166. številka.
Trst, v soboto dne 25. julija 1903.
Tečaj XXVIII
Sdinost
glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko.
V edinosti je moč t
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 8 primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-VMii dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Kolin plocolo it. 3. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo ln tlakama : ulica Cariutia štev. 12.
Davek na Kulturi sredstva.
umen!! ia
se moremo
v doka s, da je temu res tako,	da morejo ti poslednji tem svobodneje služiti
sklicevati na dejstvo, da je	— stranki, ščuvati narod in širiti nemoralo
Noben gr*h, nobt-no nasilje, nobeno volilno j jeden poslancev iz italijanske večine v de	v njem ! 8>par*Tvo, nobeno eaž ne politične morale želaem zboru istrskem, kakor argument proti Bagta ! Tu ga ni nikakega izgovora:
— ia k..i izo ga je tega gaženja po naši snujočemu se hrvatskemu gimnaziju v Pa	šolske takse v Istri so v pogubo za gospo-
Islt ! — n: v tako sramoto, v tako uniče- zinu, podal izjavo, ki se je gla-tila bitstveno	danko stanje kmetov in v sramoto gospodo
tako-le: »Kam pa pridemo, čebi	valni stranki ! A sramujejo naj ee tudi tisti
tudi kmetje začeli hoditi v šolo?!	činitelji, ki Be Bvojim aparatom podpirajo —
potem n a'š e pure	sovražnike omike, oligarhe s srednjeveškimi
z visoitimi tafesami za-! n a r e I ? !c	pohlepljenji !
valno obsodbo za -talijansko gospodarstvo v I tri, kakor je dejstvo, da, so s težkim davkom obremenili g avno kulturno sredstvo: da | K d o bo pa sir- mašatmu kmetu z visokimi taksami za-'p a sel?!«
grajajo [Kt v — š lo ! Vsi pravi prijatelji j M ž je pregnaotno in cinično dal izraza omite in nar»re<ika zahtevajo, naj se eei<5 tudi j vsej grdi, odurni sebičnosti svoje — oligar-srdne n visozo šolstvo kolikor le možno | hiške kaste. Zistematično je ta gospodovalna
popu.ar.z ra ! To je : šola naj postane pri stopna tudi najrevnejšim s ejem s teai, da bo poni v c^oo, in Če !e možno: brezplačen! Oče je d« Ižan svojim otrokom, da jih poš lja v eolo, a država je zopet dolžna. da s li siir da vrše to svojo dolžnost. Kajti oče, ki je nemaren ali ce!<5 uporen proti te dolžnosti, je najslabši oče, je naravnost so vraŽLiik s roj:m otročičem, ker jim odreka, fe-»ar tre bi- j t najprej za svojo b idočnost.
Najbolj, prav mo. B rba za ekzi-tenc -je danlanes, v teh časih najhuj h konkurenč nih bojev na vseh poljih socijalnega in go spolar-«ega življenja, tako težka, da ne more
Po papeževi smrti.
Včeraj je bilo ves dan kar natlačeno
kasta vzkračala našemu kmetu sredstva za kulturno povzd go, v prvi vrsti pa ljudsko
šolo. A to je pripravilo našega kmeta v ža-	IMstva pred kapelo sv. Zakramenta, kjer je
knten, usoden circulus vitiosus. Ker nima	izpostavljeno truplo pokojnega papeža. Vče-
zadostno šole, propada gospo larski ; a ker	ral Peludne sta obiskala truplo tudi ministra
je propal gospodarski, ali nima zmisla za	Balenzano in Di Broglio. Ob 6. uri zvečer
potrebo šole, ali pa nima zmožnosti, da bi	BO obiskali truplo kardinali in zbor diploma-
tov pri bv. Stolici.
Ker je, vkijub imbalzamaciji, začelo truplo gajiti in daja že duh od sebe, bo imeli sinoči dr. Lapponi in oni zdravniki, ki so sodelo vali na inbalzamaeiji, zdravniško konzulta
kaj žrtvoval za šolo !
Ia ob takem stanju je imela italijanska stranka žalostnega poguma, da je obisk ljudske šole težko obdačila! Takov zistem je deželi v prokletstvo. To je
ki dalje rodi zlo ! Kajti — kakor že cii° 8 Prof- Marchiafiva in prof. B gnami. rečeno — posledica žalostnim gospodarskim Sklenili so, da se mora truplo položiti v krsto vstrajati v njej, kdur z marljivostjo ne spaja razmeram kmeta v Istri je ta, da mnogokateri	predpoludne.
tudi potrebnega primernega znanja. In to ne kmet občuti dolžnost pošiljanje otrok v šolo	Vsled tega skleP* truplo položeno v
ve ja morda le za trgovca, obrtnika, indu- j kakor — žrtev. A eedaj vprašamo: kje je kr8to danea opoludne in sicer v ravno isti stnjalnfga delavca itd., ampak tudi za pravica, kje je logika, da, kje je morala, ako obleki, katero ima sedaj na Bebi in s pozla kmeta. Tu 1: kmet se ne more vzdrževati se kmetu, ki komaj in b krvavim trudom dan lanes, ako si ni pridjbil naobražbe, v vzdržuje sebe in svojce, na ž r t e v, v ka k 1 k< r mu je potrebna, da ima smisla za na- tero je prisiljen, nalaga trd davek ? ! predovaoje v racijonalnem obdelovanju polja	In tako dela oligarhija v Istri se bvo-
in v g. sp<da>stvu sploh
datašnih dni velja resnica: ko napreduje j malo pojma,
vse ckoli tebe, je vsako tvoje mirovanje — na-
čano mitro na glavi. Krsta bo iz cipresnega lesa ter zaotraj oblečena z rdečim atlasom. Na pokrovu krste je vdelan križ iz oreho vega lesa. V krsto bodo poležana na eno Tudi za kmeta jimi šolskimi taksami."Da "bodo čitatelji imeli str*n lruPIa tri mošnje, v katerih vsaki bo
zadovanje! 0';» splošnem napredovanju je vsaka stagnacija v resnici propadanje, ki se more končno završiti b smrtjo ! Dokaz za to nam dajajo ravno žalostne gospodarske razmere v Istri — bedno ž.votarenje istrskega kmeta, skoro nevredno človeka. Sposobnosti za Lapredovanje dije — znanje, omika ! Kdor «?e heče vzdržati dandanes, mora biti vtpos bljen za konkurenčni boj. Ali te vsposobljenost ni brez napredovanja, napredovanje ni brez znanja, znanja pa ni — brez šole ! Kje je torej glavni vzrok žalostnim gosp< darskim razmeram po Istri ? Kdo ima te razmere ni vesti ?
Kdo drug: nego tista stranka, ki ima p« litično moč v dežeH ? ! Vso to pretresljivo bedo ima i a svoji črni vesti tista stranka, ki vzlržuje se danes zistem, kateremu je vodilno n čelo: kmet mora biti n e -
kakov davek je to, naj jim povemo, da je eama občina kastavska plačala v šestih letih na šolskih taksah nič manje, nego 78 tisoč kron I ! Po vsej pravici je župan Jeiušć v zaključku svojega sporočila vskliknil : > Bog odpusti grehe našim nasprotnikom, ki so nam napekli te nesre*n9 takse !«
Seveda Be izgovarjajo gospodovalna gi spoda, da so bili prisiljeni v to, ker dežela
ne more zmagovati troštov za ljudsko šol- vseh njegovih pomembnejš h Btvo ! Taki izgovori pa ostanejo prazni vse papeževanja.
dotlej, dokler bodo trosili deželne denarje za	Ta krsta bo zaprta in jo zapečatijo
železnice, o katerih že v naprej vedo, da kamerlengo kardinal Oreglia, viši duhoven bodo pasivne, dokler bodo iz gole kljubo- bazlike sv. Petra in majordom. Na to se ta valnosti trosili tisočake na leto iz deželnih krsta položi v drugo svinčeno krst?, katera sredstev za srednje šole, ki so nepotrebne, je 400 kg. težka. Na pokrovu te krste je kakor je nepotreben deželni gimnazij v Pa- pri glavi križ, a pri nogah grb pokojnega z nu, in dokler bodo tisoča in tisoče, ki bi paptža in tablica s sledečim napisom: jih dežela lahko dobivala iz užitnine, pu-	»Corpus Leoni* XIII vix<t annos XCIII
ščali v žepe zasebnikov .... potepuhov, menses IV dies XXIII. Ecclesiae universae
toliko Bvetinj, kolikor let je pokojnik pape ževal, in sicer jih ba v eni 26 zlatih — katerih vsaka je vredna okolo 190 italijanskih lir — v drugi 26 srebrnih — katerih vsaka je vredna kakih 10 italijanskih lir — a v tretji mošnji 26 bronastih svetinj — katerih vsaka je vredna okolu 2 italijaoski liri. Na drugo stran trupla bo položena v krsto medena škatlja, v kateri bo shranjen pergament z biografijo papeža in z opisom
dejanj za časa
PODLISTEK. 4
Na svetlem obrežju.
Novela. Poljski t»piaal H. Sienkiewicz.
Poslovenil Podravski, i.
»Pravijo, da je M< nte Carlo celo lepše zakovar *-n n*g Mentona«, menila je udova, »tida, oh, kako me časih muči ! Ta neprestani trusč, to gibanje, to znanje, ki ga je treba delati hote ali nehote. Ćasih me že kar miče bežati od tod ter estanek zime prebiti v kakem tihem kotičku, kjer bi mogla videti zgolj one iju ii, katere hočem videti. Kateri kraj vara najbolj ugaja ?«
»Meni zelo ugaja sv. Rafael, »pinije« segajo do mor;a.<
»Da, toda to je daleč proč od Nice«f odvrnila je ona s tihim glasom«, a v Niči imate vi delavnico«.
Nastal je trenotek molčanja, na kar je gospa K.zenova vprašala znovič: »A Anttbes?«
»K-snica, pozabil sem na Antibes«, »In to je tako blizu Niče. Ostanite, gospod, nekoliko po obedu, da se pomeniva, kam h »če v a z bež a ti od ljudi«.
Oa jo je pogledal globoko v oči ter jo vprašal :
»Ali bi gospa zares hotela zbežati od ljudij ?«
»Govoriva odkritosrčno«, je odgovorila ona, »v vašem vprašanju opažam dvom. Yri imate na sumu, da to govorim radi tega, da bi se vam predstavljala boljša, nego sem, ah, vsaj manj površna. Vi imate tudi pravico tako misliti, videč me neprestano v posvetnem sundru. Toda jaz vam povem, da večkrat plava človek po splošnem produ samo radi t?ga, ker so ga drugi pahnili vanj... ter prenaša nehote posledice poprejšnjega življenja. Nemara, kar se mena tiče, tiči v tem slabost ženske, ki se brez tuje pomoči ne more odlikovati z eneržijo — to priznavam. Vsekako pa me to ne ovira koprneti odkritosrčno po nekem tihem kotičku in mirnejšem življenju. Naj ljudje g">vore, kar hočejo, toda me ženske smo slične povspenjajočim ee rastlinam, katere, ako se ne morejo vBpenjati kvišku, pa se plazijo po tleh... Iti radi t?ga se ljudje pogostoma motijo, misleči si, da plezamo prostovoljno. Pod tem plezanjem pa razumem zgoj prazno..... posvetno življenje, brez vsakih vzvišenih misli. Toda, kako se na primer morem temu ubraniti ? Nekdo povabi svojega znanca, da mi ga predstavi in potem sledi obisk, prvi, drugi, tretji — deseti.... Kaj mi je pričeti pri tem? Ne vabiti ga ? < 'emu ne ?.... Kajpada, povabim ga, bodisi
zgolj radi tega, da imam okrog ssbe čim več ljudij; vsled tega postanejo drug drugemu vedno bolj vsakdanji in tem manj zamore zavzemati kateri izključno stališče«.
»V tem imate prav, gospa«, jo je pohvalil Svireki«.
»A vidite, gospod ! Toda na ta način nastane oni prod svetovnega življenja, iz ka terega se z lastno močjo izbaviti ne morem in katero časih dolgočasi tako, da bi kar hotela jokati od vtrujenosti«.
»Verjamem vam«.
»Verjemite, gospod, tudi to, da sem boljša in ne tako pusta, kakor se vam zdim. Kadar vam odpade dvom. ali kadar ljudje ne bodo govorili toliko slabega, pa blagovo* lite pomisliti, gospod, tudi to le: vendar le mora ona tudi imeti kako dobro stran. Ako bi pa vi tako ne mislili, čutila sa bom zelo nesreČDO«.
»Dam vam beBedo, da hočem o vas misliti vedno najboljše«.
»Tako je tudi treba«, je odvrnila ona z mehkim glasom, »zakaj, najsi bi to vse, kar tiči v meni dobrega, bilo še bolj zaglu šeno, pri vas to oživi znovič... To je tako od tega, s kom se človek pajdaši... Rada bi vam nekaj povedala, toda bojim se...«
»Le povejte, gospa!«
»Ali pa me ne beste imeli za prenapeto,
praefut annos XXV menses V. Obiit die XX Juli anno MCMIII.
Obe ti dve krsti s truplom, bosti položeni v tretjo krsto iz brestov* ga le3a. Tudi na pokrovu te krste bo isti napis.
Včeraj je imel sveti kolegij svojo IV. sejo. Bilo je prisotnih 32 kardinalov. Po obredni prisegi na sv. Evangelij novodoŠlih kard nalov Svampa, Koppa in Katschatlerja, je kamerlengo kardinal Oreglia pojasnil istim, kaj vse se je storilo in sklenilo v prejšnjih treh sejah. Zatem je Oreglia prečital nekaj sožaljnih brzjavk, mej katerimi je bila tudi ona romunske kraljice, in dve pismi. Eno teh pisem je od monsigmrja P,tteri, kateri odklanja nalogo konklavskega spovednika, ki mu je bila naložena v včerajšnji seji, a drugo od monsignorja Tarozzi, ki ee radi slabega zdravja odpoveduje časti, d t bi on dižol govor »pro pontefice defuneto«. Sveti kolegij je sklenil na predlog kardinala Mocenni, da ne sprejme odklonitve mons. Pifferi in da istega poprosi, naj sprejme nalogo. Na vprašanje kardinala Satolli je kamerlengo kardinal Oreglia izjavil, da se sveti kolegij zapre v konklave v petek popoludne.
Inženirja Namucci in Schneider hitita se zazidavanjem vrat in oken, da be Vat kan priredi za konklave.
V nedeljo odpre in prečita sveti kolegij oporoko Lava XIII. Pripoveduje se, da je pok. papež določil v oporoki 50.000 frankov za revne ljudi v Rimu, 30.000 za one v Pe-rugiji in 10.000 za one v Karpinetu.
Politični preg-lecL
V Trstn, 25. julija 1903. Med Avstrijo in Ogrsko. Avstrijska vlada ž li, da bi se nekatere točke dogovorjenega carinarskega tarifa spremenile, sosebno glede carine na prašiče. V ta namen je prišel predvčerajnjim v Budimpešto naš minister za trgovino baron, Call s svojimi strokovnimi referenti na pogajanja. Ker pa je še isti večer in nenadoma odpotoval zopet se Bvojima sekcijskima načelnikoma vred, sklepajo, da bo se pogajan'a razbila. To domnevanje potrjajo tudi najnoveja poročila iz Budimpešte, glasom katerih je ogrska vlada decedirano izjavila, da se ne spuBti več v ni-kaka pogajanja, ker ne dovoli v nikake spremembe v dogovorih glede nagodbenih vprašanj.
Kdo postane skupni finančni minister? D skusija o tem vprašanju je po-Btala te dni jafco živahna. To vprašanje je
ali še za kaj slabšega ?.... Ne, jaz nisem prenapeta, marveč govorim kakor trezna ženska, ki trdi samo to, kar je res. Evo, pri vas sem našla svojo nekdanjo dušo, tako mirno in vedro, kakorŠDO sem imela takrat, ko sem bila še deklica... Sedaj pa Bem postala že stara, ko imam že petintrideset let na svojem hrbtu«.
Svirski jo je pogledal z jasnim, skoro zaljubljenim pogledom, dvignil vnovič njeno roko k ustom ter rekel:
»Oh ! Pri meni ste vi še Bkoro otrok ; jez imam že o3eminštirideset let — in to le je moja slika !...«
Po teh besedah jej je pokazal na zahajajoče solnce.
Ona je znovič začela zreti v ta blesk, ki se je odbijal v njenih oveseljenih očeh in govoriti sama sebi :
»Veliko, mično, ljubljeno solnce!...«
Na to je navstalo molčanje. Na lici obeh je padala mirna svetloba. — Veliko in mično solnce je v resnici zahajalo. Nižje pod njim so lahno raprašeni oblački dobili obliko palmovih lilij ter se lesketali kakor zlato. Morje je bilo ob obrežju pogrež-njeno v senco — tam dalje na planjavi pa je ležala neizmerna svetloba. Spodaj pa so se nepremične cipreEe odbijale od lilijevih tal ozračja.	[(Pride še.)
jem ve če važnosti, ker je skupni finančni minister tudi upravitelj Bosne in Hercegovino. A tudi ob tej prilik* vidimo, kako nezmerni oo postali Madjari v svoji preten-zivnosti, kako menijo oni, da je to stvar, ki se umeje rama oh sebi. da Madjarom pripada politično prevlad je v monarhiji. Dvajset let je stal Madjar Kallav na čelu skup nim fini-ncam in okupiranimi pokrajinama in sedaj zahtevajo, da pnde z pet Madjar na to mesto. In res se g ovori že, da je dest trn ran avstr »-f-grški od.KJ'iianec v Atenah, bar »n Bu-rian, ki je Madjar in zet bivšega do!g » etne^a ogrsketra min c-tra za bonvedstvo, barona Fejervarv ja! Mad ari so se kar zarili v m -el, da so vsa mesta, namenjena skupnim 8'varem, n ihovo »posestno stame«.
Tu bi bil pač že čas, da bi ne na naši strani odločno postavili p » roba t»-j madiar^ki breimern'>sti. Za okupacijo Bo«ne je bilo g tovo prelite več av«tii|«ke, nego ogrske krvi in je okup*cja p< goltn>la več avstrj-ekega nego madjarskega denarja! Kaka je prav ca po tem takem, da bi Je Madiari smeli imeti besedo na upravi?! In Evr-pa je na brolinskem korgresu poverila mandat Avstro-Ogrski, ne pa Madjarom! Na naš strani hi se morali vendar enkrat brezobzirno upreti t*-mu, kakor si Madjari tolmačijo duvali-stiČDO razdelitev monarhije, tolmačenju nam reč, da naša polovica nima nič ukazovati, ' pač pa — plačevati !!
Iz ogrske zbornice. V včerajšnji seji ogrske poslan-ke zborn ce nadaljevala ae je razprava o vladnem programu.
Po«l. V a g z o d v je kritiziral liberalno stranko in njeno vefleDje o sestavi novega ministerstva. Govoril je o nalogah pravega liberalizma, katere naloge da liberalna stranka ,ww»ija.
S ednjič je govornik proslavljal obstruk-eijo in odklonil program nove vlade.
Poslanec P i c h 1 e r govoril je o osebni zadevi.
Razprava se je na to odložila za prihodnjo sejo.
Poljedelski minister D a r a n v i odgovarjal je potem na različne interpelacije. — ; Dejal je, da je min steratvo že ukrendo vse potrebno, da olajhča položaj v onih pok raj i- j nab, katere sa bile oškodovane po povodnjih, ! in je dejal, da je že določan potreben znesek za napravo jezov in drugih obrambnih na- j prav proti povodnjim. (Na leviei so na to zahtevali, naj ee predložijo invrsucjski na črt'.) \ odgovor na to se je minister pozi val na emga svojih prejšnjih govorov, v katerem se je bavil s potrebami dižave in z delovanjem v zbornici. (Opozicija : Odtegnite vojn j predlogo in glasovali bomo za proračun.) Mmster: Vojna predloga je bila odtegnjena, a kljubu temu ni prenehala ob etrukcija. Sicer pa ni moj namen polemizirati.
Zoorn ca je potem vzela na znanje odgovore poliedelsk^ga min -tr*.
Macedonsko vprašanje. Petrograjski »Svjet« zatrjuje, da se v Macedomji po shra-njenju letine zopet prične jako živahno gibanje in sicer celo tedaj, ako bi se sultanu posrečilo držati na uzdi mohamedan^ko prebivalstvo. Pobiranje letine bo na začasno po-mirjenje ustaškega gibanja več uplivalo, nego vsi diplomatični koraki od strani Rus je in Avstrije.
Neki bivši večkratni bolgarski minister je imel v Sredcu razgovor z nekim poročevalcem, proti kateremu je iz avil, da upa doživeti uresničenje macedonskih teženj. Bul garski politik je menil nadalje : Revolucionarno gibanje Macedoncev ima predvsem nalogo, s pomočjo organizacije velike revolu cije v Mscedoniji in drinopoljskem vilajetu, provzročiti v teh deželah take zmešnjave, da bodo velesile, ki so podpisale berolinako pogodbo, primorane poseči vmes. B >1 ga rs k a vojska se ne bo mogla vesti m;rno in brez brižno, kn pride enkrat do odločilnega mo menta. Istotako bo tudi vse bolgarsko prebivalstvo hitelo na pomoč zatiranim bratom v Macedoniji. B lgareki politiki pa pozabijo v odločilnem trenotku na svoje strankarske težaje in se vsi skupaj združijo v trdno zvezo. Ako ee bo vladar hotel postaviti tež njam bolgarskega naroda po robu, sklepali bodo Bo gari iz tega, da on ne polaga nikake važnost' na svoj prestol.
Položaj v vshodni Aziji. Newyor-čki list »N*w Vors. E»ening Sun« dobil je iz Wasbingtona vest, da se amerikanski minister za vnanje stvari, Hav, trudi, da bi odvrnil preteč j vojno med Japanom in Ru sijo. On predočaje obema državama potrebo
vzdrževanja miru v vshedni Aziji, ker bi v ! slučaju vojne med Japanom in Rusijo bile tudi druge velesile primorane aktivno poseči vmep.
Zjedinjenim državam severoamenškim došle eo iz Japana vesti, da Japan ne odneha prej, dokler se R isija ne odreče svojim koncesijam radi sekanja gozdov v Ko reji, ker da eo te k< nce*ije Rusiji le v pretvezo, da more odpošiljati v Korejo svoje v« jake.
Iz Tokija (na Japonskem) se poroča londonskim listom, da Japan nakupuje živež in druge potrebščine za vojno in da se pogaja za nt;kup nov h vojnih ladij, s kater mi
d e r n e d n e e v n e naobrazbe — intenzivno in ekstenzivn o«.
Lahko bi citirali dalje. Morda bo pa že to zadoščalo tudi našemu liberalcu, da vidi, kako je vendar nekoliko razlike med Levom XIII. in — izvestnim rojanskim kapelanom !
Sedaj vidi, da njegova paralela niti »liberalna« ni, kamoli, da bi bila — pravična !
Lojalna Izjava. Ko smo včeraj — iz po-sebnegi namena — pregledovali izdanje našega lista od minole srede, zapazili smo, da se nam je v notici »In še en kričeč slučaj« urinil grd lapsus calami. V tej
bi ča pomnožiti svojo vojno mornarico pred	I DOtici govorimo o nekem razpisu služeb na Vladivi stokom. Toliko ruska vojna morna- 1 tukajšnji finančni prokuraturi, a zaključujemo
lica v Vladi vostoku, kolikor ona japonska	'z apostrofo: G. Oco pl. Zimmermann
pred tem mestom, sti popolnoma priprav	j naj iZVoli vzeti na znanje, da je tuli ta slu-
ljeni, da lahko vsak hip zapričneti vojno.	gaj ±e zapisan v naših beležkah v ilustracijo
Jap n se nadeia, da v slučaju vojne stopiti	zjBtema — gospoda pl. Otona Zimmer-
Angh ja in Francija (!) na njegovo stran.	manna«.
Od 15. t. m. se ruske vojne sile pred	z besedo Zimmermann v začetku apo-
Port Artnrjem in na drugih važnih točnah	Btrofa se nam je urinil tisti lapsus calami in
v vshodni Aziji neprenehoma pomnožujejo.	ZVesto držeči se principa, da tudi nasprot-
Dan za dnevom pr haja tja tudi mnogo	nj 8meti delati krivice, se ne obotav-
rusk h priseljencev, o katerih pa se zatrjuje,	ljamo Di r,a en hip, da ne bi piipoznali, da
da so v resn ci ruski vojaki, preoblečeni v	8mo gospodu fiuančn mu ravnatelju storili kri-
civilno obleko.	vico. (To svojo zmoto pripoznavamo tem raje,
--ker ima g. pl. Zimmermann itak na rovašu
vtč nego dovolj svojih lastnih grehov.) Na
Tržaškn vest*	mislih nam je bila namreč c. kr. finančna
Na anonimne neslanosti odkrit od-	prokuratura, ki je od finančne direkcije ne-
govor. Došlo nam je anonimno pismo p >lno	odvisen urad, in hoteli smo bili zapisati ime
sočnih . . . surovosti, smo hoteli reči; ali zdi	našega finančnega prokuratorja, gospoda dr.
se nam, da bi b tem previsoko cenili duševni	V. S c h u s t e r j a. Ali ušlo nam je iz pe-
nivo anonimnega dopisnika. Rec mo torej raje :	resa ime gospoda Zimmermanna in na ne-
neslanosti.	srečo je tudi korektor prezrl pogreško. No,
M ž se iezi, ker toliko pišemo o pokoj-	menimo, da smo vredni odpuščenja radi te
nem Levu XIII. in ker smo tem povodom pri	zmote, kajti g. Ocon pl. Zimmermann je v
nesli tudi par slik. In da boste imeli malo pojma	zadnje čase obračal na-se našo pozornoBt v
o nehotični duševni revščini tega človeka, naj	toliki meri, da se ni čuditi, ako nam je nje-
vam povemo, da nas mož apostrofira, zakaj	govo velecenjeno ime tako ostalo v peresu,
da — če že prinašamo slike iz Rima — ne	Istotako pa izjavljamo lojalno, da Zim-
prinesemo slike kacega rojanskega kapelana !	mermanna na zaključku apostrofe smo h o-
Lev XIII. v paraleli z izvestnimi — duhov-	teli zapisati. — Saj je bil naš namen
niki v Bojanu: to pa je res nealanoBt, ki	ravno ta da oba gospoda postavimo v eno
vzbuja le čut pomilovanja za onega, ki jo je	vrsto, ker si — sojena z našega slovenskega
sagfeš 1.	gledišča — res moreta podati roko — so-
Opravičevali, seveda, se ne bomo. Saj	mišljenico!
pravi liberalec ne bi bil — liberalec, ako bi	Škandal! Pred dobrim letom dni je bil voljan poslušati argumente »kleri-' neka tukajšnja trg >vka napravila prošnjo za
kalnega« lista, kakoršen je »Elinost«. Ali ta	dosego domovinske pravice. Ko je potem šla
naš današnji »liberalec« je posebne vrate,	na magistrat, da vloži to prošnjo, so jej
nekake »sel firfare — Tonart«, ker ga ni	vrnili vse priloge, češ : tega ne potre-
prepričalo niti postopanje — liberal-	bujemo.
n i h listov povodom smrti Leva XIII.! Će	j Po preteku enega leta pa so jej vrnili
pa jih morda ni čital, pros li bi ga, naj se	tudi prošnjo z opazko, da mora prosilka do-
malce potrudi, in se daj poučiti od svojih	staviti se — potrebne dokumente !
somišljenikov. Lahko vzame v roko kateri-	Zena je vsa iz sebe radi takega nedo-
koli dunajski liberalni list in uverjeni smo,	stojnega vedenja onih, ki bi morali celo učiti
da dobi pojasnilo, da si vendar niso vsi »po-	nevedno IjuJstvo, a ne je — šikanirati! Ako
dobni« in da je vendar nekoliko razlike 'med	smo že tako daleč prišli in ako nt niti nad
Lcjvom XIII. in izvestnim kapelanom v	magistratom in tudi ne nad redarstvenim
Rojanu.
uradom nikake instance, ki bi si tem ura-
Čeprav nas je mož pošteno oštel ia nas dom upala kaj napovedati — izjavljamo, da v imenu »narodnega« stališča uljudno pDziv- ee v kratkem začne akcija, katera vso to Ija, naj v Bramoti povesimo oči — in to' odijozno stvar, zadevajočo domovinsko pra-vzlic temu, da nam uvodoma priznava, da vico, spravi pred najvišjo instanco. Rado-»junaški stojimo na narod em staliiču«, kar Dam vedni smo: so li zakon: za to, da se izvršu-vzbuja grešno misel, da mož ni hud s^vraž- jejo, ali za to, da se kedo norčuje iz njih. nik le klerikalcem, ampak tudi... konsekvenci	Peklenska obrekovanja. Tramvaj na
— čeprav nas je torej prav pošteno oštel, Opčino je imel baje dne 23. t. m. zvečer ne vendar hočemo biti postrežljivi in mu hočemo koliko zamude. To pa je bilo nekim Židov -iti nekoliko na roko, in mu nuditi par pri- akim brezvestnežem, ki bivajo na Opčinah, merov, kako piše najliberalniji list na Du- povod za nesramna, lažnjiva obrekovanja na naju, znana »Nt-ue Freie Presse«.	škodo Opencev. Klevetali so te proklete duše,
Nočemo posezati nazaj, ampak vzemimo da so Openci nastavili kamenje na tir, da bi kar danes došlo nam številko. Tu morete spravili s tem življenje potovalcev v nevar-čitati v uvodnem članku nastopne izjave: noBt! ! To priliko so tudi uporabili ti Ž dje, »Papež Lev XIII. je spoštoval kulturne da osvežijo vsa že pozabljena obrekovanja in idejale, v prvi vrsti znanost in umetnost, so vnovič začeli sramotiti naše ljudstvo. — Kjer koli jih je srečal, tudi izven cer- Openci, pravijo, ki da bo sicer povsem dobro k v e, bili so gotovi njegove dobrohotnosti in in mirno ljudstvo, so se dali zavesti od ne-zanimanja«.	; katerih slovenskih agitatorjev in tako oslepiti,
»Papež Lev XIII. je odprl zgodovin- da so — brez ozira na one velike (!) dobrote, skemu raziskovanju papežke arhive in je iz- ki jih jim deli slavni magistrat tržaški s tem, rekel o tem načelo, da zgodovinar ne sme da jih preskrbuje z vodo in da jim lepša vas zamolčati nič resničnega«.	— začeli sovražiti svoje dobrotnike, jih ža-
»Do umiranja je umel združevati umet- liti in napadati ter zažigati smerečje, na-nost plemenite oblike in zavestnega uživanja, sade itd.
zakon harmonije z resocstjo stroge dolžnost' ! Nam Opencem Be vspenja duša v ogor-in silo usode.«	čenju ob taki podlosti in zlobi. Mi zovemo
»Lev je užival posebno naklonjenost za pričo železniško osobje, naj pove, da li je našega izobraženega sveta, ker je videl v onega dne kdo opazil kako kamesje na tiru njem, kar svet sam najviše ceni: plemenito mir- openske železnice ! ! In tudi če bi bilo kje, nost, brezsirastveno sigurnost, moč v prema- je dokaz, da so je položili ravno Openci in govanje samega sebe, dobro pretehtano har- daje ni kdo drugi, kakov— mestni falot ? monjo v celotnem, združeno s prijetnostjo Da pa Openci niso zažigali nasadov in sploh oblike v posam čnem.«	ne Slovenci, to je tudi znano, ker je doka-
»L?v XIII. je pomenjal plemenito od- zano, da je to delala ali tržaška »mularija« ločnost v to, da katoliško prebi - ali pa tisti ljubi gostje iz sosednjega kralje-valstvo sprovede v višave mo - stva. In slednjič: da Openci ne napadajo in
Žalijo nobenega tujca, to spričujejo Židje sami, ki vsako leto prihajajo na Opčine in ki gotovo ne bi prihajali, ako bi se jim bilo česa bati ! Saj poznamo njihovo korajžo ! — Le tako dalje torej, vi krivonosi sinovi očeta Abrahama, saj so Openci dovolj potrpežljivi. Ali zapomnite s», da tudi naša potrpežljivost ima svoje meje. Da, spoštujemo ptujce že v imenu stare slovanske gostoljubnosti, in hvaležni smo jim celo, ako prihajajo med nas. Toda spoštovanje naše do ptujcev ne more segati tako daleč, da bi jim molče dovoljevali vsako — 1 »povščino. Kakor spoštujemo gosta, ki se dostojno vede, tako bomo znali braniti svojo čast pred — falotom !
Obrekovalec. Včeraj predpoludne je dospel v Trst iz Carigrada L oydov parnik »Dalmatia«. S tem parnikom je havas avstro-ogrskega konzulata v Carigradu pritiral v Trst 26 letnega Karola BeneJeka, rojenega v Odesi, a pristojnega v Budimpešto. Ko sta prišla na parnik policijski kanceliat Tomažič in agent Rascovich, jima je havas izročil Benedeka in dokumente. Iz dokumentov je policijski koncelist izvedel, daje avstro-ogrski konzul poslal Benedeka v domovino ra li tega, ker je isti zadnje čase zakrivil več zločinov. Mej drugim je Benedek, ki je bil učitelj na gimnaziji, pieal turškemu sultanu, da se v katoliških šolah uči otroke črtiti glavarja turške države in da se kujejo zarote proti sultanu. Ta izmišljena ovadba je provzro-čila mnogo sitnosti. A ko je konzul zvedel, da je Benedek pisal to pismo, ga je dal takoj aretovati in ga je odposlal v domovino.
Benedeka so odveli v zapor v ulico Ti-gor, a danes ga odpošljejo s spremstvom v Budimpešto, kjer ba moral odgovarjati pred sodiščem za svoje zločine.
Riemanjski dogodki pred sodiščem.
(Z^ršetek včeraj zapričetega poročila o kazenski razpravi proti riemanjskemu županu, g. Ivanu Berdonu).
Sodišče se je umaknilo na posvetovanje, a kmalu zatem se je vrnilo v dvorano ter izjavilo, da odbija predlog državnega pravd-ništva.
Na to je v (italijanskem jeziku) začel govoriti zastopnik državnega pravdništva, kateri je skušal na vse načine dokazati, da je Berdon izpostavljal zasmehovanju obrede sv. katoliške cerkve. Opravljal da je namreč opravila, katera bi bil imel opravljati duhoven. Kapelan Krančič da bi bil rad ta opravila opravljal, a da so ga ljudje v tem ovirali. V dokaz za tako oviranje je citiral, da so bili razni Ricmanjci obBojeni v Kopru radi tega, ker ao KranČiSa ovirali v njegovih opravilih s tem, da bo mu jemali otroke iz šole mej poukom krščanskega nauka.
Branitelj, dr. Abram, je pa izpodbijal obtožbo ter dokazoval, da Berdon ni nikakor zasmehoval ali zasmehovanju izpostavljal krščanske šege. Ako je tudi opravljal o pogrebih službo, katero navadno opravlja duhoven, ni ee s tem pregrešil zoper § 303. k. z., kajti med duhovnimi opravili so taka, katera ne sme opravljati nikdo drugi, nego duhoven, a tudi taka, katera sme opravljati vsak drugi človek. Kanonsko pravo pravi, da še krstiti sme vsak človek, da, tudi ne-krsčan. Torej Berdon ni nikakor zasmehoval cerkvene obrede in nikakor ni opravljal strogo duhovskega opravila. Škandala ni bilo pri teh pogrebih nikacega. Res, da so šli pogrebci po pogrebu v gostilno, a tu bo se obnašali dostojno in ko so nekoč nekatere deklice hotele plesati o taki priliki, je sam župan VBtal in jim to prepovedal z besedami : »Danes se ne pleše!«
Red in mir nista pri teh pogrebih nič trpela, torej tudi škandala ni bilo. Glede obsodeb onih, ki eo jemali otroke iz šule in s tem ovirali kapelana KranČiČa v opravljanju svojih opravil, to dejstvo nima nič opraviti z današnjo razpravo.
Branitelj je zaključil svoj govor, reksi, da sodniki na nikak način ne morejo Ber-dona obsoditi na podlagi § 303., kajti Berdon ni prestopil istega nikdar.
Sodni dvor se je na to umaknil na kratko posvetovanje, a ko se je povrnil v dvorano, je predsednik razglasil razsodbo, glasom katere je Ivan Berdon oproščen obtožbe.
Zbororanje prostovoljnih slovanski h gasilnih društev t Pragi. Deželna osrednja gasilna jednota kraljevine češke doposlala nam je obširen program prvega zborovanja prostovoljnih slovanskih gasilnih društev, ki se bo vršilo v dnevih 14., 15., 16. in 17. avgusta t. 1. v Pragi. Program priobčimo v ponedeljek..
Veselica t Barkorljah. Naštevilnokrat smo že pisali o veliki važnosti slovenskega otroškega vrtca na Greti, t. j. v onem delu naše okolice, kjer so tržaški Italijani napeli vse svoje moči, da bi si ga popolnoma osvojili. V ta namen ustanovili so tam italijanski otroški vrtec, v katerega vabijo naše otročiče že v najnežneji dobi, da bi jih tamkaj po-italijan ili in si tako iz slovenske krvi ustva rili janičarje, kateri bi bili potem najhujši v boju proti svojemu lastnemu narodu. Da se to prepreči, ustanovili smo si tudi mi svoj slovenski otroški vrtec na Greti, kateremu je namen, d* paralizu e pogubno delovanje laškega otroškega vrtca.
Ker pa družba sv. Cirila in Metodija nima dovolj sredstev, da bi vzdrževala tudi ta otioški vru-c, prevzela je oskrbovanje ist»gi gn-t->rska podružnica sama.
Doižno-t vsakemu rodojubu je torej, da pohiti jutri na veselico, katero priredi ta podružnica v barkovljanskem »Narodnem domu« in p »more s tem podružnici še nadalje nositi težko breme za vzdrževanje gre-tarskfga otr> skt-ga vrtca.
Zače«-k veselice bo ob 5. uri popol. ; vstopn na 20 st.
Pevski zbor »Čitalnice« pri sv. Jakobu priredi v n« deljo dn** 26. t. m. izlet v gost lao si. konsumnega društva pri sv. Manji M»gUlrni rg »rnji (p. d. Bocs), kjer priredi zsba v o s petjem.
Odbor.
Proeeslja pri sv. Jakoba v Trsta. V
nedeljo due 26. t. m. bo *o imeli pri Sv. Jakoba cerkveno alavnoet — praznik sv. Jakoba, patrom župne cerkve. V prejšnjih Ča-<ih •o imeli ta dan zjutrai proces jo sv. R-snjega Telesa — a župnik Moise, ki je skušal za-treti pri sv. Jakobu vso slovensko službo boijo, ni pr zareeel ni proces ji sv. Rešnjega Tel«sa, ampak jo je odpravil in mesto nje vj»eijal po itali anskeaa nač nu večerni slav-n -stni olhod, na kat-rem n >sijo sv. ostanke Ooapodovega a p-stola sv. Jakob-*. S tem, da ee ne nosi več v pr< cesiji sv. R-šnje Telo, je tudi ta slavnostni otihod izgubil mnogo na pobožn< sti, pa je splošia želja ž u pianov pri Sv. Jakobu, da se odpravijo te italijanske uovotarije, ter da se na dan sv. Jakobn z>-pet vepo«tavi čt-ščenje sv. Rešnjega Te lesa. Umevno je samo po sebi, da se lahko obdrži tudi češčeaje ostankov sv. Jako b a.
V nedeljo bG torej pri Sv. Jakobu pro «eaija, katere se udeležita tudi naši cerkveni bratov čemi. »Bratovščina sv. Cirila in Metodija« in slovenska »Marijina družb a«.
Početek procesije bo ob 5. uri in en četrt pop ludne, ter je potrebno, da se snidejo vsi, ki ee žele udeležiti procesije še pred 5. uro popoludne.
Zbirališče za »Bratovščino sv. C rila in Metodija« je na trgu pr^d sv. Jakobu — za slovensko »Marijino družbo« pa v dekl ški soli pri Sv. Jakobu.
Vremenski restnlk. Včeraj toplome« ob 7. zjutraj 19.06, ob 2. uri popolu ine 126 2 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 757.0 — Danes plima ob 10.55 predp. in ob 9 37 pop.; oseka ob 4.19 predpoiudne in ob 3.54 popoludne.
Vesti iz ostale Primorski*
X Nepristranost c. k. okrajnega slaiarstra t Poreču. Pred nekolito meseci je neki mladenič Hrvat zaprosil, da ee mu izia orožni list. Okrajno glavarstvo
v Poreču je odbilo prošnjo z motivacijo, da Je prt si te lj še mladoleten. Na to je dotičnik takoj predložil glavarstva dekret polnoletnosti, alt orožnega lista nima še danes.
Pred malo dnevi pa je isto okrajno glavarstvo izdalo orežai lis: ne-tem u golo-brademu studentiču — Italijanu!!!
Hrvatu ne — Italijanu da ! To je princip, ki velja na okrajnem glt«varstvu v Poreču. Poreče se nam morda, da je stvar premalenkostna, da bi (imeli na nje podlagi delati načelne zaključke. Mi pa menimo, da je ravno to značilno, ako ima politična oblast ce!<5 v takih malih stvareh svojo ■dvojno mero ! Ker po takem si more predstavljati vsakdo, kaka je še le praksa v ve 3ih stvareh politične nravi, kjer gre za to, da se gotovi stranki koristi in gotovi škoduje ! !
X Iz jelsanske obdine nam pišejo: Da se v zadnjem času tako poredkoma og a samo mi Jelšanci v javnosti, je vzrofc ta, ker «no se svojo usodo še precej z«d »voljii. Ve eeli smo, da gre zdsj, hvala B gu inpožrtv0*
valnosti g. župana, pri naši občini vse v le-pt m redu naprej in da letina kaže tudi tako, da ne smemo ravno obupavati. Približuje se sicer zima in kakor vedno, najbrž tudi letos ^red zimo mnogo naših ljudi odrine v širni svet iskat zaslužka, ker ga tukaj ni. Kaj bočemo: revščina je tukaj doma. Zato se tudi ni ču iiti, da je iz naše občine odpoto valo v Ameriko lepo število naših krepkih mož, kateri so se tudi že spemnili svojcev v d movini s kakim gotovo trdo prisluženim dolarjem. A ždibog, da je tudi marsikateri tam pmtil svoje življenje in ga njegova rodbina ne bo videla n*koli več. Trd » je pač treba delati v Ameriki, ako se hoče tam izhajati in zraven t*ga še podpirati svoje ljudi v dodt.vini. Pa pu-t mo danes te reveže ker sem se namenil poročiti Vam kaj o naš h razmerah. Seveda, jaz Vam istih ne morem in ne bom na dolgo popisaval, ampak hotel bi Vam samo to omenjati, kako se mi je že večkrat čudno zdelo, da naš župan Š» nikoli ni pričakoval g. g avarja iz Vo!o>«kega, ka dar nas je ta prišel ob skat. Vsij jaz tega nisem v d I nikoli. Premišljaval sem, da je morda med nj ma kaj navskriž, k«r bi bilo ijafco čudno, ker tako pohlevnfga človt-ka je redkokje dobiti, kakor je ravno naš župan. Sij ga v n ši občini ni človeka da bi bil nanj sploh n-jevoljen. On rad vsakemu vstreza in pomaga, kolikor mu je v m-»či. Iztikal sem torej za vztokom in izvedel to, da naš župan liikoll ne ve pra=-, fcedaj ima priti g. okrajni glavar, kajti t* ga o tem tudi nikoli naravnost ne obvešča. Ampak g. glavar se za vse kar želi, obrača v prvi vrs i na našega gosp. župaika in še le ta, afco se mu zdi vredno, sporoči ka| o glavarju našemu župinu. Da si sem priprost človek in se nisem učil v tako visokih silah, kakor naš g. okrajni glavar, vendar se mi zd tako p »stopanje napačno in nepravilno. To mi namreč ne gre v glavo, čemu bi morala o',Btati p »sredovalnica med kakim okrain m glavar(em in županom ! Naš *Uiiai je sicer km«t*ki človek, a vsega sp > št »vanja vreden. In ako se ga ne sramu'e crla urša občina, ker ga je postavila za žu pana m^nim, da bi se ga ne smel niti sramovati ali pa c*lo pre«irati kak okrajni glavar. Ko je bil na Voloskem za okr. glavarja g. Scarpti, godilo se je ravno tako in ko je na njegovo mesto prišel sedanji g. glavar, pričakovali Brno, da bo le ta imel nekoliko več obzirn«»et! do ntšsga župana, ali če hočete žu,an-tva, nego njegov prednik! Pa motili su o so- G. okr. glavarju na Voloskem pa odkrito povemo na tem mestu : Ako se bo kak g. glavar sramoval našega župana, bodemo morali tudi mi sramovati se njega, ka dar nas bo obiskoval, ne da bi za njegov prihod vedel naš župan. In ako mu ima kaj sporočiti, naj mu piše naravnost, saj t>liko že z a a čitati, da ne potrebuje kake posredovalnice !
X Tombola t Nabrežini. Jutri vršila se bo v prijaz n Nabrež ni jaao lepa zabava, na katero nij, raz ven Nabrežincev in nj h sosedov, pohitj« tudi vsi oni rodoljubi iz me eta in okolice, kateri so namenili napravit jutri kak daljši izlet iz mesta. V Nabrežini se bodo pre ivBem izvBtno zabavali, ker bo poleg tombole, pri kateri bo svirala godba, tudi gle<laiiš«a predstava ob sodelovanju igrale-»v iz ljubljanskega gledališča. Poleg tega pa store udeleženci te zabave tudi rodoljuben čin, ker pripomorejo na ta način do ustanovitve prepotrebnega otroškega vrrtca v Nabrežini.
X Nesreča župana r Klancu. Iz
Klanca nam pišejo: V nedeljo zjutraj se je vozil naš župan, gospod Ivan Metlika, proti Cmotičam. Ko je bil nekoliko oddaljen od doma, se mu je konj spUšil in je župan prišel pod voz ter si o tem zlomil nogo. Ponesrečenca so prepeljali v tržiško bolnišnico. Pravijo, da j" g. župan m< čr.o poškodovan tudi po ostalem životu. Dal B »g, da bi kmalo ozdravel in se povrnil med svoje ljubeče ga občinarje!
Vesti iz Kranjske.
* Vedno očitneje postaja, kako je ves sedanji zistem naperjen proti Slovanom in proti nam Slovencem še posebno. Kričeč dokaz za to je dejstvo, da so častniki ljubljanske g a r n i z i j e uložili tožbo proti županu Ivanu Hribarju, ker je bil baje rekel v mestni seji, da so se častniki ob znanih dogodkih na rurnarski slavnosti pasivno vedli. Ker se je tožba uložila še le sedaj, je opravičeno domnevanje. da je bila uložena na viši ukaz. »Slov. Narod« pripominja :
»Morda bi bilo modrejše, če bi se bile te vojaške oblastnije raje pečale z vprašanjem, je-li sploh pametno, če Be častniki v naših razburjenih in razbeljenih časih udeležujejo slavnoztij, ki so v svojem jedru politične, in ki so sredi slovenske Ljubljane politične demon-atra-cije v pravem pomenu besede. S tem vprašanjem naj se bavijo vojaške oblastnije in nasa želja je, da je rešijo modro in pametno. Kakor hitro bo tako rešeno, ne doživ mo v Ljubljani več prizora, da bi generalova dama je zdarila — po ulicah našega mesta, obložena b snopom smešnih plavio«.
temu pa odrebe v
Per-
Vesti iz Štajerske.
so razmere! V Celju imajo ki čuje na ime dra. Ducarja.
ta mož vo.lil neko kazensko jaško zastopstvo v Sredcu.
- To
kriminalista, Nedavno je razpravo proti nekemu Slovencu, ki je bil tržen radi žarenja javne — celjske ! ! — straže. D.e priči pa nisti izpovedali tako, kakor je menda pričakoval dr. Ducar. Dr. Ducar je odstopil akt državnemu pravdni-st\ u, da sa uvede preiskava proti onima pričama radi krive izpovedbe.
»Domovina« pripominja, da noče kriti-kovati te razsodbe, kajti zanjo da naj odgovarja le kriminalistična vest dra. Ducarja. Pač pa vprašuje celjski list : »Ali se strinja z dostojanstvom c, k. eodnika, da vstaja in skaklja pričam pod nos pripovedovat svoje pripombe in opombe ? !«
Tudi to doznajemo iz »Domovine«, da je neki dobri prijatelj Ducarjev tako hitro doznal o stvari, da je z očetovsko skrbjo opozoril nekega svojega ura lmka, ki je priča v gornji zadevi, da bi mogel biti odpuščen iz službe, ako bi se mu dokazalo, da je krivo izpovedal pred eodnijo. »Nam se zdi — pravi »Domovina« — da je nekdo hotel uplivati na izpovedbo pfič nemškemu redarju v pr.log. Kdo ? Zakaj ? Stvar je tako zanimiva.... !«
velik, kakor je bil včeraj. K'jubu ostanejo tudi daneB v veljavi vse zagotovljenje reda.
Dospela sta kardinala Herrera rand.
Anglija in Francija.
PARIZ 25. (B.) Tukajšnji listi javljajo iz Londona : Členi mirovnega razsodišča fran • coske zbornice bo odposlali kralju Edvardu v AVindsor brzojavko, v kateri izražajo nado, da dobri odnošaji, ki bo jih zasnovali oni se svojimi angležkimi kolegi, pripomorejo vtrje-nje svetovnega miru.
Avstrijsko zastopstvo t Sredcu.
CARIGRAD 25. (B) DoBedaj je bil avstro-ogrski vojaški atašč v Carigradu obenem pooblaščen tudi v Sredcu. Sedaj pa je na njegovo mesto imenovan podpolkovnik generalnega štaba vitez Krauss-Eleslago. Rusija in Srbija imati že davno samostojno vo-
Pogreb kneza Sapiehe.
DUNAJ 25. (B.) Minister Pioatak bo zastopal cesarja na pogrebu pok. kneza Adama Sap:eha.
Loterijske
julija : Trst
Številke, izžrebane dne 25.
61 47 21 56 28
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIH Lastnik konsorclj lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorclja lista „Edinost" v Trsta
izšel
Dražbi st. Cirila in Hetodija so od
21. junija do 15. julija poslali prispevke p. n gg. in društva : Upravništvo »Slovenskega Narid*« 119 09 K, uredništvo »Slovenca« 14 K, žup. Iv. Sakser v Hotedršici 10 K, žup. Fr. Jersič v Ljubljani 4 K, posojilnica v C-rknem 20 K, volilo f Fr. Ks. Souvana 400 K, dva prejemnika družbenih knjižic 2-60 K, Fr. St:glic v Bočni iz nabiralnika 2 K, kapi. Val. Zabret na Jesenicah 10 K, Drag. Dolenc na Dunaju 1 K Litijska mladina ostanek pokrovitelj ni ne 62 K, tvrdka Iv. Perdan od vžigalic 1U00 K, žup. Iv. Koruza v Klani 10 K, H Hinterlechner pri Sv. Lenartu v Slov. goricah 5 K, Fr. Pavlin nabral v gostilni g. Ferjana na Jesenicah 8-62 K, bralno društvo v Konjicah 20 K, Mariborski bogoslovci 1903. 1. pokrovitelj-nino 257 60 K ; podružnice : za Plitark in okolico 45 K. v Teharjih 6 04 K, ženska v Krškem 70 K (po »SI. Nar.«), možka v Novem mestu iz nabiralnikov 8 K, izveu-akademična v Gradcu 50 K, žensk v Dorn-bergu 24 K, prva ljubljanska udnine 80 K in C. M. daru 32 K.
Blagsjništvo družbe sv. Cirila in Metodija.
v
Škrat44 je danes in prinaša zanimivo berilo ter lepe slike.
Odvetniški kandidat
išče mešta. Nastop 25. septembra 1.1. Pisma pod „§. 31 c. p. r. Tolmin".
Najlepša družinska zabava je
Zonophon Monarch,
ki reproducira vsak glas popolnoma naravno in čisto.
Dobi se tak stroj po zelo nizki ceni pri ANTONU JERKIČ, fotografu v Gorici.
XX*KK««XXXX*XXXK
Brzojavna poročila.
UmiroTljenje in imenOTanje.
DUNAJ 25. (B.) *Wiener Zeitungc javlja : Namestniški tajnik na okrajnem glavarstvu v Kopru, Gdido Perinello, je na lastno prošnjo upokojen. Cesar mu je o tej priliki podelil naslov okrajnega glavarja.
Finančni minister je davčnega nadzornika Ivana Perparja imenoval višim davčnim nadzornikom za okrožje tržaškega finančnega ravnateljstva.
Požar tovarne.
TURNOV 24. (B.) Danes po noči je zgorela tovarna vrvij tvrdke Bjhaček tfc Cj. Škoda znaša 200.000 kron. Delavci te tovarne so vsled požarja ostali brez dela.
Štrajk izTOŠeekov.
PARIZ 25. (B.) Izvtščeki bo sinoči sklenili, da radi vprašanja tarife zaprično danes štrajk.
Po papežeTej smrti.
RIM 25. (B.) Danes zjutraj je dr. Lapponi preiskal truplo pokojnega papeža in je konstntiral, da ostane labko se nadalje izloženo. Ob 6. uri zjutraj so cerkev sv. Petra odprli in bo občinstvu dovolili ogledovanje trupi«. Naval v cerkev pa ni tako
X K
n x x x x x x x
x
x x x x
X X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarsfce zadruge t Gorici (Solkan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej jflnton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna polištva primorske dežele.
Solidnost zajamčena, kajti les se oauSi v to nalašč pripravljenih prostorih b temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
IV Album pohliteT brezplačen.
X X
*t X K X
X
%
X K
X H X X X X
x
X
XXXXXXXXXXX XX XX K
l/olilrancl#Q množina meglenega in svetlega, T ulllVallOlVd tapetovanega ah kuhioskega pohiitva se prodaja in nekaj ća a p » najugodnejših penih v krasni dvorani Tersicore, ul. Chiozza 5. J. Slavno oočinstvo se najuljudneje vabi si ogle-cati rastavljene predmete od 12 predp. in od 2—7 ure zvečer.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
= ulica Tesa št. ;52. A. =
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Ilastrovan oenlk brezplačno ln franko.
Hi
Stavbišče se proda
na Opčinah nasproti gostilne g. Mičela. Več se izve v društveni krčmi zraven cerkve na Opčinah.
If noSF«! v dobreja Stanu, z enim ali dvema IVULI d konjema se takoj proda Naslov: Jato"? Kle:n ti. Molin piccjlo nasproti restavra ije. „Alla ctti di Frankfurt".
30 malih stanovanj
z eno sobo in 2 *obami in eno
tukinjo se takoj odda v ulici Jn.iustria in ul. Guardia v 1 ičah fc?t Ifa. Pinarua v ul. Giuliani 6t. 20 A, I. j na str. od 1—2 in 5—7 pop.
Urar F. Pertot
Trst ulica delle Poste 1, vogal ul. C-ri^tia. Prodaja i-rebme ure od 3 gld. na prt-j, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor st* n skiti ur, regolet m jev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure i»o jako zmerni ceni.
£9ina zaloga na Kranjskem
lekarna Piccoli
,.PRI ANGELJU 4 Ljubljana, Dunajska cesta.
LEKARJA
Piccoli -ja
v Ljubljani.
Dobiva sevkkarnah
krepča malokrvne. nervozne in slabotne osebe!

Pol Hterska steklenica Telja 2 K.
Zunajna naročila izvršuje lekarnar Gabrijel Piccoli v Ljubljani točno, ako mu se pošlje znesek po poštnem povzetju.
Tudi se prodaja v vseh lekarnah v Trstu, Istri. Dalmaciji, Primorskem, Goriškem in
Tolminskem po K. 2'40 steklenica.
Prodaja manifakturnega blaga
SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra št. 2.
in pod ružni ca
„ynia citta 8i lonAra"
alica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiša)
-- -
Izgotovljene obleke za mo-ke. dečke in otroke. Mo^ke obleke od »»."*0 do 24 ld ; za dečke od 4 do 12 gld Jopici it enovij od 3 do 8 gld. Hiače iz snovij od '2—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4-iVJ do 8 gld. Velik izbor finih površnikov v barvah od 8 do 24 eld. Volnene obleke za otroke od 3—12 let od 2.5»» do 9 gld ; isti j* platna od 1 do o gli- Haveloki '.Loden) za mc^ke, dečke in otroke po zelo zmernih etnah Hlače od inole^kina za delavce (iz lastne predilnice v Konninui. Močne srajce lastnega izdelka po 1.2* > gld. Zaloga jopičev i »rlean-, platna, črnega ia barvanega satena za pisarniško osobje.
Bogat izbor «novij za moške obleke toli na meter koli za naročbe po meri. koje se izvrše v slučaju potrel»e v 24 urah.
Prodaj alnica roko vic in kravat.
A. HUBMAN
TKST Corso stv. 19. TRST.
Rokovice g ać% pive vrste za g^spe, 2
gumba p->.....gld 1.
3 gumbi po .... gld _ 1.20 Rokovice iz švedske aii t ele kože za pra i, 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice iz fciue^k-s svile pj . . gl 1 —.80 Rokovice iz ponarejene k« že, 3 gumbi
po........gld —.50
Rokovice glacć za goep de <*rgleške vrste) po . . . . g d 1 30 do 1.40 Rokovice pristne anglež^e po . gld 1*80 Rokovice za častnik« gld 1.10, podča-tmk* 70 nov?.
Rokovice iz škotske niti od 40—.">0 novč.
Rokovice luknj ča*U.....gld —.50
Rokovice mitous, zadnja novost, od svile 60 nov5. od niti 30 nov?.
Izbor kravat najnovejše mode.
»Ciprija Parizien*1 prah za gospe tvrdke Kielhauser v Gradcu po 10 novč. zavitek.
Pranje ia popravljanje rokavic v 24 urah.
NB. Rokov ce se poskušajo ttr sprejemajo naročbe po meri.
TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNI CA
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Vlica S. Francesco Štev. 2, I. - T R S X - Ulica S. Franeesco Štev. 2, I.
: Telefon 952.	=
I I
m
I
m
I
i
Hranilne ulogre sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila <laja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po S1/*0/«))
na menjice po 6°/0t na zastave po oVs^o-Uradne ure : od 9—12 dopoludne in ocl 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno hranilnični račun 816.004.
IVAN SGHINDLER Dunaj III i 1
pošilja že veliko let dobro znane
stroje vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe mline za sadje in grozdje, stiskalnic« za olje in grozdje, Jkrop lnice za trtje, p< ljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnice vitlje, ti ij» rje, čb i niče za žito, luščilnice za koruzo, slamoreznice, s roje za 'ezanje repe. mline za ^olanje, kotle za kuhanje klaje, se-ealjke vodnjake in gnojnice, željezne cevi, vodovode itd. itd. od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah ravno tako vse priprave z* kletarstvo, sesaljte za vino, meriene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, stroje za sladol- d. priprave a izdelovanje j-oda v« de in penečih s« vin, mline za • išuvo. kavo itd., stroje za deltnje klobas, lehtnice za živino, tehti.ice na drog. steberske tehmice, decim»lne tehtnice, željezno pohištvo, željezne clagajne, šivalne i-troje vseh sestavov, orodja iu stroje vsake viste za ključavničarje, kovače, sedlaije, pleskarje itd. itd.
t-se pod dolgoletnim jamstvom, po naj u god ne jih plačilnih pogojih, tudi na obroke! Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. — Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku-
Prekupcem in agentom posebne prednosti.
j^iše se naj naravnost: Ivan Schindler, Dunaj Iliji. Erdbergstrasse 12.
i <
c <
< <
t <
< < <
Corso štev. 33.
TRGOVINA Z ŽELEZJEM
G-H.J3IN1TZ
podružnica Trst.
Piazza Goldoni 2.
Priporoča svojo dobro sortirano zalopo
" predmetov za stavbinstvo
traverze, zaklepe, železo za kovače, stare železnične šine, držaje in ograje, \od-rjike, pumpe, železne cevi itd , vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železno pohištvo in pred ognjem varne b'agame, nagrobne križe in ograje ter
orodje za vsako obrt.
Najboljše
stiskalnice *a grozdje
in OLJKE so naše stiskalnice
jj
u
najnovejšega in najbojšejra sestava z dvojno in nepretrgano pritiskano močjo; zajamčeno iiitjhojše delovanje, ki prekaša vse drugre »tiskanice.
Hidravlična stiskalnica.
Najboljše automatičiie paten-tovane trtne b riz patnice
„8 Y P H O N I A"
Automatična briz-galnica.
Plugi.
ki delujejo fame od eeb^, ne da jih bilo treba goniti.
Stroji za grozdje, sadje in oljke. Mlin za Stiskalnica za grozdje. mastiti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji
za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mineralnih pri~
delkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko.
Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice.
Slamoreznica, ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo.
Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot najnovejšo posebnost, izbor-nega, uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikovanega sestavo
F H. MATFARTH & Co.
tovarna za poljedelske in vinske stroje Dunaj, II. Taborstrasse št. 71.
Odlikovani v vseh državah sveta z nad 550 zlatimi, srebrnimi in častnimi
kolajnami.
Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi, Kjer še nismo zastopani.
Razpis službe krčmarja.
Vodstvo »Narodnega doma« v sv~ j Ivanu išče za svojo restavracijo spret-. nega voditelja s primerno varščino.
Potreboa pojasnila daje podpredsed-dnik od 11 — 1 pop. v starem domu I. nadst. Pismene ponudbe je vlagati do 15. avgusta t. 1. na odbor.
V sv. Ivanu 12. julija 1903. Vodstvo „Narodnega doma".
Ženitna ponudba.
Ud>V€C z, dvema malima otrocima, 45-let et»r mirnega značaja, j>< sten elovni3ki delavec, m>ili poeesenik v Iržsški okolici, ee želi poročiti s kako gospodično ali vdovo od 35 do 45 let staro ki naj bi imela kakih 400—500 g'd dote, koja ne zavaruje na premoženju.
P->nu Ibe n\j se pcšil*a:o na npslov : »Domača sreča«	Ivan pri Trstu, poate
j^sranto.
ZOBOZDRAVNIK |
Univ. M D.r Mso BrUlant ■
v TRSTU ulica S. Giovannl štv. 5, I. nadstr.
Izvršuje zadelanja z emajlom, porcelanom,
srebrom in zlatom. Izieluje posamezne umetne zobove kakor tudi oelo zobovje. ORDINIRA ob 0.—12. prertp., 3.-5. popol.
I
> > > > > > > > > > >
V zalogi
marsalsta ia mnlrn vina
v ulici Barriera vecchia št. 33.
(z uhodom v ulici deli* Olmo)
je v razprodaji
pristni brdski tropinjovec
po 80 kr. liter. Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
Trst. - ulica deirinclustria št. 1. - Trst.
Cementne plošSe umedene od 25 in cm, šest vogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risaujih po dogovoru. — Se ne ho]i nikake konkurence bod Si glede cene ali kakovost' blatra.
Epilepsija.
Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh, naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva ne brezplačno in fr:inko v Schwan-nen-Apotheke Frankfurt a. *
„Gospodarsko društvo" v Skednju,.
vknjižena zadruga z neomejeno zavezo,
vsprejema hranilne vloge
tudi od neudoy in
4 1|a '
ih obrestuje po
o
SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo,
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastili hiši.
--
Hranilne vloge sprejemajo se od vsace^a če tudi ni član društva in se obrestu -jejo po 4:1li°lot ne da bi se odbijal rentn. davek.
Posojila dajejo se samo Članom iu sicer na menjice po 6 °/o iu na vknjižbe po 51/s°/0
(Traduje vsaki dan od y. do 12. ure dopol „ in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje bran. ylo£ Ista 1900. Kron 1,203.553 PoStiio-lran. račnn štT. 837.315.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
PolnovplaČani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
tm Trste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz
Promete izdaja k vsakemu žrebanju.
Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eakomptuje
izžrebane vrednostne papiije in vnovčuje zapale --	kupone.	-......
Daje predujme na vred. papiije.
Zavaruje srečke proti kurzni - --------------izgubi	.,
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkMsao menic. 'Vi	tf" Bot—ra naroČila.
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — dne vzdiga. — -
Promet ■ Čeki in nakaznicami.