Zadnji pozdrav partizanskemu komandantu Vanniju Miljsko odlagališče odpadkov ogroža morje in gojišče klapavic lTSHÇ Ii, i TJ Ii /10 ifn lil 1 Mandatar za sestavo nove hrvaške vlade Ivo Sanader dobil podporo še petih poslancev manjšin Primorski PETEK, 4. JANUARJA 2008_ Št. 3 (19.093) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 O- »Zlata mrzlica« ne obeta dobrega Vlasta Bernard Na gospodarskem področju je bila najbolj odmevna novica na tem začetku leta rekordna podražitev surove nafte, ki je v New Yorku dosegla sto dolarjev za sod. Ne glede na to, da j e k preboju psihološke meje svoj del prispevala špekulacija, saj realnih razlogov za tokratno rast ni bilo, pa gre vendarle za znak, da se nad globalnim ekonomskim prizoriščem zgrinjajo temni oblaki. Poleg naftne se namreč nezadržno dviga tudi cena zlata, kar je bil v preteklosti vedno znak, da se bližajo »težki časi«. Dolar, ki je lani izgubil okrog deset odstotkov svoje vrednosti, že dolgo ni več rezervna valuta, mladi evro pa to še ni postal. Ljudje se tako zatekajo k zlatu in ker se povpraševanje močno dviga, njegova cena vzporedno strmo raste. Svetovne borze v takih razmerah seveda ne morejo cvete-ti, še manj pa si boljše čase lahko obetajo potrošniki, ki jih je že lansko leto po nedolžnem kaznovalo z zmanjšanjem kupne moči. V Italiji so se npr. naftni derivati lani podražili za 26,5 odstotka in le ugibamo lahko, do kod se bodo cene bencina pognale letos. Poblem pa ob tem ni samo podražitev prevoznih stroškov in ogrevanja, ampak se verižna reakcija širi na vse nujne življenjske potrebščine. Pa ne samo zato, ker je nafta surovina za proizvodnjo tolikih izdelkov za vsakdanjo rabo, od plastike do tekstilnih vlaken, ampak tudi zaradi deleža, ki ga k ceni vsake dobrine pristavijo transportni stroški. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) EVROPSKA UNIJA - Hrvaška pri Palagruži zaplenila italijansko ribiško ladjo Bruselj zahteva hitro rešitev problema glede ERC EU grozi z upočasnitvijo pogajanj - Farnesina previdna zaradi zaplembe VREME - Nevšečnosti in zastoji v številnih krajih države Sneg včeraj pobelil Srednjo in Severno Italijo ZAGREB - Rešitev za vprašanje hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone v Jadranu je treba najti takoj po oblikovanju nove hrvaške vlade, sicer se ta država ne bo mogla izogniti negativnim posledicam za pogajanja o članstvu v EU, se gla si spo ro či lo, ki je dva dni po uveljavitvi ERC tudi za članice EU prišlo iz Bruslja. Iz Slovenije je slišati pozive strank za ukrepanje proti Hrvaški. Da Hrvaška z ERC misli resno, pa je že dokazala s zajetjem italijanske ribiške ladje v bližini otoka Palagruža. Odziv Farnesine je bil previden. Na italijanskem zunanjem ministrstvu poudarjajo, da zadeve ne bo mogoče povezati z ERC, če se bo izkazalo, da so italijanski ribiči res ribarili v hrvaških teritorialnih vo dah. Na 3. strani V Sloveniji stopnja obdavčenja podjetij padla na 22 odstotkov Na 5. strani Pogovor z urednikom mesečnika Kažin Na 8. strani V Doberdobu in Sovodnjah primanjkuje osebja v tehničnih uradih Na 12. strani Športni razred v višji srednji šoli: (ne)uresničljiva želja Na 17. strani ih NEAPELJ - Protesti ljudi proti ponovnemu odprtju deponije Iz gorečih kupov smeti nevarnost sproščanja dioksina NEAPELJ - Emergenca zaradi tisočev ton neodpeljanih smeti postaja v glavnem mestu Kampanije iz dneva v dan hujša. Gasilci so morali opraviti nešteto posegov, ker besni ljudje zažigajo kupe smeti, oblasti pa opozarjajo na nevarnost spra-ščanja škodljivih snovi, med temi skrajno nevarnega dioksina. Protestniki so včeraj skušali preprečiti ponovno odprtje že odslužene deponije v rajonu Pianura, neapeljski prefekt pa vztraja pri sprejeti odločitvi, saj drugih alternativ v kratkem roku ni na vidiku. Na 4. strani NEW YORK - Več kot v prejšnjih letih Leta 2007 po svetu ubitih 42 uslužbencev ZN NEW YORK - Sindikat uslužbencev Združenih narodov je sporočil, da je bilo leta 2007 med opravljanjem dolžnosti ubitih 42 njegovih članov. V različnih državah po svetu je bilo lani ubitih devet pripadnikov mirovnih sil in 33 civilistov, kar je več kot v letih pred tem. Leta 2005 je bilo namreč ubitih 15, leta 2006 pa 32 uslužbencev ZN. Najhujša tragedija se je lani pripetila 11. decembra v Alžiru, kjer sta dve avtomobilski bombi zahtevali na desetine smrtnih žrtev, med njimi 17 uslužbencev ZN. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je po napadu ukazal revizijo varnostnih postopkov in obljubil, da bo storil vse za večjo varnost delavcev ZN. Med uslužbenci ZN so bile lani smrtne žrtve v Sudanu, Libanonu in Afganistanu, v Somaliji, Mjanmaru in Sudanu pa je prihajalo tudi do ugrabitev. V Sudanu sta bila ubita dva pripadnika misije ZN (UNMIS) ter štirje vozniki Svetovnega programa za hrano (WFP). V Afganistanu je bomba aprila ubila pet uslužbencev ZN, decembra pa so neznanci ubili voznika WFP. Junija je bomba v Libanonu ubila šest pripadnikov misije UNIFIL, julija pa je umrl francoski vojak, ki je odstranjeval neeksplodirano bombo iz časa bojev med Hezbolahom in Izraelom leta 2006. 2 Petek, 4. januarja 2008 ALPE-JADRAN ŽARIŠČE Nikar se ne sprenevedajmo! Drago Štoka / Dan po prazniku sv. Štefana je Primorski dnevnik posvetil svoj uvodnik odnosu med SSO in SKGZ. Ugotovil je, da so medsebojni odnosi skoro optimalni. Do tu je vse v redu in prav. Tudi ko uvodničar poziva obe krovni, naj se združita v eno samo »vrhovno« organizacijo, lahko poziv jemljem kot nekaj resnega, pozitivnega, dobrega za obe krovni organizaciji in našo slovensko narodno skupnost še posebej. Meni se sicer zdi, daje važnejše, da tvorno sodelujemo, določamo skupne cilje in poti do njih, kot pa da skrbimo le za spreminjanje struktur, ki niso nastale slučajno in ki opozarjajo na nekatere še vedno žive probleme. Rad bi tu navedel odlomek iz razmišljanja o teh problemih, ki ga je že daljnega 14. novembra 2003 objavila ravno v Žarišču pokojna Nadja Maganja. Med drugim je takrat zapisala: »Vendar bi dodala, da z brisanjem ideologij nihče izmed nas ni postal nepolitično, nereligiozno in nezgodovinsko bitje. Marsikatera nesoglasja so bila v zadnjih letih odpravljena, marsikateri predsodki odstranjeni, marsikatera ostrina je bila zglajena. Še vedno pa obstajajo in bodo obstajale med nami razlike v mišljenju, v doživljanju sveta in smisla življenja, v odnosu do tega, kar nas obdaja. To je tisti miselni, duhovni, tudi estetski pluralizem, ki bogati vsako skupnost in predstavlja njeno bogastvo. Vsako posploševanje, vsiljeno odstranjevanje teh razlik pomeni obubožanje človekovega življenja. Živimo v času etičnega relativizma, ki vnaša zmedo v naš miselni svet, saj razglaša, da so vse vrednote enakovredne. Enotnosti, h kateri vsi težimo, ne moremo uresničevati z brisanjem enih v prid drugih. To ne pomeni, da ne more priti do tesnejšega sodelovanja med društvi in ukinjanja tistih dvojnikov, ki so odvečni. Tudi glede prostorov bi lahko skupno začrtali njihovo bolj smotrno uporabo. Vendar se mi zdijo povsem nesprejemljivi nekateri predlogi, o katerih se je šušljalo zadnje čase. Gre predvsem za koncentracijo medijev v rokah ene in iste politične opcije, za nasprotovanje združevanju tistih, ki se povezujejo zaradi skupnih idealov. Taka stališča pomenijo brisanje pluralnosti misli in izražanja. To pa je za vsako skupnost izredno škodljivo. Enotnost ne pomeni enoumja, brisanja razlik naše zgodovinske in duhovne dediščine. Enotnost pomeni, da iščemo predvsem to, kar nas združuje, in potisnemo na stran to, kar nas ločuje. Izredno zgrešeno bi bilo, če bi v imenu napačno poj-movane enotnosti rušili in ukinjali, kar odraža le našo kulturno in duhovno raznolikost.« Na to moramo biti seveda pozorni, da naši narodnostni skupnosti ne škodujemo. Verjamem pa, da se lahko dogovorimo tudi o ovrednotenju našega pluralizma in notranje demokratičnosti. Stvari pa se zataknejo v izredno bistveni točki za obe krovni organizaciji: gre za vključevanje v italijanske stranke. Tu sta si SSO in SKGZ daleč vsaka sebi, ker SSO zgodovinsko izpričuje vso svojo predanost samostojnemu nastopanju in torej edini slovenski stranki v našem prostoru, ji po svojih močeh narodno in moralno pomaga, ker ve, da bi brez slovenske stranke v Italiji bili Slovenci kar precejšnje reve. SKGZ pa je na drugem bregu morja, ko sprejema kot nekaj dobrega in pozitivnega vključevanje v italijanske stranke, v objem katerih je nekatere Slovence kot prvi potisnil Edvard Kardelj s svojo teorijo o vključevanju v »napredne stranke«. Zgodovina in njen razvoj, posebej nastanek slovenske države, pa sta izpričala nekaj ravno nasprotnega: da se Slovenci v italijanskih strankah le samovoljno utapljamo in nič drugega! V omenjenem uvodniku se PD ujame v past, ko trdi, da bi morali SKGZ in SSO misliti na »Zvezo Slovencev v Italiji«, ki bi lahko zastopala vse Slovence, »ne glede na njihov nazor ter politično in strankarsko opredelitev«. V tem stavku je zaobjet bistven problem glede združitve obeh krovnih organizacij v eno samo; gre za pekoč in dramatičen problem, ki se vleče od prvih časov povojnega obdobja. Tu je srž problema. Ni problem združitve obeh krovnih organizacij, saj jim že danes uspeva izredno dobro sodelovati tudi v zelo delikatnih trenutkih. Srž problema ni v glavah obeh predsednikov, to je Pavšiča in mene, problem je v političnem pojmovanju naše bodočnosti. Politika in vse delo okoli nje je najvišje poslanstvo, ki se ga mora okleniti vsaka skupnost, vsak narod, vsaka država. Narod brez politike in svojega vodstva je narod sirot in brezdomcev. Začnimo torej na vrhu, pri bistvenem obstoju naše stvarnosti, pri glavi naše organiziranosti. Brez edine, enotne, samostojne slovenske politične organizacije ne bomo prišli daleč. Začnimo torej pri glavi! Slovenci, ki so danes člani oz. občasni ali stalni volivci petih ali šestih strank na državni in deželni ravni, naj začnejo resno misliti na ustanovitev ene same slovenske stranke, ki bo po tej poti lahko prisotna tako v parlamentu kot na deželni ravni, na občinah, konzultah in pokrajinah in bo končno to, kar si ves povojni čas tako želimo. Danes, v novi Evropi, bi lahko resno mislili tudi na našo prisotnost v evropskem parlamentu, kjer nas ni, kot nas ni v rimskem parlamentu. Samo z eno samostojno, etnično, to je narodnostno stranko (v Evropi je takih manjšinskih strank kar 26) bomo resno stopili na evropsko lepo, premočrtno in trajno pot. Vse drugo je sprenevedanje. Samo tako se bosta lahko enkrat SKGZ in SSO zlili v eno samo organizacijo, ker bo pač tak razvoj nekaj povsem normalnega. Siliti danes, pod pogoji, v katerih živimo, v združitev (sic et simpliciter!) obeh krovnih, pa pomeni zavajati ljudi, pomeni ustvarjati pogoje za nastanek močne tretje krovne organizacije (glej primer Koroške!), pomeni biti proti pravkar izglaso-vanemu deželnemu zakonu, ki izrecno imenuje v svojem besedilu obe krovni organizaciji, in sicer zelo jasno vsako posebej. Če hočemo torej iti novim časom nove skupne EDINOSTI (kot je bila pred drugo svetovno vojno) naproti, začnimo graditi in polagati nove temelje tam, kjer je to najprej nujno: pri slovenski politični samostojnosti in enotnosti! KULINARIČNI KOTIČEK Rdeči riž z artičokami Hvala bogu, tudi letos smo preživeli praznike. Smo najbrž pridobili kakšen gram, saj je bilo v tem obdobju sladkarij in hranljivih jedi več kot preveč, sedaj pa bi bilo treba nekaj časa počivati in dovoliti našim prebavnim organom, da se odpočijejo. Pišem ta prispevek na dan novega leta, potem ko sem poslušal tradicionalni novoletni koncert dunajskih filharmonikov, ki ga je predvajala slovenska televizija. Italijanski RAI je bil najbrž tudi mnenja, da si je treba po božičnih in novoletnih praznikih oddahniti in odpočiti in so se tudi v Rimu odločili za zatiskanje pasu. Že pred leti so prepustili oddajanje nogometnih tekem Berlusconijevim mrežam, letos so se odpovedali tudi dunajskemu novoletnemu koncertu. Austerity, pač. Naročnina pa se je le zvišala za 2 evra... A vrnimo se k današnji temi. Po pečenkah, krodiginih, poticah in drugih nezdravih jedeh je čas torej, da presedlamo na lažje prebavljive jedi. Zato predlagam, da se vržemo na riž, ki je lahko prebavljiv in poln vlaken, ki pomagajo pri prebavi. Recept pa ne predvideva navaden beli riž, temveč rdečega, ki ga brez težav najdete v skoraj vsakem marketu. Prav tako dobro vam bo uspelo, če namesto riža uporabite ječmen ali piro. Za 4 osebe potrebujemo: 320 gr rdečega riža, 1 šalotko ali manjšo čebulo, nastrgano lu- pino ene limone, 30 gr masla, 4 ar-tičoke (lahko so tudi globoko zamrznjene), 150 gr strakina, 3 žlice nastrganega parmezana, nekaj svežega timijana, sol, poper, jušno osnovo. Lahko na hitro skuhamo zelenjavno juho z nekaj zelene, korenja, pora ali čebule in z njo zalivamo riž. Očistite artičoke in pustite le notranje mehke lističe, narežite jih na tenke ploščice. Sesekljajte šalotko in pustite , da se omehča na maslu. Ko je šalotko posteklenela dodajte riž in premešajte, pustite,da vsrka maslo, nakar dodajte lističe artičok in postopoma juho, pustite, da počasi vre in po malo dolivajte juho. Rdeči riž je treba kuhati dlje kot belega, nared bo v približno 35 minutah, ostal pa bo vedno »al dente«. Ko je riž skuhan, vmešajte vanj še strakino in parmezan, na-ribano limonino lupinico in timijan ter popo-prajte. Ponudite riž zelo topel. Rdeči riž potrebuje 30/35 minut kuhanja, ko pa je skuhan, je užiten še več dni. Dober tek! Ivan Fischer ČEDAD - V nedeljo ob 1 5. uri v gledališču Ristori Dan emigranta, osrednji praznik Slovencev videmske pokrajine Roberto Antonaz ČEDAD - Tako kot vsako leto se bo v nedeljo, ravno na praznik treh kraljev tudi letos obnovila tradicija Dneva emigranta, osrednje prireditve Slovencev videmske pokrajine. Praznik ohranja v času svoj pomen, saj je nastal kot priložnost za srečanje med beneškimi izseljenci in njihovimi družinami, ki so se ob božičnih praznikih vračali v domače kraje. Z leti je Dan emigranta prerasel začetno formulo in ob krepitvi kulturnih dejavnosti v videmski pokrajini postal srečanje Beneških Slovencev v širšem pomenu besede. Vselej pa je imel to značilnost, da je kot prva javna manifestacija naše skupnosti v novem letu pritegnil tudi veliko obiskovalcev iz tržaške in goriške pokrajine. Letošnji Dan emigranta se bo odvijal v čedajskem gledališču Ristori z začetkom ob 15. uri, njegov poudarek pa bo namenjen Zvezi beneških izseljencev (Slovenci po svetu), ki letos praznuje 40-let-nico obstoja. Zato bo v imenu Slovenskih organizacij videmske pokrajine tokrat slavnostni govornik dolgoletni ravnatelj zveze Renzo Mattelig, poleg njega pa bo spregovoril še deželni odbornik Roberto Antonaz. V kulturnem programu bosta nastopila Harmonikarski orkester Glasbene matice iz Špetra pod vodstvom Aleksandra Ipavca in Beneško gledališče z igro »Naš jezik skozi čas« v režiji Marjana Bevka. Prireditelja Dneva emigranta sta SKGZ in SSO videmske pokrajine. Renzo Mattelig SLOVENIJA - Zdravje Zdravniška zbornica proti spremembam kadilskega zakona LJUBLJANA - Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) je v izjavi za javnost zavrnila predlog sprememb Zakona o prepovedi kajenja na javnih in delovnih mestih. Po njihovem mnenju je predlog izjemno slab, temelji pa na vrsti zavajanj ter nima nikakršnih znanstvenih in strokovnih osnov. V ZZS menijo, da predlog sprememb, ki jih je v parlament poslala skupina poslancev, vrača slovensko družbo v preteklost. Nehoteno vdihavanje cigaretnega dima je bilo po njihovem mnenju velik problem. Ne glede na to, da se "mu je marsikdo lahko izognil", pa številnim nekadilcem to ni uspelo, saj niso mogli zamenjati delovnega okolja ali zapustiti službe, da bi zaščitili svoje zdravje. Kot poudarjajo v ZZS, je pravica do čistega zraka nad pravico do kajenja, saj pravica do kajenja ni ena od osnovnih ustavnopravnih pravic. Zato bi po njihovem mnenju morali imeti vsi pravico kjer koli dihati čist zrak brez tobačnega dima. "Cilj zakona je, da se prepreči, da bi ljudje prezgodaj zbolevali in umirali zaradi pasivnega kajenja, tako nekadilci kot kadilci." Popolna prepoved kajenja na vseh javnih in delovnih mestih je evropska perspektiva in to podpira tudi Zdravniška zbornica Slovenije, so še zapisali. Edini dober predlog je po mnenju ZZS uvedba tobačnega evra, saj za preventivne dejavnosti na področju preprečevanja začetka kajenja ni namenjenih dovolj sredstev. (STA) ŽIVINOREJA - Odločitev slovenske vlade razveselila rejce Kraški rejci lahko pasejo tudi na zaraščenih površinah SEŽANA - Pred prazniki je vlada razveselila kraške, brkinske in istrske rejce, ki so si več let prizadevali, da bi bili upravičeni do državne denarne pomoči tudi na površinah, ki so deloma zaraščene. »Z letom 2008 postanejo za dodelitev plačilnih pravic upravičena tudi kmetijska zemljišča, porasla z gozdnim drevjem. Vključitev travnih površin, ki so porasle z grmičevjem in gozdnim drevj em In imal o pašno rabo, l e bila potrebna zato, ker se je ugotovilo, da je ta tip rabe posebej značilen za nekatera najbolj občutljiva območja, in sicer Kras ter Kočevsko. Pašni način rabe je edini način vzdrževanja primernega ravnotežja med travinjem in grmičevjem oz. gozdnim drevjem.« Tako vlada. »Zelo smo zadovoljni,« je povedal rejec iz Štorij Milivoj Božeglav. »Sedaj bomo z večjo voljo pristopili k zadevi in verjetno se bo odžagal še marsikateri grm. Seveda ne vsi, ker jih mora nekaj ostati za živali, ki tam najdejo senco in tudi pašo.« »Zadovoljni smo, da smo po dolgih letih uspeli prepričati našo oblast, daje paša mogoča tudi na zaraščenih površinah,« je povedal Evgen Gerželj, predsednik Društva rejcev drobnice Krasa in Istre. »Povezali smo se z drugimi zbornicami -sežansko, koprsko in kočevsko - in skupaj dosegli, da se tudi za te površine ohranijo plačilne pravice.« Na območju Istre, Brkinov in Krasa je teh zemljišč, ki so jih izločili zaradi poraslosti, 1500 hektarov, na območju celotne Slovenije pa 23000 ha. »Mislim, da bo to pozitivno vplivalo na ljudi in krajino. V nasprotnem primeru bi marsikdo opustil rejo. Zahvaljujem se vsem, ki so pomagali, predvsem pa poslancu Srečku Prijatelju, ki si je zelo prizadeval za ta cilj,« je še dodal Božeglav. »Prepričan sem, da se bo reja drobnice in krav dojilj na ta način ohranila in tudi širila, kar je za Kras pozitivno, ker je to zaraščanje preseglo že vse meje,« je menil Gerželj. S tem ukrepom pa se bitka kraških rejcev za ohranitev dejavnosti in krajine še ni zaključila. Nerešeno ostaja vprašanje števila živali na hektar. Sedaj veljavna obremenitev 0,5 glave velike živine na hektarje za kraško krajino absolutno prevelika, pravijo rejci. »Kras ne prenese večje obremenitve. Z 0,5 bomo zemljo opus-tošili, kot je bila že nekoč,« je povedal Milivoj Božeglav. »Zato si prizadevamo za nižjo obremenitev, in sicer 0,2 ali še manj. Danes problem prevelike obremenitve rešujemo tako, da popasemo več, kot uveljavljamo.« »Kraška zemlja ne prenese pol krave ali štirih ovc na hektar. Mi imamo namreč kar dve zimi; eno poleti, ko je suša, in pozimi, ko zaradi nizkih temperatur rasti ni. Zato bo treba dopovedati Ljubljani, da so površine z veljavno obtežbo preobremenjene in preveč spa-šene,« je dodal Evgen Gerželj. Irena Cunja / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 4. januarja 2008 3 EVROPSKA UNIJA - Kljub opozorilom z vseh strani Hrvaška dosledno izvaja ERC Zaplenili italijansko ribiško ladjo Lovila naj bi v hrvaških vodah - Bruselj o možni upočasnitvi pogajanj - Slovenske stranke za ukrepe proti Zagrebu LJUBLJANA - Rešitev za vprašanje hrvaške zaščitne ekološko-ribolov-ne cone v Jadranu je treba najti takoj po oblikovanju nove hrvaške vlade, sicer se ta država ne bo mogla izogniti negativnim posledicam za pogajanja o članstvu v EU, se glasi sporočilo, ki je dva dni po uveljavitvi ERC tudi za članice EU prišlo iz Bruslja. Hrvaška se za opozorila očit no ne me ni, saj je pre mi er in man -datar za sestavo nove vlade Ivo Sana-der izjavil, da bo Hrvaška ERC izvajala. Da Hrvaška misli resno z izvajanjem cone, je tretji dan po uveljavitvi ERC dokazala z zajetjem italijanske ribiške ladje. Hrvaško obrambno ministrstvo je potrdilo, da je patruljna ladja hrvaške vojaške mornarice Šolta pri otoku Palagruža včeraj nekaj pred šesto uro zjutraj zajela italijansko kočari-co "Antonio Madre" iz Manfredonie. Ladja se je nahajala znotraj hrvaškega teritorialnega morja približno 2,7 nav-tične milje severovzhodno od otoka. Dodali so, da je italijanska ladja poskušala zapustiti hrvaške teritorialne vode, vendar se je ustavila po vnovičnih opozorilih po radijski zvezi. Obe ladji sta nato zapluli proti Visu, kjer je vojaška ladja italijansko ko-čarico predala hrvaški pomorski policiji, ki je sporočila, da je bila ladja "Antonio Madre" v krivolovu in da bo sodnik za prekrške z Visa določil kazen za po sad ko, v ka te ri so bi li ob ko man dan -tu ladje še trije ribiči. Ključno pri vprašanju zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu je, da se "rešitev najde takoj po oblikovanju nove vlade na Hrvaškem", pa je včeraj v Bruslju poudarila tiskovna predstavnica Evropske komisije Christiane Hohmann. Le tako se lahko namreč Hrvaška izogne negativnim posledicam na pogajanja za članstvo v Evropski uniji, je ponovila stališče Evropske komisije, ki ga je komisar za širitev Olli Rehn nazadnje posredoval v nedeljo. Pristopna pogajanja Hrvaške bodo v letu 2008 po pričakovanjih stopila v odločilno fazo, "če bo to vprašanje uspešno rešeno" in če bo država še naprej učinkovito izvajala vse reforme, je v nedeljo v sporočilu za javnost pred napovedano uveljavitvijo cone tudi za države članice poudaril Rehn. Dosedanji hrvaški premier in mandatar za sestavo nove vlade Sana-der pa je v sredo zvečer v svojem prvem javnem nastopu letos poudaril, da je ERC s 1. januarjem začel veljati za čla- Hrvati poudarjajo, da z ERC rešujejo tudi problem pretiranega ribolova nice EU in da ga bo Hrvaška tudi izvajala. Obenem je napovedal pogovore z Ljubljano, Rimom in Brusljem. Torkovo izjavo slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da je Slovenija v zvezi z ERC "pripravljena ali celo dolžna počakati, da se (hrvaški) parlament konstituira", ter dati Hrvaški "še eno možnost, da nekaj ukrene", je Sanader ocenil kot dobro. Kot je dejal, ta izjava "priča o zrelosti Slovenije" kot predsedujoče EU. Hrvaško ministrstvo za morje, turizem, promet in razvoj je medtem sporočilo, da bo nadzor nad ERC nadzorovala koordinacija ministrstev in pristojnih inšpekcij za usklajevanje in opravljanje nadzora in zaščite notranjih voda, teritorialnega morja in ERC, dokler ne bo zaživela obalna straža v okviru hrvaške vojaške mornarice. Ko bo obalna straža vzpostavljena, bo nadzorovala ERC, medtem ko bo koordinacija še naprej nadzirala hrvaške notranje vode in teritorialnega morja, je pojasnila Marina Halužan po srečanju članov koordinacije. Slovenske stranke so bile v odzi- vih na hrvaško uveljavitev ERC enotne. V vladajoči SDS menijo, da bo treba proti Hrvaški uvesti postopke, če sabor na svoji prvi sej i v novem sklicu ne bo sprejel ukrepov v skladu z zavezami Hrvaške do EU. Predsednik največje opozicijske stranke SD Borut Pahor je kot evropski poslanec na Evropsko komisijo naslovil vprašanje glede uveljavitve ERC. Predsednik Desusa Karl Erjavec pa je dejal, da se ne sme preveč pričakovati od novega sabora in nove hrvaške vlade, zato meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe. Stranka Zares je v sporočilu za javnost ocenila, da vztrajanje Hrvaške pri uveljavitvi ERC izkazuje nadaljevanje politike izvršenih dejstev. LDS je pozval vlado k odločnejšemu zastopanju slovenskih nacionalnih interesov. SNS je napovedal razpis predhodnega posvetovalnega referenduma o vstopu Hrvaške v EU. NSi je hrvaško enostransko uveljavitev ERC označil za grob poseg v slovensko suverenost. SLS pa je uveljavitev ERC tudi za članice EU v sredo označila za dodaten razlog za sprejetje resolucije o meji s Hrvaško v DZ. Klubu nekdanjih slovenskih veleposlanikov pa je v sporočilu za javnost zapisal, da mora slovenska vlada kot predsedujoča EU pri Evropski komisiji in drugih organih unije zahtevati oster protest zaradi ravnanja Zagreba in začasno prekinitev pogajalskega procesa s Hrvaško. Obenem so podprli ukinitev dosedanje vsestranske podpore Slovenije čim hitrejši včlanitvi Hrvaške v EU. V Luki Koper pa po hrvaški razglasitvi ERC tudi za države članice EU doslej niso opazili nikakršnih sprememb in tu di v bo do če za ra di te ga ne pričakujejo težav. Odgovorni za stike z javnostjo v luki Sebastijan Šik je za STA dejal, da sicer ne vedo, v kolikšni meri bi Hrvaška pravila cone lahko izvajala, vendar obstajajo tudi alternative, npr. pot po italijanski strani Jadranskega morja, zato v luki ne pričakujejo težav. "Uveljavitev hrvaške zaščitene ekološko-ribolovne cone (ERC) je predvsem ekološko vprašanje", pa je včeraj za STA povedal predsednik vodilnega ekološkega društva na Jadranu Eko-Kvarner Vjeran Piršic po včerajšnji tiskovni konferenci mreže ekoloških društev Jadrana Plavi forum v Umagu. Dodal je, da se vprašanje ERC pogosto zlorablja v različne politične namene, namesto da bi Jadran ustrezno zaščitili. (STA) Ob predsedovanju EU priložnostni kovanci LJUBLJANA - Banka Slovenije je v obeležitev slovenskega predsedovanja Evropski uniji preko poslovnih enot Deželne banke Slovenije dala v obtok omejeni seriji priložnostnih zlatnikov in srebrnikov. Po podatkih Deželne banke Slovenije so včeraj do 15. ure prodali vse zlatnike iz proste prodaje, srebrniki pa so bili ob isti uri še v prosti prodaji. Iz Banke Slovenije so sporočili, da že pripravljajo predlog vladi za morebitno dodatno kovanje. Banka Slovenije je od skupno 2.000 zlatnikov z nominalno vrednostjo 100 evrov, dala v obtok 1.750 zlatnikov, od tega za prednaročnike 1.630 in za prosto prodajo 120, ostali pa so namenjeni za potrebe državnih organov. V obtok je bilo danih tudi 4.400 srebrnikov, od skupno 5.000 srebrnikov z nominalno vrednostjo 30 evrov. Od tega jih je bilo 3.356 namenjeno prednaročnikom, 1.644 pa za prosto prodajo. (STA) Za stavko odločilno srečanje delodajalcev in sindikatov LJUBLJANA - Slovenski sindikati zaradi zastoja pri pogajanjih glede kolektivne pogodbe o načinu usklajevanja plač ne izključujejo priprave bodisi splošne stavke bodisi stavk po dejavnostih. Ključno bo srečanje predsednikov vseh delo-dajalskih in sindikalnih organizacij, pravi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, ki upa, da bodo skušali doseči kompromis, sicer, pravi, jim ne preostane drugega kot stavke. Srečanje bo odločilno, meni Semo-lič, glede splošne stavke ali stavk v dejavnosti pa so po njegovih besedah odprte še vse možnosti. "Silijo nas v to, da radikaliziramo svojo držo. Kar nam preostane so stavke," je dejal. Meni, da lahko delodajalci sedaj, v času rasti, najlaže dajo delavcem. "Gre za minimalne zneske. V primerjavi z denarji za prevzeme, dobički, nagradami, je to revščina," je povedal predsednik ZSSS. (STA) SLOVENIJA - Zaradi izjav v intervjuju za Večer Ninamedia toži premierja Janeza Janšo LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Janša naj bi v intervjuju za časopis Večer decembra 2007 med drugim izjavil, da je družba za raziskovanje javnega mnenja Ninamedia "hišna služba Gregorja Golobiča", zaradi česar je po mnenju Odvetniške družbe Zdolšek, ki je zoper premiera v imenu Ninamedie vložila predmetno in zasebno tožbo, okrnil in posegel v ugled in dobro ime omenjene javnomnenjske agencije. Iz premierovega kabineta so sporočili, da predsednik vlade tožbe še ni prejel, poleg tega pa se na tožbo ne bodo odzivali v premierovem kabinetu, saj so za to zadolženi odvetniki. Janša naj bi ravnal protipravno, ko je Ninamedio v intervjuju za časopis Večer, objavljenem 1. decembra 2007, "namerno neresnično in brez kakršne koli podlage v resničnih dejstvih označil za privesek Gregorja Golobiča, predsednika politične stranke Zares," so zapisali v predmetni tožbi, vloženi na ljubljansko okrožno sodišče. Prav tako naj bi Janša z izjavo, da Socialni demokrati "sami svoji Ninamedii seveda ne verjamejo," delovanje družbe podvrgel interesom te politične stranke. Še posebej pa naj bi predsednik vlade diskre-ditiral Ninamedio z besedami, da slednja "javnega mnenja ne meri, ampak ga skuša ustvarjati". Janša je o Ninamedii med drugim dejal, daje še dva tedna pred državnoz-borskimi volitvami leta 2004 LDS namerila dvakrat boljši rezultat kot SDS, kar Ninamedia odločno zanika in poudarja, da njene meritve niso bistveno odstopale od meritev drugih javno-mnenjskih agencij. Tožnik predlaga sodišču, naj tožena stran Ninamedii izplača znesek 20.000 evrov ter na lastne stroške objavi sodbo sodišča v časopisih Večer in Delo. Zaradi taistih izjav Ninamedia na okrožnem sodišču v Mariboru (tam namreč izhaja Večer) toži Janšo tudi zasebno, in sicer zaradi obrekovanja in razžalitve. (STA) Sestavljanje nove vlade Sanader dobil podporo še petih poslancev manjšin ZAGREB - Mandatar za sestavo nove hrvaške vlade Ivo Sanader je včeraj podpisal pogodbo o sodelovanju z dosedanjimi vladnimi koalicijskimi partnerji iz Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS), ter s poslanko češke manjšine Zdenko Čuhnil in poslancem italijanske manjšine Furiom Radinom. Z novimi podpisi si je zmagovalka novembrskih parlamentarnih volitev, Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) zagotovila 74 glasov v saboru. Za potrditev vlade pa potrebujejo najmanj 77 sa-borskih mandatov. HDZ je včeraj nadaljevala pogajanja s posameznimi predstavniki manjšin, potem ko so prej dosegli kompromis glede skupnih manjšinskih zahtev. Največ protislovij je izzvala skupna zahteva manjšin za pravico, da lahko volijo tako po etničnem kot političnem načelu. Včerajšnji sporazum določa, da bodo manjšine, ki imajo manj kot 1,5 odstotka prebivalcev, dobile možnost dvojnega volilnega glasu, medtem ko bi za člane srbske manjšinske skupnosti, ki ima večji delež v prebivalstvu Hrvaške, dogovorili posebni volilni model. O vseh predlogih bo stekla strokovna razprava v naslednjih dveh letih, ker končna odločitev lahko prinese spremembo ustave, je napovedal Sanader. Koalicijsko pogodbo s HDZ, ki je na volitvah osvojila 66 mandatov, so podpisali tudi poslanca romske in bošnjaške manjšine, ter poslanec Hrvaške stranke upokojencev (HSU). Vse bolj realna je tudi koalicijska pogodba HDZ s Hrvaško kmečko stranko (HSS) in Hrvaško socialno-liberalno stranko (HSLS). Po napovedih predsednika HSS, Josipa Friščica, bo Ivo Sanader računa, da bo že prihodnji teden sestavil novo hrvaško vlado pogodba sklenjena do konca tedna, v začetku naslednjega pa naj bi jo tudi podpisali. Z osmimi glasovi zeleno-rumene koalicije, bi HDZ imela podporo 82 poslancev in poslank v saboru, kar pomeni tudi večino, ki bo potrdila novo vlado. Ustanovitvena seja novega hrvaškega sabora je napovedana za 11. januar, v skladu z ustavo pa je rok za zaupnico novi, drugi zaporedni Sanaderjevi vladi, 15. januar. (STA) 4 Petek, 4. januarja 2008 KULTURA / VREME - Severno Italijo zajel val slabega vremena Snežinke padale tudi na Benetke in Genovo Snežna odeja prekrila tisoč kilometrov avtocest - Meja sneženja se bo dvignila Vremenoslovci se tokrat niso ušteli: vlažni južno vzhodni vetrovi in polarni zrak so se včeraj združili nad Severno Italijo in jo prekrili s pravo snežno odejo. Če je novica nedvomno razveselila turistične operaterje in ljubitelje smučanja, ki s snežnimi pa da vi na mi do slej ni so ime li ve -li ko sre če, pa je sla bo vre me, ki je za -jelo kraje med Aosto in Trbižem, povzročilo tudi precejšnje težave. Sneži lo je na mreč ta ko v hri bih kot v ni -žinah, snežinke so padale nad Milanom, Tu ri nom in ce lo nad ob mor ski -mi Benetkami ter Genovo; tu je dvesto štirideset javnih avtobusov vozilo s snežnimi verigami. V bližini li-gurijske prestolnice je šofer avtobusa tu di iz gu bil nad zor nad vo zi lom: avtobus je zdrsel s cestišča, dva potnika pa sta bila laže ranjena. Nekaj težav je bilo tudi v pristaniškem in letal skem pro me tu, za pr li pa so tu di predor pod Mont Blan com. Preko tisoč kilometrov italijanskih avtocest, tako rekoč vse avtoceste v Severni Italiji, pa tudi v Emiliji in Toskani, so prekrile snežinke. Največ te žav so ime li voz ni ki v Pi e mon tu in Liguriji: v bližini Genove so morali zapreti nekatere avtocestne odseke, na drugih so vožnjo prepovedali le tovornjakom in drugim težkim vozilom. Na de lu so bi la tu di pluž na vo zi la in tis -ta, ki trosijo sol. Kakšno vreme pa nam vremenoslovci obljubljajo v prihodnjih dneh? V Furlaniji-Julijski krajini bo jut ri rah lo do zmer no sne ži lo pred -vsem v gorah, čeprav bo lahko sneg rahlo naletaval tudi v nižinah. V obmorskih krajih naj ne bi snežilo, zato pa bo pihala zmerna burja. V soboto in nedeljo se bo v naši deželi meja sneženja dvignila na 1.200 metrov nadmorske višine, obmorske kraje pa bo zajel dež. Podobno bo tudi v ostalih severno-italijanskih deželah: v Liguriji, Lombardiji in Piemontu naj bi si cer jut ri še sne ži lo, v ni ži nah pa bo sne že nje pos top no po ne ha lo in se preselilo v višje gorate lege. Družba Autostrade per l'Italia, ki skrbi za večino severnoitalijanskega avtocestnega omrežja, vsekakor poziva voznike, da skrbno pregledajo svoja vozila in jih opremijo s snežnimi verigami ali zimskimi gumami. Informacije o stanju na cestah nudijo na telefonski številki 840 042121 in na brezplačni 1518 ter na spletni strani www.autostrade.it. ZDRAVSTVO Epidemija gripe bo v januarju dosegla višek RIM - Z nizkimi, rezkimi temperaturami je k nam prispela tudi tradicionalna gripa. Strokovnjaki in zdravniki opozarjajo, da bo sezonska epidemija influence dosegla svoj višek šele v prihodnjih dneh oziroma tednih. Doslej se je lotila predvsem mladih; tako dojenčki kot mladostniki ležijo v postelji s poviša no te les no tem pe ra tu ro, hu dim glavobolom, bolečim grlom in za-mašenim nosom. Okrevanje pa je pre cej dol go. Se ve da pa ne bo do pri tem izvzeti starejši ljudje, ki morajo biti posebno pozorni, saj so lahko posledice precej hude predvsem za sr čne bol ni ke. »Če bodo mrzle temperature še dolgo pestile Italijo, bo do konca januarja v postelji obležalo 180 tisoč oseb več kot v lanskem letu, se pravi da bo za gri po bo le ha lo ce lo pet milijonov oseb vzdolž vsega italijanskega polotoka,« je pojasnil univerzitetni profesor in raziskovalec Fabrizio Pregliasco. Severzahodno in srednjo Italijo je včeraj prekril sneg; snežilo je tako v gorah kot v nižinah in ob morju ODPADKI Italiji grozijo visoke kazni EU RIM - Evropska unija z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Neaplju, kjer se kriza z nagrmadenimi odpadki stopnjuje, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. »V naslednjih dneh bomo preverili, če je potrebno sprejeti posebne ukrepe,« je dejal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za okolje Stavrosa Dimasa. Že junija lani je Evropska komisija sprožila postopek proti Italiji zaradi kršitve uredb EU o ravnanju z odpadki.Italiji tako sedaj grozijo tudi visoke kazni ter prekinitev dostopa do finančnih sredstev EU za te namene, vendar pa takšna ukrepa nista neizogibna. Mesto Neapelj z okolico se že nekaj časa sooča s kupi smeti, ki polnijo tamkajšnje ulice. Ker so glavne deponije v deželi Kampani-ja zaradi stavke smetarjev zaprte, se je na ulicah nagrmadilo že okrog 100.000 ton smeti. Dežela Kampanja, kjer je tudi Neapelj, se že več let sooča s težavo, kam s smetmi. Na območju primanjkuje prostora za deponije, primanjkuje pa tudi sežigalnic odpadkov. Že v pre te klih le tih je več krat pri -šlo do protestov tamkajšnjih prebivalcev, podobno kot v teh dneh pa se je tudi maja na ulicah Neaplja nabralo na tone smeti.Prebivalci sedaj znova ostro nasprotujejo proti načrtovanemu ponovnemu odprtju deponije v soseski Pianu-ra v predmestju Neaplja, ki je zaprta že več let. Lokalno prebivalstvo je prepričano, da odlagališče smeti ogroža javno zdravje. Od leta 1994 naj bi italil an-ske oblasti za reševanje problematike z odpadki na območju Neaplja namenile že milijardo evrov, vanj pa so vključile tudi ugledne politične osebnosti, a se razmere zaenkrat prav nič ne izboljšujejo. Strokovnjaki menijo, da se bo kriza zaradi tesne vpletenosti organiziranega kriminala v odvoz in odlaganje odpadkov samo še stopnjevala. Italija naj bi bila po navedbah okoljevarstvenikov glede proizvodnje odpadkov z 1,3 kilograma odpadkov na prebivalca na dan nad povprečjem EU. Tudi recikliranje naj bi bilo v Italiji manj razširjeno kot v drugih evropskih državah. (STA) NEAPELJ - Težave s smetmi in odlagališči Na ulicah še vedno gori Besni občani so sežgali celo avtobus in onemogočili vstop na hitro cesto - Bivše odlagališče v Pianuri bodo spet odprli NEAPELJ - Težavam z odlagališči smeti in sežigalnicami odpadkov v deželi Kampanji ni videti konca in na neapeljskih ulicah še vedno gori. Besni stanovalci požigajo namreč neštete kupe smeti, ki se iz dneva v dan množijo na ulicah. Gasilci so v noči na četrtek posegli kar 90 krat samo v Neaplju in okolici, pri tem pa je bilo šest gasilcev ranjenih, saj je bilo v smeteh tudi nekaj nevarnih pirotehničnih sredstev. V isti noči so se neznanci spravili celo na linijski avtobus in ga sežgali. Napetost narašča. Na ulico so stopili občani iz kraja Pozzuoli, ki so za nekaj ur preprečili vstop na hitro cesto Campana, ki povezuje Pozzuoli z Neapljem. Pred bivšim odlagališčem v neapeljskem rajonu Pianura pa se zbirajo protestniki in demonstrirajo proti odločbi neapeljskega prefekta o ponovnem odprtju odlagališča. Do konca januarja se bo z izredno situacijo morala soočiti evropska komisija. Že v ponedeljek, 7. januarja, se bo na rednem sestanku lotila pogovorov o možnih ukrepih. Kupi smeti se množijo na neapeljskih ulicah ansa / GOSPODARSTVO Petek, 4. januarja 2008 5 OBRAČUNI - Na osnovi velike rasti pretovora, ki zagotavlja delo za vse V novem letu več sodelovanja med pristaniščema Trst in Koper V Trstu še nerešeno vprašanje Fernetičev - V Kopru rast vseh vrst pretovora TRST, KOPER - Leto 2008 odpira nove perspektive tudi za sodelovanje med tržaškim in koprskim pristaniščem. Brez medsebojne zavisti in nepotrebnega pod-pihovanja konkurence, saj je dela za obe pristanišči dovolj, lahko bi trdili, da celo preveč. Predsednik tržaške Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli, kije prvič uradno obiskal koprsko pristanišče oziroma Luko oper, ki ga upravlja, v začetku oktobra lani, pravi, da so stiki s Koprom praktično vsakodnevni in da bo sodelovanje vse širše. Med področji, kjer bi bilo to sodelovanje možno oziroma potrebno razširiti, so varovanje morja, varnost plovbe, skupna promocija na sejmih v tujini, informacijska podpora, infrastruktur-na povezava z zaledjem, železniška povezava med pristaniščema in sodelovanje na skupnih projektih za pridobivanje evropskih sredstev. Predsednik uprave Luke Koper Robert Časar se je zavzel, da bi se severno jadranska pristanišča skupaj predstavila na prihodnjem sejmu v Munchnu čez dve leti, ker je to največji logistični sejem v Evropi. Boniciolli pa je predlagal sodelovanje tudi na področju turizma, saj bi lahko bodoči potniški terminal v Kopru prevzel del prometa beneškega pristanišča, kije preobremenjeno. Na področju prometa imata tako tržaško kot koprsko pristanišče za seboj zelo uspešno leto 2007. V Kopru so pretovorili več kot 300 tisoč kontejnerjev, v Trstu pa 267 tisoč, kar pomeni strmo rast v primerjavi s preteklimi leti. V obeh pristaniščih načrtujejo vlaganja v infrastrukturo in v logistične centre v zaledju, čeprav so Koprčani pri tem veliko bolj naprej kot Tržačani. Kot je znano, je namreč Luka Koper že uredila svoja skladišča na območju sežanskega BTC, medtem ko se v Trstu o preureditvi tovornega terminala na Fernetičih za potrebe pristanišča le govori in Boniciolliju doslej še ni uspelo prepričati sogovornikov, da bi terminal prepustili pristanišču. Če se vrnemo k obračunom lanskega leta, na katere je treba v primeru tržaškega pristanišča še počakati, so iz Kopra po odličnih rezultatih pretovora kontejnerjev objavili še podatke o preto-voru drugih blagovnih skupin: skozi pristanišče je šlo približno 500 tisoč avtomobilov, milijon kubičnih metrov lesa in 200 tisoč tovornih vagonov, ki so pripeljali ali odpeljali tovore za Luko Koper. Po železnici prepeljejo kar 70 odstotkov tovora za ali iz koprskega pristanišča, pri čemer Luka Koper vzorno sodeluje s Slovenskimi železnicami. Pogled na Tržaški zaliv in na pristanišče arhiv SLOVENIJA - Davčne novosti v letu 2008 Davek na dohodek podjetij se je znižal na 22 odstotkov LJUBLJANA - Potem ko so pretekla tri leta prinesla precejšnje spremembe v davčni zakonodaji Slovenije, se nekatere novosti obetajo tudi v letu 2008. Zavezanci za dohodnino bodo zagotovo veseli, da jim ne bo treba več izpolnjevati napovedi za odmero dohodnine, čeprav bo davek seveda še vedno treba plačati. V gospodarstvu se znižuje splošna davčna stopnja, novost je tudi vnovično znižanje stopenj davka na izplačane plače; tega bodo morali delodajalci plačevati le še naslednjih 12 mesecev. V skladu z novelo zakona o davku na izplačane plače so delodajalci že z letom 2006 na plače v višini nad 165.000 tolarjev začeli obračunavati za petino nižje stopnje davka. Z letom 2007 se je meja neobdavčenega dohodka preračunala na 688,53 evra, davčne stopnje pa znižale za približno četrtino. Leta 2008 se davčne stopnje dodatno znižujejo na polovico, s 1. januarjem 2009 pa bo obveznost plačevanja tega davka prenehala. Slovenija je davek na izplačane pla- če uvedla sredi leta 1996, ko je iskala vire za pokritje izpada proračunskih prihodkov zaradi znižanja prispevkov za socialno varnost. Ko so delodajalci začeli opozarjati na visoke stroške dela, je vlada pristala na njegovo postopno odpravo, kar pomeni precejšnjo razbremenitev gospodarstva s stroški dela in naj bi bila spodbuda za pospešeno zaposlovanje visoko izobražene delovne sile. Za podjetja se je s 1. januarjem 2008 znižala splošna davčna stopnja po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Medtem ko je leta 2006 stopnja tega davka znašala 25 odstotkov, se je s 1.januarjem 2007 znižala na 23 odstotkov, z letom 2008 pa na 22 odstotkov. Za prav toliko je predvideno znižanje stopnje davka tudi še v letih 2009 in 2010, ko naj bi se ustalila pri 20 odstotkih. Že pri davčnem obračunu za leto 2007 bodo podjetja lahko uveljavljala tudi davčno regijsko olajšavo za raziskave in razvoj, ki jo je vlada sprejela pred slabim mesecem. Uveljavljala jo bodo lah- ko podjetja, ki imajo sedež v regijah z nižjim bruto domačim proizvodom (BDP) od slovenskega povprečja. Davčna regijska olajšava je opredeljena kot dodatna davčna olajšava v višini 10 oz. 20 odstotkov vlaganj v raziskovalno-razvojne projekte, in to poleg splošne olajšave za vlaganja v raziskovalno-razvojne projekte, ki jo v višini 20 odstotkov lahko uveljavljajo vsi zavezanci v skladu z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb in zakonom o dohodnini. Novi zakon o dohodnini, ki je z letom 2007 zmanjšal število davčnih razredov na tri, stopnje obdavčitve pa določil v višini 16, 27 in 41 odstotkov od letne davčne osnove, z letom 2008 prinaša spremembe pri napovedi dohodnine. Zavezancem obrazcev ne bo treba več vlagati na pristojnih davčnih izpostavah. Najpozneje do 31. maja 2008 bodo namreč na dom prejeli informativne izračune o odmeri dohodnine in če ne bodo imeli nikakršnih pripomb, jim ne bo treba storiti ničesar več. (STA) BANKE - CAB in ABI v pokoj Nova koda IBAN za evrska nakazila TRST - Med tolikimi novostmi, ki jih je prineslo novo leto, je tudi IBAN, kratica, ki bi jo moral poznati vsak imetnik bančnega računa. Dosedanji bančni kodi CAB in ABI sta namreč odšli v pokoj, nadomestila pa ju je mednarodna identifikacijska koda za bančni tekoči račun, ki je potrebna za izvrševanje bančnih nakazil v 31 državah enotnega območja plačevanja v evrih (SEPA). Združenje italijanskih bank ABI je za boljšo obveščenost o tej novosti izdalo dve informativni brošuri, namenjeni družinam oziroma podjetjem, da bi jim olajšalo plačevanje z nakazili. Italijani se bančnih nakazil za prenos denarja poslužujejo v vse večji meri, še posebno odkar se je začelo uveljavljati bančno poslovanje po internetu (banking on line); samo v letu 2006 je bilo v Italiji opravljeno več kot milijardo nakazil v skupni vrednosti 6.200 milijard evrov. Koda IBAN je v Italiji sestavljena iz 27 črk in številk, ki identificirajo državo, banko, bančno poslovalnico in tekoči račun vsake stranke. Za večjo preglednost je treba IBAN navesti v ločenih skupinah s po štirimi črkami in številkami na papirnih obrazcih in položnicah, medtem ko ga je treba pri elektronski uporabi navesti brez presledkov. Tisti, ki svoje kode IBAN ne poznajo, si jo lahko preberejo na izvlečku tekočega računa ali pa se zanjo pozanimajo v banki. Z novo kodo je plačevanje v notranjem in mednarodnem prometu hitrejše in bolj zanesljivo kot doslej. TURIZEM - Med prazniki Hoteli na Obali dodobra zasedeni KOPER - Hoteli na Obali so bili za letošnje novo leto skoraj polno zasedeni. Številni obiskovalci pa so novo leto pričakali kar na prostem. V času novoletnih praznikov so v hotelih piranske občine zabeležili 12.969 nočitev. Kar 88 odstotkov je bilo tujih gostov, od tega največ Italijanov. Tudi v Izoli so bili hoteli skoraj 100-odstotno zasedeni, koprska občina pa je zabeležila 90-odstotni obisk hotelov. V letu 2007 je Turistično združenje Portorož v hotelih občine Piran zabeležilo več kot milijon nočitev, kar je za štiri odstotke več kot leto prej. Prevladovali so tuji gostje, predvsem Italijani, zabeležili pa so tudi nekaj avstrijskih in nemških gostov. Domačih gostov je bilo okrog 12 odstotkov, sicer pa za 14 odstotkov več kot leta 2006. Hoteli v občini Piran so bili za silvestrovo skoraj polno zasedeni, skupaj pa so zabeležili za pet odstotkov manj nočitev kot lani, saj sta zaradi prenovitvenih del zaprta hotel Lucija in hotel Marita s skupnimi zmogljivostmi okoli 300 postelj. Tako hoteli kot apartmaji so bili za novo leto skoraj 100-odstotno zasedeni tudi v Izoli. Polovica je bila domačih, ostala polovica pa tujih gostov, med katerimi so tako kot minula leta prevladovali Italijani, Nemci in Avstrijci. Po do sedaj zbranih podatkih je bila zasedenost hotelov v občini Koper med novoletnimi prazniki skoraj 90-odstotna. Za spoznanje več je bilo tujih gostov, med njimi so prav tako prevladovali italijanski in nemško govoreči turisti, so sporočili iz turistično-informacijskega centra Ankaran. (STA) DUN&BRADSTREET Slovenija je izgubila oznako za rast LJUBLJANA - Agencija Dun & Bradstreet v januarskem poročilu ohranja rating Slovenije pri DB2b, vendar je rating izgubil oznako za rast. Slovenija, ki ostaja na regionalni lestvici na vrhu, je prevzela polletno predsedovanje EU, kar za državo predstavlja izziv in prinaša tudi nevarnost, da bo državna administracija zaradi preobilice dela zanemarila domačo politiko, ugotavljajo analitiki Dun & Brad-streeta. Največja bonitetna hiša na sve tu po ro ča, da je slo ven ska vla da na -povedala 45 ukrepov za zmanjševanje administrativnih ovir poslovanja, v prizadevanju, da bi obrnila nižanje pozicije na lestvici težavnosti poslovanja, ki jo pripravlja Svetovna banka. Ana li ti ki Dun &Brad stre e ta v po -ročilu med neugodnimi dejavniki omenjajo neskladja v vladajoči koaliciji, visoko inflacijo in nezadostno predanost ekonomski politiki. Od vsega naštetega jih še najmanj skrbi inflacija, ki se bo po predvidevanjih v tem in naslednjem letu zmanjšala. Evropska centralna banka 3. januarja 2008 evro valute povprečni tečaj 03.01 02.1 ameriški dolar 1,4753 1,4688 japonski jen 160,68 163,83 kitajski juan 10,7291 10,7125 ruski rubel 36,0170 35,9470 danska krona 7,4532 7,4552 britanski funt 0,74480 0,74130 švedska krona 9,4078 9,4257 norveška krona 7,9250 7,9855 češka krona 26,175 26,364 švicarski frank 1,6422 1,6529 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 253,67 253,22 poljski zlot 3,6075 3,6013 kanadski dolar 1,4666 1,4515 avstralski dolar 1,6740 1,6673 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,6060 3,5830 slovaška krona 33,446 33,586 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6987 0,6988 islandska krona 91,66 91,99 turška lira 1,7292 1,7134 hrvaška kuna 7,3406 7,3363 Zadružna Kraška banka 3. januarja 2008 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4921 1,4615 britanski funt 0,7563 0,7389 švicarski frank 1,6651 1,6246 japonski jen 165,5375 157,4625 švedska krona 9,6200 9,1599 avstralski dolar 1,7141 1,6418 kanadski dolar 1,4900 1,4333 danska krona 7,5963 7,3100 norveška krona 8,0872 7,6927 madžarski florint 260,0117 247,3282 češka krona 26,8293 25,5206 slovaška krona 34,2821 32,6098 hrvaška kuna 7,5241 7,1570 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 3. januarja 2008 _evro_ nakup prodaja 7,19 8,1450 9,6104 ,6987 7,48 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 3. januarja 2008 Indeks MIB 30: +0,17 delnica cena € var. % AEM 3,035 -1,24 ALLEANZA 8,775 -0,41 ATLANTIA 25,52 -0,39 BANCA ITALEASE 9,115 -3,34 BANCO POPOLARE 14,71 -2,15 BPMS 3,575 -1,73 BPM 8,885 -2,30 EDISON 2,145 +1,04 ENEL 8,195 +1,49 ENI 25,39 +1,56 FIAT 16,7 -3,64 FINMECCANICA 21,56 -0,60 FONDIARIA-SAI 27,41 -2,07 GENERALI 30,53 -0,13 IFIL 6,08 -2,05 INTESA 5,315 +0,25 LOTTOMATICA 24,51 +0,49 LUXOTTICA 20,55 -2,84 MEDIASET 6,72 -0,81 MEDIBANCA 13,94 -0,75 PARMALAT 2,5675 -2,82 PIRELLI 0,7275 -2,01 SAIPEM 27,92 +3,14 SNAM 4,38 +1,91 STMICROELEC 9,46 -1,63 TELECOM ITA 2,0725 -1,22 TENARIS 15,04 +0,15 TERNA 2,9275 +4,55 UBI BANCA 18,34 -1,61 UNICREDITO 5,595 +0,50 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana 6 Petek, 4. januarja 2008 KULTURA / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it OKOLJE - Alarmni zvonec tržaškega združenja Greenaction Miljske klapavice se borijo z onesnaženjem Na udaru je odlagališče industrijskih odpadkov - Poziv karabinjerjem in ministrstvu za zdravstvo Okoljevarstveniki združenja Greenaction iz Trsta, nekdanji Prijatelji zemlje, so v teh dneh posebno aktivni. Potem ko so 1. januarja sporočili, da so posredovali evropskemu parlamentu dokument o visoki stopnji onesnaženosti morja med Italijo in Slovenijo, so včeraj poslali podobno obvestilo tudi oddelku karabi-njerjev za zdravstveno zaščito (NAS), ki delujejo pod okriljem ministrstva za zdravstvo. Slednji dokument se nanaša na težave, s katerimi se morajo soočati gojite-lji školjk v miljski občini. Morje med Tankim rtičem in Punto pod Ronkom, kjer gojijo klapavice, je onesnaženo, saj se na tamkajšnji obali nahaja nezakonito odlagališče industrijskih odpadkov. Gojitelji školjk se s tem ne morejo sprijazniti, predstavniki združenja Greenaction pa trdijo, da »močna onesnaženost Tržaškega zaliva vpliva direktno na zdravje občanov, zato so posegi zdravstvenih ustanov nujni«. K temu dodajajo, da tržaške čistilne naprave, ki izpuščajo greznice v morje, slabo delujejo, odlagališča industrijskih odpadkov, ki so prisotna na več točkah tržaške obale, pa močno škodijo morskemu ekosistemu. Prijatelji zemlje (ko so se še tako imenovali) so pred štirimi leti podrobno analizirali zgodovino omenjenega miljske-ga odlagališča. Po njihovem se je odlagališče, ki ga je ustvarilo podjetje Aquario, polnilo z industrijskimi odpadki raznih vrst brez vsakršnega nadzora. Omenjali so možnost, da so v odlagališče končali tudi zelo škodljivi in onesnažujoči odpadki, zaradi česar so menili, da bi bila edina rešitev zaseg odlagališča, ki bi omogočil silam javnega reda in pristojnim zdravstvenim ustanovam, da preverijo realno stanje tega območja. Poslanka Zelenih Luana Zanella je leta 2005 spregovorila o tem problemu v italijanskem parlamentu: takrat je razložila, da je kilometer dolgo odlagališče s svojimi 16 tisoč kubičnimi metri odpadkov celo spremenilo obalno črto, kar je morskemu ekosistemu nedvomno v veliko škodo. V preteklosti se je že zgodilo, da so krajevne uprave za nekaj tednov prepovedale pobiranje in prodajo klapavic na tem območju (kot tudi na severnih obalah tržaške pokrajine), po opravljenih analizah pa so prepoved preklicale. Gojiščem školjk in morskemu ekosistemu grozi industrijsko onesnaženje kroma ZVEZA RIBIČEV Tržaške • 1 • v ribice skrbi ERC S 1. januarjem je stopil v veljavo zakon, s katerim je Hrvaška enostransko uvedla zaščitno ekološko-ri-bolovno cono (ERC) v Jadranskem morju. Prepoved ribolova v hrvaških vodah velja tudi za članice Evropske unije, zato je pričakovana novica odmevala tudi v Trstu. Nova hrvaška vlada še ni bila imenovana, zato je omenjeni zakon trenutno nespremenljiv. »Zakon je v veljavi, v resnici pa nihče ne ve, kaj se bo zgodilo v naslednjih dneh: kako se bodo vedli ribiči, organi, ki nadzorujejo morje in hrvaška mornarica« je mnenje predsednika zveze italijanskih zadrug v ribiškem sektorju (AGCI Agrital) Guido Doz. Doz pravi, da so ribiči iz FJK dokaj zaskrbljeni, predvsem zaradi sosledice različnih mnenj in novic, ki krožijo v teh dneh ter nejasnih pravil. Doz pristavlja, da bi lahko kak ribič po lastni izbiri odplul v prepovedano cono. »V tem primeru bi nastala nevarnost incidenta, kot se je zgodilo v prejšnjih letih, ko so nekateri ribiči zaslišali zvok mitraljeza, v redkih primerih pa je prišlo celo do krvavih dogodkov«. Do-zova izjava je bila pravočasna, saj je prišlo približno ob isti uri do prvih trenj pri otoku Visu. Italijanska vlada je v prejšnjih dneh pozvala ribiče, naj bodo previdni. Tržaški ribiči čakajo na odločitve novoimenovane hrvaške vlade ali pa na poseg iz Bruslja. »Naši ribiči se nekoliko bojijo hrvaških kontrol na morju, saj so le-te tradicionalno stroge. Vznemirile so jih tudi izjave nekaterih hrvaških ribičev, ki so v napovedali samostojno obrambo ERC. Gre za izjave vročekrvnežev, politični problem pa je resen in možnost pomorskih incidentov je velika. Dobro bi bilo, ko bi Italija sprejela primerne ukrepe, ki bi zaščitili delavske pravice ribičev. Če bo potrebno, naj država uporabi svoje ladje in letala, pa tudi mornarico, ki naj pospremi ribiške ladje v težavah« je bil Dozov poziv. Uveljavitev ERC vsekakor zanima samo manjši del tržaških ribičev, saj le redki med njimi ribarijo v omenjenih vodah. UNIVERZA - V sredo začetek del pri Ul. Fabio Severo V bivši bolnišnici bodo stanovali študenti Nekdanja vojaška bolnišnica bo po novem študentski dom z 239 posteljami - Študentje tržaške univerze imajo trenutno na razpolago 473 mest, prošenj pa je bilo 1.044 Vojaška bolnišnica je že dolgo let prazna kroma Nekdanja vojaška bolnišnica v Ul. Fabio Severo, ki že dolgo let tiho propada, bo v nekaj letih glasno zaživela, saj se bo ponovno rodila v kot študentski dom. V sredo dopoldne bo rektor tržaške univerze Francesco Peroni simbolično poveril družbi ATI (oz. začasnemu konzorciju podjetij Ciro Menotti iz Ravene in Luci Costruzioni spa iz Trsta) nalogo, da izvede dela. Dela bodo obsegala 15 tisoč kvadratnih metrov površine in bodo trajala predvidoma štiri leta, se pravi približno do leta 2011, ko naj bi študentski dom pre da li na me nu. Re zi den ce bo do v no tra -nji stavbi, kjer so bili nekoč bolnišniški oddelki; vse sobe bodo dvoposteljne (vključno s prostorom za kuhanje), postelj bo vsega skupaj 239. V prednjo stavbo, ki gleda na Ul. Fabio Severo, bodo namestili urade, dnevne sobe in prostore za prostočasne dejavnosti. Ob tem bodo uredili še sto parkirnih mest ter 72 mest za motorje in kolesa. Delo bo stalo dobrih 18 milijonov evrov, 3,3 milijona katerih bo treba še najti (Univerza Trst je že zaprosila Deželo FJK za prispevek). Fundacija CRTrieste je zagotovila 4,5 milijona evrov, več kot polovica sredstev, 10,3 milijona evrov, pa je prišla iz blagajn raznih ministrstev; 50 tisoč evrov je prispevala sama univerza. 239 novih bivalnih mest je nadvse nujnih, saj je povpraševanje po študentskih bivališčih iz leta v leto večje. Po podatkih deželnega študentskega servisa ER-DISU je število prošenj za akademsko leto 2007-08 prvič prekoračilo mejo tisoč študentov: prijavilo se jih je 1.044. Leto prej so našteli 946 prijav, kar pomeni, da so se prošnje narasle za 10 odstotkov. Več je bilo tudi prošenj za denarno pomoč,in sicer za plačevanje najemnin: servis dodeljuje prispevke v višini 1.200 evrov, za katere se je prijavilo 1.608 oseb, leta 2006 jih je bilo 1.318 (22 odstotkov več) ter prispevke 600 evrov, za katere se je prijavilo več kot 2.000 oseb. Prostorska stiska je pereč problem tržaške univerze. Letos je bilo prošenj, kot omenjeno, 1.044, razpoložljivih mest pa je trenutno 473. Pri glavnem sedežu univerze stojita stavbi E3 in E4, ki gostita 252 in 131 študentov. Blizu teh sta še stavbi E1 in E2, ki bi skupaj nudili 146 mest, a sta dalj časa neuporabljeni. Pre-potrebna obnovitvena dela so ustavljena, ker za enkrat primanjkuje denarja: univerza čaka na prispevek sklada za depozite in posojila. V starem mestu uporabljajo univerzitetni študentje še 90 postelj v stanovanjih, ki jih na podlagi komodata daje na razpolago Občina Trst. K vsemu temu gre dodati študentski dom z 99 mesti v goriški palači De Bassa, ki si jo delita tržaška in videmska univerza. V Gorici je zaprosilo za bivališče 72 študentov tržaške univerze. / KULTURA Petek, 4. januarja 2008 7 1 DESETLETNICA SMRTI - Predlog Omizja za mir FJK Danilu Dolciju bi lahko posvetili gledališče bivše svetoivanske umobolnice ZDRAVSTVO Končno tudi slovenska ENPA Sodelovanje s tržaško logopedinja? pokrajino Večkrat smo že poročali o delovanju socio-psiho-pedagoške službe, ki je namenjena slovenskim otrokom in najstnikom. Sestavljajo skupina zdravstvenih operaterjev (na primer psihologinja, pedagoginja itd.), med katerimi že nekaj časa ni bi lo lo go pe di nje ali lo go pe da, kar je bistveno omejevalo ponudbo te javne zdravstvene službe, ki deluje v Ulici Farneto. Pomanjkanje tovrstnih profesionalnih sodelavcev pa je bi lo ob ču ti ti tu di v os ta lih tr žaš kih zdravstvenih okrajih, tako daje deželna zdravstvena ustanova končno le za če la pos to pek za na mes ti tev dveh lo go pe dov ozi ro ma lo go pe -dinj.V kratkem naj bi bila ta pomanjkljivost končno odpravljena, saj bodo na podlagi javnega natečaja zaposlili dva sodelavca. Pogodba bo za nedoločen čas, eden od njiju pa bo mo ral ob vez no ob vla da ti slo -ven ski je zik, saj bo služ bo val v okvi -ru slovenske socio-psiho-pedagoške struk tu re. Tudi v novem letu se bo nadaljevalo sodelovanje med tržaško pokrajino in tukajšnjo sekcijo ustanove za zaščito živali Enpa. Pokrajina Trst je namreč že pred leti podpisala z omenjeno organizacijo konvencijo, po kateri je Enpa prevzela skrb za divje živali v težavah. V okviru obnovljene konvencije bo torej tržaška pokrajina v sodelovanju z gozdnimi čuvaji in prostovoljci organizacije Enpa še za eno leto nudila zaščito in pomoč lokalni favni v mestnem zatočišču v Ulici Marchesetti; po podatkih so na tem sedežu izkušeni prostovoljci in živino-zdravniki pomagali nad 1200 divjim živalim, katere so nato seveda ponovno osvobodili v naravi. Podpredsednik pokrajinskega odbora in odbornik za kmetijstvo in gozdarstvo Walter Godina ter predsednik ustanove Enpa Gianfranco Urso sta enoletno obnovo konvencije pozdravila z navdušenjem in željo, da bi s prispevki rešila še več živali. V Sežani, rojstnem kraju Dolina Dolcija, so že postavili spominsko ploščo kroma 30. decembra je minilo deset let od smrti Danila Dolcija, mirovnika, izobraževalca, pesnika, družbenega upornika, ki se je rodil leta 1924 v Sežani. Sin italijanskega očeta in slovenske mame, trikratni kandidat za Nobe-lo vo na gra do za mir, je ve lik del svo -jega življenja preživel na Siciliji, kjer se je posvetil nenasilnemu boju proti mafiji in revščini. Njegovemu spominu so lani posvetili več kulturnih prireditev, na primer gledališko predstavo »E' vi-etato digiunare in spiaggia. Ritratto di Danilo Dolci«, ki so jo premierno uprizorili na čedajskem Mittelfestu, nato pa v številni italijanskih mestih. Predstavo, ki sta si jo zamislila Renato Sarti in Franco Pero, je postavilo gledališče La Cooperativa iz Milana s prispevkom Pokrajine Trst. In ravno na njeno predsednico Mario Tereso Bassa Poro-pat je Omizje za mir Furlanije-Julijske krajine pred nedavnim naslovilo pismo, da bi jo spodbudilo k novi pobudi. V pis mu so na mreč za pi sa li, da bi Dolcijevemu spominu lahko posvetili gledališče na območju bivše psihiatrične bolnice pri Sv. Ivanu, kjer so se Franco Basaglia in njegovi somišljeniki bo ri li pro ti ta kim in dru gač nim dis -kriminacijam. Tako bi za Dolcijem, veli kim druž be nim upor ni kom, os talo tudi bolj otipljivo znamenje. Podobno tistemu, ki so ga že postavili v Sežani, njegovem rojstnem kraju. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA - Na štirih mestnih lokacijah Pier Paolo Pasolini Na ogled fotografije, posnete leta 1964 v Materi - Razstava tudi v društvu Ivan Grbec Kljub temu, da je od njegove smrti minilo preko trideset let, ostaja Pier Paolo Pasolini aktualna in priljubljena osebnost. Spomin nanj občasno obujajo z gledališkimi predstavami, ponatisi in prevodi nje go vih del, do ku men tar ci ... in fo to graf ski mi raz -sta va mi. Tak je pri mer raz sta ve Il van ge lo se con do Ma te ra, ki so jo v praz nič nih de cem br skih dneh od -prli v Trstu. Na štirih različnih lokacijah so na ogled posnetki, ki jih je v južnoitalijanskem mestu Matera pos nel no vi nar Do me ni co No ta ran ge lo. Tu je le -ta 1964 Pasolini snemal svoj film Il Vangelo secon-do Mat te o (Evan ge lij po Ma te ju), mla di No ta ran ge -lo pa je bil za dol žen za var nost na film skem se tu. Ker si je sčasoma pridobil Pasolinijevo zaupanje, je lahko tudi fotografiral življenje na filmskem prizorišču. Pos net ki so dol go os ta li v nje go vem ar hi vu, vse do lanskega poletja, ko so jih prvič razstavili v Materi. Do 15. januraja je kot rečeno razstava na ogled tudi v Trstu: okrog petindvajset posnetkov v knjigar-ni-baru Knulp (Ul. Madonna del Mare 7), manjše razstave pa v Krožku Tina Modotti (Ul. Ponziana 14), v knjigarni Dedalus (Drevored D'Annunzio 27/d) in v prostorih kulturnega društva Ivan Grbec (Škedenj-ska ulica 124). Razstave so odprte vsak dan, tista v škedenjskem društvu pa le ob petkih (17.30-20.00) in nedeljah (10-12). REVIJE - 6krat Z decembrsko številko slovo od leta 2007 Decembrska, zadnja številka 6krata v letu 2007,ponuja pestro vsebino. Zora Tavčar nam še natančneje da spoznati Oskarja Daviča v romanu Beton in Kresnice. V jezikovnem kotičku Diomira Fabjan Bajc opozarja na pravilno uporabo besed in besednih zvez v slovenščini, saj se zaradi dobesednega prevajanja iz italijanščine večkrat zgodi, da uporabljamo kalke in smo zaradi tega nerazumljivi, predvsem v matici. Antonietta Spizzo v svojem članku predstavlja Giovannija Core-na iz Petjaga, ki so mu nadeli vzdevek »učitelj iz gozda«, ker je odličen poznavalec vsake najmanjše podrobnosti na pobočjih gore Mija (1231m), poleg tega pa je učitelj naravoslovja in strasten zbiralec zgodb in običajev Nadiških dolin. Avtorica se udeleži ekskurzije, ki jo krajevno druš tvo Pro lo co »Ne diš ke do li -ne - Valli del Natisone« organizira v okviru tečaja za prostovoljce. To je pripravljalni tečaj za vodiče, ki naj bi od pomladi do jeseni vodili izlete v naravo in k starodavnim pastirskim naselbinam na pobočjih Mije. V okviru tematike »ženska v svetovni dramatiki« nam tokrat Zora Tavčar predstavi Sofoklejevo Antigono. Skozi svoje razmišljanje nam prikliče v spomin Ojdipovo zgodbo s prerokbo ter Jokasto s svojimi nesrečnimi otroki, eno izmed prvih tragičnih ženskih figur v grški tragediji. Urša Pajk nam v nadaljevanju svojega sprehoda po Gregorčičevi poti predstavi Gregorčičev slap, ki spada med najatraktivnejše slapove v Evropi, sv. Lovrenc na Libušnjem ter nazadnje še Gregorčičev grob in njegove detajle. Marjanka Rebula nadaljuje svoje razmišljanje o problemih modernega zdravilstva, pri katerem »gre za iskanje vzrokov samih in ne samo za odpravljanje posledic«. Tokrat se po-mudi pri feng šuju in šiatcuju. Bruno Volpi Lisjak, avtor knjige Vonj po morju, Smešne resnične pripovedi slovenskih ribičev, nam v tej številki revije priporoča v branje odlomek To je vse naše, ki govori o ljubezni, ki se je rodila med kraškim dekletom iz premožne kraške kmečke družine in mladim kriškim ribičem, ob morju, ki je nekoč bilo »vse naše« ... Pregled razstav v Bambičevi galeriji na Opčinah nas popelje v začetek septembra 2007, ko je galerija gostila razstavo z naslovom Keramika Gabrijele Osbich Pison. Za glasbeni trenutek je poskrbela flavtistka Petra Marega iz razreda prof. Erike Slama pri GM v Trstu. Kera-mičarko je predstavila mag. Jasna Merku. Oktobra pa je v galeriji razstavljal mladi likovnik Ivan Zerjal. Svoja dela je prikazal na razstavi z naslovom Oko je sintetično. Predstavila ga je Jelka Cvelbar, posebno glasbeno vzdušje pa sta pričarala profesorja na goriškem Centru za glasbeno vzgojo E. Komel Fabio Devetak s flavto ter Martina Gereon s kitaro. V tretjem in zadnjem delu članka o geocachingu nam Vanja Cvelbar razloži še zadnje izraze, ki se tičejo modernega lova na zaklad, kot so »multicache«, t.i. »event cache« in »CITO event« ali »Cache In Trash Out«. Tudi bralci 6krata s e lahko preizkusite v tej sodobni igri lova na zaklad, saj se slednji skriva na ko or di na tah, ki jih do bi te v tem članku. Začetna vsebina škatle pa vsebuje tudi darilni bon za prvega najditelja. Marko Filipčič nas povabi na pot po sledeh glagoljašev, katoliških duhovnikov vzhodnorimske cerkve, ki so opravljali bogoslužje v slovanskem jeziku in uporabljali glagolico. Obisk Hrastovelj, vasice, ki leži nedaleč od meje s Hrvaško in je znana zaradi freske znamenitega Mrtvaškega plesa, je le prva etapa na poti, katere nadaljevanje se obeta v prihodnji številki 6krata. Bar ba ra Pur kat, ki je po sve ti -la svojo pozornost sodelovanju razrednika s starši, še tretjič in zadnjič predstavi neformalne oblike takega sodelovanja, kot so npr. dežurstvo na šol skem ple su ali so de lo va nje staršev v šolskih projektih, na razstavah, ali obisk staršev na njihovem delovnem mestu, okrogle mize, pikniki s starši in otroki ipd. S to številko se je 6krat tudi poslavil od leta 2007 tn zažetel svot im bralcem novo leto polno uspehov, ustvarjalnega zagona in pozitivne moči. Podobno voščilo lahko razberemo tudi iz uvodnika z božično mislijo, ki ga je pri spe val pro seš ki žup nik Jo -že Špeh. (-met-) 8 Petek, 4. januarja 2008 KULTURA / • •• ŠTUDENTSKI TISK - Pogovor z urednikom mesečnika Kažin Mitjo Tretjakom Bolj kot Kažin mladi študentski utrip Kriški urednik o svojem Kažinu in študentski organiziranosti na Obali oziroma v Trstu Mitja Tretjak, Križan, 27-letni absolvent medkulturnih ved na tržaški univerzi, je že tri leta za krmilom koprskega univerzitetnega časopisa Kažin, ki ga izdaja in financira Študentska organizacija univerze na Primorskem - ŠOUP. Že na prvi pogled vabljiv časopis so zasnovali koprski mladi »novinarji« jeseni leta 2003. Takrat so Mitjo vprašali, ali bi sodeloval s prispevki o študentskem dogajanju oziroma utripu v Trstu. Sodelovanje se je s časom še okrepilo in ob koncu sezone, ko se je urednik poslovil, so Mitjo vprašali, ali bi on prevzel njegovo funkcijo. Ponudbo je sprejel kot velik izziv in začel je delati z novinarsko ekipo študentov, ki Kažin ustvarjajo. Predstavi prosim našim bralcem svoj Kažin. Kažin je časopis za študente, ki ga pišejo študenti in je ena bistvenih sestavin univerzitetnega okolja. Namenjen je pravzaprav vsem mladim na slovenski obali, pa tudi na Goriškem in na Tržaškem. Gre za splošno izobraževalni mesečnik, ki želi svoje bralce in ustvarjalce vzgojiti in jih seznaniti s tematsko zasnovanimi rubrikami. Študentom, ki jim je pisanje pri srcu in ne najdejo ustreznega prostora za svoje izražanje, ponujamo torej priložnost, da predstavijo svoje poglede. Z leti se nam je pridružilo tudi nekaj študentov novinarstva, ki, zanimivo, prihajajo vsi iz Italije. Uredniško jedro skrbi za poročanje o najrazličnejših vsakodnevnih dogodkih z Obale, ostali pa pišejo bolj tematske rubrike, na primer o glasbi, gledališču in umetnosti. Redni so tudi potopisi, recenzije in kolumne, ki jih ustvarjajo celo tuji študenti na izmenjavi. Glede na širok sestav piscev je torej vsebina Kažina izredno pestra... Vsebina zaobjema teme, ki v prvi vrsti zanimajo mlade, saj smo navsezadnje odraz študentskega in torej mladinskega utripa. Tako lahko na naših straneh beremo prispevke o visokošolskih in študentskih tematikah, redno pa se lotevamo tudi širših aktualnih vprašanj, ki pestijo sodobno družbo. Pogosto pišemo o naravovarstvenih temah, o prostovoljstvu, ena od rdečih niti pa ostaja promocija temeljnih vrednot civilne družbe, na primer uveljavljanje človekovih pravic, spodbujanje strpnosti in spoštovanja različnosti. Med cilji gre omeniti željo po razvijanju kritičnega razmišljanja bralcev. Kažin si je svoje mesto priboril celo v tržaški Narodni in študijski knjižnici. Kje vse ga lahko še prelistamo? Kažin distribuiramo na vseh fakultetah Univerze na Primorskem in vseh ostalih visokošolskih zavodih na Obali, na zasebni fakulteti za menagement Gea College, na portoroški fakulteti za pomorstvo in promet. Dobivajo ga vsi študentski klubi širom po Sloveniji, študentski servisi, mladinski centri in številna društva, študentski sveti v Ljubljani, marsikatere knjižnice in pa vsi lektorati tujih univerz, kjer se poučuje slovenščino. Mesečnik je brezplačen. Od kod pa osnovne finance? Prvo leto je stroške kril samo izdajatelj, se pravi ŠOUP, nekaj malega pa je bilo reklame. Z lanskim letom pa sta začela Ministrstvo za kulturo in deloma mestna občina Koper podpirati vse tiste članke, ki so vezani na študentski svet. Iz vseh teh fondov se črpa tudi honorar za avtorje. Kakšna pa se ti zdi v primerjavi s Trstom študentska organiziranost na Obali? Sistema sta si različna. V Italiji študenti niso socialna kategorija, ampak so le brezposelni mladi ljudje. V Sloveniji pa je povsem drugače, saj ima študent svoj status z olajšavami, subvencijami za bivanje, boni in popusti. V Italiji ni študentske organiziranosti, obstajajo društva po posameznih fakultetah, ampak to je nekaj čisto drugega. Študenti so nevidni in niso pomembni za mesto, nimajo nobene vloge v mestnem tkivu. Po Sloveniji pa je ravno nasprotno: odpirajo se nove študijske smeri, gradijo se študentski domovi in vse okrog študentskega življa je pestro, se pravi, da prinašajo mladi razvoj območju. Vzemimo na primer Koper: marsikaj se je raz- vilo in marsikaj se dogaja, ker je prisotnost študentov na Obali vir dohodka in predstavlja intelektualni razvoj področja. Svoje prve novinarske korake si med drugim opravil na mladinski strani Primorskega dnevnika PriMorski pes. Kako gledaš na kvaliteto mladinskega medijskega poročanja pri nas? Kot smo prej imeli PriMorskega psa, imamo danes Klopa, vendar po mojem mnenju ena stran na teden nikakor ne zadošča, pravzaprav mlade skorajda getizi-ra. Tudi radio jim ne nudi veliko boljše izbire, teme so t.i. rumene, nič ni raziskovalnega in nič ni takega, kar bi poslušalca izobrazilo. Kje je torej smisel pisanja? Problem je tudi v tem, da pri nas ni konkurence, tako da zastavljanje višjih ciljev ni potrebno. Podobno zasledimo tudi na primer v Primorskem dnevniku. Tega rabimo, ker je bistven za pretok informacij znotraj naše skupnosti v Italiji. Žal pa bralci ne občutijo razlike v tem, če so članki napisani slabo ali dobro, saj istih novic ne bodo iskali v kakem drugem časopisu. Brez konkurence ni torej dovolj kritičnega soočanja in posledično ni kvalitetnega pisanja. S tem ne mislim, da je stanje slabo, vendar bi ga lahko še izboljšati. Najbrž si velikokrat iz Križa gledal slovensko obalo. Si si kdaj predstavljal, da se boš odselil tja?Prvo leto sem se kot urednik enkrat tedensko vozil v Koper. Je pa res, da če nisi prisoten, je vse težje. Prej sem imel posrednika, odkar pa sem se preselil v Izolo, se z vsem ukvarjam sam in na lastni koži občutim vzdušje, ki ga ustvarjajo mladi. Zdaj sem veliko bolj vključen, prisoten in konkretno dejaven. Meja ni torej ovirala tvojih delovnih sanj ... Meja mi ni bila nikoli ovira, vsaj ne v fizičnem pomenu. Prehajanje le-te je bilo v mojem primeru čisto običajno, vse od otroštva dalje, zadnja leta pa skorajda vsakdanje dejanje. Prehod čez mejo pa je predstavljal vedno nekaj posebnega: še vedno je bila vožnja skozi mejni prehod nekaj uradnega, skorajda rizičnega. Kljub temu, da so kontrole odpravili že pred časom, si moral še vedno pokazati dokument, do zadnjega ni bilo samo od tebe odvisno, ali boš prevozil mimo. Čeprav nam je bila meja domača in smo takorekoč zrasli ob njej oziroma z njo, je bila še vedno nekaj zelo resnega, ovira pa ne bi rekel, včasih prej sitnost. Njen padec spremljam z mešanimi občutki. Dobro je, da smo jo odpravilil, še najbolj pa me zanima, kako bo v prihodnosti, kaj in v kolikšni meri se bo spremenilo, kaj bo ostalo isto, kako se bo spremenilo naše življenje, če se bo. Mi smo mali obmejni ljudje, ki smo zrasli ob njej in ravno po njeni zaslugi smo postali to, kar smo danes. Ko meje ne bo več, bomo izgubili košček svoje identitete. Sara Sternad Mitja Tretjak in decembrska številka študentske revije Kažin LICEJ A. M. SLOMŠKA - Dijakinje Lutkovna skupina Tipitapi v Dolini Lutkovna skupina Tipitapi z Li-ceja A. M. Slomška je decembra opravila več prijetnih obiskov. Tako je obiskala tudi otroke dolinskega vrtca in osnov ne šole. Ma li gle dal ci so se v spremstvu učiteljic in učitelja zbrali v dvorani KD Valentin Vodnik in pridno sledili dogodivščinam Pinke Polonke ter Janka in Metke. Kasneje so prišli na vrsto še malčki iz Boljunca, ki so do zadnjega kotička napolnili prostore občinske knjižnice. Poslednja dogodivščina Harryja Potterja Sedma in zadnja knjiga »Harry Potter and the Deathly Hallows« (Harry Potter e i doni della morte) bo v prihodnjih dneh napolnila končno tudi police tržaških knjigarn. Knjigarna In Der Tat bo za to priložnost jutri izjemoma odprta tudi od 23. do 1. ure. Schrek 3 z »befano« Sindikat UIL prireja v nedeljo, 6. januarja, veselo filmsko jutro za otroke svojih članov in simpatizerjev. Ob 10. uri bodo v kinodvorani Ariston (Ul. Romolo Gessi 14) predvajali risanko Schrek 3, ki si ga bo ogledala tudi stara čarovnica-befana. Praznično v Miljah Nedeljski koncerti bodo sklenili veselo praznično dogajanje, ki je v preteklih tednih zajelo Milje. V miljski katedrali bodo tako ob 15. uri nastopili pevci zbora Lipa iz Bazovice in tržaška skupina keltskih harf Gi-rotondo d'arpe. Ob 16.30 bo na Trgu Marconi združenje Persemprefioi poskrbelo za klasične igre za otroke t.i. »befaniade«; simpatične čarovnice se bodo preizkusile v pripravljanju izvrstnih sladkarij, najmlajši pa jim bodo morali seveda pomagati. Okrog 18. ure bo izpred rekrea-torija F.Penso krenila sugestivna dobrodelna baklada za center »Casa di Natale« iz kraja Aviano, praznični večer pa se bo zaključil ob 18.30 v gledališču Verdi s koncertom mestne godbe Amici della Musica. Tržaški akvarij bo v nedeljo odprt Ob prazniku sv. treh kraljev bo tržaški akvarij odprt izjemoma od 9. do 13. ure. Bogat glasbeni in gledališki program Socio-kulturni center pri Primčevi vili prireja v prihodnjih dneh vrsto koncertov. Prvi bo na vrsti jutri ob 18.30 v cerkvi sv. Fračiška (Ulica Giu-lia 70), kjer bo nastopil zbor Max Reger pod vodstvom Bruna de Cara. Tudi nedelja, 6. januarja, bo kar se da pestra. Na Trgu 11. septembra v Bar-kovljah bo ob 11.30 nastopilo god-beno društvo Triestinissima, ob 16. uri pa bo v rojanskem oratoriju v Ul. Moreri 24 na sporedu predstava Dai monti al mare v režiji Rolanda Mio-na. Tu bo poskrbljeno tudi za najmlajše, ki bodo lahko prisostvovali spektaklu magije člana združenja Il Carro, čarovnika Giuliana Angioli-nija. Vstop je prost. Koncert ob 6. januarju Združenje Ados prireja v nedeljo, 6. januarja, v sodelovanju z godbo od s Korošcev tradicionalni koncert ob prazniku Svetih treh kraljev. Začel se bo ob 15.30 v dvorani Don Sturzo v Ul. Sturzo 4; ob priložnosti bodo podelili tudi trinajsto plaketo »za tiho solidarnost«. Nadaljevanka iz Trsta V ponedeljek, 7. januarja, bodo na prvi državni mreži Rai predvajali tretjo serijo televizijske nadaljevanke »Un caso di coscienza 3«, ki so jo lani snemali v Trstu in Bolgariji. Režijo je podpisal Luigi Pe-relli, protagonist pa je igralec Sebastiano Somma. Srečanja o raku Italijanska liga za boj proti raku Lilt sporoča, da se tudi letos nadaljujejo srečanja oziroma pogovori o bolezni, medsebojna soočanja in koristni nasveti kako kljubovati rakastim obolenjem. Srečanja potekajo v tržaškem sanatoriju v Ul. Rossetti (1. nadstropje, soba 21). Za informacije je na voljo tel. št. 040/398312 (od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure). / KULTURA Petek, 4. januarja 2008 9 1 Včeraj danes Danes, PETEK, 4. januarja 2008 ANGELA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34 - Dolžina dneva 8.44. Luna vzide ob 4.24 in zatone ob 12.59. Jutri, SOBOTA, 5. januarja 2008 AMELIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 3,5 stopinje C, zračni tlak 1019 mb ustaljen, veter 22 km na uro, vzhodnik severo-vzhodnik, burja, nebo oblačno, vlaga 55-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 31. decembra, do sobote, 5. januarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek S. Var-dabasso (bivša Ul. Zorutti 19 - 040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C(040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso 1 (bivša Ul. Zorutti 19), Korzo Italia 14 Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (040 631661). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »Irina Palm«. AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Natale in crociera«. ARISTON - 16.30 »I vicere«; 18.25, 20.20, 22.15 »Lezioni di cioccolato«. CINECITY - 18.45, 20.35, 22.25 »Una moglie bellissima«; 15.15, 17.35, 19.50, Loterija 3. januarja 2008 Bari 64 48 27 5 30 Cagliari 1 79 84 69 60 Firence 66 54 40 57 30 Genova 66 52 84 56 68 Milan 56 63 81 37 15 Neapelj 20 41 6 28 33 Palermo 39 74 63 21 87 Rim 85 76 6 18 38 Turin 30 40 12 35 32 Benetke 29 63 36 19 75 Nazionale 17 22 56 3 13 Super Enalotto št. 2 20 39 56 64 66 85 jolly 29 Nagradni sklad 2.670.439,86 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 26.781.249,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00€ 11 dobitnikov s 5 točkami 48.553,46 € 940 dobitnikov s 4 točkami 568,17 € 38.365 dobitnikov s 3 točkami 13,92 € Superstar 17 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 56.817,00 € 111 dobitnikov s 3 točkami 1.392,00 € 2.245 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.334 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 32.244 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 22.05 »La bussola d'oro«; 15.10, 17.30, 20.00, 22.10 »Natale in crociera«; 14.45, 16.35 »Bee movie«; 14.55, 17.20, 19.45, 22.10 »Il mistero delle pagine perdute«; 18.20, 20.15, 22.10 »La promessa dell'assassino«; 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Leoni per agnelli«; 14.50, 16.50 »Uibu - Fanta-smino fifone; 15.10, 17.25, 19.55, 22.00 »Halloween the beginning«. EXCELSIOR - 15.40, 18.25, 21.15 »Lus-suria - Seduzione e tradimento«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.15, 20.15, 22.00 »Caramel«. FELLINI - 15.45, 17.15 »Uibu - fanta-smino fifone; 18.50, 20.30, 22.15 »La promessa dell'assassino«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00 »Come d'incanto«; 17.45, 19.55, 22.10 »L'amore ai tempi del co-lera«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.15 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 16.45, 18.30, 20.15, 22.10 »Leoni per agnel-li«. KOPER - KOLOSEJ - 17.10 »Roboti z Marsa 3D + Božiček in Snežak 3D«; 17.20, 19.30, 21.40, 23.50 »Alieni proti predatorju«; 18.50, 21.00, 23.10 »Hitman - Agent 47«; 17.00 »Čebelji film«; 18.10, 20.40, 23.20 »V dolini smrti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Halloween - The beginning«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bussola d'oro«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 20.45, 22.15 »Bee movie«; 19.00 Come d'incanto«. SUPER - 15.30 »Ratatouille«; 17.15, 18.50, 20.30, 22.20 »Una moglie bel-lissima«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Natale in crocie-ra«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.10, 22.20 »Una moglie bellissima«; Dvorana 3: 15.30, 17.00, 19.50, 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«; Dvorana 4: 15.00, 16.45, 18.30 »Bee mo-vie«; 20.00, 22.10 »La promessa del-l'assassino«; Dvorana 5: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »La bussola d'oro (The golden compass)«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: O V Miškolin BORŠT - 8. 1. 2008 ob 16.00; OV Ke-kec BOLJUNEC - 8. 1. 2008 ob 16.15; OV Palčica RICMANJE - 9. 1. 2008 ob 16.30; OV Pika Nogavička DOLINA - 10. 1. 2008 ob 16.00; OV Mavrica MILJE - 14. 1. 2008 ob 16.30; OŠ »P. Voranc« Dolina - 7. 1. 2008 ob 16.15; COŠ »A. Bubnič« Milje - 7. 1. 2008 ob 16.15; COŠ »M. Samsa« Domjo -7. 1. 2008 ob 17.00; COŠ »F. Venturi-ni« Boljunec - 14. 1. 2008 ob 17.00. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. do 14. ure; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 30. 1. 2008. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv. Ivanu vabi starše otrok rojenih v letu 2005, da se udeležijo »dnevov odprtih vrat«. V Lonjerju, na Lonjerski cesti, 240 (tel. 040-910073) imajo možnost obiska ob torkih in četrtkih, in sicer 8. in 15. januarja ter 10. in 17. januarja. V Barkovljah, v Ul. Vallicu-la, 11 (040-417393) pa ob ponedeljkih in četrtkih, in sicer 7. in 14. januarja in 10. in 17. januarja. NA OŠ OTONA ŽUPANČIČA pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, bo potekal teden odprtih vrat ob vpisu v 1. razred od torka, 8. januarja do petka, 11. januarja 2008, s sledečim urnikom: torek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, petek od 8. do 13. ure. Vabljeni so vsi otroci, ki so godni za vpis v 1. razred ter njihovi starši. OŠ OTONA ŽUPANČIČA pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 4, prireja informativno srečanje o delovanju šole ob vpisu v 1. razred v ponedeljek, 14. januarja 2008, ob 17.30. Vljudno vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bodo skupni informativni sestanki in dnevi odprtih vrat ob vpisih za šolsko leto 2008/09 potekali po sledečem razporedu: v otroškem vrtcu v Šked-nju (reber De Marchi, 8), v torek, 8. januarja ob 11. uri; v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu (Ul. Frausin, 12) v četrtek, 10. januarja ob 15.30; v otroškem vrtcu J. Ukmarja (Staroi-strska cesta, 78) v petek, 11. januarja ob 11. uri; na osnovni šoli J. Ri-bičiča-K. Široka (Ul. Frausin, 12) v četrtek, 10. januarja ob 15.30 ter na osnovnih šolah I. Grbca in M. G. Ste-pančič (reber De Marchi, 8) v ponedeljek, 14. januarja ob 14.30. Na sestankih bo možno vpisati otroke v posamezne vrtce oz. šole. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da bodo dnevi odprtih vrat v vrtcih sledeči: OV Na-brežina 18. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Devin 17. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Mavhinje 15. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Ga-brovec 08. januarja, od 10.00 do 11.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prve razrede osnovnih šol na »dneve odprtih vrat«, ki bodo potekala na posameznih šolah po sledečem urniku: OŠ Trubar/Kajuh-Bazovica 15. januarja 2008, ob 16.30; COŠ Tomažič-Trebče 9. januarja 2008, ob 15. uri; OŠ Gradnik-Repen 14. januarja 2008, ob 15.30; OŠ Sirk-Križ 14. januarja 2008, ob 15. uri; OŠ Černigoj-Prosek 15. januarja 2008, ob 8.30; OŠ Bevk-Opčine 15. januarja 2008, ob 15. uri. OŠ FRANA MILČINSKEGA vljudno vabi na informativni sestanek ob vpisu v 1. razred za šolsko leto 2008/09. Srečanje bo v lonjerskem vrtcu v torek, 15. januarja 2008 ob 16. uri. NIŽJA SREDNJA ŠOLA Sv. Cirila in Metoda (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari - navadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri in ki bosta: v sredo, 16. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu pri sv. Ivanu, Ul. Cara-vaggio 4 v Trstu in v četrtek, 17. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu na Katinari, Reška cesta (Str. di Fiume) 511. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da bo vpisovanje od 7. do 30. januarja 2008, v otroške vrtce za otroke, ki dopolnijo 3. leto starosti do 31. januarja in v prvi razred osnovne šole, za otroke, ki dopolnijo 6. leto starosti do 30. aprila 2009, na ravnateljstvu v Nabrežini. Urnik tajništva: vsak dan od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi od 15.30 do 18.30. ¿j Čestitke Draga MARICA! Ob tej pomembni okrogli obletnici ti iskreno čestitamo z željo, da bi uživala vsak nadaljnji trenutek v zdravju in v družbi vseh, ki te imamo radi! Tvoja sestra Zelka in Božka z družino. Ü3 Obvestila KMEČKA ZVEZA obvešča, da so podružnice zaprte do 6. januarja 2008. OBČINSKA KNJIŽNICA v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo zaprta za praznike do 6. januarja 2008. PILATES-SKD IGO GRUDEN obvešča, da se v torek, 8. januarja nadaljuje redni tečaj vadbe s sledečim urnikom. Ob torkih : 18-19, 19-20, 20-21, ob petkih 18.30-19.30, 19.30-20.30 ter ob sobotah 9 -10. Uvajalni tečaj za začetnike bo stekel v petek, 11. januarja, od 18. ure dalje. Za vpis in pojasnila 040200620 ali 349- 6483822 (Mileva). SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT obvešča, da bodo uradi zaprti do vključno danes, 4. januarja 2008. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča cenjene člane, da bodo uradi od 21. decembra 2007 od 10.30 dalje do vključno danes, 4. januarja 2008 zaprti. Ponovno vam bomo na razpolago od ponedeljka, 7. januarja 2008 dalje. Želimo vam prijetne zimske praznike. DRUŠTVO SLOVENCEV miljske občine v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Občino Milje in deželnim združenjem pevskih zborov USCI vabi na koncert Nativitas »S pesmijo vam želimo...« v nedeljo, 6. januarja ob 15.uri v stolnici v Miljah. Nastopili bosta Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice in skupina keltskih harf Girotondo dArpe iz Trsta. KRIŽKA SEKCIJA VZPI-ANPI E. An-tončič-Stojan in SKD Vesna, vabita na predavanje prof. Jožeta Pirjevca »Za- kon džungle v današnjih mednarodnih odnosih« v petek, 11. januarja 2008, ob 20. uri v domu Alberta Sirka v Križu. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degu-stacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 25. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19.00 do 20.00. Za informacije kličite na tel. štev. 333-4219540 ali 340-6294863; email: lucandek@tisca-li.it. Prireditve ŽUPNIJA SV. MARTINA (Prosek) v sodelovanju z društvom Ivan Nabergoj vabita na celovečerni koncert MePZ Jacobus Gallus iz Trsta pod vodstvom Matjaža Ščeka. Koncert bo v nedeljo, 6. januarja. 2008, ob 17. uri. Toplo vabljeni! RAZSTAVA CLAUDIE RAZA bo na ogled v Bambičevi galeriji do 5. januarja 2008, od ponedeljka do petka, z naslednjimi urniki: 10.00 - 12.00 ter 17.00 - 19.00. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do 6. januarja 2008 na ogled tradicionalna razstava jaslic. Sodeluje gospa Vida Pacorini. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Možen je tudi ogled jaslic v cerkvi sv. Roka. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Na-tivitas: Bocen, Cerkev Cristo Re, 5. januarja 2008, ob 20.45, »Božični koncert«, nastopajo MePZ Lipa (dir. Tamara Raseni), Zbor Castel Flavon di Bolzano (dir. Loris Bortolato); Milje, Stolnica, 6. januarja 2008, ob 15.00, »S pesmijo vam želimo...«, nastopata MoVS Lipa (dir. Anastazija Purič), Gi-rotondo d'Arpe (dir. Tatiana Donis). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 7. januarja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na prvi »ponedeljkov večer« v letu 2008. O lanski razstavi v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani in o nedavno izdanem zborniku HITLERJEVA DOLGA SENCA bodo ob okrogli mizi razpravljali avtorji Jože Dežman, Monika Kokalj Kočevar, Renato Podbersič in Alenka Puhar. Začetek ob 20.30. OBČINA DOLINA (odborništvo za kulturo) v sodelovanju s KD Fran Ven-turini in župnijo Boljunec vabi na božični in novoletni koncert v ponedeljek, 7. januarja 2008, ob 20.30 v cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Boljuncu. Na koncertu nastopata MePZ Fran Ven-turini (dirigira Cinzia Sancin) in zbor Cappella Tergestina (dirigira Marco Podda). SKD TABOR - PROSVETNI DOM OPČINE - NOVOLETNI KONCERT Nedelja, 13. januarja 2008, ob 18. uri, POLICIJSKI ORKESTER SLOVENIJE. Dirigent: Tomaž Kmetič, solist: Jože Kotar, klarinet. Na sporedu: Viktor Parma, C.M. von Weber, Martin Ellerby, Alfred Reed. S Mali oglasi MALA BELA MUCA, KITTY se je zgubila 28. decembra v Mačkoljah. Stara je približno 8 mesecev. Kdor jo najde naj pokliče na tel. št.: 348-2230840. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo enomesečno staro psičko mešane pasme. Tel. 040-229224. MLADA GOSPA z izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica enkrat do dvakrat tedensko. Tel. št.: 040-43602. PODJETJE išče izkušene zidarje in vajence. Tel. na št.: 335-284754. PRODAM HIŠO pri Sv. Ivanu, mirna lega, veliko zelenja, dve spalnici, dve kopalnici, opremljena kuhinja, dnevnica, CK na plin, velik vrt s štirno. Pokličite na tel. št. 348-4114189 med 13. in 15. uro. V BORŠTU dajem v najem udobno opremljeno stanovanje veliko približno 80 kv.m., s samostojnim ogrevanjem in pečjo na drva, balkonom, lepim razgledom, parkiriščem, prostorom za psa, avtobusno postajo pred vhodom. Klicati v jutranjih ali večernih urah na tel.: 339-4484840. Danes praznuje v Samatorci naša draga mama in nona Marica 80. rojstni dan. Še mnogo lepih in zdravih let ji voščita hčerki Silvana in Jadrana z družinama V OBČINI ŠKOFJA LOKA prodajamo enonadstropno hišo, po želji z opremo, takoj vseljivo. V pritličju kuhinja, dnevna soba, mala soba, kopalnica in klet. V prvem nadstropju dve veliki sobi, manjša soba in kopalnica ter mansarda, pokrita garaža in vrt pred hišo. Telefonirati okrog 13. ure na tel. št.: 346-4003876. Id Osmice OSMICO je v Borštu odprl Danjel Gla-vina. OSMICO je odprl Mario Milič, Zgonik 71. OSMICO je v Medjivasi odprla Nataša Pernarčič. OSMICO so odpri pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240. V PREČNIKU ima odprto osmico Radovan Šemec. V SALEŽU na kmetiji Perčič smo odprli osmico. Toplo vabljeni. Prispevki V spomin na starše daruje Maria Kralj Mosenich z družino 25,00 evrov za SKD Primorec. V spomin na gospo Boženo darujeta Ada in Lino Caharija 30,00 evrov za nabrežinske cerkvene pevke. V spomin na gospo Boženo daruje Irma Kraus 30,00 evrov za nabrežinske cerkvene pevke. V spomin na sestro Eleonoro darujeta Vera in Alfredo 30,00 evrov za FC Pri-morje. V spomin na moža Mirka Čuka daruje žena Meri 100,00 evrov za godbo Viktor Parma iz Trebč, 50,00 evrov za spomenik NOB v Trebčah, 50,00 za vrtec Elvire Kralj v Trebčah, 50,00 evrov za cerkev Sv. Andreja v Trebčah in 50,00 evrov za pogrebno društvo v Trebčah. V spomin na Claudia Stefanija daruje Tanja Stefani 50,00 evrov za AIL AMS FVG ONLUS. V spomin na Claudia Stefanija darujeta družini Schiraldi in Coloni 100,00 evrov za AIL AMS FVG ONLUS. V spomin na Claudia Stefanija daruje Eda Corbatti 30,00 evrov za AIL AMS FVG ONLUS. V spomin na Claudia Stefanija darujejo družine Dobrila, Marchesich in Kralj 50,00 evrov za ricmanjsko cerkev. V spomin na Claudia Stefanija daruje družina Zobec z Lino 50,00 evrov za AIL AMS FVG ONLUS. Ob Božiču daruje gospa Zelka 10,00 evrov za MePZ Lipa. Ob smrti očeta Mirka izrekamo svet-nici-odbornici Anici Ciuk in svojcem občuteno sožalje. Jus Trebče in SKD Primorec 10 Petek, 4. januarja 2008 KULTURA / SLOVENSKE ZALOŽBE V ITALIJI - Urednica Majda Železnik Založba Novi Matajur lepo skrbi za mlade in najmlajše Pri založbi izhaja tudi revija Galeb, katere knjižna zbirka je vse bogatejša Niz pogovorov s slovenskimi založniki v Italiji zaključujemo z urednico knjižne založbe Novi Matajur iz Čedada, Majdo Železnik. Kakšna oz. katera je ciljna publika založbe Novi Matajur? Ob imenu Novi Matajur verjetno najprej pomislimo na časopis - tednik, ki je prav v zadnjih letih postal zanimiv za širši krog bralcev, tudi zato, ker prihaja na domove skupaj s Primorskim dnevnikom. Seveda pa je Novi Matajur, ki tednik izdaja, danes tudi ugledna založba za otroško in mladinsko literaturo. Revija Galeb, Galebov šolski dnevnik in pet ali sedem knjižnih naslovov letno je skrb in velika pozornost založbe do mladih bralcev. Najmlajši lahko izbirajo med slikanicami s pravljicami, preprostimi pesmicami in ugankami, za večje so na voljo povesti, humorne zgodbe, poezije, basni. Koliko naslovov je založba natisnila v letu 2007 in koliko znaša njihova skupna naklada? Galebova zbirka knjig se je v mesecu novembru obogatila za pet novih naslovov, skupno pa jih je štirideset. Za knjižni sejem v Ljubljani je izšla pravljična pripoved Tia Majde Koren z ilustracijami Bojana Jurca, Evelina Umek je napisala sodobno zgodbo, ki se prepleta s klasičnimi pravljicami, ilustrirala jo je Magda Tavčar, Deklica za ogledalom je hu-morna povest Dima Zupana, polna skrivnosti tudi v ilustracijah Klavdija Palčiča. V slikanici Kaj medvedek sanja pa so zbrane prisrčne pesmice o medvedih Vo-jana Tihomirja Arharja, z velikimi ilustracijami jih je upodobil Andrej Vodo-pivec. Letošnja posebnost je kuharski priročnik za ustvarjalne otroke Škrobek kuha, ki združuje pravljična besedila in preproste recepte, kot si jih je zamislil Peter Ferluga, naslikala pa Jasna Sepin. Vsaka knjiga je izšla v nakladi sedemsto izvodov, glavnina tega se v dveh letih tudi proda. Kakšen je bil odziv pri bralstvu? Vse knjige založbe Novi Matajur sodijo v izvirno slovensko leposlovje za mladino. Založbe, ki izdajajo tovrstno literaturo, danes premorejo prave bisere. Na trgu, slovenski pri tem ni nobena izjema, je namreč ogromno kičastih knjig, posebno slikanic, ki so poceni narejeni prevodi, natisnjene pa na Kitajskem v milijonih izvodov za cel svet. Mislim pa, da znajo starši izbrati dobro literaturo, ko skupaj z otrokom ali pa zanj kupujejo knjigo. Kakšen odziv je bil s strani kritike (recenzije itd)? Majda Železnik ureja tudi revijo Galeb kroma Glede na to, da so knjige na trgu komaj dober mesec, knjižne ocene v tem času šele nastajajo. Če pa sodim po zanimanju na knjižnem sejmu in uspešni predstavitvi tako v Ljubljani kot v Tržaški knjigarni, si lahko obetamo tudi pohvalne ocene s strani kritike. Nam lahko morda razkrijete, kaj pripravljate za leto 2008? V prihodnjih mesecih bo najprej izšla pesmarica Poezije v notah za otroški glas: pesmi Miroslava Košute, Iga Grudna in Srečka Kosovela je ugla-sbila Dina Slama, bogato ilustrirala pa Magda Tavčar. Pred natisom je tudi že zbirka pravljic iz dežel Sredozemlja z naslovom Široko morje, beli breg Klarise Jovanovič in ilustratorja Dušana Muca. V pripravi za leto 2008 pa so: Pravljice za Gajo Tatjane Kokalj in ilustratorke Daše Simčič, Devet pravljic in pol za nameček Milana Petka, bo ilustrirala Jasna Sepin, Trikrat bravo za naravo so poezije Zvezdane Majhen, ki jih je naslikala Mojca Cerjak, za Sodobne pravljice Jožeta Sevljaka nastajajo ilustracije Katerine Kalc. Tri sončne pravljice Miroslava Košute bo do poletja upodobil Klavdji Palčič, ki ilustrira tudi Martina Pesjana, parodijo na Levstikovega Krpana je napisal Bogdan Novak. Primož Sturman LONDON - Channel 4 Andrew Lloyd-Webber bo igral samega sebe Gledališki režiser in skladatelj mnogih svetovno znanih musicalov, 59-letni Andrew Lloyd-Webber bo v kratkem debutiral kot igralec v TV-žajfnici »Hollyoaks«, ki jo predvajajo na britanskem Channel 4. Lord Lloyd-Webber bo igral samega sebe v treh epizodah, ki bodo na sporedu 29. in 30. januarja ter 1. februarja. Priljubljeno TV-nanizanko s 23-minutnimi epizodami so začeli predvajati leta 1995, do 7. decembra 2007 pa so posneli že 2178 epizod. Lloyd-Webber ni nikoli nastopil na državni televiziji in je zato, kot sam pravi, izjemno vznemirjen. Lloyd-Weber sodi med najbolj produktivne skladatelje musicalov na svetu, od katerih so nekateri med najbolj priljubljenimi in izvajanimi v zadnjih 30 letih. Dovolj je omeniti naslove, kot so Jezus Kristus Superstar, Mačke, Fantom iz opere in Evita, slednji je bil prelit tudi v film. Lloyd-Webber je nedavno gostoval kot glavni sodnik žirije v glasbenih oddajah BBC-ja »One Talent Shows Any Dream Will Do« in »How Do You Solve A Problem Like Maria?«, v katerih iščejo glasbene talente. Napisalje že 13 musicalov in zanje prej el več nagrad - med drugim oskarja, tri tonyje, tri grammy-je, nagrado emmy, zlati globus in druge. Kar 18 glavnih pesmi iz njegovih musicalov je doseglo status svetovnih uspešnic. Njegovi musicali se v zadnjih desetletjih enako pogosto izvajajo na West Endu kot tudi na Broadwayju. Novinarjem je nedavno dejal, da bi rad napisal nadaljevanje musicala Fantom iz opere, ki je dosegel izjemen uspeh po svetu. Ni pa želel komentirati govoric, češ da bo novi musical nosil naslov Broadwayjski fantom. (STA) SLOVENIJA - Film Petelinji zajtrk vse uspešnejši Film Petelinji zajtrk, celovečerni prvenec scenarista in režiserja Marka Naberšnika, si je do srede ogledalo 126.275 gledalcev. S tem se je film zavihtel na drugo mesto najbolj gledanih slovenskih filmov vseh časov, hkra ti pa je tu di naj bolj gle dan film v Sloveniji v minulem letu. Po gledanosti je prehitel tako Pirate s Karibov kot tudi Beanove počitnice, ki sta lani edina presegla 100.000 gledalcev, je sporočil Jože Biščak iz agencije Odmev. Petelinji zajtrk, nastal po literarni predlogi pisatelja Ferija Lainščka in v produkciji Arsme-die, je od pre mi e re v manj kot treh tednih predvajanja presegel 50.000 gledalcev, 75.000 gledalcev je pre se gel v dru gi po lo vi ci novembra, sredi decembra je dosegel 100.000 gledalcev, v sredo pa je presegel 125.000 gledalcev, kar po me ni, da si je pri slu -žil peto oziroma veliko zlato rolo, ki jo bodo ustvarjalcem filma podelili predvidoma prihodnji teden, je povedal Biščak. Med slovenskimi filmi je tako po gledanosti pred Petelinjim zajtrkom le še Kaj mak in mar me la -da Branka Duriča Dura s 155.000 gle dal ci. Zlato rolo podeljujeta druž ba Ko lo sej in Druš tvo slo -venskih filmskih ustvarjalcev slovenskim in koprodukcijskim filmom, katerih gledanost v kinematografih preseže 25.000 gledalcev, veliko zlato rolo pa filmom z več kot 125.000 gledalci. Namen priznanja je pripomoči k promociji slovenskega filma in povečati njegovo konkurenčnost v domačih kinodvoranah. Petelinji zajtrk je na oktobrskem Festivalu slovenskega filma v Portorožu dobil nagrado občinstva ter glavne nagrade za režijo in scenarij (Marko Na-beršnik), glavno moško vlogo (Vlado Novak), Pia Zemljič pa Stopovo nagrado za najboljšo igralko leta. Film sicer nadaljuje pohod po slovenskih kinodvoranah. Danes se vrača na spored na Ptuj, v Slovenj Gradec in Ži-ri, nadaljuje pa se njegova projekcija v Kolosejevih in Tuševih kino centrih. (STA) ŠPETER - 10 Ijet kupe pri Glasbeni matici Harmonikarski orkester izdal drugi cd Ob desetletnici ustanovitve in v okviru praznovanja tridesetletnice šole Glasbena matice v Benečiji - Od vsega začetka vodi harmonikarje Aleksander Ipavec Aleksander Ipavec s člani harmonikarskega orkestra Leta 1997 je Glasbena matica v Špetru praznovala ustanovitev harmonikarskega orkestra, ki ga od prve vaje vodi Aleksander Ipavec. Učenci har mo ni kar ske ga od del ka ter dva profesorja, pianistka Claudia Chiabu-di ni in tro ben tač Ma tej Špa ca pan so skupaj ustvarili glasbeno telo, ki se danes uspešno udeležuje tekmovanj, lah ko kon cer ti ra sa mo stoj no in se po -naša s številnimi povabili, ki potrjujejo na mednarodnem nivoju kvaliteto njegovega izvajanja. Člani so v teh letih premostili neizogibne krizne trenutke in vztrajno nadaljevali, vsakič z trdnejšo motivacijo. Nekateri so se oddaljili in se potem vr ni li, no vi čla ni so okre pi li vrs -te, tkale so se prijateljske vezi in ob koncu svojega prvega desetletja se nam orkester lahko predstavlja v odlični formi, s pravo energijo in voljo po nadaljni kakovostni rasti. Ob desetletnici ustanovitve in ob priložnosti slovesnega praznovanja tridesetletni ce be neš ke Glas be ne ma ti ce je or - kester predstavil svoj drugi cd z naslovom »10 liet kupe«, ki ga je posnel av-gus ta in sep tem bra le tos v Špe tru. Na koncertih sta navdušenje in prizadevnost članov vidna, na posnetkih pa poslušalec prav tako začuti ži-vost in is kre no spo ro čil nost nji ho ve -ga izvajanja. Orkester je zrcalo svojega dirigenta in umetniškega vodje; z njim deli ljubezen do neparnih ritmov južnoslovanske tradicije, vrskal je njegovo energijo in jo povrnil v skladbah, kot sta »Veter z juga« Goričana Iva Špacapana ali Gotzova suita dalmatinskih plesov. Živalski svet ironično obarva skladbe, kot sta Szabova »Muha i komarac« in avtobiografska »Piškice«, za katero je Ipavec dobil navdih v razigranosti svojih mladih in včasih nagajivih glasbenikov. Njim je Ipavec posvetil tudi priredbo Gallia-nojeve skladbe »Tango pour Claude« in ljudske »Kaj se vam zdi«, ki zveni v polnem soglasju s prazničnim časom. Rossana Paliaga / KULTURA Petek, 4. januarja 2008 1 1 GASTRONOMIJA - Okusiti Slovenijo Slovenska prehranjevalna tradicija je pestra in bogata V knjigi Janez Bogataj predstavlja kar 170 receptov tipičnih slovenskih okusnih jedi Tik pred prevzemom predsedovanja Evropski uniji smo na Slovenskem dobili tudi strokovno utemeljen načrt za predstavljanje - tujcem in, ne nazadnje tudi nam samim - izjemne pestrosti ter regionalnih značilnosti naše gastronomske tradicije. Ta strategija ni povsem nova, uradno je bila sprejeta leta 2006, pa tudi prej je bilo že nekaj poskusov razdelitve gastronomije dežele na stičišču Alp, Me-diterana in Panonske nižine, vendar je zdaj s 24 gastronomskimi pokrajinami ali regijami tudi »uzakonjena« in dostopna širši javnosti v knjigi etnologa dr. Janeza Bogataja Okusiti Slovenijo. Avtor med drugim izhaja iz spoznanja, da se dandanašnji ob globalistični agresivnosti in hlastajočem prevzemanju njenih izdelkov premalo oziramo k modelom iz preteklosti, torej tudi h kulturni dediščini. Kajti generacije pred nami so bolj znale vsako tujo inovacijo ustrezno prilagoditi svojemu življenjskemu slogu, tudi na področju prehranjevanja, ne pa vse po vrsti - od recepta, sestavin do pribora in celo rituala uživanja - nekritično in premočrtno prevzemati. Profesor Bogataj se s svojim raziskovalnim delom in številnimi publikacijami odločno postavlja po robu na videz neustavljivemu vplivu svetovnih prehran-skih verig, ki iz ljudi ustvarjajo jedilne robote, uživalce predvsem »predpisanih« okusov, arom, vonjav, oblik in barv jedi. Površne uniformiranosti se loteva s kon- kretnimi zgledi in primeri, izluščenimi iz izjemno pestre prehranjevalne tradicije na Slovenskem. Dokazuje, prepričuje - in čedalje več rojakov tudi prepriča -, da ta naša dediščina ni nekaj »kmetavzarsko za-plankanega«, česar bi se bilo treba sramovati, temveč nasprotno, bogastvo, ki lahko tudi najbolj razvajenim tujcem vzame sapo. In bi moralo tudi nas navdajati s ponosom. Kranjska klobasa se je znova znašla na prestolu, ob njej je razvrščena množica različic potic in štrukljev, nato pa še več deset drugih okusnih in zdravih jedi, ki so samo naše, slovenske. V knjigi Okusiti Slovenijo jih je z recepti predstavljenih kar 170, vse po vrsti so tudi na barvnih fotografijah Toma Jeseničnika tako natančno in mikavno prikazane, da bo bržkone že pogled nanje omajal tudi najtrdovratnej-še nejeverneže in častilce zgolj tujega. Dognano oblikovano knjigo je izdalo podjetje Darila Rokus z roko v roki z družbo National Geographic Society ter s pomočjo Ministrstva za gospodarstvo in Slovenske turistične organizacije v slovenski in angleški različici; priložen ji je DVD z domiselno zasnovano predstavitvijo 24 izbranih gostiln in restavracij. Kogar zanima, kako in kje na terenu je nastajal ta etnološko-založniški projekt, si lahko omisli tudi DVD Slovenija - Gastronomi-ja, na katerem lahko izbere med ogledi vsebin v enem od sedmih jezikov. Iztok Ilich SLOVENIJA - Častitljivi rojstni dnevi »Glasbene« obletnice V letošnjem letu bo več okroglih obletnic slovenskih skladateljev, med temi Vikorja Parme, ki se je rodil v Trstu leta 1858 Leto 2008 bo v znamenju nekaterih okroglih obletnic slovenskih skladateljev. Leta 1858 se je rodil operni skladatelj Viktor Parma, petdeset let kasneje skladatelj, pianist, pedagog in kritik Pavel Ši-vic. Minilo bo tudi sto let od smrti bratov Benjamina in Gustava Ipavca. Med živečimi komponisti pa bodo okrogle jubileje praznovali Jakob Jež, Jani Golob, Maksimiljan Feguš in Maks Strmčnik. Viktor Parma se je rodil 20. februarja 1858 v Trstu. Po 1. svetovni vojni je deloval kot zborovodja v Mariboru, kjer je leta 1924 tudi umrl. V skla-dateljskem smislu se je zgledoval po Verdiju, delno pa se je približal tudi verizmu. Ustvaril je več opernih del, med najbolj znanimi so opere Zlatorog, Ca-ričine Amazonke, Ksenija in Urh, grof celjski. Pavel Šivic se je rodil 2. februarja 1908 v Ra- dovljici in umrl leta 1995 v Ljubljani. V svojih delih je sprva sledil trendom sodobnega kompozicijskega sloga, kasneje pa je ustvarjal v konservativ-nejšem tonu. Zapus til je ob sežen opus, v katerem je ve li ko klavirskih in komornih del, nekaj orkestralnih in vo-kalno-instrumentalnih ter več samospevov in zborov z borbeno tematiko. Skladal je tudi glasbeno-gledališka dela, med drugim opereto Oj, ta prešmen-tana ljubezen in opero Samorog. Benjamin in Gustav Ipavec sta se rodila v Šentjurju pri Celju v znani družini zdravnikov in glasbenikov. Benjamin je bil po skladateljskem slogu romantik, čeprav se je naslanjal tudi na klasicistične glasbene elemente. Najbolj znana je njegova Serenada za godalni orkester, sicer pa je avtor mnogih vokalnih in klavirskih skladb, opere Teharski ple-mi či in ope rete Tič nik. Poseb no pomemb no mes -to imajo njegovi samospevi, kot so Nezakonska mati, Ciganka Marija, Menih, Oblaku, Mak žari, Čez noč, Na polja ni in dru gi. Gu stav je v slo gu glas be-ne romantike ob nekaj klavirskih delih komponiral večinoma vokalne skladbe. Njegove zborovske pesmi, kot so Slovenec sem, Budnica, Planinska roža, Kje so tiste stezice in druge, so že ponarodele in so še danes na repertoarju marsikaterega slovenskega zbo ra. Oba sta umr la le ta 1908. Med živečimi skladatelji bo Jakob Jež, avtor mnogih komornih in vokalnih, predvsem pa zborovskih del, 23. novembra dopolnil 80 let. Jani Golob, Maksimiljan Feguš in Maks Strmčnik pa bodo letos praznovali 60. rojstni dan. (STA) EVROPA Liverpool in Stavanger prestolnici kulture 08 Britansko mesto Liverpool in Stavanger na Norveškem sta bili izbrani za Evropski prestolnici kulture 2008. Obe mesti, zaznamovani z morjem, sta naziva prevzeli od Lu-xembourga in Sibiuja v Romuniji, ki sta bili Evropski prestolnici kulture leta 2007. Liverpool in Stavanger se torej lahko v najboljši luči predstavita skoraj 500 milijonom prebivalcem v 27 državah članicah Evropske unije. Osemsto let stara pristaniška metropola Liverpool ima drugo največjo kulturno ponudbo v Angliji. Čeprav se je izvoz zmanjšal, je Liverpool za Londonom še vedno pomembno obmorsko pristanišče. Z dobrimi 447.000 prebivalci v mestu in 1,4 milijona v okolici je Liverpool eno največjih mest Združenega kraljestva. Svetovno slavo je dosegel z svojimi najbolj znanimi »sinovi« -Beatlesi. Posebej ponosna je Evropska prestolnica kulture 2008 na svojo Galerijo Tate Liverpool, pristanišče in stadion Anfield, domače igrišče nogometnega kluba Liverpool. Leta 1125 ustanovljen Stavanger velja za norveško »naftno prestolnico«. Tu na jugozahodni obali regije Rogaland je nekoč dominiralo ribištvo in industrija konzerv, danes pa se veliko od 120.000 prebivalcev preživlja v transportnih podjetjih, z ladjedelništvom in s polizdelki iz »črnega zlata«. Pomembno nahajališče je 300 kilometrov oddaljeno od Severnega morja. Kot Evropska prestolnica kulture Stavanger stavi na kombinacijo modernega gospodarskega življenja in zgodovinsko-kulturne dediščine. Znamenitosti mesta, ki so ga večkrat uničili požari, so katedrala, stari del z lesenimi hišami iz 18. stoletja in naftni muzej iz leta 1999. Naziv Evropska prestolnica kulture od leta 1985 vsako leto dobi najmanj eno evropsko mesto. Cilj je opozoriti na bogastvo, raznolikost in skupne značilnosti kulturne dediščine v Evropi ter prispevati k boljšemu razumevanju med evropskimi državljani. Države za kulturne prestolnice lahko predlagajo več svojih mest. Da bi vključili tudi nove članice EU, bosta naziv do leta 2019 praviloma nosili po dve mesti, eno iz starih in eno iz novih članic EU. Leta 2009 bosta Evropski prestolnici kulture Linz v Avstriji in Vilnius v Litvi. (STA) CANNES - Film Sean Penn predsednik ■ a v • v • • • letošnje zrnje Ameriški igralec in režiser Sean Penn bo vodil žirijo na letošnjem mednarodnem filmskem festivalu v francoskem Cannesu. Festival bo v 61. izdaji potekal med 14. in 25. majem. Penn velja za enega najboljših ameriških igralcev svoje generacije. Leta 2003 je dobil oskarja za najboljšega igralca za vlogo v filmu Skrivnostna reka Clinta Eastwooda. Njegov prvi film »The Indian Runner«, ki ga je napisal in režiral, je bil v Cannesu prikazan leta 1991, njegov tretji film » The Pledge«, v katerem je zaigral Jack Nicholson, pa deset let kasneje. Pennov zadnji režijski projekt je film »Into the Wild«, ki ga omenjajo kot močnega kandidata za oskarja za najboljši film leta 2007. Govori o mladem idealistu, čigar potovanje na Aljasko se konča tragično. (STA) REVIJA - Deseta številka Mladike v božičnem času Padec meje in slovensko predsedovanje EU Aktualnima temama so posvečena uvodna razmišljanja - Obsežen literarni del revije V božičnem času je zagledala luč deseta številka tržaške revije Mladika, ki ponuja veliko zanimivega branja na literarno in aktualno tematiko. Namesto tradicionalnega uvodnika dobimo na prvi strani revije sonet Marije Rus z naslovom Svete Višarje. Sledijo tri krajša kritična razmišljanja o padcu schengenske meje in o slovenskem predsedovanju Evropski uniji. Iz prispevkov izhaja skupna ugotovitev, da podiranje meje pomeni odpiranje, sodelovanje in povezovanje, to pa se ne more zgoditi čez noč, to je proces, ki terja svoj čas, hkrati pa je na slovenski vladi odgovornost, da bo znala uravnavati procese poseljevanja slovenskih vasi s strani italijanskega prebivalstva, tako da bodo vasi v Istri, na Krasu, Vipavskem in v Posočju ohranile svojo identiteto; svojo privlačnost bodo ti kraji ohranili, če se bodo znale ubraniti pred premočnim naselitvenim pritiskom iz sosednjih dežel. Mateja Perpar je avtorica novele »Gospod Z., viličar«, kije bila priporočena na literarnem natečaju revije za leto 2006. Vladimir Kos iz Japonske je prispeval pet poezij, ki jih preveva globoko spoštovanje narave in občudovanje njenih skrivnosti. Sledi nadaljevanje romana »Čarodejke«, ki ga piše M. Žitnik. O publikaciji »Koper: Trst, večna tekmeca ali veliki boj za luške tranzitne tovore in transportne poti«, ki je izšla pri založbi Mladiki, v intervjuju spregovori avtor knjige Milan Gregorič. V članku z naslovom »Božična pastorala 1966« Lida Turk ponuja v branje del korespondence med pisateljem Emilijanom Cevcem in njegovim tržaškim sorodnikom Angelom Turkom v zvezi z božično radijsko igro, ki jo je za tržaški radio leta 1966 napisal prav Cevc. Renato Podbrsič ml. je avtor prispevka o Judih na Goriškem; prav zanemarjeno judovsko pokopališče v Rožni dolini nas opozarja na njihovo zgodovinsko prisotnost v mestu ob Soči. Ivo Jevnikar pa objavlja drugi del poročila, ki je nastal ob 60-letnici obnovitve samostojnega slovenskega političnega nastopanja v Italiji. Sledi objava govora Lilijane Vidrih Lavrenčič na proslavi v Škrbini pri Komnu v spomin na protagoniste tragične zgodbe »primorskih padalcev«. Andrej Lenarčič razmišlja o nedavnem odlikovanju Borisa Pahorja s francoskim viteškim redom Legije časti; ta dogodek je po piščevem mnenju premalo odjeknil v slovenski javnosti. Na zadnji straneh revije so še Antena, ocene razstav in knjig ter poročilo Knjižnice Dušana Černeta. V mladinski prilogi Rast dobimo uvodnik Andreja Černica o padcu meje, predstavitev novega odbora Slovenskega kulturnega kluba in MOSP-a, poročilo o Erasmusu ter nekaj pesniških prispevkov, ki so bili nagrajeni ali priporočeni na lanskem literarnem natečaju SKK in MOSP-a. / ŠPORT Petek, 4. januarja 2008 56 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.it SLOVENSKE OBČINE - Problem pomanjkanja občinskih tajnikov in osebja tehničnih uradov Pogoste zamenjave privedejo do upočasnitev in zamud V Doberdobu so v zadnjih treh letih zamenjali že sedem geometrov Novo leto, običajne težave. Nekatere občine goriške pokrajine, med katerimi sta tudi doberdobska in sovodenjska, se bodo morale po praznikih spoprijeti z vprašanjem pomanjkanja osebja v tehničnih uradih in na tajniškem mestu. Nekoliko na boljšem je trenutno občina Števerjan, ki pa se je v preteklosti večkrat znašla v istem položaju. Problem je pereč, saj pogosta zamenjava funkcionarjev, ki so zadolženi za pomembne postopke, privede do upočasnitve birokracije, zamud pri javnih delih in zapletov pri pridobivanju dovoljenj. »Spet smo v težavah zaradi pomanjkanja občinskih tajnikov in funkcionarjev, ki bi vodili tehnični urad občine,« je opozoril sovodenjski župan Igor Petejan in nadaljeval: »Po odhodu občinske tajnice, ki se je pri nas zaposlila leta 2006, je to funkcijo v mesecu decembru opravljala druga oseba. Pri nas bo le-ta ostala do konca januarja, nato pa upamo, da bomo našli rešitev. Odločiti je treba, ali bomo natečaj razpisali sami ali v sodelovanju z drugimi občinami. Namestnika ne bo lahko najti, saj občinskih tajnikov preprosto ni.« Tajnik je za delovanje občine pomembna figura, saj predstavlja vezni člen med politično in upravno dejavnostjo občine, ob tem pa ima Iščejo pomožno osebje V ponedeljek 7. in v torek, 8. januarja, bodo na pokrajinskem uradu za zaposlovanje v ulici Alfieri v Gorici med 9.30 in 12.30 zbirali prijave kandidatov za mesto šolskega pomočnika na državnem zavodu Galilei-Pacassi v Gorici in na tehničnem zavodu Brignoli v Gradišču. Obe pogodbi bosta zapadli 30. junija 2008, kandidati pa morajo imeti nižješolsko izobrazbo. Pogodba za mesto postrežnika na šoli Ga-lilei-Pacassi predvideva delovno razmerje za polni delovni čas, pogodbo za mesto na šoli v Gradišču pa bodo sklenili za 30 delovnih ur tedensko. Kandidati, ki nameravajo vložiti prijavo, morajo s seboj prinesti obrazec ISEE. Župani o zdravstvu Danes ob 17. uri se bo na sedežu goriške občine sestal ožji odbor županov goriške pokrajine. V središču sestanka, ki ga je sklical goriški župan Etto-re Romoli, bo problem goriškega zdravstva. Prisotni člani ožjega odbora bodo izdelali dokument, ki bo ob dokumentu goriške pokrajine izražal uradno stališče konference županov v zvezi z preureditvijo deželnega zdravstva. Kraja ni uspela V noči iz 1. na 2. januar je neznanec na parkirišču v Ajdovščini poskušal ukrasti osebni avtomobil znamke golf. V vozilo je vstopil tako, da je na vratih poškodoval ključavnico. Pod armaturno ploščo je potrgal žice kontaktne ključavnice in poskušal vozilo spraviti v pogon. Ker mu to ni uspelo, je od dejanja odstopil. (km) Plaža do nedelje Le še do nedelje, 6. decembra, bo v središču Nove Gorice odprta novogoriška Zimska plaža. Poleg drsališča je obiskovalcem na voljo tudi gostinska ponudba. Na licu mesta si je za en evro moč sposoditi drsalke, v ceno izposoje pa je všteta konzumacija za čaj, kavo ali pečen krompirček. Na jutrišnji zaključni prireditvi bo ob 19. uri nastopil Zoran Predin s skupino Šukar. Sicer pa se je na Zimski plaži v času enomesečnega delovanja zvrstilo več koncertov znanih glasbenikov, predvsem slovenskih, vsak dan pa je glasbo vrtel DJ. (km) Igor Petejan bumbaca še vrsto drugih funkcij, kot sta na primer pravno svetovanje občinskim organom in koordiniranje uradov. Petejan je dodal, da pred koncem januarja pričakujejo tudi prihod novega uslužbenca iz Trsta, ki se bo zaposlil v tehničnem uradu. »Zaradi stalnih zamenjav pride do zamud na raznih področjih, kot sta na primer sanacija Malniš-ča in širitev obrtne cone. Vsakič namreč preteče nekaj časa, preden se novo osebje uteče,« zaključuje Petejan. In ravno odhod enega izmed dveh geometrov, ki sta zaposlena v tehničnem uradu, bo eden izmed prvih problemov, ki ga bo morala rešiti uprava občine Doberdob v novem letu. »Gre za sedmo zamenjavo geometra v treh letih. Problem na- Paolo Vizintin bumbaca šega tehničnega urada je enostavno prevelika količina dela. Dva uslužbenca namreč ne premoreta vsega, istočasno pa ne moremo širiti urada,« je povedal župan Paolo Vizintin in pristavil: »Tajnika pa zaenkrat še imamo, čeprav tudi on odhaja. Z drugimi občinami se skušamo domeniti za podpis nove konvencije, ki bi omogočala, da bi še naprej sodeloval z našo občino.« Vizintin je podčrtal, da je zaposlovanje novih funkcionarjev za občine resen problem, saj je na tržišču vedno manj sposobnih oseb z ustrezno šolsko in univerzitetno izobrazbo. »Trenutno nismo v škripcih, problem pa obstaja. V zadnjih 43 letih, odkar sledim delovanju občine Števerjan, se je na mes- HADRIJAN CORSI bumbaca tu tajnika zvrstilo najmanj 50 oseb. Mladi se pač ne odločajo za tovrstno službo. V naši deželi primanjkuje kakih 30 občinskih tajnikov,« je povedal števerjanski župan Had-rijan Corsi, po katerem je figura občinskih tajnikov nekoliko »zastarela«. »Bolje bi bilo, če bi občine imenovale neke vrste izvršne upravitelje in imele pogodbe z zunanjimi izvedenci. Tako bi lahko zagotavljali večjo kontinuiteto.« Corsi je ne nazadnje postavil tudi problem slovenščine. »Lanski zakon predvideva, da bodo na podlagi natečajev sestavili seznam občinskih tajnikov na deželni ravni. Med temi bi morali deset mest dodeliti osebam, ki obvladajo slovenščino. Zakona pa zaenkrat še ne izvajajo,« je zaključil Corsi. (Ale) TRŽIČ - Včeraj Nova žrtev azbesta Včeraj zjutraj je v tržiški bolnišnici umrl Angelo Folin, ki je bil v kulturnih krogih v Laškem dokaj znana osebnost. Ubil ga je azbest, ki ga je vdihaval, ko je delal v tržiški ladjedelnici. Folin je žal le zadnja žrtev smrtonosnih vlaken, ki že dolga leta povzročajo trpljenje mnogih družin in tržiške skupnosti nasploh. Folin, ustanovitelj radijske postaje Radio Stereo Monfalcone, se je rodil decembra leta 1938. Njegovo bolezen, me-zoteliom plevre, so zdravniki odkrili maja. Vest je družino izredno pretresla, saj je bil Folin v ladjedelnici zaposlen kot uradnik in ni bil v neposrednem stiku z azbestom. Uradi, v katerih je delal v 70. letih, pa so bili na ladjah, kjer je očitno vdihaval strupeno snov. Folina so nato premestili v Trst, kjer je ostal do leta 1993, ko se je upokojil. Folin je bil na Tr-žiškem zelo znana osebnost, saj je delal na radiu in zasebnih tržiških televizijah, sodeloval pa je tudi z dnevnikom Mes-saggero Veneto ter revijama Il Territorio in La Cantada. Pušča ženo in tri sinove, Penelope, Nicolo in Riccarda. Zaradi obdukcije je datum pogreba še nedo-lo čen, mož no pa je, da bo potekal na začetku prihodnjega tedna. KRMIN - Včeraj so se poslovili od partizanskega komandanta Giovannija Padoana Zadnji pozdrav Vanniju Tesini:»Mladi naj negujejo dediščino odporništva« - Cigoj:»Brigada Garibaldi je pomagala izbojevati svobodo slovenskemu narodu« »Mladi morajo skrbno negovati dediščino odporništva; na ta način bodo počastili spomin na Vannija, ki se je vse življenje boril za obrambo plemenitih vrednot.« Tako je včeraj povedal predsednik deželnega sveta Alessandro Tesini v nabito polni občinski dvorani palače Locatelli v Krminu, kjer so se s civilnim obredom poslovili od pokojnega 98-letnega antifašista in partizanskega voditelja Giovannija Padoana - Vannija, ki je umrl prejšnji ponedeljek. Spominu nekdanjega političnega komisarja partizanske brigade Garibaldi-Natisone so se prišli poklonit številni krajevni upravitelji iz vse dežele, med katerimi so ob Tesiniju izstopali podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino Miloš Budin, senator Carlo Pegorer, deželni odbornik Roberto Antonaz, deželna svetnika Igor Dolenc in Mirio Bolzan, pokrajinska podpredsednica Roberta Demartin, pokrajinski odbornik Maurizio Salomoni, pokrajinski svetnik Marko Jarc ter župani Ahtna, Gradišča in drugih okoliških občin. S svojimi prapori so bili prisotni člani Območnega združenja zveze borcev za vrednote NOB iz Nove Gorice in predstavniki sekcij VZPI-ANPI iz Gorice, Podgore, Doberdoba, Dola-Jamelj ter drugih krajev goriške pokrajine in dežele nasploh. Prisotne sta nagovorila Fabio Strazzo-lini in Achille Lucchitta, v imenu krminske občinske uprave pa se je Vannija spomnil župan Luciano Patat. Povedal je, da je bil Vanni vedno na razpolago za pogovor z mladimi, sploh pa si je vse življenje prizadeval za mir, enakopravnost in pravičnost. Kot partizanski komandant je bil Vanni po Patatovih besedah izredno karizmatična osebnost, saj je znal tudi v najtežjih trenutkih motivirati svoje borce. Krminski župan je ob tem poudaril, da v brigadi Garibaldi-Natisone se je borilo 5.500 mož, od katerih jih je kar 1.500 izgubilo življenje, po vojni pa so številni bili tarča politične diskriminacije. Patat se je ne nazadnje spomnil velike partizanske bitke pri Peternelu, kjer se je 300 slovenskih in italijanskih partizanov hrabro upiralo nemški enoti z več tisoč vojaki. V imenu združenja Concordia et Pax je spregovoril Sergio Ambrosi, v imenu slovenskih in italijanskih antifašistov ter članov zveze VZPI-ANPI pa pokrajinski predsed- Množica v dvorani palače Locatelli (zgoraj) in krminski župan Patat med svojim nagovorom bumbaca nik borčevske organizacije Silvano Bacicchi, ki je opozoril na vse številnejše poskuse revizije zgodovine. Po njegovih besedah nekateri zgodovinarji gledajo na preteklost le z enim očesom, namesto da bi bili objektiv- ni in pošteni. Prisoten je bil tudi deželni podpredsednik VZPI-ANPI Federico Vincen-ti, kije prebral pismi državnega predsednika VZPI-ANPI Tina Casalija in državnega predsednika zveze političnih deportirancev v koncentracijska taborišča ANED Gian-franca Marisa. Vanijevemu spominu se kot že rečeno poklonili tudi predstavniki borcev iz Slovenije. »Prepričani smo, da bo vest o smrti nepozabnega komisarja udarne brigade Garibaldi-Natisone, ki se je večji del svojega obstoja borila v okviru 9. Korpusa, najmočneje odzvanjala prav na Goriškem, v Goriških Brdih, na Cerkljanskem, pa tudi na Dolenjskem, v Beli krajini ter v vseh tistih slovenskih pokrajinah in krajih, v katerih se je prav Vannijeva divizija hrabro borila proti nacifašistični okupatorski vojski in njenim domačim pomagačem,« je v imenu slovenske borčevske organizacije povedal podpredsednik Območnega združenja zveze borcev za vrednote NOB iz Nove Gorice Štefan Cigoj in se zatem poklonil spominu vseh padlih borcev italijanskih partizanskih enot, ki so slovenskim partizanom pomagali izbojevati svobodo za slovenski narod ter bistveno prispevali k osvoboditvi Italije in sploh vse Evrope. Cigoj je poudaril, da si je Vanni tudi v povojnem obdobju vedno prizadeval za krepitev sodelovanja in stikov med Slovenci in Italijani, padec mejnih pregrad med Slovenijo in Italijo pa je zato ne nazadnje tudi njegova zasluga. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 4. januarja 2008 13 DOLENJE CEROVO - Od marca leta 2006 deluje nastanitveni center za bivše odvisnike Po zdravljenju v komuni nudijo V • I V • I VI pomoč pri vključevanju v družbo Petr Böhm: »Odvisnost od drog na Goriškem presenetljivo velik problem « Nastanitveni center za bivše odvisnike v Dolnjem Cerovem v Goriških Br-dih bo jutri obiskala češka veleposlanica Ivana Hlavsova, zraven pa sta povabljena tudi briški župan Franc Mužič in novogo-riški župan Mirko Brulc. Veleposlanica je že izrazila zanimanje in podporo programu, ki ga v nastanitvenem centru za moške v Brdih izvaja center Križišče iz Nove Gorice. Po besedah vodje omenjenega centra Petra Bohma je odvisnost od drog na Goriškem presenetljivo velik problem, zato si pri Križišču prizadevajo, da bi nastanitveni center iz sedanjih štirih namestitev razširili na deset do dvajset postelj. Tako bi lahko pomoč nudili vsakemu odvisniku, ki se vrne iz komune. Še prej pa bodo morali rešiti naslednjo težavo: marca se izteče najemna pogodba za prostore, kjer izvajajo svoj program, zato so za pomoč poprosili primorske župane. Center Križišče v Novi Gorici je ena od socialnih dejavnosti evangelijskega centra, ki ima sedež v Solkanu. Center za svetovanje in pomoč zasvojenim deluje na treh glavnih področjih. Prvo zajema svetovanje odvisnikom, da se odločijo za zdravljenje v komunah. Drugo področje predstavlja stik z družinami zasvojenih, ki se zdravijo v komunah. V ta namen enkrat mesečno organizirajo srečanja staršev in svojcev, udeležuje se jih okoli 40 ljudi. Tretje področje delovanja pa zajema pomoč tistim, ki se vrnejo iz komune. Zato so ustanovili nastanitveni center za bivše odvisnike v Goriških Brdih, ki uporabnikom omogoča ponovno vključitev v običajen tok življenja. »Tisti, ki zaključijo zdravljenje v komuni navadno potrebujejo še eno do tri leta, da so poleg telesne ozdravitve tudi na psihološki ravni dovolj zgrajeni, da lahko neodvisno zaživijo. Odvisnik je namreč v komuni na varnem, zaščiten pred vplivi zunanjega sveta. Ko pa zdravljenje tam zaključi, je nujna postopna reintegracija ali ponovna vključitev v vsakdanje življenje,« pojasnjuje potrebo po takšni pomoči Petr Böhm, pastor v solkanskem evangelijskem centru in vodja centra Križišče, ki je v Slovenijo iz Češke prišel pred nekaj leti z družino kot misijo nar. Nastavitveni center v Brdih je z delovanjem začel marca 2006 in sprejema le moške, v centru pa upajo, da bodo takšno obliko pomoči lahko kmalu nudili tu- Evangelijski center v Solkanu foto km. di ženskam. Program, ki ga izvajajo v omenjenem centru se v največji meri financira iz prostovoljnih prispevkov evangelijske skupnosti, ki v Novi Gorici šteje okoli 30 članov. V zadnjih dveh letih pa so se prijavili tudi na nekatere občinske razpi- se. Z letošnjim marcem pa se izteče najemna pogodba za prostore nastanitvenega centra v Dolnjem Cerovem, zato so v centru za pomoč poprosili primorske župane in sedaj čakajo na njihov odziv. Katja Munih I. 1*1 v v* • • Italijanščina ni zanemarjena Na zadnji seji novogoriškega mestnega sveta je svetnica Nada Lisjak (SDS) med svetniškimi pobudami izpostavila skrb, da je poučevanje italijanskega jezika v novogoriški splošni gimnaziji zanemarjen. Svetnica je svojo trditev utemeljila s tem, da se italijanščino poučuje kot tretji in ne kot drugi tuji jezik, se pravi, da ga dijaki lahko izberejo šele v drugem letniku. Svetnica je tudi izpostavila, da tudi veliko delodajalcev na Goriškem v razpisnih pogojih za zasedbo delovnega mesta izpostavlja obvezno znanje italijanskega jezika, zato se sprašuje, zakaj ne bi le-ta imela na gimnaziji statusa drugega tujega jezika in obenem navaja, da je tako urejeno na večini primorskih gimnazij. Iz novogoriške gimnazije na svetniško vprašanje odgovarjajo: »Prvi tuji jezik je angleščina, šola pa mora organizirati pouk kateregakoli prvega tujega jezika, ki so se ga dijaki učili v osnovni šoli (kot prvi tuj jezik). Trenutno na šoli ni nobenega dijaka, ki bi se v osnovni šoli ne učil angleščine. Drugi tuji jezik izbirajo dijaki glede na interese, pa tudi v povezavi z drugimi izbranimi predmeti ali programom. Gimnazija Nova Gorica ponuja dijakom možnost, da se učijo naslednje tuje jezike kot drugi jezik: nemščina, francoščina, španščina in italijanščina.« Na šoli ima tako največ dijakov kot drugi tuj jezik izbrano francoščino, sledi italijanščina, za njo je španščina, na zadnjem mestu pa nemščina. Ravnatelj Bojan Bratina tudi navaja, da dijaki pri italijanščini dosegajo izjemno dobre uspehe, kar dokazuje tudi z rezultati s tekmovanj. (km) TRŽIČ - Stoletnica ladjedelnice Premec sanjske ladje na Trgu republike ŠTANDREŽ - Srečanje »starih« pevcev zbora Oton Župančič Bili so med najboljšimi V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je zbor dosegel visoko kvalitetno raven Na trgu Republike v Tržiču bodo razstavili dvanajst metrov visok premec ladje Carnival Dream. To je ena izmed pobud, s katerimi namerava tržiška občinska uprava v sodelovanju z družbo Fincantieri obeležiti stoletnico delovanja ladjedelnice, ki poteka letos. Sprednji del mogočne ladje, ki tehta kar 220 ton, nameravajo pripeljati v središče mesta ob koncu februarja ali na začetku marca. Zaradi izrednega prevoza bodo zaprli nekatere ulice mestnega središča. Po vsej verjetnosti bo promet oviran na območju drevoreda Cosulich, križišča med ulico Verdi in drevoredom San Marco ter križišča med drevoredom San Marco in korzom del Popolo. Pobuda ne prepriča občinskega svetnika mešane skupine Giuliana An-tonacija. Le-ta je na župana Gianfranca Pizzolitta naslovil interpelacijo, v kateri opozarja na visoke stroške in nevšečnosti, ki bi jih lahko povzročil prevoz težkega dela ladje v mestno središče. »Ali naše ceste, trg Republike in predvsem most na območju drevoreda San Marco in korza del Popolo lahko prenesejo tako težak tovor? Kdo bo plačal stroške za prevoz? Premec ladje bi bilo morda bolj primerno razstaviti na območju ladjedelnice Fincantieri,« ocenjuje Antona-ci. Miši v menzi ladjedelnice V sredo zvečer je petdeset delavcev ladjedelnice Fincantieri doživelo neprijetno izkušnjo. Ob 18.30 so kot običajno večerjali v menzi, na lepem pa so zagledali štiri podgane, ki so tekale pod mizami. Le-tem je očitno uspelo premakniti rešetke ob koncu cevi, ki teče na območju kuhinje, in vstopiti v men-zo. Nekateri prisotni so podgane celo posneli z mobilnim telefonom, predstavniki delavcev pa so takoj odšli k direktorju. Cevi in odprtine, iz katerih bi lahko uhajale podgane, so takoj sanirali, jutri in v nedeljo pa bo potekala deratizacija prostorov. Delavci so bili pripravljeni na manifestacijo, sindikalnim predstavnikom pa je uspelo pomiriti duhove. Nekdanji pevci zbora Oton Župančič v gostilni Pri Francetu v Sovodnjah foto vip DOBERDOB - V občinski telovadnici praznično srečanje cicibanov Mladosti »Sladka« spodbuda k treniranju Predsednik društva Gergolet izrazil zadovoljstvo nad doseženimi rezultati in voščil otrokom še veliko športnih uspehov V zadnjih mrzlih mesecih so cicibani športnega združenja Mladost trenerali v novi doberdobski telovadni ci, kjer je bi la vad ba ne dvo mno ve -liko prijetnejša kot na prostem. V telovadnici jih je na zadnjem treningu pred božičnimi prazniki obiskal predsednik nogometnega društva Nordio Gergolet in jim voščil še veliko športnih us pe hov v no vem le tu. Po ve dal je tudi, da je zelo zadovoljen z nastopi obeh mladinskih ekip Mladosti, ki štejeta skupno trideset malčkov, rojenih med letoma 1997 in 2001. Gergolet je otroke pozval, naj še naprej pridno trenirajo, saj bodo tako tudi v pri hod nos ti us peš ni. Na praz nič nem srečanju, med katerim je Gergolet otro kom po leg vo ščil po klo nil tu di »sladko« darilo, so bili prisotni tudi trenerji doberdobskega nogometnega društva in stalni spremljevalci ekip. (jari) Cicibani Mladosti med prazničnim srečanjem v občinski telovadnici foto jari Navada je, da se ob koncu leta na večerjah, na vsakovrstnih družabnostih zberejo delovni kolektivi, društveni odbori, športne ekipe, pevski zbori in najrarazličnejše družbe. Nekateri prirejajo podobna srečanja kar pogostoma, drugi bolj poredkoma, spet drugi le občasno. To je bil tudi primer bivših pevcev znanega moškega pevskega zbora Oton Zupančič iz Štandreža. Skoraj vsi zbrani pevci so bili aktivni od sredine šestdesetih pa do sredine devetdesetih let, ko je v zboru prišlo do generacijske zamenjave. »Stari« pevci, med katerimi je veliko takih, ki tudi v vsakdanjem življenju še vedno držijo »klapo«, se kot zbor zberejo bolj poredkoma. Njihovi nastopi se v glavnem omejijo na petje žalostink pri pogrebih, pri kakem rojstnem dnevu ali večjih in občasnih prireditvah v vasi in okolici. Le telofonski klic je bil dovolj, da so se štandrežki pevci pred nekaj dnevi srečali na večerji Pri Francetu v Sovodnjah. Šlo je za res prisrčen večer, ki so ga pevci ob okusni večerji in dobri kapljici začinili še s celo »reš-to« slovenskih pesmi. Kljub temu, da zbor že dolgo ne vadi, je pesem privrela iz srca in je razen manjših »kiksov« tudi harmonično kar lepo zazvenela. Pevovodja Aleš Hoban je bil dokaj zadovoljen. Še bolj so bili zadovoljni ostali gostje v lokalu, zlasti tisti, ki podobnega petja še niso slišali. Med klepetom so se Štandrežci spomnili na pevce, ki jih ni več med nami, ter na ustanovitelja zbora Franca Lupina in njegovega naslednika Cirila Siliča iz Vrtojbe, ki je v samih treh letih popeljal zbor na dokaj visoko kvalitetno raven. Spomnili so se tudi Elde Gravner-Nanut, kije veliko let vodila zbor v mešani zasedbi. Pa tudi sedanjem stanju v društvu Oton Zupančič in nasploh v Štandrežu so namenili nekaj misli. Skratka, večerje ob koncih leta služijo za druženje, pa tudi za obujanje spominov in koliko je mogoče tudi načrtovanju novih društvenih pobud. (vip) 14 Petek, 4. januarja 2008 GORIŠKI PROSTOR SOVODNJE - V nedeljo koncert Novoletno v v • ■ voščilo z Gašperji V nedeljo, 6. januarja, ob 18. uri bo v občinski telovadnici v Sovodnjah poseben dogodek z narodno zabavno glasbo, na katerem bo prvič na Goriškem nastopil eden izmed najbolj znanih in privlačnih slovenskih ansamblov. To so Gašperji. Pri predstavitvi gorenjskega ansambla gre podčrtati, da je njihov zven prepričal celo legendarnega Slavka Avsenika, ki je pri njih prepoznal mladostni zanos in iskren način podajanja glasbe. Zato je Avsenik Gašperje proglasil za uradne nadaljevalce svoje glasbe. V vseh teh letih se je za Gašperje zvrstilo mnogo nastopov tako pred domačim občinstvom kot tudi v tujini (v Avstriji, Nemčiji, Danski, ZDA, Hrvaški itd.). Najraje pa se Gašperji spominjajo Avsenikovih večerov v Sloveniji in turnej v tujini. Ponosni so tudi na to, da so kar trikrat igrali pred papežem in naravnost nepozaben je spomin na nav- dušeno množico. Ansambel Gašperji je prejel v svoji karieri številne nagrade, ki potrjujejo, da dolgoletno vztrajanje, podprto z ljubeznijo do glasbe, ne ostaja neopaženo. Tako so Gašperji tri leta zapored prejeli Diamantnega slavčka in postali Častni muzikantje Slovenije. Izdali so več albumov, zadnjega leta 2006 z naslovom Pisan šopek melodij. Nedeljski glasbeni dogodek prireja sovodenjska občina v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom in zadrugo Maja iz Gorice; pokroviteljstvo nad njim je prevzela Čedajska banka - Banca di Cividale. Gre za tradicionalni novoletni koncert, ki ga uprava poklanja občanom. Kot vsako leto bodo ob tej priložnosti župan Igor Petejan in njegovi odborniki podelili prispevke društvom in organizacijam iz občine. Vstop na koncert bo prost, sledila bo družabnost, med katero bodo nazdravili novemu letu. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olives 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, ul. Trieste 31, tel. 0481481252. Gledališče DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ premierna komedija Primorske zdrahe (26. januarja 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije na tel. 048120678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: 5. januarja 2008 koncert-balet Ruske armade; 10. januarja 2008 koncert »Farinelli - La voce per-duta«; informacije v blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU vabi za abonma »Sipario Musi-ca« »Sipario Prosa«: 17. januarja »L'Alvaro« (Molière); »Sipario Ra-gazzi« (vsako nedeljo ob 16. uri) 13. januarja »Haensel e Gretel«; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: »SiparioRagazzi« 13. januarja 2008 ob 16. uri »Hansel e Gretel«; »SiparioProsa«: 17. januarja 2008 ob 21. uri »L'Avaro« (Molière); informacije v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: 14. in 15. januarja 2008 »L'uo-mo, la bestia e la vrtù«; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. SSG IN SNG NOVA GORICA: v ponedeljek, 28. januarja 2008, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Edwarda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; informacije na tel. 0481-547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na korzu Verdi 51). V DVORANI FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE: bo danes, 4. januarja, ob 17.30 drama »La Strada Ferrata, spettacolo a scartamento ridotto«. am Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 -20.00 - 22.10 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 15.00 - 17.30 - 19.50 - 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«. Dvorana 3: 15.20 - 17.30 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«; 20.00 - 22.00 »Una moglie bellissima«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 21.30 »Lussuria«. Modra dvorana: 16.00 - 17.50 »Bee Movie«; 20.00 - 22.15 »Leoni per agnelli«. Rumena dvorana: 17.50 »Irina Palm«; 20.00, 22.15 »Halloween: The be-ginning«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.40 -20.00 - 22.15 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.10 - 22.20 »Una moglie bellissima«. Dvorana 3: 15.00 - 17.30 - 19.50 - 22.20 »Il mistero delle pagine perdute«. Dvorana 4: 15.00 - 16.45 - 18.30 »Bee Movie«; 20.00 - 22.10 »La promessa dell'assassino«. Dvorana 5: 15.15 - 17.30 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«; 20.00 - 22.00 »Irina Palm«. NOVA GORICA: 18.00 »Žaga 4«; 20.15 »Ura religije«. il Razstave NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI v Redipul-ji bo do 6. januarja 2008 na ogled fotografska reportaža z naslovom »Sentieri di Pace«. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU NA SV.GORI bo do 6. januarja 2008 med 10. in 18. uro na ogled razstava jaslic. S svojimi eksponati se predstavljajo ljudski umetniki iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Na ogled so tudi skupinski izdelki šolskih otrok OŠ iz Romjana in OŠ J. Abram iz Pevme. V GOSTILNI KORŠIČ v Števerjanu bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja. V GRADU DOBROVO bo do konca januarja 2008 na ogled razstava 40 akvarelov velikega formata in novejše izvedbe Andreja Kosiča; od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 12. in 16. uro. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM je do 3. februarja na ogled razstava keramičnih del sedmih članic kulturnega centra Tullio Crali iz Gorice; razstavo so naslovile Opus Est... Odprta je ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure in ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5) bo na ogled do 14. januarja 2008 multimedialna razstava z naslovom IOS - Podobe duše Martina Avsenika; od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo do 6. januarja 2008 na ogled razstava Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906); med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro ob nedeljah in praznikih; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro. V SPOMIN ALEKSANDRINKAM je naslov razstave, ki bo na ogled do 6. januarja 2008 v Kulturnem domu na Gradišču nad Prvačino. Odprta bo vsako nedeljo med 14. in 16. uro, možni pa so tudi skupinski obiski s predhodno najavo na tel. 0038653304600 (Turistično informacijski center Nova Gorica). Koncerti ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK IN SKRD Jadro prirejata tradicionalni božični koncert v nedeljo, 13. januarja, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Pel bo mešani pevski zbor Fran Venturini iz Domja (Dolina pri Trstu) pod taktirko zboro-vodkinje Cinzie Sancin. ANSAMBEL GAŠPERJI iz Gorenjske bo ponudil svojevrstno voščilo v glasbi v nedeljo, 6. januarja 2008, ob 18. uri v občinski telovadnici v So-vodnjah. Glasbeni večer prireja so-vodenjska občinska uprava. KD SABOTIN v sodelovanju z župnijo sv. Mavra in Silvestra, ZCPZ Gorica, krajevno skupnostjo Pevma, Štmaver in Oslavje ter ZSKP Gorica vabi vse ljubitelje glasbe na glasbeni projekt z naslovom »Vsi verujemo v enega Boga« v soboto, 5. januarja 2008, ob 20. uri na Borjaču domačije Kušič (okraj Lenzuolo Bianco 3 na Oslavju). Nastopila bosta pevka Francka Šenk in Tilen Draksler. Sledila bo družabnost. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 18. januarja 2008, ob 20.45 v Deželnem avditoriju v Gorici trio Matisse; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE prireja v nedeljo, 6. januarja ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici novoletni koncert. Nastopil bo kvintet Piazzolleky. Rezerviranje mest poteka na podružnicah banke. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OSNOVNIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporoča, da bo vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v ul. Brolo v Gorici od 7. do 30. januarja 2008. SREDNJA ŠOLA IVANA TRINKA v Gorici obvešča, da rok vpisovanja otrok v prvi razred srednje šole in prvi razred višje šole zapade 30. januarja 2008. Starši otrok petošolcev bodo dobili vpisne pole na tajništvu Didaktičnega ravnateljstva v ul. Bro-lo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje šole pa bodo starši dobili na srednji šoli Ivana Trinka od 7. januarja 2008 dalje. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOBERDOBU sporoča, da bo vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v Doberdobu (tel. 048178009) od 7. do 30. januarja 2008. M Izleti MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet na sneg na Piancavallo v nedeljo, 20. januarja 2008; informacije in vpisnina na tel.: 328-2580940 (Maja) PD NOVA GORICA v nedeljo, 13. januarja 2008 vabi na zahtevno zimsko turo na Sedlo Uršič v kaninski skupini z izhodiščem na Nevejskem sedlu. Prevoz z osebnimi avtomobili. Sestanek z udeleženci v četrtek, 10. januarja ob 18.30 na sedežu društva. Vodi Stanislav Jablanšček. PD NOVA GORICA vabi v nedeljo, 13. januarja na udeležbo na tradicionalnem pohodu v Dražgoše, prevoz z vlakom. Potrebna popolna zimska oprema. Hoje je cca 4 ure. Prijave sprejemamo na sedežu društva do četrtka, 10. januarja, ko bo ob 18. uri na sedežu društva tudi sestanek z udeleženci. Vodi Rajko Slokar. PD NOVA GORICA, dne 12.01.2007 vabi na kondicijsko zelo zahteven nočni pohod - iz Prtovča čez Poden na vrh Ratitovca. Po počitku nadaljevanje poti proti Dražgošem, kjer je predviden prihod v nedeljo ob 11. uri. Predvidevamo organiziran prevoz, izlet organiziran skupaj s PD Tolmin. Vodi Simon Gorjup, ki daje tudi podrobnejše informacije. (GSM 031-344967). Sestanek z udeleženci v četrtek, 10. januarja ob 18.15 uri na sedežu društva. SPDG prireja za člane tečaje alpskega smučanja in deskanja, poldnevne in celodnevne. Tečaji bodo potekali 17. januarja, 10. 17. in 24 februarja pod vodstvom društvenih učitelje. Organiziran bo avtobusni prevoz. Vpisovanje samo na društvenem sedežu 10. januarja od 19.30 do 20.30 ter 14. in 17 januarja med 17. in 19. uro. Informacije (Danja) 0481-536104, (Loredana) 338-5068432 ter (Marta) 0481-22164. □ Obvestila DRŽAVNA KNJIŽNICA V UL. MA-MELI v Gorici sporoča, da bo do 5. januarja 2008 odprta samo zjutraj do 13.30. DRUŽBA se dobi 6. januarja ob 13. uri. DRUŠTVO KARNIVAL obvešča, da je odprto vpisovanje za vozove in skupine, ki bi se želeli udeležiti pustnega sprevoda; informacije in vpisovanje na tel. 0481-882119 (Ladi) ali na Z SKD (tel. 0481-531495, fax 0481-550004). Pustovanje v Sovod-njah bo od 1. do 3. februarja 2008 s sledečim programom: petek, 1. februarja 2008 - rock koncert; sobota, 2.februarja 2008 - ples s supino KINGSTON; nedelja, 3.ferbuarja 2008 - povorka in ples s supino THE MAFF SHOW. FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici bo do 6. januarja 2008 zaprta. FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG obvešča, da bo do meseca marca palača Coronini Cron-berg odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro. Za obiske ob nedeljah in za skupine z najmanj 15 oseb je potrebna najava na tel. 0481-533485 ali na »pre-notazioni@coronini.it«. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSK: goriška pokrajina v sodelovanju z no-vogoriško občino tudi letos razpisuje literarni natečaj na temo: »Zakaj pa toliko razpravljamo o ženskah?«; elaborat v slovenskem ali italijanskem jeziku je treba oddati do 9. februarja v uradu za protokol goriške pokrajine oz. na oddelku za družbene dejavnosti novogoriške občine. Natečaja se lahko udeležijo višješol-ke in ženske nad 30. letom starosti. Slovenski in italijanski razpis za natečaj je na razpolago na spletni strani pokrajine www.provincia.gori-zia.it. NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija, Vila Vicentini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ronke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja 2008. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki bo potekal 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Prijave na posebej pri- -/ pravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode6, 34070 Števerjan (Gorica, Italija). Podrobnejše informacije na sedežu društva (tel/fax 0039-0481-884037)ali, vsak dan razen sobot in nedelj od 14. ure dalje, pri An-drejki Hlede (tel. 0039-0481-884909, mobi 0039-339-5720418, e-mail an-drejkah77@yahoo.it), Franki Padovan (tel. 0039-0481-884160, mobi 0039-338-7812271) in Filipu Hlede-tu (mobi 0039-329-0744269). TEHNIČNI URAD občine Sovodnje obvešča, da je bila sprejeta varianta št. 7 splošnega občinskega regulacijskega načrta, ki je vsem na vpogled v občinskem tehničnem uradu (ponedeljek in četrtek 12.00-13.00, sreda 16.30-18.00; tel. 0481-882876) v roku 30 dni po objavi obvestila v deželnem uradnem listu »B.U.R.« (dne 19. decembra 2007). Vsakdo bo lahko vložil pripombe v roku 30 dni na občini; v istem roku bodo lahko vložili ugovore lastniki nepremičnin, ki jih zadeva omenjena sprejeta varianta. TRADICIONALNI PIGNARUL, ki ga prirejajo rajonski sveti za goriške Stražice, Podgoro ter Pevma-Šmaver-Oslavje v sodelovanju z župnijo in ŠZ Azzurro, bo v nedeljo, 6. januarja, z začetkom ob 19.30 na travniku med ulicama Bauzer in Kocjančič. H Prireditve V CERKVI SV. IVANA v Gorici bo v nedeljo, 6. januarja 2008, ob 10. uri maša pri kateri bodo sodelovali otroci. Po maši bo v sosednji dvorani F. Močnik ogled diapozitivov o tekmovanju v jaslicah in igrica Franke Fer-letič z naslovom Zimska zgodba v izvedbi otrok, ki se v duhovniji pripravljajo na prejem zakramentov. V DRUŠTVENIH PROSTORIH v Rupi bo danes, 4. januarja, Božična igra. Nastopili bodo otroci orgelskega tečaja v režiji Eve Dolinijšček. Igra bo sledila maši, ki se bo začela ob 19. uri. 0 Mali oglasi PRODAM suha gozdna drva akacije in hrasta z dostavo na dom; tel. 0481390238 ob uri obedov. V GORICI v ul. Duse 28 oddajamo stanovanje v najem; tel. 338-1797566. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Ada Kumar vd. Delich iz doma za ostarele Villa S. Giusto na pokopališče; 11.30, Gi-no Precali iz goriške splošne bolnišnice v cerken na Svetogorski ulici in na pokopališče; 11.30, Ettore Moro iz goriške splošne bolnišnice (ob 11.10) v cerkev in na pokoplišče v Palkišču. DANES V KRMINU: 14.00, Giorgia Ju-stulin iz krminske splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Krminu. DANES V DOBERDOBU: 14.00, Maria Colja vd. Gergolet iz tržiške splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Doberdobu. DANES V TRŽIČU: 11.00, Antonietta Del Pizzo iz iz kapele splošne tržiške bolnišnice na pokopališče in v Trst za upepelitev; 11.00, Paolo Angelini iz kapele spološne tržiške bolnišnice v cerkev sv. Petra in Pavla v Štaran-canu in v Trst za upepelitev; 11.00, Francisco Salvador Lencina iz tržiške splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pieris. ^ Zapustil nas je naš dragi Ettore Moro star 83 let Žalujoči žena Alma, sin Luciano in hči Alessandra z družinama, sestra in vsi sorodniki Pogreb bo danes, 4. januarja 2008 ob 11.00 iz mrtvašnice v goriški bolnici v cerkev na Palkišču ob 11.30. Palkišče, 4. januarja 2008 / ŠPORT Petek, 4. januarja 2008 15 BEOGRAD - Izjava predsednika srbske vlade Vojislava Koštunice »Ali bo EU Srbiji partner, ali bo sodelovala pri kraji ozemlja« Kosovski parlament naj bi neodvisnost pokrajine razglasil v prihodnjih tednih BEOGRAD - Srbski premier Vojislav Koštunica je včeraj za srbsko tiskovno agencijo Tanjug izjavil, da se bo morala 28. januarja Evropska unija »odločiti, ali bo s Sr bi jo pod pi sa la spo ra zum o stabilizaciji in pridruževanju ali pa bo pod pritiskom Združenih držav Ame ri ke spre je la od lo či tev o po ši -ljanju civilne misije na Kosovo, s čimer naj bi se pričel izvajati zavr-nje ni na črt po seb ne ga od pos lan ca Zdru že nih na ro dov za Ko so vo Marttija Ahtisaarija o nadzorovani neodvisnosti Kosova oziroma o kraji dela srbskega ozemlja«. Če bi unija sprejela odločitev za misijo, bi bil s tem po mnenju Koštunice sporazum o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo pravno dejansko ničen. »Prišli smo torej do točke, ko se mora Evropska unija odločiti, ali za partnerja želi celovito in mednarodno priznano Srbijo ali že li us tva ri ti pa ra drža vno tvor bo na srbskem ozemlju,« je dejal srbski premier. Vojislav Koštunica je še poudaril, da se bo unija, če se bo dosled no dr ža la ev rop skih na čel in vrednot, odločila za podpis sporazuma s Srbijo ter bo s tem priznala nje no oze melj sko ce lo vi tost. » -Če pa se bo od lo ča la pod na ra šča -jočim pritiskom Združenih držav Ame ri ke, pa bo spre je la pro ti -prav no od lo či tev, ki ni v skla du z ev rop ski mi na če li,« je do dal pred -sed nik srb ske vla de. »Prihodnjega 28. januarja se bo to rej Ev rop ska uni ja od lo či la, ali bo sodelovala pri razbijanju Srbije ali pa bo podpisala sporazum s Srbijo kot s svojim partnerjem. Eno izključuje drugo, tako da 28. januarja unija ne more istočasno razkosati Srbije ter s takšno Srbijo podpisati sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju,« je zaključil Koštunica in spomnil, daje Srbija dala jasno vedeti, da želi sporazum z EU, medtem ko mora se daj uni ja bi ti od kri ta, ali za partnerja želi celovito Srbijo ali pa že li us tva ri ti iz Ko so va ma ri o -nent no tvor bo, kot je pred vi de na po načrtu Martija Ahtisaarija. Na zasedanju 28. januarja v Bruslju naj bi zunanji ministri držav članic Evropske unije po pred-vi de va njih po tr di li vzpo sta vi tev civilne misije, ki naj bi jo sestavljali upravni strokovnjaki, policisti ter sod ni ki, nad omes ti la pa naj bi trenutno misijo Združenih narodov (Unmik). Isti dan pa naj bi Srbija in unija podpisali tudi že parafiran sporazum o stabilizaciji in pridruževanju. Odločitev za misijo so voditelji EU sprejeli na vrhu v Bruslju 14. decembra. Predstavnik Rusije v pogajalski trojki za Kosovo Aleksander Bozan-Harčenko je kmalu po tej odločitvi dejal, da bo misija, če je ne bodo potrdili Združeni na ro di, ne za ko ni ta. Srb ska skup šči na je si cer mi -nulega 26. decembra sprejela posebno resolucijo, v kateri piše, da je Kosovo sestavni del Srbije, o nje-go vem sta tu su pa lah ko od lo ča le Varnostni svet Združenih narodov. Poleg tega Beograd v resoluciji napoveduje prekinitev odnosov z drža va mi, ki bi pri zna le neod vis no Kosovo, ter vztraja, da morajo vsi mednarodni sporazumi, ki jih bo Srbija sklenila, vključno s sporazumom o sta bi li za ci ji in pri dru že va -nju z EU, upoštevati suverenost in ozemeljsko celovitost Srbije. Kosovski parlament, ki naj bi se na ustanovitveni seji sestal da nes, naj bi si cer ne od vis nost po kra ji ne po do se da njih na po ve -dih razglasil v naslednjih tednih. (STA) lllllll BA VL V6AI4KÉ SLIKE Predsednik srbske vlade Vojislav Koštunica je bil v svojih izjavah kategoričen in nepopustljiv ansa NAIROBI - Opozicija v Keniji trdi, da si ne želi nasilja Množično zborovanje opozicije bo prihodnji torek NAIROBI - Množično zborovanje v središču Nairobija, ki ga je za včeraj sklical opozicijski voditelj in uradni poraženec nedavnih predsedniških volitev v Keniji Rai-la Odinga, je bilo odpovedano in preloženo na torek. »Smo mirni ljudje, ki si ne želijo nasilja. Zato se sedaj mirno razhajamo,« je več sto privržencem opozicije nedaleč od parka Uhuru sporočil visoki predstavnik Odingovega Oranžnega demokratičnega gibanja (ODM) William Ruto. Obenem je zatrdil, da bodo vztrajali, dokler ne zmaga-joKenijske varnostne sile so skušale sicer danes z opozorilnimi streli, solzivcem in vodnimi topovi preprečiti omenjeno zborovanje, ki so ga oblasti prepovedale. Policisti so privržencem opozicije, ki so se iz revnih so- sesk ob petju kenijske himne zgrinjali proti središču Nairobija, preprečevali dostop do parka Uhuru, kjer naj bi potekalo zborovanje. Tudi v samem parku so bili nameščeni številni z gumijevkami oboroženi policisti in pripadniki paravojaških enot. Odinga je napovedane proteste, ki naj bi se jih udeležilo kar milijon ljudi, v pogovoru za BBC pred tem označil kot »ključni trenutek« za Kenijo. V luči očitne nevarnosti, da se zborovanje konča s pokolom, je Odinga danes že govoril z Nobelovim nagrajencem za mir, Južno-afričanom Desmondom Tutujem, in nemškim zunanjim ministrom Fran-kom-Walterjem Steinmeierjem. Oba sta ga prosila, naj svoje privržence pozove Množični protesti in nasilna dejanja se v več krajih države še vedno nadaljujejo ansa k preudarnosti in miroljubnosti. Vodja kenijske volilne komisije Samuel Kivuitu je medtem v sredo - tri dni po objavi spornih rezultatov četrtkovih predsedniških volitev, ki so na čelo države ponesli dosedanjega predsednika Mwaija Kibakija - izrazil dvom v ponovno izvolitev Kibakija in priznal, da ne ve, ali je stari predsednik resnično prejel največ glasov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je v pogovoru za kenijski dnevnik The Standard dejal Kivuitu, so iz Kibakijeve stranke nanj močno pritiskali, naj kljub vse številnejšim dokazom o očitnih kršitvah in prevarah pri štetju glasov čim prej objavi volilne rezultate. Na koncu je kljub nestrinjanju podlegel pritiskom oblasti. (STA) V Makedoniji ubit policist SKOPJE - V bližini Skopja so danes neznanci z avtomatskim orožjem streljali na policijski avtomobil, pri čemer je bil en policist ubit, dva pa ranjena. Incident se je zgodil na izvozu z avtocesta Skopje-Veles, poroča nemška tiskovna agencija dpa.Policija je kasneje izsledila avtomobil, iz katerega so streljali neznanci. V njem so našli več kosov avtomatskega orožje. Vozilo so odkrili blizu vasi Arančino-vo, kjer živi večinsko albansko prebivalstvo in kjer so se makedonske varnostne sile v preteklosti že večkrat spopadle z oboroženimi albanskimi skupinami. Teroristična nevarnost v Belgiji manjša BRUSELJ - Nevarnost terorističnih napadov se je v Belgiji nekoliko zmanjšala, vendar pa varnostni ukrepi, ki so jih v državi uvedli malo pred božičem, ostajajo, so včeraj sporočile belgijske oblasti. V državi so zato znižali stopnjo teroristične ogroženosti, potem ko so jo malo pred božičem zaradi grožnje terorističnega napada zvišali na »zelo resno«, poročajo tuje tiskovne agenci-je.Kot je danes pojasnil direktor belgijskega centra za krizne razmere Alain Lefevre, oblasti menijo, da teroristični napad ni več neizbežen, je pa še vedno mogoč. Zato bodo še naprej v veljavi nekateri varnostni ukrepi, kot so denimo zapečateni smetnjaki, policija pa bo še vedno izvajala nadzor na odprtih javnih mestih, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Belgijske oblasti so oceno o povečani nevarnosti terorističnega napada sprejele, potem ko je policija 21. decembra lani priprla 14 ljudi, osumljenih načrtovanja pomoči pri pobegu pripadnika Al Kaide iz zapora. Vseh 14 so kasneje izpustili zaradi pomanjkanja dokazov, policija pa še vedno raziskuje material, ki so ga pri štirinajsterici zasegli med hišnimi preiskavami. (STA) S 1. JANUARJEM Uzbekistan ukinil smrtno kazen LJUBLJANA - Slovensko predsedstvo Evropske unije je včeraj v imenu EU pozdravilo odpravo smrtne kazni v Uzbekista-nu s 1. januarjem letošnjega leta. Uz be ki stan ski vla di in na ro du unija čestita za to pomembno odločitev, oblasti v Taškentu pa poziva, naj jo v celoti uresniči ter izvede nadaljnje reforme pravo-sod ne ga sis te ma, pi še na splet ni stra ni slo ven ske ga pred sed stva. Slovensko predsedstvo še poudarja, da članice EU menijo, da odprava smrtne kazni prispeva k spoštovanju človeškega dostojanstva. Evropska unija obenem potrjuje svoja prizadevanja za splošno odpravo smrtne kazni. Unija je prepričana, da je njena odprava v Uzbekistanu po mem ben ko rak na po ti do te -ga cilja, in upa, da bo ta sklep k temu spodbudil tudi druge države v regiji, je še zapisalo slovensko predsedstvo. Uzbekistan je smrtno kazen odpravil potem ko je predsedniški ukaz o tem iz avgusta 2005 potrdilo tudi uzbekistansko vrhovno sodišče. Uzbekistan je tako po poročanju italijanske tiskovne agencije ANSA postal 134. država, ki je odpravila smrtno kazen, in tretja srednjeazijska država po Turkmenistanu in Kirgizistanu, ki se je od ločila za ta korak. Po podatkih nevladne organizacije Amnesty International je leta 2006 od 64 držav, ki so jo takrat po zna le, smrt no ka zen de -jansko izvajalo le 25 držav. Kar 91 od stot kov vseh pri me rov usmr -titev je bilo na Kitajskem, v Iranu, Ira ku, Pa ki sta nu, Su da nu in ZDA. (STA) 16 Petek, 4. januarja 2008 KULTURA / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NAŠ POGOVOR - »Sanjsko« leto 2007 naše odbojkarice Sandre Vitez »Najbolj sem se veselila napredovanja v A1-ligo« Ol v Pekingu? Ne verjamem - Poklicno igranje je zelo naporno - S statusom v klubu ni zadovoljna Za našo najboljšo odbojkarico Sandro Vitez je bilo leto 2007 izjemno uspešno. Ne le, da je bila prvič poklicana v člansko reprezentanco, hkrati je s svojim klubom Sassuolom tudi napredovala v A1-ligo in bila imenovana za najboljšo debitantko A2-lige. Letošnja sezona v najvišji ligi se je za Sandro pričela nekoliko manj uspešno, saj večkrat tekme ni začela v standardni postavi, kar je v Italiji sicer usoda mnogih mladih igralk, tudi reprezentantk. Novi trener Sassuola Tommy Ferrari je večkrat bolj zaupal mladi Bosettijevi in Nemki Kozuch, čeprav ta ni igrala vedno najbolj prepričljivo, vendar gre za igralko, ki jo je sam izbral. Vitezova je imela v tem prvem delu sezone tudi nekaj zdravstvenih težav, nekajkrat je igrala s povišano temperaturo. Tudi ko je igrala z reprezentanco, saj se je morala na primer celo odpovedati nastopu na kvalifikacijah v Turčiji za grand prix 2008. Kljub temu ji selektor reprezentance Massimo Barbolini očitno še vedno zaupa in računa nanjo, kar kaže tudi povabilo za nastop na me-morialu Fusco, ki se je včeraj začel v Rimu. Mesto v ekipi, ki bo nastopila na olimpijskih igrah v kitajski prestolnici, si objektivno gledano najbrž ne bo mogla izboriti, njen čas pa zagotovo še pride, za kar pa bosta potrebna še velika vztrajnost in potrpežljivost, saj je poklicni svet ženske odbojke v Italiji neizprosen. Po čem si boš najbolj zapomnila minulo leto? »Nedvomno po napredovanju v A1-ligo, saj je bil to v lanski sezoni najbolj dolgoročen cilj, za katerega sem si s soigralkami od septembra do junija lani prizadevala vsak dan in smo se zanj zelo trudile. Nato pride prvi poziv za nastop v reprezentanco, saj nikakor nisem pričakovala, da me bodo poklicali na tekmo All stars v Milanu. Na tretje mesto bi postavile tiste tekme z reprezentanco, na katerih sem največ igrala, posebno tekmo grand prixa proti Dominikanski republiki. Sploh je bil nastop v reprezentančnem dresu zelo lepa izkušnja, čeprav fizično takrat nisem bila v optimalni formi.« Sandra Vitez (letnik 1987) je v dresu članske ženske reprezentance odigrala že 19 tekem, na lanskem grand prixu pa z njo osvojila bronasto medaljo kroma Selektor Barbolini te je spet poklical, sicer v pomlajeno reprezentanco brez nosilnih igralk. Kako si predstavljaš svojo nadaljnjo reprezentančno pot? »Tu smo se zbrale predvsem mlade igralke, da bi nadaljevale s programom dela, ki ga je Barbolini začrtal že lani poleti. Selektor nas je že obvestil, da nas bo letos še poklical. Glede na rezultate, ki jih je Italija lani brez mene dosegla na evropskem prvenstvu in v svetovnem pokalu si ne delam utvar, da bi lahko šla v Peking na olimpijske igre, čeprav nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. Več možnosti je, da bi nastopila na grand prixu, saj ne verjamem, da bo Italija letos na njem nastopila z olimpijsko ekipo. Realno gledano se bolj oziram na naslednji olimpijski cikel.« Poklicna igralka si že poldrugo leto. Kako se znajdeš v tej vlogi? »Zadeva je zelo utrudljiva. Prostega časa za počitek je zelo malo, ritmi dela so zahtevni. Gre za fizični in mentalni napor, ki me je na začetku zelo izčrpal. Od nas zahtevajo in pričakujejo resnost, kon-stantnost pri delu, zgledno obnašanje. Za to smo pač tudi plačane. Režim je dokaj strog. No, zdaj sem se na takšno življenje tudi že privadila in se veliko naučila kar se tiče delovnih navad. So pa zadoščenja velika, še posebej če igraš in uspevaš.« Omenila si plačo. Je denar zate motiv ali prevladujeta le veselje do športa in ambicija? »Bom odkrita. Potrebno je pravo ravnovesje. Meni je zelo do tega, da treniram in igram v dobrem okolju, s kvalitetnim trenerjem, da lahko napredujem. Hkrati pa menim, da mora poklicni igralec tudi s finančnega vidika iztržiti čim več, saj je njegova kariera kratka in negotova. Zato slabih finančnih ponudb ne bi jemala v poštev.« V Sassuolu igraš letos v A1-ligi precej manj kot lani... »S svojim sedanjim položajem v moštvu nisem zadovoljna. Pričakovala sem, da bom igrala veliko več. Razlogi za izključitev iz začetne postave so tehnične narave. O tem sem se nekajkrat že pogovarjala tudi z novim trenerjem Ferrarijem, vendar se najini pogledi očitno razhajajo. Upam, da bo v povratnem delu prvenstva boljše. Jaz vadim vedno z enako prizadevnostjo: zaradi interesov ekipe in tudi zaradi sebe.« Je možno, da bi po koncu sezone zamenjala klub? »Še prezgodaj je, da bi lahko kaj povedala o tem. Klub je odlično organiziran, s trenerjem pa se ne razumeva.« Pa še to. Kako si praznovala novo leto? »Bila sem s fantom in prijatelji v Gradcu od 29. do 2. januarja.« Za Sandro so bile to druge najdaljše počitnice v zadnjem poldruge letu. Nekaj več dni je bila prosta samo lani po nastopu na grand prixu. A. Koren Na memorialu Fusco »azzurre« danes le za 3. mesto RIM - Vitezova in soigralke so v polfinalu memoriala Fusco nekoliko nepričakovano, toda zasluženo s 3:1 (25:16, 25:21, 13:25, 25:21) izgubile proti ekipi A2-lige Nocera Umbro. Pomlajena italijanska vrsta, v kateri je Vitezova začela v standardni postavi in igrala dobre tri sete (dosegla je 11 točk), je proti veliko bolj uigranim nasprotnicam naredila preveč napak in bila premalo prodorna na mreži. V drugem polfinalu je A2-ligaš Classe Roma s 3:0 (25:17, 25:13, 25:18) odpravil alžirsko reprezentanco. »Azzurre« bodo tako danes igrale za 3. mesto proti Alžiriji, italijanska kluba pa se bosta pomerila v finalu. Postava in točke Italije: Arrighetti 3, Vitez 11, Circolari 7, Frisanti 6, Decordi 13, Rondon 3, Garzaro 6, Angeloni, Centoni 3, Stufi 3, Di Cre-scenzo, Carocci (L), Bosetti 8. ODBOJKA Anastasi izbral ekipo za Izmir Vse tekme po TV RIM - Selektor italijanskih odbojkarjev Andrea Anastasi je izbral dvanajsterico za olimpijske kvalifikacije v Izmiru prihodnji teden. Iz moštva je izločil centra Ten-catija in korektorja Perazzolo. Ci-solla bo tako igral kot korektor. Igrali bodo torej centri Bovolenta, Mastragnelo in Sala, tolkači Černic, Zlatanv, Savani in Martino, korektorji Cisolla in Simeonov ter podajalca Coscione in Travica. Vse tekme bo televizijska mreža Rai predvajala v neposrednem prenosu z naslednjim urnikom: ponedeljek, 7. Italija - Nizozemska ob 14.30 po ra-itre; torek, 8. Italija - Poljska ob 17.00 po raidue; sreda, 9. Italija -Španija ob 14.30 po raitre; sobota, 12. morebitni polfinale ob 15.30 po raitre; nedelja, 13. morebitni finale ob 15.00 po raitre. SIVOK V PRAGO - Vezni igralec Udineseja Tomas Sivok (24 let) bo naslednjih šest mesecev na posodo igral pri Slaviji iz Prage. »Selektor češke reprezentance Karel Brueckner mi je razložil, da bom lahko nastopil na evropskem prvenstvu samo, če igram več na klubski ravni, to pa je v Vidmu nemogoče,« je razloge za odhod pojasnil Sivok. TENIS - V finalu teniškega Hopmanovega pokalu mešanih teniških reprezentanc se bosta pomerili reprezentanci ZDA in Srbije. Še posebno so uspeha veseli Srbi, ki so s tem dosegli največji uspeh v zgodovini tega tekmovanja. SREBOTNIK - Katarina Sre-botnik se ni prebila v polfinale turnirja WTA v Aucklandu. Tretjepo-stavljeno Slovenko je izločila Francozinja Aravane Rezai, ki je zmagala s 6:1 in 6:3. NBA - Slovenec Beno Udrih je v dresu Sacramento Kings ob zmagi s 107:97 na gostovanju pri New York Knicks na parketu preživel kar 42 minut, v tem času pa zbral 12 točk, šest podaj, pet skokov, blokado in ukradel tri žoge. Zmag sta se veselila tudi Boštjan Nachbar (New Jersey Nets) s 96:95 v gosteh pri Orlando Magic ter Primož Brezec (Detroit Pistons), ki je s 106:93 slavil zmago na gostovanju pri Washington Wizards. IZBOR NAJBOLJŠIH V SLOVENIJI Iztok Čop: Infantilnost pa taka! Dimitrij KriZman Vsakovrstni izbori najboljšega športnika, najboljše športnice ali najboljše ekipe, ki so aktualni ob vsakem koncu leta, me večinoma ne navdušujejo. Vsakdo ima namreč za mnenje o tem, kdo je najboljši, svoj kriterij. Velikokrat pa celo tisti, ki najboljše izbirajo (večinoma so to novinarji), nimajo objektivnega merila za ocenjevanje: glasujejo za nekoga, ki ga poznajo (ok, recimo, da cenijo tudi človeške vrline), glasujejo za pripadnika tistega športa, o katerem sami poročajo (s tem posredno povzdigujejo sami sebe). Kakršenkoli je izid teh glasovanj, je arhiviranje tako rekoč simultano, brez dolgoveznih razglabljanj. V Sloveniji pa je že pravilo, da izbor najboljših športnikov, za katerega poskrbijo športni novinarji, prinaša nekajtedenske polemike. Letos so le-te dosegle svoj beden vrhunec, kar je najbolj žalostno pa je to, da sta se povsem osmešila dva športnika, ki jih ceni cela Slovenija. Mitja Petkovšekje bil užaljen, ker je moral kot svetovni prvak v gimnastiki prvo mesto na izboru prepustiti atletu Primožu Kozmusu, ki je bil 2. na SP v metu kladiva. Iztok Čop pa ni prebavil, da so bili odbojkarji Bleda boljša ekipa kot dvojec, ki ga sam sestavlja z Luko Špikom - na tehtnici sta bila na eni strani zgodovinska zmaga Bleda v evropskem pokalu (in dober začetek v letošnji Ligi prvakov), na drugi pa že »običajen« (kar seveda ni nič manjša zasluga!) svetovni naslov veslaškega dvojca. No, baje se je Čop celo čudil nad tem, da je krajšo na izboru potegnil svetovni prvak v deskanju na snegu Rok Flander. Kakorkoli že, Čop je (skupaj z veslaškim partnerjem Špikom) ob razglasitvi, ki se mu je zdela krivična, protestno zapustil dvorano. Od Čopa, ki v Sloveniji v lepem delu javnega mnenja uživa status najboljšega športnika po osamosvojitvi, ki nedvomno spada med legende slovenskega športa in svetovnega veslanja, je taka poteza hudo nepričakovana in priznam, da ga je pri meni osebno precej očrnila. Tukaj je namreč potrebno bobu reči bob in razjasniti, da sta veslanje in gimnastika sicer športa, ki sta Sloveniji prinesla zelo velike mednarodne uspehe, da pa je vendarle atletika tista panoga, ki se ji reče kraljica športov in ima po svetu precej več aktivnih tekmovalcev kot veslanje in gimnastika skupaj. Da ne govorim o primeru odbojkarjev Bleda, ki so svoj naslov osvojili proti taki legendarni ekipi, kot je Modena in, kar jepo mojem tudi zelo pomembno, z ekipo, ki je bila lani okrepljena zgolj z enim tujcem. No, če pa res veljajo samo prva mesta na sve-tovnihprvenstvih, potem kar recimo: Rok Flander je »boljši« kot Matic Osovnikar, kije bil prvi belec v finalu na 100 metrov po Pierfrancescu Pavoniju leta 1986. Tega pa preprosto ne sprejemam. Spoštovanje do vseh športov da, toda tudi vrednotenje konkurence v njih. (dimkrizman@yahoo.it) SMUČARSKI SKOKI - 56. novoletna turneja Današnja tekma v Innsbrucku pod vprašajem Kvalifikacije odpovedane zaradi vetra, napovedi pa so še naprej slabe INNSBRUCK - Prireditelji tretje tekme 56. novoletne turneje smučarjev skakalcev v Innsbrucku so morali včerajšnje kvalifikacije za današnjo tekmo (13.45) zaradi premočnega vetra odpovedati. Na slovitem Bergislu so sicer skušali izpeljati treninga, po več prekinitvah - veter je pihal tudi s hitrostjo 70 km/h - in slabih obetih za umiritev vremen skih raz mer pa so pro gram odpovedali. Še več sivih las prirediteljem povzroča na poved za da nes, po kateri se ne obeta izboljšanje. Triestina na borzi Prestopni rok za poklicne nogometaše se bo pričel šele danes, mnogi posli pa so bili že sklenjeni. Tudi v B ligi. Neuradno se je tako Triestina že »znebila« napadalca Graffiedija (Grosseto), vezista Ros-settija (Ravenna) ter branilcev Peane (Cro-tone) in Mezzana (Treviso). Klub je že najel branilca Minellija (Catania), zadnjo vrsto pa bi lahko okrepila še Rizzi (Man-tova) in Melara (Torino). Odkritje sezone, urugvajski napadalec Granoch,e bo do konca sezone ostal v Trstu, blizu njegovega najetja pa je prvoligaš Parma. Košarka: FJK med osem Na košarkarski Trofeji dežel za izbrane vrste do 15. leta se je ženska reprezentanca FJK, ki jo vodi naš strokovnjak Matija Jogan, po včerajšnji gladki zmagi proti To-skani z 82:57 kot zmagovalka svoje kvalifikacijske skupine že uvrstila v četrtino finala, v katerem se bo danes predvidoma pomerila z Emilijo Romagno. Pred dvema letoma so bile Joganove varovanke druge, lani pa tretje. Zaradi odsotnosti poškodovanih Mije Kraus (Polet) in Fragiacomo, je ekipa letos nekoliko oslabljena, še vedno pa jo skupaj z Lombardijo, Venetom in Kampa-nijo uvrščajo med favorite za naslov. V četrtfinale so se uvrstili tudi fantje FJK (pomočnik trenerja Robi Jakomin), ki so včeraj s 76:65 premagali še Piemont. Koprčan Gulič pred zmago Osemnajstletni Koprčan Andraž Gu-lič je po osmih regatah in dan pred koncem mladinskega svetovnega prvenstva v eno-sedu laser 4,7 še naprej na prvem mestu. Za Guličem, ki ima 41 točk, dve točki zaostaja Italijan Boris Bignoli (43), tretji pa je Hrvat Filip Matika (62). / ŠPORT Petek, 4. januarja 2008 17 TEMA - Težavno usklajevanje športa in šole Bodo naši dijaki kdaj lahko izbrali športni razred? V evropskih državah razumejo šport kot vzgojni element, pri nas pa kot zabavo in je kvečjemu toleriran LICEJ NA TRBIŽU Lara Purič: »Moraš se kar potruditi« Lara Purič, smučarka ŠD Mladina, je letos prestopila v šolo Bachmann na Trbižu: višja srednja šola omogoča mladim športnikom, da lahko v najboljših pogojih usklajujejo športno aktivnost in učenje. Športna gimnazija ima namreč prilagojen urnik pouka, ki omogoča da se aktivnosti ne prekrivajo. Tudi šolski koledar je zaradi tega različen: pouk se začne prej, da bi zaradi različnih izostankov izpeljali celoten študijski program. 14-letna smučarka, ki še vedno tekmuje za kriško društvo, se je po končani srednji šoli S. Kosovela na Opčinah odločila, da bo svojo študijsko pot nadaljevala v Trbižu, kjer obiskuje znanstveno smer liceja Bachmann. Kako poteka tipičen dan na liceju? Študijski program je razdeljen na tri dele: od septembra do decembra imamo zjutraj pouk, v popoldanskih urah pa treniramo atletiko, ob četrtkih in petkih pa imamo smučarski trening. Ob sobotah se pouk konča ob 12. uri, nedelja pa je prosta. Od januarja do marca pa se izmenično izmenjujeta pouk in smučarski trening: na primer ob ponedeljkih imamo zjutraj pouk, popoldne pa trening, ob torkih pa zjutraj trening, popoldne pouk. Ob sobotah in nedeljah so v programu smučarske tekme po deželi. Ob aprila do junija pa se ob pouku povrnemo spet na treninge atletike. Kaj pa pouk: je ta prilagojen športnim aktivnostim? V bistvu ne. Povsem normalno imamo tudi mi preverjanja in naloge. Če želiš uspešno skozi, se moraš kar potruditi ... ne gre kar tako. Iz šol s slovenskim učnim jezikom si prestopila v šolo z italijanskim učnim jezikom. Imaš še kaj težav? Ja, ni bilo tako enostavno. Pri nekaterih predmetih imam nekaj težav, vsekakor pa mi tako profesorji kot sošolci radi priskočijo na pomoč. Se treningi kaj razlikujejo od tistih, ki si jih bila doslej vajena? Ne. Le več jih je. Treniramo superveleslalom, veleslalom in slalom. Smuka še ne. V šoli je več smučarjev: kako pa so razdeljeni treningi? V bistvu treniramo po razredih. Moj razred trenira z drugim razredom liceja. Kako pa je z opremo? Smuči kupijo starši, šola le pomaga pri nabavi in naročilih, ne pa finančno. Dobili smo še trenirko in vetrovko. »Skimen« pa vsem dijakom pripravlja vsak dan smuči. Kje pa živiš? Vsi dijaki živimo skupaj v hotelu Nevada v bližini prog. Del hotela je prilagojen našim potrebam, drugi del pa gostom. V hotelu spimo in jemo. Ob vikendih, ko ni tekem, se vedno vrnem domov. Prilagojen urnik in šolski koledar v športnih razredih bi omogočal tudi smučarjem celovit vadbeni program, izostankov pa ne bi bilo Športni razred, ki omogoča športnikom, da se lažje in kakovostnejše ukvarjajo s svojo športno panogo - ideja, ki se v italijanskem šolskem sistemu utrjuje, v drugih evropskih državah pa je že stalna praksa. To je zamisel, ki nudi športnikom prilagojen šolski program: ne gre za zmanjšanje števila šolskih ur, temveč za prilagoditev urnikov glede na treninge in tekmovanja. Bi lahko po tem posegli tudi naši dijaki višjih srednjih šol ali gre za neuresničljivo željo? O športnih razredih že dalj časa razmišlja Sonja Sirk, podpredsednika ŠD Mladina, sicer pa mama treh smučarjev. »Glede na to, da je v naši sredini res veliko število športnikov, bi razredi s prilagojenim urnikom omogočali boljše razmere za vadbo,« meni Sirkova. Podpredsednica kriškega društva je obenem odgovorna za smučarski projekt Ski pool Gadi. Treningi večkrat potekajo tudi ob vikendih, ob petkih, sobotah ali ponedeljkih, zato so tekmovalci večkrat odsotni: »Ko pripravljamo program treningov smo sicer zelo pozorni na to, da bi otroci od pouka izostajali čim manj. Lani smo naš projekt predstavili vsem ravnateljem, ki so nas dobro sprejeli. Odnos do športnikov pa je odvisen od posameznih profesorjev,« dodaja Sirkova, ki ugotavlja, da so profesorji, ki so bili nekoč športniki bolj razumevajoči. Tega mnenja je tudi profesor športne vzgoje in trener Ivan Peterlin. Ugotavlja, da so predvsem na družboslovnem liceju A. M. Slomška zelo prilagodljivi in po pedagoških modelih spremljajo kariero vsakega posameznika, naj bo to glasbenik, športnik ali gledališčnik. »Že dejstvo, da se pri izbiri terminov šolskih izletov izogibajo sobot, kaže pozitivno naklonjenost profesorjev, saj točno vedo, da ima večina dijakov tekme.« Do situacije na drugih višjih srednjih šolah je Peterlin bolj kritičen: »Tisti, ki morajo na primer na trening državne reprezentance, niso deležni iste pozornosti kot tisti, ki morajo na koncert. Zaprtost naših glav je ključna težava. Ni pravilnega odnosa do tega, saj velja prepričanje, da so športne dejavnosti in treningi ob sobotah nasploh zabava...« Ideja o športnem razredu je zato tudi po Peterlinovem mnenju zelo zanimiva, »potrebna pa je volja in zavest vseh komponent. Slovenski šport se čedalje bolj razvija: ne gre več samo za ohranjanje slovenskega jezika, pomembni so tudi rezultati,« pravi Peterlin, ki dodaja, da imamo v svoji sredi tudi kakovosten kader, ki bi zadoščal takemu projektu. Vsak športni razred pa bi moral biti zaprtega značaja: namenjen bi bil predvsem tis tim, ki do segajo vrhun ske rezultate. Slovenski model Če gre v Italiji le za prilagajanje urnikov glede na potrebe športnikov, njihovih treningov in tekmovanj, so špor- tni razredi v Sloveniji drugače zastavljeni: usmerjeni so v eno panogo, zanj pa skrbi športna zveza v sozvočju s šolskim sistemom. V Sloveniji že delujejo nogometni in rokometni razredi: dijake izbirajo glede na športne sposobnosti in na šolski uspeh. Živijo v internatu, trenirajo dvakrat dnevno pod vodstvom strokovnjakov in programov nogometne oz. rokometne zveze, ob vikendih pa igrajo pri matičnih društvih. Šolski program se od ostalih razredov ne razlikuje. »Menim, da je italijanski model pragmatičen, saj gre za prilagajanje šole treningu. Pomembno pa je, kje, s kom in kako mlad športnik trenira. Vsebine so ključne: ravno zato podpiram slovenski model, saj je bolj celovit, organizacija je odlična,« pojasnjuje Miloš Tul, profesor športne vzgoje in trener. Če podpira Peterlin selekcijo, se bi Tul pri specifičnih športnih razredih temu izognil: »Ker ni veliko otrok, bi morali omogočiti vsakemu, da izbere tak razred, ne glede na to, ali bo vrhunski športnik ali ne. Če bi ustanavljali športne razrede po panogah, bi morali vanje združiti kar vse športnike. Dijaki bi ob izobrazbi, pridobili tudi kakovostno športno vsebino.« Tak projekt je v Sloveniji že obrodil zaželjene sadove. Enajst nogometašev že nabira izkušnje širom po Evropi. Zakaj jih ni? Vprašanj in dvomov pa je še veliko. »Lepo bi bilo, da bi to uresničili. Vprašanje pa je, kdo bi se tega lotil? Kdo bi sprožil iniciativo?« sprašuje Pe-terlin in dodaja, da bi lahko ZSŠDI delovalo kot posvetovalno telo, ki bi stopilo v stik z najvišjim deželnim šolskim organom. Po mnenju Miloša Tula bi bila ustanovitev športnega razreda formalno mogoča, čeprav ne vidi politične volje, niti zadovoljivih finančnih sredstev. Prilagoditev slovenskega modela naši stvarnosti pa bi bila najbrž neu-resničljiva tudi zaradi slabe povezave med šolskim sistemom in panožnimi zvezami. Sonji Sirk se ideja zdi res zanimiva, predvsem zaradi dveh dejavnikov: »Prvič zato, ker se nekateri športniki zaradi šolskih obveznosti odpovedujejo športnemu udejstvovanju, kar je škoda. Drugič pa gre za zanimivejšo ponudbo italijanskih šol (športne razrede že imajo tudi na nekaterih tržaških višjih srednjih šolah, op.ur.), kar je lahko vabljivo tudi za naše dijake. Športni razredi so namreč stalnica v drugih evropskih državah: tam razumejo športno udejstvovanje kot vzgojni element, v naši sredini pa smo še na stopnji toleriranja.« Veronika Sossa ORIENTACIJA Jutri tekma ŠZ Gaja v Gropadi Odsek orientacijskega teka so pri Gaji ustanovili pred kratkim, že jutri pa bodo na območju Gropade organizirali prvo tekmo. Zbor udeležencev bo ob 10. uri pri cerkvici v Gropadi, start pa ob 10.30. Nastopajoči bodo lahko na osnovi izkušenosti in telesnih sposobnosti izbirali med tremi progami. Daljša meri 3,3 km, srednja 2,5, krajša pa 1,5 kilometra. Slednja je primerna tudi za začetnike. Čeprav gre za promocijsko tekmo, je že naletela na veliko zanimanje. Prijavilo seje že okrog 60 tekmovalcev in tekmovalk. Največ jih je jz Trsta(med njimi tudi državni repre-zentant Andrea Seppi)in Furlanije, a prijavili so se tudi iz Veneta in Slovenije, prijavila sta se celo Finec in Šved. Pričakujejo tudi nastop okrog 10 domačinov. Svojo udeležbo je napovedal tudi predsednik državne zveze FISO Ezio Paris. Kot nam je potrdil glavni pobudnik Fulvio Pacor je vpis možen tudi jutri zjutraj pred samo tekmo. Ta bo potekala v vsakem vremenu. Kras ZKB za A1-ligo že od 12. januarja Državna namiznoteniška zveza je objavila spored tekem faze za napredovanje ženske A2-lige. Igralke Krasa Zadružne kraške banke bodo prvi nastop opravile že v soboto, 12. janjarja, ko jih čaka gostovanje v Molfetti. Doma bodo prvič igrale v soboto, 26. januarja, ko se bodo pomerile z Asolo. V skupini za napredovanje igrajo še Caserta, Sandona-tese in Castelgoffredo. V najvišjo ligo napredujeta dve ekipi, vendar imajo Castelgoffredo, Molfetta in San-donatese svojo ekipo tudi v A1-ligi, zato jim napredovanje ne pritiče. Deželne kvalifikacije konec tedna v Zgoniku Športni krožek Kras bo jutri in v nedeljo organizator tretje in hkrati zadnje deželne kvalifikacijske preizkušnje za nastop na državnem prvenstvu. Jutri bodo od 15. ure dalje tekmovali v mladinskih kategorijah, kjer bo Kras nastopil z 11 tekmovalci in tekmovalkami. Nedelja bo namenjena četri (ob 9. uri) in tretji kategoriji (ob 12.00). Mnogi krasovci so si nastop na državnem prvenstvu že zagotovili preko državnih turnirjev. KOŠARKA - Jutri v D-ligi Težka nasprotnika Breg doma proti direktnemu tekmecu Perteolam, Kontovel pa v Trstu proti drugemu na lestvici San Vitu Alejnikov dva kroga brez Drug za drugim se pred Brego-vimi košarkarji predstavljajo v tem času vsi direktni konkurenti v boju za vrh. Prvi dvoboj »ognjenega« triptiha proti moštvu Pallacanestro Mon-falcone se je pred prazniki končal z nesrečnim porazom. Jutri v Dolini čaka Pre gar čeve varovan ce ne ugod ni Perteole, s katerim delijo tretje mesto na les tvi ci, pri hod nji teden pa ar -mada Goriziana, ki je po prihodu masivnega centra Carcicha še močnejša kot je bila lani in melje nasprotnike kot za stavo. »Tekma proti Perteolam ni odločilna, saj nas čaka še ves povratni del, je pa pomembna za samozavest in pa zato, da po dosedanjem bivanju na drugem ali tretjem mestu ne zdrknemo po lestvici navzdol,« razmišlja trener David Pregarc. Žal prihaja tekma ob nepravem času, saj je Breg v polni zasedbi zadnjič treniral pred praz ni ki, zlasti mlajši del eki pe pa si je privoščil dolge novoletne počitnice, tako da naj bi bil obisk treningov boljši šele sinoči oziroma danes zvečer. Breg je Perteole lani v ligi obakrat premagal, prav v zadnjem krogu red- nega dela pa jim je z zmago v Dolini preprečil pot v play-off, tako da bodo jutrišnji nasprotniki najbrž še posebej motivirani. Čeprav so nekateri igralci v začetku letošnje sezone zapustili društvo, so Perteole še vedno ze lo solid na eki pa, v kateri je mla di levoroki strelec Veliscig glavni adut, pod košem pa lahko gostje računajo na dvometraša, ki ga Breg nima in na katerega bo treba še posebej paziti. Kontovel se bo jutri v Trstu (Ul. Forlanini) pomeril s San Vitom, ki je zdaj na les tvi ci celo dru gi in bo predstavljal za našo vrsto težko nalogo. Trener Danijel Šušteršič je, tako kot ko le ga Pre garc na Bre go vi klo pi, prvič v novem letu videl svoje igralce šele si no či, upa pa, da bodo jut ri vsi na svojem mestu. Čeprav je naloga Kontovelcev skoraj brezupna, trener ima recept za zmago ali vsaj za dober nastop. »Absolutno moramo odpraviti pomanjkljivosti, ki so prišle na dan na zadnjih tekmah: izgubimo preveč žog, mečemo na koš s slabimi odstotki,« je povedal Šušteršič. Verjetno bo treba k temu dodati še veliko srce. Krasove »klopi« Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je včeraj pregledale sodnikove zapisnike v zvezi s tekmami 22. in 23. decembra lani. Prva diskvalifikacija pri nas je doletela tudi beloruskega trenerja Krasa Sergeja Alejnikova, ki ekipe ne bo smel voditi s klopi do 21. januarja (dva kroga). Kar se tiče igralcev je bila za dva kroga diskvalificiran Stefano Santi (Primorec), za eno pa Francesco Sannino (Ju-ventina), Dimitri Batti (Kras), Alex Simone (Sovodnje) in Daniel Franco (Zarja Gaja) □ Obvestila SO SPDT organizira 25., 26. in 27. januarja 2008 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Informacije in vpisovanje na ZSŠDI (tel. 040-635627). SK DEVIN prireja tečaje s šolo smučanja za odrasle in otroke vsako soboto in nedeljo od 12. januarja dalje v kraju Forni di Sopra. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it, ali tel. 040 2024017 ali 348 1334086 (Erika) 18 Petek, 4. januarja 200B PRIREDITVE GLEDALIŠČE ROSSETTI - Predstava »Istinto« jutri in v nedeljo Strastni argentinski tango Plesalca Erica Boaglio in Adrian Aragon v objemu strasti, emocij in telesne senzualnosti Novo leto se bo začelo v znamenju močnih emocij in očarljivih ritmov, saj bo na odru tržaškega gledališča Rossetti zaživel zanosni argentinski tango. Mednarodno priznana plesalca in koreografa Erica Boaglio in Adrian Aragon bosta jutri (ob 20.30) in v nedeljo (ob 16. uri) publiki postregla z najnovejšim plesnim spektaklom »Instinto - tango y musical«. Plesalca ponujata gledalcem izziv, ki ga lahko v tem novoletnem času interpretiramo tudi kot vabilo, da v sebi poiščejo iskrico strasti in emocije, energije in telesne senzualnosti. Strasten objem, globok pogled, nežen dotik nog, hitri in energični gibi: vse to je tango, božanski in prekleti ples, ki ga danes plešejo na vseh straneh sveta. Plesno predstavo sta plesalca zasnovala kot splet sugestij, kjer odigrava tango seveda glavno vlogo, ob njem pa se prepletajo še sodoben ples, ulično gledališče, glasba in petje. Gledalcu se obeta torej enkratno doživetje vznemirljivega argentinskega življa, ki združuje sanje, eros in romantiko, hkrati pa tudi tradicijo in sodobnost. Boagliovo in Aragona bodo v Trstu spremljali njuna plesna skupina Pasiones Company in pa izvrstni glasbeniki, ki se bodo preizkusili v očarljivih skladbah Astorja Piaz-zolle, Carlosa Gardela, Estebana Gutierreza in Luisa Corallini-ja. Gledalca bo spektakel popeljal v središče Buenos Airesa, kjer se bo sprehajal med kavarnami, v katerih je tango na dnevnem »meniju« in se vsaj z domišlijo zavrtel v »škandaloznem« plesu. Boagliova in Aragon sta že priznana plesalca, ki jih je mednarodna publika spoznala v spektaklih Tango x 2, Perfumes de Tango in Una noche de Tango, pa tudi v filmu Tango Carlosa Saura. Tokratna temperamentna predstava Istinto ali nagon bo gledalcu ponudila argentinsko pripoved o Micaeli, Juanu in Javi ter o njihovih prijateljih, ki se vsakodnevno srečujejo v Jua-novem frizerskem salonu in si pripovedujejo dogodivščine. Ljubezen seveda ne bo izostala, ob njej pa se bodo pojavili tudi ljubosumje, tekmovalnost in obsesija, ki bodo družbo prijateljev najprej zmajali, naposled pa samo okrepili. Dodatne informacije o razpoložljivih vstopnicah so na voljo na spletni strani www.ilrossetti.it ali na telefonski številki 040/3593511. I r% f. tt'.k / ! K? TÀ M . Očarljive in senzualne figure bodo v gledalcu izzvale strast in energijo, emocije in nežnost FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Frederick Knott: »Delitto perfetto« / nastopajo: Geppy Gleijeses,Stefano Santo-spago, Marianella Bargilli in Raffaele Pi-su; režija: Geppy Gleijeses. Urnik: v torek, 16. januarja, ob 20.30; v četrtek, 17. januarja, ob 16.00 in ob 20.30; v petek, 18. in v soboto, 19. januarja, ob 20.30; v nedeljo, 20. januarja, ob 16.00. La contrada Noel Coward: »II divo Garry«. Nastopa Stalno gledališče iz Trsta. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: od 8. do 20. januarja, od srede do sobote ob 20.30 ob torkih in nedeljah ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Luigi Pirandello: »L'uomo, la bestia e la virtu« / v ponedeljek, 14. in v torek, 15. januarja, ob 20.45. Režija: Enzo Ve-trano in Stefano Randisi. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Johann Wolfgang Goethe: »Faust«. Nastopa Compagnia Mauri Sturno. Režija: Glauco Mauri. Urnik: od 10. do 13. januarja ob 20.45. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Jutri, 5. januarja ob 20.00 / »Kako smo ljubili tovariša Tita«, koprodukcija Kosovelov dom Sežana in SNG Nova Gorica. SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 7. januarja ob 20.00 / Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana: »Fragile!«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 4., in jutri, 5. januarja, ter od 7. do 10. januarja, ob 18.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. V petek, 11. januarja, ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V soboto, 12. januarja, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. Mala drama Danes, 4. in jutri, 5. januarja ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V torek, 8., v sredo, 9., in v četrtek, 10. januarja, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V petek, 11. januarja, ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V soboto, 12. januarja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V ponedeljek, 7. januarja ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V torek, 8. in v sredo, 9. januarja ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. V četrtek, 10. januarja, ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Back, Sheldon har-nick: »Goslač na strehi« V petek, 11. januarja, ob 19.30 / Pedro Almodovar, ivana Djilas: »Patty Di-phusa«. V soboto, 12. januarja, ob 19.00 / Jo- seph Stein, Jerry Back, Sheldon har-nick: »Goslač na strehi« Mala scena V torek, 8. januarja ob 18.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 9. januarja ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V petek, 11. januarja, ob 19.30 in v soboto, 12. januarja, ob 19.00 / Andreja Zelinka: »Vse življenje«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti »Istinto. Tango y musical«. / Urnik: jutri, 5. ob 20.30 in v nedeljo, 6. januarja ob 16.00. Produkcija: Fox & Gould produzioni. Povzeto iz knjige Federica Moccija: »Tre metri sopra il cielo«, muzikal. Režija: Mauro Simone. Urnik: od 8. do 12. ob 20.30, v nedeljo, 13. januarja ob 16.00. MILJE Stolnica V nedeljo, 6. januarja ob 15.00 / »S pesmijo Vam želimo...«. Nastopata: MoVS »Lipa«, Bazovica, dir. Anastazija Purič in »Girotondo d'Arpe di Trieste«, dir. Tatiana Donis. OSLAVJE Na Borjaču - Domačija Kušič Jutri, 5. januarja ob 20.00 / Glasbeni projekt - Pravoslavni božični koncert. Francka Šenk - pravoslavna solistka, Ti-len Draskler - klavijatura. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V sredo, 9. januarja ob 20.45 / Sinfonia Varsovia. Dirigent: Peter Csaba. Klavir: Sergei Edelmann. V nedeljo, 20. januarja, ob 20.45 / SWR Sinfonieorchester Baden-Baden Freiburg, dirigent: Sylvain Cambreling. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče v Kopru V ponedeljek, 7., in v torek, 10. januarja, ob 20.00 / Večer z Iztokom Mlakarjem. V petek, 11. januarja, ob 20.00 gostovanje SNG Opere in baleta Ljubljana z baletom »Yin & Yang«. SEŽANA Kosovelov dom V torek, 8. januarja ob 20.00 / Koncert: Talent leta 2007 - Luka Sulic - violončelo, Mija Miljkovic - klavir. LJUBLJANA Gospodarsko razstavišče Emmerich Kalman: »Kneginja čar-daša«. Nastopa SNG opera in balet Ljubljana. Urnik: jutri, 5. ob 19.30, v nedeljo, 6. ob 17.00 in v ponedeljek, 7. januarja ob 11.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: do 14. januarja je na ogled osrednja razstava ob stoletnici rojstva Jožeta Cesarja. Urnik od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 in med predstavami. IV. pomol: do 27. januarja je na ogled razstava »Spacal - umetnik brez meja«. Urnik: od 10.00 do 20.00; ob petkih in sobotah do 22.00. Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00. Palazzo Vivante / do 6. januarja bo na ogled razstava »I figli del popolo di Don Edoardo Marzari«. Urnik: ob delavnikih od 16. do 18. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure. Muzej Revoltella / do 6. januarja bo na ogled razstava »Beauty« Emanuele Marassi. Urnik: od 10. do 19. ure, zaprto ob torkih. Župnija sv. Marije Velike: »I sotterra-nei dei Gesuiti«. Odprto do 6. januarja 2008 od 17.00 do 20.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00. V Narodni študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Občinska umetnostna galerija G. Ne-grisin: do 12. januarja bo na ogled razstava »Giuseppe Negrisin - 1930-1987«. Odprto od torka do sobote od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00, zaprto ob ponedeljkih. (Zaprto tudi 1. januarja 2008). OPČINE Bambičeva galerija: do jutri, 5. januarja, razstavlja slikarka Claudia Raza. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. GORICA Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti: do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do -/ petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. CODROIPO V Vili Manin bo na ogled do 6. januarja razstava Giselberta Hoka. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. PORTOROŽ Avditorij: do 6. januarja bo razstavljal akademski slikar Rajko Svilar. PIRAN Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Pilonova galerija, (Prešernova 3): do 18. januarja so na ogled fotografije, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Razstava bo odprta od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. V paviljonu poslovnega centra HIT bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. Mestna galerija, (Trg Edvarda Kardelja 5):do 14. januarja 2008 bo na ogled mul-timedialna razstava z naslovom IOS - Podobe duše Martina Avsenika. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto; 24. in 31. decembra bo galerija odprta samo v dopoldanskem času. GRADIŠČE NAD PRVAČINO V kulturnem domu je do 6. januarja 2008 razstava z naslovom V spomin aleksan-drinkam. Odprta bo vsako nedeljo, med 14. in 16. uro, možni pa so tudi skupinski obiski s predhodno najavo na tel. 003865-3304600 (Turistično informacijski center Nova Gorica). IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center: do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. januarja 2008 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Iz božičnega koncerta 2006 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 10.40 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved in Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie (vodi Caterina Balivo) 15.50 Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta (vodi Michele Cucuzza) 17.00 Dnevnik - vremenska napoved 18.50 Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Kviz: Tutti alla lavagna (vodi Pupo) 23.15 Dnevnik 23.20 Aktualno: Tv 7 V^ Rai Due 7.00 Variete: Random 9.15 Aktualno: TGR: Montagne 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Magazine 10.00 Dnevnik 11.00 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Potovanja 14.00 Aktualno: L'ltalia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: Streghe 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan: Piloti 19.10 Nan.: Sentinel 20.00 Kviz: Pyramid 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: E.R. - Medici in prima linea - Caos 22.40 Nan.: Medical Investigation - Non sei solo 23.30 Dnevnik 23.45 Aktualno: Confronti ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Šport: SP v teku na smučeh - prosti ženski in moški tek v sprintu 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Dnevnik - Leonardo - Neapolis - Flash L.I.S. -15.15 Variete: Trebisonda 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi 16.35 Melevisione 17.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Amore criminale speciale 23.10 Dnevnik - deželne vesti 23.25 Aktualno: Primo piano 23.45 Variete: Tintoria Show K Rete 4 6.10 Dnevnik - pregled tiska 6.15 Nan.: Quincy - Cara mummia 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges - Zona perico-losa 9.30 Nad.: Hunter - Una storia tragica 10.30 Nad.: Saint Tropez 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.: Vivere 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Nan.: Suor Therese - Il ritorno di fiamma 16.00 Film: Come rubare un milione di dollari e vivere felici (kom., ZDA, '66, i. Audrey Hepburn, Peter O'Toole) 17.50 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik - vremenska napoved 19.35 Aktualno: Sipario 20.00 Nad.: Tempesta d'amore 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger - Un kimono per Sarah 21.10 Film: La prossima vittima (triler, ZDA, '96, i. Sally Field) 23.25 Film: Nome in codice (polic., ZDA, '92, r. John Badham, i. Bridget Fonda, Gabriel Byrne) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Promet, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik, Insieme 9.00 Film: Cani dei miracoli (dram., ZDA, '06, r. Richard Gabai, i. Janine Turner) 10.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 Film: Il fachiro di Bilbao (pust., Danska, '04, r. Peter Flinth, i. Sisde Babett Knudsen, Moritz Bleibtreu) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Il mammo 14.40 Film: Il principe e il povero (pust., ZDA, '00, r. Giles Foster, i. Aidan Quinn, Alan Bates) 15.30 Dnevnik in vremenska napoved 17.05 Film: Mamma all'improvviso (kom., ZDA, '05, r. R. Compton, i. Sean Young, Lucia Walters) 17.35 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Film: Pinocchio (fant., Ita., '02, r.i. Roberto Benigni) 22.00 Dnevnik in vremenska napoved 23.30 Aktualno: Matrix C/ Italia 1 8.45 Film: Ferngully - Le avventure di Zak e Crysta (anim., ZDA, '92, r. Bill Kroyer) 9.35 11.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 10.30 Film: Il rompiscatole (kom., ZDA, '96, i. Jim Carrey) 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.40 Šport: Slamball 14.05 Risanke 15.00 Nan.: Instant star - La rivale - Un produttore per Karma 15.55 Nan.: Malcolm - Arresti domiciliari 16.50 Mermaid Melody - Principesse Sirene 17.15 Risanke 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.40 Risanke 20.30 Kviz: La ruota della fortuna (vodi Enrico Papi) 21.10 Film: Il 6° giorno (fant., Kanada, '00, r. R. Spottiswoode, i. Arnold Schwarzenegger, Michael Rapa-port) 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.35 Mr. Olympia ^ Tele 4 7.00, (8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.02) Dnevnik 8.10 Dnevnik - pregled tiska 8.50 A tu per tu: Lettere a Don Mazzi 9.00 Dokumentarec o naravi 9.30 Talk show: Formato famiglia 10.35 Nad.: Don Matteo 5 11.05 Klasična glasba 2008 11.35 Nan.: Don Matteo 5 (i. T. Hill, N.Frassica) 13.30 Aktualno: ... Dopo il Tg - su di gi-ri 14.00 Okrogla miza: La tv delle liberta 15.15 Dokumentarec o naravi 16.05 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.55 Športna oddaja 20.05 Šport: Košarka - Snaidero passio-ne basket 20.30 Deželne vesti 21.10 Film: Baltimore bullet (kom.,ZDA, '80, r. R. E. Miller, i. J. Coburn, O. Sharif) 22.40 Dok.: Auto da sogno - La storia del-la casa 23.50 Nan.: Garibaldi, eroe dei due mondi LA 7.30 8.45 9.00 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.00 23.00 La 7 Aktualno: Il meglio di Omnibus 2007 Aktualno - Due minuti un libro Nan.: Cadfael - Il corvo dell'abba-zia Nan.: Il tocco di un angelo - Una canzone per Henry Nan.: Cuore e batticuore - Delitto a forma di cuore Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: Le ali delle aquile (biog., ZDA., '57, i. John Wayne) Film: Detective Extralarge - Cannon Ball (polic., Ita.-Nem., '91, i. Bud Spencer) Nan.: Star Trek Enterpise Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik Variete: Crozza Italia Exclusive Dok.: Atlantide - Storie di uomini e mondi Aktualno: Tetris (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 (8.00, 9.00) Poročila 7.10 (8.10) Dobro jutro 9.05 Risana nanizanka: Fliper in Lopa-ka 9.35 Risanka 9.40 Lutkovna nanizanka: V znamenju dvojčkov 10.00 Dok. film: Silbo 10.15 Enajsta šola 10.45 Jasno in glasno 11.30 Osmi dan 12.00 Dok. oddaja: codelli 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Slovenija v letu 2007 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Ris. nanizanka: Babar 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Izobraž.dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.35 Vse o vesolju 17.45 Nan.: Novorojenček 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Nad.: Začnimo znova 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Polnočni klub (t Slovenija 2 9.30 Zabavni infokanal Infokanal 10.50 TV prodaja Pojoči kamenčki (slovenske ljudske pesmi) Assiago: SP v smučarskih tekih (moški in ženski sprint) Innsbruck: Smučarski skoki novoletne turneje Šport špas Dok.: Hanibal Mostovi - Hidak Zdaj! (oddaja za razgibano življenje) Poročila Primorski mozaik Študentska Velika imena malega ekrana - galerija igralcev: Brane Grubar Dok.: Zaklad s Korrigane Hum. nad.: Statisti Film: Moja družina (dram., ZDA, '95, r. G. Nava, i. J. Lopez, J. Smits) Film: Četrti protokol (triler, VB, '87, r. J. Mackenzie, i. M. Caine, J. Cas-sidy) 6.30 7.00 9.00, 11.20 11.55 13.40 15.40 16.10 17.00 17.30 18.00 18.05 18.35 18.55 20.00 20.50 21.20 23.25 Koper 15.00 15.45 17.00 17.30 18.00 18.20 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 22.45 23.30 23.50 0.05 Četrtkova športna oddaja Film: Človek ki je naslikal smrt (ZDA, '84, r. Alan Cooke, i. Micelle Phillips, James Laurensen) Mladinska odd.: Fanzine Dok.: Ostanki starega Rima v Be-neventu Študentska (program v slovenskem jeziku) Pravljice Mike Make Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Vsedanes aktualnost Mladinska odd.: Ciak Junior Potopisi Športna oddaja Vsedanes - TV dnevnik Globus Arhivski posnetki Košarka NLB Magazin Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 Dnevnik in vremenska napoved (pon.) 11.00 Videostrani 17.00 Slovenska vojska 17.55 Epp 18.00 Miš Maš 18.40 Video spot meseca (pon.) 18.45 Kultura (pon.) 19.15 Rally magazin (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Kultura 21.00 Razgledovanja 21.30 Zvoniki Primorskih cerkva 22.40 Vedeževanje 23.40 Dnevnik in vremenska napoved 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran; 9.00 Praznični radioaktivni val z Magdaleno Pahor; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Drago Jančar: Severni sij (13. nad.); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Kdo je lopov; 14.40 Jezikovne reže; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Dopoldan in pol (vodi Ljuba Sušanj); 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Mnenjska odd.: Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Prireditve, planinski vodnik, kinosporedi; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 20.00 Rončel na obali; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč,otroci; 20.00 Kulturna panorama; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 EPP: Delo; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00 Minute za rekreacijo; 9.35 Popevka tedna; 9.45, 10.00, 10.45, 11.15 Val v izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 13.00 Danes do 13.ih;14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Izbor popevk tedna; 15.10 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vremenska napoved; 17.40 Šport; 18.00 Povzetek izjave tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Izštekani v letu 2007. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Medigra; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Kulturna panorama; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 4. januarja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■óa močan dež nevihte veter megla vremenska slika 990 1010 1020 1000 K0BENHAVN . -1/2 o _ DUBLIN o' - fm^ ' 2/8 ^ V¡m9 —-—^ AMSTERDAM »-LONDON O ^ o -i/2 1/6 _ "2 OBRUSELJ , PARIZ -4/1 10401 1050 MOSKVA -17/-7 0 BERLIN -5/0 o VARŠAVA o -11/-5 O KIJEV -12/-10 -2/2 - ŽENEVA &S -1/1 0 MILAN . o 1/3 ^ DUNAJ -3/-1 O LJUBLJANA 0 -3/-2 LIZBONA MADRID 0 10/16 o 5/9 BEOGRAD o -4/-3 O SOFIJA -7/-4 SPLIT 7/12 SKOPJE O - -10/0 . - Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ■^ATENE - -4/12 C Naše kraje je ponoči prešla oslabljena vremenska fronta. Jutri bo dosegla naše kraje topla fronta povezana s ci-klonskim območjem nad Sredozemljem, v nedeljo pa nova izrazitrjša _ n atlantska fronta. Nad severno in vzhodno Evropo je obsežno območje visokega zračnega pritiska, ki sega tudi nad Balkan. Nad zahodnim Sredozemljem je šlitev ciklon s toplo fronto. S šibkimi južnimi vetrov doteka k nam v višinah malo toplejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34 Dolžina dneva 8.44. '"lunine mene ^ Luna vzide ob 4.24 in zatone . ob 12.59 . BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo postopoma krepila, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, ki se bodo popoldne okrepile. Spanje v noči na soboto bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. rchz^ MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.58 najnižje -6 cm, ob 7.09 najvišje 37 cm, ob 14.15 najnižje -49 cm, ob 20.43 najvišje 20 cm. Jutri: ob 1.41 najnižje -7 cm, ob 7.44 najvišje 40 cm, ob 14.44 najnižje -55 cm, ob 21.12 najvišje 25 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............-3 2000 m...........-5 1000 m............2 2500 m ...........-6 1500 m ...........-3 2864 m...........-7 uv indeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O gradec -4/0 3F celovec o -5/0 O tržič -3/-1 O kranj o -4/-1 s. gradec celje -3/1 O m. sobota maribor °-3/0 o-4/1 ¿v} ptuj O ~ o JN ljubljana -2/0 postojna o -4/0 kočevje črnomelj ¿Si n. mesto -2/0 O zagreb -4/0 O É NAPOVED ZA DANES 1 Ponoči in zjutraj bo pretežno oblačno z občasnimi rahlimi padavinami. V gorah bo rahlo do zmerno snežilo. Tudi v nižinah bo prehodno lahko rahlo naletaval sneg. Ob morju bo pihala zmerna burja. V popoldanskih urah bo spremenljivo oblačno, zvečer se bo oblačnost spet povečala. Pretežno oblačno bo. Predvsem v zahodni, južni in osrednji Sloveniji bodo občasno manjše padavine, v notranjosti kot rahlo sneženje. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, ob morju malo nad 0, najvišje dnevne od -3 do 1, na Primorskem od 3 do 8 stopinj C. o -3/3 kranjska g. grAdec -2/1 celovec o -3/1 O tržič -1/2 O kranj -jfeo -2/2 s. gradec celje -1/4 O maribor o-2/4 ptuj O m. sobota o-1/3 o n. gorica trst n. mesto 0/3 o - ^r 4/io" ^ u&ff^^ i / ^ ljubljana 0/3 postojna o-2/3 kočevje ° 0 - črnomelj zagreb -2/3 O reka 4/10 opatija /—«-> Oblačno bo do pretežno oblačno z zmernimi padavinami. V gorah bo rahlo snežilo. Meja sneženja se bo zvišala nad okrog 1200 m. V vzhodnih predelih bodo padavine močnejše. Ob morju bo pihala šibka burja, čez dan bo zapihal jugovzhodni veter. (NAPOVED ZA JUTRp \ V soboto bo oblačno. Padavine se bodo v zahodni, južni in osrednji Sloveniji nekoliko okrepile. Na Primorskem bo deževalo. Tudi ponekod po nižinah v notranjosti Slovenije lahko sneg preide v dež, zato bo nevarnost poledice in žleda. V nedeljo bo oblačno s padavinami, meja sneženja bo na okoli 1000 metrov nadmorske višine. velika britaniJa - Vse več mladih s prevleiko telesno težo Prepoved oglaševanja hitre prehrane mlajšim od 16 let LONDON - V Veliki Britaniji so uvedli prepoved oglaševanja hitre prehrane osebam mlajšim od 16 let. S tem bi radi spodbudili otroke k prehranjevanju z zdravo hrano in tako zmanjšali vse več debelosti med otroki.Omejili bodo predvsem televizijske oglase za hrano in pijačo z veliko vsebnostjo maščobe, sladkorja in soli. Z novim ukrepom, ki je začel veljati s 1. januarjem, so prepovedali predvsem televizijsko oglaševanje hitre prehrane med programom, ki ima za ciljno publiko otroke, mlajše od 16 let. Debelost je zelo velika težava Otočanov. Po uradnih podatkih, ki so jih predstavili oktobra, bo ob nadaljevanju se- danjega trenda čez 25 let polovica prebivalstva na Otoku predebela, medtem ko bo čez 15 let prekomerno telesno težo imelo 86 odstotkov moških, čez 20 let pa tudi 70 odstotkov žensk. "Potrebujemo takojšnje ukrepe za pomoč ljudem, predvsem otrokom, ki so zaradi debelosti nesrečni, nezdravi in se jim posledično tudi skrajšuje življenjska doba," je dejal Richard Watts iz kampanje za zdravo otroško prehrano. Medtem je britanski premier Gordon Brown že namenil 145 milijonov evrov za povečanje števila ur športne vzgoje z dveh na pet ur na teden. Za enak namen je bilo v zadnjih 10 letih namenjenih zgolj 3.3 milijona evrov. (STA) avstriJa - Novi prometni predpisi Obetajo se tudi precej ostrejše kazni DUNAJ - V Avstriji je z novim letom začelo veljati več sprememb prometnih predpisov, ki med drugim prinašajo tudi višje kazni za nekatere prekrške. Od 1. januarja med drugim podnevi tudi ni več obvezna uporaba žarometov, je pa obvezna zimska oprema med 1. novembrom in 15. aprilom. Kazen za telefoniranje za volanom brez ustrezne opreme bo voznike namesto dosedanjih 25 stala 50 evrov, postopoma pa bodo uvedli še nekaj sprememb prometnih predpisov. Med pomembnejšimi spremembami za tujce bo uvedba plačevanja kazni po vsej Evropski uniji, ki stopi v veljavo marca, tako da bo moč kazni za prometne prekrške v znesku nad 70 evrov plačati v katerikoli članici povezave, piše na spletni strani avstrijske avto-moto zveze Öamtc. Na Dunaju ter delih Spodnje Avstrije in Gradiščanskega bo od julija prepovedan promet za tovornjake, ki so bili proizvedeni pred letom 1992. Izjema bo veljala za oldtimerje. Predvidoma decembra se bo povečala cena vinjete za avstrijske avtoceste, za nekatere druge spremembe pa še ni določen datum uvedbe. Med njimi so ostrejše kazni za prehitro vožnjo in za vožnjo pod vplivom alkohola, še piše na spletni strani Öamtc. Američan leto dni s shranjevanjem smeti proti potrošništvu SAN FRANCISCO - Življenje Američana Arija Derfela je polno smeti, prav tako kot tudi življenja vseh nas. Na to je skušal 35-letni gostinec iz Kalifornije opozoriti s tem, da je v letu 2007 shranil prav vsak košček smeti, ki ga je ustvaril. Kot je pojasnil, je želel na ta način preučiti potrošniške navade današnjega človeka, vendar je projekt kmalu prerasel v močno sporočilo o sodobnem potrošništvu in onesnaževanju okolja. Ko Ari Derfel v restavraciji dobi kozarec vode, najprej pomisli na plastično slamico, ki jo mora odnesti s seboj domov. Podobno je z vsakim robčkom, računom, ovitkom burrita in vsem drugim, kar "zasmeti" njegovo življenje. Leto dni je Derfel zbiral vse smeti, tudi tiste, ki jih je ustvaril zunaj doma, in končal z najprej kuhinjo in nato še dnevno sobo bolj ali manj polno smeti, predvsem ovitkov od hrane, papirja in starih kondomov. Vsi ostanki hrane so šli za kompost. Sčasoma je postal Derfel obsedeno previden s tem, kaj kupuje, porablja in použije. Ena najzanimivejših stvari pri projektu pa je bila, da je Derfel na nek način postal obseden tudi z vzdrževanjem svojih smeti. Veliko časa je tako porabil za razvrščanje, umivanje in sušenje smeti, kar so sicer nujni postopki pred recikliranjem. Njegovo stanovanje tako po pisanju AP nima niti najmanj neprijetnega vonja. Eddie Murphy v drugo skočil v zakonski jarem LOS ANGELES - Ameriški igralec Eddie Murhpy se je odločil, da se bo na prvi dan novega leta poročil s svojo zaročenko, filmsko producentko Tra-cey Edmonds. Poročne slovesnosti ob sončnem zahodu na otoku Bora Bora se je udeležilo 25 prijateljev in družinskih članov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Tako za 46-letnega Murphyja in 40-letno Edmondsovo je to že drugi zakon. Ona je bila v prvo poročena z glasbenim producentom Kenneth "Ba-byface" Edmondsonom. Poročena sta bila 13 let in sta se razšla junija 2006. V zakonu sta se jima rodila dva otroka. Murphy je bil predtem poročen z Nicole Mitchell, s katero imata pet otrok. Ločila sta se aprila 2006. V mesecih po ločitvi se je Murhpy družil s pevko skupine Spice Girl Melanie Brown. Svojo zvezo sta okronala z rojstvom skupnega potomca aprila 2007. (STA)