zadnji svetovni vojni, ker smo bili ostali doma samo otroci in ženske ter smo morali poprijeti za vsa moška dela. Kmalu po vojni pa je prevzel posestvo starejši sin, ali moj brat Joseph, ki sedaj prav lepo napreduje.
Kakor lepo narašča njegova družina,vtako tudi raste posestvo, mama pa se je preselila v svojo lastno hišico, ki je prav lepo obraščena s sadnjim vrtom in vinogradom. Kljub temu pa si je zaželela malo po svetu in tako prišla za njami v Ameriko pogledat, da bi tukaj pri nas preživela svoja stara leta. Kakor pa se je bilo nam vsem težko privaditi na tujem, je bilo to še toliko težje za starega človeka. Vedno jim jg bilo dolg čas po svojem domu in pa po "prašičkih in živini." Vedno so rekli, da jih tisto delo še najbolj veseli in se je zopet odpravila nazaj v domovino. Tam sedaj bolj v miru žive in odpravljajo svoje vsakdanje delo z velikim veseljem, kar nam je povedal tudi Mr. Kol-lander, ki jih vsako leto obišče na njih domu in jih veselej najde pri delu v vinogradu ali na njivi "seveda jim tisto ni ravno všeč!"
Takole pa nam pišejo o božiču, da en lep spomin so si pa vseeno ohranili na nas in Ameriko, da si namreč vsako leto postavijo božično drevesce, sami pa se' vsedejo za peč in mislijo na nas. Zato jim vselej pošljem tudi naše slovenske časopise, ker vedno radi čitajo ameriške novice, posebno pa newburške, k temu dodam pa še glasilo SŽZ, ker so bili tudi članica št. 15 in so .v Zarji tudi večkrat slike od članic in glavnih odbornic, ki so jim nekatere še poznane.
Tako se spominjamo vseh dogodkov daleč nazaj v našem življenju. Nekateri so veseli in drugi pa zopet žalostni ter nam tako leta hitro beže in se mnogo primeri v enem letu kakor se je tudi meni in sem bila zopet ene par mesecev v bolnišnici. Zato bi se tudi rada ob tej priliki zahvalila vsem mojim domačim in prijateljem za obiske in darila.
Res prav razveselili ste me bili, zato naj mi bo tudi dovoljeno, da vam izrečem tisočero zahvalo vsem in vsakemu posebej, kateri ste mi kaj dobrega storili v tistem času. Naj vas božje Dete blagoslovi za vsa dobra dela.
Lahko bi še veliko napisala o tem, ker človek res veliko do-
živi v takih krajih. Seveda so težke bolečine, pa se tudi kaj špasnega dogodi. Ko bi znala jaz tako fino opisati kakor je Jaka v Ameriški Domovini lepo opisal svoje počitnice, ki jih je tudi imel v bolnišnici- Res sem se morala sama sebi smejati, ko sem čitala njegovo kolono "Če verjamete al' pa ne." Jaz sem mu vse verjela, ker je resnica kar je opisaval, kako je bolničarski štab hodil gledat šopke cvetlic, ki so mu jih poslali njegovi prijatelji.
Tako so res imenitne tiste rože, kot bi jih nikjer več ne bilo. Seveda je tudi oseba bolj "obrajtana," ko vidijo, da ni pozabljena od celega sveta. Ker sama zelo ljubim cvetlice, sem jih bila vedno iz srca vesela, kadar sem jih dobila in ko sem jih tako ogledovala sem si mislila, da jih imam sedaj rajši en sam šopek, ko jih lahko še ogledujem in vonjam njih prijetni vonj, kot pa po smrti polno sobo, ko te oblože z njimi. Kaj vse tisto pomaga, ko jih pa ne moreš videti in meni so najboljše prijateljice. Res jih lahko tako kličem, "ker če te človek ne zapusti v nesreči, potem mora biti že res dober prijatelj." Tako mi je tudi moja prijateljica prinesla šopek nageljnov, da so jih vsi hodili gledat in vsak si je pomagal z enim in tudi naš hišni duhovnik, ki je vsak dan prišel na obisk, je segel v šopek in si pomagal z enim cvetom ter si ga pripel na prsi, da se je bolj postavil, ko je šel naprej skozi druge sobe. Takoj sem se zmi-slila na Father Slapšaka, ki si tudi rad zatakne cvetko na prša, da res izgleda pravi slovenski fant.
Ko sem se enkrat malo odstranila iz sobe, si je pa tudi bolničarka pomagala z mojim nageljnom. Ko sem prišla nazaj pa me vpraša, če kaj pogrešam in ko 'sem ji rekla, da nič, me pa zopet vpraša, kaj pa rože? Sedaj sem šele opazila, da so skoro sami peci j i ostali v posodi. Ampak se nisem nič jezila zato, še dobro se mi je zdelo, da so bile moje rože tako imenitne, da so skoro vse pobrali. Kadar pa ni bilo kupev-nih cvetlic, tedaj so pa krasile mojo mizico domače vrtnice, ki sta mi jih nosila moja otroka iz Louis Gliha-tovega vrta. Ve^te pri Glihatovih imajo res krasen vrt, ki je poln vsakovrstnega cvetja. Ta vrt je v cvetju od zgodnje pomladi pa do pozne jeseni.
Torej sprejmite še enkrat mojo toplo zahvalo in Bog naj vam poplača sto tisočkrat. K sklepu pa vam vsem skupaj želim prav Vesle božične praznike in srečno, zdravo in zadovoljno novo leto. Z božičnim pozdra-I vom,
Mrs- Joseph Mirtel, 920£ St. Catherine Ave.
Cleveland, Ohio.
Izlet po zapadu
Včasih se človeku kaj primeri, ko niti ne pričakuje. Tako se je primerilo tudi meni in mo-'ji ženi. Nekega dne pride k | nama sin Frank, da reče "zbogom!", ker misli potovati na zapad, da si ogleda malo našo veliko deželo. Saj tako je prav, | da si tudi mi ogledamo lepe in ; slabe kraje tu v Ameriki.
Vsak ve, da so ženske bolj željne vse vedeti in tudi videti, zato reče moja žena: "Frank, kaj pa, če bi šla midva s teboj, da bi bili štirje?" Frank je bil takoj zadovoljen in "o.k." Naslednje jutro, bila je nedelja, smo jo že odrinili iz Cleve-landa proti Elyriji in tako naprej. Ustavili smo se bili v nekem malem mestecu, da smo malo zajtrkovali ter šli k maši. Nato pa smo jo ubrali proti Chicagu, kjer smo prenočili.
Naslednje jutro smo si ogledali Joliet in si ogledali tudi
novi dom KSKJ in urad. Pot smo nadaljevali po državni cesti št. 30, ki pelje naravnost v Colorado in tretji dan našega potovanja smo bili že v Den-verju, Colo. Kakšna sprememba, do tu sama ravnina, a tu pa se že dvigajo velikanske gore, ki jih je nemogoče popisati, pod njimi pa je skoro sama puščava. Rastlinstvo je tukaj ja-ko slabo, ker ni dežja in ne vode. Ponekod imajo vodo napeljano od daleč, da lahko u-metno namakajo in potem pa tudi zemlja dobro rodi, kajti zemlja sama na sebi je dobra, samo vode potrebuje, a dež pa tukaj malokdaj pada.
V Denverju smo se ustavili, od tu pa smo se peljali pogledat zanimivo skalovje, ki se imenuje "Garden of Gods" ali slovensko "vrt bogov." Videli smo skalnati grad in druge močne skalnate vrhove. To je res čudo sveta. Od tu pa smo se podali k moji sestri Rezki v Canon City. Tja smo prišli, ko so že vsi spali. Ni nam kazalo nič drugega, kakor zbuditi jih in zelo so bili veseli našega obiska. Tam smo ostali dva dni. Ogledali smo si tudi viseči most, da ga vidite, kako se ziblje, ko gre avtomobil čez. Bili smo tudi v jami, kjer kopljejo premog.
Zahvaliti se moramo Rezki in njenemu možu, ki so nam tako po kraljevsko postregli in bratu Tonetu, ki nam je razkazal vse zanimive kraje. Lepa hvala vsem! še bi bili radi ostali, a morali smo naprej, ker čas teče in nič ne reče, ker smo si hoteli ogledati še kaj več, smo morali nadaljevati našo pot.
Zavili smo v gore po cesti št. 50. Rečem vam, tukaj je pa drugačna pot, po gorah in dolinah ter ovinkih, da je človeka kar strah pogledati krog sebe in avto naj saipo malo napačno obrne in že bi zleteli v glo-
■ *	, | 1 w •
boČine. Tukaj mora biti dober voznik. Imeli smo srečo, da smo brez vsakih neprilik prišli v državo Utah. Tukaj nas je zanimalo ogledati si Salt Lake City in Mormon Temple, ki je res nekaj veličastnega. Stal je nekaj nad tri milijone dolarjev. Tudi kopali smo se v slani vodi. To so vam res lepi kraji, na eni strani ravnina in na drugi pa skalnate gore.
Morali smo naprej, kajti o-gledati smo si hoteli tudi Yellowstone Park. Tukaj je res nekaj zanimivega. Razni topli vrelci, ki mečejo vročo vodo visoko v zrak in zopet na drugi strani pa vidiš do 500 čevljev globoke prepade, da je kar strašno pogledati. Nekaj posebnega pa je, ko vidiš črnega medveda, ki pride prav do avtomobila in čaka, da bi dobil kaj jesti. Ti medvedje sicer niso lačni, ker jih krmijo vsak dan, toda navajeni so, da pridejo k ljudem kakor berači, samo da dobijo kaj za pojest. Zato je pa toliko bolj zanimivo, ker je vse tako domače. Medvedi, srne, jeleni, vse to pride k ljudem brez vsakega strahu.
Tukaj imajo tudi bivole, a ti 30 za ograjo, da ljudje ne morejo do njih. Vzelo nas je skoro dva dni, da smo si vsaj malo ogledali to čudo sveta, kajti to je največji park na svetu. Od tu smo zasukali na cesto št. 20, ki nas je popeljala v Wyoming državo. Tukaj pa smo videli velike črede živine na pašnikih, naselbine pa so tukaj zelo redke. Večkrat se primeri, da na sto milj ni nobene hiše.
Ustavili smo se v nekem far-marskem mestecu. Tu sta prišla dva "cowboya" (kravja pastirja) in sta ogledovala, pa ne toliko naš avto, ampak našo številko in sta začela modrovati, kje neki je ta dežela Ohio. Eden pravi, da je proti New Yorku, a drugi pa je ugovar-
jal, češ da je proti Meksiki in nikakor se nista mogla sporazumeti, jaz sem jih pa tudi samo po strani gledal. Odpeljali smo naprej in tako zopet prišli nazaj v Chicago.
Tukaj smo zopet prenočili in naslednje jutro smo si ogledali mesto. Ko se tako vozimo, se naš avto zmisli, da nam še ni delal nikake sitnosti — pok — "flat tajer," premenili smo kolesa in komaj smo enega popravili, pa je že počil drugi, sedaj pa nam je bilo dovolj tega popravljanja, vrgli smo jih stran in kupili nove. Saj ni čuda, da se kaj pokvari v taki vročini in povrh pa še taka daljava, saj smo prevozili več kot tisoč milj in že smo se znašli doma v Clevelandu. človek je vesel, ko gre in zopet je vesel, ko pride srečno domov.
Pripomniti moram tudi, da potovati v Ameriki ali pa v Evropi je velikanska razlika, saj tukaj te ni treba skrbeti, kje boš prenočeval ali dobil jesti, ker to dobiš povsod in tudi ni preveč drago, ljudje so pa po-strežljivi kamor prideš. V Evropi po mestih je še, a na deželi pa težko dobiš eno ali drugo stvar, kar vem iz svoje lastne izkušnje. Ko sem se ustavil v vaški gostilni, pijače sem dobil, a ko sem vprašal za jestvi-ne, sem dobil pa odgovor: "Kaj misliš, da bom samo zate kuhala?" Taka postrežba je v Evropi, a v Ameriki pa je vse kaj boljšega in so ljudje tudi na deželi bolj prijazni in po-strežljivi. Končno pa želim vsem rojakom prav vesele božične praznike.
Frank Opaskar, st.
Božični spomini
Tja daleč nam romajo naši
spomini, ko v noči božični se zvezde blišče . . .
Zvonovi glasijo se tam v domovini,
v noči presrečni tja roma srce.
Nobenega bogastva ni lasto* vala moja rojstna hiša, le prav borno je bil opremljen moj dom, a vendar tja romajo, tja hite pogosto moje misli, tja hite moji spomini . . .
Presrečni božični večer, ko sem še na domu stavila božično drevesce in jaslice. Da to so tisti srečni spomini, katere hranim globoko v srcu, na moje srčno drage, katerih sem se oklepala v iskreni ljubezni moje mlade duše.
Za božično številko Ameriške Domovine, hočem napisati nocoj, hočem posvetiti par bornih vrstic tebi, naša draga, dobra poštorica ga. Filomena S. Tebi, ki si mi osladila božične dneve, vesela z božičnimi kartami, pismi ter mi bila dobra v vseh ozirih. Vam pa po svetu raztreseni moji dobri prijatelji želim vsem in vsakemu: Prisrčne božične praznike!
T^ebi, naša dobra poštarica, bom poklonila ta dopis. Tebi, naša verna, dobra faranka, h kateri sem se lahko zatekala pri vseh naših društvenih prireditvah za pomoč, katere mi tudi nikdar nisi odrekl. Ti in pa blagi prijatelj g. dr. F. Tip-lič, sta nam tako rada postregla v vsaki potrebi na našem društvenem polju. Bog vama daj večno srečen božični večer tam . . .
Malokdo uživa v naši fari tako spoštovanje kakor si ga uživala ti, splošno pri vseh fara-nih, saj so te imeli vsi radi. Vedno si bila tako prijazna, po-strežljiva, šaljiva, pa naj bi bilo na pošti ali v trgovini in verna ter zvesta Bogu in cerkvi. Z vsem spoštovanjem se ustavljajo pri tvoji gomili naši farani in molijo za te, blaga gospa Filomena. Kot soproga si imela življenje precej bridko. Tvoji trije otroci so ti bili vse na svetu (mali Jožef, Men-ša, Mirko), oni so ti sladili živ-
ljenje in ti lajšali velike skrbi. Za njih dobro vzgojo si se žrtvovala. Zapustila si vsem, globoko v srce vklesano svojo srčno plemenitost.
Domača sem se počutila pri tebi na pošti, kjer si mi mnogokrat imenitno postregla. Tako se je primerilo, da sem ti v sreči številnih božičnih kartic, nekoč odnesla celo tvojo mašno knjižico. Da, to mi je pravi božični spomin na te.
Vsi smo te imeli radi in tudi tvoji otroci si niso nikdar mis-, lili, da boš morala v najlepših letih—v večnost. Davno si že vedela, da te more rešiti samo dobra operacija, a bala si se je in si vedno odlašala, kako težko si zapustilo svoje drage otročiče. Še hitrejša bi bila ločitev, če bi bila vedela za bodočnost in težko življenjsko preiskušnjo, katero je dobri Bog poslal na pot Injihovega življenja.
Naj še pripomnim in prista-za vzgled mnogim, kako trpe trpe otroci naše poštarice.
Takrat, ko sem po več letih živela v dragem Mariboru, sem se vračala iz obiska v božičnih praznikih od moje drage mame. Tam na trgu pri sv. Lenartu, čaka mlad fant brez noge, oprt na dve berglji ter me prav prijazno pozdravi. Začudena sem premotrila tega reveža, ki se mi je dozdeval tako znan v obraz. Prijazno in nekam bolestno zvene njegove besede: "Ali me res več ne poznate? Jaz sem Mirko . . ." Osupnila sem nad strašno nesrečo tega siromaka, solze so mi zalesketale v očeh. Podala sem mu roko. Revež je potoval z busom v bolnišnico, kjer so mu sedaj že v tretjič rezali
(Dalje n« 4. strani) rotnm«miuuwuwm»n»»nma;mn
te verjamete al' pa ne
Vedno me razveseli, kadar dobim pisemček od moje zveste prijateljice Helence Prijatelj iz Madison, Ohio. Revica je slepa in vendar kljub temu korektno sama piše na pisalni stroj. Kot pravi, ji je v največje veselje prebirati naš list. Seve, sama ne more, ampak ji ga prebere njena dobra mamica. Helenca vedno zahteva, da se ji najprej prebere, kadar je kaj moje kolone. Zato ni čudno, če me je oni dan pošteno ošpotala, ker ni bilo toliko časa nič. Zagvišam se, da bom zdaj bolj priden, prise-žem pa ne, ker so v Ameriki v modi sedeči štrajki in jaz zelo rad sedim.
Torej poslušajmo, kaj mi piše Helenca za praznike:
"Halo, Jack! Kako kaj zajčki skačejo letos po gmajni? Koliko si jih že spravil v večna lovišča brez pogrebnih stroškov in kakšen je bil ajmoht? Zdaj je bil odprt lov na srne. Če nisi šel, potem Se vsaj ena srečna veseli
• še svojega življenja. Bog ji daj zdravje do druge zime.
Slišala sem, kako ste se prepirali, kdo vam bo listje pograbil. Tudi pri nas ga je dosti, ampak če bf se kdo drznil in ga pograbil, bi ga živega odrli. Veš, zakaj? Zato, ker listje lepo greje korenince cvetlic čez zimo. Druga je pa ta, da po šumenju listja slišim, če se kdo bliža hiši.
K sklepu pa želim tebi in vsem slovenskim rojakom najsrečnejše božične praznike in zdravo novo leto 1940.
Helen Prijatelj."
Tudi mi ti želimo, draga Helenca, vsega najboljšega za praznike in pazi, da se ne boš preveč s poticami ongavila. Jaz pričakujem za te praznike surprise party, ker mi je našp Johana obljubila, da mi bo skuhala žohco, za katero sem jo vso lansko zimo zastonj na vse mile viže prosil. šele enkrat tje po veliki noci sc jo bila omehčala, namreč Jo-hana, pa je bilo že pregorko. Zato pa tudi tako težko pričakujem letošnje praznike. Torej da si ni idri'.va! Jack.
wwmmmmmsm pisMSl
i. 0. McWILLIAMS
COUNTY ENGINEER
WISHES A MERRY CHRISTMAS AND
A HAPPY NEW YEAR TO ALL HIS FRIENDS
Ob tern času v letu se možje in žene ustavijo in za trenutek pregledajo pota, po katerih so hodili zadnjih dvanajst mesecev. To je čas, ko pregl-edajo svoja dela v njih pravi veljavi in ko delajo načrte za boljše leto pred seboj.
Poleg naših božičnih voščil je tudi zavest, da so nam bili naši prijatelji naklonjeni v zadnjem letu.
Zahvaljujemo se vam za naklonjenost in pozornost, ki ste nam jo izkazovali V preteklem letu.
Naj bi vam ta radostna sezija prinesla srečo in popolno zadovoljnost in napredek v prihodnjem letu
LOUIS FERFOUA
LICENZIRAN POGREBNIK
3515 E. 81st St.	Michigan 7420
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom in prijateljem želita
MR. in MRS. JOS. TEKAVČIČ
SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA
882 E. 185th St,
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
JOSEPH KERN
RAZVAŽEVALEC PREMOGA 351 E. 156th St., vogal Arcade Ave.
Pokličite KEnmore 5374
(Št. 1). Edina tekočina, ki bo odpo-mogla proti srbečici, črvom, cdprtim in tekočim ranam, "atletskim" negam in otiskom na nogah kakor tudi za razne druge bolezni kože. Rezultati prav gotovo v desetih dneh. Ko je kožna bolezen enkrat izčiščena, se ne bo več pojavila. (Nobene starostne meje).
(Št. 2). Sledi čistilec, ki pusti kožo čisto in svežo.
(Št. 3). Lasna tonika proti plešavosti, prhljaju, oljni koži in preprečuje izpadanje las. Ta tonika je doprinesla že čudovite rezultate. Garantirana, da bo povzročila rast las do 45. leta starosti.
(Št. 4). Liniment za drgnjenje— preti raznim bolečinam in izpahlinam, kakor tudi proti revmatizmu, lumba-gu, itd.
(St. 5). Importiran evropski čaj— Izčiščuje sistem ter povzroča dober tek, dober je tudi preti naduhi, kataru, pre-mogarski naduhi,proti žolčnim kamnom, nervoznoGti, želodčnim bolečinam in bolečinam na ledvicah.
(Št. 6). General Tonic and Conditioner. Dober proti plinom in kislinam v sistemu. Odvajalno sredstvo in graditelj." Priporoča se otrokom.
Peter Zeble, najmočnejši človek na svetu.
I Samson Tonic & Tea Co.
j	1285 EAST 79TH STREET
(ccrncr Superior Ave.)
i	CLEVELAND, OHIO.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko tužnega srca in' veliki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem jadno vest, da je nenadne smrti, previdena s tolažili svete vere, v Bogu za večno preminula naša nadvse ljubljena soproga in dobra mama
Terezija Kaušek
rojena HAUPTMAN
Blagopckojna je bila rojena dne 26. septembra, leta 1897. vaH št. Vid na Dolenjskem. Preminula je dne 23. novembra eb 12:15 uri popoldne ter bila pokopana iz August F. Svetkove kapele, po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Pavla na sv. Pavla pokopališče, dne 27. novembra, ob 9. uri dopoldne.
Blagcpokojna je bila članica društva Mir, št. 142 SNPJ ter delničarka Slovenskega doma na Holmes Ave. Tukaj lzapušča poleg žalujoče družine sestro Ano, poročeno Suban, Mary, poročeno Morel in pol-sestro Prances, poročeno Martinjak. V stari domovini pa zapušča žalujočo mateu in očeta.
V hvaležnosti si v dolžnost štejemo, da se najlepše zahvalimo vsem onim, ki so položili krasne vence ob krsti naše blagopokojne in nezabne soproge in materf. Našo zahvalo-naj prejmejo sledeči:
BONCA'S TRGOVINA
6005 St. Clair Ave.
Vesel božič in srečno novo leto vam želi
MAR-KET COAL (0. g
1261 Marquette Rd.	ENdicott 1588
—FIN PREMOG!—
Točna postrežba!
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi
JOSEPHINE'S SPECIALTY SHOPPE
6810 Superior Ave.
Pripravna darila za različne namene, spodnja oprava, nogavice. Vse po zmernih cenah. Se toplo priporočavi za obilen obisk JOSEPHINE PERPAR in hči, lastnici
pozabnega brata
DOMUAN LUŽAH
ki je preminil za večno dne 21. decembra 1938.
JOSEPH KAUSEK, soprog. JOSEPH JR. in EDWARD, sinova.
Cleveland, O., 20. decembra, 1939
East 61st St. Garage
PRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
ANTON KOROŠEC
Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem obiskovalcem in prijateljem
Žena ruskega -premier j a Molotova, ki- je naeeljevala ruski ribiški industriji, je zdaj izgubila to službo in dobila neka manjšo.
CLEAN CUT MEAT MARKET
664 E. 185th St.	KEnmore 1881
Za praznike si privoščite boljše! Mi trgujemo samo z dobrim mesom, ki je mehko, sveže In oKusno
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi
MIKE ZLATE, poslovodja — A. NOVAK, lastnik
SPECH FOOD STORE
1100 E. 63rd St.
Mr. in Mrs. John in Alice Kausek, Alice Marie in Jchnny Kausek jr., Prank in Gertrud Kausek, Leo in Olga Kausek, sestra Mary Morell in družina, sestra Ana Suban in družina, družina Martinjak in Liechti, družina Martin Opalek, Mr. in Mrs. Bartol, družina Frank Jelerčič, Mr. in Mrs. Jarm, Mrs. Mary Vintar, družina Prank Kovacb, družina Joseph Pozelnik, družina Frank Grebene, Mrs. Prances Braddock in hčerke, Mr. in Mrs. Anton Kausek in družina, družina John Drenik, družina Christ Cermelj, Mr. Joseph Spsndal, Mr. in Mis. W. Turk, Local No. 581 Euclid Shale Brick Union in društvo Mir, št. 142 SNPJ.
Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo številni darovalci za svete maše, katere se bodo brale v mirni pokoj blagopokojne duše. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. Frank Kausek, Mr. John Kausek jr., družina Anton Keren, Mr. in Mrs. Berzin, Mr. John V. Hrastar jr., Mr. in Mrs. Prank Launch, Mr. in Mrs. Bartol, Mr. in Mrs. Krist Lokar, družina J. Novinc, Mr. in Mrs. F. Keck, Mr. in Mrs. Ludwig Raddell, družina J. Mullec, Mr. in Mrs. Anton Kausek jr., Mr. Joe Pause!. Mr. Jiosip Kuhar, Mr. in Mrs. Malečkar, Mr. Gornik, Mr. in Mrs. m. Kas>telic,,Mr. Josip Spendal, Mrs. Mary Tomšič, družina Perovšek, Mr. in Mrs. Mike Pod-bcy, Mr. in Mrs. John Asseg, Mr. in Mrs. M. Leonardi. Murray Ohio Employees. Mr. L. Pibernik, družina Anton Cernigoj, Mrs. Ivana Psrat, Mrs. G. Kausek sr., Mrs. Karolina Kausek, Mr. Frank; Jurečič, Mr. James A.. Perat, Mrs. Antonia Gcmbach, Mrs. Josephine Stare, Mrs. Prances Spendal, Mr. in Mrs. Jc'an Ludwig, Mrs. Katherine Sporčič, Mr. John Mervcr, Mr. in Mrs. Hrovat, Mr. J. Sedej, Mr. Prank Prah, Mr. in Mrs. Ted Russell, družina Angela Pucel, Mr. in Mis. Kuret, Mr. Lcuis Gcrisek, Mr. in Mrs. Josip Vihtelich, Mr. John F. Dolšak, Mr. Martin Vinsek, Mrs. Kikcl in Mrs. Antonia Kausek.
Iskrena hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. Frank Kuret, Mr. Anton Bartol, Mv. Ma: tin Opalk,.Jchn in Jemmie Liechti, Mr. L. Pibernik, Mr. V. Ogrin, Mr. Frank Jakos, Mr. Mike Podboy, Mrs. Angela Pucel, Mr. Matt Kastelic, Mr. Leo Kausek, Mr. Louis Jurečič, Mr. Frank M. Jarm, Mr. Martin Vinsek, Mr. Anton Kausek in Mr. Frank Morell.
Najlepšo zahvalo naj prejme Rev. Anton Bombach za podelitev svetih zakramentov za umirajoče ter po-» gvebnemu zavodu August F. Svetku za velikodušno postrežbo, ko je blagopokojna ležala v njegovi kapeli pri zadnjem počitku, kakor tudi! za lepo urejen pogreb tn veliko naklonjenost.
Iskrena hvala sorodnikom in prijateljem za veliko pomoč in tolažbo ob času največje žalosti v družini.
Hvala vsem onim, kateri so prišli blagopokojno kropit, so čuli, nas tolažili ali jo spremili na'pokopališče k večnemu počitku. Hvala voem za vse, kar so nam dobrega storili ob času bridke izgube naše ljubljene soproge in dobre matere.
Draga in ljubljena soproga ter dobra in skrbna mati. Težka je misel in jadno je naše srce, ko mislimo, da Te ni več med nami. Kako je bilo prijetno, gorko in ljubeče pri družinici, ko si nas skrbeče in v ljubezni vodila skozi zadovoljno življenje. Danes tugujemo nad Tvojim grobom in iščemo Tvojih blagih spominov. Solza nam drči na kup zemlje—Tvoj grob, v mili prošnji k Vsemogočnemu "Daj naši ljubi soprogi in dragi mamici počitek v tuji zemlji."
Žalujoči ostali:
Kraška kamnoseška obrl
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M
RDTNA SLOVKN8K..* I/.DELOVAL-MICA NAGPORNTH SPOMENTKO^
NAJNOVEJŠE ODKRITJE IZ JUŽNE AMERIKE
BONDED WINERY
Leto dni počivaš v grobu, dragi brat naš ljubljeni, prosi za nas, da združimo spet se enkrat v večnosti.
Hladna te odeja krije, veter vije čez grobe, ti pa snivaš večno spanje, nepoznano ti got je. :
žalujoča brata
Anton in Nace Lužar. leveland, O., 21. dec. 1939.
6629 St. Clair Ave. ENdicott 2233
Se zahvaljujemo za naklonjenost in se priporočamo še za naprej za fina vina na drobno in na debelo.
"ve obletnice smrti našega ne-
VELIKA ZALOGA STENSKEGA PAPIRJA, BARVE, VARNIŠEV, LINOLEJA
—Cene zmerne, postrežba točna—
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem skupaj
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi
EDNA DAIRY
SLOVENSKA MLEKARNA
JOSEPH KNAUS, lastnik
6302 Edina Ave.
HEnderson 7963
Se toplo priporočamo
SLOVENSKA RESTAVRACIJA 6034 St. Clair Ave.
Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okusna jedila: po zmernih cenah. Točna postrežba in čistoča v vseh ozirih.
Želimo vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto
MARTINSON
V spomin
OHRISTMAS SPECIALS
Thurs. - Fri - Sat.
Fresh Roll Butter, lb. 30c Christmas Hard
Fresh Selected Eggs, i Candy, lb.........9*/2C
doz.............18V2C Emerald Walnuts,
California Yellow	2 lbs..............35c
Seedless Extra Fancv Pure Lard, Best Raisins, 3 lbs, ...... 25c Quality, 2 lbs.......15c
California Shelled Ceresota Flour, Walnuts,lb.........35c UVz lbs. Sack .... ,95c
IS
Pure Honey, Best New Crop Mixed Quality, 16 oz. Jar WVzz Nuts, lb. ..........17c
Božično voicilo
DOMAČA KUHINJA, FINO KOSILO IN VEČERJA VSAK DAN
Jako zmerne cene
NAJFINEJŠE PIVO, VINO IN ŽGANJE
Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem
KAROUNA MODIC
6201 St. Clair Ave,
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi
KRAMER'S GRILL
SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA
747 E. 185th Street
Vesele božičnč praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem, prijateljem in vino-pivcem želi
NOTTINGHAM WINERY
THOM KRASOVEC in SINOVI, lastniki
17721 Waterloo Rd.
Privoščie si našo dobro kapljico pri ljožičnem kosilu
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem tukaj ter v stari domovini sorodnikom in prijateljem želi
MRS. IMARINČIČ
15012 Sylvia Ave.
Velika zaloga in izbira najfinejšega doma prešanega ohijskega vina. Prodaja na drobno in debelo.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi
SLOVENSKA ČISTILNICA OBLEK
Ako vam ni mogoče prinesti obleke k nam, pokličite nas in mi jo pridemo! iskat, čez dan ali zvečer.
Garantirana točna postrežba in zmerne cene.
Se toplo priporočam
FRANK BERCAN
CLEANER and TAILOR 4505 St. Clair Ave.	ENdicott 3882
.....-
Vesele božične praznike in srečno novo leto žehmd vsem znancem, odjemalcem in prijateljem. Priporočamo se še za naprej za obilen poset naše gostilne
MR. In MRS. ANTON LUŽAR
6723 St. Clair Ave.

"Prav radio, katerega sem vedno upal imeti," baste rekli, ko boste po-duSali ta krasni 1940 Super 10 . . ...ki ima vse odličnosti, ki so napravile Z6 • r.ith standard vrednost v radijih. ,
BOŽIČNI SPOMINI
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIM VSEM
SODNIK FRANK J. LAUSCHE
VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIM
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
ZDRAVO, ZADOVOLJNO NOVO LETO
CHRISTmftS
LEO KUSHLAN
ODVETNIK 6411 St. Clair Ave. HEnderson 5195
urad v S. N. Domu
EDWARD L. PUCEL
COUNCILMAN 10. VARDE
želi čitateljem lista vesele božične praznike in srečno novo leto
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem,!
j (Nadaljevanje s 2. strani.)
nogo vsled malenkostnega za-strupljenja. Materino dedšči-! no je potrošil za bolnišnico, a zdaj, zija temu mlademu fantu mrzla bodočnost nasproti in če se vrne iz bolnice, ga čaka bera-ška palica, kajti bil je reviež, ki je bil prisiljen prositi si kruha.
Jožef, najstarejši sin naše poštarice, se je po smrti matere vrnil od svojih študij in se poročil z našo gdč. učiteljico ter prevzel trgovino in dom. Pa le kratek čas je gospa sreča kraljevala pod njegovo streho.
Nekega dne je vzel puško, da gre na lov. Tam v gozdu najde par gob. Vesel je bil, da bo s tem napravil svoji ljubljeni soprogi veselje. Gospa se je tudi veselila daru, nevedoč, da so bile gobe strupene ... čez štiri dni so ji že zazvonili vaški zvonovi . . . umrla je vsled zastrupljanja. Jožef pa je ostal j sam s štirimi malimi otročiči.j Revež je skoro zblaznel in hotel je umreti tudi sam, ker ni mogel dobiti zdravila za zevajočo rano, ki mu jo je povzročila prezgodnja smrt ljubljene soproge.
Prav težka je življenska pot j uboge Menše. Po mami je po- ■ dedovala hišo in dva vinograda. Na prigovarjanje se je že kot 17-letno dekle poročila z nekim Prekmurcem R. Po preteku štirih mesecev je nesrečnika zdihovala v bolnišnici, a mož ji ni bil nič naklonje. Za časa bolezni so si upniki vknjiživ li precej velike vsote na njeno posestvo, ki je bilo pozneje j prodano na dražbi.
Vrnila se je pozno jeseni iz
I bolnišnice—vajena vseh udob-
nosti—sedaj zapuščena, brez vsakih sredstev in poleg tega še bolna stoji na cesti—sama! O, dobra gospa poštarica, ko bi bila ti vedela nesrečo svojih dragih otrok še pred smrtjo.
Da obujam spomine nocoj na svoj dragi dom, na vas dobri otroci, ker bi rada vedela, kje ste in kako živite, kje in kako praznujete nocojšni sveti večer .. .
Pristavim še spomin na Melje .. . Tam je naša Menša izdelala za našo slavno mariborsko razstavo—krasne božične jaslice, bila je odlikovana z zlato kolajno.
Njene jaslice pa so stale pod velikim božičnim drevessom na sveti večer, v krasno opremljeni vili našega g. Petra Vogriča, katerega dom tam ob Dravi, je kot dobra znanka obiskala na-, ša poznana Slovenka Mrs.! Mary Blai. Jaz tem vrsticam! še samo to pripomnim: Dobro j znanemu Amerikancu g. Petru j Vogriču in njegovi blagi soprogi ter Mrs. Mary Blai želim prav iz srca—srečen vam Bo-j žič, in vsem znancem in sorod-| nikom v stari domovini—i stota- j ko.
Vsem mojim dragim, raztresenim po svetu bi rada nasula obilo božičnega veselja, božične 1 sreče. . . Pošiljam vam božične ' pozdrave vsem tukaj in v stari domovini kličem: Presrečne
božične praznike!
Marija Kurnik.
Benefkiat Oven poroča
št. Vid pri Zatični. — Z g. Demšarjem sva začela s predavanji s pomočjo skioptičnih slik o Ameriki in o razstavah. Ker ima nekoliko več časa, je priobčil- v "Slovencu" tudi nekaj člankov o najinem potovanju, o razstavi v New Yorku ter o življenju tamkajšnjih naših rojakov. On bo predaval po gorenjskih društvenih domovih, jaz pa po dolenjskih. V soboto sem dvakrat predaval v šoli za otroke, v nedeljo pa v Domu za odrasle. Videli so nad sto kras nih skioptičnih slik, večinoma foarvanih, ki jih je izdelala Prosvetna zvesa v Ljubljani. Vsi so bili zelo veseli in so z največjim zanimanjem poslušali dve in pol urno predavanje. Tudi učitelj-stvo je izjavljalo, da so šele zdaj dobili pravi pojem o Ameriki. Z navdušenim odobravanjem so navzoči sprejeli predlog, da pošljemo vsem našim rojakom v Ameriki, zlasti pa šentvidcem, prisrčne pozdrave ter jim voščimo milostipolne božične praznike in srečno, božjega blagoslova polno novo leto.
Jaz pa istd še prav posebno želim vsem svojim tamkajšnjim dobrotnikom. Najlepše vas vse pozdravljam, vaš udani in hvaležni
Jos. Oven, beneficiat v Št. Vidu pri Stični.
10S464—Ten-tube super-heterodyne with Rotor Wave-magnet Aerial, Radiorgan, Automatic tuning, Big Black Dial, Outer Circle R. F. Circuit, Television Sound Connection, 10 inch Speaker, receives American, foreign broadcasts, police, amateurs, aviation, ships. 4lVk inches high. Luxurious walnut finish cabinet.
Veliko popusta za vaš stari radio. Drugi radiji od $12.95 naprej. Plačate samo $1.00 na teden.
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO.
6235 St. Clair Avenue HEnderson 5670
j GIVE ELECTRICAL GIFTS
V ■ 111 i Jim 11 ^ .	1 *
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St, Clair Avenue	819 E. 185th Street
' JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika.
VESEL BOŽIČ IN
s
V!
SREČNO NOVO LETO i ŽELI
LAMS j ICE CREAM j
15601 Holmes Ave
Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo
FRANCINE'S LINGERIE & HOSIERY
1513 E. 55th St. HEnderson 3332
FRANCES GRDANC,
lastnica
Velika zaloga voščilnih kart
Vesele božične praznike in srečno novo leto »vato želita
FRANK in PAULINA ZEFRIN
8101 Aetna Rd.
SLOVENSKA GOSTILNA
PRVA SLOVENSKA TRGOVINA S CVETLICAMI V CLEVELANDU
IGNAC SLAPNIK, si.
Pivo - vino - mehke pijače Vsak petek ribja pečenka Se lepo zahvaljujeta in se priporočata še za naprej
Samo 1 trgovina! Se vljudno priporočamo in želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi
AZMAN'S MARKET
SLOVENSKA MESNICA
6501 St. Clair Ave.	ENdicott 0347
Naročila pripeljemo na dom
6102 St. Clair Ave. HEnderson 1126
J. FAJDIGA in
F. KLANCAR
^S^dJI^i^ SLOVENSKA PEKARIJA
6413 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
Za božične praznike kupite vaše potice, kolačke,
pecivo in kruh v slovenski pekarni Vesele božične praznike in srečno novo leto želiva Slovencem in Hrvatom
JOHN LADIHA
GROCERIJA in MESNICA
1242 E. 74th St.
ENdicot 4717
Se lepo zahvaljuje za preteklo naklonjenost in se priporoča še za naprej in želi vsem skupaj vesel božič in zadovoljno novo leto
JOHN LUPSINA
GROCERIJA in MESNICA 10201 Prince Ave.	Michigan 0746
Priporočamo se za nakup raznega svežega in doma posušenega mesa, šunk, klobas, ter riževih in • krvavih klobas in fine sveže grocerije, po zmerni ceni. Pripeljemo tudi na dom.
Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in se toplo priporočamo še za bodoče.
MRS. MAHNIČ
1130 E. 68th Street	ENdicott 9510
SLAŠČIČARNA in GROCERIJA
Polna zaloga grocerije, raznovrsten fin sladoled in mehke pijače. Se toplo priporoča in želi vsem skupaj vesel božič in srečno novo leto
Prisrčna zahvala
čakala sem, da se bo kdo javno zahvalil našemu Rev. Matija Ja-gru in Ameriški Domovini, ki se javno potegneta za nas katoličane. Katoliški Slovenci smo vsi z vami in smo vam hvaležni, da ste
skorajžili, ko ste videli kako ,smo bili vsi poniževani.
Dobro vem kako to boli, ker sem bila že sama večkrat prizadeta in javno poniževana, a se ni-t:i3in niq čudila. So gotove osebe, ki samo takrat poznajo katoliško stranko, kadar jim je v korist, drugače pa se je sramujejo. Naj prvo nam dati klofuto, petem se nam pa hinavsko hlini-ti, ali ni to pomilovanja vredno?
Tudi nobenih diktatorjev ne rabimo v naselbini in kadar se napravi kakšna skupna narodna1 proslava — naj se skliče narod | javno k sodelovanju, pa ne meše-' tariti par oseb za kulisami, kajti par oseb ni ves narod, ali pa se spomnite Simon Gregorčiča, ki pravi: "Kdor srečo vživa sam, naj še solze preliva sam!" Zato nič jokanja!
Nas niste hoteli povabiti k Sodelovanju, ali se nas sramujete? Kadar se kaj dela ali sklepa v imenu društva, se mora vselej sklicati seja in noben predsednik nima pravice delati po svoji glavi, kakor bi se njemu zljubilo. Toliko v pojasnilo, da bo v bodoče malo več previdnosti. Napisala bi lahko še veliko, a čez sedem et pride že še prav — to je stara resnica.
K sklepu bom še samo to pripomnila : "Kdor se povišuje bo ponižan!" Le zapomnite si to vsi tisti, katerih se to tiče.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem tistim, ki smo skupne delali in skupno! corakali ter se pekli na soncu in stali na dežju. Nič nas ni ovira-1 o, a sedaj smo pa ničle. Tisti pa, ki so se iz nas norčevali, so' sedaj spoštovani in dobili našo čast. Sedaj se mi pa naše katoliške, žefte j/ritpzujejy; Koliko je i mene ffflsfmSJSs' narbdria noša in druga spet "jaz sem dala samo za ruto $12.00, pa je bil tisti čas tak dež, da se mi je ruta spridila in sedaj pa poglejte kak-' šno zahvalo smo dobile. Za ves ta naš trud so sedaj ena ali dve osebi vse!"
Zatorej, še enkrat prisrčna hvala v imenu vseh prizadetih našemu tako dobremu in spoštovanemu Rev. Matija Jagru in
Mr. James Debevcu, ki sta se tako potegnila za nas katoličane. Bog vas živi!
Mary Stanonik, podpreds. J. K. V.
HEAD LETTUCE, head ____________5c J
FRESH CREAMERY ROLL BUTTER, pound ________________________.■...„_____30c )
WALNUTS, cleaned, lb. _______ _ 44c J
WHITE RAISINS, 2 lbs. : '________19c j
PRUNES, size 40-50, 2 lbs___________15c j
GORENC
7508 SL Clair Ave.
ENdicott 9188
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem


GIFT SUGGESTIONS
JEWELRY PURSES GLOVES
HANDKERCHIEFS HOSE SLIPS PAJAMAS HOUSECOATS BEDJACKETS PANTIES
ALSO OTHER GIFT SUGGESTIONS AT $1.50 UP
Merry Christmas and a Happy New Year to All!
BREE COSMETICS MANICURE SETS PERFUMES COLOGNE POWDER MITT SACHET POWDER CREAM SOAPS HAND CREAMS COMPACTS BEAUTY BOXES
BOTTLE COVERS SHOE POCKETS
CIGARETTE-CASES
SCARFS
SKATING-SOCKS GLOVES SCARFS MITTS
Cjbdina ^yltoppe
6111 St. Clair Avenue
J. C. MUCHITZ
BONDED WINERY
1081 Addison Rd. HEnderson 0782
Se zahvaljujem za naklonjenost in se priporočam še za naprej za fina vina^ na drobno ali na debelo Vesel božič in srečno novo leto vsem skupaj
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želita
MR. in MRS. A. KALAN
v SLOVENSKA PEKARIJA
863 E. 185th St.
Najfinejše, okusnejše pecivo, kvalitivno najboljši kruh
MARTIN In MARY KOŽAR
GOSTILNA
689 E. 200th St.
želita vsem svojim prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo Igto Priporočata se za obisk
Pri nas dobite vedno fina jedila in izborno pijačo Vsak petek Fish Fry in vsako soboto igra dobra godba
Vesele božične praznike in srečno novo ^to rojakom sirom Amerike in stare domovine želita
MR. In MRS. RUDOLF PERDAN
SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA
933 E. 185th St.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi
JOHN BUKOVNIK
VAŠ SLIKAR
762 E. 185th St.
KEnmore 1168 T
KUNSTEL'S CAFE
6616 St. Clair Avenue
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem gostom in prijateljem
Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter se priporočamo za naklonjenost —Odprto do 2:80 zjutraj—
ST. CLAIR AVE. CAFE
JOS. DOLINAR, lastnik 6737 St. Clair Ave.
PIVO - VINO - ŽGANJE - PRIGRIZEK Ve®el božič in srečno novo leto vsem skupaj
TLOIUERS
i m jfoi
IrfLa^e
SPECIAL FOR 3 DAYS
Veliko se je spremenilo v enem letu
* GEORGE KOVAČIČ
6312 St. Clair Ave.
(v Hrvatskem društvenem domu)
JUGOSLOVANSKA BRIVNICA
Veliko se je spremenilo v enem etu. Ko sem lani pisala v Ameriško Domovino za pri- ' ljubljeno božično številko, tedaj sem imela živo drago ma- ' mico. Vselej se je veselila bo- , žične izdaje. "Tako rada berem in tudi drugim dam, da preberejo časopise iz Amerike," tako mi je vselej pisala in komaj čakala lista.
Toda letos pa jo že krije črna zemlja, mirno spi v hladnem grobu. Umrla je mirno in vdano v božjo voljo, kakor je žive-a in 2. septembra odšla po plačilo k svojemu Stvarniku.
Zgubiti dobro mater, je najhuje, čeprav smo' bili ločeni in . daleč na razen, pa kako sem bila vesela njenega pisma; saj sem našla toliko tolažbe in poguma v njenih pismih. A, sedaj zastala so pisma, mama mirno spi v grobu, rešena zemeljskem trpljenju in težav. Saj je bilo vse njeno življenje —trpljenje. Ni tožila, čeprav je mnogokrat jokala od bolesti, sama je trpela in zaprla tugo v svoje srce* kajti imela je živo vero, ki lahko vse prenese, trdno in u d a n o je nosila svojo usodo in molila je veliko. Edina njena želja je bila: "Kako rada bi vas videla, otroci moji!" to mi je vselej ponavljala.
Pa kakor bi vedela, da se ji ta želja ne bo nikdar izpolnila, je še pristavila: "Če prej ne pa se vidimo pri Bogu nad zvezdami." Da, draga mamica, odšla si pred nami, da nam pripraviš in izprosiš prostorček pri tebi v raju, saj si nam znala toliko lepega povedati o Bogu in nebesih.
Dobro se še spominjam, ko si nas vodila v cerkev, ko smo bili še prav majhni in prva šola je bila pri tebi, mati. Sklenila si nam ročice in nas učila moliti. Učila si nas spoznavati dobro in slabo.
MANHATTAN (AFE
Louis in Alice Trattar,
lastnika
10902 Revere Ave. Michigan 9809
67 izvrstno pivo, vina in prigrizek
Ob sobotah pa igra izvrstna godba
želi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem, znancem in obiskovalcem
VINO - ŽGANJE - PIVO
Vesele božične praznike in srečno novo leto želiva
želita vsem prijateljem in odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto. Se toplo priporočata
vsem in se toplo priporočava
ANTON PETKOVSEK
SLOVENSKA GOSTILNA
Vesele božične praznike in srečno novo leto
965 Adison Rd
ENdicott 4893
ŽGANJE - PIVO - VINO
vam želi
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim odjemalcem in prijateljem
Vesel božič in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem
EMERY KRIZMAN
lastnik
Najboljši premog in Coke
POCAHONTAS, premium forking, tona............ ..............75
SOUTHERN, clean egg, tona............................................................................g-95
WEST VIRGINIA, forked lump, tona.....................................................g.45
MARNE EGG, Kentucky, tona........................................................................................J.90
ELKING KY., lump, tona.................................................................................................g.25
STANDARD LUMP, tona ....................................................................................................J.85
POCAHONTAS NO. 3, lump or egg, tona....................................................g.75
CENTRALS SPECIAL, lump or egg, tona....................................................g.75
961 Addison Rd
MOBILGAS and OIL SERVICE STATION
vogal 152. cesta in Waterloo Rd.
Vsa postrežba za vaš avomobil po najnižjih cenah
ŽGANJE - PIVO
VINO
MESNICA
HEnderson 1559
1423 E. 55th St.
Se priporoča za naročila in želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem vesele božične praznike
COKE, STEAM STOKER COALS Nikjer ceneje. Vse boljše vrste garantirane. Edina večja jugoslovanska trgovina s premogom v mestu.
CENTRAL COAL & COKE CO.
2028 East 65th Street	ENdicott 1132
V/ 77-S-E-
Vesele božične uraznike in srečno novo leto želim llo	vsem odjemalcem
SLOVENSKA MESNICA in GROCERIJA
15454 Calcutta Ave,
(LOVER DAIRY
Milk From Approved Dairies
ISKRENA BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA VSEM, KI STE NAŠI PRIJATELJI IN ODJEMALCI!
JOSEPH MEGLICH, lastnik
Želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem vesel božič in srečno novo leto
ENdicott 4228
Že 36 let vam leto za fcetom pošiljam v imenu	%
mojih podjetij zahvalne in iskrene čestitke za naklo-	||
njenost in sodelovanje z našimi podjetji. Ko sode-	g
lujete z nami pomagate sebi in narodu. Naše geslo	§
je bilo in bo tudi ostalo: Narodu naj služijo naše	j®
ustanove! Za narod smo jih ustanovili in hočemo,	S da ima narod, če z nami sodeluje, koristi v cenah, v blagu in v postrežbi od njih.
V imenu družine in uslužbencev za firmo
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom in prijateljem želi
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želi
odjemalcem in prijateljem
SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA
16701 Waterloo Rd.
Najfinejša pijača in izborna jedila
A. GRDINA in SINOVI
ANTON GRDINA, ustanovitelj podjetij
6019 St. Clair Ave. 15303 Waterloo Rd
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim idealnim somišljenikom, ter se vam prav iskreno zahvaljujemo za naklonjenost, kot tudi priporočamo v bodočnosti, da se obrnete na naš urad za točno in vljudno postrežbo.
Želeč vam obilo sreče v bodočnosti, zastopstvo parobrodnih družb
SLOVENSKI MONTER
PLUMBING & HEATING
STEVE F. PIRNAT & CO
FORTY-NINE CENT SOLES AT HALF PRICE!
18970 Shawnee Ave. KEnmore 3877
6121 St. Clair Ave,
Cleveland, O.
While some shops ad* ' tise shoe repairing at half price, you are actually paying double.
EXAMPLE
49c Soles, average wear 20 days, cost you 2Vssc per day 75c Soles, average wear 50 days, cost you lVzc per day $1 Soles, average wear 100 days, cost you lc per day Figure it out for yourself or see us.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi odjemalcem in prijateljem
LEO ZUPANČIČ
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO NOVO LETO ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELI
GROCERIJA 1140 E. 67th St,
JOS. GRBEC, 6026 St. Clair Ave. JOHN HACE, 6210 Bonna Ave. FR.URANKAR, 7226 SI. (lair Ave. FR.LONGAR, 6630 St. Clair Ave. RUDY KOZAN, 6520 SI. Clair Ave. JOS. SERCEL, 6214 SI. Clair Ave. JOHN GABRENJA, 1102 E. 63rd SI.
A Merry Christmas and a Happy New Year to All
Se zahvaljuje za naklonjenost in se priporoča še za bodoče
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem
JOHN SUŠNIK in JERRY BOHINC, lastnika
6104 St. Clair Ave. 6119 St. Clair Ave 819 E. 185th St
MR. in MRS. LOUIS ROLIH
RENO CAFE 10401 Reno Avenue	Michigan 4462
—Izvrstno 6% pivo in vino— Se toplo priporočamo še za naprej
JACK in ANTONIA SUSEL
|	1301 E. 54th St.
JOHN PAULIN
JOSEPH TREBEČ
FRANK J. KRAMER
LOUIS PODPADEC
1053 E. 62nd St.
Koliko veselja smo vžili v krogu svoje mamice' Saj je bila tako vesela moja mladost in kako tudi ne, saj me je osrečevalo dobro materino srce. Kaj bi hotela prestati, da bi mi bilo mogoče videti le še en materin smehljaj. Ko smo od-rastli in zapuščali rojstno hišo, kolika bolest je razjedala materino srce. Jokala ti je duša in srce z največjo težavo si zadrževala solze, ki so ti kakor ogenj palile oči. Premagovala si jih, da bi tvoji otroci ne videli tvoje žalosti, ko pa smo izginili za ovinkom je zadnji "z Bogom" utihnil.
Tedaj si se zgrudila od gorja in se bridko razjokala, pridržane solze so vrele na dan z vso silo. O, mati mučenica, kako nam bi bilo mogoče poplačati tvojo ljubav? Koliko an-ukov si nam dala: "Ne zabite Boga, kot sem vas učila, ohranite sv. vero. Saj si sploh ne morem misliti, da bi se kateri mojih otrok izneveril. Tega mi Bog ned. i učakati." Draga mati, .iljena za vse. Bog i naj ti btviero povrne. Da bi se , izpolnile vse tvoje prošnje.
Kako nehvaležni bi bili, če bi ' ne izpolnjevali tega, kar si nas , ti dobra mamica učila.
Kadar odneso mamico v ja-
mo, je dom pust in mrzel, ker jj ga več ne ogreva plamen nese- s: bične materine ljubezni, kako ? je šele otroku brez matere, ki 4 nima ljubečega materinega sr-ca, da bi ga ljubilo, ljubilo ta- * ko, kot zamore samo ljubeča j mati. Blagor mu, kdor, ima ^ dobro in pobožno mater. Spo- -min nanjo ga spremlja na vseh | potih, preko mnogih nevarno- | sti. Saj je ni ljubezni na sve- * tu, ki bi bila tako nesebična ka- £
kor je materina.	|
i
Kateri človek je na svetu, ki | bi vse prenesel, vsak udarec, a f; vse vrnil z ljubeznijo? Edino j mati zna to- Saj mati vedno J odpušča, ne kara tako kot dru- ° gi, da bi z ostro besedo strla j otroku srce, kar tako radi sto- i re drugi ljudje. Ko blodimo ' med trdosrčnimi ljudmi, ko za- < man iščemo razumevanja, te- • 1 daj spoznamo, kaj je bila mati.
■	Ko je srce potrebno tolažbe, le 1 ! ti, o mati, si znala tolažiti. Vse ; ; si razumela, čeprav nisi izpra-
! ševala. Človek vsega tega ne : 1 ve, dokler vidi v hiši njen mili ;
■	obraz. Ko pa zatisne ob smrti ! oči, ko se je njena usta zapro, ; nam zadrhti srce v bridkem 5 spoznanju, kaj smo izgubili, te-3 daj bridko zajokamo. O, mati,
dobra mati, odpusti!
(Dalje na 7. strani)
MOTORBAR
1003 E. 64th St.
MICHAEL CASSERMAN
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE

| Želimo vsem našim cenjenim odjemalcem |	vesele božične praznike
1	in
uspeha polno novo leto
ERIN BREW
BURKHARDT DUQUESNE PORTER ALE
HALF & HALF 1
WOodbine 6080 |
4621 Denison Ave.
JOE PULZ, zastopnik
mina
mm
VELIKO SE JE SPREMENILO V ENEM LETU
(Nadaljevanje s 6. strani) Ona ne čuje več. Srce je zastalo in se umirilo in osušile so se solze, roke počivajo, delo je končano. Izpila je zadnjo kapljico grenkosti in trpljenja.
Kako dobra si bila z menoj, mamica, v času, ko sem imela bridka rozačaranja in žalost. Ti pa si mi stala ob strani, me tolažila in bodrila ter mi daja-
la pogum za nadalnje življenje. Kako mi je sedaj težko, ko se spominjam, da ti nisi trpela nič manj, pa si videla samo mene in mojo bolest.
Bila si priprosta moja ljuba mamica in izmučeno je bilo tvoje telo od trpljenja, toda tvoj duh je bil močan, srce tvoje zlato in ko si umirala, ni bilo pri tebi nobenega tvojih otrok, da bi 3e bila poslovila od njih. Toda tvoja bolečina bi bila še
večja, če bi jih videla, kako trpe ob tvoji izgubi.
Mamica, težko je brez tebe, a zavest, da ti je v novi domovini bolje, nam je v tolažbo in uteho. Tvoja utrujena duša je našla pokoj na Srcu božjem, kjer bo praznovala sveto božično noč. O blagor ti mamica!
Naj ti Večni poplača ves trud, ki si ga imela z nami, a ti ga mi nismo znali povrniti. Naj ti bo ljub poslednji dom na mirnem pokopališču pri sv. Mihaelu pri Fari na Blokah, kjer počivaš v krogu svojih staršev in otrok, ki so odšli pred teboj- Ljubeča mati, od nas ne boš nikdar pozabljena, spominjali se te bomo v molitvah. Počivaj v miru in nebeška luč naj ti sveti. Prišel pa j bo dan, ko se zopet snidemo in tedaj—za vedno. Do tedaj pa sladko snivaj moja zlata mamica.
Frances Pire. -o-
Svet na glavi
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333
V svetu se bije krut boj, zagrizen boj žensk za enakopravnost. Ponekod so dobile žene vse pravice; tudi to, da jih v tramvaju nihče več ne sili, da bi sedle, da jim ne sme nihče več trgati iz rok težkega kovčka, da bi jim pomagal nositi itd. itd.
Ta zgodba se ni godila pri nas, da ne bo zgražanja. Čeprav v njej nastopa naš dragi znanec Jerinov Tonzel. — Godi se vsa reč, recimo v Rusiji, s katero itak nimamo nobenih diplomatskih zvez. torej tudi diplomatskih za-pletljajev ne bo.
Po dolgem času je pogledal Tonzel spet v mesto. Z grozo v očeh se je vrnil na vas in nam pripovedoval:
"Res, svet so postavili na glavo, vse stoji narobe; gode se čuda, vam pravim!
Kot veste, iz mesta prihajam, šel sem tja z neko prošnjo. Grem v pisarno.	*r
Kje bi lahko oddal to vlogo?
Tam, pravijo, sedi sekretar.
Gledam na vse strani, toda nobenega sekretarjia ne opazim. Pa so mi ga sami pokazali.
To, pravim, naj bo sekretar? Saj to je vendar ženska!
Drži jezik za zobmi, kmetavs! Kaj hočeš?
Povem ji, laiko in kaj. Posluša me, pa nič ne razume.
S tem moraš iti k predstojniku, mi pravi potem.
Vodili so me v predstojnikovo pisarno. Oziram se po vseh ko-
, tih. Najbrže je kam odšel, si pravim. Toda za mizo ti sedi ženšči-na.
No, pravim, kaj ni tu predstojnika?
Jaz sem predstojnik, mi reče, s čim vam lahko postrežem?
Nisem več vzdržal, zasmejal sem se na glas.
Ha, ha! Ti si mi lep predstojnik, saj nosiš krilo!
Toda ona, predstojnik, je užaljena.
Hišnik, hišnik! je klicala v telefon.
No, si pravim, zdaj bo vendarle prišel moški, z njim bom že i znal govoriti.
Toda, zopet ženska!
Je to mogoče, ti si hišnik in bi me hotel ven vreči? No, saj nisem pijan, sam pojdem odtod.
Šel sem, ne da bi kaj opravil. Kaj naj se rujem z žensko ? — če bi bil ta hišnik možak, bi mu že pokazal Jerminovega Tonzla ven metati.
Gredoč po ulici, začutim lakoto. Na obed moram, si pravim in stopim v prvo gostilno, ki je kazala bolj kmečko lice.
Holaj! Natakar!
Kdo mislite, da je prišel? Spet ženska! Pa še ozmerjala me je, češ, da tu ni nobenih natakarjev in natakaric, ampak le prehranjevalni uradniki in državljani.
Vseeno, pravim, prinesi mi kaj jesti!
Jem. Pri tem gledam naokrog. Same ženske! Pri točilni mizi ženska, kuhinji ženska, pri blagajni ženska.
Povprašam po oštirju, šefu, kot se pravi zdaj. Pokažejo mi žensko! To vendar ni noben oš-tir, to je ženska, babura v krilu!
Morda me je obsedel zli duh in mi skalil stare oči,, si dopovedujem in sklenem iti k popu.
Kje pa živi vaš pop, kje stanuje, povprašam.
Pokažejo mi. Potrkam. Bi lahko govoril z batjuško?
Odpret mi pride služkinja in vsa se trese od razburjenja. Pravi mi, da je izključene^ da bi mogel govoriti z batjuško. Da se ravno zvija v' porodnih kričih, mi zašepeta.
cu ulice. Odpre mi brkač.
Pokliči hitro babico, pop ima popadke.
Dobro, mi pravi, jaz sem babica. Takoj se odpravim.
Zdaj sem bil pa res vesel. Končno sem le naletel na možakarja. No, vsaj en poklic, kjer se more
udejstvovati moški.
Vso pot sem mislil z zadoščenjem na to, da mi moški še nismo docela izgubljeni. Za babice, šivilje, pestunje in morda tudi za dojilje. . . . Ampak vseeno, svet stoji na glavi!
-o-
Kaj? zazijam. Batjuška bo rodil otroka?
Enostavno, naš batjuška je vendar ženska! Jo slišiš, kako kriči od bolečin? Nikogar pa ni pri roki, da bi šel poklicat babico. Jaz sama ne morem iti od nje.
Bom pa jaz skočil po babico, se ponudim. Le povej mi, kje stanuje.
Hitim, trkam na vrata na kon-
BEROS STUDIO
6116 St. Clair Avenue
ENdicott 0670
Ob tej priliki se vam tudi želimo iskreno zahvaliti za vašo naklonjenost v preteklosti, z željo, da vam bomo tudi v bodočnosti kar najbolje postregli.
2eleč vam prav vesele božične praznike in srečno novo leto,
ostajamo
MR. in MRS. BEROS,
LASTNIKA BEROS FOTOGRAFSKEGA ATELJEJA.
Eden najmodernejših fotografskih ateljejev v mestu, ki je kompletno opremljen za izdelovanje vsakovrstnih fotografij; posebnost so poročne in ženitovanjske slike. Zagotovljeno vam je prvovrstno delo po zmernih cenah. — Posnemamo slike podnevi in ponoči; vse naše dela absolutno garantirano.
Vesele božične praznike in srečno novo lefo žeH nasa fvrdka vsem svojim prijaleljm m kiijenlom.
Se priporočamo.
I •
I i
I i .
\\
Haflher's Insurance
Agency
6106 St. (lair Ave. JOHN BRESKVAR
A. HAFFNER
National Beverages Inc.
razvažalci
FIVE
Compliments of a
very good
FRIEND
Voščilo in zahvala
Ob priliki ponovne izvolitve v mestno zbornico mesta Clevelanda se želim najlepše in prisrčno zahvaliti državljanom 32. varde za izkazano zaupanje pri novembrskih volitvah.
Iskrena hvala našemu lokalnemu slovenskemu časopisju za vso moralno podporo ob času kampanje in ob času, ko se je tujerodno časopisje proti meni zarotilo.
Zavedam se, da to ni samo moja velika zmaga, ampak zmaga našega naroda in zavednih državljanov v 32. vardi.
Najlepša hvala članstvu Slovenskega demokratskega kluba v 32. vardi za lojalno podporo in veliko aktivnost med časom zaključne kampanje in na dan volitev.
Iskrena hvala prostovoljcem, ki so v narodni zavesti na dan volitev delali brezplačno pri volivnih kočah.
Hvala tudi onim, kateri so na en ali drugi način pripomogli do častne zmage.
Vsem tem našim dobrim in podvzetnim rojakom in državljanom v 32. vardi želim vesele božične praznike in srečno novo leto.
Obljubljam pa, da bom tudi v bodoče kakor vedno zastopal pravice in interese naših ljudi in težnje priprostega delavca.
ANTON VEHOVEC,
MESTNI ZASTOPNIK 32. VARDE,
Vesele božične prazniKe.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem pri Sv. Gregorju v rojstni domovini in tu v Ameriki želijo sledeči: Louis in Jennie Oblak, Tony in Julija Marolt, Joe Adamič, Tony in Mary Pe-rovšek, John in Julija Adamič.
Iskrene božične pozdrave pošiljamo mamici Mariji Mrgole, bratu Franc Mrgole na Raki, sestri Lojzki Hribar in družini v št. Jernej, Leopold Jelnikar in družini v Laze ob Savi, družini Kavka Sv. Pavel, družini Bizjak v Ljubljani in družini Majer v Pilchenberg. želimo vam vsem uspeha polno novo leto
družina E. Klemenčič, , 18117 Marcella Rd.
Cleveland, Ohio.
Vesel, božič, kakor tudi srečno in zdravo novo leto želita Mr. in Mrs. John Gorniku in njegovi družini Ludwig in Paulina Perushek, iz Willarda, Wis.
Vesel Božič, kakor tudi srečno novo leto želi Mr. in Mrs. Anton Grdini in njegovi dru-ni.
Bodite srčno pozdravljeni vsi znanci in prijatelji v ljubi moji domovini Osilnici, posebno Ti, dragi brat Tonček in žena Micka naša nevesta in vsa družina mojega nepozabljenega sorodnika in dobrotnika v moji največji težavi in žalosti v voj-skinem času 1914-1920; ko sem izgubila v vojski ljubega moža, mi je bil v največjo tolažbo in pomoč Jožef Žagar in družina, Sela, st. 9, in krstni boter in boter mojih otrok; gospa Mary Poje. Zgornji Cačič in g. Anton Žagar, Podvrh. Vsem skupaj vesele božične praznike in
Ludwig Perushek, farmar, Will ar d, Wis.
Družina Louis Ižanc iz Clevelanda, pošilja najiskrenejše božične pozdrave g. beneficiatu Josipu Ovnu v Št. Vidu pri Stični ter tudi ostalim gg. duhovnikom šentvidskim in vsem našim dragim sorodnikom in sploh vsem Šentvidcem.
Obilo sreče v novem letu želimo družinam J. DebeVc, Josipu Knap, Franku Hribar št. 19, A. Klučar v moji rojstni vasi v že-rovnici, družinam moje žene sestram Mrs. Mariji Kraljič in Mrs. Rozaliji škrjanc pri Ljubljani želi
družina A. in M. Debevc,
Madison, Ohio.
Vse prijatelje in znance v novi in stari domovini najlepše pozdravlja za božične praznike
George Turek, posestnik v Novi vasi pri Rakeku, 36, sedaj v Clevelandu, Ohio.
Vsemi sorodnikom in pri jate ljem želim vesele božične praznike in srečno novo leto.
Rozi Hanko, 5345 Spencer Ave., Cleveland, Ohio
Vesel Božič in srečno veselo novo leto želim mojim dragim v stari domovini, mojemu sinu, ženi in otrokom, kakor tudi dragi teti in njeni družini in družini Sotler, Grič. .družini Erman, mlin, družini Zalar. Rožna dolina. Bodite mi vsi srčno poz-dravljeni in kličem: Bog vas živi še mnogo, mnogo let.
Terezija Rozma,n 866 E. 76 St., Cleveland, Ohio
Družina Joe Kordish, Cleveland, Ohio,' pozdravlja mamo, brata in nevesto v stari domovini in želimo vsem skupaj vesele praznike ter zdravo novo leto, 1940.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem sorodnikom in prijateljem tukaj in v starem kraju, sestri Mariji in njenemu možu Martinu Rifel v Ždinji vasi pri Novem mestu, družini Matija in Katarini Judnič, Joliet, 111., družini Ferdinand in Ana Stu-bler, Oglesby, 111., družini Marko in Ana Gornik, Butte, Mont. družini Joseph in Nežika Pasa-rič, Elizabeth, N. J., družini Mary Gerlovič, Cornwall, Pa. in družini Josephine Angelo, Rexmont, Pa. Prejmite vsi prav prisrčne pozdrave od družine
Anton in Ana Ljubi, 6618 Bliss Ave., Cleveland, O.
srečno novo leto želimo Mr. in Mrs. Anton in Mary Stanonik, 6209 Bonna Ave. ter naša Mi-mica in njena družina, Cleveland, Ohio.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želiva jaz kakor tudi moja družina, Frances Mlakar na Vrhniki in Mariji Mlakar v Kozarščah.
Mrs. Margaret Marolt, 1020 E. 71st St., Cleveland, O.
Vesele božične praznike in srečno, zadovoljno novo leto želiva bratu Ivanu Rihar, Št. Vid nad Ljubljano in njegovi družini in Neži Kobale, Polene pri Slovenskih Konjicah.
Frank in Joe Rihar, 14611 Thames Ave.
Družina Louis Novak iz Clevelanda pošilja najiskrenejše božične pozdrave g. beneficiatu Josipu Ovnu v Št. Vidu pri Stični, ter ostalim šentvidskim gg. duhovnikom in vsem našim dragim sorodnikom in sploh vsem Šentvidcem.
Vesele božične praznike in srečno novo leto voščimo jaz in moja družina moji materi, bratu in sestram, vse mmojim nekdanjim prijateljem iz Krke, Pihlerjevi družini, mami, očetu in sestram, kot tudi vsem Metnajcem. Sprejmite najlepše pozdrave od nas vseh
Anton in Johana Hočevar,
Massillon, Ohio.
Vesele božične praznike in srečno, zdravo novo leto materi in očetu Gradišar, bratom in sestram ter vsem sorodnikom želi
družina Louis Strnad, 1164 Norwood Rd., Cleveland, Ohio.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim družini Ana Zalar na Krajnčem in Frances Zakrajšek, Stevensville, Ont., Canada, družini Frances Turšič v Bezuljaku, družini Antonija Debevec v Begunjah, družini Mirni Zalar v Martinjaku.
John Zalar, 1038 E. 7'Oth St. Cleveland, Ohio.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo naši teti, Mariji Kolar, Rakek na Notranjskem.
Družina Johana Kolar, 1021 E. 61st St., Cleveland O.
Iskrene pozdrave vam pošiljamo, Tebi Janezu Martinovin ter Tomažu Vesel, vsem sorodnikom v domovini, kakor tudi v Bradley, 111., sinu in njegovi družini ter vsem sorodnikom, John in Eva Ponikvar, 1165 Norwood Rd., Cleveland,O
Vesele božične praznike in srečno, veselo novo leto želimo vsem mojim sestram in bratom, posebno pa moji materi Ani Unetič, vas Gazice ob Krki, enako pa tudi sorodnikom in prijateljem tukaj in v stari domovini. Sprejmite srčne pozdrave od
družine John in Urška Unetič, 1134 E. 76th St., Cleveland, O.
želimo vesele božične praznike in srečno novo leto v'sem sorodnikom in prijateljem tukaj v Ameriki in v starem kraju. Družina Joseph Mohar,
Turner, Montana
na Luzar, John in Louis Mirtič, Barberton, Ohio, Joe Pečjak svak in njegovi otroci.
Pozdravljam vse sorodnike in prijatelje v starem kraju in v Ameriki, posebno pa mojega brata Antena Poje, Lesce-Bled 45 v Jugoslaviji in jim voščim vesele praznike in srečno novo leto.
Mary Schmidt, 1132 E. GO St., Cleveland, Ohio
Vesele praznike in srečno novo leto voščimo družini Norma-li, naši materi in očetu, bratom in sestram ter sorodnikom v Jugoslaviji
družina Tončka Kožar, 9414 Elizabeth Ave., Cleveland Ohio.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim mojim staršem, bratom in sestram ter sorodnikom v starem kraju, družina Louis in Margaret Ko-vačič, Cleveland, Ohio.
Vesele božične praznike ter zdravo, srečno in veselo novo leto želim vsem mojim prijateljem tukaj in onstran morja, posebno pa želim moji ljubi mamici, bratom in sestricam ter njih družinam, kakor tudi mojim ses-tričnam in bratrancem ter vsem mojim prijateljem iz Drešja, Brezoviga, Tihaboja in sv. Križa. Bog vas živi še na mnoga leta, posebno pa Vas, ljuba mama. Vaša
Vera in sinček Frank Champa, 3463 E. 114 St., Cleveyland, O.
Najiskrenejše božične pozdrave želim svojim sestram in prijateljem Mihael Gor j up in družini v Hrastniku. Juli.'i Kovačič v Goreiceh, Mariji Lanišek v černi in vsem prijateljem, znancem in sorodnikom v Jugoslaviji in v Ameriki. Novorojeni Zve-ličar sveta naj blagodejno raz-pne svoje svete ročice in naj vas vse obilno blagoslovi. Imejte vsi prav vesele božične praznike. Srečno, zdravo, zadovoljno novo leto 1940 želi vsem
Johana Kovačič, 8011 Marble Ave.
Cleveland, O.
Srečko Koporc in družina sprejmite srčne pozdrave za vesele božične praznike ter veselo novo leto od družine
Josef Koporc, 1022 E. 72nd St., Cleveland, O.
Vesele božične praznike in srečno, zdravo, zadovoljno, nad vse dobro celo leto 1940, želimo vsem najinim prijateljem in prijateljicam v" Ameriki in onim v domovini, kakor tudi vsem domačinom pri far! sv. Križ, pa vse skozi do Oreške gorice, pa do rojstne vasice Ti haboj. Posebno pa želimo vse najboljše najini mamici, sestri in bratu, kakor tudi njih drži-nam. Sprejmite prisrčne pozdrave, ki vam jih pošiljajo Rosie Mirtel in Josie Gliha, 9105 Union Ave., Cleveland, O
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim predvsem moji dragi materi in sestram ter vsem sorodnikom in prijateljem v moji rojstni vasi Zbrure, št. 11, Dolenjsko, kakor tudi po drugih krajih.
Rozi Erjavec, Cleveland, O.
Mojim ljubim bratcem in sestricam ter vsej Grmkovi žlah-ti, tukaj in tam, pa vsem Meni-ševcem, od Slivnice pa do Špi-častega stražišča, od Gabrov-škega hriba pa do Topovske žage, pošilja
Grmkov Japček.
Tople božične pozdrave mojemu očetu, ljubim sorodnikom, tam v prijaznih Bevkah, kakor tudi bolnemu g. stričku Ivanu Petkovšku, Križevniška ulica 2, Ljubljana.—Srčne božične pozdrave dr. Gregorij Rožmanu, ljubljanskemu škofu, dr. Adlešiču, ljubljanskemu županu ter soprogi ge. Veri, kakor tudi vsem mojim ljubim prijateljem tam v lepi Sloveniji.' Naj plava božični mir nad to lepo našo zemljo, ki je nam vsem tako sveta. — Iskreno božično voščilo dr. Stojanoviču, dr. Korošcu, dr. Brežniku v Beogradu, kakor tudi g. poslaniku dr. Fotiču, dr. Rybarju, g. atašeju in ge. Burja v Washingto-nu ter vsem Slovencem in Jugoslovanom sirom sveta, srčno želi
Marjanca Kuharjeva, 1123 Addison Rd., Cleveland,O.
Veseie božične praznike in srečno novo leto želim vsem, mo je žene bratom in sestram v Clevelandu in Conneaut, Ohio ter | njih družinam. Nadalje pozdrav- £ ljam vse najine prijatelje v sta-1 ri in novi domovini. Prav lepe pozdrave v Čatež g. župniku Henriku Povše in Benedeči materi Mariji Kamin na Trbanski vrh ter vsem čatežkim faranom. Srečno !
Tony in Josie Stepech, box 302, Shinnston, W. Va.
Dragi nam naši sorodniki in prijatelji v stari domovini in po Ameriki! Sprejmite prisrčne božične pozdrave z iskreno željo za srečno novo leto 1940 vam želi družina
Frank in Terezija Blaznik, 1334 E. 55th St., Cleveland, O.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem sorodnikom in prijateljem v stari domovini, želita
Frank in Mary ter družina Magdalene, 10713 Prince Ave.,
Cleveland, Ohio.
Božične pozdrave pošiljam vsem mojim bratom, sestram in sorodnikom tukaj v Ameriki in v stari domovini, kakor tudi vsem mojim znancem in prijateljem ter vam želim srečno in zadovoljno novo leto 1940, vaš
Matt Ozbolt, 10001 P,ark Heights, Garfield Heights, Ohio.
Prav lepe božične pozdrave Janezu Pire v Sevnici, Jožefi Jene v Tržiču pri Mokronogu, Alojziju Krahne v Št. Jurju pri Zi danem mostu, vsem prijateljem v Randall in Clevelandu, želim vsem vesele božične praznike, srečno, zdravo, zadovoljno in blagoslovljeno novo leto 1940. Naj novorojeno Detece Jezus razpro-sti svoje nedolžne in svete roke in naj vse skozi prihodno leto blagoslavlja.
Ana Jene, 23901 Aurora Ave., Randall, O.
Iz Willarda, Wis., pošilja vsem Sodražanom in Slemen-cem (Sv. Gregor) v Clevelandu prav vesel Božič, kakor tudi srečno in božjega blagoslova polno novo leto!
Ludwig Perushek, farmar.
John in Mary Perpar iz Hubbard Rd., Madison, Ohio, pošiljata tople ipozdrave bratom in sestram ter njih družinam, sosedom in prijateljem v Ameriki in v stari domovini ter želita vesele božične praznike in srečno novo leto.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim moji dragi materi in očetu, bratom in sestram ter vsem sorodnikom in prijateljem v rojstni vasi Velika Loka, kot tudi po drugih krajih.
Frank Kovačič, Cleveland, Ohio.
Vesele božične praznike in zdravo novo leto želim in jih lepo pozdravim: mojo sestro Frančiško Zakrajšek, Veliki Podlog, Pepco Glinšek in Pep-co Rajer in vse moje sorodnike in prijatelje v fari sv. Križ.
Mrs. Anna Sterle, 11245 E. 60th St., Cleveland, O.
Vesele in srečne božične praznike ter zdravje in srečo želim materi Frančiški Strnad ter bratom in sestram in sorodnikom želi, enako tudi stricu in teti Fank in Mary Sever v Go-wandi, N. Y.
družina Louis Strnad, 1164 Norwood Rr., Cleveland.
Srčne pozdrave širom Amerike in stare domovine prijateljem in znancem. Najlepše božične in novoletne pozdrave naj prejmejo v stari domovini oče, mama, bratje, sestre in sorodniki v Veliki Malenci. Sestri Ana in Josefa in njih možički v Krški vasi, bratranec Josip Poldan in družina, sestri Olgi in družini v Zagorju, bratu Francetu in družini v Zagrebu, vsem sorodnikom in prijateljem v Veliki Malenci, Čade-žu ki Krški vasi ter okolici na Dolenjskem. Pozdrav tudi gospe j Antoniji Kuhar in družini Dolenc v Rajhenburgu.
Vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto 1940. želita
Martin in Mary Kožar in družina, 689 E. 200 St., Cleveland Ohio.
Pomoč je tukaj!
Prisrčna hvala vsem, ki so me obiskali v moji bolezni, ter se me spominjali z lepim cvetjem, s pismenimi ali osebnimi pozdravi. Prav za vse bom ime
Vesele božične praznike, srečno, zdravo, zadovoljno in blagoslova polno leto 1940 želi svojim bratom, sestram in prijateljem v sv. Križu pri Litiji. Tudi bratu in sestram od soproge Janezu Blaž, Mana poroč. Belehar, Mary por. Kimovec v Cerklah na Gorenjskem. Naj novorojeno Detece razprostre syoje svete ročice in naj vas vse obilno iblagoslo-vi. Sprejmite vsi prav lepe pozdrave od drudžine Jacob in Ivana Resnik,
3599 E. 81st St. Cleveland, Ohio
.... i
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim prijateljem in znancem po širni Ameriki in stari domovini, posebne mojim sestram Malki v daljni Franciji, Reziki v Tržiču in [bratu Tonetu na Gornjem Jezeru zlasti pa materi Mariji Mahne, vas Goričica. Bog vas živi še mnogo let. Sprejmite lepe pozdrave vsi skupaj od družine John in Mary Mahne, |5920 Prosser Ave, Cleveland, O
la topel kotiček v svojem srcu, kjer vas bom hranila kot prave prijatelje. Iskrena hvala vsem posebno pa Njemu, ki mi je vrnil ljubo zdravje. Zdaj je Marjanca zopet zdrava in vesela, zopet se ji sreča nasproti smehlja.
Marjanca Kuharjeva, (	Cleveland, Ohio.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem posebno pa ljubi stari in boln: mami Ana Jakša in hčeri Kate-rini na Vrtači pri Semiču. (Sestri Frances Stukel in družini v Semiču, Gospodu Ivanu Vindi šarju stolnemu vikarju v Ljubljani. Vsem družinam mojih bratov in sester tam pri Trstu. Mrs. Mary Sever'v St. Clair, Pa. Obema našima sinovoma, kakor tudi Rev. Cirilu Zupanu, Rev. Alojziju Potočniku in celi družbi v optaiji sv. Križa v Canon City, Colo. Mr. in Mrs. šušter-šič in vsem znancem v Canon City, Colo. Rev. Anthony Roitz, župniku, in vsem sorodnikom in znancem v Pueblo,' Colo., posebno Mr. in Mrs. Anton Delač.
Družina Lawrence Bandi, 1249 E. 67 St. Cleveland, Ohio.
Vesele božične praznike in srečno blagoslovljeno novo leto želi celokupnemu gl. odboru in vsem članicam Slovenske ženske zveze.
Jennie Koželj, članica podruž, št. 10
Po dolgoletni preizkušnji, študijah in eksperimentiranju se nam je posrečilo iznajti zdravilno sredstvo v "Vitamin A-B-C-D-E-G," ki vsebuje ekstrakt jeter in železa. Nova zdravila so odpomoč za sledeče bolezni:
1.	Prepreči padanje telesne teže.
2.	Naredi vas močne in odporne.
3.	Prepreči telesno staranje.
4.	Pre preči slabenje živcev.
5.	Uredi nor malnost ~ ženskega življenja.
Po naročilu dostavljamo zdravila na dom ali jih pošiljamo po pošti po vseh Združenih državah in Canado.
MANDEL DRUG STORE
15702 Waterloo Rd.	KEnmore 0031
Vsem rojakom in prijateljem vesel bozic in srečno novo leto
Vesele božične praznike našima sestrama Francki in Micki I na Smuki pri Kočevju. Ravno tako vsem sorodnikom in prijateljem v Hinjski fari, in vsem prijateljem po celi Ameriki. Naj bi vam prineslo novo leto sreče, zdravja in božjega blagoslova. To vam želijo Crčkove punce in fantje iz Sel ter njih družine: John in Magdalena Pekol in otroci, 16316 Arcade Ave. Matilda Kastelic, Cleveland, O. Joha-
ftnipic SLavko. L?utL)an»^
božična priloga AMERIŠKE DOMOVINE
NO. 296 — PART II
THURSDAY MORNING DECEMBER 21, 1939
DRUGI DEL
LETO XLII. — VOL. XLII.
o e zija. sedete noči
Gorska slika. Spisal J. Česnik
Prav preprosto in odkrito bom j govoril, kakor govori sivolasa1; babica na zapečku, ko pripove- J1 duje pravljice o kralju Mat j a- < žu, zakleti kraljični, nagajivih s škrati jih, palčkih poniglavčkih, ] Indiji Koi-omandiji in podobnih : znamenitostih.	j;
Kmet Lavrin je praznoval s^ svojo družino sveti večer. Viso-^ k0 v gorah je stala njegova hi-i sa, čisto osamljena in zapuščena,I kot so zapuščena ptičja gnezda' jeseni. Po vseh hribih in dolinah je ležal sneg, svitel in kristalen,! da se je blestela bela gladina ob j migljajočih zvezdah kot sinje morje, če pluskajo nalahko valovi in se poigravajo s prozorno' peno. Smrekovi gozdovi so šele-1 šteli in nočne sape so se dotika-, le z božaj očimi krili vitkih smrek.
Hiša je bila vkovana v sneže-' no odejo, in od nje je peljala oz-^ ka gaz v dolino k fari.
Vrata so se odprla in iz veže, je stopil oče Lavrin, dolg, mo-j čan človek, z velikim loncem v j rokah. V njem je bila žerjavica: in nanjo je potresel zdrobljenih oljkovih vejic. Za njim je sto-j pala žena Meta, majhna, široka in krepka, s skledico v levici. V skledici je bila blagoslovljena Voda. In zadaj so šli: ded, sključen in nadležen, s sivo brado in bolno nogo, njegov vnuk Janez, raven kot sveča, železnih mišic in ^repkih prsi. teta Franca, hlapec Marko in dekla Pepa. Vsi so bili odkriti, tudi ženske. In molili so glasno in pobožno, oče Lavrin in mati sta pa kadila in škropila. Vse shrambe so prehodili, kaščo, hlev in svinjak, in vse je I oče Lavrin priporočil v varstvo novorojenega deteta. Družina je molila za njim vdano in po-| šiljala enake želje k Bogu.
Ko so se vrnili v sobo, so se Posedli k mizi in večerjali zelje in žgance. Pridno so zajemali in tnalo govorili. Nocoj je sveti Večer in srce je polno svetih čustev. Le dekla Pepa ni mogla držati jezika za zobmi. Bila je klepetava in jezična in hlapec Marko, moder in molčeč človek, se je zaradi tega večkrat z njo
vil jaslice v kotu nad mizo, kjer je sicer visel bel golobček z razprostrtimi perotnicami. Jaslice so bile lesene. Bog ve, kateri domači umetnik jih je izrezljal iz lipovine. Nekatere oodobe so bile nerodne, posebno pastirji so bili neokretni, a vendar so v celoti dajale prijeten vtis, in dedu se je zdelo, da ni na svetu tako lepih jaslic, kot so domače.
In pokleknili so vsi pred nje, samo ded je sedel na zapeček, ker je bil bolehen. Oče Lavrin je molil, vse tri dele rožnega venca je molil. In čim dalje so molili, tem večja pobožnost se je selila v njih duše, in večji mir in zadovoljstvo.
Zunaj je vel veter od gora, nebo je bilo jasno kot ribje oko. Gozd je šumel svojo tisočletno pesem. Kot orjaški starec je zdi-hoval. Zvezde so brlele na nebu in bile zavite v svetel pajčolan. Tako prijazno so migljale kot
IVAN ZUPAN:
BOŽIČ V TUJINI
Le zvonite, le donite svetonočni vi zvonovi! Srca tužna nam blažite tukaj, v domovini novi.
Danes naši spet spomini let nekdanjih se budijo, tjakaj proti domovini dragi, zopet nam hitijo.
Kje so oni srečni časi » svetonočne poezije? — "V nepozabni rojstni vasi," nam srce veli in bije.
Tam smo naša mlada leta v hrbgu dragih preživeli, in lco Noč je bila sveta, smo božične pesmi peli.
Pesmi danes slične, mile, cuje tudi se v tujini, toda lepše — tam so bile v daljni, stari domovini!
Naj zvonovi iz daljave naše milo se glasijo, in božične spet pozdrave
t iti. r i>7. mnrnp. DRp.vn. d.nninn!
I^t imfkja. pot in nJejelo i d M oznanenje
Najprej je zvezda repatica zbudila pastirja Štefana. Začudeno si pomane oči, da od-podi zaspanec, vidi nemogočo prikazen na nebu in zbudi svoja tovariša. "Ti, Jakob, menda ni to lista zvezda, ki nam vojsko prinese?" Jakob se komaj upa pogledati izpod svojega širokokrajnega klobuka, drhteč in tresoč se še bolj zavije v svoj ovčji kožuh. "Od same svetlobe se mi tako blešči, da ne vem, kje sem," zašepeta.
Teta Franca pa ni jedla. Bila je gospodarjeva sestra in ostala devica. Petdeset let je imela na hrbtu in bila. je žela .pobožna, .Tz obraza in vedenja si utegnil to brati. V mladosti ni bila taka. Menda ni bilo plesa, da ne bi bila zraven. Nekoč ji je oče ponujal tolar, če ne gre. In tolar je v tistih časih nekaj veljal. "Oče, če mi ponujate stotak, ga ne vza-men. Ilajše grem," je rekla in šla. Tudi lepega fanta je imela, pa je bil ubog. Na Hrvaško je
la kremenit značaj. V mladosti je ljubil hčer bogatega gostilničarja v Zalesju, in obljubila mu je 7.vestnbo T.epa J 'm'a in on je bil krepak in zdrav, sin premožnega očeta in ponosen. Zdelo se mu je, da se mu ne more nobena ustavljati. Domneval je takrat, da bi klatil zvezde z neba in jih polagal v njeno naročje. In verjel je njenim sladkim besedam in se varal V srce ga je bolelo, a ozdravel je bolečino in se poročil s preprosto godčevc
spri. Nekoč jo je celo udaril, ker ga je hotela učiti, kako se živini stelje in polaga klaje.
"Na, čeljust klepetava!" je rekel in ji pripeljal zaušnico.
Tekla je k Lavrinu in mu tožila.
"Marko, ali si padel na glavo, da jo tepeš?"
"Komandirala me ne bo ta ^acafura. Sam dobro vem, kdaj |e treba živini kidati, jo krmiti 'n napojiti."
"Nič te nisem komandirala. ^rav lepo sem ti rekla. Kaj boš kgal!"
"Sam bes te plentaj, klepetu-'fa. Ni prijetno živeti s teboj pod efto streho," je odgovoril Marko, ?aPalil pipo in odšel.
Klepetava je bila torej Pepa 1)1 pri večerji je pripovedovala, nocoj govori živina.
"Srečen je oni, ki jo čuje," je davila. "Na praproti mora ne-Vede ležati, pa jo čuje. Nekdaj čul bogaboječ hlapec vole, ki
nekdaj pastircem, ki so hiteli molit Zveličarja v jaslicah. Kot sanje tisočletij je bila tista velika noč. Zganili so se narodi iz spanja, radovedne oči so se ozrle v svit. Kdo in od kje? Majhen in nepoznan, zaničevan in umorjen na križu. In razpel je svoje mreže v jezeru človeštva. Samo dvanajst ribičev si je izbral in z njimi je zmagal ves svet. Valovilo je jezero, visoko so se penili valovi, zaganjali se v čoln, a varno so pluli v razburkanih vodah. Mogočna je bila Njegova beseda, tolažljiva in polna upanja, tista beseda: "Z vami sem vse dni do konca sveta.
hodil po zimi v gozdove. Neko pomlad se je vrnila vsa kolonija, le njenega fanta ni bilo. Pobila ga je smreka. Od tedaj ni več hodila na plese, ni se zmenila za moške; začela je moliti in se postiti in blaženost je legala na njena suha lica.
Vzela je v roke sv. pismo in čitala o rojstvu Kristovem. O pastirjih je čitala in angelih, ki so peli nad betlehemskimi planjavami: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!"
Mir sije iz vseh obrazov. Spomnijo se bojev, težkih, morda usodnih za svoje življenje. Danes je vse pozabljeno.
Ded je imel na hrbtu že skoro devet križev, mnogo je pretrpel, noga mu dela preglavice, starost in naduha ga mučita. Pred tremi leti je žagal v gozdu bukove hlode. Celo življenje je gozdaril, to je bila njegova sreča, zadovolj-nost. In nikoli se ni pobil, varoval ga je Bog in angel varih. A tisti dan je prišla nezgoda. Hlod mu je hlastil na stopalo in ga
Tako so odmolili in posedli okrog mize. Mati Lavrinka je vžgala svetilko in jo nesla v go-renjo sobo, kjer je stala na sredi javorjeva miza. Na njej je ležal velik bel hleb, poprtnjak, pogrnjen s čistim prtom. Na svetega Janeza dan ga pride blagoslovit gospod od fare in na sv. Tri Kralje zjutraj ga razlomi oče Lavrin ter razdelil med dru-
u se pogovarjali: 'To leto zade-gospodarja velika nesreča. , nioke bo jedel in se zadavil. Re-ga more edino hlapec, če ltl°li zanj vsak dan. Za plačilo ^ da gospodar lastno hčer in opusti mu vse posestvo.' Hla-i fc si je to dobro zapomnil. Mo-
Je vsak dan za gospodarja in 'varil gospodinjo, naj ne kuha I ^okov. Gospodarju je povedal
žino in živino. Mati je postavila svetilko na mizo, da sveti celo noč ob poprtnjaku na čast novorojenemu Zveličarju. In odprla je veliko skrinjo in natresla v predpasnik orehov, lešnikov in suhega sadja ter nesla družini, da tolče in je po stari šegi in navadi.
zmečkal. Mesec dni je ležal in ni mogel ganiti z nogo. Vsa domača mazila je poskusil. Zdravnika pa ni maral, bal se je, da bi mu odrezal nogo. In ko je vstal, je čutil, da ne bo nikoli več zdrav, da ne bo mogel več k fari. Trpel je vdano svojo usodo, rezljal žlice in žličnike, kuhalni-ce in lesene skledice ter mislil na prejšnje čase, ko je vozaril s konji po Krasu v Trst, po Šem-paskem polju v Gorico, Gradiško in celo na Italijansko. Včasih je začutil veliko bolečino in nevolja se ga je polastila. Danes je vse pozabljeno.
Oče Lavrin je resen in zamišljen. Samota in leta so ustvari-
Meto. Ni mu prinesla srebra, a pridne roke in bistro glavo. In ko so prišle težke ure, ga je tolažila in delila z njim gorje. Letos so prišle take ure; Jenko iz Za-lesja je prestavil mejnik v Lazih. Imela sta pravdo, se prepirala, klela in zmerjala. Jeza in sovraštvo je nastalo med njima. Lavrin ve, da dobi pravdo vkljub Jankovim spletkam, a vesel ni. Nikoli v življenju se ni pravdal, zato mu je hudo. A nocoj je v njegovi duši mir, nocoj je vse pozabljeno.
In Marko! Trd je in sivi lasje mu že poganjajo. Zgodaj sta mu umrla oče in mati, in siroto je vzel v svojo oskrbo Lavrin. Bil je najprej pastir. Takrat je bil še najzadovoljnejši, ker je živjel brez skrbi. Veselil se je sonca nad seboj in lepe božje narave, okrašene s pisanim cvetjem, zelenimi gorami in šumečimi gozdovi. Skrbel je le za čredo, da je prišla sita in vsa domov, da se je opoldne in zvečer napojila v kalu. Potem je bil hlapec. Rad je delal in se potil. V delu je našel uteho, delo ga je osrečevalo. Brigal se ni za svet. Le dvakrat na leto se ga je spomnil : na dan svojega patrona in na pustno nedeljo. Takrat se je napil pri fari in prišel pozno domov. Gospodar mu ni tega zameril. Marko ni užil na svetu veselja, ni užil ljubezni, le eno dolžnost in potrebo je poznal: Lavrinova kmetija mora biti trdna, mora rasti, žulje je dobil in noge so postale okorne. Nocoj je vse pozabljeno.
Pepa je bila res klepetava, a ne hudobna. Nesrečna je bila. Ogoljufal jo je nesramen človek, ji vzel čast in jo popihal črez mo-
rje. Ko je dobila sina, jo je zapodil oče od hiše. Otrok je kmalu nato umrl. Jokala je nad svojo sramote, kosala in šla-služit. Preklinjala je zapeljivca, ki ji je ukradel srečo. Danes je vse pozabljeno.
In kaj berem v vaših očeh, mati Meta, in kaj v tvojih Janez? Srečna sta, nista izkusila ne gorja trpljenja in gorja storjene krivice. Blagor vama! O ne, tudi vidva sta občutila bolest.
Pet otrok je imela mati Meta in le Janez je ostal. Koliko je trpela z njimi! Komaj so dorastli, da bi ji pomagali, pa je prišla smrt. Francko in Metko je pobrala pljučnica. Tončka vnetje črev, Peterček se je pa pobil na paši. Krava sivka je izprožila skalo, ki je ubila nedolžnega fanta. Veliko je potrpela mati Meta, a vse voljno in vdano, ker je bila pobožna žena.
In Janez! Petindvajset let je dopolnil o sv. Andreju, raven je ko sveča in krepak kot hrast v dobravi. Odslužil je cesarju in
"Štefan, kaj se bo zgodilo z i zemljo?" Tretji pastir, Miha, se dvigne in poklekne, rekoč: "To je dobra zvezda. Glejta, kako milo sije.!"
Blesteče se bele ovčke nemirno planejo pokoncu, zbujene krave zabrundajo z nizkim gla-
I som in bolščijo v nebo. Psiček i prisluhne.
Neki oddaljeni volčič krotko J zatuli. Ali je lačen ali pa vpi-ije, ker ga zebe? Ali laja na 'mogočno zvezdo?
Stari Jakob začne nergati: "Na svetu je zmeraj bolj mrzlo. A takega mraza nisem še nikoli doživel. Volka nam bo prignal v vas." Štefan grozeče pomeri s kolom proti gozdu: "Volk, kar ni tvoje, tisto pusti!"
Tam preko gora se raztezajo položni grebeni gozda in tu so tudi ljubi, domači holmi.
V svitu zvezd počiva leseno gorsko gnezdo Betlehem s strehami, ki so obložene s kamenjem. Nočni čuvaj trobi in kli če najkasnejšo uro. Pazite na ogenj in na luč! In po vsem gozdu se iznenada oglasijo ptice in se blaženo poigravajo. In v vse to sladko petje se mahoma vpletejo nebeški glasovi: Tam nad njivami, visoko zgo-jraj na zibajočem se oblaku se peljejo angeli, v zlato so oblečeni in perutnice so v ivju in prepevajo iz srebrnih not in o-znanjajo veselo vest.
"O, poglejte!" vzklikne neki pastir. "Lepa zvezda se bliža zemlji. Zdaj stoji v dolini nad podrtim hlevom!" — "Ondi sta dva revna človeka," pravi Ja-j kob. "Prišla sta, ker smo zdaj j leta prvega in cesar popisuje svojo deželo."
Tam na višini stoji Herode-i žev grad. Judovski kralj ne, more ponoči spati, kamnito sr-j ce ga tišči in ga boli. Skozi j okno gleda; v desnici drži že-j zlo, v levici državno jabolko;1 z železnim mečem je opasan. Svoje divje oči vrti okrog, njegova rdeča brada mu frfota v
"Bog nam daje znamenje s svojo zvezdo, a mi, ljudje, ga ne razumemo."
Sredi mahovja se ustavi vlak. Kralji izstopijo in odidejo za tujo nebeško lučjo in ta obžar-ja murvo in zlati zajca, ki stoji v grapi na zadnjih nožieah in razsvetljuje grmič, kjer sedi bela grlica in sije v vdolbino, kjer spi samotar. In vsi trije | koprneči kralji i>redo dalje in I začno peti o zvezdah.
Nekaj časa mirno sneži na 'betlehemske strehe in tihe jelke. Po pečinah se pase divja koza. Spet se oglasi volčič nekje iz dalje. Gorski pastir v zasneženem plašču zgrabi za gorjačo.
Ko rezlja sveti Jožef v hlevu zibelko in naslika nanjo rdeče srce, mu pravi Marija: "Jožef, poglej! Nekdo prihaja!"
Steza, ki vodi v hlev, je potresena z rdečkastim peskom in je obdana s pletenim plotom. Pastirji se z brado naslanjajo na ograjo in zro tiho ko miške tjakaj in tudi kmetje so prišli, da bi videli čudovito Dete, ki se je radi njega odprlo nebo s petjem.
Zvezda svetlo sije vprav na Dete in ga obžarja s svojo svetlobo.
"Tako lep je Jezus," pravi stara potovka Katarina. "Noben slikar ga ne bi mogel lepše naslikati. Le pazi, Mati Marija, da ti ga nihče ne zamenja,!"
Zdaj se ljubeznivo Dete prebudi. Potovka v strahu vzklikne: "Pleničke je razbrcalo! Zeblo ga bo!" A Marija se smehlja, rekoč: "Zvezda ga greje."
Prepevaje se bližajo trije kralji. Prvi je črni zamorski kralj v škrlatastem, z zlatom pretkanem plašču. "Ne ustraši se me, Jezušček, ko sem tako črn!" pravi in doda: "Baltazar mi je ime."
bil ponosen na to. Imel je tudi; dekle, Fortunatovo Maričko iz Vodic. Ko je šel k vojakom, mui je pripela šopek za klobuk in se zjokala na njegovih prsih. Tako se je zjokala, kot bi ji bilo usojeno, da ga ne vidi nikdar več. In res ga ni videla. Bog jo je poklical k sebi. Tako se je zgodilo, da je postal Janez žalosten, da ni verjel rožam in smehu, plesu in godbi, sončnim žarkom in ptičjemu petju. Nocoj je pa pozabil na vse in mati Lavrinka tudi, saj je nocoj sveti večer.
Ded si je naložil pipo, vzel gobo, kresilo in kresilni kamen ter prižgal tobak. Gosti oblački so se dvigali proti stropu. Zahotelo se mu je govoriti. In začel je o svoji mladosti, o Francozih in tihotapcih, ki so kradli, kjer so mogli, o volkovih in risih, ki jih je streljal po gozdu, o divjem I možu, grdem in kosmatem, ki je govoril kot bi grizel konce, in o godcu, ki se je norčeval iz svetnikov in smrti in pri pogrebu skočil iz krste ter izginil v hosti, da ga niso pokopali na blagoslovljeni zemlji.
Tako je prišla deseta ura. Po-
(Dalje na 2. strani t
vetru. Toda zvezda se mu blešči; zato zaloputne okno.
Streha podrtega hleva je iz slame, sveta zvezda — roma-rica stoji tako tiho in navpično nad njo. In vrata se odpro same od sebe in pod bornim, obokanim stropom sedi lepa gospa. Njeno dete leži v jaslih j na senu in krotko diha. Sveti Jožef pokašljuje. Krog vratu ima pahovko, siva brada mu pada na srce. Izpuli za prgišče mrve iz jasli in jo da snežno-1 belemu osličku. Žival pa spre-| govori z nežnim, človeškim gla-| som: "Ne upam se." i Zgoraj v gorah zahrumi vlak, I puha in se kotali skozi luknje,1 i ki so izvrtane v skalovje. Na | lokomotivi jezdi ves črn kralj i Baltazar s krono na razkuštra-| nih laseh in v dveh vagonih potujeta krtalj Gašper in kralj Melhijor in prvi pokaže zvezdo in žalostno pravi:
Tudi kralja Gašper in Melhijor se priklonita v svojih srebrnih plaščih in vsi trije darujejo Detetu zlata, kadila in mire. J Nato pokleknejo pastirji j pred Jezuščkom. Jakob ima raztrgano kamižolo in lasje mu J kukajo iz preluknjanega klo-i buka. Detetu podari tri hruške in pravi: "Ničesar boljše-|ga nimam," in sram ga je. šte-jfan podari jajce in zamrmra: j "Imam eno samo slepo koko-Iško dema." Miha, z dolgo, u-jkrivljeno palico, izroči kos črtnega kruha, rekoč: "Pa še za 1 Jožefa drobtinico."
Glej, tedajci vzplamti nebeška luč nad božjim Detetom in eno samo usmiljenje ga je in eno samo odrešenje. In dobra zvezda sije in dvoje nežnih rokic se dvigne za blagoslov nad suhim, trpkim, črnim kruhom.
A Marija vzame varno Dete v roke in ga ziblje. Sedem kresnic kroži krog njene blažene glave. Svečano se sveti čelo svetemu Jožefu.
Iznenada se prerine skozi gnečo mršavi volk. Pozabivši na vso sovražnost, s katero že iz dobe paradiža mrzi človeka, se volk zaupno stisne k nogam materinske Device in nemirna žival, ki jo vse preganja, vdi-| hava mir in pokoj božjega Deteta. In igraje seže Jezušček s prstom v raskavo dlako svojega bitja-volčiča in taka svetloba prihaja iz Deteta, ko da bi ves svet začel goreti!
pogovor volov, a ta se mu je smejal, ker je bil brezbožen človek. Nekoč je šel hlapec zelo zgodaj v gozd. Tedaj je skuhala gospodinja cmoke na gospodarjevo povelje. Ko je opoldne pripeljal iz gozda, so bili že na mizi. Prestrašil se je in zmolil na tihem očenaš in sedel z gospodarjem za mizo. Sama sta bila v hiši. Jedla sta, hlapec v strahu, gospodar pogumno. Tedaj je zaletelo gospodarju in mu obtičalo v sapniku. V hipu je bil ves obraz temnovišnjev, oči so gledale debelo in na čelu so se pojavile smrtne kaplje. Hlapec je poslal goreč vzdih proti nebu in udaril [gospodarja s tako močjo po hrb-j tu, da se je zvalil pod mizo. Cmok ! mu je smuknil iz ust, in bil je : rešen. Potem je bila poroka in I svatba. Hiapec in hči sta se vze-1 la."
Tako je pripovedovala dekla 1 Pepa, teta Franca, zelo pobožna I ženska, jo je pa svarila, naj ne govori preveč.
Po večerji je Janez nažgal lu-| čke pri jaslicah. Da, jaslice, sko-j ro sem poaabil nanje! Koliko I truda si je dal Janez, da je pois-I kal pod snegom mahu, ga prine-' sel domov v oprtnjaku in napra-
Kratek izprehod po naši lepi stari domovini
Po Notranjskem
Gospodarsko in po njem splošno življenje notranjskega človeka se je že od nekdaj razvijalo po svoje zaradi nekaterih zunanjih, skorajda nespremenljivih pogojev. Pogoji so ustvarjali razmere, razmere življenje in človeka, ki se oba močno razlikujeta od življenja in človeka po drugih kosih sloven- j ske zemlje.
Ti pogoji so bili in so še:
MALO ZEMLJE. 1. Zemlje! za obdelovanje je po vsem Notranjskem malo. Zaradi kraških tal, kamenitosti in plitvosti je zemlja slabo rodovitna, kljub 1 temu, da je obdelovanje najbolj vneto in da je sadna površina izkoriščena tako na gosto j kakor nikjer drugje. Na enem kosu polja redno nikdar ne raste ena sama stvar. Med krompirjem, med koruzo, okrog zelnikov, med prašnim je nasajen-fižol, grah, koleraba, pesa itd. — pojav, ki ga v rodovitnejših naših predelih ne srečujemo.
Na Notranjskem se mora kmečki človek z zemljo boriti in s silo iztisniti iz nje, kar le j more. Zato je obdelovanje zemlje po ogromni večini smotreno I in do skrajnosti dognano, da bi bilo iz zemlje moči dobiti kaj več le s skrajno modernizacijo gnojenja, ki pa je predrago.
2. Vse povsod prevladuje mala, kvečjemu srednja posest. Velikih kmetij ni. Ker je zemlja slaba in je ni dosti, je malo domov, ki bi pridelali vse, kar potrebujejo za vsak dan, doma, zlasti še, ker morajo zaradi za-! služka rediti močno vozno živino in precej rodne zemlje po- j sejati za krmo. Letine so za-j radi svojevrstnih tal, ki vodo j naglo prepuščajo, nestanovitne i in obilne prej ob moči kakor ob navadni deževnosti ali ob suši. Zato mora večina kmečkih gospodarjev vsaj del leta kupovati potrebščine, ki jih n. pr. Štajerci ali Dolenjci imajo doma. Kmečkih pridelkov, razen nekaj krompirja in sadja ob dobrih letinah, more prodati le! majhen odstotek, a le zato, da kupi drugo, česar ni mogel pridelati doma.
LES, ŽALOST IN VESELJE NOTRANJSKE. 3. Ker notranjski kmet ne pridela povečini niti toliko, da bi imel dovolj svojega za prehrano, kaj šele, da bi mogel kaj znatnega '< prodajati, je glede denarja, ki ga potrebuje za življenje in za dajatve — davki, obleka, na- : kup vsega, česar ne pridela do-1 ma — navezan na zaslužek od : živinoreje, zlasti pa od vožnje in lesa. Z lesom je zvezana 1 usoda Notranjske, vsaj v seda-njih življenjskih pogojih. Od i
lesa in vsega, kar je z njim v zvezi, je odvisno vse življenje na Notranjskem. Les daje zaslužka kmetom, ki ga prodajajo, furmanom, ki ga vozijo, tesarjem, delavcem, ki imajo posla z njim, zadnje čase celo delavkam, ki jih je stiska nedavnih časov zvabila v nekaj večjih lesnih industrij, ki povečini predstavljajo v nebo vpijoče
-[primere najbolj nesocialnega . kapitalizma. Notranjska ima tri žile za svoje gospodarstvo i in splošno življenje: železnico , proti Trstu, cesto iz Prezida "J čez loško in cerkniško dolino " i na Rakek in cesto od Sv. Vida -Jna Rakek. Kadar po teh cestah . I pokajo furmanski biči in cing-, ljajo zvonci na saneh, kadar : pred obcestnimi oštarijami sto-Jje vrste praznih voz, ki se vra-I čaj o, tedaj ima Notranjska življenje — po njenih žilah teče , j kri noč in dan : les gre, meja je odprta, cene rasto. Ni čuda, da je gozd Notranjcu skoraj ■ svetlejši od zemlje, da mu je — prej kakor denar — znamenje obilja in sreče, da vsi ti ljudje gozd ljubijo, žive in trpe z njim. Zaradi gozda se družijo usode in pobijajo prijatelji in teko tožbe in se rode sovraštva ; velja mož, ki ima kaj go-| zda ,ker gozd ne more "faliti," prej ali slej pride do svoje ce-jne. Zaradi tega pa je tudi Notranjska odvisna od lesne kunjunkture tako, kakor menda nobena druga pokrajina pri nas.
NEVARNOST PROLETARI-ZACIJE PO LESU. 4. Lesna [industrija, k sreči, ni zelo raz-j vita, zlasti ne tako, da bi bila urejena za končne izdelke, razen dveh večjih podjetij, ki sta pa za svoj kraj prej nesreča kakor blagoslov. Večina lesa gre še vedno iz gozda in z žag na pol obdelanega, dasi za prihodnje to ne bo več dolgo mo-| goče. Pri takem izvozu in prodaji zaslužijo nekaj več ljudje, ki les prodajajo iz gozda, ob | razviti zasebni kapitalistični industriji, bi služila pa podjetja, j To se je pokazalo tedaj, ko je ; bilo prodajanje lesa omejeno ! zgolj na to industrijo, ki je pri-! liko izkoristila ter kmetu plače-i vala les po sramotnih cenah z izgovorom o krizi in sankcijah, čeprav je dobila v nadomestilo za Italijo druga tržišča, še dolgo potem, ko se je italijanski trg odprl in so cene zrasle, so večji podjetniki na Notranjskem, ki izvažajo docela predelan les, plačevali cene iz let pod krizo, ker se zavedajo, da je notranjski človek brez razlike in izjeme navezan na dohodek od lesa.
5. Zaradi visoke rodnosti, so na Notranjskem družine številne. Že od nekdaj niso mogli vsi otroci ostajati doma in so šli za kruhom : v Ameriko, Kanado, Argentino, Avstralijo, po vojni v Francijo, Nemčijo, Belgijo, Holandijo. So večji kraji j na Notranjskem, kjer je ni hiše, ki bi ne imela koga po svetu. V dobrih časih so ljudje I odhajali v množicah: denar, ki I so ga pošiljali, je pomenil važ-j no korist za splošni notranjski gospodarski položaj. Kar je lepih hiš ob notranjskih cestah iz prejšnjih časov, so vse zrasle iz dolarjev. Izseljevali so se moški in ženske; pomagali so drug drugemu, kakor to srečamo malo kje drugje — skupnost in pripravljenost za pomoč sta dve lepi lastnosti, ki na Notranjskem ne izginjata. Ko se je izseljevanje ustavilo, je bila menda poleg Prekmur-ja najhuje prizadeta Notranjska. Mladi ljudje, ki so dotlej odhajali v svet, so zdaj nezadovoljni ostajali doma. Svet in delo drugje bi jih bilo izoblikovalo v ljudi, katere bi po vrnitvi vsi spoštovali. Tako pa je presežek ljudi ostajal doma, začel tvoriti doslej nepoznani stan brezposelnih, ki so posku-i šali to in ono — a niso mogli nikamor. Zato so začeli pritiskati v lesne tovarne, kar jih je, ki jih n e u s m i 1 j eno izkoriščajo, ker niso organizirani, in ker se podjetniki — žal domačini —
IZLETNI VLAK V POSTONJSKO JAMO	CERKNICA	CANKARJEVA ROJSTNA HIŠA
STOLNO MESTO LJUBLJANA
ka vse, do deklet, ki so hodila tja služit. Trst jc bil prvi odjemalec tudi za zadružne izdelke, predvsem za mleko in sir. Z izgubo Trsta je Notranjska izgubila edino mesto, do katerega je imela interes, edino tržišče, kamor bi lahko zadruge ob smotrni organizaciji prodajale po visokih cenah vse. Ko je Notranjsko presekala meja, se je šele videlo, kako smo težili na Trst in kako malo na Ljubljano, ki ni mogla radi svoje majhnosti jemati ničesar. Po vojni je zadružništvo, tisto, ki je kaj neslo, prišlo na tla. Mlekarske zadruge bi mogle zaradi razvijajoče se živinoreje uspevati edino le, če bi ob pogajanjih z Italijo uredili poleg lesa tudi vprašanja glede prodaje teh in podobnih izdelkov iz obmejnega pasu Notranjske v Italijo.
Iz vsega povedanega je razvidno tudi, česa Notranjska potrebuje in da so njene skrbi take, da zasluži vso pozornost poklicanih.	M. Javornik.
VHOD v POSTONJSKO JAMO
FANTJE GREDO NA NABOR
PODPLIPA PRI VRHNIKI
NOVA VAS — BLOKE
KAPNIKI V POSTONJSKI JAMI
LOŽ Z GRADOM
POEZIJA SVETE NOČI
(Nadaljevanje s 1. strani) časi in nerodno je odbila na ste-! ni. Jeli so se naprvaljati k pol-j nočnici. Mati Meta, teta Fran-1 ca in ded so ostali doma. Marko I je prižgal v peči bakljo, in šli so | drug za drugim po ozki gazi. Te-j daj so se pokazale tudi na drugih J hribih baklje.
Pri fari je zapel zvon, in oglasili so se zvonovi po vsej dolini-i Lepo in umerjeno so peli v sve-i to noč in nosili v srca trpečih j zemljanov blažena čustva. Slast i teh čustev občuti pobožna duša, I ki je romala v tujini, mrzli in ne-J prijetni in se vrnila po dolgih letih pod domači krov.
Mati Lavrinka in teta Franca sta se odpravil; spat, ded je pa ostal na zapečku vso noč, po davni navadi svojih očetov. Kmalu se mu je zadremalo in sanjal je o jaslicah, ki so se mu zdele najlepše na svetu, in o Jezuščku, ki ga čaka in vabi k sebi. Sanjal je kot dete.
Po vseh hribih in dolinah je ležal sneg, svitel in kristalen, da se je blestela bela gladina ob luninem sijaju in trepetu miglja-jočih zvezda kot sinje morje, Če pluskajo nalahno valovi in se poigravajo s prozorno peno. Smrekovi gozdovi so šelesteli in nočne sape so se dotikale z božajočimi krili vitkih vrhov.
Taka je poezija svete noči v gorah, preprosta in lepa, kot je lepa pravljica sivolase babice, ali tiha, svetu neznana molitev samostanske device.
I
CANKARJEV SPOMENIK
CERKNIŠKO JEZERO
RAKEK
zavedajo, da je ubogi notranjski človek miren, pošten in zadovoljen samo s pol kosa kruha, če ne gre drugače, samo da lahko dela in da ne postane "zguba." Zaradi zaprtih meja se je Notranjska po zaslugi domačih izkoriščevalcev začela ponekod strahotno proleta-rizirati. Mladi moški in ženski svet išče zaslužka v redkih lesnih tovarnah. Ljudje hodijo po tri ure daleč, da zaslužijo od šest do dvajset dinarjev. Kmečka dekleta imajo od po-liturnih lužil razjedene roke kakor po gobah — za 6 dinarjev na dan. Določila o najniž-
jih mezdah izigravajo podjetja in njihovi nameščenci, ki bi pogosto zaslužili pasje ime, s tem, da za vsako najmanjšo reč kaznujejo z odtegljaji. Odtegljaji zneso včasih po celo dnevno mezdo — na dan.
Ta proletarizacija nikomur ne prizadeva posebnih skrbi; Notranjci že od nekdaj niso bi-
li na "visokem" dobro zapisani, ker jim ni do klečeplazenja !. . . Toda ta pojav je nevar-' nejši, kakor bi povrhu sodili,' zakaj tu imamo opravka z ljudmi, ki morda za preprostega človeka preveč mislijo ... In meje so še vedno zaprte, razen
za tesarje, ki gredo v Bosno ali Slavonijo, ter za tiste fante, ki so jih zadnje čase agenti odpeljali v francoske gozdove in kdo ve kam.
IZOBRAZBA, ZADRUŽNIŠTVO. 6. Zaradi hujšega boja s skopo zemljo, ko sije notranjski človek moral vedno z grun-tanjem pomagati za obstanek, zaradi neprestanega stika s tujino po izseljevanju, je v naših ljudeh bila žeja po izobrazbi velika, zato je splošna stopnja kulturnosti in civilizacije povprečno višja kakor drugje. Prav tako splošna življenjska raven. Splošno, zlasti pa kato-
liško izobraževalno delo je tu naletelo na pripravljene ljudi iin kljub svojevrstnim politič« jnim razmeram rodilo veliko us-ipeha. Društveno življenje je razvito kakor malokje, kljub pogostemu, če ne običajnemu pomanjkanju pravega vodstva, česar je po eni strani krivo pomanjkanje smernic in sistema ■iz osredja, po drugi strani pa dejstvo, da inteligenca ni ni-j kjer tako žalostno odpovedala j kakor pri nas. Najzgovornejši dokaz za visoko kulturno stopnjo notranjskega človeka je dejstvo, da sov zadnjih dvaj-i setih letih uboji in pretepi iz-! ginili in predstavljajo danes o-samijene izjeme.
7.	Volja do izobraževanja in težko življenje sta Notranjcem j vedno narekovala smisel za zadružništvo. Ohranjenih je še precej prastarih slovenskih oblik skupnostnega dela, ki bi jih bilo treba, razviti in modernizi-j rati. Krekov val je Notranj-Isko zajel zgodaj in kljub moč-[ nemu liberalizmu trške gospo-1 de. Morda je prav ta izkori-I ščujoči, gospodarsko močni li-Iberalizem ostarelih mogočni-kov in oderuhov — katerih dedič je porajajoči se lesni kapitalizem — dajal zadružniške-mu gibanju pogona. Razvilo |se je lepo celo konzumno zadružništvo, dalje mlekarsko, kmetijsko - strojno, kreditno, tu pa tam sadjarsko in živinorejsko zadnje čase. Slovensko zadružništvo je doživelo globoko krizo po vojni, ko se je Krekova radikalna zadružna usmerjenost posameznikov, ki so v j zadružništvo prišli za škodo.
j Ta kriza je najprej zajela kon-jzumno zadružništvo na deželi — propad notranjskih konzu-mov, ki so jih uničili v svojo korist povečini nameščenci, je dokaz za to.
Notranjske posojilnice so po-vrsti doživele hude pretrese, najprej zaradi slabega gospodarjenja ljudi, ki so jim domačini — slaba notranjska last-jnost — vse zaupali, potem pa j zaradi denarne krize. Dejstvo pa, da so se nekatere posojilnice (na primer v Cerknici) s požrtvovalnostjo zadružnikov same spet postavile na noge, odstranile nesposobne in lahkomiselne ljudi iz vodstva ter danes poslujejo spet v blagor malega človeka, priča, da je notranjski človek za zadružništvo zrel in se zaveda njegove koristi. Kljub slabim časom in brez pobud zadružno delo napreduje, o čemer pričajo nove živinorejske, kmetijske, sadjarske, vodne in druge zadruge, ki imajo vse — razen odjemalcev.' Največjo pažnjo pa bi poklica-j ni morali posvetiti lesnemu za-! družništvu, snovanju zadružnih žag itd., da obvarujejo No-1 tranjsko porajajočega se izkoriščanja lesne industrije, pro-i letarizacije in posledic, ki jih oboje prinaša, zakaj od tega je ; odvisna usoda tega lepega in i dobrega dela slovenske celote.
8.	Vse gospodarsko življenje Notranjske je bilo usmerjeno že od nekdaj na Trst.
V Trst so šli hribovski prašiči in teleta, cerkniška pepelika in krtače, bloški krompir, oglje j izpod Snežnika in les — škrat-)
semič
RIBNICA
NOVO MESTO
Po Dolenjskem
METLIKA
ŽUŽEMBERK
RIBNIŠKI REŠETAR
SODRAŽICA
Veličastna je Gorenjska, ka-,b kor božji raj z dolinami, pla-jn ninami in gorskimi vrhovi. Bil1 sem v Švici in Tirolah, toda lep- 'n ših krajev nisem videl. Vsake-j lj mu, ki pride blizu, kliče: Glej jZ in občuduj me!	č
Dolenjska, na katero je|z Stvarnik nasul najlepše daro-111 Ve: rodovitna polja, vinsko tr-Jn to, lepa drevesa, je kakor ne-['v beški vrt, ki vabi domače in tu- ^ je: Pridi, uživaj me! če se sa-jS mo po železnici skozi pelješ ne j bcš nikdar spoznal prave Do- £ lenjske. Če jo le površno gle-^ daš, boš rekel z ogrskim ma- j11 jorjem, ki je jezdil čez naše jr kraje: "Das verfluche buckli-j^ ge Land." Ako jo boš pa bolj Is spoznal, boš videl, da je to1' eden najlepših biserov lepe do-2 movine. Naši očetje so pose-j11 kali gozdove in na hribih in go-[ k ricah napravili rodovitno polje, lz ki je bilo vedno vdano in hva-iv ležno svojemu gospodarju. Po-1 <■ znate dolenjsko vas: nekaj j I Preprostih hiš, cerkvica na hri-j bu, šola in pokopališče. Tu bi- t Va in živi revni dolenjski kmet. 1 Radi bi te Dolenjce, ki so usta-js vili Turke in pregnali luteran- ^ ske predikante, malo natanč-11 tieje spoznali. Le odprite oči i1 in glejte:	[ j J
Znamenitosti	j j
DEŽELA CERKVA. V vsej;s Evropi ni dežele, kjer bi bile j cerkvice po hribih kakor božji 1 hrami tako nasejane kakor poj Dolenjski. Kjer so se Slovenci[ i naselili, so morali imeti še po-| božne cerkvice po gorah, naj-j lepši spomini verskega življe-ij nja očetov, so kakor mogočne j V nebo kipeče trdnjave, ki naj t varujejo vero svojih otrok. Za Cerkev so očetje vedno radi dali vse. Vera je kljub vsem , slabostim ljudi že globoko utr-jena v srcu našega ljudstva, i Duhovniki smo se enkrat pogo- : Varjali s škofom Jegličem o te- i ( žavnem pastirskem primeru. Presvetli je menil, da bi znali od cerkve nekateri odpasti. Rekli smo škofu, da je to pri naših Dolenjcih nemogoče. — Sam sem obiskal bolnega velikega "divjaka" — kakor imenujemo take, ki se za versko življenje ne zmenijo in v cer-! kev ne hodijo: "če bo hujše, | se boste spovedali!" "Seveda, | to se razume." — Poznal sem drugega takega reveža. Klel1 j in pil je, da je bilo dobre žene' kar groza. Na veliki petek je Ponižno klečal pred Bogom in Poljuboval Jezusove rane. Ni1 Čudno, da ima vera še tako j j *noč. Skoraj vsakega Dolenj-j Ca je mati še na srcu nesla k : Mariji na božjo pot in Šla z fijim po kolenih okoli oltarja, Najmanj enkrat na leto je šel i Vsak z materjo ali očetom na i Marijino božjo pot in tam so \ Materine molitve in solze usmi-; 'jeni Materi silo delale, naj ne 1 Pozabi njenega otroka. Naši! Mogočni gospodarji nimajo višjega ponosa in veselja kakor z 'skrimi konjiči, na katere zelo držijo, in novim zapravljivč-kom iti na božjo pot k Mariji, ^i čudno, če se tam še skale drobijo in grče mehčajo. — To-^a vendar postaja z verskim življenjem veliko slabše. Vedlo več je takih, ki se za službo
i
iv
božjo in pot v večnost ne zme-'r nijo veliko.	i p
Močno oporo ima vera še da- j nes v božjih potih, katere naši j, ljudje zelo ljubijo. Marija na j. Zaplazu s krasno cerkvijo in q čudovitim razgledom je vselej ^ zadnja tolažba naših mater. K njej gre vse: blagoslovljena n mati, otroci s starši, potrjeni re- ^ krut pred odhodom. Kadar je „ sila, pomagaj Marija Zapla- g ška.	c]
Stoletna božja pot Marije na \ Primskovem, kjer je najbolj o- y hranjeni turški tabor. Še da- r nes je znana povest, ko je Ma- c rija rešila vernike pred Turki, r [čez zid je plezal paša, ko se iz, j [stare lipe vanj zakadi roj če-; i [bel. Prestrašeni junak je zbe- v | žal in vsa njegova vojska z ,"] j njim. Žalostna Mati na Gori,! ž I kakor sv. Anton v Štangi sta j y I znana daleč na okoli. Prav ! kS [vsaka vas ima svojo kapelico k i ali križ v viden dokaz Bogu1 c !posvečenega naroda.	r
Veliki samostani očetov cis-tercijanov v Stični in lcartuzija-; y 'nov v Pleterjah so kakor žari-j šča krščanske kulture. Vsak £ 'tak samostan vzbudi narodu1; | njemu sorodno struno in pre- 1 j [navija versko gorečnost. Očet-1] j je frančiškani in kapucini s svo- i j j i m i patri in brati, so pa tako j j povezani z našim ljudstvom v i jsto'etni zvezi.	]
Kdor ho.ie okusiti vso lepoto ]
■	verskega življenja, naj posluša zvečer zvonjenje, ko z vseh ] [ gričev in iz vseh hiš doni: Ave
| Marija!
j MOGOČNI GRADOVI. Dru-jga posebnost Dolenjske somo-,: gočni gradovi. Našo zemljo so ji si tujci razdelili. Najbolj zaraščene gozdove in najboljša i polja so imeli graščaki — večinoma Nemci — v rokah, če je bila gospoda dobra, se je tudi kmetu dobro godilo. Samostanski podiožniki m kmetje na cerkvenih posestvih so se najbolje ohranili, še danes se pozna, kakšen je bil graščak ali
■	njegov valpet. Odtod pri mno-
■	gih ljudeh oni hlapčevski duh,
•	podvrženost ljudstva in razne
■	nerodnosti. Kjer je bilo veliko
•	graščin, zlasti večjih, so bili
>	kmetje le mali posestniki in -Itlačani na graščinski zemlji.
, I Danes se je vse spremenilo.
, | Veleposestniški otroci ne dobi-j
i jo tako lahko državne službe j
1j kakor nekdaj. Ker se niso mo- j
; gli vživeti v nove razmere in go-
! spodarstvo moderno spremeni-
i ti, so prišli sami v težave, če . i
1 ,bo šlo dolgo tako naprej, kakor
>	j zdaj kaže, bodo stara velepo-- sestva počasi izginila iz naše c zemlje.
s; VINSKI HRAMI. Znana , vam je dolenjska himna: En
1 hribček bom kupil . . . Sladko I
!
vince piti . . . Kaj hočete, Dolenjec je pod trto rojen. Zra- : I ven cerkva so ravno vinske go- : , rice z vsem veselim življenjem posebni kras naš Dolenjske. ' Dela, veliko dela naš kmet. . Kdo mu bo zameril, če hoče ' tudi svoje veselje imeti. Na Gorenjskem zavre kri mladini, ko ženejo krave v planino, one i pametne, ki znajo vedno pot nazaj. Za našega vinogradni-[: ka je veselo življenje v vinogradu, kjer se poje in vriska,!' smeje in šali ali pa tudi pije,1 da je večkrat le smeha obilo.' Vinske gorice so okras naši zemlji, vino je potrebno in koristno. če se ga preveč nava- j di, vzame pijača možu pravo moško čast in zavednost, na- ■ , pravi ljudi divje in omahljive/ I Ker mere ne pozna, mu gre .večkrat vse, kar ima, po grlu. j To, kar bi moglo biti pravi bo-| J ž j i blagoslov, postane nevarna Irana za obstoj ljudstva. Za
■	sol in šolske knjige ni denarja,' j v zidanici ni vina nikdar škoda, vsi morajo biti malo ko-' rajžni.
"Nej tjače, nej tjače, de se j pokaže dno!"
; Tak vinski brat, dober po- J sestnik s pridno ženo, ni po-[znal večje sreče, kakor da je j gostilničarju sod izsušil, še j
I	plačeval je tovarišem, da so pi-, li. — Ko je eden bratcev v listju izdihnil in so ga v mrtvaš-j
nico nesli, je šla cela banda l . | [mrtvega kropit. Vodja ga je
malo potresel:
'I "Koša di vol — le pojdi, ga
bomo še en frakel."
Ko so šli na pokopališče, jim
! je svetilka ugasnila in so jo vsi
prestrašeni ucvrli domov. To i
■|SO izgredi. Ali ona, ko je mož j
II	šel porodnici ženi v gorico po
•	vino. Prinesel je sodček do go-; . stilne, tam so bili bratci. Na- [
■	točil jim je, pili so. Še nikdar |
-	ni bilo tako luštno — v gestil-
■	ni so vino zastonj pili . . . Do-
•	ma je pa bolna žena zaman ča-i kala na vino. — Pijanost raz-
-	jeda stebre narodovega zdrav-
-	ja.
Ljudstvo
Marsikdo se bo čudil, ko be> ; re o nezanesljivih ljudeh, o po-j bojih, o dolgih pravdah naših j ljudi. Začuden se bo vprašal: j ali so to oni verni, krotki Do-jlenjci? Spomnite se na vse vi-jhre, ki so prišie v stoletjih čez J naše ljudi! Vsaka je pustila ? (svoje sledove, ki se čez stoletja _ |še poznajo.
Dolenjska je pretrpela veli-. ko turških vpadov. Težko je 3 dognati resnico — če je nekaj r turške krvi v nekaterih krajih . ali je srdita obramba napravila g ljudi bolj odločne in uporne.
Čim bolj so oddaljeni od proti metnih cest, boljši so ljudje, n odprti kraji so bili pa najbolj o : izpostavljeni turški nevarnosti.
Za Turki so prišli graščaki z zatiranjem in odiranjem našega ljudstva. V srednjem veku, ko so zidali graščine, ni bilo za kmeta posebno hudo. Graščak je res pobiral desetino in zahteval tlako, pa je tudi skrbel za svoje ljudi. Za časa kmečkih uporov je bilo pa grozno breme neznosno. — V najslabšem spo-' minu je ohranilo naše ljudstvo grajske oskrbnike — valpte. j Nekatere graščine so bile pra- | va kuga za ubogo ljudstvo. Ni čudno, če so bila v nekaterih j krajih dekleta, ki so hodila na : tlako, popolnoma pokvarjena in kmetije skoraj sužnji svojih gospodarjev. Ko so graščine 1 izgubile moč, so se razpasli vaški magnati. Povsod so bili kmetje — navadno boljši go-, spodarji, ki so imeli denar in ga izposojevali na visoke obre-J sti. — O nekaterih so pravili, J da so srebrnike kar na mernike , nosili. Osnovali smo hranilnice in rešili reveže groznih pi- j javk. Večkrat se je napravila nova, velika napaka. Naš de-1 nar so ljudje izročili hranilnici.1 Ta ga je poslala naprej, ker ni-j smo znali narodnega kapitala j plodonosno naložiti v povzdigo gospodarstva. Ko bi to razumeli, bi danes pri nas ne bilo take stiske.
Vse te dobe so vtisnile ljudstvu globok pečat zgodovinskih posledic. Pri tej luči bomo bolj spoznali naše ljudi.
MOŽJE. Tu imate gospodarja. Prava grča — poleti vam dela po 20 ur na dan in čez, za spanje in počitek skoraj ni časa. Ker trpi za denar, pazi na vsak dinar. Svojo družino ima na trdem, če gre za delo, za drugo se ne zmeni veliko. Biti mora na vsakem sejmu. V cerkev gre rad. K sosedu je predaleč, na sejem pa mora vselej. Tam pregleda Kupčije, z možmi pri litru možuje in se malo preveč vesel domov vra-čuje. Mogočen mož, drugi se ga boje, za vsak iuc se toži. To nesrečno pravdarstvo je zraven pijančevanja ena najhujših ran našega naroda. Za eno drevo, za ped zemlje se tožijo, da sta nazadnje oba reveža.
NAŠE MATERE. Glavno tipanje na boljšo bodočnost so naše žene in matere. Po veliki večini so dobre in požrtvovalne. Mati drži vso hišo. če je mož tudi neroden, mlačen kristjan, žena drži s svojo po-božnostjo vso družino in izpol-Injuje zvesto verske dolžnosti. ! Veliko posestev bi bilo prodajnih, ko bi mati z otroki ne stra-j dala, molila, delala in trpela. ; čudno je, da so otroci takih [mater najboljši za življenje.
Posebnost naših gospodinj je [ usmiljenost do revežev in bol-1 nikov. Le Bog sam ve, koliko se po naših revnih hišah miloščine deli potrebnim in nepo-
trebnim. Domačim manjka 1 vsega, ni obleke, ne obutve, ne ^ živeža, pa vendar skoraj vsak a dobi dar, vsakega radi sprej- a mejo in prenočijo, dajo mu od i svoje revščine. Zato je blagoslov božji pri hiši. Nezakonska nepoštenost je skoraj ne c znana. Reva drži moža, hišo in j otroke s svojim delom, če v ] razburkanih časih vsaj ta te- 1 melj trden ostane, se nam za 1 narodno bodočnost ni treba ba- ( ti.	jI
FANTJE. Preveč so razkri-1 ] čali te naše fante, da radi pi- i jejo, mašo skrunijo, v nežna- i nju živijo, se tolčejo in bijejo. 's
—	Je nekaj res — mladi pete- { lini so kakor povsod. In ven- 1 dar je pod to trdo skorjo večkrat zlato zrnje. Če so zašli v < slabe druščine, med brezyer- 1 ske tovariše, je nevarnost veli- ] ka. Sicer se vedno vidi le to, ] kar je slabo, vseh raznih pred- I nosti pa ne. — Če je hiša verna ] in mati dobra, bodo našli pra- ] vo pot.	| ]
Opazil sem posebno nadarje- ] nost naših fantov za tehnična' dela. Le enkrat vidi, pa ti vse ' i zna. Škropilnice in vse drugo i popravljati. Dobili boste druge, ki so spretni zidarji, kovači, mizarji, monterji vse obenem, i'
DEKLETA. Ni vse zlato. Z mirnim srcem pa lahko rečem: naša dekleta so po večini zdrava. Nekatere je moda obliza-la. Videli boste ostrižene, kodraste, v vsej moderni obleki gospodičen, toda še se mnoge zavedajo svoje dekliške časti in žive preprosto, čisto in delavno. [ Ali ste videli v vojni naša de-jkleta? Ko so bili možje in fantje poklicani, smo mislili, da j ne bo mogoče polja obdelati. Vse se je obdelalo, tudi pokosilo in omlatilo. Zapele in za-vriskale so, malo spale, veliko trpele, še poznalo se ni, da naj-1 močnejših delavcev ni doma. Poglejte naša močna rdečelič-na dekleta,! škornje obuje in ti opravlja živino, da je veselje. Mnoge so šle k tečajem, v šolo in na druge prireditve, da bi dobile večjo izobrazbo. Ta' želja po poduku je hvalevredna. Če pa zgubi taka tečaj ka veselje do kmečkega dela in! noče več živino opravljati, kra- [ ve molzti, prašiče pitati, na po-1 lju delati, ampak biti pri lah-' kem delu, bi bilo bolje, da bi nikdar tečajev ne videla.
Saj veste, kako so na Nem-
■	škem ozdravili take gospodične, ki niso znale več presti in
■	niso hotele molzti. Napravili
-	so javne skušnje za najboljše . predice in najhitrejše molznice. l Bauermaedel — kmečko dekle,
ki vse dela in z veseljem opravlja najnižja dela, to je največja čast in največje odlikovanje. Upanje družine in naroda je v dobrih dekletih.
Gospodarstvo
Človek mora živeti, če je drugo še tako lepo, ne pomaga 1 prav nič, če nima revež za živ- j ljenje potrebno. Tvoja zem-1 lja je zdrava, moremo reči do- j lenjskemu kmetu. Ko sem gle- j dal v Hanih na Moravskem j krasno polje in obilne pridelke, ko sem opazoval, kakšne hiše imajo in kako žive tudi srednji posestniki, sem bil žalo-! sten : "Pri nas ne bomo nikdar ' tega dosegli, zemlja je preslaba."
Začel sem sam po tujem zgle- i du obdelovati polje in z vese-j Ijem spoznal, da je naša zemlja dobra. Ni ruska, črna zem-; lja, ni banaško polje, ki rodi' tudi brez gnoja, toda vendar: polje je dobro. Več kot še en- ] krat toliko bi lahko dobili od njega, če bi vse pravilno obdelovali.
Rajnki dr. Lampe, najboljši, gospodar, kar smo jih imeli, je j rekel med vojno: "čudna je ta naša Dolenjska. Iz vseh krajev prihajajo k njej po živež. Vsak dobi potrebno in vendar ne zmanjka: Kaj ti vse spravi na njivo: fižol, nizki in pa-ličav, buče, bob, češenj — vse ' se mora izrabiti. Ko bi pravil- J no ravnali, bi lahko še druge uspehe dosegli. Med vojno smo skoraj celo Kranjsko zalagali. [
V Italiji so imeli pred vojno 47 milj. q pšenice, leta 1933 že 81 milj. q, zasadili so v zadnjih letih čez 500 milj. drevesc. Napredek češke ali Nemčije v pomnožitvi žita je naravnost izreden. Zakaj ne pridemo nikamor naprej, naša živinoreja je še gotovo nazadovala?
Pokazal sem boljšemu posestniku, kako naj prašiče pita in slabo zemljo obdeluje. Od o-četa je dobil zadolženo posestvo, zemlja je bila močno ilovnata, ena najslabših v okolici, j Našemu človeku ni treba dati posla, zadostuje malo kruha. Dobri učenec je vse natančno naredil. Zdaj izpita v treh me-isecih pršutarje za prvovrstne ,špeharje, ki imajo 10—12 cm 'debel špeh, hrvaški se s takimi
živalmi še primerjati n j pr i m erjati ne dajo. Ker
I
'je imel vec
|	v.v
prašičev, je bilo več gnoja. Po en 'vagon krom-1 pirja proda
na leto. Posestvo je dobilo dobrega gospodarja.
Pri dveh veleposestvih sem dal kratek navod za pitanje. Dosegli so popolne uspehe. Ko bi se mi malo potrudili, bi prav lahko z domačimi prašiči zalagali celo Ljubljano in Gorenjsko, hrvatski izvoz bi lahko izrinili.
Naša Dolenjska je kakor u-stvarjena za fino sadje. Ni organizacije, ni zgleda, pa prihaja v Ljubljano in drugam tuje sadje, celo iz Kalifornije in Avstralije. Kako naj se kmet trudi, če ne more prodati?
Trgovci vedno poudarjajo: "Svoji k svojim!" Domače podprite. Za kmeta pa to ne velja. Ali poznate autarkijo? Rabiti in kupovati, kolikor je mogoče pridelke. Mesarji gredo na Hrvatsko po prašiče, naj tudi kmet doma propade. Pri nas ni zavednosti, da moramo vsi domače blago jemati, domače kmete podpirati.
Res manjka kmetom podjetnosti, ker nimajo pred seboj živih zgledov. Morali bi rabiti več umetnih gnojil za pomnoži-tev pridelka. Manjka gotovine, zato ostane vse pri starem. Morali bi bolj globoko orati. Na češkem orjejo 30—40 cm za posev, v Italiji so pa pšenico dosegli celo 80 cm, pri nas le 5—10 cm. Kdor natančno o-J pazu je naše kmečko gospodarstvo bo z grozo spoznal, da bolj nazadujemo, kakor napreduje-[ mo. Pred 30 leti smo imeli sloveče dolenjske pitane sivce, ki so bili znani kot najboljša klavna živina v Srednji Evropi. Danes se komaj dobi nekaj vagonov za izvoz. Pri prašičih se je začelo boljšati, dobro še dolgo ne bo. Naj omenim še nekaj najhujših ran, ki zavirajo naš j napredek.
[ ZANEMARJENA DOLENJSKA. Veliko se je dalo bano-vinske in državne podpore drugim krajem. Dolenjska je še precej zanemarjena. Drugod se gradijo vodovodi, čeprav i-majo najboljšo vodo v vasi, se napravi ja krasne ceste. Pri nas smo še zelo daleč. V zadnjem času se je resno začelo. Vodstvo mora priti od zgoraj, delo in razumevanje mora biti pri ljudstvu. Anton Oblak.
Po Gorenjskem
Majhna Slovenija leži na o-( zernlju, ki združuje najbolj1 pestre in svojstvene oblike od Prekmurske ravnine, vinskih goric zelenega štajerja, valovite Dolenjske, od Krasa zatirane Notranjske in z visokimi planinami obdane Gorenjske. Slovenski kmet, ki z žuljavimi rokami in v potu svojega obraza povsod, kjer je doma, obdeluje grudo, ki ga redi, mora razmeram ustrezajoče opravljati svoje delo. Okolščine, ki mu jih določa narava, mu dajejo smernice in vodila, po katerih se mora ravnati, če hoče preživeti sebe in svojo družino.
GORENJSKI KMET. Tako sta gorenjsko-kmečko gospodarstvo in gorenjski kmet verna slika razmer ,ki jih je ustvarila lega Gorenjske, ki leži kot velika zibelka, obdana z vencem gorskih velikanov, ki jo zapirajo na vzhodu in zahodu. Zato ločimo na Gorenjskem dva izrazita predstavnika kmečkega stanu. Kmeta, ki živi v dolinah in čigar polje leži na ravnem svetu, in gorjanca, ki si je postavil domovanje na gričih in hribih in čigar svet leži na pobočjih, na katerih je vsako delo mnogo težje, kakor v ravnini.
VSAK ČETRTI KMET KME-TUJE. Ker je le ena osmina ozemlja, na katerem živi Gorenjec, primerna za poljsko obdelavo, je seveda gorenjski kmet rned Gorenjci že v manjšini. Po najnovejših podatkih se bavi le še 26 odstotkov gorenjskega prebivalstva s poljedelstvom. Tri četrtine Gorenjcev pa si išče zaslužka in kruha v obrti in drugih pridobitnih panogah. Kljub temu, da zlasti Gorenjska občuti pomanj-
kanje rodovitne zemlje, je značilno za gorenjske kmetije, da so v veliki večini srednje velike. Med tistimi, ki obdelujejo zemljo, je posestveno stanje razmeroma lepo urejeno. Srednji kmet ima na Gorenjskem večino in glede na vso Slovenijo, so v tem oziru kmečka posestva v obsegu zemljišč ugodnejše razdeljena le še v Slovenskih goricah in v ljutomerski okolici. Kočarjev, ki si morajo prislužiti najpotrebnejšega za življenje z delom pri sosedih, na Gorenjskem skoraj I ni. V okolici mest so značilne [manjše kmetije, ki v poljedelstvu igrajo vlogo oskrbovate-ljev mest z zelenjadnimi potrebščinami.
| STROJI V POLJEDELSTVU. Gorenjski kmet obdeluje svojo zemljo glede na nerodne pokrajinske razmere z dokaj naprednimi sredstvi. Večjih in idragih strojev za obdelovanje 1 polja ne more uporabljati, ker i so tudi ravnine med dolinami I zato premajhne. Pač pa ima 'skoraj sleherna kmetija slarno-reznice, mlatilnice, vitle itd. Posebna ugodnost za pogon teh
strojev je vsesplošna elektrifikacija Gorenjske, ki kmetom v marsičem olajšuje obrat poljedelskih strojev. Važna postavka v kmečkem gospodarstvu so tudi sodobno urejena moderna gnojišča. Dočim ima vsa Slovenija doslej okrog 8 odstotkov najmodernejših gnojišč, je ta odstotek na Gorenjskem precej višji, saj imajo gorenjski kmetje okrog 12 odstotkov moderno urejenih gnojišč, torej že vsak osmi kmet.
ŽIVINOREJA. Za gorenjsko kmečko gospodarstvo prihaja poleg obdelovanja ozem-Jlja kot važen gospodarski či-nitelj v poštev še živinoreja. Med govedi je najbolj razširje-, na pincgavska pasma. Reja govedi prihaja v poštev zlasti za gorjanske kmetije, ki imajo na razsežnih planinah čez poletje velike črede živine na paši. Tako je planšarstvo za gospodarstvo gorenjskega kmeta važna postavka, ki mu v marsičem pomaga prebroditi gospo-j darske težkoče, ki mu jih povz-j roča skopa zemlja. Tudi ovčereja, v kateri se vedno bolj u-veljavlja prvovrstna jezersko-solčavska ovca, nudi kmetu dokaj dohodkov. Je šele v razvoju in rejska središča Bled-
lepo urejeni vodovodi dajejo zdravo pitno vodo, ki je prvi | pogoj za to, da ne morejo nastopati razne kužne bolezni. Težko delo na polju, pozimi pa S v gozdovih, mu utrjujejo zdravje, ki je za krepki gorenjski rod značilno.
S KMETIJE V TOVARNO. | Ker že zdavnaj plodna zemlja Gorenjske ni več mogla rediti prebivalstva, ki živi na njej, je gorenjski kmet vedno sestavljal tudi kader, ki je zaradi pomanjkanja življenjskih možnosti moral zapuščati rodno zemljo. Pred leti, tako pred svetovno vojno kakor tudi prva leta po njej, je sin marsikatere kmečke domačije odšel čez veliko lužo. Danes se je to izseljevanje ustavilo. Hitro razvijajoča se industrija, ki črpa ! glavne delovne moči pri kmeč-]kem naraščaju, sproti pobira I na Gorenjskem vse delavne molči, ki so na razpolago. Tako i je nastopila sedaj doba, ko Go-'renjec v glavnem ostane na Gorenjskem in so le redki tisti, ki 'se selijo v druge dele Slovenije ali države.
I GOSPODARSKA PODJETNOST. Kako velik smisel ima gorenjski kmet za umno gospodarstvo, dokazuje zlasti močno1
KRANJSKA GORA
razvito zadrugarstvo. Vsak večji kraj ima že svojo kreditno zadrugo. Uspešno delujejo številne živinorejske in mlekarske zadruge. V industrijskih centrih uspevajo konsumne zadruge in druge pridobitne zadruge. Pred nekaj tedni je bila ustanovljena v Kranju prva lesna zadruga, ki bo služila nadvse koristno lesnemu gospodarstvu našega kmeta. V blagovnem zadružništvu moramo omeniti Gorenjsko kmetijsko zadrugo v Kranju, ki je prva in najboljša te vrste v Sloveniji.
PROSVETNO DELO. Vsa ta korajža in naprednost gorenjskega kmeta je podčrtana še z dejstvom, da gorenjski kmet poleg industrijskih gorenjskih središč skoraj redno obiskuje I Ljubljano, h kateri teži vsa Go-jrenjska. Gorenjski kmet se v i Ljubljani zaklada s potrebšči-i nami, ki mu sicer niso na razp°" lago, deloma pa prodaja tu za ] dober denar svoje pridelke. Za-; radi svoje okretnosti in utnno-jsti gorenjska kmečka mladina tudi v velikem številu in rada i sodeluje pri prosvetnem delu-Prosvetni domovi stoje skoraj v sleherni vasi in so torišča P0' žrtvovalnega dela, v katerem j kmečka mladina ne zaostaja j za naraščajem, ki prihaja obrtniških in delavskih krogov. I Uspešno prosvetno delo in zanimanje za vsesplošne pojave v gospodarskem in kulturnem življenju napravljajo iz gorenj-| skega kmečkega prebivalstva sposoben rod, ki bo še dolga leta ljubil svojo zemljo, vzdržal na njej in zvesto delal po vzoru svojih očetov. In tako nam bo ohranil ta prelepi kotiček slovenske zemlje čist in pristen, kakor je bil vedno.
ZIMA V PLANINAH
HOTEL OB BOHINJSKEM JEZERU
KAMNIK
LOKA
TRŽIČ
SPLAVARJI PO SAVINJI
J Gorje, Smokuč, Begunje, Rate- i če, Srednji vih, Jezersko, Ko- j i kra in Stahovica pošiljajo leto za letom lepo število prvovrst-j nih ovac med gorenjske kme- j ] tovalce. Plodonosna je tudi 1 prašičjereja, dočim konjereja i za domačo potrebo ne zadošča, i Tudi perutninarstvo zaradi u- i reditve in razmer na kmečkih gospodarstvih ni razvito.
STARA GORENJSKA KME-L ' ČKA DRUŽINA. Vse te okol-| | nosti so tudi vzrok, da je gorenjska kmečka družina v svojem bistvu ostala takšna, kakršna je bila v prejšnjem stoletju. Čeprav je težko preživeti številno družino, je vendar gorenjski kmet skoraj vedno oče mnogoštevilne družine, iz kate-i re se potem posvete dorasli otroci različnim poklicem. Naj-j ^ starejši sin navadno prevzame i posestvo iz njegovih rok in ga vodi naprej v istem duhu, kakor so ga vodili njegovi dedje. IZato je ostala gorenjska kme-• j čka družina zdrava, pridna in ■ j poštena do današnjega dne in ■! je lahko če danes vzgled dobre s
-	krščanske družine. Kmečka | -: gorenjska družina je tudi tista,
-! ki pošilja pridne delavce in de-
-	lavke v vse stanove in poklice, -jkjer se uveljavljajo s sposob-!
nostjo, poštenostjo in vztraj-! nostjo, ki so jo prinesli s seboj
od trdega kmečkega dela. j NJEGOV VjSAKDANJI [KRUH. Življenje gorenjskega kmeta v borbi z neusmiljeno naravo ni lahko. Z napornim delom od rane zore do mraka si komaj pridela toliko, da mo-.re skromno živeti. Njegova j miza ni pogrnjena vsak dan. i Na beli javorjevi mizi, okrog j katere se zbira vsa družina, ki po skupni molitvi začne zajemati za gospodarjem iz sklede, ni nikakršnih priboljškov. Dan za dnem se kade na mizi krompir, fižol in žganci, stebri kmečkega zdravja. Tudi z mlekom gorenjski kmet ne skopari, gor-i janec pa si prav gotovo privošči večkrat meso, kakor kmet 'v dolinah. Njemu namreč prinaša živinoreja več, kakor v v bregu zorane njive. Moko 'mora kupovati, živina pa se mu zastonj redi na planinah.
GORENJSKE GRČE. Ker je gorenjski kmet glede na svojo okolico, ki vedno' bolj računa : j s tujskim prometom, prisil jen, . ] da tudi sam s svoje strani upo-,! števa sleherni napredek, je ra-■ zumljivo, da je tudi higiena , kmečkih gospodarstev na zado--Ivoljivi višini. Skoraj povsod
v
Po Štajerskem
Lepa je Savinjska dolina! Od starodavnega mesta Celja se razprostira proti trgu Mozirju, i za katerim čuvajo nad njo ponosni vrhovi Savinjskih planin, ki jo z zadnjimi obronki gozd-| natega Pohorja obdajajo z vseh strani. Bistra Savinja se nalik srebrnemu traku vije po dolini in sprejema v svoje na^ ročje številne pritoke, ki z vseh | strani hite vanjo. Bele ceste beže od vasi do vasi in tudi dr-j žavna cesta iz Maribora v Ljub-: ljano pelje do Celja do Vran-i skega skozi Savinjsko dolino. Ob Savinji in njenih pritokih, med belimi cestami in črnimi kolovozi pa leže rodovitne njive in zeleni travniki, ki jih obdelujejo pridne roke savinjskega kmeta.
Kmet je Savinjčan, zavedeni kmet in ponosen na svoj po-j klic! V Savinjski dolini pre-| vladujejo srednja kmečka posestva, ki se tudi najbolje obnesejo. Res velikih posestev je vedno manj in se tudi težko drže, ker nizke cene kmetijskih pridelkov ne prenesejo dragih najetih moči, na malih pa zraste premalo kruha. Zemlja je dobra, pa tudi obdelava prav skrbna. Poleg pluga in brane najdeš tu že tudi razno novejše orodje in stroje za obdelovanje zemlje. Glavni pridelek
savinjskega kmeta je namreč hmelj in v hmeljišču je treba zemljo dobro obdelati, če hočeš dobiti res polnovredni pridelek. Poleg hmelja vrže nekaj tudi živinoreja in tudi o-kusnega sadja se pridela precej, hrane pa predvsem za do-' mačo potrebo. Važen problem za savinjskega kmeta je regulacija Savinje in njenih pritokov, ki se sedaj ob večjih nalivih na široko razlijejo in povzročijo prav občutno škodo; z regulacijo in semtertje potrebno drenažo, bi se pridobile znatne površine polnovredne zemlje za kmetijstvo.
Savinjski kmet si potrebno hrano pridela doma. Poleg žita za kruh ter krompirja, so-čivja in zelenjave, prideluje | doma celo solnčnice, da mu da-j jo potrebno namizno olje. Jabolka — ostalega sadja se pridela sorazmerno zelo malo, — porabi v prvi vrsti za jabolčnik ali tolkovec, kakor ga sam i-menuje, ki je tu zelo priljubljena domača pijača, brez katere Savinjčan ne more izhajati. Nekaj vinskih goric na bližnjih gričih ne nudi zadosti haska, kajti v Savinjski dolini že preneha vinorodni pas. Če je kmetija premajhna in ne nudi dovolj kruha, išče Savinjčan zaslužka v tovarnah, predvsem
tekstilnih, v premogovnikih in v lesni industriji, ali pa pomaga pri delu svojemu sosedu, ki ima zemlje več, kakor pa jo more obdelati sam s svojo dru- j žino. Gozda poseduje savinj-; ski kmet razmeroma zelo malo in zato premog tudi v kmečki! hiši ni prav nič nenavadno ku- > rivo.	|
Savinjčan je vesele narave in gostoljuben, četudi nekoliko ne-i zaupljiv. Sicer mu radi očita-! jo bahavost, vendar neopravi-j čeno. Res je ponosen, toda le; ponosen kmet, ki se ne sramu- j je svojega stanu in se ne da za-; postavljati kar tako. Družina je večinoma srednještevilna, 5-, j 7-članska. Po znanem prego-; jvoru, da je vsak delavec vreden 'svojega plačila, Savinjčan ne skopari pri hrani in si pošteno ! privošči, kar je Bog dal in so hrani in dobri pitni vodi, ki jo v splošnem ne primanjkuje, so tudi zdravstvene razmere prav dobre in Savinjčan rad doživi
KOPALIŠČE v RIMSKIH TOPLICAH
RIMSKE TOPLICE
visoko starost. Savinjski kmet iz srca ljubi svojo grudo ter ji ostaja zvest in zato celo ženini in neveste le neradi zapuste dolino. Izseljevanje je le redko; to je bolj v navadi dalje za Mozirjem, tam v gornji Savinjski in Zadrečki dolini, kjer je malo rodne zemlje in zato tudi pridelale njegove pridne roke. Pri tečni, domači kmečki pre-premalo kruha, pa ga je treba iskati na tujem. Tudi v mesto ga ne vleče, kajti Savinjčan je rad sam svoj gospod in ne hlap-Ičuje rad tujemu gospodarju, j Le v šolo rad pošilja svoje otroke tudi v mesto, ker se zaveda, j da človek nikdar preveč ne zna 'in da tudi kmetu le koristi čim več izobrazbe; če jo potegne potem kateri v višjo šolo, prav, če pa ostane doma, mu tudi šola le koristi.
Glavno tržišče za Savinjsko dolino je mesto Celje, kamor mora Savinjčan k raznim oblastem in kjer kupuje tudi svoje
potrebščine v večjem. Svojih^ pridelkov pa tu bolj malo pro-j daja, kajti glavni pridelek, ki ga je treba spraviti v denar, je! hmelj, središče "nmeljske trgo-[vine pa je Žalec. Savinjski : krompir, ki je znan po svojem jizbornem okusu in ki ga je tudi vsako leto nekaj za prodajo, se I tudi le malo prodaja na celj- j jskem trgu. Sicer ti tu vsaka ' ženica, ki nudi krompir, zatrdi, | da je iz Savinjske doline, toda j j že po narečju spoznaš, da trdi Itako le zato, ker je pač savinj-j | ski krompir na najboljšem gla-j Isu.
j Vse © i v 1 j e n j e savinjskega j kmeta se vrti največ le okoli ' hmelja, ki je njegov glavni pri- ■ delek in od katerega tudi zavi-' si njegov obstoj. Cene hmelju pa so silno varljive in neverjetno kolebajo navzgor in navzdol. Pri hmelju ni nič stalnega in nobene doslednosti, pa je razumljivo, da vse to bolj ali manj vpliva tudi na značaj
hmeljarjev. Vse, kar se godi z po svetu, na en ali drug način £ vpliva tudi na ceno hmelja in i čim bolj je hmeljar o vsem po- j učen, tem lažje zadene pravo s pri prodaji. Zato pa Savinj- N čan rad čita, mnogo čita in ^ menda nikjer ni dnevno časo-j pisje na deželi tako razširjeno | kakor v Savinjski dolini. Ume-1 ljarju je namreč tednik že sko-,s i raj premalo, on rabi dnevnik, i i Hmeljar se zaveda, da mu je £ nujno potrebno čim širše du-1; !ševno obzorje in ima zato smi-j ! sla tudi za prosvetne organiza-j' jcije. Po trudapolnem delu in j1 težkih skrbeh pa se rad odpo-|: ičije in razveseli ter je zato tu- j i di velik prijatelj domače pes- . I mi. Le zadružnega smisla ima , tudi Savinjčan, kakor slovenski kmet sploh, bolj malo. Zato pa so se do nedavna obnesle j v dolini le denarne zadruge in | šele zadnji čas se je razgibala tudi posebna hmeljarska za-j druga za skupno nabavo po-itrebščin ter skupno vnovčeva-i nje pridelkov. Hmeljarska zadruga je že doslej nudila svojim članom obilo koristi, seveda visoke cene za hmelj pa še ni mogla ustvariti. Vkljub temu pa kaže, da se polagoma le tudi zadružni smisel in zavest vedno bolj ukoreninja med savinjskimi hmeljarji.
Taka je torej Savinjska dolina in tak je savinjski kmet — hmeljar! Vse je tu v tesni zve-
zi s hmeljem in glavna potreba Savinjske doline je vsekakoi' pospeševanje hmeljarstva, ra-joniranje in maksimiranje na' sadov ter čim boljša zaščita savinjske provenience. Žal Pa Savinjčan za svoje potrebe P0' vsod le težko najde razumeva' | nje, ker hmeljarstvo je pač P0' jsebnost, ki jo je težko doumet1' če se z njo ne živi in prav se mnogim zdi nekaj poseb»e' j ga tudi savinjski hmeljar. | je lepa Savinjska dolina m ^ ! po je tudi njeno hmeljarstvo-Zdrav in bister slovenski kmečki rod živi tu, ki zvesto lj"bl
Ti/1
svojo grudo in je ponosen svoj stan.
Inž. Janko Dolinar.
re lepa je ribnišKa dolina
Albina Novak
Mrs. Jossphine Eisenhardt-Vebrova
BOŽIČNI UTRINKI
Višave prelestno nocoj se žarijo, vse krasne j še zvezde nocoj se blišče Naj srečni pastirci nas v vrsto strnijo, z njimi k Detetu, naj srca hite.
Na tisoče src je nesrečnih, ki plaka, v srčni bridkosti — utehe želi. . . Besedo tolažbe — pomaga — On čaka če naše oko se v solzah topi.
Na zemljo poniža Rešenik se kot dete, v naše rešenje nocoj se rodi. Za nas tam izteza ročice presvete, na gričku izprati duš madež želi . . .
Hitimo, hitimo vsi k Tebi o Dete,
/
božični mir, srečo, dobimo tam vsi .. . Nebeške tolažbe, pomoči presvete, o Dete božje, bogato izlij . ..
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	.	^^^^^^^^^^^	SLOVENIAN MORNING
It	W LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
NO. 296—PART IIT.	CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 21, 1939	LETO XLII. — VOL. XLIL
Ik
Jx omanje na s*Oeto gg^ Menisijo
Ja pravijo, da obljuba dolg, dela, torej kar se obljubi, se mora tudi izpolniti, če ne na tem pa na onem
svetu. Vsa.] ta-ko so naši pradedje in vaški očaki pravili. No, in ker bi nerada hodila iz onega sveta pisati in mojo obljubo izpolnjevati, sem se pa raje sedaj p r i p r a v ila in malo o p i s a 1 a
tisto naše romanje v stari kraj. pi Sicer ne bo nič posebnega, ker la ti opisi, o teh potovanjih, so si ta kar zelo vsi nekam podobni, si Kako smo šli od tukaj, kako z; smo se vozili, kako smo kje šs prišli in nazadnje pa seveda, zi kako smo pa od tam zopet šli. se In ker nočem, da bi kateri či- ir tatelj, ki bode tole bral, pri k, tem zadremal, bom kar bolj b na kratko opisala in povlekla, ki Seveda lahko bi kar veliko sto- č< rijo, bi rekla, kar celo knjigo p napisala. Pa zato |e treba vec b cwH in več sposobnosti za tako m obširno pisanje. Kar pa pri n meni v obojih slučajih primanjkuje in končno se pa tudi moje- y( ga Toneta malo bojim, le kaj j. bo on rekel, ko bo tole pisanje ^ videl in bral. "Ja si že spet nekaj načečkala, sem si kar mislil nekaj takega, da si zad-nje čase imela kakšen poseben Q( opravek, in si ga. Kajti že par zadnjih tednov sem pri je- j, di opazil, da tvoje misli niso ^ pri kuhi, ampak kje drugje bi dejal. Ker na mizo si mi po-stavljala jedi dvakrat osolje-ne, ah pa sploh nič, prismoje- k ne, prekuhane, ali pa samo pre- ■, vrete. No zdaj bo zopet za en čas gmah in boš zopet normal- -na pri ta pravi 'brihti in krjan- k ci.' Le kaj se to sili v pisanje ^ in se sili, kaj misliš, da ljudje n res tako radi te tvoje čečkari- ^ je berejo in jih, mar bi meni j, hlače 'zaflikala' in pa k sraj- ^ cam knofe prisila." Bo še go- r drnaje pristavil. No pa prej ? ko bo božič se bo menda že kaj ( potolažil in mi mogoče za "Ion" še kakšen "prezent" kupil na-vsezadnje. No ja, upanje g imam le. Potem pa kakor že e bo.	j
Večkrat so me že znanci iz- ! praševali zakaj nič ne pišem o 1 našem potovanju. Bom za bo- 1 žično izdajo Ameriške Domo- i vine mogoče kaj, sem dejala, če bom čas imela seveda. Le gle j da boš, so mi naročili. Ampak veste, jaz raje čitam, kot Pa pišem, kaj zanimivega iz : različnih potovanj, kakor jih znajo nekateri naši dopisovalci opisovati. Na primer gospe M. Prislandova, Albina Novakova, J. Erjavec in druge in potem Jože Grdina, take opise najraje čitam v tihih večernih urah in se kar poglobim v nje ter v duhu z pisatelji potujem.
Torej, ker je po navadi v vsaki storiji nekakšen uvod, tako naj bo tudi tole. K mojemu ttadaljnemu opisu.
Leta 1928 sem se bila sama
podala na tisto daljno pot, čez široko in globoko lužo in sem nato večkrat mojemu možu Tonetu, ki je doma iz Rakeka, torej rakovska "kiust," da boste vedeli, pripovedovala dogodke in zanimivosti. Pripovedovala sem mu o tem in onem, in mu s temi pomenki vzbujala že skoraj pozabljene in izbrisane spomine na nekdanje mlade dni. Zaželel si je tudi on zopet enkrat po dolgih letih gledati tiste kraje, kjer mu je tekla zibelka in tako je kar naenkrat omenil, da mogoče jo bova pobrala oba skupaj tja preko morja, pogledati kaj delajo naši dragi, kar jih je še tam. Včasih je kar na glas mislil. Pa sem ga v tisti njegovi zamišljenosti zasačila in vprašala : "Kaj si dejal, nisem razumela." — "O ja, veš, mislil sem, kaj praviš, če bi zares šla in'kdaj hočeva pa iti? Ampak kako bo pa doma, saj otroci bodo še hišo raznesli in kdo ve, kaj bodo med tem časom počeli, ko naju ne bo." Jaz sem pa pripomnila: "Ej, samo daj bo streha ostala." Torej ti po-1 menki so se vršili lansko spomlad.
Kar naenkrat, v moje največje začudenje, bilo je začetkom maja, Tone reče: "Ti, kaj praviš, če bi šla z Ue de France, ki gre iz New Yorka 7. junija?" Jaz sem bila tako pre-senečena nad njegovo nenadno j ' odločitvijo, da en čas še k sapi} nisem mogla priti in sem misli- j la, da mogoče sanjam ali kali. | No, pa je bila živa resnica. Se-! veda, radi lepšega, se nisem ho- i tela pokazati kako strašansko sem vesela te novice in sem rekla: "Kar sam bi šel, bom pa; jaz dom in otroke pazila." —j "No, sam ne grem, tudi ti boš šla z menoj." Jaz pa vesela,
kar samo se mi je smejalo, men-' ■ i da ja. No in nato sva pa kar
nekam hitro vse pripravila, do-j
; bila potrebne listine in "šifj
1	karte," napolnila par ročnih kovčegov, se poslovila od naji-;
' nih otrok in sosedov, ter naših znancev, in na binkoštni ponedeljek, 6. junija lanskega leta, to je 1938, popoldne ob 5. uri iz tukajšnje lorainske po-
2	staje odrinila proti New Yorku.
3	Še en prijateljski stisk roke. gorak poljub, tih pogled ter
- prisrčni zbogom do svidenja, o Pa je vse in vsi, ki so naju spre-i- mili do vlaka, so nama izginili i- izpred oči, in midva njim. Tež-i, ko je bilo nama in tudi našan e dragim, ki sva jih pustila, pa i- upanje na zopetno svidenje je ,t ublažilo tisto težko uro slove-z sa.
h Vozila sva se vso noč srečno.
Drugo jutro, nekako ob 8. uri, I. sva bila že v New Yorku in tail, koj na ladjo, ki je že čakala n da odpelje, in res čez par ur, i- ko sva dospela tja, smo že od-,h rinili. Vožnja je bila vse sko-v zi prav lepa. Jaz sem bila en dan malo pri ta bolanih, Tpne v pa nič. Ampak mraz je bil pa a- res tak, da skoraj ni bilo mo-iu goče biti na krovu. Ljudje so se največ kar notri tiščali, če so la bili pa na krovu, so morali biti
Marija Kurnik:
pa dobro oblečeni. Nekatere ženske so imele celo kožuhe na j sebi. Slovencev ni bilo na tisti i ladji, niti enega ne. Nekaj Hr- 5 vatov in Srbov, Slovakov in če- j hov pa precej. Dobila sva ta- 1 koj druščino, en prijazen bel- 5 gijski par, ki sta šla iz Flint, t Michigan v Belgijo za stalno, i Kar dobro smo se zastopili, po- 1 sebno pa moj Tone in tista An- ] čka, sta si kar nekam čez rame i pomežikovala. Pa me je en- ( krat neka Hrvatica, ki je bila 1 tudi večkrat v naši druščini, : opozorila in dejala: "Kaj nič ne vidite, kako se vaš "človek" in ona žeqa za vašim hrbtom onegavita?" Jaz sem se pa samo posmejala in rekla, da to je vendarle samo šala in da naj se zabavajo, če imajo veselje pri tem. Saj smo vendar lju-i dje in jaz sama ljubim šalo. "A jaz bi ne pustila tako, če bi bila vi," je še dobrohotno pripomnila. No ja, smo pač ljudje različnih naziranj in miš-^ ljenj.
V Havre smo dospeli 13. ju-! ni j a ravno na godovni d
an mo-
Jjega Toneta in nato proti Pari-- zu. Tam smo prenočili v ne-
>	kem finem hotelu ravno na-
>	sproti kolodvora. Naslednji i dan smo jo mahnili proti naši
Jugoslaviji. V vlaku smo se vo- ( žili skupaj z našimi hrvatski- 1 mi znankami z ladje ter pari1 Srbkinj; bile so vse prav pri- < jazne in inteligentne ženske, j Predlagala sem, da dajmo kaj ( zapeti; bilo je soglasno spre je- ( to, no ja, in res sem jo jaz prva! | naprej vrezala, "Kje je moj mi- \ li. dom," in moj Tone mi je pod- < poro dajal. Kakopak! Hrvat- , ske dame so pa tudi pokazale, da imajo prav lep glas. Zapele so tisto, "Oj djevojka, oj pri- , mi pozdrav moj," in nato sta pa še srbski gospi zapeli o nekem mladem doktorju, čudno, res, da se ravno tako "utreti," ■ da smo bili sami Jugoslovani v ' tistem kupeju in zastopniki našega troimenskega naroda. : Končno smo pa še po angleško -jeno zapeli, tisto namreč "Dar-. ling I am Growing Old," in na-i to smo si pripovedovali še vsa-
-	kovrstne doživljaje in se šalili
-	vsevprek, še ponoči sem se v
-	sanjah smejala tistemu, kar je naša srbska sopotnica povedala. Kar pa jaz ne morem tukaj zapisati, ker bi gotovo ne šlo skozi uredniško cenzuro.
Torej iz Pariza v Švico, Bas-
-	le, Zurich, Buchs in na Koroško
i	ter nazadnje pa v Jugoslavijo
ii	— Jesenice. Kaj takrat srce
občuti, ve samo oni povedati, i kateri se je po tisti poti vozil. s Vsi smo rinili k oknom, da bij: čim preje zagledali naše gore,); naše vasice, cerkvice in naše domače ljudi — Slovence. To- 1 da vse moje srčno veselje so mi J pa pokvarili tisti firbčni "ibiaj- : terji" na Jesenicah, ki mislijo, da morajo vsaki kovčeg natančno do dna preštrefiti in prebrskati. Sicer pravi vljudno oko postave: "Prosim odprite kov-čege," in. nato pa joj in prejoj. Kar vse mi je premešal in skoraj ven zmetal. Jaz pa huda, j kako bom zdaj' vse to nazaj i spravila in zložila. Zaman sem ga prosila, da naj mi nikar tako ne brska, saj nimam nič takega, da bi bilo carini podvrženo, pa fant še slišati ni hotel, meni pa hudo, kar v jok mi je i šlo in sem se hudovala nad ubo-' gim revežem, ki ni rad, ampak! je moral storiti, kar mu je ukazano. Tako je hitel, da je bil ves prepoten, in ko je bil gotov, jo je hitro pobral iz našega kupeja, pa v druge.
Precej časa je vzelo, da so vse pregledali, res ne vem, zakaj tako vse natančno pregledujejo in kaj vendar iščejo po potniški prtljagi. No, hvala (Dalje na 2. strani.)
Vsakega izseljenca je pač na- c< ravni nagib, da nosi v srcu hre- j penenje še enkrat videti tisti v, kraj, kjer je bil rojen. Poseb- n ! no goreče postane to hrepene- k |nje v srcu tistih, ki smo v tuji- s j ni že veliko vrsto let in v kate- j i:
i rih mislih so spomini samo iz j z otroških let.
Neštetokrat sem premišl je- j vala, ali bo sreča mila, še enkrat videti ribniško dolino! To premišljevanje je bilo obsuto z gorečimi nadami in huepene-njem! Mnogokrat so bile sanje tako čuteče, da sem ves naslednji dan v duhu romala od kraja v kraj. Z vsakim letom so postali spomini jasnejši in potolažila sem se edino v upih, | da še enkrat obiščem rodno zemljo.
Takoj po razglasitvi izleta Slovenske ženske zveze v Ameriki, pa nisem imela miru v srcu. "Jaz moram iti tja z našimi sestrami!" Tako sem si mislila dan za dnem. Pregovor, ki pravi, da upaj goreče in izpolnila se ti bo želja, je resni- ! čen, ker mojo srečo imam pri- i pisati k temu v celoti.	i11
Med izletnicami, ki so se po- ) dale tja 22. junija, 1938, sem M bila tudi jaz. Vožnja, kot je ji j bilo že mnogokrat poročano, jej! j bila ena velika, zabava vse sko-
I	' 1
zi. Na parniltu smo sklepali, 1 kam bomo šli in kaj vse bomo ž videli. Rečeno je bilo, da naj- 1 prvo si ogledamo Pariz in nato i pride na vrsto slovesni sprejem i v Ljubljani.	1
Po tedenskem odpočitku, vsak v svojem kraju, smo napravili izlet po Sloveniji, oziroma po Gorenjski, Štajerski, Dolenjski in Notranjski. Ko smo se delno odpočili, potem je prišel na vrsto drugi izlet—v I Zagreb, Belgrad, Sarajevo, Dubrovnik in od tu pa s parnikom . po Jadranskem morju v Split in p6tem po Hrvaški. Ogledali smo P lit vi čka jezera in nato i j zopet kraket odpočitek. Potem j je bil na vrsti izlet na Sušak, v I Trst, Benetke, Postonjska ja-^ ma itd. In ko smo se odpravili j na pot, nazaj v Ameriko, smo šli skozi Dunaj, Prago, Berlin, po južni Nemčiji v Brussels, ^ nato v London in v Southampton na parnik in proti New Yorku. Vse to se je tako izvršilo in prišli smo nazaj bogati
■	v izobrazbi.
t'm Sprejem ob našem prihodu v L [Ljubljano je bil prisrčen in
■	J prizori ob srečanj u sorodnikov n in prijateljev je bilo nekaj, za
kar se ne najde besed, s kateri-] mi bi se do veljave opisalo gi-njenje ljudstva in izletnikov, j" Vse to je imelo svoj pomen, [j Toda zame Ljubljana ni imela
6, tistega čara kakor za tiste, ka-kiterlm je bila poznana. V mo-^ jem srcu je bila nad vse gore-J ča želja po ribniški dolini. Rib-1 nico sem hotela videti po 28-letni odsotnosti. Samo to mi je šlo po glavi, kakor na primer ljubimec, ki ima oči samo so za eno dekle, ki hoče njo najpr-a. vo videti, potem šele druge, e- Tako je bilo z menoj. Torej jo prvo n e d e 1 j o v domovini sem la hotela preživeti v Ribnici ter biti navzoča pri sveti maši v
cerkvi sv. Štefana.
Ob prihodu v Ribnico nisem želela pozornosti in zato tudi nisem naznanila sorodnikom, kdaj pridem. Hotela sem se sama znajti na postaji in se i prepričati, če mi je kraj še j znan kot v mladosti.
Albina Novak
Iz Ljubljane sem "se odpeljala z vlakom v nedeljo ob petih zjutraj. Vožnja do Ribnice vzame približno tri ure. Vožnja do tja se mi je zdela, kot da se peljem v nebesa. Očimi niso krenile od okenj skozi vso pot. V Grosupljem je vlak postal nekoliko del j, ker je važno križišče novomeške in kočevske železniške proge. Tam odcep-ljajo vozove, kateri so za v Novo mesto. Grosuplje je približno pol poti iz Ljubljane do Ribnice.
Rojstna hiša Albine Novak
Kar naenkrat smo se pripeljali do postaje Velike Lašče. Od tam je približno 15 kilometrov do Ribnice. Bil je krasen razgled pb vzhajajočem soncu, katerega žarki so odsevali posebno krasen na visoka stolpa župne cerkve. Pri .srcu mi je postalo čedalje tesnejše, ko smo se ustavili za par minut na postaji v Orteneku, bi bila najrajši že tam izstopila. Hipoma smo se ustavili v Žlebiču, to ;ie samo pet kilometrov od Ribnice. Ko smo zapustili postajo v Žlebiču, nisem mogla več sedeti, temveč zdelo se mi je, kakor bi me kdo objel z najtoplejšo odejo, tako mi je postalo toplo po vsem životu.
Kar naenkrat sem zagledala visoke skale v Veliki gori! O teh kamenitih stenah je mnogo pripovedk ter so vsem znane kot Ribniški svati. O tej svatbi zna posebno tipično pripovedovati naš filozof doktor Franc (Dalje na 6, strani.)
SLOVENSKA
PEKARIJA
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom, prijateljem in znancem sirom Amerike in stare domovine želita
Se priporoča slovenskim in hrvatskim gospodinjam za nakup dobre, domače pecive, kot: POTICE, PIŠKOTE, STAROKRAJSKE PRESTE IN VSAKE VRSTE KEKSE Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim odjemalcem.
MR. in MRS. JOSEPH PLEVNIK
BRIDGE TAVERN 694 E. 152nd St.
Izborna restavracija, izvrstna kuhinja legalna vina, žganje in pivo
Vsa najboljša postrežba posetnikom Clevelanda
Želim vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto!
GROCERIJA : CANDY : CIGARE : CIGARETE IZVRSTNO PIVO
Se priporočam za obilen poset. Točna postrežba Imam fine doma posušene klobase.
Pripeljem tudi na dom, ako naročite
V gorki in udobni sobi so prazniki veliko prijetnejši, kakor pa da človek prezeba v mrzli zimi in mrzlih prostorih.
Mi imamo najboljši premog vseh vrst. Pokličite nas po telefonu, da vam ga pripeljemo.
Pri našem slovenskem podjetju v Clevelandu dobite najnižje cene za dobro blago.
HEnderson 4813
Vesele božične praznike in srečno novo leto vošči vsem svojim odjemalcem in prijateljem
BLISS COAL CO
22290 St. Clair Ave. KEnmore 0808
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem rojakom
6002 St. Clair Avenue
Vesele božične praznike in srečno, blagoslovljeno novo leto vsem našim odjemalcem, prijateljem in sorodnikom želi
Se priporoča, da ga obiščete kadar potrebujete gasolin ali olje za vaš avtomobil.
OBLAK-ova TRGOVINA S POHIŠTVOM
6612-14 St. Clair Ave. HEnderson 2978
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem želi
Prisrčno se zahvaljujemo vsem našim dragim odjemalcem za prijazno naklonjenost v tekočem letu ter se obenem toplo priporočamo cenjenemu občinstvu za blagohotno naklonjenost v novem letu.
Oglejte si našo najlepšo razstavo najbolj po^ membnih daril za božič in novo leto.
Slovenska točilnica najboljših legalnih likerjev, vina in najboljše pivo ter okusen prigrizek.
Se toplo priporočam za obilen obisk.
LOUIS OBLAK, lastnik
Želimo vsem našim prijateljem in odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto
1051 Addison Rd.	HEnderson 7757
BARVAR in DEKORATOR
Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in se priporočam še v bodoče. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem skupaj.
Imamo popolno zalogo pohištva za dom, Maytag, Boss in Apex pralnike, Electrolux ledenice, Magic Chef peči in Grand peči, RCA Victor in Zenith radije. Popravljamo vse vrste pralnike in radije.
PRIJATEL'S PHARMACY
SLOVENSKA LEKARNA
ENdicott 9571
Joseph Kremžar, lastnik
St. Clair Ave., vogal E. 68th St.
Pošljemo na dom. Želimo vesel božič in srečno novo leto
3063 Pearl Ave
Lorain, OhSo
Cleveland, Ohio
Kadar primerjate cene, primerjajte tudi kakovost!
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem odjemalcem in prijateljem
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem, kakor sorodnikom in znancem v stari domovini želi
LOUIS J. PRINCE
GROCERIJA
1209 Norwood Road
Vesele božične praznike in srečno novo leto
MRS. JOSEPH MLAKAR in SIN
SLOVENSKA GOSTILNA in DELIKATESNA TRGOVINA
ATLANTIC GASOLINE
vogal St. Clair Ave in 61. cesta
843 - 839 East 222nd St
i Vse, kar potrebuje vaš avto, i dobite pri nas. Lepa hvala za naklonjenost in se pripoji vočiuno še v bodoče.
V naši trgovini se dobijo božična darila za otroke. V gostilni pa najboljša pijača in vedno vesela družba
GREETINGS!
Preskrbite si premog!
KREMZAR FURNITURE
6405 St. Glair Ave.
FRANK PAULIN's SERVICE STATION
ROMANJE NA SVETO T< MENISIJO	L<
(Nadaljevanje s 1. strani)	ni
Bogu, sem si kar oddahnila, ko sj sem zopet vse nazaj v kovčeg je stlačila in se je vlak začel po- k; mikati naprej. Naprej proti n( Ljubljani, tisti carinski urad- jz nik je pa prišel nazaj v naš ku- p, pej in se je začel nekam opra- pi vičevati, rekoč: "Gospa, vi ste n se pa res nekam preveč lazbu- ]j rili poprej, kaj hočete, to je bi naš kruh. Saj ste videli ,da ni moramo biti natančni pri preis- (i; kavi, ker sta nas opazovala dva st višja uradnika. Res, nerad sem k vam napravil toliko dela, pa vf oprostiti mi morate." Jaz sem \£ mu pa rekla, da za kazen, mi '1£ bo moral moje kovčege poma- ^ gati nesti iz vlaka. "O ja, prav n rad bom to storil, samo hudi ne n smete biti več name. Dajte no a se malo zopet nasmehljati, ta- n ko kakor ste se poprej smehlja- n li, ko sem vas prvič zagledal, n ko ste vsi srečni in smehljajo- j-, čih oči, zrli po tej naši prelepi p ckolici. Saj sem vam na uslu- ti go z vsem kar vam morem us- g treči, pa magari, če hočete, še l< vas ponesem z vlaka," je še g hudomušno pristavil. Kako- l< pak! Jaz pa v smeh. Moj To-: ne naju je malo po strani gle- p dal, ampak rekei pa ni nič. No, z I in v prijaznih pomenkih smo š I se pripeljali do naše preljube i , zadnje postaje. Ljubljana! Pri i ' oknu sem gledala znane mi kra- ] | je. Gledala sem tudi če bom t j videla kakšen znan obraz. Oh, 1 " sem rekla, saj naju noben ne c l čaka,, čeprav sem pisala, da ? d morebiti prideva ta in ta dan. ? In vendarle, čakal naju je pri- > jatelj Toni V., ki je kot urad- ] d nik v službi na ljubljanskem i kolodvoru. Takoj, sem ga spo- i " znala in tudi njegovo bistro j (li oko je naju hitro zagledalo 1 ^ med drenjajočo se množico. Po ; " prisrčnem pozdravu mi je iz- 1 jf( ročil prav lep šopek duhtečih ; u rož. Na, Pepca, naj ti bo prvi " rožni pozdrav v dpmpvini. Ka-kor so lepe te cvetke, tako naj' Li bo tudi lepo tvoje začasno bi-i
i	vanje v domačem kraju, med ] ft svojimi dragimi. Solznih oči! !<j sem se mu nemo zahvalila. Saj
, govoriti nisem mogla. Srce je ?! bilo prepolno in nad vse srečki no in do skrajnosti ginjeno. i. Saj vem, da če bi bila le spre-™ govorila takrat, bila bi na g!as| h zaplakala in tega pa nisem ho-' ij tela. Junaško sem premagala, i ^ samo sebe in se vsa srečna na-' H smehnila in se kar naprej in naprej smejala.
Oh, kako bi se pa ne smejali la, saj sem že skoraj doma. Do-|J ma med svojimi domačimi. Iz j. kolodvora smo šli čez cesto v
*	urad Francoske linije, tam se || malo preoblekli in umili, tako 1,1 da smo zopet malo bolj člove-" ško izgledali. Saj veste, da dol-H ga pot človeka kar nekam zdelal la. Nato smo se šli okrepčati
*	v kavarno takoj zraven in na-pisali par kart in jih poslali
^J našim dragim čez morje ter jim s tem dali vedeti, da smo sreč-f! no prišli čez lužo. Potem smo i&J šli še s prijateljem Tonijem j, malo po mestu in obenem se
ii	razgovarjali o tem in onem.
roni je bil pred več leti tudi v j dc liorainu, kjer ima dosti sorod-j ga likov in znancev, o teh je rad jo slišal, kako se imajo. Treba je ie bilo iti zopet na kolodvor, nj <ajti vlak proti Rakeku, naji- pc lerau končnemu cilju, odpelje pc z Ljubljane malo pred 2. uro oč popoldne. Poslovili smo se s lji prijateljem in rekli na svide- di nje ter se polna nemira odpe- pi Ijala proti domu. Moj Tone je bi bil zelo nervozen, kar dočakati ju ni mogel, kdaj bo Rakek zagle- d< dal. Saj si lahko vsak pred- m stavlja po 35 letih odsotnosti, v: kakšna izprememba ga čaka v vsem. Ves čas sva v vlaku sta- ž< la in gledala skozi okno, gleda- s« la znane kraje, ki so hiteli mi- si mo naju in štela postaje Borov- n niča, Vrhnika, Logatec, Plani- p na in zdaj bo pa najin Rakek, b Ah, moj Rakek, je Tone tiho ir rekel. Gledala sem ga po stra- T ni, kako je bil nemiren in ves n nepočakan zrl na zadnji ovinek si in ko se je vendarle končno š« prikazala gora Javornik in na- h to pa Rakek, rojstni kraj moje- p ga Toneta, me je prijel za ro- b ko in komaj tiho izjecljal: "Po- n glej no, poglej, saj to je pa Ra- o kek."	g,
Zopet sva polna nemirnega c pričakovanja oba gledala sko- v zi okna, če bova zagledala kak- v šnega najinega sorodnika in j g res, tahi je stal moj brat Ivan 1 in Tonetova nečakinja Jelka, p Ko se je vlak ustavil, sva hi- i tro zmetala najine kovčege do- č li in se še sama komaj skoba- 1 cala doli iz visokih stopnic. Ve- j ste, tam v naših krajih ni tiste 1 postrežbe, katere smo na'aje- ( ni tukaj v Ameriki. Tukaj že- i !e:iiiiški uradnik odpre vrata in ] stopi najprej sam iz vlaka in,« nato podstavi primeren stolček < in pomaga potnikom doli in : tudi prtljago v^im pomaga doli ] znositi. Ali tam preko luže ni i te navade. Tam si morajo pot- i niki kar sami pomagati, kakor vejo in znajo. Ej, U. S. of Ame- i rica je le ena ^ama edina na . ! celem svetu, vam pravim, in tu-| di drugi tako rečejo; vsi tisti to , j vedo, ki so že imeli čast voziti , se po onostranskih vlakih.
Po prvem prisrčnem pozdravu mi je tudi moj brat izročil prelep šopek opojno dišečih rdečih nageljnov. "To je pa prvi pozdrav iz domačega vr-
•	ta tebi, sestra Pepca." Vroče ■j sem jih poljubila in z vso dušo , j vdihavala opojni vonj prelju-
-	bih mojih nageljnov, ah poz-i dravljeni nagelj čki iz našega
vrta, sem tiho šepnila in kar
-	obraz zagrebla v nežne cveto-
-	ve in že kar v duhu gledala naš : prelepi vrt, vrt poln vsakovrst-
i nih najlepših cvetlic. Komaj •
•	sem čakala, kdaj se odpeljemo > proti mojemu domu, gori na
-	našo staro Menišijo, tja v mojo
-	malo in mehi tako ljubo rojst-
-	no vasico, ki se ji še vedno reče i Selšček.
Ampak tukaj je moj mož To-i ne. On tudi želi videti in po-i zdraviti svojo sestro in drugo
-	njegove sorodnike, kajti njego-) vi starši so že davno odšli v več-
1	nost. šli smo iz postaje k se-
2	stri mojega moža, ki je tudi ko-. * maj pričakovala, da zopet po
dolgih letih vidi svojega ljube- -j ga brata Toneta. Na glas je za- -jokala sestra Micka, ko je ob- ^ jela svojega brata in tudi on nje nbrat se je tiho solzil. Že poprej ves čas, ko smo šli doli If po vasi, si je z robcem brisal oči, ko se je oziral po znanih ^ ljubih krajih. Spomini iz mla- " dih let so zopet oživeli in sto- || pili pred njegove oči. Kdo ne ^ bi bil ginjen. Dober obed na-j'' ju je čakal, ampak kdo bo je- f$ del, saj še govoriti dosti nismo i| mogli, bili smo vsi tako pre-vzeti srečnega svidenja.	$
Avto z najinimi kovčegi je U že čakal pred hišo in vozniku j se je mudilo še drugam. Zato ; 1 smo rekli za enkrat na svide-![)j nje vsem in obljubila, da čez' y par dni za gotovo prideva in se " bomo takrat dalj časa ustavila (J in se več pogovorili. Seveda, u Tone bi bil menda najraje kar na Rakeku ostal, ali mene je pa p srce vleklo pod krov domače hi- t še. No, saj z avtom gre kaj hitro. V petnajstih minutah F pa bomo doma v Selščku, je i brat povedal. Avto je kar ši-nil po vasi proti Cerknici, na f ovinku tam v Podskrajneku L sem že zagledala goro Slivni- , co, in nato pa Cerknico. Usta- J vili smo se za hip, da pozdra- | vimo mojega ljubega najmlaj- . j šega brata Jožkota, ki ima prav ' lepo novo hišo v cerkniškem ( predmestju. Kar zavriskal je, t ko nas je zagledal. Ah, Pep-ček, naš Pepček, sem zajeclja- | la, ko sem dragega bratca ob- I jela. Predstavil nam je svojo ljubko ženico Mimico, ki je tu-
•	di Meniševka, čopča iz Begunj in zraven pa malega 2 letnega
^ prestolonaslednika Jožkota in L i še mlajšega komaj par mese-- cev starega Janezka. Voznik je i zopet opomnil, da se mu mudi. i No pa smo rekli zbogom in ju-i tri na svidenje, ter jo ucvrli iz
•	Cerknice.
Zopet ovinki in na teh ovin-" kih morajo biti vozniki kar pre-1 vidni kako vozijo, posebno še " ker so ceste tam'ptf'večini zelo ) ozke. In zopet tam na zadnjem 1 ovinku sem zagledala visoki hrib, naše staro špičasto Stra-" žišče in nato pa Begunje ter ' našo ljubo vasico, pa našo hi-1 šico, ki se je vsa belo bliščala
1	in me oddaleč pozdravljala in " klicala ter vabila, pridi otrok,
2	pridi zopet'enkrat se spočiti
3	pod mojo streho. V duhu sem " razprostila roke ter rosnih oci " pritisnila vso to milobo na moje a kakor nemirni valovi razburka-r no srce, ki mi je hotelo kar iz
prsi skočiti, tako da sem kar z 3 rokami tiščala prsa. Na glas sem vzkliknila: "Ah, pozdrav-J "ljena rojstna vasica, pozdrav-0 ljena hišica očetova, in po-a zdravljeni vsi . . . vsi, ki ste 0 tukaj doma in vsi tako blizu mojega srca, ki vas vse, vse ta-e ko zelo ljubim."
Mojemu Tonetu sem se kar vsa izpremenjena zdela, saj ta-ko mi je pozneje pripovedoval, e da so moje oči imele nek čudo-)" vit lesk in lica so rdela kakor tisti nageljni, ki sem jih tako trdno tiščala na prsih. Mislil sem, da boš kar iz voza skočila.
O	(Dalle na t strani*
ANTON NOVAK
6218 St. Clair Ave. '
ANTON SVETE
1184 E. 60th St.
D. LUSIN'S S0HI0 SERVICE STATION
ANTON KOTNIK
7513 St. Clair Ave.
FRANK KLEMENČIČ
RUDY B02EGLAV
1125 East 60th Street
Se priporoča cenjenemu občinstvu za nakup finega vina za praznike. Mi prodajamo na debelo in na drobno. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem.

Prav vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem. — Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost v preteklem letu in se priporočamo tudi v bodoče
FRANK BRICEL GARAGE
24465 Lakeland Blvd. KEnmore 1087-R
Vesele božične praznike in prečno novo leto vsem gostom, prijateljem in znancem želi
16011 Waterloo Rd
SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA
Dvorana za svatbe, Surprise parties, plese in društvene seje—cene nizke, postrežba prvovrstna
Vesele božične praznike in srečno novo leto želita vsem odjemalcem in gostom
15506-08 Holmes Ave
SLOVENSKA GOSTILNA in DELIKATESNA TRGOVINA
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi
JOHN ZALLAR, lastnik
KEnmore 1304
16006 Waterloo Rd
Vedno sveže pecivo, kolači, potice in kruh
CHARLES WICK in SIN
KEnmore 5797
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem
SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽELEZNINO, VSEM ORODJEM IN NAJBOLJŠO BARVO
16009 Waterloo Rd
Član Progresivne trgovske zveze
Želi vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto v toplem priporočilu nadaljne naklonjenosti v slučaju potrebe
KOMIN'S PHARMACY
SLOVENSKA LEKARNA
JOHN KOMIN, lastnik
643C St. Clair Avenue, vogal Addison Road
želi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem.
ROMANJE NA SVETO MENISIJO
(Nadaljevanje z 2. strani) No, končno se je avto ustavil na koncu najine dolge poti. ustavil se je na domačem dvorišču, pri naši Vebrovi hiši. Kar kmalu bi bila skozi zaprta vrata avta planila doli, saj menda bi bila res, da me ni Tone zagrabil in potisnil nazaj na sedež in dejal, da naj ne divjam tako, saj smo doma, zdaj no, mi je še pomirjevalno dejal in tudi njemu je solza blestela v očeh. Ko je videl mojo vzhičenje in razburjeno veselje. Zopet sem gledala, kje je vendar kdo. Hitro sem letela okoli vogla in kar butnila v.mojo sestro Francko in v Zofko, ki je žena mojega brata Ivana in ki sem jo prvič videla in jo takoj zaklenila v kotiček mojega srca. Ravno sta hoteli iti ven iz hiše, ko sta zagledali, da se je naš avto ustavil pred hišo, pa sem jih jaz prehitela. Ah, preljube moje, pozdravljene!, sem vzkliknila, najprvo sem objela in poljubila vsako posebej, potem pa kar obe k sebi tiščala; jokale smo pa kar vse tri skupaj. Končno je še moj To-j ne prišel notri in seveda tudi on je bil deležen kot preljubi svak, najlepšega sprejema. Moj brat in gospodar naju je peljal v hišo in tam naju z iskrenimi in toplimi besedami še enkrat prisrčno pozdravil; dejal je: "Preljuba sestra Pepca
tudi imenitno postavili z svojimi krasnimi glasovi. Potem pa fantje in dekleta v narodnih nošah, ter šolska mladež, ki jih pa ni bilo malo, z svojimi učitelji, in požarni brambovci so se tudi imenitno postavili v svojih krojih. Procesija gre še vedno tisto pot kot je šla pred 30. leti in ljudstva nič koliko iz vseh krajev in vsi kar prav lepo opravljeni.
Kmalu bi res človek ne verjel, da je v stari domovini. Na obed ali južino nas je že prejšnji dan povabil moj brat Jožko in njegova Mimica se je izkazala kot imenitna kuharica. Brat Jožko ima v Cerknici zelo dobro vpeljano čevljarsko obrt ter je na vso moč priden in podjeten fant. Popoldne smo šli pa vsi skupaj zopet nazaj na naš dom v Selšček. Tam so pa naši domači iznenadili mojega Toneta in mu priredili prijetno presenečenje in to na čast njegovemu godu, ki je bil par dni poprej. Res smo se kar nad vse imenitno zabavali s petjem in šalami ker so vaščani zvedeli, da sva doma, so seveda začeli prihajati naju pozdravljati in ker ima skoraj vsak, katerega svojcev v Ameriki, so tudi radi slišali kaj o njih. Posebno so bili veseli daril, katere sva nekaterim prinesla od njih sorodnikov.
V nedeljo 19. junija je bila pa procesija Sv. Telesa v Be-
in dragi nam svak Anton, bodita oba kar najgorkeje pozdravljena pod domačo našo streho. Kar imamo je vse vajino. Mislita si da sta v svojem domu, seveda pri nas je vse skromno in ni tiste komoditete kakor jo imate tam v Ameriki. Pa imejte zavest, da sta doma pri svojih, ki vaju imamo oba vsi zelo radi; naj bo vajino bivanje kar nad vse srečno in zadovoljno."
Videla sem, da je bil tudi brat Ivan zelo ginjen in neizrečeno vesel najinega prihoda. Kajti besede so mu .od ginjeno-sti komaj šle iz ust in še enkrat nama je stisnil roke in hitro odšel iz sobe. Videla sem, da si je tudi on brisal z robcem oči.
Ozrla sem se in začela ogledovati okoli sebe in šele nato se spomnila, da ni nekoga več. Več ni mojih preljubih staršev, ki so bili še pred desetimi leti tukaj. Tako še oba čvrsta in vesela. Zopet se mi je srce raznežilo in v grenkem spoznanju sem bridko zaihtela. Tako so si vedno želeli videti in poznati mojega moža, pa jima ni bi-o dano to dočakati; Vsemogočni jih je poprej k sebi poklical. Kar potolažiti se nisem mogla pri misli, da le kačo neizrečeno bi bili veseli, če ai bili to dočakali. No, pa le Bog našo usodo vodi, le Bog našo bodočnost zna . . .
Drugi dan, 16. junija, je bil praznik Svetega Telesa in procesija v Cerknici. Pa smo jo pobrali kar peš doli, nasproti nam je prišla moja nečakinja Anica Obrezova, ki ima zelo odgovorno službo v Cerknici, je namreč uslužbena kot "cesarsko kraljeva" in izprašana babica za ves veliki tamošriji okraj. Procesija je še vedno v tistem sijaju. Zvonovi cerkniški imajo prelepo doneč glas in I so z vso milobo poveličevali tisti dan in cerkveni pevci so se
Zdaj samo še nekaj zidovja štrli v zrak in v notranjosti tega zidovja je vse z grmovjem in robidami preraščeno. V dolbi-ni, kjer so bile nekdaj glavna vrata, sem skušala odtrgati mali kamenček za spomin in se mi je komaj posrečilo. Stala sem zamišljena v teh nekdanjih vratih in mislila kaj in kdo je bil in hodil tod skozi. Ah j res, kako mine slava sveta. Je j menda le res kakor pravi pre-jgovor: "Vse na tem svetu pre-|mine, samo zvesta ljubezen os-jtane preko groba . . ."
I Iz te moje zamišljenosti me 1 zdrami glas mojega moža: "No ; kaj ne boš šla še iz tistih podr-I tin, že spet sanjariš, no ja, saj i če se ti tako strašno dopade j med tistimi starimi in podrtimi J zidovi, saj lahko kar tukaj os-jtaneš, boš mogoče še kakšen šac dobila notri navsezadnje i in ga boš. Grem pa sam na Ra-|kek, saj še vem za pot in bom tudi, če grem sam, prej tam, saj tebe tako ni moč od nikjer
spravit. Kar v kakšne starine bi strmela in sanjala zraven," in je še naprej godrnjal in se jezil. Jaz pa v strahu, da bi me res tam ne pustil in sam odšel proti Rakeku, sem hitro skočila iz tistih podrtin in jo ubrala za Tonetom, ki je bil že precej pred mano in sem ga komaj vsa zasopla došla. No, pa prej, ko sva prišla v rakov-sko mesto, se je že ves potolažil. Nato mi je začel razkazovati različne kraje in hiše in tudi zanj je bilo dosti novega odkar je zadnjikrat, pred 35 leti, hlačal tod po teh potih. Kakšna izprememba, že poprej velik kolodvor, je sedaj še enkrat-večji in pred kolodvorom vedno stoje in čakajo na vlake avtomobili, avtobusi in stari Mivč Janez iz Selščka s svojim hitrim konjičkom in lepim vozičkom, je tudi še vedno vsakdanja markantna osebnost tam. Potnikov je vedno dosti in včasih Š£ vozov zmanjka zanje in takoj med kolodvorom'in glav-1 Dal le m t strani)
gunjah. Bilo je vse ravno tako kakor v Cerknici, samo ljudje'drugi, seveda. Dan nad vse krasen in procesija se vije še vedno tako kakor se je v nekdanjih časih. Kako sem bila prevzeta nad vso to krasoto, se ne da povedati. Zvonovi menda nikjer s tako milobo ne pri-trkavajo in pevci tudi menda nikjer tako lepo ne pojo kakor
na naši preljubi Menišiji.
Ah, kakšna slast je bila zame vse to videti in slišati. Najraje bi bila na ves glas zavri-skala — zavriskala iz vse duše, iz globine srca — tako sem bila Bogu hvaležna za vse to, da mi je bilo dano še to doživeti in dočakati, kar sem si vedno tako neizrečeno želela.
Na pokopališču sem obiskala in pozdravila tisti dan prvič moje ljubljene in nepozabne starše, lep spominek krasi njih grob. Grob, ki je vedno odet s prelepimi cvetlicami. Zalcar skrbi moja mlajša sestra Francka. Takrat sem se samo malo pomudila ob kraju gomile, ki zakriva moja najdražja bitja, moja roditelja, ali vrnila sem se pa takoj drugi večer v spremstvu mojega moža in sestre Francke. Bil je tih poletni večer, z milijoni zvezdic posuto nebo se je jasno bočilo nad nami in bleda luna nam je z vso svojo mrzlo lepoto na naši poti svetila. Morala sem priti na grobove in se tam tiho pogovoriti z milimi mojimi pokojniki. Tiho sem se zgrudila na gomilo in objela mrzli brezčutni kamen. Iz oči so mi vrele grenke solze in iz srca je prihajala ena tiha tožba. Oh, le zakaj ste umrli mamica moja in očka? Zakaj niste počakali naše vrnitve; poglejte doli iz neba na vašo hčerko, poglejte vaš otrok kleči tukaj in vas zaman kliče in prosi vašega blagoslova. Tiho sta stala in ihtela zraven mene moj mož in moja
tudi tisto; kar kje po buči ga prasni, če bi res kaj prišlo. No, pa upam da ne bo treba." No, hvala Bogu, dosti poti na vse kraje sva naredila peš, pa vedno brez vsake nezgode in ko sva se bližala Rakeku, je pa tudi on, Tone, začel iskati nekake skalce tam ob poti in res, tudi on je še našel kar je iskal. Spomini iz njegovih otročjih in pastirskih let. Ustavila sva se tudi pri kapelici, ki je menda nekaka meja med Cerknico in Rakekom, na vsaki strani kapelice še vedno stojiti stari lipi, kdo ve koliko stoletji že stari. Dolgo več gotovo ne bosti kljubovali vetrom. Le naj pride kakšen velik vihar, pa bo prav gotovo podrl te stare spomine nekdanjih dni. Res škoda, da se ni malo bolj pazilo na take starine, kakor so ravno te lipe. Pastirji so namreč v njih deblih kurili in tako so vse obžga-ne in osmojene, da je res sam čudež, da še sploh stoje in zelenijo. Nekaj korakov pod pot-1 jo od kapelice pa tudi še vedno1 stoje razvaline starega loškega1 gradu. Tja sva s Tonetom kre-' nila in si ogledala 13 vedno trdne Vidove, nekdaj je bil tam samostan, 'kakor zgodovina pove, in ta samostan je cesar Jožef razpustil in menihe pregnal, ta-. (ko je vsa nekdanja slava mi-, nula in šla v večno pozabljenje.
Voščim vsem skupaj vesele božične praznike' in srečno novo leto
in se toplo priporočam
flames aj?nik mL
FLORIST
IV A '	'
S620 St. Clair Ave. HEnderson 8824
VSEM MOJIM CENJENIM ODJEMALCEM, ZNANCEM IN PRIJATELJEM
VOŠČIM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO NOVO LETO 1940
JOHN ZULICH
18115 Neff Rd.
KEnmore 4221
28 let prodajalec zemljišč in hiš ter zastopnik vsakovrstne zavarovalnine
Popolna zaloga božičnih dari cigar, cigaret, mehke pijače, sladoled, razglednice. —Shelf Groceries.— Se toplo priporočam in želim vsem skupaj vesel božič in srečno novo leto.
PERKO'S
6304 St. Clair Ave.
poleg St. Clair kopališča
Vesele božične praznike m srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi
JOHN MAVSAR
Slovenska grocerija, mesnica in konfekcijska trgovina 23751 St. Clair Ave. .Euclid, O.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi
GR0VEW00D BAKERY
MARY HABJAN, lastnica 17203 Grovewood Avenue
Vedno sveži kruh, pecivo in slaščice
JOSEPH PIŠKUR
SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA
16801 Waterloo Rd.	KEnmore 3170
Želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto Na zahtvo pripeljemo na dom
GEO.TUREK
MR. in MRS. JOHN TRČEK
C0LLINW00D BAKERY
TEXACO SERVICE STATION
vogal E. 185th St. in Neff Rd.
JIM SEPIC
sestra. Ko se mi je srce nekoliko umirilo, smo se odpravili proti domu, kamor smo dospeli že precej pozno. Med potjo mi je morala sestra Francka pripovedovati o vsem in o zadnjih trenutkih naših staršev. "Spominjali so se nate in te še na smrtni postelji blagoslavljali, tebe in vse-tvoje," je še nazadnje povedala sestra. Res žalostno, pa vendar tako zelo tolažilno za moje srce.
Čez nekaj dni, ko sva se malo odpočila od dolge poti in se malo razgledala okoli hiše in obiskala po vasi naše sorodnike, sosede in znance,sva se odpravila na Tonetov preljubi Rakek. Kar peš na bližnjico sva jo mahnila čez Kamno gorico, po stari poti s Tonetom. Med potjo sem šla gledati, če je še tisti veliki kamen .tam pri eni ogradi, ki ima nekako majhno, za eno šalco veliko kotanjo na vrhu. Ko sem jaz nekoč šla iz Rakeka je bilo strašno vroče in bila sem hudo žejna, našla sem tam vodo in si tako menda življenje rešila s tistimi par kapljicami prestane in sparjene vode. In res, kamen je še vedno tam. Samo malo je bolj siv in z mahom ob-raščen in bolj z grmovjem zakrit, tako da sem ga kar s težavo našla.
Tam na križpota, ko se gre po stari poti iz Cerknice v Be-zovlak in tja naprej v gozdove ter na Borovnico, stoji tudi še vedno leseno znamenje križa. Tam, so pravili, da so nekega potnika ponoči ubili in 'oropali. Kar nekam streslo me je in sem kar nehote Toneta prijela za roko in mu rekla, da naj bolj hitro stopiva. "Pa menda te j a ni ob belem dnevu strah in j saj sem jaz tukaj pri tebi, le nič se ti ni treba bati. Jo vidiš tole," in mi je pokazal svojo stisnjeno pest, "le naj kdo pri-' de nama na pot, mu bova že pomagala naprej in ti imaš pa tudi marelo v roki, za šilo bi bilo
MR. in MRS. JOHN PIANECKI
SLOVENSKA PEKARIJA
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem.
V naši sanitarni mlekarni boste vedno dobili sveže mleko, sir, smetano in sirovo maslo.

Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in se priporočam tudi v bodoče.
SVETE'S FLOWER SHOPPE
HEnderson 2116
6210 White Ave
MISS FRANCES SVETE lastnica
6120 St. Clair Ave HEnderson 4814
CVETLIČARNA
vam najboljše postreže v cqni in blagu kadar rabite
Venci in šopki za vse prilike, kakor tudi sveže cvetlice v posodah.
POROČNE ŠOPKE NAGROBNE VENCE CVETLICE V LONCIH SPOMINSKE VENCE NA
GROBOVE ŠOPKE ZA GODOVANJE CVETLICE ZA VSE PRIREDITVE
Želim vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto.
Vesele božične praznike in srečno novo leto
15803 Waterloo Rd
KEnmore 6363
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom, keglj ačem in kegljačkam, prijateljem in znancem želi
1100 East 63rd Street
Pazite na cene, ki vam jih nudimo vsak petek.
Se toplo priporočamo in želimo vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto.
JOSEPH POZELNIK
LASTNIK
moderno zgrajenega kegljišča, gostilne in restavracije z najboljšo postrežbo.
15721 Waterloo Rd
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom in prijateljem želi
SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA
17105 Grovewood Ave.
firtejši likerji, vina in pivb Postrežba v okusnih jedilih — Postrežba točna in cene nizke
Vesele božične praznike in srečno novo leto prijateljem in znancem tukaj in v stari domovini želita
Za vaše zdravje in zadovoljnost v .letu 19tO rabite MLEKO in SLADOLED od
1115 Norwood Rd
MR. FRANK in MRS. ANA ZUPANČIČ
SLOVENSKA GOSTILNA 23126 St. Clair Avenue
Vcsk petek ribja in v sobotah kokošja večerja ter ples
ENdicott 0566
515 East 200th St KEnmore 0515
Vesela božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim klijentom
-Podjetje se< zahvaljuje za naklonjenost-:v tekočem letu-,in se toplo pripo roča v letu 1840. : • ''
SLOVENSKI BRIVEC 15801 Waterloo Road
Vesele božične pravnike, srečno in zdravo novo letp!
NICK SPELICH
LOUIS SLAPNIK
Najlepše se zahvaljuje za tekoče^ leto in toplo priporoča za prihod-ž nje.
MIKE VRANE2A
LUDWI6 SANABOR
ROMANJE NA SVETO le MENlSlJO	či
(Nadaljevanje na 3. strani) s] no cesto po Rakeku je pa ne- st kak mali park in v njem po- k stavljen spomenik pokojnemu p jugoslovanskemu kralju Alek- p sandru in na ta park in na spo- la menik so pa tudi Rakovci na k vso moč ponosni. Ponosni so tc tudi na lepo povečano cerkev, d katero so ravno v času najine- ti ga bivanja tam z velikimi žrtvami dodelovali. Vsa čast res
gre vaščanom. Veliko so na-',.
11 i
brali gotovega denarja, dosti1 so dali in napeljali kamenja, / opeke in lesa, zraven pa še sa- ^ mi delali in pomagali, kolikor ^ so le mogli in jim je čas dopu- ^ ščal. Cerkev je zelo krasna in ^ so jo blagoslovili menda začet- ,, kom tega leta. Seveda ker je
n
še precej dolga, bi radi od ameriških Rakovcev dobili pomo-
n
či in torej kdor le more odtrga- u ti kakšen dolar, naj ga v ta na- . men pošlje domov. Rakovci bodo prav močno hvaležni.
Ogledala sva si tudi poveča- v no šolo. Sedaj se imenuje "Meščanska šola" na Rakeku. Ravnatelj je bil več let pozna- P ni Tone Gaspari, ki je moj .bratranec ter Meniševec seve-da. Sedaj je prestavljen v Domžale na Gorenjskem. Zraven šole je tudi krasen vrt s če- d beljnakom ter poln najlepših n in dobro negovanih cvetlic irt t vsakovrstnega sadja. Ves šol- b ski prostor je ograjen z lepo g Vi&oko železno ograjo.	d
In koliko novih, hiš in hišic je f v teh letih po Rakeku zrastlo; i za čuda dosti res in skoraj ve- s čina teh je prav lepo in moder- v no izdelanih.	g
Z nečakinjo mojega moža, i Jelko, ki je poročena Bečaj, ter s njeno ljubko hčerko istega ime- s na, smo obiskali pri tem naj i- < nem prvem obisku tamošnje va- 1 ško pokopališče, tam pod zele- ; no rušo mirno počivajo starši i ; mojega moža. Ko mu je neča- < kinja pokazala njih grob se je ' tudi njemu storilo milo in pri . ; spominu na svoje ljube starše, , kateri že veliko let spijo v teh ' grobovih in katerih se je kot ! dober sin večkrat spomnil, je , tudi on tiho zaihtel. Ogledali smo si še druge grobove, neka-r tere krase prav lepi spomeniki, ) čitali smo imena znanih nekda-[ njih vaščanov in se jih obenem f z raznimi pripombami spomi-l njali.
Pokopališče je tudi precej. £ povečano z dodatkom za pra-] č voslavne Srbe, katerih se ne-] l kaj nahaja na Rakeku, ter so if večina zaposleni pri železnici. ^ £ Obiskala sva več Tonetovih so- { u rodnikov in znancev. Nazad-» nje sva se pa ustavila pri moji I sestrični Dragici G. Acimoviče-m> vi, čeprav še mlada, je Dragica . že dve leti vdova. Pa vendar j z vsem prav dobro preskrbije-£ na. Na koncu Rakeka proti Iva-'l njem selu, ima prav moderno f izdelano hišo z krasnim veli-| lcim vrtom ter dve ljubki in nad l vse pridni in uboljivi hčerki, J rdečelasa 10 letna Rožica in ^ svetlolasa 8 letna Milenka; obe fo. hčerki, possbno Rožica poseduje je.ti za njiju mladost izredno b
lepe glasove ter s tem kratko- p; časita svojo mamico. Pri go- m spodinjstvu ter pri gospodar- z stvu ji pomaga služkinja Lojz- di ka, ki je doma iz Dolenje vasi pri Cerknici, ki je tudi meniju prav pridno stregla, ko sva bi-' je la več kot en teden tam in de- s> ležna največjega gostoljubja k ter imenitne postrežbe. Seve-]L da, da tega ne bova dragi ses-trični nikoli pozabila..	s>
Obiskala sva tudi druge zna-,ir
•	v'
i ne vaščane in Tonetove prijate- j 1 i lje. V par krajih se je Tone < £ izdajal za nekakega prodajal-) ca drobnarije. V roki je imel z mali kovčeg, katerega sva ve-'n dno nosila s sabo. Šla sva k ^ Cavsovim, stara mati so ravno j nesli iz vrta solato, ko sva pri-; ^ šla k veznim vratom, pa je Tone stopil naprej in pozdravil, j seveda, mati Cavsova ga niso 1 najmanj poznali. pRekel je: "Dober dan, mamica! Jaz pro- z dajani tukajle vsake sorte male reči, katere se vsaki dan ra- 11 bijo pri hiši, kakor krtače, ši- ^ j vanke, glavnike, žajfo, cviren, ' škarje, male nožke za krompir lupiti, šnirence, fingrate, in še dosti take robe. Saj dovo- ^ lite, da vam pokažem mojo za- v ', logo; bogte mogoče kaj izbrali.'' ; '	' 'r t
Mati so. se začeli izgovarjali; g
da so sanii doma in da iii ta jj mlade in ne gospodarja, da go- j . tovo ne bodo nič kupili, in $o "0 ■ bili kar nekam y zadregi. Jaz r > sem mU pa rekla v angleščini, j( da naj nikar ne draži in da, naj t s pove kdo da je. No in potem, g ; ko se je izdal kdo in od kje sva, j,
-	so se pa mati kar na moč raz- j
-	veselili in povabili naju, da naj ( se vsedeva in sva jim nato iž- j
, ročila kar sva imela zanje, šla ^ r sva tudi li Kolarjevi materj, ki j
-	j so bili pred več leti v Clevelan- ,
-	du in sq Toneta poznali še ta- \
-	krat, ko še hlač ni nosil. MaLi ,
-	so sedeli zadaj na vrtu in male- , i ga vnučka so pazili. Jaz sem
-	ostala za vogalom, kakor mi je e Tone uk^zial iri mi pomežiknil, i češ,-le čakaj, bom še Kolarjevo s, mater malo potegnil. In res, h zopet je ponovil svoj prejšnji 't manever in Kolarjevi materi . e vsiljeval svojo fino robo. Ja, li kar naprej pojdite, kar naprej! t- Pri nas ne bomo nič kupili, ima-i, mo vse take reči doma. In ko i i- jim je Tone le silil in se pri-n pravljal da bo odprl svoj kov-i- čeg, se pa mati niso mogli nič
več zadrževati, kar na ves glas i j so se začeli smejati in vihteti a-]svojo palico nad Tonetom; mi-! e-'slila sem, da ga bodo kar,pri-1
I
so mazali z njo tja čez hrbet, in. •i. 'ga bodo. "O, ti presneta betici-] ca, ti hlačman namazani, ti sa ' d- prabolsko seme, ali si še zmiraj' ji poln nekdanjih muh, in si jih1 e- kakor vidim, še si zmiraj stari :a Tone. Kaj si mislil, da te ni-ir sem poznala? Precej, ko si e- spregovoril, sem te po glasu a- spoznala. Kje imaš pa ženo?" io j so še vprašali. No, potem sem li-1 pa še ja zstopila izza vogala in id jih pozdravila. In smo se vsi d, j na vso moč smejali Tonetovi in brezuspešni kupčiji. Mati so je še nato povedali, da bo tudi u- njih hčerka Rozi. ali sedanja io Mrs. Stegovec iz Clevelanda v
par dnevih prišla domov. No, V in res smo se kmalu potem tudi jj z njo sešli in bili zelo veseli avi-1 % denja,	| h
šla sva s Tonetom tudi na (|j Unec, ki je komaj par strelja- 5 jev oddaljen od Rakeka. Tam | sva obiskala Janeza Klemenca, ^ ki je bil pred več leti tukaj vjS Lorainu, kjer ima tudi še sestro % Mrs. Ivanko Krištof. Izročila ] £ sva mu pozdrave in kar sva še, Tj imela zanj. Tudi on je bil na S vso moč vesel najinega obiska, 4 prav rad je tudi on izvedel, ka- | ko se imajo njegovi nekdanji znanci v Ameriki. Tudi v Pla- C nino sva se peljala z avtom; £ tudi tam sva imela nekaj za od- ^ dat. Ko smo se peljali mimo jj gradu Windishgratza, sem na- £ ročila vozniku, da naj počasi ^ vozi. Videla sem tudi tam oko- | li veliko izpremembo. Nekda- i nji prekrasni vrtovi vse nekam ^ zapuščeni. Prav rada bi se bi-la tam ustavila in si vsaj od zu- ^ naj nekoliko ogledala, pa temu *1 vozniku se je zopet tako mudi- 2 lo in'je tako drvel skozi vasi, k da sem se res bala, da ne bo i kakšnega' človeka povozil, ali pa nas na kakšnem ovinku pre- J vrnil.	'j i
Torej, ko smo se vozili, pod i torn planinskim gradom, senV'se 3 spomnila, .kako sem enkrat še 4 kot prav mala punčka šla z -.mo- i jo pokojno mamo v Planino .pa * obisk k njih bratrancu pokojT j nemu župniku Ivan Podboju, t k ije več let tam služboval. Z * mamo sva se ustavili pri tem ž gradu; tam so mi mamica po- i kazali medvede in jelene, kar ' je bilo zame nekaj novega, ču- Ž dovitega. Ampak najbolj sem i pa občudovala prekrasne vrto-Ve ill umetno narejene gredice, « polne prelepih in meni nepo- j znanih cvetlic. Vsa zamaknje- . na sem tako enkrat stala pred ' velikim grmom prekrasnih vrt- ; nic, katere je vrtnar ravno ne-kaj obrezoval in privezoval h kojom. Kar sama ne vem, kako mi je nekam hitro ušla iz ust prošnja, oh gospod, prosim, dajte mi eno rožo, ki so tako strašno lepe. Ozrl se je naj-prvo okoli sebe, potem pa tiho ; dejal, punčka, jaz bi ti jo prav rad dal, saj jih je na vozove ' dosti, veš, pa ne smem, tam iz ' okna ravno eden sem gleda. ' Res sem videla tudi jaz, da se h je neka dama stezala in doli ; glodala. Vsa žalostna sem po-^ vesila glavo, ko so me moja ' mamica prijeli za roko in me " .odvedli dalje.
"I Tudi v Grahovo nas je "pot ^nanesla, tam smo obiskali Jo-" I žeta šega ali po domače Luko-jve. Jože je moj bratranec in J (je slikar, kmet, trgovec in kaj ^ še vse, ne vem. Imajo prav le-'*]po urejeno kmetijo in precej " veliko družino. Tudi tam so 51 nas prav imenitno postrelgi.
Peljali smo se tudi gori na • Bloke. Bila je ravno nedelja n popoldne, tam v Novi vasi so ™ bile ravno večernice. šli smo 51, v cerkev in nato na ondotno po-^ kopališče. Nato smo se peljali na Volčje, rojstni kraj naše ta mlade, al', žene mojega brata, a k Slilavcu. Tam nas je tudi že v	.V (Dalje na 5. strani)
EUCLID DAIRY CO.
* : - t ... , , • . '

želita vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. Se toplo priporočata za raznovrstno pecivo, potice, kekse in drugo.
6036 St. Clair Ave. HEnderson 2396
SPEH GROCERIJA
WILLOW FARMS 11 DAIRY I] p
SLOVENSKA ^J MLEKARNA
—4% BUTTER FAT MLEKO—
Želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem, in se priporočam še zanaprej.
ROSE URBANČIČ, lastnica
1172 Norwood Rd.	ENdicott 3457
LOUIS CIMPERMAN
^^^^^^ GROCERIJA in MESNICA
Ako hočete imeti okusne jestvine na mizi za praznike, oglasite t-e pri nas. Dobra postrežba m zmerne cene. Pripeljemo na dom.
Se. lepo zahvaljujem za preteklo naklonjenost in se priporočam še z^ bodoče.
Želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto.
, '	............. -nl^tl 'U
ROSEDALE DAIRY
JAMES J. MACEROL
lastnik
SLOVENSKA MLEKARNA
HEnderson 4926
4% Butter Fat Mleko iz priporočenih mlekaren. želim vsem skupaj vesel božič in srečno novo leto.
Se toplo priporoča za nakup vsakovrstne mesnine, suhe in sveže.
Želi vsem, tukaj in v stari domovini, vesele božične praznike in srečno novo leto.
Vesel božič in srečno novo leto želi
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi odjemalcem in prijateljem
ENdicott 0586
GROpE}RIJA in MESNICA
GROCERIJA in MESNICA
Se lepo zahvaljuje za preteklo naklonjehost in se priporoča.še v bodoče.
4536 Warner Road
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem
JERRY GLAVAČ
HEnderson 5779
1052 Addison Rd.
GROCERIJA
HEnderson 0160
985 Addison Road
TINNING—ROOFING—FURNACE WORK
Toplo se priporočam za nakup blaga za praznike
Se zahvaljuje za preteklo neklonjenost in se priporoča še za naprej.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Želim vsem mojim odjemalcem in prijateljem vesel božič in srečno novo leto.
Priporoča se za vsa dela, ki spadajo v mizarsko stroko kot bare, kandre in sploh vso opremo za gostilne.
NORWOOD CABINET CO 1133 Norwood Rd.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in se toplo priporoča za nakup jestvin
Vedele božične praznike in srečno novo leto želiva vsem odjemalcem in prijateljem
MARY'S CAFE
3769 E. 93rd St.
Diamond 1632
MARY in FRANK BRANI)ULA, lastnika
GROCERIJA in MESNICA
Izvrstno pivo in vino. — Vsak petek ribja pečenka
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi
ENdicott 3154
TRGOVINA S STENSKIM PAPIRJEM
Venetian Blinds in zastori narejeni po naročilu Vesel božič in srečno novo leto!
GOSTILNA
Pristni legalni likerji, dobra vina, 6% pivo in prigrizek Vsak petek pri nas ribja pečenka. Se toplo priporočamo.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim mojim odjemalcem in prijateljem.
Po vaši meri narejene obleke in suknje. ' Se toplo priporočam
KROJAČ 6526 St. Clair Avenue
SLOVENSKA GROCERIJA
HEnderson 8154
Izvrstno pivo, vino, cigare in cigarete
Se toplo priporočam gospodinjam za nakup raznih potrebščin za praznike. Boste prav prijazno postreženi in dobili blago po nizkih cenah.
Želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto.
fipjj Se priporočam in želim vsem rojakom srečne božične praznike in zdravo novo leto.
1231 East 61st Street
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem odjemalcem in prijateljem ter se lepo zahvaljujem za naklonjenost in se priporočam še za naprej.
1383-85 E. 53rd St.	ENdicott 2058
GROCERIJA in MESNICA
Želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem vesele
božične praznike in zadovoljno novo leto. Najboljše sveže in prekajeno meso ter vsa grocerija po nizki ceni. Se toplo priporoča.
SLOVENSKA MESNICA
ENdicott 3716
6414 St. Clair Ave
1083 E. 68th St.
GEORGE KUHAR
3846-52 St. Clair Ave.
ANTON PONIKVAR & SON
ANTON in JULIA MAROLT
1128 E. 71st St.
ANTON BARTOL
1425 E. 55th St.
FRANK GABRIEL
ROMANJE NA SVETO !v M EN 1 Si JO	k:
j	(Nadaljevanje s 4. šivani)	ti
i čakala cela gostija. In od tam ' M smo šli pa še v Ravnik, tudi k'jn I Milavcu; tam je bil pa poznej- i ob j ši dom naše Zofke. Prav ve- jc , lika hiša, gostilna in trgovina T i in ljudje na vso moč prijazni in ž! | postrežljivi. Vse povsod, na!ki i tem posestvu prav pridno go- d: ' spodari Zofkin starejši brat N | Tone in v veliko pomoč mu je či i njegova mlada žena.	|s\
Rada bi si bila tamošnjo oko-' ž< I lico kaj bolj natančno ogleda-]ni j la, pa je bila vse prehitro noč
in v temi smo se pripeljali do- ]j i mov.	jc
j Nato se je začela pa košnja 1 jVJ i in žetev. Oba s Tonetom sva v< ' si zavihala rokave. Tone je pO- fo; | kril glavo s svojim cilindrom, L. i jaz pa s starokrajsko ruto, ka- z;
tero sem morala kar na potjo- si I do dobiti. Seveda no, in nato ci I pa hajdimo gori v naš Coma-in.
rovnik. Oboroženi z zato po-let I trebnim orodjem, kakor grab-j vi j ljami, vilami, poln jerbas že-jšc lodčne podpore, polno barigel- vi | co tistega, ki moč in korajžo' p j daje. Zraven pa še zelenko se "arcnij,"-kakopak. Tam gprijh. ' so kosci, katerih je bilo kar pol b< | ducata, že pokosili precejšen T , kos. Ko smo dospeli na vrh, p
i	smo se najprvo malo odpočili jv | in primočili in se dobro nama- vi , zali z vsake sorte "žavbami" in z: ' nato začeli vriskati. Kakopak, k ^ saj Grmov Japček je rekel, da d j nas je prav sem v Ameriko sli- d
šal. No ja, saj mu verjamem,!k T kajti "štime" in korajže smo ji d imeli res vsi dosti takrat, po- JS sebno pa kosci.in grabljiči —• j( 1 grabljice izvzamem. čeprav g || smo bile tri, pa vse tri nismo n , imele "štime" za enega hlač- g mana.	B
f| Comarovnik je prav zelo vi- ti •j sok in velik hrib nad našo vas- z jo; svoje dni je bila to vaška ii gmajna, kjer so pastirji in č-re-d dniki pasli živino cele vasi in g, , pred nekaj leti je bila pa ta j, fi gmajna »raz-delj-ena "med: vec ( (I posestnikov. In sedaj so tam . j] , gori prav lepe senožeti. še da-^ lje gori, pa je goščava lesa. Na > [j vrhu tega hriba stoji prav velik s u križ, ki so ga vaščanje posta- v ^ vili v spomin kongresa, ki se je 0 fj vršil v Ljubljani pred par leti. ]
ii	Dalje so tam tudi tiste skale, g ^ s katerih je nekdaj pokojni 8 fl Zurc zletel s svojim aeropla- c H nom. Pod skalo namreč, no saj j ,, tisto sem bila že pred par leti j ffi opisala menda. In navada je j || tudi bila, da so kresove kurili g jj na tem hribu. Zdaj kres ku- ^ " rijo pa kar bolj blizu vasi, bli- ] |f| zu cerkve, na tako zvanem cer- ] ii kvenem griču. Tudi midva z < y Tonetom sva bila lansko leto na i Ifl tej vaški slavnosti, na kresni j yij večer. Tam smo peli pa vriska- ] ^ li, kakopak, in še godec je bil
zraven za pomagača, čeprav so ; ^ 1 jucrje zelo utrujeni od svojega jj. poletnega dela, ampak kresni W večer še vseeno obhajajo. Je to ena prastarih navad v naših
ii krajih-
Ko smo seno pograbili smo
šfjil šli pa pšenico in ječmen žet.
jjiii Tone .je prav pridno pomagal
' snope vezat in žejnicam liaga-
m jati. Pa da bi ga bili videli,
^ kako se je postavil tudi ko je
j, pomagal kositi. Moj brat Ivan
^ je mislil, da svak Tone iz Ame-
s^fj rike ne zna še kose v roko pri-
jet. Začudeno ga je gledal in
™ rekel: "Ja, svak, oprostite, ni-
^ sem mislil, da vam bo šlo tako
I izpod rok. Saj še mene preko-
™ site, ko sem vendar vsako leto
pri takem delu." Seveda pa
ggi polna barigelca je morala biti
^ vedno kje pod kakšnim tiliž-
njim grmom, da so si kosci lio-
dili svojo hudo žejo gasit.
Kod sva še vse hodila, če bi ^ hotela vse to opisati, bi vzelo M preveč prostora. Zato bom ob Ljij kratkem malo omepila. Ribni-p™ co na Dolenjskem moram en-^ krat videti, sem vedno rekla. Lai No pa sva se res enkrat odpra-V^ vila tja. Poprej sva se ustavila . M pa še v Dobrem Polju, oziroma
v Potfpeči. Tam sva imela ne- ka kaj za oddati sorodnikom od ze tukajšnjih naših prijateljev, op Mr. . Anzelc in Mrs. škrjanc, ho in bila sva tam tudi če znoč pri jk< družini Blažič, in drugi dan sva jo pa proti Ribnici mahnila. m< Ta m sva obiskala našo staro sp; žlahto pri Cenetovih. Moja po- šk kojna mama so bili sestrična se- nic danjega starega očeta Ceneta. Nato sva se ustavila pri Mihel- bu c:jču, tam oddala nekaj, kar j do sva imela :;a oddati in postre- ro< žer.a sva bil.i kar na vseh na.ji- vil nih postajah nad vse izborno. v '
Nato pa zopet nazaj v Ljub-l.jano, tam sva šla obiskati m o- ca: jo nečakinjo, ki je poročenar°. Moder in ta bližnjem Beriče- mi vem, blizu Ljubljane; tam sva bila Čez noč, in naslednji dan v u Ljubljano; tam sva st ustavila 30 za par dni. Tu sva bila na en stanovanju pri mojem bratran-j cu Grmkovemu Franceljnu in t!' njegovi ljubeznivi Pepci. Fran- 110 cel j nas je peljal v "centralno j111 vinerno," Tam v tistih kleteh ur' so tako ogromni sodi vsako- J)'1 vrstnega vina, da morajo kar / po lestvah na vrh plezati, če V1 se ne motim, drži največji sod jf iiekaj čez 30,000 litrov na.j-boljšega belega vinčka, Moj 'J Tone in France 1 j sta ga prav Sl1, pridno pokušala. Zmiraj sem "a ju tja pod rebra drezala, da ^ vendar ni treba biti tako neznansko žejna. Le kaj bodo re- 0(1 kli tile ljudje tukaj, da nimata 1)0 dna in ga nimata. Kar od soda 110 do soda sta hodila, pa pri vsa- J e kem malo pokusila, komaj sem 11 ju iz tistega "kevdra" izrinila. No ja, saj veste, kako je. Kjer je luštno od tam se kar težko J gre. Menda ja. Obiskali smo nato še živečega Grmkovega ' gospoda, dr. Jos. Debevca in e Remceve, gospa Remceva, ki je J56 tudi moja sestrična; ona nas je z vso gostoljubnostjo sprejela in prav imenitno postregla.
gr
Obiskala sva tudi očeta na-šega soseda Kumšeta, ki stanu-
1	c
je pri svoji hč|i;i v Ljubljani. «<j Očka je. ravpo ipa vrtu počiva! )U in prav zamišljen gledal otro- j{( ke, ki so se t^m okoli igrali. je Nič naju ni zapazil, dokler ni- j sva prišla do njega. Pozdra-
• i	•	v ... se
vila sva ga, ni.jvprasala, ce je q on: "J', mei}da sem," je dejal. ra Povedala sva kdo sva in od kje. šli smo v bližnjo gostilno, tam ()j se malo okrepčali in nato sem (j. očetu povedala, da je njih sin Janez naročil, da morava za- j-peti tisto "Zagorski zvonovi," ni ja veste, menda boste morali j( sami zapet, jaz res ne morem ' • več, sem že prestar. Ampak n
■	ko sem bil mlad, sem pa zmiraj
■	rad pel. Ja, očka, veste, kjer : sem vsa naročila "odrajtala," 1 kar mi je kdo naročil, bom pa
i tudi to, kar mi je vaš sin Janez j,
-	naročil, pa še sosedje smo že j
I več kot dvajset let. Nič me ni t(
>	ženiralo. Kajti tisti čas ni bilo
1 v gostilni nobenega drugega g
1	gosta. Počasi in napol tiho sem
2	začela, da "aZgorski zvonovi" g
i	prav milo pojo in res, so jo tudi oče Kumšetov za mano vrezali. (]
>	Ko sva jo odpela sva sama se- ^ . bi ploskala, .tyko se nama je
1 dobro zdelo. Tone naju je ce- j
-	lo pohvalil, da se najina glaso- j i, va prav dobro vjemata, kako- ( e pak!	^ n šla sva tudi na Brezje in na- s
to na Bled. Nazaj grede . mo ( i- ,se sešli z gospodično Vido Kum- (
ii	šetovo, ki je bila ravno takrat ,
i-	v Ljubljani. Ona je šla kmalu , o za nami v domovino. Kar mo- . >- čno se ji je dopadlo tam. In
o ko smo se pozdravili v Ljub-a ljani, smo bili kar nekam vsi ti ginjeni, res Čudno naključje, da ž- smo se tako sešli tam. Dosti o- smo si imeli povedati. Vida je šla nato z nama z vlakom na bi Rakek in nato smo se pa v avtu lo odpeljali k nam na našo Me->b nišijo, tam je bila pri nas čez
ii-	noč. Nato nas je pa drugi dan n- Mivč Janez s svojim konjičkom a. potegnil na Rakek in od tam a- smo se pa z vlakom odpeljal^ la na ogledi v Postojnsko jame la Kako smo hodili po Postojni in
kako je bilo v čudovitem pod- ii zemlju, bom pa kasneje kdaj |g| opisala, če prej ne pa za pri- ® hodnjo božično izdajo Ameri- fil ške Domovine.
V Ljubljani sva tudi obiskala |P mojega bratranca Maxima Ga- S sparija, ki je priznan akademi- »| šlci slikar najlepših narodnih Pr motivov.	|P
Solznih oči sva z Milanom o- S bujala spomine naše zorne mla- S dosti. Kako smo se še kot ot- m, roci, tam doma, po naših vrto- M vih igrali. On mi je tudi nato S
v	mojo spominsko knjižico na- fs| .rieal našo vaško cerkvico s špi- H častim Stražiščem v ozadju. Je S to moj najlepši in najljubši spo- pf mine k.	jfl
Bila sva tudi v Trstu; tam ži- ia|
vi	Tonetova sestra Rezka s svo- p| jo družino. Tudi tisto pot bom 1| enkrat pozneje opisala.	§j|
Neko zgodnjo nedeljsko ju- m tro, že ob peti uri, smo vzeli pot gji pod noge in smo jo ubrali tja ||j proti Rakitni, ki je več kot tri ||| ure peš hoda od nas.'' Moj brat |pl Ivan nama .je bik za kažipota. $| Ko smo začeli stopati gori v pr-vi hrib proti Otavam, sem zače- p la jaz nekam zadaj ostajati. jSjl "Aha," sta oba kmalu rekla "Pepca že zaostaja, kaj šele bo, pl saj vrno šele začeli hodit. Kar l| nazaj se vrni," sta še dejala, ||j "saj ne boš zdelala te poti." ffl "Bolj malo," sem se jima nazaj Hf odrezala, "brez mene pa že ne |§| bosta hodila, in to še v Rakit-no, ki si jo tudi jaz želim vi- M! deti." In res, samo tisti prvi m hrib me je malo zmagoval. Am- "S pak potem sem jima pa bila ve- pf dno naprej pod nogami, in to i| tako hitro, da sta se kar oba na glas čudila moji vztrajnosti. If Tam pod vasjo Otave smo nale- m teli na malega pastirčka, ki je ijg3 že tako na vse zgodaj pasel ka- P koga pol ducata govedi. Usta- m vili smo se ob ognju, ki si ga je ^ fantek kuril in svoje bose noge M grel. Vprašala sem ga, če so §| vse tiste krave njih, ki jih pa- ||j se? "O, niso, ne," je dejal. !s "Jaz služim v Otavah pri Ser- w helii;,",l"Jk',>koliko si pa star in M kdaj si vstal?" "Star sem osem y let in vstal sem pa ob štiri uri; ffl ime mi je pa Franc Knap, doma S sem pa iz Ajdnega ustja pod jg| Otavami," nam je vse korajžno m raztolmačil. Dala sem mu par 1| dinarjev, katere je ves srečen k obračal v roki in menda mislil, jj| da je že bogat s tolikim denar- || jem. Vzela sem par slik z mo- |j| jim aparatom pa se je skazile, S ne vem kaj je bilo vzrok, in mi je še sedaj žal, da ravno tiste- i ga ljubkega rdečeličnega in rdečelasega pastirčka bi bila p nad vse rada imela za spomin, p Iz Rakitne nas je pa zopet en sn voznik s par konjičkov poteg- 1 1 nil doli v Kamnik pri Preser- | : ju. Tam je moj brat Albert, | ^ ki je gospodar na lepi Hrencovi f 1 domačiji. Ves srečen in na- 1 } smejan nas je tudi on do solz | 1 ginjen v krogu svoje družine p ] pozdravil in kar najboljše po- | gostil.	I
I	Par dni prej, ko sva odrinila | " od doma, so nama priredili va- \
ški tamburaši poslovilni večer 1 s petjem in plesom seveda. | Prav prisrčno smo se zabavali % in meni se .je pesem, katero so ? tako milo s spremljevanjem gi- | tare zapeli, nad vse dopadla in jj sem se jo morala tudi jaz nava- ! 0 i diti. Pesem se glasi: "Dekle, ] ^ daj mi rož rdečih, rožmarina | meni daj, da bom sanjal o spo- \
II	mladi, da bo moj mladostni raj. ! Zate nimam rož rdečih, rožma- ;
II	rina tudi ne, žalostno je srce 3" moje, žalostno sem jaz dekle. S1 Kaj pomeni rož rdečih, kaj po-' ^ meni rožmarin, rož rdečih za ^ ljubezen, rožmarina za spo-l'e min."
Ko sva se začela pripravi,ja-tu ti za na pot nazaj proti U. S. A. e" sem večkrat opazila mojo se-etro Francko, da si je skrivaj in brisala oči in ko je videla, da
III	jo tudi jaz žalostno pogledu-m jem, je skočila do mene in se
me trdno okoli vratu oklenila. l,c Kakor da. me ne bo pustila od 111	(Dalje na 6. BtrnulJ
MRS. RUDY BUKOVEC
4506 Superior Ave. HEnderson 8638
MESNICA
MAY C. BATES
ANTON PRIMC
FRANK PERME
1194 East 71 st Street
ST. CLAIR WINDOW SHADE CO.
6532 St, Clair Ave.
CHARLES ROGEL
PETER MUKAVEC
ANTON OGRINC
ANTON MARTINtlt
GROCERIJA in MESNICA
5919 Prosser Ave
HEnderson 0982
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem odjemalcem in prijateljem.
Najlepše se zahvaljujemo za naklonjenost v tekočem letu in se toplo priporočamo.tudi za bodoče leto.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem 2w odjemalcem in prijateljem jj|§t • er se toplo priporoča igU
SLOVENSKA MLEKARNA
1368 E. 53rd St
HEnderson 6653
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA ZA ŽENE
DEKLETA IN MOŠKE
Želim vsem cenjenim odjemalcem vesele božične
praznike in srečno novo leto
6108 St. Clair Avenue
SLOVENSKA
GROCERIJA in
MESNICA
4030 St. Clair Avenue
Vsake vrste prekajeno suho meso, klobase, šunke, kakor tudi najboljše sveže meso in grocerije. Vesele božične praznike in srečno novo leto!
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem
4426 Hamilton Ave
GOSTILNA
UteSMMMM
~rT~~Jf)l
RESTAVRACIJA
Pri nas dobite vedno dobro žganje, vino, 6% pivo ter najboljšo domaČo hrano ob vsaki priliki.
That Good GULF GASOLINE
GULFPRIDE OIL and LUBRICATION
E. 43d St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181
Se toplo priporočamo in želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto.
Popravljamo tudi avtomobile in baterije.
PAPERUANGER
HEnderson 2573
5805 Prosser Ave,
Želi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem. i Se toplo zahvaljuje za naklonjenost in
se priporoča še za naprej.	g
Vesele božične praznike in srečno novo leto odjemalcem in prijateljem želi
448 East 15 81 h Street
Podjetje se toplo priporoča slovenskim trgovcem in odjemalcem v iskrenem voščilu božičnih
in novoletnih praznikov
F. J. RACE SR. IN SINOVI
LASTNIKI
ROMANJE NA SVETO MENIŠIJO
PRELEPA JE RIBNIŠKA DOLINA
i Nadaljevanje s 1. strani.) Trdan, katerega se ameriški Slovenci prav dobro spominjajo iz obiska pred par leti. Gospod Trdan je sestavil vsakovrstne dovtipe, s katerimi dela kratke čase vsaki družbi in zato je povsod priljubljen.
Občutek, ki je šinil skozi moje telo, ko sem prvič zagledala 1 one visoke skal e, je nepopis-
(Narlaljevanje s 5. strani)
sebe: "Oh, Pepca, sestrica moja, le zakaj moraš iti nazaj v tisto daljno Ameriko? Kar tu-j kaj ostanita s svakom. Joj, le I kako nam bo dolgčas po vama, posebno pa meni," je vzdihovala. Res, Francka je nama, posebno pa svaku Antonu, na vso moč stregla, kar iz oči mu je brala njegove želje. In Tone-jtu se je pa tudi kar na vso moč dobro zdelo. Včasih se mu je kar samo smejalo in kar pre-hvaliti ni mogel te ljube strežnice.
V	nedeljo, dan pred odhodom, sva se še poslovila od naših dragih vaščanov ter znancev in sorodnikov, v pondeljek 22. avgusta zjutraj je bilo pa še slovo od naših domačih. Dež je lil na vso moč in tudi iz naših oči so tekle solze v potokih. Le tisti, kateri je to izkusil, samo tisti ve, kaj je slovo od domaČega kra'ja in od svojcev. ;Avto naju je že čakal in kar j treba je reči še zadnji "Z Bo-|gom vsi moji dragi, se li vidimo še kdaj? . . ."
V	avtu sem bila nazaj obrnjena in sem se še sama v duhu poslavljala od vseh, katere sem tam pustila. Poslavljala sem se od hišice očetove, od vaške cerkvice, od ljubih gričkov, ki so hiteli mimo nas . . . Na Rakeku so naju zopet pričakovali Tonetovi sorodniki in moja se-strična, ljubki hčerki Rožica in Milenka sta mi podali lep šopek nageljnov in roženkravta za spomin, da naj bo, sta rekli. Zopet solze in še en poslednji "Z Bogom in zdravi ostanite ... In nato pa odhod iz Ljubljane. Tam so naju zopet spremili do vlaka najini sorodniki in prijatelji; zopet mi je bil za slovo poklonjen lep šopek rdečih nageljnov, in ravno tako na naši zadnji postaji v slovenski domovini, na Jesenicah, mi je neznano dekle izročilo velik šop vsakovrstnih mešanih rpž in se kar hitro izgubilo meni izpred oči. še časa jo nisem imela vprašati za njeno ime. Torej pa sedaj, prav iskrena hvala za tiste cvetke, neznanka ti, kjer si in kdor si . . .
Nazaj smo se vozili na "Nor-mandie." Prav lepa vožnja vse skozi. Vreme kar najlepše. Ljudje nič bolni. Družba prav prijetna, več članic od Slovenske ženske Zveze se je takrat vračalo nazaj, kakor ga. Pris-land, ga. Novak, ga. Kramar in več drugih. Prav dobro smo se zabavali na tej naši poti nazaj ter srečno dospeli v New York in nato pa na našo zad njo postajo Lorain. Tam so nas tudi naši otroci, skoraj po tri-mesečni odsotnosti že težko pričakovali, in bili na vso moč veseli, in tudi midva sva bila vesela, da sva tisto dolgo pot tako srečno vse skozi skončala.
Katerega le srce vleče, da zopet vidi svoj rojstni kraj, če le more, naj gre, ne bo se kesal. Potem, ko človek vidi, kako je tam in nato primerja življenje tukaj, se mu srce nekako uteši in umiri in vendar na vse zadnje, čeprav je tukaj lepše in bolj še življenje in komodnost, katere ni tam, ne bom pozabili naše ljube rojstne domovine tam daleč, daleč preko morja .. .
Je tako res kakor mi je zapisal v mojo spominsko knjižico moj bratranec Grmkov Jap-ček:
'Tam daleč, tam daleč vasica leži, "
tam leta so tekla mladih nam dni.
Zdaj v tuji deželi nam leta teko,
a v srcu nam domek, pozabljen ne bo . . ."
Ijiv. In nisem se še zdramila iz tedanjega občutka, "ko sem zagledala veličastna zvonika c?erkve sv. Štefana v Ribnici. Krasna renesanška stavba, ki se vidi po vsej ribniški dolini, je zelo podobna naši cerkvi sv. Vida v Clevelandu in zato sem bila tem globokejše ginjena. Videla sem zvonika cerkve, v kateri sem bila krščena iri obenem sta me ista zvonika spominjala na domačo cerkev v Ameriki. Najrajši bi bila ob prvem pogledu na nju se znašla s krilat-ci, da bi poletela tja in jih vsaj parkrat objela!
Kot blisk se je ustavil vlak in takrat nisem vedela ali izstopiti ali bi za en čas kar od daleč gledala na ta priljubljeni kraj, svoj rojstni kraj, o katerem sem tolikokrat sanjala in tako vneto želela videti ga vsa; .še enkrat. Moje misli so kar plavale brez kontrole. Čeravno nisem sporočila, kdaj pridem, teta Žorškova in bratranec France Pust, sta bila vseeno ob osmih na postaji. Teta je potem povedala, da je dobro vedela, da pridem in če bi ne bila p;r i s prvim vlakom, bi pa pr. ,-igotovo z drugim. To je ljubezen, da ji ni para.
Sedaj sem v Ribnici; samo tojni je šlo po glavi. V Ribnici sem! Tukaj, kjer sem bila rojena, kjer sem prvič pohajala v šolo, kjer sem dobila prve nauke, kjer sem kot otrok uživala ljubo prostost in veselje. Kako rada bi bila rekla teti: "Pustite me samo, da hitro potečem po vseh tistih stezicah, po katerih sem nekoč skakala ter se hitro znajdem v družbi sosedov in tistih prijateljev, ki iih imam še tako živo v spominu." Tedaj sem se morala obnašati svojim letom spodobno, čeprav me je neki naravni čut napravil lahko kakor pero.
Od postaje se prvo razvije Kolodvorska cesta, ki pa je vse kaj drugega sedaj kot pred 28 leti. Ob n j e j stojijo visoke stavbe in vile. Tik za meščan sko šolo sem opazila na krasni vili v velikih črkah ime, Anton Novak.. Teta mi je takoj pojasnila, da je to pa "Šuščava" vila, ki je bil le za par let v Ribnici, in nato šel nazaj v Cleveland, kjer vodi pekarijo. Mislila sem si: "Kako daleč
Teta se je takoj pohvalila, da imajo na novo tlakovane pločnike in tudi cesta je pokrita z neko trdo tvarino, ker gre skozi trg avtobusna proga Ljub-Ijana-Sušak. Cesta je res po-frita z nekim prahom, ki se dvigne za vsakim vozilom kpt oblak prahu in zato sem tudi teti omenila, da bi morali zahtevati boljšo tvarino za ceste po trgu, da bi bilo manj prahu.
Rekla je: "Bog, da so tako popravili!" V starem kraju res vse premalo potrošijo za splošno udobnost. Vsega je škoda, kar vse je dobro, samo da je, pa so zadovoljni. V Ameriki se pa "všajtujemo" in nismo nikdar zadovoljni.
(Dom tete, v nekdanji "Žor-škovi hiši," je še ravno tak, kot sem ga poznala. Trgovina je sedaj bolj moderno opremlje na in stanovanja v hiši so tudi čedno opremljena in v hiši imajo napeljane cevi za vodo, kar je že velika udobnost. Prav za prav, Ribnica je že itak kakor malo mestece. Govorica je sedaj brez običajnega narečja in pozdravi ter odzdravi so tudi prav po meščansko. "Milost-
pu v cerkev zašepetala: "Greva v našo pruko!" Toda moje oči niso hotele brati iz molitvenika in misli so bile vsepovsod razigrane, samo v molitvi ne, za nekaj časa. Skoraj najljubše bi mi bilo stopiti v sredino cerkve in zreti zdaj na eno, zdaj na drugo. Toda te prilike ni bilo, ne med sv. mašo. Čutila sem, da sem opazovana in to me je napravilo oprezno, da sem gledala samo na tisto, kar je bilo pred očmi. Rada bi se bila obrnila na levo stran na kor, da bi pogledala na klop, v kateri je nekdaj sedela naša rodbina. Rada bi se bila obrnila v ozadje na orgle, da bi videla, če so res tako čudovite kot sem jih imela v spominu. Toda to se ne sme med sv. mašo!
V izborno zbranih glasovih so odpevali pevci slovesni sv. maši. Zdeli so se mi kot angelj-ski glasovi! Kakor živa, se mi je zdela slika sv. Štefana v glavnem oltarju, nadalje krasne slike sv. Trojice, Matere božje, sv. Janez, križev pot, ki je bil prav tako krasen, kakor sem pomnila iz mladostnih let.
ljiva gospa" je že kar navaden izrek. Povedano mi je bilo, da se vsak pazi v svoji govorici, da se ne bo izdal za pristnega Rib-ničana in vsi bolj uglajeno govore, kakor v mestih.
Po kratkem snidenju s sorodniki, sva šli z teto k deseti maši. Teta mi je že pri vsto-
Potem slika Žalostne Matere božje v okvirju na steni. Nato prižnica in pridigar, ki je imel vso pridigo izbrano na pamet in vsaka beseda lepo ogla j ena in pretehtana, da bi ja čim globokejše segla v srca pobožnih.
Po sv. maši bi bila kar rada vsakemu posebej segla v roke,
toda to je bilo nemogoče in sern morala biti zadovoljna s tistim, kar je bilo mogoče izvršiti. Kolika ljubezen je žarela iz oči ženic in prijateljev, ki so se me še spominjali in ki so bili povečini iskreni prijatelji mojih staršev, Matije in Angele Križ-maii. Zdelo se mi je, kakor da je komaj par let, ne pa 28, odkar smo se videli zadnjič.
Poleg cerkve so bili še drugi kraji, katere sem srčno želela obiskati. Šla sem v Hrvačo na pokopališče, kjer počivajo stari oče in mati Križmanova, moj bratec, sestrica in več poznanih ter na pokopališče sv. Križa v Jurjevico, kjer počivata oče in mati Šilcova, starši moje mame. To je bilo zame kakor romanje na božjo pot, ker pokojni so bili vsi dobri verniki in njih duše prav gotovo uživajo veselje pri Bogu.
Kako mi je bilo pri srcu, ko sem stopila v vežo rojstne hiše v Ribnici, to pa vedo le tisti, ki so imeli po daljši odsotnosti enako izkušnjo. Vedela sem za vsak kot posebej. In misli so mi šle n a z a j na mladost, ko sem tam skakala iz ene sobe v drugo, potem zopet v prvo nadstropje in pa pod streho in zopet v pritličje. Vse je bilo še ravno tam, seveda mnogo prenovljenega po sedanjih lastnikih, ki sta Anton Češarek in soproga, sestrična Mici, rojena Šile. Bila sta zelo prijazna, (Dalje na 7. strani)
ter tako blizu nas vodi življen-ska pot." Nato smo prišli do glavne ceste po trgu. Cesta se mi je zdela veliko bolj ozka kakor sem si jo predstavljala.
PRI KUPOVANJU POTREBŠČIN JE VAŽEN POGOJ
ZANESLJIVOST
HICKOCK NARAMNICE MANHATTAN SRAJCE SUPERBA KRAVATE MONITO NOGAVICE PORTIS KLOBUKI ART ROKAVICE MANHATTAN PAJAMAS
KAYNEE DEŠK. SRAJCE ALLEN SPOD. OBLEKA SUPERBA SVILENE RUTE — OVRATNICE ŽEPNI ROBCI DEŠKE OBLEKE SWEATERS HLAČE
V obilni izbiri
prvovrstna kakovost v znani trgovini
FRANK BELAJ
Z MOŠKO IN DEŠKO OPRAVO 6205 St. Clair Avenue Blagovestna sezonska voščila!
ANTON ZELEZNIK
JOSEPH STAMPFEL
RALPH (E6R0N
ANTON KOREN
MIKE P0KLAR& SON
JOSEPH PERPAR
MATOOWER DAIRY
KEnmore 1272
insist on X-Ray Fitti^ for Foot Health
Skozi ameriško puftavo
jlgpfBHI
YOUR ENTIRE^FAMIO NEEDS /7f\ X-RAY
'	SHOE FITTING!
ENdicott 4362
GROCERIJA in MESNICA
Priporočamo se za nakup raznega svežega in doma posušenega mesa, šunk, klobas ter fine sveže grocerije po zmerni ceni. Želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto.
GOSTILNA
Vse vrste pijače in jedila.
Vesele božične praznike- in srečno novo leto želimo vsem skupaj.
MTMYAY;I Hi t ll'M'lili j ^ (B
The magic eye of our X-Ray machine tells you if your shoes fit you.' Perhaps you have no trouble in fitting your feet ... but do you know if your shoes fit? or do you order by number and take a chance? At this store you see,1 before you buy, how shoes fit.'
That's the modern way to fit shoes. It takes but one misfit . .'. to start foot troubles ... with our X-Ray | equipment ."t"I at no extra cost— you and I can see the exact size
and shape YOUR foot needs.' i	> fiaAprt iilMltfVni •«*•
,Come in at your earliest convenience, take advantage of the only correct way to buy shoes. ; Your feet may need correction. Bring the children. Don't take a chance ordering shoes by number or depending on the measuring stick.
GENERAL REPAIRING
FRANK RICH, lastnik
Se zahvaljujemo za naklo-	ffl/
njenost in se priporočamo B jfV^ ISmL še za naprej.	-^mj tfzf^jl
1109 E. 61st St.	HEnderson 9231
vogal St. Clair Avenue
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem skupaj.
■Ar X-Ray Shoe Fitting, a priceless service, at no cast . ".'. assures every member of the .family* a ' perfect fitting.'
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
RESTAVRANT
FINA PIJAČA Vino < . . žganje . . . pivo
TRGOVINA FINEGA OBUVALA 6410 St. Clair Ave.
ENdicott 9331
Voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem.
Drenik's Beverage Co.
RAZVAŽA NAJBOLJŠE PIVO:
ERIN BREW - DUOUESNE PIVO in ALE - OLD SHAY ALE
GOSTILNA
Vsakovrstno žganje, 6% pivo in vino
Se priporočam našim rojakom za obilen objsk, kjer bodo vedno dobro postrežem z pijačo in jedili.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem skupaj.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostilničarjem, prijateljem in znancem ter pivcem našega na trgu najboljšega piva.
Toplo se priporočamo za naročila pive pri prireditvah vsem društvam in organizacijam.
WH6/V GOOD fELLOWJ GET TOGETHER » i*'
FRANK MiČlC NIGHT CLUB
GOSTILNA
7202 St. Clair Ave.	ENdicott 9359
Pri nas dobite prvovrstno 6% pivo in dobro vino, žganje in okusen prigrizek. Se toplo priporočamo za obilen obisk. Večalo božične praznike in srečno novo leto želimo vsem skupaj!
LOUIS LAUTIŽAR
1135 E. 71st'St.	HEnderson 0675
GROCERIJA in MESNICA
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem odjemalcem in prijateljem
ter se toplo priporočam še za bodoče.
23776 Lakeland Boulevard
KEnmore 2430
KEnmore 2739
FRANK VIDMAR
1038 East 74th St.
JOHN In ŠTEFKA PAULICH
5238 St. Clair Ave.
■ m l%' "t
E. 61$l SI. GARAGE
MRS. JOSEHINE
SIRNAD in SINOVI
1315 E. 53rd St.
FRANK GREBENC
1297 East 55th Street
I PRELEPA JE RIBNIŠKA j	DOLINA
(Nadal.ievan.1e s ,0. strani) j kakor tudi ostala družina, j Obiskala sem vse kraje Rib-š niške doline, kakor tudi Novo g
s Štifto. Le škoda, da ni bilo en * g
| dan časa, da bi bila šla še v go- ^ § ro k sv. Ani. Najlepši razgled ) na ribniško dolino, se mi je . I zdel od Nove Štifte. Stala sem | tam pri neki ograji kakor oka-f menela in vem le toliko, da so 1 1 mi po licih tekle debele solze, I ko sem občudovala čarobno do- li i lino, ki je ni lepše na vsem sve- ij I tu, vendar toliko gorja, po- ž | manjkanja in tugote.. Zakaj n \ ni med domačim ljudstvom ti- d \ ste medsebojne ljubezni kakor v bi morala biti? Zakaj morajo n I tisti, ki najbolj trdo delajo, tu- I jj di najbolj trpeti na vsem po- h { manjkanju? To imajo, kar p S pridelajo in nič več. Kar je z, j boljšega se mora pa'prodati, j da je za davke ali za druge nuj- 1< i ne potrebščine. Živino redijo, r \ samo da bo težja za prodati, da s 1 bo nekaj denarja zk naj potreb- P | nejše stvari in potem pa kupo- P j vati kilo masti ali pol kile mesa n \ za v nedeljo. Ce ima kmet bolj- j | šo kmetijo, se že ne zmeni za S | drugega bolj revnega kmeta, n j Kdor pa ima uradniško službo, i' I trgovino ali obrt, se pa obnaša t I kakor si misli, da zahteva nje- P j gov stan. Lepa, lepa domovi- n | na, toda manjka ti, kar bi ti 1 napravilo življenje zadovoljno! n j Še nekaj, kar mi včasih kali 1( I lep spomine, je prevelika po- E I hlepnost navadnih ljudi. Ko 1< | sem prišla tja, sem skoraj pri- t | čakovala, da pridemo večkrat F | skupaj z vsemi različnimi kro- j 1 gi, toda tega ni bilo. Po vaseh E I so se držali boječe, češ, prišla E | je gospa iz Amerike, in po trgu s 1 in mestih je pa gospoda gleda- s I la na nas kot da je več kot na- ? i vaden Amerikanec. Skratka t | rečeno: vaščanom ni dovoljeno J | med gospodo in gospoda se pa 3 | počuti preveč gosposka za med | kmete. Dočim pri nas v Ame- <-| rilci, v deželi, ^>r,v>pia lahko t P vsak kar sam hoče, pa nimamo ' I tistih razredov, češ, on je urad- t | nik, ali trgovec, ali obrtnik itd* ' | Tukaj smo vsi enaki in vsak si I | lahko meri osebni ponos po svo- t % jem okusu, toda kadar pa do- 1 | bimo obisk, takrat smo pa vsi s | enako vredni in pridemo sku- • i paj od vseh strani. I Po vrnitvi v Ameriko sem že ' i mnogokrat poudarjala: "Ce bi i le človek bil čarovnik in lahko | tja prenesel, kar imamo tu v ) 1 obilici, in da bi tamošnje ljud- i 1 stvo imelo vsaj del naše svobo-| de, bodisi v političnem, ver- !
i skem ali ekonomskem živije-$ • -»
!% nJU-
i Težko je umeti, da bo sedali nji nemir privedel med narode H spravo in zastopstvo, ker ljud-1 stvo nima nobene pravice odlo-1 čevati pri vladi. V časih ariji stokratske vlade, je moral biti ^ vsak pokoren le svojemu vla-ff dar ju, toda v teh modernih ča-§1 sih, ko bi si morali privoščiti U drug drugemu prostost in svoji bodo, pa ubogi reveži živijo po Pj naročilu sebičnih politikašev, ff ki zahtevajo žrtev za žrtev za
I	svoj obstoj. Prišel bo dan pla-D čila za one in za nas.
p Srce se vsakemu izmed nas M krči, ko premišljuje usodo na-B: rodov po svetu. Kako žalostno p bo v tem letu Dete božje, ko se m rodi v prelepi božični noči, tolp da na nebu ne bodo žarele zvez-y dice tako jasno, kot bi, če bi
II	med nami prevladoval mir in B zastopnost. "Zveličar je ro-II jen," bodo peli božični zvonovi, H in iz grl vernikov se bo razle-fe flala prekrasna: "Sveta noč, ti blažena noč! ..."
Ko sem se pred dvema leti v '
j
San Diego poslavljala od mlade gospe Kastelic, sorodnice ge. Medved in njenega soproga, se < mi niti sanjalo ni kakšno pot . imamo še pred seboj.	j
Bilo je v nedeljo 22. avgusta 1 1937, ko sva se še enkrat zahva- 1 lili za vso gostoljubnost, prelete- 1 li z očmi prijazno okolico s kakor igračke prijaznimi hišicami in 1 že sva bili na potu proti najine- 1 mu prihodnjemu cilju — "Boul- 1 der Dam." Prav prijazno je bilo ' voziti se v jutranjem hladu mi- 1 mo velikanskih sadnih nasadov. ' Le sem pa tja sva srečali ali prehiteli kak avto. že je stalo sonce : precej visoko, ko sva se ustavili : za zajtrk.	J
Po tem okrepčilu se mi je zde- 1 lo, da jo še najin avto bolje pobi- i ra. Vedno manj potnikov sva 1 srečavali. Strašanska vročina je pritiskala, ko smo začele voziti po "Navajo puščavi." Le tisto malo sapico smo čutile, kar nama ; jo je delala brzina avtomobila. Sedaj sem šele razumela zakaj so , neki potniki, ki so prišli na ob-isk v Akron, O., začeli svoje potovanje popoldne, da so preko puščave vozili kar največ je bilo mogoče po noči.
Vse, kar daleč so dosegle oči ni bilo drugega kakor puščava in le tu in tam kak potnik, ki je pa prav tako hitel kakor midve in kakšna gasolinska postaja. Prav tam nekje je bilo, ko ugledam precej postarnega moža. Komaj je vlekel težak kovčeg. Gotovo je prihajal s kakšne postaje, ki je pa ni bilo videti s ceste. Začela sem počasneje voziti, a predno sem ustavila, sem vprašala go. Medved, če bi bilo prostora še za tega moža — reveža. Joj, kako je skočila, češ, da je mogoče kakšen nepridiprav itd.
Seveda sem se morala podati, če sem hotela, da mi ne uide. Še tisto popoldne pa sva »videli na nekem križišču vojakL Ravno tiste dni so bile vojne ladje v San Diego in seveda je bilo tudi polno vojaštva vse povsod. Gotovo je bil namenjen domov na kratek dopust. Zopet sem zmanjšala brzino avtomobila, hotela sem jo malo podražiti. "Ali ga čem pobrati," jo vprašam. Pa je bila takoj pri volji. Tega se ni'
pa nič bala! Seveda, ker ima sama sina pri vojakih, se ji sedaj • pa vsak vojak smili, ker sem bila pa jaz drugačnega mnenja sve pa kar sami nadaljevali potovanje.
Ne vem ali vsled vročine ali enoličnosti pota, se mi je skoro začelo dremati. Začela sem prepevati meni najbolj priljubljene pesmi in obujati razne spomine, da sem se tako zopet malo zdramila. človek se pa tudi petja naveliča, posebno še, če je enoglasno. Prosila sem go. Medved naj tudi ona kaj zapoje, pa se je izgovarjala, da ne zna. Utihnila sem tudi jaz in zopet se me je lotil spanec, kar nisem se ga mogla otresti, že sem nameravala za nekaj časa ustaviti, a kako pa naj zaspim, ko je pa tako vroče in v resnici se kraj skozi katerega sva se peljali ne imenuje zastonj "Hudičevo igrišče." Skoro je že zletel naš avto s ceste in tedaj pa je bilo tudi spanca konecc.
Kakor bi bil nekdo odprl radio tako je začela moja sopotnica prepevati neko hrvaško pesem, ampak s takim strahom, da se nisem mogla premagovati in vse dneve najinega potovanja se nisem tako nasmejala, kot sem se tedaj, toda ona je kar naprej pela, menda od samega strahu.
Bila je ura že krog dveh popoldne, ko sva privozili do neke ga-solinske postaje, ki je imela pred poslopjem malo nadstrešja in ker sem se bala, da nama ne bi vsled vročine počilo kolo sem se namenila, da si malo odpočijemo. Preskrbele smo avto s potrebnim kurivom, nato pa sem vprašala, če smemo ostati za nekaj časa v senci. Moški, k> nama je stregel ni nič odgovoril. Kmalu pa se je prikazal še nek drugi moški in neka odurna ženska. Tako so naju nekam čudno pogledavali pa nič govorili, kar nekam težko nama je bilo pri srcu. Ostala sem za vogalom, ga. Medved pa mi je šla iskat malo mrzle pijače, ko se 1 je vrnila, sem jo takoj na obrazu ' spoznala, da tudi njej ni prav. ' Po tihoma sem ji omenila, da je menda najbolje, da izgineva iz ' tega kraja.
V par minutah sva bili že zo-1 pet na poti in kar lažje sva dihali. Krog šestih zvečer sva se na-1 vadno ustavili za večerjo, če je 1 sploh bila kakšna prilika isto do-; i biti. Po večerje je bilo najlepše
1	(Dalje na 8. strani.)
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina * PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
Ob zatonu leta 1939 se najfopleje zahvaljujemo za vso naklonjenost izkazano našemu podjetju
ŽELIMO SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE
ter
ZDRAVO, ZADOVOLJNO NOVO LETO VSEM SKUPAJ
najmodernejše urejen v vseh podrobnostih Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago
6016 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio

/ ■	V
Clani
Slovenskega grocerijskega in mesarskega kluba
v Collinwoodu
ŽELE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
Gospodinje, te hočete razveseliti svoje z dobrim kosilom, pecivom in jestvinami, kupite blago pri članih Grocerijskega in mesarskega kluba v Collinwoodu
ki nudijo k praznikom znatno znižane cene.
Ker naii trgovci podpirajo narodne ustanove sto -odstotno je dolžnost naroda, da jim delno vrača. "Bodimo sebi najbližji."
SKOZ/ A MERIŠ KO PUŠČA V O
(Nadaljevanje iz 7. strani) potovati, ker je dnevna vročina začela pojenjavati, a kljub temu je še kar puhtelo iz tlaka in zemlje. Ko je že legal mrak na zemljo sva šele pričeli skrbeti za prenočišče, a to pot pa sva se bili ušteli, kajti nikjer ni bilo videti kakih kabin, že je bilo vse tema krog naju, le za nama je bila vidna luč, ki pa se nama je hitro bližala.
Ga. Medved mi z nekim strahom pove, da nekdo vozi za nama. "Seveda vozi za nama in ko naju bo prehitel, bove pa midve vozili za njim," sem ji odgovorila. "Kaj pa če naju ustavi?" Pravijo, da je strah nalezljiv in da je to res bi vedela moja sopotnica povedati. Hitro sem ji rekla, da naj spravi nekaj denarja v eno prazno posodo, tako da bovi za vsak slučaj imeli vsaj denarja, da lahko pridevi domov. Tudi vrata sva zaklenili od znotraj, dasira-vno nama ne bi tisto prav nič pomagalo, če bi se naju kdo resnično lotil, saj ni bilo žive duše na milje daleč naokoli. Vse kar sva videli so bile skupine zajcev, ki se pridejo past prav k cesti.
Med tem časom naju je avto dohitel, prehitel in obdrzel dalje. Nekaj časa sem mu sledila, a polagoma nama je izginil in z njim tudi neutemeljen strah. Vse je bilo temno okoli naju in ne duha ne sluha o kakšnem človeškem bivališču. V dalji se nama je prikazala kakor kresnica velika luč, Videlo se je kakor, da prihaja s hriba. Hitro se nama je bližala in zopet odbrzela mimo naju v nasprotno smer.
Blisk je razsvetlil nebo in v daljavi se je čulo zamolklo grmenje, to je bilo prvič odkar sva šli od doma (to je v dveh tednih), čeprav sem si želela dežja pa mi sedaj ni bilo "prav nič po volji, da bi naju dobila nevihta v tem pozabljenem kraju. Pripeljali sva krog hriba in tu ugledali skupino kamenitih kabin. Videti je bilo fcirav malo luči kakor pojemajoči taboriščni ogenj. Pogledala sem na kazalo kako je z najino zalogo kuriva in se prepričala, da lahko še nekaj časa voziva. Komaj sva prevozili kakih 30 milj, sva se približali lepo razsvetljeni gasolinski postaji ^na eni strani ceste in na drugi strani pa je bila skupina kabin.
Ustavila sem in vprašala, če je mogoče dobiti prenočišče. Mo-
ja spremljevalka pa se je že malo razgledala med tem časom in uvidela, da sva bili midve edini1 potnici, takoj je protestirala, da! ne ostane. Bila sem zelo utruje-| na in sem ji kar povedala, da če hoče lahko nadaljuje peš naprej,' ker jaz ostanem. Videla sem, da ji ni bilo prav, pa je vseeno uti-1 hnila. Po običajnem pregledu po-1 stelje in prostora sva opazili, da1 se vrata kabine sploh ne zaklenejo. To pa tudi meni ni bilo po volji in takoj sva odšli skupno do gospodarja,' da bo ja boljši uspeh, da nama pride popraviti vrata, da se lahko zaklenevi. Povedali sva mu, da če ne odidevi kljub po/, ni ur j naprej.
Povedal nama je, da to ni nič, če se vrata ne zaklenejo, saj itak ne bo nikogar, ki bi silil notri. Ker sva pa le vstrajali, nama je obljubil, da bo prišel pogledat in j da bo vrata popravil. To je tudi storil in v istem času nama je povedal, da so v kabinah neke vrste mravlje, ki uničijo vse kar dosežejo. Posvaril naju je, da naj prtljago deneva od tal, da ne bo kakšne škode. Ker sva bila že plačali za prenočišče nama ni kazalo drugega kakor ostati.
Hitro so bila vrata popravljena, nato pa sva še enkrat preobrnili posteljo/da ne bi spali na kakšnem mravljišču. Na misel mi je prišlo pripovedovanje neke mlade dame iz Californije, ko sem jo vprašala, če imajo mogoče kaj tistih malih, nadležnih živalic, ki jim mi pravimo — stenice. Povedala mi je,, da ona sploh ne ve kaj je to, pač pa da imajo in poznajo mravlje, ki so baje prav tako nadležne ali pa še bolj. Ker je bilo že pozno, sem komaj čakala, da grem k počitku, niti pršne kopeli nisem vzela in brez katere, sem vedno mislila, bi niti zaspati ne mogla.
Bila sem že v postelji, ko sem videla, da ga. Medved še vedno rogovili okoli. Vprašala sem jo, če ne misli iti počivat, a mi je odgovorila, da bo vso noč na stolu. "če je vam prav tako, je meni tudi, se bom še bolj-brez skrbi obračala in na katero stran se mi bo zl j ubilo, ampak sedeti morate popolnoma mirno, da se ne bom v spanju vznemirjala." Pozneje je pa vseeho sprevidela, da bi bilo malo preveč modro vso noč na stolu in držati noge od tal, da bi jim mravlje ne dosegle, pa je tudi ona poskusila v poste-
WmWrnm
zala mal pipec s katerim še kruha ni mogla odrezati in končno ga .je pa nekam založila, da ga še sama ni mogla najti, ker se je gotovo bala, da bi se ne urezala. Vseeno pa se z veseljem spominjam one noči v Navajo puščavi, katere ne bom nikdar pozabila.
Mrs. Albina Vesel. -o-
Brat jo je rešil
V vasi Bradašu v Srbiji živi 70 letna Erina Nikoličeva, po rodu Bolgarka. Bilo je pred približno 50 leti, ko se je seznanila s Srbom Nikoličem. Ker je njeni starši1 in njen brat niso hoteli dati Srbu za ženo, je skrivaj pobegnila iz domače hiše k svojemu izvoljencu, ki se je potem z njo
poročil in ustanovil svoj dom v vasi Momčilovu.
Svojih staršev ni nikoli več videla, svojega brata Ignaca pa samo enkrat in to v najstrašnejšem trenutku, ki ga je doživela v svojem TOletnem življenju.
Bilo je za časa svetovne vojne med v3tajo v Toplici 1.1917. Med bolgarskimi četami, ki so zasedle ta del Srbije, in med srbskimi prostovoljci so se bili podnevi in ponoči krvavi boji. Nekega dne se je pojavil bolgarski oddelek v vasi Momčilovu, da bi poiskal srbske prostovoljce. Z mnogimi drugimi vaškimi prebivalci so prijeli tudi Erino Nikoličevo in jo zasliševali. Povedala naj bi, kje so prostovoljci skriti. Erina pa ni izdala ničesar, čeprav so ji
z mučenjem hoteli odpreti usta. Naposled so jc bolgarski vojaki odvedli v sosedno vas Dubovo, da bi jo tam obesili.
"Vojaki so me zgrabili, me povedli pod vislice in dali vrv okrog vratu," je sama pripovedovala. "Jaz sem se obupno branila. V zadnjem trenutku sem zaklicala v bolgarskem jeziku: 'Jaz sem Bolgarka, poročena s Srbom! . . . Mi smo vendar en narod! Zakaj se med seboj morijo Srbi in Bolgari? . . . Ignac, brat moj, pomagaj svoji sestri!"
Nato je izmučena žena, izgubila zavest. Vojaki so se spogledali in že obešeno ženo spustili na tla. Eden izmed njih se je sklonil k njej. "Saj to je moja sestra Erina," je zaklical. Poleg
njega je stal nečak Erinin. Oba sta se trudila, da bi spravila Erino k zavesti. Ko je spet odprla oči, se je znašla v naročju svojega brata.
Brat in sestra, ki sta se po desetletjih spet videla, sta imela komaj toliko časa, da sta izpre-govorila nekaj besedi. Nato je meral Ignac s svojo četo naprej. Na tako čudovit način rešena Erina se je vrnila v Momčilovo. Svojega brata, ki je pred nekaj leti umrl, ni potem videla nikoli več.
...V T«
ljo. Le redko je pridrvel mimo, kak avto, ker sem bila zelo tru-! dna, sem hitro zaspala. Kar na-j enkrat pa me prebudi glasno govorjenje1 od zunaj. Hitro skočim s postelje in k oknu.
Preko ceste je bilo že temno in kakih dvajset čevljev od najine kabine je stal velik "trailor" in krog njega so hodili ljudje, ali je bilo kaj narobe, ali pa so si hoteli samo malo oddahniti, ko so videli človeška bivališča. Ko sem se prepričala, da ni nič; hudega, sem se podala k počitku. Kako dolgo sem spala ne vem, zopet me je zbudil čuden ropot od zunaj, čisto sem pozabila na mravlje in zopet sem skočila k oknu. Preko ceste je stal avto in ljudjej poleg, a niso preveč glasni, am-j pak ponoči in na taki samoti gre človeku marsikaj po glavi.
Nekaj časa sem jih opazovala j in nato pa zopet zlezla na poste-j ljo in zopet sem začula ropot, šla j sem zopet na opazovanje, a sem' videla, da je avto odšel in z njim tudi moj strah. Zdelo se mi je, da sem ravnokar zaspala, ko sem se že v tretje zbudila. Niti dihati si nisem upala, nekaj je hodilo po najini kamrici. Prav previdno sem se dotaknila moje sosede, kij pa je bila tudi že budna. Nekaj; časa vse mirno, pa se zopet ogla-j si stopicanje. Seveda je bilo tre-; ba pogledati, saj drugače si ni-j sem upala več zaspati. Ga. Medved je imela poleg sebe na stolu j svetilko in je hitro posvetila, da bi se zver ne imela časa skriti.
Zopet sem šla s postelje, da se| prepričam, če je mogoče kaj v j drugi sobici. Našli nisva niče-j sar, ampak veselje do spanca je tudi minilo. Bilo je tri zjutraj,' namignila sem, da bi bilo najbolje, da jo odkuriva dalje. Tudi moja sopotnica je bila istih misli. Hitro sva se oblekli, spravili najine stvari skupaj in že sva bili pri avtu. Kar obstala sem, le maže vstran je stal še nek avto, raen-l da tisti katerega potniki so nama napravili toliko strahu in neprijetnosti. Koliko bolje bi bili počivali, če bi bili vedeli, da je še nekdo v bližini. Oni so spali kar na avtu, ker pa sva bili oblečeni se nisva hoteli vrniti, pač pa sva iadal,jevali svojo pot.
Koliko nepotrebnega strahu si človek napravi na poti, če ni dovolj korajžen, ali pa če nima nobenega orožja pri sebi. Moja sopotnica mi je sicer enkrat ka-

| ASSEG JOHN
15613 Holmes Ave.
I
I BERNOT VICTOR | 16001 Holmes Ave.
j B0LDIN BLAŽ 14401 Thames Ave.
1 CERG0L & 0GRINC g 412 E. 140th St.
i. Mi §Bm 4Sm
ČEBUL FRANK 14615 Sylvia Ave.
DOLENC JOHN 573 E. 140th St.
GODEC BLAŽ 16903 Grovewood Ave.
JANES JOE 632 E. 222nd St.
JAZBEC FRED 821E. 222nd St.
JANŽEVIČ JOE 542 E. 152nd St.
KUHEL MARY 16321 Arcade Ave.
KAUSEK JOHN 19313 Kewanee Ave.
Bpiippnpn
KAUŠEK LEO 15708 Saranac Rd.
KASTELIC FRANK 19300 Shawnee Ave.
KUHAR JOE 15607 Waterloo Rd.
MIJLLEC FRANK 16811 Waterloo Rd.
m-it \<m\\ wm M»wstss» m3» was» tu
M0DIC JOE 315 E. 156th St.
METLIKA JOE 14516 Sylvia Ave.
PETRICH JOE 27919 Lake Shore Blv,
PIBERNIK LOUIS 830 Babbitt Rd.
RADDELL LUDWIG 15802 Waterloo Rd.
SPEHEK JOHN 16226 Arcade Ave.
ŠKOF JOHN 1170 E. 174th St.
SOBER & M0DIC 544 E. 152nd St.
T0MAŽIČ JOHN
16821 Grovewood Ave.
TEKANČIČ ANTON 19302 Chickasaw Ave.
URBAS LOUIS
17305 Grovewood Ave.
VIDENŠEK JOHN 486 E. 152nd St.
Zakrajšek
POGREBNI ZAVOD

fflBBBlHES
Uredniku Lojzetu Pircu •O opomin!
Mary Gombach.
Rektor Viktorijan Demšar, Škof.ja Loka
Devetnajst božičnih praznikov sva skupaj pripravljala božično izdajo Ameriške Domovine. Kako ponosen si bil vselej, če je mogla iziti v povečani izdaji, kar so omogočili naši trgovci. Ne toliko radi tega, da bi se kaj zaslužilo, kot radi tega, da dobijo naročniki enkrat na leto nekaj izrednega v čtivu in obliki.
Letos Te pa ni bilo pri nas, ko smo pripravljali božično izdajo. Povsod je manjkalo Tvojega nasveta, Tvoje dobre volje, Tvojega pridnega peresa. Skušali smo tudi letos kar najlepše urediti in ozaljšati Tvoj ponos, Ameriško Domovino, da ne boš rekel, da zanemarjamo Tvoje dete, ki Ti je bilo vse na svetu.
Gotovo nas boš pohvalil . . . Upamo, da boš zadovoljen z nami in z letošnjo božično izdajo. Tebi jo posvečamo, dragi Lojze, ki si nas tako mnogo prerano zapustil in Ti jo polagamo na grob kot hvaležni sodelavci in zvesti tovariši.
JACK in OSOBJE AMERIŠKE DOMOVINE
BOŽIČ MOJ
Tončka Jevnlk
Čutim ga v tej tihi uri, spet potrkal je na duri iz detinskih dni veselih, ko Se spala je prevara. Iz jzbledelih davnih sanj sva. jaz in on že znanca stara. V tej samoti in tišini, se razgledam po globini. Mnog prijatelj se je zgubil, up se zrušil v časih tistih, božič pa le pridi k meni, vedno dražji v pesmih istih. Božič, moj prijatelj stari, k tebi duša zasanjari, kot bi me objele zopet, tople roke materine, kot bi mi prinesel košček izgubljene domovine.
Kje je preteklost — vsa sreča nekdanja, nekdaj si stavil je jaslice, a zdaj si jih sanja.
Tudi v meni prebudil je struno globoko, zadrhtela pesem božična mi je pod roko.
BOŽIČNI POZDRAVCEK
Zdaj v daljave veter divja, nese pozdrave moj'ga srca.
Pri koči ob cest; tam mi pošto j, na sveti večer jim podoknico poj!
Topel pozdravček, vsem prav od srca pošilja—Mar janca, onkraj morja!
Marjanca Kuharjeva.
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^^	SLOVENIAN MORNING
..... IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
NO. 296	* i	CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 21, 1939	LETO XLII. — VOL. XLII.
eg a Jre niste brali
iRes, tega pa še niste brali, E čeprav ste v Ameriki. Pa pro- š< sim,- berite sedaj, da boste vide- z< li, da besedo, ki sem vam jo s; dal, res držim!	c
Ob odhodu iz Clevelanda sem g obljubil, da bom v "Ameriški h Domovini" vsem skupaj povedal, kako je 'bilo na povratku v p domovino. Dolgo ste čakali na o ta moj dolg. Sedaj se ga ho- j čem pa le znebiti! Jaz se nam- h reč hočem znebiti dolga, naša ii stara Evropa pa ga še le deia s' in to za tako hude reči! Pajp pustimo to!	b
Vem, da vas vseh ne bi zani- k malo popisovanje, kako se člo- d vek vozi čez morje, ko ste že n sami tako ali tako že skusili, še k bolj zanimivo kot jaz. Vendar c bom samo malo spomnil na to, d kako je bilo, ko sem prišel na h "Normandie," ki je tedaj zad- d njikrat plula v Evropo, ne da s bi kdo kaj vedel.
V New Yorku sem bil poseb- p no vesel, ko je prišel na pred- d večer odhoda Father Slapšak, p za katerim je bilo v Clevelandu k tako žalovanje. Jaz sem se pa j -.veselil, ga ni bilo v C leve- v tandu, sicer bi ga pa v New b Yorku ne bi bilo. Vsaka reč n ima svojo dobro stran. Dolgo n časa, čeprav vsi zbiti, smo se n zvečer še razgovarjali in razne " stvari še urejevali, tako da sem r pozabil vtakniti v svoj kovček r oni prelepi trak s šopka, ki so mi ga domači pripravili na ? banketu pri sv. Kristini. Zelo \ sem žaloval za tem trakom in -p nageljčkom še sredi oceana; pa t ni nič pomagalo.	1
Zjutraj nas je pa Father i Julče spremljal z newyorškim S organistom Koprivškom na i ladjo. Kar dovolj opravka t, smo še imeli, da smo vse uredi- ( li. Prišli smo še dosti zgodaj, c zakaj zato stvar sem pa kar siten. Držim se kranjskega pre- 1 govora: "Bolje je držati kot j« loviti!" Toda kljub temu, da ] smo skoraj držali to našo Nor- ] mandijo in svojo kabino, bi na- ] ma z g. Ovnom najina kabina ] kmalu ušla. Kako pa to? Ko < prideva v kabino, za katero sva j se že v Clevelandu zgovorila pri , g. KollandrU in je bilo vse najlepše urejeno, pa prineso prtljago še nekega tretjega, kot da ■ bi ga naprosila. In tako sva morala čakati kot duše v vicah, kdaj se bo tisti tretji prikazal. In res—prikazal se je šele po odhodu iz luke.
Tedaj je bilo pa še hujše de-ževanje z besedami kot preje—' ko se je dobri g. Julče poslovil. Odkrito povem, g. Julče s slovesom kar kratko naredi— toda hudo je bilo vsem, ko smo se ločili. Poslovit se je prišel tudi g. Anton Šubelj.
Toda ta naš tretji pa mi .je vzel zadnji pogled na newyor-ško luko, zakaj dopovedati mu je bilo treba, da sva si midva želela imeti ravno zato turistični razred, da bova sama v kabini. Mož je bil začetkoma malo trmoglav, jaz pa tudi. In čeprav je bil Abrahomove sorte in še ne prestar, se je le vdal in šel iskat drugo kabino. Tako Smo rešili ladijsko domovino.
Drugi dan se mi je pa ta Noe T še lepo zahvalil, da sem ga opo- m zoril na to, ker je dobil čisto A samostojno kabino. Pa tudi si- ) cer je naslednje dni kar rad y govoril z menoj. Tako vendar- ^ le nismo bili skregani.	L
Neko jutro pa kar začudeno y pogledam, ko sem prišel ravno m od maševanja—zalepko na svo- i ji mizi. Zagledam: Radiote- ] legram! Odkod neki? Odprem -4 in vidim, da mi v lepem sloven- A skem jeziku pošiljajo še enkrat ) pozdrave na Normandijo moj $ brat Jože in vsi ostali sorodni- A ki. Res, istih misli smo bili te- j daj vsi. Drug na drugega smo f mislili in se še sredi oceana ne- A kako poslavljali, kot smo se na 1 clevelandskem Central kolo- y dvoru. Tak brzojav, katerega A hranim kot ljub spomin na L drage, je nekaj dragocenega v sredi neizmernega morja. d Kar prehitro so minuli dnevi L prijetne vožnje čez ocean. Te- T daj niti malo nisem čutil kake fl potrebe, da bi oddajal grunte Jj kot v Ameriko grede. Morda " je pa Normandija na zadnji -vožnji hotela biti posebno do- ^ bra do svojih potnikov in je ^ morje nekako sočuvstvovalo z njo, da sta nam oba dala lep
mir. Morda sta si mislila: 1
s
"Saj greste itak v strašen ne-mir in naravnost v žrelo voj-ne! '
In res te težke slutnje so nas s že obdajale, ko smo se oddalje- c vali od angleške obale, še bolj 7_ pa, ko smo stopili na francoska tla, kjer se je že opazilo mrz- 1 lično nervoznost in nemirnost. 1 Pa smo rekli: "Kar bo, pa bo! z Sedaj smo že na suhem." In mahnili z roko, kot da bi nas ^ vse skupaj nič ne brigalo. To- 1' da presneto resno je vsak v sr- -cu mislil na bodočnost.
V Parizu smo bili zares vese- 2 li, ko nas je z nekaterimi dru- 1 gimi Clevelandčani pričakal na -kolodvoru St. Lazare g. Kol- i lander in nas takoj odpeljal v 1 hotel, kjer je sam stanoval. ' Hvaležni smo mu bili vsi. Saj t smo tako zvečer še nekaj mo- j gli poklepetati, predno se ločimo— morda za vedno. Prav ] prijetno je bilo.	i
Po večerji pa je imel vsak že i vnaprej napravljen načrt—za- ] to smo se razšli. Mi, g. Oven, Plevnik in jaz smo najeli taxi 1 in se odpeljali na Montmartre, i kjer je francosko narodno sve- ; tišče in vedno izpostavljeno sveto Rešnje Telo v monštran-' ci, ki je nad dva metra visoka (okrog devet čevljev). In je iz samih zlatih ter srebrnih odli-
■	kovanj, katere so darovali 1 francoski častniki ob koncu
svetovne vojne 1918 leta. In prav v tej cerkvi sem ta večer ; videi nekaj vojakov in enega
■	častnika klečati ter moliti kot 1 pred leti že večkrat tako vzgle-L dno in zatopljeno, kot da bi ' gledal svetega redovnika pred ' seboj, ne pa človeka, ki je sredi
-	najresnejšega življenja. In res,
-	hvala Bogu, francoski vojaki B niso najslabši. Tudi so spozna-1 li, da vzrok vsega gorja na sve-3 tu ni v političnih zapletljajih
samih, temveč v korenini, iz ka-
w
jI etnična zgodba
tere vse to pride—v tem, ko so o državne oblasti iz javnega živ- v ljenja odtrgale Boga. Zato be- d lemo te dni, da so francoski li- n sti prinesli posebno poslanico francoskih častnikov, podčast- ^ nikov in vojakov s podpisi, in ^ sicer poslano s fronte na fran- ^ coski narod in na oblast s pozivom: "Državi vrnimo nazaj ^ Boga!" in hočejo, naj bi časo- . pisje ravno o obnovi krščanske ^ morale in vere najbolj resno « začeli pisati.
o
Naslednje jutro smo pa do- ^ bili na kolodvoru v brzovlaku, ki nas je v Ljubljano pripeljal r —prav udobne prostore. In tako udobno smo se tudi peljali ^ zlasti še, ko smo bili obloženi po dobroti ameriških rojakov ^ —ime sem res pozabil—še s '. francosko limonado za žejne trenutku na vlaku. In prav je r bilo, da smo se že v Parizu s g tem založili, zakaj v Nemčiji r je bilo vse to strašno drago. ^
Večerjali smo seveda že v , Nemčiji. Toda ni bilo nikak- j šne izbire, kot smo jo sicer navajeni. Nekaj krompirja in ne- s kak "zos" in nekaj kruha, ki je j podplatom podoben—in še to , tako drago! Jaz sem k sreči imel še štiri' marke iz lanskega
•	leta, ko sem potoval po Nemči-
' ji in Franciji. Zato sem jih te-
-	daj porabil. Nekateri pa niso l imeli nobene marke—za te je s bilo pa hudo odšteti kar dva
-	dolarja za tisti "zos." Res, te-i daj so pa v zos padli. Zdi sje i pa, da bodo Nemci tudi padli v i še večjega.
r Kmalu nato pa pride mimo
*	kupe j a stevard in nosi v rokah t klobuk, ki ga je "neki" gospod
-	pozabil v jedilnici. No, pogle-i dam, čigav naj bi bil. Pa mo-3 ram reči, da je ravno meni ni i bil umerjen, zakaj jaz sem ga
pozabil v jedilnem vozu. To je :i bil pa še amerikanski spomin, .- zakaj tam sem se odvadil nositi i- klobuk. Ta fant je bil še po-h šten. Zato sem mu dal še ne-i- kaj nemškega drobiža, ki mi je
ostal. Tujo valuto itak ni bilo vredno dajati, ko še ameriški dolar ni bil več vreden kot dve marki.
Kmalu za njim pa je prišel drugi stevard, ki je nosil v mali košari steklenico limonade. Tedaj sem mu pa rekel: "Poglej-semkaj. Tu imamo limonado, ki je bila kupljena v Parizu. Večja) steklenica je; boljša kvaliteta in še cenejša kot vaša. Zato ne kupimo nič." In on je odkritosrčno rekel: "Imate prav. Saj je res tako."
Vprašal sem ga: "Ali vi resno mislite, kar ste rekli?"
"Prav zares," je odgovoril, potisnil prst na usta in odšel.
Razumeli smo vsi, kar smo že preje vedeli, koliko je ura na nemških tleh.
Drugega posebnega na vlaku j nismo več doživeli, razen da niso pustili na švicarsko-nemški meji neki mladi Angležinji potovati v Innsbruck in so jo vrnili, čeprav je reva tako jokala, da bi se še kamenu smilila.
Na Podroščici so bili pa carinski uradniki tako galantni, da bi lahko vpričo njih milijone mark odnesli iz Nemčije, če bi jih imeli. Sicer bi se pa tudi ne
d
mogli z njimi dosti pomagati, ker so že kapitulirale.	£
Tako smo z največjim vese- .. ljem zadihali gorenjski zrak in z očmi objeli svojo domovino, ^ ki se je kopala v zlatih sončnih j žarkih ravno po prestalem dež- ^ ju.	r
Sedaj seveda pa živimo tukaj v vsak kakor more in mora. Morda vas pa le zanima, kako je 0 sedaj pri nas. Pa še o tem ne- r kaj besed in dejstev.	r
Kar se tiče vojne, živimo vsi r v negotovosti. To je edino pra- j . vi izraz. Vendar pa se radi te j negotovosti gotovo pripravlja- j mo. V Ljubljani kot drugod se r delajo razna zaklonišča in j, , skrivališča pred napadi iz ra- v . ka. Pripravlja se vse, kam bo j, odpeljati otroke za slučaj voj- \ j ne. Silne skrbi Imajo matere— c . matere, pa tudi očetje. Zdi' se : tudi, da neke tajne sile delujejo j . pri nas za to, da se ne bi nič , ■ branili, če bi bilo treba. Vsak
-	seveda lahko razume odkod , pride vse to. Uničiti se hoče ,
-	zavest samoobrambe. Zal, da ] i mnogi naši ljudje nasedajo. ] i Draginja se je začela zelo
i. huda. Zlasti se pozna pri mo-3; ki. Kako bo z mnogimi druži-„1 nami vnaprej, ko še doslej niso videli v hiši kruha kot morda parkrat na leto? Sploh se vse draži. Kajpada, tudi bencin. I Ta bo pa lahko že kmalu na i karte. Mnoge tovarne so odpo-j slale delavstvo domov ker ne j dobivajo surovin. Tako se je še s tem gorje povečalo. Sicer pa je tudi drugače vse zastalo. Ljudje kar veselja nimajo delati, ko ne vedo—čigavo bo.
Vendar pa kljub temu še upamo na—boljše. Saj Bog Kranjca ne bo zapustil in slovenskega, naroda he more zavreči, ko je vendarle ta narod že toliko storil za čast božjo, čeprav ima polno slabosti. Pa še vi v teh skrbeh našega rodu, j na nas ne pozabite in mislite, i kako bi bilo z vami, če bi bili na našem mestu.
V	stari domovini je živel bo- ki gat kmet. Imel je veliko stano- n: vanjsko hišo in obsežno gospo- c1 darsko poslopje. Velik hlev, za v: 20 glav živine, posebno velik hlev T pa je imel za ovce. Imel je lepe pi vinograde in krasno polje in tra- m vnike. Vse najlepše in najboljše st njive ali travniki vse je bilo M. ir
sc
To bogastvo in blagostanje jih je pohujšalo, pozabili so na Bo- ^ ga, na čast in poštenje. Dokler "' so imeli niso poznali ne petka ne svetka, kadar jim je pa zmanjkalo, tedaj pa je bil v hiši prepir in n, tepež. Vsak človek bo vedel, da tako življenje ne pelje do dobre- p ga konca. Ljudje so celo govori- n, li, da je to kazen božja, ker sta oče in sin po krivem prisegla. Pijančevanje in preldinjevanje je ^ bila njih vsakdanja molitev.
V	poletnem času, ko so.se ostali kmetje z-godaj odpravljali na v delo, so pri M. spali, da jim je ^ živina mukala v hlevu. Bilo je ,
i
neke jesenske noči, ko je nastala huda nevihta —neurje in deže- ^ valo je vso noč. Seveda, da v ta-
n
kem vremenu bo vsak skrben ,
h
gospodar pogledal krog svojega doma. Pri M. pa se ni nihče brigal, * po pre vpiti no£i so v|si trdno spali. Ovčji hlev je bil zelo na nizkem , in v bližini potoka, voda je na-rastla in je pri oknih drla v hlev,
D
da so vse ovce potonile, ko so lju-lje pritekli na pomoč, je bilo že . prepozno — vse ovce so potonile razven ene, ki se je bila nekam
n
višje obesila.
Torej potonilo je preko 100 ovac, a ta nesreča ni bila za M. ž' nič. Sosedje so se sicer zgražali t: nad temi lenuhi, ker drugega pač ji niso mogli. Torej pri M. so zače- d ' li naraščati dolgovi. Najprej so n 1 izpraznili hlev, v katerem je bi- j lo navadno do dvajset glav živi- k ne, sta ostali samo še dve mršavi v 1 kravi. Na slabo obdelanih nji- 1 vah je prav malo zrastlo. Upni- p ' ki so pritiskali vedno bolj. Ni bi- j ' lo dolgo, pa je bila naznanjena o ' dražba M. posestva.	c
! Kupci so prišli od blizu in da- £
' leč, ker vsak je pričakoval, da bo h
:-----g
: Sedaj, ko vam to pišem, je še ' vse dobro in Boga prosimo, sa-! mo da bi tako ostalo in čeprav ^ 1 bi bilo še kaj hujše—samo da
T
bi ostali na svojih domovih. To > je sedaj naša isrčna želja in
-	prošnja do Boga. Vnaprej ne
-	vemo nič!
3 Gotovo pa vsi želimo, da bi a mir čimpreje zavladal na sve- ] e tu, kamor je mir prinesel naš ;
Gospod in se tega o božiču spo- ' a minjamo. Toda svet tega miru ne mara—zato ga pa ljudem e tudi dati ne more. Zato pa se e o božičnih dneh vsi še s to p le j -r šim srcem ob jaslicah zgrnimo in prosimo za ves naš narod in za ves svet: "Jagnje božje, ki odjemi ješ grehe sveta—podari ie nam mir!"
g In tega pravega miru tudi jaz želim vsem dragim rojakom po vsej širni Ameriki, zlasti pa d še vsem znancem po Clevelan-o, du in drugod in jim ne bom 'a mogel osebno pisati, u, j In Bog daj, da bi ta mir in e, j sreča spremljala vse tudi v noli vem letu 1940!
Pozdravljeni in Bog z vami!
kaj poceni kupil. Nabralo se je na dvorišču precej ljudi in nam otrokom se je zdelo, da je bilo vse nekam veselo in praznično. Tisto klicanje: "Kdo da več?" je pa nekatere zelo bolelo, posebno nek star stric, ki je prišel iz Trsta, je milo jokal in tarnal: "O, moja nesrečna rojstna hiša, kaj so iz tebe naredili ?" Pri odhodu pa je zaklical: "Z Bogom in nikdar te i*2 maram več videti v tem -stanju žalosti in razdejanja!"
Obrnil se je k nam otrokom in nam nekako svečano rekel: "Otroci imejte to za vzgled kam pripelje kletvina in pijančevanje."
Vsa gospodarska poslopja so pričeli podirati radi varnosti, ker je bilo vse v tako slabem stanju, da se je bilo bati, da se bo vsak čas podrlo. Tudi edino kra-vico, ki je še ostala pri hiši, so morali premestiti iz hleva. V hramu, kjer so nekdaj stali sodi polni vina in žganja, tam je sedaj stala uboga kravica mecl razbitimi sodi. Torej ostala je še samo hiša in še tista v tako slabem stanju, da so jo na občinske stroške malo popravili. Kako žalostno je bilo pogledati sedaj ta nekdaj tako bogat dom, prej so imeli najlepše voli v vasi, a sedaj pa je ostala samo še uboga kravica, ki je komaj še vlekla voz in gospodar pa je moral hoditi poleg nje, da je držal oje, da jo ni tolklo po nogah.
Mrzlega zimskega dne priteče žena k nam in prosi mojega očeta, da naj gre pogledat kaj neki je kravi, ker noče več jest in videli so, da krava ni imela nobenega zoba več. To edino kravico je imel sedaj,' nekdaj mogočni kmet, da kadar je bila sila največja, jo je napregel in peljal v Trst nekaj drv, da je lahko kupil najpotrebnejšega živeža. Ko je tako zopet naložil drva in jih , odpeljal proti Trstu, mu je na cesti krava omagala in poginila. Sedaj pa, ko ni imel krave, je re-i kel, da tudi voza ne potrebuje in ga je prav poceni prodal.
Vsak Človek na njegovem mestu bi se zjokal, ni tega storil on, krenil je v gostilno in se tako ^ napil, da je privriskal domov.
Njemu je resnično veljal prego-^ vor, ki pravi: "Pijanec se izpre-obrne, kadar se v jamo zvrne."
i	Srečno, veselo in blagoslova
-	polno novo leto želim vsem, po-s	sebno pa tistim, ki jim je božič
-	res pri srcu.
r	„
Mladih dni spomin
Zopet se je približal božični čas. Nikdar tekom leta se tako ne spominjamo mladih dni, kot ravno o božinčem času. Sedaj se spomnimo kako smo postavljali jaslice, kako šta nas oče in mati učila, da mora biti za božič vse lepo pospravljeno in počiščeno v hlevu pri živini, po dvorišču in tudi v naših dušah mora biti počiščeno, zato so nas v adventnem času priganjali k sv. zakramentom.
Prav dobro se spominjam nekega večera pred božičem. Pri nas se je večkrat ustavil neki krošnjar, prodajal je šipe za okna in pa dežnike je popravljal. Bil je pri nas čez noč teden pred božičem, zvečer smo sedeli pri gorici peči in se pogovarjali. Mož je bil doma iz Tolminskega in je znal pripovedovati prav lepe pravljice. Kar nam pove: "Jutri grem pa domov, da bom na sveti večer doma pri svoji družini, da ne, bo zopet tako, kot je bilo la-m."
vrata zaklenila in sem si mislila, enega že imam, nato pa vzamem očetovo puško in grem nad hišo v podstrešje, odprem okno in čakam ter gledam kje neki je drugi obiskovalec.
Ko prvega le ni bilo iz hiše in se je tudi slišal šum, je ta drugi poskušal vdreti vrata, a ker so bila dobro zaklenjena, je šel proti hlevu, da, bi tam dobil, da bi si odprl vrata. Dobila sem ga na cilj, puška poči ... on pa bolestno zaječi, kajti zadela sem ga v nogo, da je padel v sneg. še sem čakala, če je mogoče še kdo v bližini, a ker ni bilo nobenega glasu, sem tako čakala s puško v roki, da so prišli naši domači domov od polnočnice."
"Očetu sem povedala kaj se je zgodilo, šla sta s hlapcem ven iskat ranjenca in res sta ga dobila v snegu. Prinesla sta ranjenega roparja v hišo vsega pre-mraženega ter sta ga položila k spečemu tovarišu. Rečem vam, da pogled na opečenega je bil strašen. Oči so mu bile otekle in obraz; v,es v mehurjih. Oče so se
prva ljubezen in nedosegljiva v sreči. Ni čudno, če jo pesniki opevajo. Ti ne veš, kako ga ljubim—do blaznosti!"
Bila sem ji skoro nevoščljiva. Nekaj časa po tistem dogodku, kq sva zopet nesli kosilo, sem jo pa vprašala, kako kaj Ivan? Pa mi je povedala, da ga še ni videla od tistega večera. Zla slutnja se jo je polotevala, pa pravi:
"Marija, ali ti verjameš v sanje? Ne veš, kako strašne sanje sem imela ponoči. Sanjalo se mi je, da se je iz našega gnojišča dvignila velikanska kača; glavo je imela, kakor kakšno tele in kako je sikala proti meni in v tistem trenutku pa je prišel mimo Ivan in tista malopridnica, ki je lahko vsako uro ponoči srečaš. Peljala sta se mimo mene, roka v roki in se mi smejala." Povedala mi je, da jo zelo skrbi, kaj neki naj bi pomenile take sanje. Potolažila sem jo in ji priporočila, da naj pomoli k egiptovske-
Kaj pa je bilo lani, smo ga vprašali. Pa pravi: "Povedal vam bo mresnično zgodbo, katero sem zvedel lanski božični večer. Bil sem s svojo kupčijo po Štajerskem, na Pohorju. Snežilo je noč in dan. Ostal sem bil visoko v hribih ih nisem mogel v dolino, da bi bil šel domov. Ostal sem več dni pri dobri družini, ki je lastovala veliko posestvo. Snežilo je tudi na sveti večer tako, da nihče ni mogel k polnočnici v dolino. Ko smo zvečer odmolili tri rožne vence, smo posedli krog peči, kot sedaj. Babica, pa se vsedo na zapeČek in pravi:" Stara sem že osemdeset let, pa se Še prav dobro spominjam kako je bilo na sveti večer, ko sem bila stara 15 let."
Jaz jo pa hitro povprašam:" Mati povejte nam kaj pa je bilo, ko ste bili stari 15 let." ženica se malo popravi v zapečku in pravi "Ko sem bila stara 15 let, je bilo na sveti večer tudi snežno, a ne takoi kot je nocoj. Oče in mati sta rekla, da gresta k polnočnici, hlapec je bil pa bolj boječ, je hotel pa tudi z očetom. Kdo naj bo sedaj pa doma za varuha, vprašajo oče in mati. Jaz, ko sem videla, da nihče noče ostati doma, sem pa rekla: "Bom pa jaz." Oče še malo pomišljajo, pa te ne bo strah. Jaz sem jim povedala, da pametnega in pogumnega človeka ni treba biti nikdar strah." Oče pravi: "Ti si pa korajžna!"
Bila je ura deset, ko so že odšli, kajti do cerkve je dobri dve uri hoda, jaz sem za njimi zapahu i!a vrata in se vsedla k mizi in čitala knjige o Jezusovem rojstvu. Pol ure po odhodu domačih, že zaslišim trkanje na vrata. Stopila sem v vežo in vprašala: "Kdo je?" Ne znan glas mi pove: "Lepo vas prosim odprite mi, namenjen sem domov, pa sem se izgubil v teh hribih. Zebe me, prosim odprite mi." Jaz lepo odprem vrata in v hišo vstopi velik in bradat mož, da sem se ga kar ustrašila- Vsedel se je k peči in se delal, kot da ga strašansko zebe. Jaz mu pravim, ker vidim da vas zebe ali mogoče želite, da vam prinesem gorkega mleka, da se malo segrejete. On pa mi pravi, le skuhaj ga, pa velik pisker, ker sem tudi zelo lačen. Šla sem v kuhinjo in pustila vrata malo odprta. Ko sem pristavila lonec z mlekom, sem pa šla lepo po tihem pogledati kaj neki dela moj ne povabljen gost. On pa je stal pri oknu in govoril polglasno skozi okno: "Malo še potrpi odzunaj, je samo dekle doma in lahko delo bo in tudi plena veliko. Sedaj kuha mleko in ko ga bo prinesla, jo zagrabim in zvežem in tebi odprem."
"Jaz sem si pa mislila, mož zmotil si se. Grem nazaj in naložim še drv, da je mleko močno vrelo, nato pa ga nesem njemu in ko je on gledal kako bi me zgrabil sem mu pa jaz vrgla polno skledo vrelega mleka v glavo. Skočila sem ven in hitro vežna
takoj podali na sodnijo oziroma k orožnikom v Celje. Krog desete ure so že prišli orožniki z vozom, da so odpeljali oba roparja najprej v bolnišnico in nato pa sta dobila tudi zasluženo kazen."
"Tudi jaz sem bila klicana na sodnijo in gospodje sodniki se kar niso mogli načuditi moji hrabrosti, končno so pa sklenili, da dobim 500 goldinarjev za moje junaštvo in ker sem pripomogla vjeti dva zloglasna roparja, ki sta bila strah ljudem na Spodnjem štajerskem. Tako je pripovedovala ta ženica in jaz ji verjamem je rekel krošnjar."
Mi otroci smo pazno poslušali zgovornega moža, občudovali junaštvo mlade deklice in na sveti večer nismo hoteli ostati doma, boječ se, da bodo mogoče tudi k nam prišli roparji. Gotovo si bo slednji izmed čitateljev Ameriške Domovine, ko bo to prebral mislil: "Ta je bila pa korajžna."
Vesele božične praznike in srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 1940 želim varh vsem,
Jacob Resnik. -o--
Ob spominu na žalosten dogodek
"Ni jih večjih bolečin, kot v nesreči srečnih dni spomin." Ta pregovor spada k moji žalostni, a resnični povesti o trpljenju mlade in dobre vaške deklice, ki jo bom opisala za božično izdajo.
Deklici je bilo ime Marica. Bila je moja najdražja prijateljica iz mojih srečnih mladih dni. Še sedaj se mi krči srce, ob spominu na tisti žalostni dogodek. Bili sva iste' starosti in se še kot otroka skupno igrali. V šolo sva hodili skupno in tako sva skupno tudi rastli.
Bilo nama je 17 let, in obe sva bili čvrsti, čeprav sva zrasli v pomanjkanju, kot hčere slabo plačanih delavcev. Vseeno pa sva se veselili brezskrbne mladosti. Nosili sVa kosilo vsak dan v pol ure oddaljeno tovarno, kakor so tudi druga dekleta nosila svojim bratom, očetom; žene so nosile svojim možem, kar nas je bilo v tovarniške okrožju.
Nekega dne me je že na cesti pričakovala Marica vsa vesela in srečna, ko sva nesli kosilo, pa me vsa radostna vpraša:
"Marija, pa ti poznaš tistega lepega Ivana?" Ko mi ga je imenovala, sem takoj odgovorila, da ga poznam. Hitro je povzela:
"Veš, Marija, tisti je pa moj in tudi ostane."
"Včeraj sem bila pri teti," je nadaljevala. "Bolj pozno sem se vrnila, pa me je že čakal na cesti. Vsedla sva se na klop za hišo. Nikakor ti ne morem povedati, kako je bilo lepo. Nikdar mi ne bo šlo iz spomina. Ne veš, Marija, kako lepa je
mu sv. Jožefu, da bi se vse dobro izteklo.
Bližali so se božični prazniki in Marica me je vprašala, če pojdem k polnočnici. Rekla sem ji, da naj kar pride in bova šli skupaj. Ko sva bili že na cesti, pa se mi nenadoma vrše krog vratu in milo zajoče, da so mi od strahu kolena klecni-la. In mi ji v joku razložila sVoje razmerje z Ivanom.
"Kaj naj naredim," je vpra-' šaje tožila, "kar v Savo bom skočila, jaz si ne upam1 tega preživeti, kaj bodo rekli naši in drugi ljudje? Ivan me pa niti ne pogleda več. Marija, jaz nisem tega zaslužila, saj sem bila vse skozi poštena. Poglej druga dekleta, ki vedno hodijo okrog s fanti, pa se jim ničesar ne pripeti."
Rekla sem ji, da jo resnično čaka veliko trpljenje, a na samomor pa ne sme misliti nikdar. "Ali ne veš, da kadar je sila največja," sem jo tolažila, "je božja pomoč "najbližja. In tako bo tudi pri tebi." Tako sva prišli v cerkev, obe objokani, ker se mi je tako smilila in sem vedela, da je to storila le v mladostni agoniji.
Ko sva se zopet vračali proti domu, me zopet vpraša:
"Ali ti veruješ, da če kdo pade na božično noč, da tekom leta umrje? Ko bi vedela, da bi umrla, bi pa takoj padla."
Sam obup je govoril iz nje ves čas. Tolažila sem jo, naj nikar ne obupava, saj ni prva; dobro bi pa bilo, če bi bila zadnja.
Dosti je morala pretrpeti doma; ljudem se je smilila, ker ro vedeli, da je bila dobra in poštena deklica. Kasneje se je zvedelo, da tisti fant ni bil nič prida. Ko sve tako zopet prišli skupaj, mi je povedala, da je govorila z Ivanom in da mu je povedala, kako je z njo, pa mi je povedala:
* "Ali veš, kaj mi je rekel ta hudobec, da njega sploh ne briga, kaj in kako je z mano. In da on sploh ne mara zame in da ima že lepšo zbrano. In veš
kaj sem mu rekla v vsej svoji bridkosti: ' Da naj bo proklet na veke in naj ga moja kletev spremlja povsod.' Povedala sem mu tudi, da večje krivice ne more narediti največji hudodelec, kot jo je napravil on meni."
Neznosno trpljenje in žalost sta jo skoro uničila. Iz tako krasnega bitja je nastala suha in nadležna. Ko je rodila, je otrok takoj umrl, ker je bil ves prevzet materine žalosti in skrbi. . Ona pa se je čez par let omožila in dojbila enega najboljših mož v vsej okolici. Ivana pa je spramljala Maricina kletev do groba. Njene sanje so se bile uresničile, ker Ivan v resnici ni bil boljši od kače.
Ni bila še kupa trpljenja polna dovolj, pa je še iz same hudobije vodil mimo Maricinega doma drugo malopridnico, ker sta oba vedela, da s tem bi spravila Marico skoro do obupa. Bil je odpuščen od dela in se preselil v druge kraje in znjim je šla tudi tista malopridnica, ki si je tam nekje, v njegovi bližini dobila službo. Kmalu nato pa je svojo gospodinjo okradla in ker so orožniki dobili vse stvari, ki so bile ukradene pri njej, so jo odpeljali in skozi vso vas je morala nesti ukradene stvari na rokah, da so jo vsi ljudje gledali. Saj so ji tudi privoščili.
Govorili so, da jo je Bog kaznoval in da je bila to dosti večja sramota kakor Maricina. Pa navzlic vsej tej sramoti, se je pozneje omožila in je dobila za moža nekega divjaka, ki jo je večkrat pretepal in celo na dom je pripeljal take kot je bila ona, da je morala vse to mirno gledati in molčati, ali pa je bila pretepena. Imela je par sinov, ki so tudi kradli kakor je ona. Prokletstvo je sejala in ga je tudi žela.
Tudi Ivan se je oženil in v par letih je dobil jetiko in je ležal dve leti,v silnih bolečinah. Veliko je trpel in, največ pa zato, ker je vedel, kaj je naredil tako dobri deklici. Štirinajst dni je umiral, pa ni mogel za-tisniti svojih1 oči. Pošiljali so po Marico, a.je vsakemu povedala, da on še od daleč ne bo toliko pretrpel, kakor je no radi njega. Zadnje njegove besede so veljale Marici, ki jo je prosil odpuščenja.
Par let za njim pa je umrla tudi njegova žena za isto boleznijo, ki se jo je nalezla od nje-
BOŽIČNE MISLI
Kot, da se od misli lepe stroj razvnel je, zunaj vstaja mraz božični, v duši cvet razcvel je.
Hiti stroj, da drage volje dalje več ne bo dosežen, daj zapelji me pred hišo, prav pred duri vežne.
V oknih naših zdaj ledeni cveti so se razcveteli, tam za njimi smo otroci včasih dneve šteli.
Vsi v nemiru božič sveti smo pričakovali, šla sem, dnevi pa detinski tamkaj so ostali.
Morda skriti so po kotih, kje na samem, šla bi tja, da njih utrinke, zlate še ujamem.
Tončka Jevnik. -o-
V spomin Mary Petek
(Ob petletnici smrti)
Pet let te že krije hladna zemlja. Pogosto se te spominjam, draga prijateljica. Spominjam se te, ko si bila še zdrava in vesela, kolikrat sva se pogovarjali, ko si me vodila po svojem lepem vrtu in mi razkazovala neštete cvetke, tvoje in moje ljubljenke.
Saj jih je bilo vse polno od zgodnjih tulipanov pa do poznih krizantem. Vselej sem odšla z lepim šopkom cvetlic, katere si mi podarila pri odhodu. Še pridi, si me pogosto vabila in vselej sem se rada odzvala, li in potolažili ali razložili dru-li in potožili ali razložili druga drugi.
Nepričakovano te je zajela bolezen ter te objela z vso močjo. Nerada si se uklonila in kako tudi ne! Saj te je družina tako potrebovala. Zdravje se ti je zboljšavalo in zopet slabšalo kakor, da^e bolezen s teboj poigrava. Nikdar nisi tožila v svoji bolezni. Videla sem, da trpiš, a trpiš voljno in brez pritožbe zaupajoč v nebeško Mater, katero si goreče ljubila in upirala pogled ter tam nabirala moči v. svojem trpljenju.
Bližali so se božični prazniki, čas, ki se ga vsak kristjan veseli—prihod Odrešenika sveta —rojstvo božjega Deteta. Tedaj je tvoja duša poletela v ne-, beški Betlehem k Jezusčku
?a. Ostala sta dva nedolžna )tročička, ki sta se morala po-coriti za grehe svojega očeta. Tako se je izpolnila kletev zapeljane dobre deklice.
Končno pa želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem čitateljem Ameriške Domovine, posebno pa najinim prijateljem Viktor in Sofie Šimenc.	Mrs. Modrijan.
Ko so svetonočne lučice zabrle-le pri jaslicah in zvonovi zapeli božično pesem, si ti ležala mirno v krsti. Sij milobe je ožar-jal tvoj obraz in kako tudi ne, saj je duša uživala svetonočno Glorio v novi domovini.
Draga prijateljica, veliko si prestala v živ j len ju in veliko trpela. Upam, da si dospela do cilja, ki si ga želela—v nebeški raj. Dopletena je krona trpljenja, prestane vse skrbi. Naj se raduje tvoja duša pri Bogu. Počivaj sladko in večna luč naj ti sveti!
Frances Pire.

Betty Louise je bila rojena 20. februarja 1939 ter je tehtala ob rojstvu samo pet funtov. Zdaj tehta 24 funtov. Poskusili smo mleko vseh vrwt za njo, toda nobeno ji ni prijalo in zato smo končno poskusili
LYON DAIRY MLEKO Ta slika je zdaj rezultat tega hranjenja.
Mr. in Mrs. John Zadnik,
16405 Trafalgar Ave.


Betty Louise Zadnik
Slovenska mlekarna
ANTON ZNIDARŠIČ
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi
PLESEC'S SERVICE STATION
BATTERY SERVICE
16901 Waterloo Rd., vogal E. 169th St.
Brezplačna božična darila
Vesel božič in srečno novo leto vsem odjemalcem ter tukaj in v stari domovini sorodnikom in gasilcem v Podturnu želita
MR. in MRS. LOUIS ZDESAR
TRGOVINA Z ŽELEZNINO in
ELEKTRIČNIMI PRODUKTI 687 East 200th Street
Vsem gostom, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
JOSEPH WALLAND
15507 Saranac Road
RESTAVRACIJA in GOSTILNA
Najfinejši likerji, legalna vina in pivo
Vesele božične praznike in srečno novo leto vserti odjemalcem želi
JOSEPH KAPLER
SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA 952 East 207th St.	KEnmore 0920-J
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijatelje min znancem želi
ACME DRY CLEANING
FRANK JUREČIČ " 672 East 152nd Street
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi
FRANK IVANČIČ
DELIKATESNA TRGOVINA 15416 Saranac Road
Najfinejše in vedno sveže blago — Cene nizke
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom in prijateljem želita
MR. in MRS. MIKE P1NCULICH
SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA 23931 St. Clair Avenue
Najfinejši likerji, pivo in vino Izvrstna domača kuhinja
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem želi
FRANK KOCIN
PAPIRAR in SOBNI DEKORATOR 730 E. 160th St.	MUlberry 3229
Garantirano delo, cene nizke
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi
ANTON GUBANC
Slovenska modna trgovina s polno zalogo perila, blaga in obleke BLAGO TRPEŽNO	CENE NIZKE
16725 Waterloo Road
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem prijateljem in znancem
1166 East 60th Street
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem!
JOHN DANE
SLOVENSKI BRIVEC 15614 Waterloo Roa,d
Vesel božič in srečno novo leto želi vsem klijentom in prijateljem
15813 Waterloo Rd
Zavarovalnina proti požaru, nesrečam in nezgodam. Posredovanje pri prodaji hiš in zemljišč Naše posle izvršujemo z vso natančnostjo, točnostjo po željah onega, ki se na nas obrne.
Zastopnika: John Rožanc in Gene Allgire
FRANK SERSHEN, lastnik
15714 Waterloo Rd
vogal E. 158th St
želi vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želita
Vedno sveže in doma presušeno meso najboljše kvalitete.—Vsa grocerija po najnižjih cenah.
787 E. 185th St
KEnmore 2765
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi
WINERY
15322 Waterloo Rd
Velika zaloga najfinejših doma izprešanih vin. Zalagamo s pristno kapljico naše gostilne, narodne domove ter prodajamo vsevrstno vino na drobno. Kozarec dobrega vina vas naredi srečnega in veselega. V iskreni zahvali velike naklonjenosti v tekočem letu se toplo priporočam za poslugo naše izboril e kapljice v ldtu 1940.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želita vsem gostom in prijateljem
SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA
641 E. 185th St
KEnmore 5033
Najfinejši likerji, pristna vina in izborna domača kuhinja
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIM VSEM STANOVALCEM V 23. VARDI
COUNCILMAN 23. VARDE
Vesele božične praznike ter srečno novo leto želimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, tukaj in v stari domovini
LOUIS in MALČI OSWALD
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA 17205 Grovewood Ave.
že prej omenil, za zajtrk je bi-J la ena zemlja in skodelica kave,' za kosilo 10 krajcarjev in za
v	•	'
večerjo zopet ena zemlja in malo kave. Na pasu sem moral napraviti vsaka dva tedna; novo luknjo. Večkrat me je] poklicala soseda in me vprašala, kako se mi kaj dopade učenje. Bila je zelo prijazna ženska.
"Izvrstno," sem ji odgovoril, "samo, da bi imel malo več hrane," sem ji v strahu pripomnil, ker sem se bal, da ne bi zvedel mojster.
Ko sem ji tako razložil moj položaj, me je pa še večkrat poklicala in mi dala jesti, če jim je kaj ostalo od večerje, zakar sem ji še danes hvaležen. Moj mojster pa ni tako stradal. Opoldne in zvečer, če ni šel v gostilno, sem mu moral pa jaz prinesti, kar je stalo 50 krajcarjev. Imel je dve kokoši, na katere je posvečal več pozornosti, kot pa name. Vsak dan sem jih moral spustiti na zrak za par ur. Seveda kokoši nismo bili omenili v pogodbi, ampak tolažil sem se z mislijo, če bom kdaj strojevodja, bom moral tudi nanje malo paziti, ko bodo kje frčale čez progo.
Bilo je neko soboto popoldne, koncem februarja, sneg se je pričel tajati, ko ravno pogledam skozi okno 'iz delavnice, kje so kokoši. Bile so ob hiši— naši dve in ena sosedova; seveda med tem sem moral vedno kaj delati, čeprav se mi je od gladu večkrat stemnilo pred očmi. Kar zaslišim, da se je sneg sesul s sosedove hiše in pokopal pod seboj vse tri kokoši.
Zakričal sem na vse grlo: "Na pomoč!" Mojstra ni bilo v delavnici; pričel sem iskati lopato, seveda tam, kjer sem vedel da je ni, pa ne da bi s tem želel kuram v prezgodnjo večnost, ampak sem si mislil: "Ni zlodej, da bi ne bil enkrat deležen tudi kurje pečenke v Ljubljani" Med tem je mojster že hitel odmetavati sneg in tudi soseda je pomagala pri reševalnem delu in še nekaj drugih. Meni se je prvemu posrečilo, da sem izvlekel eno, seveda njeno življenje je že šlo tja, kjer ni muh. Ostali dve pa je izvlekel mojster po 15 minutnem trudapolnem delu. Takoj na to me je nahrulil in mi priložil krepko zaušnico, da sem videl vse zvezde, čeprav je sonce kukalo izza oblakov. Tedaj se je pa soseda potegnila zame, da nikakor nima prav, ker me tepe, ker pri tem sem bil jaz popolnoma nedolžen ter povedala, da bo ona spekla vse tri kokoši in se bomo dobro pogostili. Kar se je bilo tudi zgodilo.
Od tistega dne smo bili z mojstrom precej navzkriž; za vsako malenkost sem dobil klofuto, pa čc sem jo zaslužil ali na ne. Enkrat sem se pa predrznih in sem mu povedal, da klofut brez vzroka ni v pogodbi. Povedal mi je, da sem preveč predrzen, ker mu kaj takega povem.
Nekoč me je soseda vprašala za moj naslov in pristavila, če imam še starše žive. Ker nisem slutil, zakaj ga hoče, sem ji ga pa dal. Rekla mi je, da tudi, če bi imel očima ali pa mačeho, me ne bi smeli pustiti
tam stradati. Rekel sem ji, da če oče zvedo, bodo kmalu tukaj in moje upanje bo splavalo po vodi.
Tako je bilo prve dni v marcu in sneg je ponekod že skop-nel; sonce je prijazno sijalo in jaz sem stal pred hišo. Bila je nedelja. Prišla je ven tudi soseda in sva se tako pogovarjala o raznih stvareh; kar zagledam v daljavi, da prihaja moj oče. Bil je resnega obraza in še pred no sem imel priliko ga nagovoriti, ga je že ona vprašala, če je mogoče on moj oče. j On ji je pa odgovoril: "Men-J da ja!" Takoj mu je vse natan-l čno razložila moj položaj, da ni bilo treba meni ničesar pripovedovati še posebej. Oče se ji je zahvalil nato pa sva šla k mojstru v sobo.
Malo je bil v zadregi, ker je že slišal, zakaj se gre. Moj oče ga je pa začel na vse mile viže zmivati in prav malo je manjkalo, da se nista začela nositi po sobi. Jaz sem pa meril in prosil mojstra, da naj mi da nekaj več hrane in se ne bom vrnil domov. On se je pa izgovarjal, da če je bilo prejšnjemu vajenbu dovolj, zakaj bi pa meni ne bilo. Povedal sem mu, da zato je pa vajenec sedaj že mesec dni v bolnišnici. Oče so mu povedali, da pod tem pogojem se naša pogodba prekine in so še dostavili:
"Poberi svoje reči in greva domov!"
Bil sem tam skoro tri mesece. Mojster se ni dal pogovoriti, da bi mi dal kaj več, ker je bil skopuh prve vrste. Oče me pa tudi niso hoteli pustiti tam, da bi od glada umrl.
Zelo težko mi je bilo zapustiti ta kraj, ker sem vedel, da se mi nudi boljša bodočnost, če se kaj naučim, kot pa se truditi z vsakovrstnimi deli posvetu
Tako sva zapustila z očetom Ljubljano in razveljavila našo pogodbo. Pa, če premislim sedaj—ta pogodba se je tikala samo mene, če pa primerjam današnje diktatorje raznih dr-
žav, pa vidim, da kar danes sklenejo, se jutri na to že požvižgajo, čeprav je pri tem na tisoče nedolžnih žrtev. Kdaj bo svet spregledal ter pometel s takimi osebami, ki hočejo vladati z železno roko, če je večini všeč ali ne?
S tem končam ta moj opis iz preteklosti in želim vsem či-tateljem vesele božične praznike in srečno, zdravo, blagoslovljeno novo leto.
Frank Pugelj. -o-
V spomin dragemu očetu
Ko peroti bi imela, kot ptičica. polet moj bil bi čez morje, v goste šume slavonske, k jer m o i dragi oče spe.
Te vrstice naj bodo posvečene tebi, oče moj, ki počivaš v daljni tuji zemlji. Nikdar mi ne gre iz spomina tisti mrzli novembrski dan, 1894, ko smo se vračale z mojo prijateljico iz šole proti domu in se pač smejale vsemu, kar smo videle, pa naj je bilo vredno smeha ali ne, tega se nismo vprašale.
smo bile še skoro pol pota do doma, pa nam stopi na pot iz stranske poti, kjer si je
kuril naš cestar ali kakor smo ga imenovali zogar. Vsi smo ga dobro poznali in stopi proti meni in mi reče: "Veš ti, oče so ti umrli na Hrvaškem, ti se pa tako smeješ, to pa ni lepo."
Vsa trda sem postala in ga vprašala, da kdo mu je to povedal. Pa pravi, tvoja sestrica, ki je šla po ono drugo sestro, ki služi v Dolenji vasi. Moj Bog, moj dragi oče pa mrtvi, saj je šele dobrih šest tednov, kar so šli od doma v slavonske šume. Kje je to, saj nisem imela pojma, kakor tudi nisem mogla poj miti, da bi bili moj dobri očka mrtvi. Kakšna strašna teža mi je legla na srce. \A
Prijateljica me je tolažila, češ, da sem nespametna, ki kaj takega verjamem zogar ju, on, te je hotel samo malo podražiti, ker je videl, da sva se smejali, saj ga poznaš; boš videla, da ni nič res. Tvoja mati in sestra Micka in moja mati pri Mihavih lan terejo, prihranile nama bodo pečene repe in krompirja in malo ogrele se bo-vi, kar hitro stopiva.
Precej me je bila potolažila, a vseeno so se mi še sem in tja vlile solze po licih. Ko prideva do teric, pa moje mame in sestre ni bilo med njimi. In ženske so mi tudi potrdile, kar mi je bil zogar povedal. Kako sem prišla skozi vas, ne vem. Ko sem se pribilžala hiši, v kateri smo stanovali, sem pa že zaslišala obupen jok in ko sem stopila v hišo, so mi dejali mati:
"Otrok moj, sedaj pa nimaš več očeta. Nikoli več ga ne bomo videli, ali veste, kaj se to pravi, otroci moji—nikoli več, zakaj, le zakaj smo ga pustili, da je šel na Hrvaško?"
Moj oče ni bil trdnega zdravja, zato pa že dolgo let ni bil šel na Hrvaško, kot je bila splošno navada za može in fante v zimskem času. Tiste jeseni pa se je zmislil in rekel materi : "Veš kaj, jaz bom šel na Hrvaško letos, ker pravijo, da se bo letos dobro zaslužilo. In ta in ta iz Loža pa pobira "hr
vatarje," pa je tudi mene vprašal, če bi šel."
"Oh, Anton, nikar ne hodi, ko pa nisi prav trden, saj imaš tudi doma vedno dovolj dela, toliko že zaslužiš, da imamo za sproti, več pa ne potrebujemo."
Tako živo mi še danes zvenijo one materine besede, kot bi jih prav danes slišala. Moj oče so bili tesar po poklicu in so znali vse narediti, kar je bilo potreba pri gospodarstvu, tako so imeli vso zimo dovolj dela. Seveda zaslužek ni bil preveč velik, toda zaslužilo se je pošteno-.
"Za sproti praviš, je že res, ali dekleta rastejo, glej saj bo že naša tarnala deset let stara (to sem bila jaz, ki sem bila vedno njih ljubček, ker sem biki najmlajša), Francka jih bo 20, Micka pa 17 in tistih par krajcarjev, ki sem jih imel, je pa bolezen pobrala, saj sama dobro veš, da sem se resnično bal, da bosta Francka in Jo-hanca umrli. Sedaj je pa treba zopet gledati, da se bo kakšen krajcar prihranil, da bo za kakšno silo."
Tak je bil moj oče. Vse so mu bili otroci.
Mati je včasih dejala: "Vedno se meniš samo od otrok."
"Kaj se bom od grunta, ko ga
'Dalle n« * u r art
Mrs. Svetek
A. Svetek
Veteift božične praznike!
Ko se bliža novo leto, vam ponovno želimo vesele božične praznike in uspeha polno novo leto. Zahvaljujemo se vam za zaupanje, ki ste ga nam izkazali v pretečenem letu. V letu 1940 bomo nadaljevali z isto postrežbo nesebičnosti in z isto taktno simpatijo.
MR. in MRS. AUGUST F. SVETEK
478 E. 152nd St.	KEnmore 2016
Spomin na Zelen hrib v Ljubljani
Zelo radi beremo razne pripovedke, spomine in dogodke o božičnem času. Nekateri spisi so zelo zanimivi ter podučljivi. Tudi jaz sem se namenil malo opisati svoje doživljaje iz davnih dni. Mogoče ne bo zanimivo za vse čitatelje, bo pa gotovo za tiste, ki so kaj takega skusili.
Bilo je leta 1910, kc> sem bil šele v 14. letu. Želja se me je polastila, da bi se izučil kakšnega poklica. Starši so nas rabili za delo doma in obenem pa bi bili radi videli, da bi bil vsak izmed njihovih otrok nekaj znal, da bi si tako olajšal življenski obstanek v bodočem življenju.
Nekega dne, bilo je v zimskem času, ko sem se vračal iz bližnjega trga proti domu. V obcestnem jarku opazim zastarel /časolpis, bi je ljubljanski "Slovenec," kaj ga je tja prineslo, ne vem, mogoče je bila burja tako prijazna, saj pri nas je ne manjka, posebno v zimskem času. Ko tako hitro pogledam po časopisu, če bi mogoče kaj našel, kar bi mi izpolnilo mojo srčno željo, kot nalašč zame, najdem med malimi oglasi, da se išče ključavničarski vajenec v Ljubljani. Seveda, kot blisk jo vlijem proti domu, da p-okažem, kaj sem našel.
Starši so bili zelo zadovoljni s tem poklicem in oče so takoj pisali na dotičnega mojstra v Ljubljano. Komaj sem čakal odgovora. V enem tednu nam je mojster odpisal, da naj čez dva tedna pridem v Ljubljano.
Bilo je v najhujši zimi 10. januarja, 1910, ko greva z očetom do mojega cilja, ki je bil tam blizu postaje Zelen hrib v Ljubljani. Natančnega naslo-in ime mojstra ne bom omenjal, dasi ga krije že več let domača gruda. Ko sva dospela z očetom na pravi naslov, sva bila prav prijazno sprejeta. Mojster je bil samec, a je imel služkinjo. Takoj si ogledamo hišo in delavnico n\ato pa se podamo v gostilno na kosilo in po kosilu pa k nekemu notarju, kjer smo napravili pogodbo za štiri leta.
Mojster se je obvezal, da mi bo dajal potrebno hrano, obuvalo in obleko. Oče in jaz pa sva se obvezala, da mu bom ves ta čas zvesto in pošteno služil in ubogal. Nato pa smo se podali vsi s k u p a j na moj novi dom in smo se še par ur raz-govarjali.
Poleg mene je imel še enega vajenca, ki je bil pa doma nekje na Koroškem. On se je uči že tri leta in kot sem pozneje zvedel, je bil ene trikrat ušel domov in vselej so ga pripeljali nazaj orožniki, vzroka je bilo dovolj, kar boste čitali pozneje.
Kakor sem že prej omenil, smo se pogovarjali, oče sel me učili, kako moram sedaj ubogati in da moram imeti sedaj mojstra za očeta in služkinjo pa kot mater. Nato nam je mojster začel razlagati, kako slavni možje so nekateri postali, ki so dobili pouk pri njem v njegovi delavnici, in da ima več zahvalnih pisem (seveda pokazal jih ni), v katerih se mu zahvaljujejo in da mu bodo hvaležni do groba za ves njegov trud. Povedal nam je, da so nekateri postali prvovrstni strojevodje na brzoparnikih bi brzovlakih in da njih imena slave daleč po svetu. Jaz sem kar sline požiral od radosti in Veselja; končno sem pa pripomnil, seveda bolj ponižno, da bi bil zadovoljen s kakšnim "frohtarjem" in mislil sem, da sem z eno nogo že na njem.
Tako smo prišli polagoma do zaključka. Oče so bili zelo zadovoljni, ponosno so zrli na me, ker imajo takega sina, da se
mu nudi tako lepa bodočnost. Čas se je približal, oče so morali na vlak, da ga ne zamude. Še par besed in z očetom sva se prisrčno poslovila. Mislil sem si, sedaj se pa prične.
Mojster je bil navidezno zelo prijazen z menoj. Spoznali smo se s služkinjo in sovajen-cem ter se prijazno pogovarjali, dasi sta me oba nekam pomilovalno gledala. Takoj sem zaslutil, da ni vse tako z medom namazano. Ko sva z mojim sova j encem zjutraj, že ob pol šestih vstala, je bilo tako mrzlo, da je vse škripalo. Služkinje ni bilo nikjer. "Kaj pa je to?" sem vprašal začudeno. Povedal mi je, da je ušla in kdo pa bo pri tem človeku, ta je bila pri njem dva tedna in to je bilo dolgo. Vprašal sem ga: "Ali si bova sedaj sama kuhala?"
"Menda ja, če bova. kaj imela," tako mi je odgovoril.
On nalahko potrka na vrata mojstrove spalnice. "Kaj pa je za ena pošast, da me že sedaj budite?" Povedal mu je, da služkinje ni več. Nekaj je zamrmral (navadno je spal do desete zjutraj).
"Pojdi v štacuno in prinesi za vaju dve žemlji in kavo skuhaj."
Kar začudeno sem pogledal, kaj—za dva pa samo dve žemlji, saj bi jih pojedel sam najmanj deset. Mojster je šel navadno v gostilno in ostali smo brez služkinje.
Ko sva pospravila vsak svoj zajtrk, sem se počutil, da sem bolj • lačen sedaj kot sem bil poprej; mojemu tovarišu je bilo na videz dovolj, ker njemu se je bil želodec že skrčil vsled nezadostne hrane. Bil je star 18 let, pa ni toliko tehtal kot jaz, ki mi je bilo komaj1 14 let.
Par tednov je še šlo, dokler so krožili po želodcu še domači žganci in zelje, okrašeni z ocvirki, ampak potem se je pa tudi meni začela delati tema in paj-čevina po želodcu. Opoldan sva pa dobila vsak deset krajcarjev, da sva tekla v ljudsko kuhinjo, ki se je nahajala nekje na Streliški ulici. Bilo je dobre pol ure hoda, a midva sva morala priti v eni uri tja in nazaj. V tisto kuhinjo so hodili vsakovrstni delavci, študentje, vajenci, toda za deset krajcarjev se je dobilo zelo malo. Navadno so plačali 25 krajcarjev za kosilo in dobilo se je precej primerno kosilo za osebo.
Par mesecev pozneje pa je vajenec^zbolel. Podal se je v bolnišnico, odkjer pa ni bilo ne duha ne sluha več o njem. Doživela sva na marsikaj, dokler sva bila skupaj. Ko ni bilo več njega, sem pa hodil sam v ljudsko kuhinjo. Vselej, kadar sem bil pri oknu, kjer smo dobili hrano in smo si jo sami nesli na mizo, me je dekle nekam milo pogledala, češ kaj boš neki jedel. Izmed vseh sem menda imel jaz najbornejše ko-silce. Za deset krajcarjev sem dobil, navadno skodelico juhe, kjer je plavalo par rižev, par krompirjev in prav majhen košček mesa. To se je navadno imenovalo juha in prikuha.
V dotični kuhinji je bilo vedno par starih mož, ki so od mize do mize "ofirali," če bi mogoče kje kaj ostalo. Nekoč se eden izmed teh celo pri meni ustavi. Pa sem si mislil: "Očka, zastonj gledate!" Kajti taka me je imela, da bi se jim bil najraje še jaz pridružil. Vseeno pa me je možiček opazoval, kako slastno sem otepal tisto juho, pa mi je rekel: "Fant, ti 'maš u resnic mau premau za kosilo." Začudeno sem ga pogledal, potem pa zapičim pogled v tisti košček mesa in ga hitro denem v usta, da se prepričam, če je res govedina, ali je kaj drugega. Seveda sem takoj ugotovil, da je bilo izvrstno goveje meso.
' Tako so šli dnevi mojega učenja polagoma naprej. Kot sem
DANIEL STAKICH
GULF SUPER SERVICE
FRANK in ALBINA VESEL
ANTON BARAGA
JOHN in ANGELA KLAUS
EDWARD J. KOVAČIČ
nudi sledeče za božične praznike
LINGERIE	$1.98
krasna izbera ženske svilene spodnje	. q *
obleke, hišnih sukenj in pajamas	CIO
BATHROBES	$i.98
Nova pošiljka svilenih in volnenih	.	v
spalnih suktnj za vso družino	111 VeC
MOŠKE SRAJCE	98c
Največja in popolna izbera	.	v \
moških srajc za božič	in VeC
Svilene ovratnice 29c - 55c - $1.00
PAJAMAS	$1.19
Moške broadcloath in flanelaste pajamas	jn ve£
SLIPERJI ZA DARILO
Krasna izbera hišnih sliperjev in čevljev za vso družino po popularnih cenah.
PERUSEK FURNITURE CO
JOS. PERUSEK, lastnik
ROBCI V ZAVOJČKIH	29c
Mi nudimo krasno in popolno zalogo	j fflji QQ
žepnih robcev v zavojčkih
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Vs^ te vrednosti in mnogo drugih dobite pri
Waterloo Department Store
PRODAJALNA VREDNOSTI
15504-12 Waterloo Rd.
vogal 156. ceste
Iskreno se zahvaljuje za naklonjenost v tekočem letu v toplem priporočilu za leto 1 940
807 - 809 East 152nd Street
Moja noga
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE . . . SREČNO NOVO LETO!
Zahvaljujem se za naklonjenost naših odjemalcev v preteklem letu. Vedno se lahko zanesejo, da jim bomo nudili, kot v preteklem letu, točno in najboljše, prvovrsten
SLADOLED MLEKO
IN DRUGE MLEČNE IZDELKE
Obenem se priporočamo novim odjemalcem, da se pridružijo našim zadovoljnim odjemalcem
RACE'S ICE CREAM
Priznan kot najboljši in najokusnejši, Race's
Ice Cream je zdrav za otroke in odrasle. Povžite ga za zdravje!
RACE'S DAIRY & ICE (REAM RACE'S DAIRY STORE
Office and Plant
1028 E. 61st St.
HEnderson 1786
Store
17002 Grove wood
KEnmore 7068
--in
Te vrstice bom napisala prav sc tako, kot se je vršilo in kakor sc sem se počutila, to pa zato, ker di je tukaj zopet lep vzgled, da m človek nikdar ne ve, kje ga ča- dj ka nesreča.
Prav vroč jesenski dan je bil se 16. septembra. Ob desetih do- pi poldne je bila poroka moje ne- ni čalcinje Frances, in sicer v cer- F; kvi sv. Vida, kamor, sem šla tudi jaz s hčerkama, Lillian in p* Marion, ker je bil moj Frank tisti dan bolan, smo šle same. bc Vse je bilo zelo slovesno v cer- M kvi. Dekleta častne straže Slo- te venske dobrodelne zveze so v šli lepih uniformah spremljale ko nevesto pred oltar kakor tudi c|a trije tovariši in tovarišice. Ice Mogočno so bučale cerkvene za orgle, včasih pa so se akordi ve spremenili v otožno melodijo, di: tako da sem se takoj spomnila j a na pokojno mamico—oh, ko bi bila tudi ona sedaj tukaj. Ko- pr maj sem se premagfovala, da je nisem v cerkvi na glas zajoka- na la. Lep prizor je bil tudi, ko je nevesta izročila šopek Mari- kr ji.	ne
Ne, ne bom jokala, saj sem sn bila tudi jaz nevesta. Zdi se mi, da je bilo pred par leti, a mi
v	resnici pa jih bo 25, odkar če sem spregovorila tisti ljubezni- že
vi	"da." Bog jim daj srečo, ra sem želela.	vi.
Nevesta je bila tako luštka- di na, da sem si mislila, če sem bi- sil la jaz tako—menda ja—saj hi drugače bi ne bila dobila Ku- n? harja, mi je rojilo po glavi. Sa- je mo ena skrb mi je šla po glavi r -—leta hitro teko in še danes ne b« vem, ali sem jaz njega vzela bc ali jen mene, po tihem bom ne- je kaj povedala "za pokoro"—vse ca to sem mislila v cerkvi, kar v pc resnici ni bilo lepo od mene. čr Medtem je bila poroka kon- m čana in dekleta častne straže so zopet napravila "slavolok" pi iz rdečih vrtnic, skozi katerega m je šla nevesta iz cerkve. Pred di cerkvijo so jo pozdravili sorod- z niki in prijatelji in vsak je ho- K tel dobiti prvi poljubček od ne- šs veste. Ne vem, ali jih je ženin kaj dobil? Nekdo je vse slikal, bi no bomo že videli.
Nevestima mati se joče. No, kaj pa je? Lansko leto sem m jaz jokala in letos sem pa obljubila, da se ne bom "kisala," v< no, sedaj se pa ti in sem ji ko- n renček strgala.	s<
Nevesta me vabi, da ja goto- xr vo pridem popoldne ob treh na p kosilo, ker ob šestih že odpotu- a jeta na ženitovanjsko potova- S1 nje, ali kakor tudi pravimo na g, "Honeymoon." Sevedja pride- s, mo, Frances. Ti pa glej, da se d pokažeš Mr. Kuharju, sem ji še naročila in nato smo se razšli. s Ob eni popoldne res pridejo, z vsi so bili lepi kot rože, eden « lepši kot drugi. Veselje in k sreča jim je sijala z obrazov. Ko je Mr. Kuhar videl nevesto s je takoj ozdravel. Že sem bila gotova z vsem hišnim delom, i ker je bila tako čudna vročina, sem si privoščile malo počitka. ( Čitala sem angleško časopisje g in sicer o nekem privatnem po- , grebu, katerega so se udeležili i samo najbližji prijatelji in so- s rodniki. Ta ideja se mi je ta- t koj dopadla. Začela sem pri- ; digovati našim domačim: "Veš , Frank, če jaz umrjem prej ka- ] kor ti, glej, da bodo tudi mene kropili samo moji pravi prijatelji, ker nočem, da bi me hodili gledati iz radovednosti in bi me tam precenjevali, ko bo moje truplo počivalo v krsti.— Si me razumel?"
"No, ti ga pa lomiš," mi pove moj Frank.
"Nič, prav nič ga ne lomim, ker vse res mislim tako. JCdoj je moj dober prijatelj sedaj, ko sem še živa, naj bo tudi po smrti, hinavcev ne morem trpeti scda.i. še manj pa po smrti. Veš Frank in tudi rože odlcla-ninir takrat—laz hočem rož sedaj, ko sem živa, sedaj mi na-
redite veselje žnjimi, kaj mi bo- n do rože potem, ko jih ne bom k mogla videti." Take pogovore sc sem imela tisto popoldne in sem čisto pozabila, da je že čas, ki da gremo na "ohcet." Frank si me je opomnil, da je najboljše, da se odpravimo in da gremo, k;
Skoro bi se bila skujala in gl sem povedala Franku, da se mi li prav nič ne ljubi in me prav vs nič ne vleče, ker je prevroče, če Frank mi pa na kratko reče: g£ "Kaj bodo pa ljudje rekli, bo vi pa zamira."
"Naj bo," se odrežem, "če ki bodo zamerili, naj pa odrežejo. m Meni se prav nič ne mudi, če se si: tebi, pa kar pojdi, bom že pri- "S sla." Spet me je karal, da ka-ico sem čudna, a sem mu pove- te i)ala, da je on čuden in ne jaz, ta icer za v cerkev je bil bolan in tisa na "ohcet" je pa zdrav. "Saj m /em kaj je, pečene kokoške ti ko iišijo, hahaha!" sem mu naga- ka jala.	J?1
Tako smo se šalili in pri- pi pravljali na "ohcet." Frank m ie še pristavil: "Le fejst se laštimaj!"	pi
"Lepemu dekletu ni treba on erasila, saj sem ga dovolj od m leba dobila," in zopet sva se pi smejala.
Ob pol petih smo prišli v hišo vi -nojega brata, kjer je bila ve- st ?erja za najbližnje sorodnike ni ženina in neveste. Ker so bili m i-avno pri večerji, sva se usta- z d rila na verandi, kjer je bila tu- le di sestrična Helena. Bila je kr silna vročina, zato se je družba hitro ločila od mize, nekateri B na vrt in drugi pa v klet, kjer 1« je teklo mrzlo pivo.	P i
Kar naenkrat se vsujejo de- M bele deževne kaplje. "Sreča la bo!" sem zakričala. "Ja, ja, saj P-je tudi takrat, ko se je Marjan- lo ca možila, padal dež in še sneg ai po vrhu, zato sem pa tako sre- gl čna—pa če verjamete ali pa če ne."	sc
Vabili so nas v sobo in ko m pridem v obednico, kjer so bile v£ mize bogato obložene in v sre- je dini vseh dobrot pa velika torta ni z malim ženinom in nevesto, h: Kje so pa vsi ostali, sem vpra- si šala nevestino mater.	vi
"V klet so se šli hladit," je p bil odgovor.	a
"Ali je tudi Kuhar tam?" n "Tudi, tudi, kar doli pojdi* u mi je svetovala nevestina mati. v: No, sedaj pa se je pričelo pr- b vo poglavje te moje povesti. Namesto, da bi šla doli v klet, n sem pa nesrečno padla po ka- z menitih stopnicah. Sedaj pa č: premišljujem, kdo je bil kriv, n ali so stopnice, ali sem jaz že P stara in nerodna (počutim se s še mlado), ali pa je nesreča, k samo toliko vem, da je eno ali n drugo.	č
Par stopnic sem srečno pre- k stopija in kar naenkrat sem se r znašla v kleti pod stopnicami, t "O, Marija, pomagaj!" sem za- r kričala.
"Kaaaj pa je?" slišim gla- \ sove.	'
"Moja noga, moja noga, r Frank, pomagaj J"	1
Medtem se pa sokrajži Frank i Centa in me dvigne in jaz se ) ga oklenem ter v enomer po- i navijam: moja noga, moja no- 1 ga . . • Nato me Centa prime p za nogo in jo vzdigne, ker je i mislil, da mi bo bolečine polaj- < šal, toda vzdignil mi je zdravo nogo, da sem morala stati na bolni nogi. Oh, bolečine so bi-, ; le strašne. Kričala sem in jo- i • kala na vse načine ter vmes1; ■ klicala: "Frank, Frank, kje i si?" Tako srčno ga nisem še > nikdar klicala in tudi sedaj me
-	ni slišal, ker je bil tedaj v nevestinem stanovanju v hiši za-
i daj na vrtu, kjer mu je nečak Frank pokazal, kako je preu-, redil stanovanje za sestro L' Frances.	j
, Kmalu priteče teta "Egi" ter a kliče: "Kuhar, Kuhar ■ • •;
-	pojdiui hitro, Marjanca je pa-' i. dla v •bejsment'!" Ker je pa
-	teta Egi vedno šaljiva, ji tudi ž tvegaj niso verjeli. Mislil je, t- da ga hoče k mizi, zato se mu
ni prav nič mudilo, ampak je' v, kar naprej pregledaval, kako n so predelali stanovanje.	s
Nato jih še več priteče in Vsi n kot eden zakriče: "Kakšna ne- b sreča je pa sedaj?"	k
Nato pa pravi Kuhar: "I, s kaj pa je, grem pa vseeno pogledat." Mene so še vedno ime- r li v kleti in z menoj vred so bili s vsi prestrašeni. Najbolj sre- s: čen je bil pa Centa, ki sem se ji ga tako srčkano držala krog n vratu.	v
Iz kuhinje priteče "taprava b kuharica" in mi zavije nogo v 0 mokro brisačo. Nekdo se zmi- n sli, da me n e s o ven iz kleti, rr "Štirje fantje—tovariši" (Liir dy Lokar je že imel to čast), b ter me neso počasi po stopni- 7A cah. Nekdo pripomni: "Le ^ trdo držite—je težka." Tako tf me neso—noge naprej (Saj ta- ^ ko se nosi mrliča! Op. urednika)—noge so bile že v kuhinji, u glava pa še v kleti in v tem hi- 0] pu sem si mislila: "Kaj pa, če q me izpustijo—to bo jojmene!" čj Ko me prineso skozi vrata, S1 priteče Kuhar in hčerka Mari- k on, vsa prestrašena. Posadijo V( me na prvi avtomobil, ki je stal a pred hišo, da ja dobim hitro ]j zdravniško pomoč. Ker sem pa s; videla, da je Marion vsa pre- n strašena, sem jo tolažila, da ni 2, nič hudega in da sem se samo ^ malo pobila ter da grem k zdravniku in bo že vse "O. K.;" n-e tukaj me počakaj, saj bomo ]y kmalu nazaj.	]Y
Naj opišem še avtomobil. ] Bil je ves okinčan z belimi tra- o kovi, zadaj je bil pa velik na- g pis "Novoporočenca" — "Just b Married!" poleg tega pa je bi- p la na vrvi še privezana velika n plehnata posoda, da je ropota- t lo in žvenketalo. To je pač v ameriška navada, da vsak po- s gleda, ko se peljejo "novoporo-čenci." Torej v ta avtomobil v so me. posadili. Pelpali so me d .najprej v SND, na dvorišču me v vse gleda, ker me poznajo, vse s je ugibalo, kaj je? Dr. Oma- n na ni bilo v urf$«j,,natd pa smo F hitro oddrdra.li dalje po 55. ce- j sti, kjer smo še ustavili pri pr-vi bolnišnici. Nečak Frank je povprašal, če imajo "X-ray" (s aparat, ker bali smo se, da je j noga zlomljena. Niso nam v ustregli, ampak so nam sveto- j vali, da naj gremo v Charity bolnišnico.	. j
Bilo je ob 5. uri zvečer—pro- ^ met velik, zato je bilo treba vo- , žiti počasi. Tako smo se počasi pomikali po Central Ave. med samimi zamorčki, ki so nas pa kaj čudno zijali—no saj smo bili res čudni, če pomislim kako je Kuhar pestoval mojo nogo in zraven pa godrnjal, da čemu sem pa nesla moj nos v . klet. Ker so bile bolečine ved-! no hujše, sem neprestano vzdi- i , hovala in ga prosila, naj nikar • ne sitnari.
Končno smo se le pripeljali . v bolnišnico, kjer so me prišli iskat z vozičkom prav k avto-, mobilu in me odpeljali v oddelek za prvo pomoč. Tu so pa ; prinesli neko podporo in mi 3 podprli nogo tako visoko, da je
-	izgledalo kot kakšen kanon.
-	Prihajali so mladi zdravniki, s I vsak mi je segal po nogi ter mi e stavil razna vprašanja, a moj
-	odgovor je bil vedno le samo o "auč in auč."
a Ravno, ko so se pripravili, da i- začnejo z zdravljenjem moje
noge, prinesejo policaji nekega i moškega, ki je bil v avtomobil- i ski nesreči. Tako i so mo zdrav-; t niki pustili in odšli v drugo so- 5 bo, kjer je bil oni nesrečni mož, r Videla sem, kako je bil razme- t sar.ien in bilo mc je kar groza. 1 Ker so pa bili z menoj tova- v riši z avtonaobolim. v katerem 1 se je vozila nevesta, sam jih po-j £ slala domov in naj se odpelje-J c jo, kamor so bili že prej name- I njeni, da jim ne bom jaz kalila ( veselja, le naj se veselijo, jaz : r bom že "O. K," Tudi Kuhar je , " odšel z njimi, da je prišel kas-neje s svojim avtomobilom in k me odpeljal domov.	j11
Ostala sem čisto sama v so-. k bi, sem pa tam je prišel kakšen J v zdravnik pogledati in mi pove- n dati, da naj oprostim, ker da je t tam bolj sila, kot pri meni, ker ,t tam se gre za življenje.	j P
Sama sem, na steni tiktaka j F ura in ko se še tako oziram i z okrog, sem! ugledala na steni p Grdinatov koledar. Tako sem čakala in premišljevala v s o , s stvar—no, mora že tako biti, i kar bo pa bo. Tedaj še nisem I vedela, ali je noga zlomljena n ali ne. Nato pa so me odpel j a- k li v neko temno sobo, tam so mi o slikali nogo in so ugotovili, da P noga ni z 1 d m 1 j e n a, ampak J zdrobljena in zvita v členku, o takoj sem lažje dihala.	t
Začeli so jo d e v a t i v red, v mene pa bolelo, da je bilo joj! Med tem časom sta pa prišla Marion in Frank, da me odpeljeta domov, kjer sem bila pod oskrbo dr. Škurja, ki je skrbno gledal, da se je Marjanca dobro pozdravila. Zdravniška j r preiskava^ je dognala, da so se £ mi tudi možgani pretresli. Upam, da se bodo koleščki zdaj t v r t i 1 i bolj na "tapametno" 1 stran.	1
V času bolezni sem imela iz- j vrstno postrežbo, dve lepi, mladi strežnici (hčerki) in tapra- c vega "kuharja," ki je vedno i skrbel, da sem imela prvovrst- c no postrežbo. Kadar sem bila i pa sama, s<?m se pa z rožami ( pogovarjala, katerih so mi na- i nesli moji prijatelji.	]
i Spomini so oživeli, moje mi-, > , sli so pa hitele krog mojih pri- (i (jateljev, med katerimi ste tudi |1 vi. Danes, kb to berete, je Mar- : janca že zdrava.	'
Vesele in srečne božične ] praznike kakor tudi zdravo in veselja polno novo leto 1940 ! vam želi,
Marjajica Kuharjeva. ->o-
Kako sem na Žalostni gori igrala vrtec
Lansko leto, 26. avgusta, to je na Jernejevo soboto, mi jo ■ še vedno v spominu, kako sem ' lepo igrala vrtec in na vse grlo vesela prepevala Marijine pe-i smi. Naj vam malo opišem, i kako je to bilo.
Kakor se vsi Dolenjci spomi-- njamo, je na Jernejevo soboto t velik semenj v Mokronogu in i zraven pa velika božja pot na J Žalostni gori, ki je kakih 15 mi-• nut od Mokronoga na prijaz-, nem gričku, odkjer se vidi vse i naokoli. Že celo prijazni Kum, j ki je najvišji hrib na Dolenj-■> skem. Torej že samo to človeka vabi, da gre prav rad na to a goro.	•
e Ko prideš na prvi hribček, te
pozdravi lepa hiša in to je žup-nišče, ki je obdano z lepim vrtom in v ospredju pa stoji že stoletja stara lipa, ki je obdana od kamenite mize. Tu je tudi hiša, v kateri stanuje cerkovnik. Ko greš tako naprej v hrib, u g 1 e d a š kapelice, ki predstavljajo trpljenje Marije Sedem Žalosti- Po stari navadi romarji zmolijo pri vsaki kapelici sedem očenašev in vselej pristavijo še trpljenje Marijino. Ta rožni venec kličejo "kronca." Ko pa prideš na ' hribček, pa ugledaš malo cerkvico, ki ji pravijo "svete stopnice" in ko vstopiš, vidiš vrv, j ki je napeljana do zvona in , vsak, ki pride tukaj notri, tudi ' malo pozvoni ter si v srcu česa ) tedaj želiš. Pravijo, da si go- i tovo uslišan. Tako so nam pri- ' pcvedovali stari ljudje in pod- ) pisati se tukaj tudi ne sme po- ^ zabiti. Tu vidite na tisoče pod- 1 pisov.	I
Po teh stopnicah se hodi i samo po kolenih. Teh stopnic . je 33, kakor Kristusovih let. I Ljudje se pomikajo naprej, za- I mišljeni v pobožno molitev. In , ko prideš do vrha, vidiš velik ' oltar s Kristusom na križu in j pod njim pa stojita kipa sv. i Janeza in Matere božje. Pod ' oltarjem pa je božji grob. Od ] tu pa se odpravimo naprej na i vrh hriba, kjer stoji krasna (Dalje na 5. strani.)
-0--
V SPOMIN DRAGEMU OČETU
(Nadaljevanje iz 3. strani.)
nimam, meni so otroci vse na svetu."
Zopet je mati prosila: "Anton, nikar ne hodi na Hrvaško, lepo te prosim, meni je tako hudo, odkar si se namenil, da greš."
Oče je odgovoril: "Kako si ti čudna; kar je božja volja, pa naj se zgodi. Da bi pa sedaj odpovedal, tega pa ne storim. Še nikdar nisem besede pojedel, pa je tudi. s^daj ne bom. Saj je tudi meni nekam hudo, pa sam ne vem zakaj. Drv i vam nisem napravil dovolj za | zimo in če pritisne huda zima, I vam jih bo zmanjkalo. Pa sem že naročil Brinovcu, da vam jih bo pripeljal en voz, jih bom že poleti odslužil."
Taki so bili pogovori tisti čas, ko se je moj oče odpravljal umret v slavonske gozde. Ko je prišel čas odhoda, je rekel oče:
"Danes ni treba pošiljati tarnale v šolo, ker grem jaz tako daleč."
Res je bil odšel in ni se nikdar več vrnil. Voz je že čakal pred vaško gostilno, kjer so se birali "hrvatarji." Moj oče pa je bil še vedno doma pri nas.
"Sedaj je pa prišel čas, dragi moji. Mati, pazi na otroke, kot sem ti naročil. Jaz vam bom že pisal, pa ne poprej, da vam bom poslal tudi nekaj denarja, da boste imele za božič." Vse povrsti je objel in poljubil. Trikrat se je še povrnil naš skrbni oče nazaj in vselej je še kaj naročil.
"Francko mi pozdravite in ! poljubite jo mesto mene."
Šli smo preko male trate in ■ ko smo prišli do pol pota, se je - oče obrnil in napravil čez nas ) križ. Mati pa nam je rekla:
"Otroci, to ne pomeni nič do-3 brega, oče ne more od nas!"
Še smo jih slišale, kako so se poslavljali od sosedov in jim naročali, da naj ne pozabijo tudi nas, če bi kaj potrebovale, ko smo pa same ostale.
O kako pusto in prazno je bilo po očetovem odhodu. Povsod som ga pogrešale in nič več ni bilo tistega veselega petja ob večerih. Po šestih tednih pa smo dobile žalostno obvestilo, da očeta ni več. Saj kar. nismo mogle verjeti, da je kaj j takega mogoče, da se naš dragi, oče, ki nas je tako ljubil—se ne !
vrne več med nas. Da mi ni kruta smrt ugrabila mojega dobrega očeta, bi bila tudi moja življenska pot drugače usmerjena.
Tisto leto so bili božični prazniki zelo žalostni za nas. To je bila prva grenka kaplja v mojem življenju, katerih pa se je s časom nabralo brezštevila. Prihodnjo pomlad pa so se vračali "hrvatarji" veselo prepevaj domov, a mojega dobrega očeta ni bilo med njimi . . .
Jennie Koželj.
THE WATERLOO DEPARTMENT STORE
VAŠA OBLEKA
zgleda lepa, če je dobro kemično čiščena in lepo izlikana.
Mi vse to izvršujemo doma z največjo natančnostjo in skrbjo. Naša dolgoletna izkušnja v tem poslu vam jamči najboljše delo po najnižjih cenah.
Izvršujemo vsa popravila na oblekah, vdelamo novo podlago ženskim in moškim zimskim suknjam ter moderniziramo kroje kožuhastim oblačilom. Delo strogo jamčeno. Enodnevna postrežba v čiščenju in likanju.

NOVE OBLEKE
Izdelujemo v domači krojačnici po meri izdelane obleke v poljubnem ali najmodernem kroju.
Imamo nove zimske vzorce za zimske suknje in obleke. Poljubna barva in trpežno blago.
Pri nas naročene obleke so iz vršene doma po veščih rokodel skih rokah, zato so lepo obliko vane in nošnji trpežne.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim odjemalcem in prijateljem želi
FRANK POJE in SIN
631 E. 185th St. KEnmore 4720 v
Podjetje se toplo zahvaljuje za naklonjenost v preteklem letu v toplem priporočilu nadaljne naklonjenosti.
Vesele božične praznike in srečno novo 'leto želijo družini Filip in Krist Kalin, otrokom, bratom, sestram, sorodnikom, prijateljem in znancem v stari in novi domovini.
Cleveland, O. 1
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim klijentom in prijateljicam iz srca želi
MARGIE'S BEAUTY SHOPPE
MARJORIE A. KRAINZ, poslovodkinja Najfinejša dela za dame po najnižjih cenah 15706 Holmes Avenue
iiiliMSMiM^MlMiMiMlM^MlWM®
BOŽIČNA DARILA
ki vas bodo razveseljevala in vam služila skozi celo leto in še leta naprej
ZENITH RADIO
GENERAL ELECTRIC LEDENICE
BOSS PRALNI STROJ
KRASNE KUHINJSKE PEČI: ROPER — TAPPAN — GRAND
MNOGO DRUGIH ELEKTRIČNIH PREDMETOV
Električni Toaster, Električni Roaster Električni Mixer, itd.
—Damo na lahka mesečna odplačila—
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi
ANTON DOLGAN
15617 Waterloo Rd. KEnmore 1299 Imamo lepe stenske koledarje
Davni božični spomini
Rojena sem bila na Dolenjskem, fara Sv. Križ pri Kostanjevici. Nikdar ne bom pozabila gospoda kaplana, ki je bil pri nas. Doma je bil nekje na Gorenjskem. Nekoč je stopil k oknu svoje sobe in zaklical: "O, Sv. Križ—Paradiž!"
Tako je cenil ta gospod kaplan našo faro in tudi farani so ga ljubili in mu izkazovali vse spoštovanje. Res, ni zastonj tako rekel, kajti naša vas je bila v resnici, kot cvetoči vrt v paradižu. Lepe njive vse obdelane in tam daleč za vasjo teče bistra Krka, ob kateri se razprostirajo zeleni travniki in zopet na drugi strani vasi pa lep gozd, iz katerega smo dobivali steljo in drva.
Vrhu gozdnega predela so pa vinogradi, kar oči dosežejo in ob robu pa so zidanice ali vinski hrami, kot bi bila posebna vas, a so sami vinski hrami. Vsak, ki lastuje vinograd, ima tudi svojo zidanico, kjer preša in hrani sladko kapljico. Gorica se imenuje Bočje in je res kras Dolenjske in popos naše vasi.
'V jeseni, ko grozdje dozoreva, vidiš, kako ponosno se drži trta, ker se bahato kažejo mogočni grozdi, tako da se vsakemu gospodarju srce smehlja, ko vidi, da je njegov trud tako obilo poplačan.
Imamo pa še več lepih goric, ki prav nič ne zaostajajo za Bočjem, imenujejo se Razkri-že, druga Sutenski vrh in Bano-vec. In pozabiti ne smem tudi Gadove peči, kajti tam dozori jako okusno in sladko grozdje, ker raste v laporju, to je bolj kamnita zemlja. In v taki zemlji najbolje uspevajo trte- Gadova peč slovi daleč-na okoli in to ne zastonj, kajti v to gorico je sonce vprto od jutra do večera in če ni od tam dobra kapljica, tudi drugje ne more biti. Gadova peč je znana po vsej Jugoslaviji, po svoji izvrstni kapljici.
Kar sama sebi se čudim, da sem začela opisavati te naše gorice, to pa najbrže vsled tega, ker si dostikrat mislim: "Oh, kako bi se prileglo, ko bi ga človek imel včasih en poži-rek iz teh vinskih goric." Posebno se kaj takega spominjam za Božič, ko gredo gospodarji, skoro bi rekla, kar v prbcesiji k vinogradom. Od vsake hiše se je podal eden po vino in kar smešno je bilo videti in tudi veselo, ker so šli žarečih obrazov tja in še bolj žarečih pa so se vračali, proti svojemu domu.
Vsak ga je imel v rokah "ba-rilček," mi smo rekli tudi "pu-terh." In če jih je bilo pa kaj več v družini, je pa gospodar vzel "bisago" in si jo obesil čez ramo in je tako nesel, kar dva barilčka obenem. Proti večeru so se gotovo vsi vrnili domov, ker na sveti večer mora biti vsak doma. Pripetilo se pa tudi že, da si je moral kateri malo odpočiti v zidanici, ker je kapljica precej močna.
Mnogo božičev je že minilo, ko so mi moja mati pripovedovali, kako je moj oče nosil pu-terhe na badnji dan, da je reveža zanašalo zdaj v eno in zdaj v drugo stran. Iz goric proti našemu domu se gre nizdol po ozkih stezicah in tukaj ga je bilo pa položilo tako, da so se puterhi kar zatrkljali proti domu in so bili prej doma, kot oče, seveda so bili prazni in vsi razbiti.
Na sv. Štefana dan pa se gospodarji zopet odpravijo v zidanice, da prineso nove zaloge. Spominjam se še, kako je bilo slišati veselo petje in vriskanje. Vsak je hvalil svojega, če je pridelal dobrega, če pa ni bil prav prvovrsten, je pa rekel: "Ja, tak je kakršnega nam je Bog dal." Res dober izgovor! Ah, to so bili časi pod domačo streho in domačim krovom.
Moj oče je velikokrat zapel, da v domačem grobu se najslajše spi, ker mu bratci in sestrice rahljajo zemljo.
Najrajši pa se človek vedno spominja domače vasi, svoje rojstne hiše, pa naj je bila še tako borna, vedno se ponavljajo v duši spomini nanjo, posebno o božičnem času, ko se spominja, kako prijetno je bilo, ko smo delali jaslice in nastavljali pastirce'in druge svete podobe. Nad jaslicami pa visi golobček, vse je okrašeno z pisanim papirjem in vse to prihaja v spomin, kot v sanjah, a ko se predramiš iz takega premišljevanja, pa se znajdeš žalibog, daleč na tujem—daleč proč od svojega doma-
To so le prazne, a lepe misli v tujini, ki nima tistega Čiste-, ga veselja. Vedno smo si le tujci in taki tudi ostanemo.
Naj še malo omenim, kako smo se imeli doma, ko so živeli še naša draga mati. Večkrat so nam pripovedovali o našem očetu, ki so bili mizar in veseljak prve vrste. Umrli so nam, ko sem bila stara leto in pol. Uboga mati so ostali s kopico otrok in nič kruha k^kor pravi tisti pregovor. Mnogokrat smo jokali in prosili mater kruha, kajti mi otroci si nismo mogli misliti, zakaj ni kruha. Še sedaj mnogokrat vidim njene solzne oči, ko smo jo prosili, da smo lačni, a reva ni imela dostikrat d jati kaj v lonec.
)Mnogokrat nam je skuhala krompirja v oblicah, pa smo sedeli na pragu hiše in si s krompirjem tolažili glad. Največkrat je manjkalo denarja celo za sol. Imeli pa smo vsaj svojo majhno hišico, da nas vsaj ven niso metali drugi ljudje, ker revni otroci so bili vedno in povsod zaničevani.
Imeji smo bogate sosede in njihovi otroci so hodili k nam in so nas zasmehovali in nas dražili, da imajo oni belega kruha in potice, a vi ga nimate. Kako smo se počutili, ve samo tisti, ki je kaj enakega poskusil. Otroci smo odrasli in starejši .so šli prvi s trebuhom za kruhofn, le jaz in brat sva ostala doma pri materi, ker so bili vedno bolj slabotni in bolehni. Saj so tudi dovolj prestali radi nas in celo spati niso mogli, ker so vedno premišljevali, kako nas bodo preživeli, po dnevi pa so zopet delali, kot živina od zore do mraka. Božje dete jih je poklicalo k sebi ravno na božični dan.
Srce se mi trga, kcj mislim na najdražje na svetu, ki nam je bilo odvzeto za vedno. , Bridko sva jokala z bratom, ker sva dobro vedela, kaj čaka sedaj tudi naju in da bova morala tudi midva s trebuhom za kruhom. Šla sva • . .
Odkar moja mati počiva v grobu, imam vselej prav grenke spomine na božični dan.
Vsem znancem in prijateljem želim vesel božič in srečno novo leto!
Tončka Jevnik. --—o-
Uresničene sanje
s njo mnogokrat skupaj igrale, se učile pri vajah ter bile vedno skupaj v Dekliški zvezi.
Skoro mislim, da sva bili z Liziko še "morda" celo v žlah-ti, ker sve bili v maju obe naenkrat na oklicih "srečni nevesti" in obe na isti dan poročeni.
Lizikin ženin je bil moj sošolec, Grajnarjev Janez, ki se je imenitno razumel na živinsko kupčijo in prav dobro zaslužil, da je bil dom vselej dobro oskrbljen.
Lizika je bila po svoji dekliški navadi tudi kot žena vedno častilka Božjega srca ter kljub vsemu vedno častila prve petke, pristopila k mizi Gospodovi, čeprav ji je še šest malih otrok delalo veliko skrbi in dela. Tukaj so bili v vzgled vsem svojim hičeram naša dobra Kocbekova Fefa, ki so vselej dajali večnost na prvo mesto. Kadar sem bila kaj bolna v Mariboru, pa so mi takoj poslali svojo Faniko, da je prišla in mi pomagala.
Bilo je nekega jutra, ko se Fanika prismeje v sobo in mi začne pripovedovati svoje sanje. Lepo je opisala, kako je bila doma, a žalostno pristavila, da je sestra Lizika umrla, seveda-v sanjah. Potem mi pa še nadalje pripoveduje, da se ji je sanjalo, da je šla' z Graj-narjevim Janezom k poroki . . . Obe s Faniko sva želeli Liziki še dolgo življenje in pri delu je pozabila na sanje. Fanika je po dveh mesecih odšla domov k materi.
Preteklo je par let, ko pridejo k meni v Maribor naši domači in mi povedo, da pravkar leži na mrtvaškem odru Graj-narjeva Lizika . . . Globoko me je pretresla ta žalostna novica. Torej moja sovrstnica-nevesta, je morala zapustiti svoje drage otročiče in sedaj leži na mrtvaškem odru. Kdo pač more doumeti, kako težko umira mlada mati. Prav rahlega zdravja sem bila in sem se bala tistega težkega dne, saj so bili tudi m'e-ni, otročiči vse na svetu.
Minilo je par mesecev po Li-zikini smrti, ko potrkata na vrata Grajnarjev Janez in Fanika. Prišla sta kot srečen ženin in nevesta v Maribor . . -Jaz sem se bila zelo razveselila te novice, saj boljše bi Janez ne bil mogel zbrati, drugo mater malim otrokom. Takrat sem se prav od srca nasmejala in tudi omenila, da so se Fani-
KAKO SEM NA ŽALOSTNI GORI IGRALA VRTEČ
Pri naši fari smo imeli štiri trgovce, a najboljši "kšeft" je delala naša pribljubljena iii prijazna trgovka, gospa Fefa Kocbekova. Bila je mati štirinajstih otrok, ki so bili vsi dobri, skrbni in v trgovini dobro izvežbani. Naša Fefa si je pridobila srca ljudi, saj je v svoji usmiljenosti dala mnogim na "večno upanje" ter rešila reveže trpljenja in pomanjkanja. Gotovo je neskončni vse to zapisal z zlatimi črkami v njeno dobro.
Materi Fefi, je bila v njeni trgovini najbolj Izvesta njena hčerka Fanika, prijazna in postavna punca. Štiri hčerke so bile dobre članice naših katoliških društev, a najbolj smo si bile v ljubezni zvesto izdane z Faniko in Liziko, s katerimi
(Nadaljevanje s 4 strani.)
cerkev Žalostne Matere božje. Njena podoba z mrtvim Sinom v naročju, je v velikem oltarju. In ko tako opazuješ njeno podobo, ti nehote stopijo solze v oči, ko tudi v njenem očesu vidiš debelo solzo, ki ti govori: "Kaj ti je storil moj sin, da si ga umoril?" Tega milega pogleda ne morem pozabiti.
V levem stranskem oltarju stoji krog tri čevlje visok kip Škapulirske Matere božje, ki je v krasni svileni obleki. To Marijo vzamejo na Jernejevo soboto ven, na prosto in jo nosi šest fantov na ramah. Ta procesija se prične krog devete ure zvečer- Marija je vsa okrašena s cvetjem. Kar vas je Dolenjcev, se gotovo še spominjate te božje poti.
Ko smo se omenjeni /večer ljudje zbirali, smo se vsi preskrbeli s svečami in posebno dekleta so kip Matere božje okrasila s cvetjem. Nato se je začela pomikati procesija. Naprej so fantje nosili Marijin kip na ramah in za njimi so ljudje glasno prepevali prelepe pesmi Mariji v počast in vsak po svoje. Sem pride tudi lepo število Hrvatov, ki pridejo nekateri po 12 ali tudi več ur daleč peš na to božjo pot in prepevajo svoje Marijine pesmi. Meni se je najbolj dopad-la ona, ki smo jo pele z gospo Bulčevo, ki ima v Mokronogu mesarijo in gostilno. Tako veselo in lepo smo na vse grlo prepevale: "Lepa si, lepa roža Marija ..." ta pesem mi ne gre iz glave. Pa kako lepo je odmevalo zunaj na prostem, kjer lahko zapoješ na glas.
Na ta večer ljudje molijo vso noč. Lačni jim pa tudi ni treba biti, ker so za to poskrbele razne kuhinje vse krog cerkve. Lahko dobiš kakršno meso hočeš, tudi1 perutnine ni manjkalo, ki se fe pekla na ražnju. Tudi jazJ sem si prav dobro "pomagala, seveda s perutnino, saj je tudi bila okusna. Največ pa so ponujali "turško kavo." itfeki moški je na vse grlo kričal, da komur
Veste, to je težko tam pred cerkvijo se razgovarjati, zato sem jo mahnila kar nazaj v Mokronog, na svoje stanovanje v krasni vili, ki stoji malo izven trga in je last moje sestre Inke, ki ima tudi še krasno posestvo in modno trgovino v Ljubljani nasproti škofij6.
Tam v vili sem živila z njeno hčerko Mijo in sinkom Janezom in kuharico nam je tudi dala, ker je .bilo ona šla na počitnice v Split, v Dalmacijo in potem pa še v Belgijo- Tudi mene je hotela, a nisem hotela na tako potovanje, sem rajši ostala pri svojih bratih in sestrah doma, ki tudi stanujejo vsi tam blizu. Sem si mislila, sem rajši pri Dolenjcih, ker v Ljubljani sem itak že bila štiri tedne pri sestri Inki in pri bratu Miškotu, ki je nadkontrolor na glavnem kolodvoru v Ljubljani.
V tej vili na deželi, pa sem bila na svežem zraku in sem imela res krasno življenje. Mi-ja ima dvoje hramonike in je vsak dan tako lepo zaigrala in zapela. Zna peti in igrati prav izvrstno, čeprav je stara šele 13 let in se že tri leta uči na harmonike in bratec pa na klarinet. No, to nam je bilo veselje. Kadar sta se naveličala, smo šli pa karte igrat, ampak jaz nisem znala tistih njiju iger, ker so vse nekam drugačne. Igra se imenuje "prašiček lažnjivček" in druge, a sta me kmalu naučila. Ko smo se pa še tega naveličali, smo se šli pa kopat v Mirno, ki je komaj 15 minut od vile. Tam je vedno dosti ljudi, ki se pridejo kopat.
Ko smo se vrnili domov, je pa že kuharica čakala na nas. Seveda nas je bilo lepo število, ker so prišle tudi hčerke moje sestre Ivanke in sina brata Johna- Bilo nas je precej vseh skupaj, a kuharica pa nas je samo izpraševala: "Gospa, kaj boste jedli'" itd. A, kaj sem
kine sanje uresničile.
Tam, kjer si je njena sestra Lizika obetala toliko sreče, pri Janezu, tam bo sedaj ona šreč-na podpirala tri vogale pri hiši, a otroci bodo našli v teti dobro mater in ne mačeho . . .
Ni najti na Božič v trgovini pri Kocbeku dobre matere Fe-fe, odhiteli so za Liziko. Pre globoka je bila rana, ki jo je povzročila smrt ljubljene hčerke Lizike, skupaj zdaj počiva ta, tam na božji njivi ... na našem lepem pokopališču. Bodita srečni tam pri večnem' Božiču. Globoko v srcu hranim spomin na vaju in vse drage znance ter se vas vseh, v spominih na davne dni, na Virečni, sveti večer spominjam.
Božični zvono, zapoj iz lin, k domu tja hiti spomin . . . k dragim tja na mirni kraj, hiti spomin, nocoj nazaj . . . O, srečna vas domača ti, nocoj spomin mi tja hiti!
Marija Kurnik.
-o-
BOŽIČ
Tončka Jevnik
All Ate ga videli preko zemlje, tiho pripluti?
Kdor ima dobrih pastirjev srce, ga še te noč začuti.
Prihittl je angel miru spet, kot pred stoletji, združil je drage preko daljave v nežnem objetju.
Je zvokov, v tožbe turobne, jasnih pclno nanesel, v viharje duše dekliške zvezd je natresel.
Dvignil je starcu v tihi samoti, dnevne davnine,
dihnil ncccj je v pesem polnočno, polno miline.
želodec godrnja, naj pije turško kavo in bo odnehal.
Zapustila sem Žalostno goro in sem se podala k sestri v Mokronog, ki ima tam pekarijo že nad 20 let- Tam sem si čez noč malo odpočila in šla naslednje jutro zopet naza na Žalostno goro, kjer je prva maša na prostem in pridejo duhovniki iz raznih krajev, da tukaj spovedujejo vso noč in zjutraj pridigajo. Tako sem bila na božji poti.
Še kaj dalj časa bi se bila zamudila, pa je prišlo vse preveč ljudi tam pred cerkvijo in so me izpraševali: "Ali si kaj videla našega ali našo in zakaj pa naši ne pridejo" in podobno.
hotela izbirati, ko pa je bilo vsega v izobilju. Vina nam je sestra kupila kar dva soda, enega belega in enega rdečega, in poleg tega pa še kislo vodo. To se je prepevalo krog vile.
Ljudje so mešali mrvo in me poslušali. Nekoč me pa vpraša možakar: "Ali ste vi tista gospa, ki prepeva?" Jaz mu pa rečem, da to sem jaz, "kaj se vam moj glas ne dopadet?" Pa mi odgovori: "Pojete lepo, samo moji delavci stojijo in poslušajo namesto, da bi mrvo grabili."
Seveda, sem se mu prav od srca nasmejala. Naj zadostuje za letos, bom pa drugo leto kaj več napisala.
Sedaj pa želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem mojim prijateljem po vsej Ameriki in stari domovini. Vsem Dolenjcem in Gorenjcem J ter Ljubljančanom, ki so mi (ves čas delali tako veselo družbo in mi tako lepo postregli. V
Kranju naj prejme moja voščila sestrična in bratranec z družino, Marica, s katero smo hodile na Šmarjetno goro, kjer sem tako težko hodila, dalje v Kranju vsi prf Vincencijevi družbi, s katerimi sem se v basu vozila v Logarsko dolino. Voščila tudi č. g. dekanu v Kranju, ki so nam napravili tako lep govor, ko smo šli na odprtij o Narodnega doma v družbi z gg. glavarjem iz Kranja in županom iz Kamnika. Nikdar vas ne bom pozabila, ko ste bili tako prijazni z mano in želim, da bi se še kdaj zdravi in veseli videli.
Sprejmite najlepša voščila in pozdrave vsi moji bratje in se-
stre z družinami in hvala lepa, za vso postrežbo. Vam vedno hvaležna sestra, teta, sestrična in prijateljica Lojzka Cebular, roj. Vrabec, Iz Mokronoga na Dolenjskem, sedaj v. Clevelandu, Ohio-
KRIST KALIN
15929 Saranac Rd.
FILIP KALIN
Vesele božične praznike želi vsem rojakom Jugoslovanom
15723 WATERLOO RD
Joseph Den>šar, lastnik
Izkustva v gradbenih delih nad 27 let. Naše delo uživa sloves ličnosti in trpežnosti po nizkih cenah
Kadar mislite graditi, pokličite nas za informacije
in nasvet
KEnmore 7177
Na fo ajdovska fara
Nebo je temno, trava rumeni in mrzla burja žene suho listje po planinah, sneg naletava, vse to nam govori, da so pred nami božični prazniki. V duhu že čujemo božične zvonove, ki v tihi noči vernike k polnoČnici.
Veselimo se božične noči in kako tudi ne, saj se nam je to noč rodilo odrešenje; saj je bila izmed vseh noči samo ena, ki se imenuje "sveta noč," v kateri se je odprlo nebo in se je čulo angeljsko petje, ko so an-gelji oznanjevali rojstvo Od-rešenikovo in želeli mir ljudem na zemlji, ki so blage volje. Le žal, da dandanes je prav malo blage volje in miru med narodi.
Koliko ljudi bo to noč vživa-lo tisti mir, ki so ga angelji želeli v prvi božični noči vsem zemljanom, to je veliko vprašanje. Mnogo jih je, ki ne bodo mogli biti veseli na te božične praznike zato, ker so zavrgli in pozabili besede in nauke našega Zveličarja, ki je rekel: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe," krenili so v drugo stran in skrbe, da je le njim prav in v Korist, bližnji pa naj strada, naj trpi, naj;bo vničen in naj zemlja pije njegovo kri, čeprav plakajo nedolžni otroci za svojimi roditelji, to njih ne skrbi. Sejati razdejanje in pogubo, razdirati in požigati mirne domove, to je njihovo največje veselje.
O božiču se prav radi spominjamo svoje mladosti in svojega rojstnega kraja. Mogoče v celem letu ne mislimo toliko na svoj domači kraj, kot ravno v tem času- Spomnimo se, ko smo še kot brezskrbni otroci prepevali: "Sveta noč, blažena noč . . .," tam daleč preko širnega morja v svoji domači— rojstni vasi. Ta večer nam živo stopi pred oči hišica očetova, čeprav tako preprosta, a nam tako ljuba, kot največji zaklad našega življenja. Spomnimo se naše farne cerkvice, kjer smo prejeli sv. zakramente in kjer smo bili prvič pri polnoČnici. Vselej se še zveseli-mo, kadar se spomnimo na to.
Zato mi čitatelji gotovo ne boste zamerili, če bom jaz danes malo popisala našo faro, na katero sem ponosna, čeprav sem iz nje že 35 let.
Moja rojstna vas je Ajdovec, ki leži med Žužemberkom in Dobrničem, Mirno pečjo in Prečno. Ta fara še ni tako dolgo, kar je samostojna. Ker
je tam precej vasi, ki so bil<^ oddaljene od farne cerkv(e, so farani in vaščani oddaljenih vasi naprosili škofa, naj bi bila fara v Ajdovcu. V Doberniču v ajdovski fari, se je vedno dobro gospodarilo, saj imajo svojega župana, šolo, Prosvetni dom, ki je zidan iz domačega kamna, ki je posebno lep, bodisi za zidavo ali za žganje apna. Prosvetni dom so blagoslovili letos 17. septembra.
Pokojni škof Janez Gnidovec je bil rojen v Velikem Lipovcu. V fari ni bogatih kmetov. Tu so pač bolj majhne kmetije in zato je bilo tudi težko postaviti tako lepo stavbo,, kot je Prosvetni dom, zato smo tudi tukaj zbirali prostovoljne darove za ta dom, v katerem se bo zbirala mladina naše fare in prirejala sebi in fari koristne zabave. Vsi, ki ste kaj darovali, bodite prepričani, da vam je ta mladina hvaležna in se vas bo vedno z veseljem spominjala. Mogoče bo šel kdaj kateri vaših otrok pogledat vaš rojstni kraj in bo našel tam v knjigah ime svojih staršev, ki bo vpisano v knjigi dobrotnikov.
Gotovo bo vsak s ponosom rekel: "Tukaj je pa ime moje matere ali očeta," in prav gotovo jih bodo lepo sprejeli, kot bi vas, če bi prišli tja ter jih bodo z veseljem predstavljali kot otroke svojih dobrotnikov, ali pa se lahko primeri, da greste še celo sami pogledat.
Da je bil pa ta dom potreben, je prav gotovo, saj vemo, da sedaj mladina potrebuje vedno več izobrazbe in razvedrila. Aj-dovška fara je bila vedno^med prvimi, čeprav je majhna in šteje komaj 90 duš, a je dala že nad 20 duhovnikov in vsako leto imajo kakšno novo mašo in ob takih prilika jim pride Prosvetni dom prav, in se bodo imeli vsaj kje zbirati in se jim ne bo treba tam pod tisto veliko lipo, če sploh še zeleni.
Kakor vidim iz pisem, je Ajdovec sedaj malo bolj poznan in prihajajo tja ljudje na razne sestanke, sedaj pa ko imajo še nov dom, se bo fara pa se bolj razvijala v vseh ozirih. Izmed 20 duhovnikov, ki jih je dala naša fara, so nekateri dosegli prav velike časti. JJa primer gospod France Grijc, W ie profesor bogoslovja na ljubljanskem vseučilišču. Anton Gnidovec je bil profesor matematike in učitelj glazbe, ki pa ga je jetika položila v prezgodnji grob. Kari Gnidovec,\je sedanji dekan v Žužemberku. Na-
ša fara je dala tudi škofa, ki je tudi mnogim Amerikancem znan iz njegovega obiska, ko se je mudil tukaj pred leti in je obiskal več slovenskih naselbin, to je Janez Gnidovec, ki je tudi že med pokojnimi. Bil je visoko spoštovan in čislan radi skromnega in Bogu vdanega življenja.
Bil je tudi Anton Gnidovec, ki je bil vojni kurat in ko se mu je splašil konj, je dobil poškodbe, katerim je podlegel. Pa tudi tukaj, v Ameriki, ima naša fara enega duhovnika, in sicer Rev. Albin Gnidovec, ki je župnik v Rocksprings, Wyo. Če bi hotela vse opisati, bi bilo potreba preveč prostora.
Dragi mi rojaki, iz a.jdovške fare širom Amerike in vi, ki ste ostali doma in še niste okusili življenja na tujih tleh, ko vas bo klical domači zvon na božično noč, stopimo v duhu vsi skupaj in v srcih naših naj zagori prošnja, da nas božje Dete blagoslovi in mir nebeški naj nam podeli. Vesele božične praznike želim mojim staršem, bratu Ivanu Bolinar v Mariboru, bratu Rudolfu Bolinlar v Gornji vasi pri Škofji Loki in najmlajšemu bratu Karol Bolinar-ju, ki je sedaj gospodar na domu.
Vsem želim dočakati še veliko veselih božičnih praznikov, v zdravju in veselju. Dobra volja in mir božične noči naj spremlja vsakega in naj vživa ta božji blagoslov vsak ajdovski faran, kjerkoli živi.
V svojem in v imenu mladine, ki se zbira sedaj v Prosvetnem domu/se zahvaljujem vsem dobrotnikom, ki so pripomogli s svojim darom, da ima naša mladina sedaj svoj dom, kjer se lahko zbira in veseli. Želim vam obilo blagoslova božjega Deteta, za vse vaše velikodušne darove. Če je pa mogoče še kdo, ki bi hotel kaj darovati, pa to še vedno lahko stori. Jaz bom takoj po božiču zopet nekaj poslala za Prosvetni dom in kdor hoče kaj darovati, naj izroči meni, da bo večja vsota skupaj. Imena vsen darovalcev pa bodo priobčena v časopisu. Bodite pozdravljeni vsi čitatelji in božični mir naj vas spremlja.
Apolonija Kič.
SOPROGU OB 25-LETNICI
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO
Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim odjemalcem in prijateljem!
Double Eagle*Bo tiling Co
6511-19 ST. CLAIR AVE.
IN DELAVCI
HEnderson 4629
CLEVELAND, OHIO
Se li še spominjaš, srca blagega ki mu zvesto vdana duša b'la je vsa?
Se li še spominjaš, dvoje žar oči, ki so te ljubile v tugi—žalosti?
Se li še spominjaš, onih zlatih las, k njim so zdaj srebrne niti prišle v vas?
Se li še spominjaš, nežnih, belik rok, - ki so bile vedno polne vseh dobrot?
Se li še spominjaš, noči majniške, ko so nam rojenice prinesle detece?
Se li še spominjaš, nazaj 25 let, ki jih usoda dala nama je živet?
Se li še spominjaš, ko sva srečna b'la, da ljubezen čista je naju spremljala?
Danes, pa hvaležno, zahvalimo Boga, da zdravi praznujemo pet in dvajset letnico! Marjane^ Kuharjeva. -o-
Na potovanju
Kadar človek potuje, sreča različne ljudi in se tudi poda z njimi v pogovor. Tako bi tudi jaz rada opisala par slučajev, katere sem doživela na svojem potovanju. Potovala sem po Jugoslaviji in sem bila gotova v enem tednu.
Marca meseca sem potovala v staro domovino in sicer na par-niku "Queen Mary," potniki so bili večinoma sAmi Angleži. Torej bila sem v družbi Angležinj in sem imela prav lepo družbo in hitro, v štirih dneh in pol, smo dospeli v francosko luko. Bilo je zjutraj, ko smo dospeli na carinsko postajo, seveda brez kovče-gov, ker iste pripeljejo drugi. Ko sem ogledovala svojo prtljago sem yidela, da mi manjka en kovčeg. Takoj sem skušala dopovedati nosaču kaj želim, toda kaj sem hotela, on ni razumel rhene in jaz ne njega.
Končno sem imela vse, nekaj ic-ra mu dopovedovala, a on pa mi je rekel samo "Si, si," pobral je kovčege in jo hitro ubral mimo stražnika, a ga je vseeno ustavil, ni mi bilo treba odpirati. Odšli smo na vlak. Vozila sem se v drugem razredu in tu sem zopet dobila družbo. Pričeli smo pogovor in sem takoj sprevidela, da so Hrvatje. Takoj smo se dogovorili kam kateri potuje. Posebno gospa je bila vesela, da je dobila družbo, ker so tudi oni potovali v Jugoslavijo.
Omenjena gospa je bila zelo utVujena od potovanja, bila je v Ameriki samo dva meseca, kamor je prišla po sina, ki se je nahajal tukaj samo šest mesecev in ker ni dobil kar si je želel, je dobil živčno bolezen. To so morali biti bogati ljudje in prav fini. Prav smilila se mi je ta ženska, ki je tako daleč prišla po sina, ker ni zaupala drugim. Bila je zopet srečna in posebno še zato, ko je bila zopet v Evropi, kajti ni se ji dopadlo v Ameriki.
Tako smo se pripeljali v Pariz. Ona je ostala tukaj pri svo jem sinu, da isi malo odpočije. Tudi mene je povabila, da naj jo obiščem, dala mi je celo naslov, da če bi se slučajno mudila v Beogradu, da naj jo samo pokličem na telefon in vse drugo bo že sama ukrenila. Tudi jaz sem prenočila v Parizu in naslednjega dne smo se z jugoslovanskim vlakom odpeljali proti Jugoslaviji. že tukaj na vlaku smo opazili več slik iz Jugoslavije kakor:
Bled in drugih jugoslovanskih mest.
Tudi na tem vlaku sem dobila sopotnike Hrvate, to so bili mladi ljudje. Gospod je bil advokat in zelo prijazen kakor tudi njegova žena in mala hčerka. Nekaj časa so se pogovarjali sami in jaz sem samo poslušala in sem bila zamišljena, ker sem mislila le na svoj dom in mamo.
Gospa me ogovori v francoščini. Povedala sem ji da ne razumem. Bila je vesela, da sem tudi jaz Jugoslovanka. Povedala mi je, da je njen soprog v vladni službi in so se mudili devet mesecev v Parizu in se počutijo prav srečne, da gredo zopet domov, čas je hiti'0 bežal naprej. Mlada dama je bila zelo prijazna in je tudi rada kaj slišala o Ameriki, katero bi si tudi rada ogledala.
V naši družbi je bil tudi mlad turški deček, star komaj 15 let, a pravi gentleman, gospa mi je povedala, da je sin nekega turškega diplomata, ki je v Parizu in sedaj potuje dečko v Turčijo na počitnice. Kakor hitro je vedel, da potujem iz Amerike, je takoj začel pogovor v angleščini. Poznalo se je, da mora biti iz dobro poznane družine, ker so se mu vsi
jo in sem si mislila, no sedaj bom pa jedla, kar si tako želim, a bila sem preveč razburjena in nisem imela prav nobenega teka. Prišel je čas za odhod, šla sem po svojo prtljago. Povejo mi, da moram plačati 10 din. Iskala sem denar, a bilo mi je vse enako, ker sem prvič videla ta denar. Uradnik zagodrnja:" Dajte sem, bom jaz pogledal, saj vas ne bom okradel." No, sem si mislila, vi ste pa res prijazni s tujci, res draga domovina,, kako si me pozdravila.
Veliko sem že potovala po Ameriki, a kaj takega še nisem bila deležna, kakor sem si želela domovine, pa sem bila tudi razočarana. Grem proti svoji rojstni vasi, nič me ni brigalo, samo da bi prej prišla domov, do svoje mame.
Prišla sem do hiše moje mame in sem vprašala kako kaj moja mama. že sem vedela prej ko mi je odgovorila, ker šem videla kako se je prestrašila sorodnica, da ni mogla dati niti besedfe iz sebe. Mojo mamo je že krila črna zemlja in takoj se je končalo tudi veselje do domovine in ni mi j mogoče popisati žalosti. Nič več ! nisem mogla ostati tam, čeprav [so me sorodniki vabili in prosili, 1 da naj ostanem. Sklenila sem da grem takoj nazaj, ker nimam tam [nič iskati. Kar je zamujeno, ne
| je ne poziiajo. V vseh drugih je-z:'kih te izprašuje samo v slovenskem ne in končno se pa le spojni, da mogoče znaš pa slovensko. Zakaj ne nagovorijo v ma-jterinem jeziku, pa kdo pravi, da nas drugi zatirajo, a v resnici se zatiramo sami.
Tudi drugače niso tako po-strežljivi kakor tukaj v Ameriki. Bila sem na tramvaju in sem prosila sprevodnika, da mi pove kje naj izstopim, pokazala sem mu tudi naslov, a spomnil se me je šele, ko smo prišli do konca ter mi končno pokazal kod naj grem in bom že dobila.
Jugoslavija je res lepa kakor park in kar nisem se mogla na-gledati te naravne krasote. Od Jesenic pa do Zagreba je lepše kakor pa je naš Yellowstone park, katerega obišče na tisoče ljudi vsako leto. Kako krasne so naše gore in snežniki. Nekaj posebnega je trg čabar. Na vse strani so sami kamniti hribi in med skalovjem se vije cesta na Hrvaško. Pokazali so mi hišo v neki dolini, kjer sonce sije samo dva meseca v letu, je neverjetno, pa je resnično, čabar je na meji med Hrvatsko in Slovenijo. To je še precej prijazen kraj, tu se
uradniki tako klanjali kakor hitro so videli njegov potni list. Tako smo med pogovori dospeli v Ljubljano, želeli smo si srečno pot. Ostala sem sama v Ljubljani in nisem se vedela kam obrniti.
Iz premišljanja me zdrami no-sač, ki me vpraša kam potujem. Povedal mi je, da vlak proti Rakeku odpelje čez tri ure. Oddala sem svojo prtljago v garderobo in si poklicala taxi. Pokazala sem mu naslov, da se tako odpeljem in oddam pozdrave prijateljic. Povedal mi je, da gremo v Zgornjo Šiško. Torej tam sem oddala pozdrave in se zopet odpeljala nazaj na postajo.
Še sem imela precej časa in prišlo mi je na misel, da bi jedla go-lež. Podala sem se v restavraci-
pride več nazaj.
Odšla sem nazaj v Ljubljano na hotel. Mislila sem si, bom vsaj zopet slišala kako se po slovensko pogovori, a ko sem prišla do uradnika v hotelu me najprej nagovori v nemškem jeziku — nič, nagovori v francoskem — nič, končno se pa spomni, da mogoče znam pa slovensko. Zopet sem si mislila, ljuba slovenska domovina, kako si žalostna. Kadar pa ti ljudje pridejo k nam v Ameri-Jco, pa znajo vsi tako lepo slovensko govoriti in še nas prosijo, da naj nikar ne pozabimo slovenske govorice, a sami v domovini pa
nahajajo vsi bolj važni uradi, kakor sodnija, zdravniki razne trgovine. čiabar je nekako v sredini med Ijubljano in Sušakom. Iz Ljubljane v čabar je 100 km in od čabra do Sušaka pa je krog 80 km. To sem si ogledala v času mojega bivanja v Jugoslaviji in se že po enotedenskem bivanju tam odpravila nazaj.
Frances Medved.
EaHSEn^
Wor ker/ 'ifv« B^uble/Ea^le'' BottUa g :
/
DEMŠAR BUILDING CO.
EDINI SLOVENSKI STAVBENIK
za splošno graditev