štev. 11. PeKtnin* ol*fana t cal«?laL Ljubljana, dne 14. marca 1934. Leto XVI. Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopis) se ne vračajo. Plača io toži se t Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. J. Telefon inter. št 32-55) Račun pri poštni hranilnici št. 14.194 Spoznan/e V proračunski razpravi o kmetijstvu je rekel minister dr. Srkulj med drugim, da je imel kmetski stan ves čas, odkar obstoji Jugoslavija, vedno dovolj »prijateljev«, toda vsi ti »prijatelji« so v odločilnih trenutkih kmeta vedno puščali na cedilu in so se borili vedno le za svoje interese, dokler ni vsemu temu početju napravil konec sam vladar z razpustom starih političnih strank. To, kar je povedal g. minister, za nas sicer ni nič novega; vendar pa omenjamo te njegove besede zato, ker so bile izgovorjene na odgovornem mestu, kar jim daje še poseben pomen. Naša iskrena želja je, naj bi slišal in si zapomnil te besede vsak kmet! Kmetom se danes slabo godi — v takem položaju pa mora imeti človek odprta ušesa in oči in odprte možgane, da spozna resnico in se po tem spoznanju tudi ravna. Iz nedavne naše politične prošlosti vemo, kako so se pred vsakimi volitvami potegovale prav vse skupine za »prijateljstvo in za naklonjenost kmeta« in s kakšnimi krasnimi obljubami so si skušale pridobiti glasove kmetov. Kmetje so poslušali, so verjeli in tudi redno in vedno lepim besedam in še lepšim obljubam — nasedali! Komaj je Lilo namreč volilne borbe konec, se prej nešte-vilni »prijatelji kmeta« za »kmeta« niso prav nič več menili, ker so jim bile njihove lastne strankarske koristi mnogo važnejše, kmet pa je ostal na cedilu. Edini plod vsega starega političnega boja je bil ta, da je tudi kmet zabredel v brezmejno strankarsko zagrizenost in kakor divji tolkel po svojem tovarišu — kmetu... Ta strankarska zaslepljenost in zagrizenost je bila tudi glavna ovira, da se naši kmetje kar niso mogli povzpeti do svoje kmetske stanovske zavesti, ki bi jih bila edina lahko postavila na prvo mesto v javnem življenju. Kmetska stanovska zavest in kmetska sloga je kmete na češkem rešila gospodarsko in politično, tako da se proti volji organiziranega in stanovsko zavednega kmeta ne da in ne more vladati. A pri nas? Mi živimo danes v težki, toda le'prehodni dobi. To dobo moramo izkoristiti, če nočemo "eč zabresti v stare grehe in napake. Izkoristili pa bomo sedanjo prehodno dobo najbolje, če spoznamo svojo napako in se po tem spoznanju tudi ravnamo: otresi-mo se starih predsodkov in starih prepirov in razprtij. Kmet ne sme biti kmetu več volk, ampak človek in kmet. Če se bo ves kmetski stan te resnice zavedal, ne bo potreboval nobenih lažnivih »prijateljev« več, ker bo sam sebi najboljši in največji prijatelj. Takrat bo kmet — gospod! žVczšcz zunanja pclitiha V proračunski razpravi je naš minister za zunanje zadeve g. Bogoljub Jeftič obširno poročal o naši zunanji politiki. »Temelj naše zunanje politike« — tako je rekel g. minister — »so mirovne pogodbe Dr. Bogoljub Jevtič. in vse naše delovanje na zunaj se razvija v duhu Društva narodov. Društvo narodov je sicer doživelo močan potres po izstopu nekaterih držav iz Društva, in na političnem obzorju so se pojavili obrisi nove organizacije štirih velesil. Toda do »pakta štirih« ni prišlo in ta sporazum še ni in tudi ne bo podpisan. Nas pa je ta okolnost dovedla do še tesnejšega sodelovanja z našimi zavezniki v Mali antanti, ki predstavlja danes močno mednarodno politično in gospo-dai'sko organizacijo. Ta organizacija ni proti nikomur na-* perjena, ker si je postavila za svoj cilj politično in gospodarsko sodelovanje z vsemi našimi sosedi v duhu pravičnosti in ohranitve miru. Zlasti ne izključujemo gospodarskega sodelovanja z našimi sosedi. V duhu miru smo sklenili tudi sporazum z večino balkanskih držav, ki naj za jamči vsem balkanskim narodom miren razvoj. V tem duhu se razvija tudi velika akcija za zbližanje z Bolgarijo, ki je našla tudi v Bolgariji dober odmev. Prav tako so se poboljf šali tudi naši odnošaji s sosedno Albanijo. Tudi razvoj dogodkov v Avstriji smo budno zasledovali, zlasti vprašanje Habsburža-nov. Kot dobri in lojalni sosedje se v avstrijske domače razmere ne vmešavamo, Habs-buržanov pa se ne bojimo. Prav tako smo ohranili mirno kri ob namerah, ki so ogrožale neodvisnost Avstrije. Kraljevina Jugoslavija lahko v skupni politiki s Francijo, z Malo antanto in s prijatelji na Balkanu mirno gleda v bodočnost. Za vse te uspehe pa ima največ zaslug naš vladar, Nj. Vel. kralj Aleksander. ^Peslcmec Sk. Komcm za zaščile> ohrlmiMov Poleg kmetov so za gospodarski napredek naše države sploh in dravske banovine še posebej najvažnejši stan obrtniki. Pri nas je gospodarstvo po načelu o »delitvi dela« že tako razvito, da kmet brez obrtnikov ne more nikamor naprej, u tudi obrtnik ne brez kmeta. Poleg tega je obrtništvo pri nas važno tudi zato, ker se v obrt izliva ves tisti naraščaj, ki ne more več živeti doma od zemlje, ker je ali sploh nima ali pa premalo. Obrtniki so prišli pri nas v težaven položaj ne samo zaradi, hude konkurence vele-industrije, ampak prav posebno še potem, ko so izšli zakoni o zaščiti kmetov. Kmetje ne plačujejo, ker ne morejo; obrtniki pa tudi ne morejo poravnavati svojih obveznosti, V razpravi o proračunu ministrstva za trgovino je vsled tega posl. Koman predlagal sledeče: »Ker je gospodarska odvisnost vseh stanov tako daleč razvita, da se ne morejo od- dvojiti posamezni staleži iz gospodarske celote, smatram za nujno potrebno, da se s. posebno uredbo zaščitijo predvsem tudi mali podeželski obrtniki. Uredba o zaščiti kmetov je velike važnosti za kmečki stan, toda baš ta uredba je spravila obrtnike v še večje tež-koče. Obrtniki morajo točno plačati svojim upnikom, sami pa ne morejo dobiti niti pare od svojih kmečkih dolžnikov. Pravičnost in razumna gospodarska politika zahtevata, da. se zaščitijo tudi obrtniki. Kar se tiče zaščitnih ukrepov, moram predvsem naglasiti, da ogrožajo eksistenco obrtnikov predvsem dolgovi iz prejšnjih let boljše konjunkture. Zaradi tega prosim g. ministra, da čimprej izda tudi uredbo o ureditvi obrtniških dolgov. Prav tako smatram za potrebno, da se v neki meri podpro obrtne produktivne zadruge in na ta način izboljša, njihov gospodarski položaj. Prosim g. ministra, da upošteva te moie predloge in čimprej izda primerne ukrepe.« Splošne smernice naše socialne politike (Iz govora g. ministra Puclja.) V današnji težki gospodarski krizi se vedno bolj širi krog onih, ki iščejo v svoji stiski pomoči od javne uprave. To dejstvo daje socialni politiki vedno večjo važnost; tem večjo, ker vedno bolj prevladuje načelo, da moderna država ni samo pravna, ampak pred vsem socialna ustanova. Za široke sloje delavstva, pa tudi za gospodarsko močnejše sloje pa ni vseeno, po katerih 6inernicah se ravna državna socialna politika. 0 teh smernicah je govoril minister za socialno politiko Ivan Purelj v utemeljevanju svojega proračuna. V svojem govoru se je dotaknil pred vsem dveh vprašanj: brezposelnosti in prehrane pasivnih krajev. »Podpor« ne bo več! Glede pobijanja brezposelnosti je omenil edino pravilno načelo, da se morajo »podpore«, ki imajo značaj miloščine, enkrat za vselej nehati, ker so«srametne in ponižujoče za ljudi, ki Pretekli teden so v Narodni skupščini razpravljali o državnem proračunu za kmetijstvo. Poleg ministra za kmetijstvo dr. Srkulja, ki je proračun utemeljeval, se je oglasilo za besedo tudi več slovenskih poslancev, ki so se podrobno pečali s potrebami naših kmetov in z njihovimi željami. Razprava je bila vseskozi stvarna in prav nič ni spominjalo na nekdanje nesrečne čase, ko je namesto stvarnosti odločala tudi v razpravah o kmetskih potrebah zgolj politično-strankarska zagrizenost, in ravno zaradi svoje stvarnosti je bila razprava na višku. Iz ministrovega govora posnemamo samo najvažnejše odstavke. Minister dr. Srkulj je rekel: »Naloga ministra za kmetijstvo je, da dela po navodilu Nj. Vel. kralja za kulturni in gospodarski dvig naše vasi. V prvi dobi parlamentarnega režima do 6. januarja leta 1929. so imele pač vse stranke na prvem mestu v svojem programu »skrb za našega kmeta«, toda ta njihov program je bil le demkgoško sredstvo, ker ni niti ena stranka izpolnila svojih danih obljub in vsaka je pustila v parlamentu kmeta na cedilu. Šele novi režim se je z vso vnemo posvetil reševanju za kmete najvažnejših vprašanj. Najprej je bil izdan zakon o ustanovitvi Privilegirane agrarne banke, ki pač sedaj — zaradi denarne krize — ne more poslovati tako kakor bi vsi želeli, vendar pa je zavod doslej izdal že nad 1 miljardo kreditov. Nato so izšli še drugi važni zakoni: zakon o pospeševanju kmetijstva in živinoreje, zakon o veterinarstvu, zakon o zatiranju drevesnih bolezni, proti potvarjanju vina itd. Najvažnejši pa |e bil zakon o likvidaciji agrarne reforme Glavni cilj tega zakona je bil, da se ustvarijo na razlaščenih veleposestvih nove srednje-IVelike kmetije. Z demagoškim izrabljanjem agrarne reforme v severnih krajih naše države pa sc je stvarno malone ohranilo dotedanje stanje; tembolj pa je prišla agrarna reforma do Veljave v Bosni, Dalmaciji in v Hercegovini. Ealibog je gospodarska kriza pahnila mnogo kmetov v staro gospodarsko odvisnost nazaj, da Je kmet postal dostikrat proletarec. Vlada bo v kratkem predložiia Nar. skup-Scmi nov zakon o zadružništvu. bi radi delali in ki tudi lahko delajo, pač pa gre vlada za tem, da brezposelne ljudi primerno zaposli, zlasti pri javnih delih. Zato je vlada tudi določila jako znatne zneske — ne za »podpore«, ampak za izvrševanje potrebnih javnih del. Hrana za pasivne kraje Za kraje, kjer ljudje pri najboljši volji ne morejo pridelati dovolj živeža, je dolžna skrbeti splošnost, t. j. država. To svojo dolžnost je vlada tudi storla, ko je nakazala za pasivne kraje na tisoče vagonov živeža, zlasti koruze, ki jo je oddajala po znižani ceni. Državna uprava je torej v polni meri izpolnila svojo dolžnost do gospodarsko šibkih slojev, seveda v mejah finančne možnosti, kajti tudi izdatki za socialno politiko se morajo ravnati po splošnem gospodarskem položaju in znesek 200 milijonov dinarjev, ki je določen za socialne namene, je najboljši dokaz, da se ministrstvo za socialno politiko v polni meri zaveda svoje dolžnosti. Naša gospodarska odvisnost Kako odvisni smo sedaj od inozemstva, kaže (najbolje primer, da smo v 1. 1930. izvozili v tujino še 1,086.000 ton kmetijskih pridelkov, vrednih 3362 milijonov, 1. 1932. pa le še 568.000 ton blaga v vrednosti 475,400.000 Din. V razdobju dveh let sc je naš izvoz znižal po teži za 51, po vrednosti pa celo za 85 odstotkov. Tako daleč nas je privedel predvsem agrarni protekcionizem, ki se izvaja že v vseh državah Evrope. Le napram Avstriji in Italiji smo si še mogli zagotoviti uvozne kontingente, ki pa niti sorazmerno ne odgovarjajo potrebam našega izvoza. Proračun kmetijskega ministrstva določa skupno 101,794.709 Din izdatkov. Od tega odpade 63,835.396 na upravo, na gospodarske ustanove pa ostalih 37,359.313 Din. Analiza proračuna je pokazala, da so posamezne postavke naravnost neznatne, da pa je bil proračun sestavljen v skladu z izredno težkimi gospodarskimi težavami, ki jih preživljamo. Razredna loteriia Dohodki razredne loterije, ki se morajo porabiti za pospeševanje kmetijstva, so znašali lani le nekaj nad 16 milijonov dinarjev. Zato bo treba to ustanovo popolnoma preurediti. Izvajanja g. ministra je vzela Narodna skupščina z odobravanjem v vednost, nakar se je pričela podrobna razprava. Poslanec dr. Vošnjak za jugoslovansko kmetijsko zbornico Prav zanimiva so izvajanja posl. dr. Vošnja-ka o »jugoslovanski kmetijski zbornici«, kateri je g. poslanec posvetil skoro ves svoj govor. Mi objavljamo najvažnejše odstavke iz njegovega govora kot poročevalci. Ce se bodo tudi kmetje ž njim strinjali, to je seveda stvar lastne presoje kmetov. Dr. Vošnjak je izvajal: »V Jugoslaviji so organizirani kapital, industrija, obrt, trgovina in vsi drugi stanovi in vse te organizacije najintenzivneje delajo. Kaj pa kmečki stan? Par uradnikov kmetijskega ministrstva upravlja vse interese tolikih milijonov gospodarstev. Vidimo jasno, da kmet brez svoje stanovske organizacije ne more priti do svojega izraza. Narodna banka, ki je po svojem statutu dolžna dati 25 odst. svojega kredita za poljedelstvo, ni dala ničesar. V Nemčiji vidimo baš nasprotno. Tam je državna banka organizirala velikopotezen kredit za poljedelstvo. Socialni moment je pri naših poljedelcih najmočnejši in mi mu moramo dati izraza z osnovanjem jugoslovanske kmetijske zbornice. Eno najusodnejših vprašanj pri formiranju naše države je bilo to, da so se pri nas začele zbirati kmečke mase na regionalni in plemenski osnovi, ne pa na gospodarski. Treba je vliti v naše agrarne mase enoten pravec in enotno gledanje na gospodarske probleme. To pa se more doseči samo tedaj, če se združijo v enotno stanovsko organizacijo, ki bo vodila skrb za najvažnejše življenjske probleme. Treba je ustvariti zdrav in srečen kmetski stan, ki bo prožil vse garancije za pravilno pojmovanje vseh gospodarskih vprašanj. Industrijska Nemčija je s svojim organiziranim kmetskim staležem ustvarila popolnoma nove vidike za svojo gospodarsko politiko. Narodna socialistična industrializirana Nemčija smatra, da je kmet izvor vse državne moči. Kar se tiče volilnega reda kmečke zbornice, mislim, da se ne sme uvesti volilni red, ki bi bil kopija političnega volilnega reda. Stanovsko predstavništvo in politično predstavništvo sta dve različni stvari. Tu se mora gledati na strokovnost. Uvesti se mora splošna, toda ne enaka volilna pravica. Tu se mora organizirati vsaka posamezna stroka: živinoreja, žitarstvo, gozdarstvo in vinogradništvo. Steber take organizacije mora biti kmetski dom, srednji kmetski posestnik. i n ne oni, ki nima zemlje ali ki je ima premalo. Ne pozabite, da bomo kmetske mase pridobili ne samo s političnim jugoslovenstvom, marveč tudi s kmetskim jugoslovenstvom!« Posl. g. Kline za pospeševanje živinoreje, sadjarstva in za dejansko likvidacijo agrarne reforme Poslanec novomeškega sreza g. Anton Kline je med drugim izvajal: Opozoriti moram na veliko vlogo živinoreje ter na potrebo, da se nakupuje plemenska živina po erarju v onih krajih države, kjer je živinoreja na visoki stopnji. S tem bo pomagano kmetom južnih delov države za izboljšanje pasme, živinorejcem na zapadu pa bo mogoče vnov-čiti odvišek. Razmere kmetskega stanu so obupne. Vsled zastoja v prodaji kmetskih pridelkov živi naš kmet v hudi stiski. Možnost odpomoči je v izvozu kmetskih pridelkov v inozemstvo. Z izvozom bi se dvignil promet in kmet bi dobil priliko, doseči izkupiček za pridelke. S tem bi prišli na svoj račun tudi trgovec, obrtnik in delavec. Upravičeno se sme reči, da to, kar kmet kupuje, mora plačati po visoki ceni, kar prodaja, mora dati po smešno nizkih cenah. Zavoljo tega dejstva kmet nikakor ni v stanu, zadostiti svojim obveznostim, naj si bo že z odplačevanjem dolgov ali davkov. Priporočati in želeti je, naj se ga ne tira v obup z nepotrebnimi tožbami ali nasilnim izterjevanjem davkov potom rubežni in odvzemanja najnujnejših stvari za njegovo gospodarstvo, kadar je dokazal, da je nemogoče plačati. Opozoriti morani tudi na sadjarstvo in prodajo sadja, ki predstavlja najvažnejšo panogo gospodarstva v Dravski banovini. Nujno potrebno bi bilo, podpreti Sadjarsko društvo z večjo podporo-iz kredita za kmetsko zadružništvo. Priznam obenem, da je naša Kmetijska družba v Ljubljani preteklo leto na Dolenjskem pripomogla z nakupom jabolk k temu. da so se cene dvignile iznad cen, ki so jih ponujali prekupčevalci. Aktualno je vprašanje agrarnega zakona. Agrarni zakon in njegova izvršitev sta prilično razpalila ljudske strasti in povzročila dovolj neprijetnosti na eni in drugi strani. Poleg manjših, že izvršenih ekspropriacij so še neizvedene ekspropriacije na velikih kompleksih gozdov v Dravski banovini. To povzroča mno?o razburjanja, mržnje in predbacivanj. Veliko število posameznikov in agrarnih interesentov je prišlo Kmetijstvo in državni proračun t v zelo mučen položaj, ker so račuuali, da bo agrarni zakon izveden v polnem obsegu. Ker pa stvar ne pride do realizacije ter se ekspropria-cija zavlačuje, je narod izgubil potrpljenje in predbaciva lažne obljube. Prosim zato vlado, da agrarno reformo definitivno konča in to vprašanje odstavi z dnevnega reda.« Poslanec g. Cev ar za kmetijsko zbornico Poslanec g. Cerar je rekel: »Če hočemo sedaj ob 12. uri rešiti naše gospodarstvo, moramo najprej ozdraviti našega kmeta. Usposobiti ga moramo za gospodarsko življenje, da bo v močno in čvrsto oporo državi, pa tudi vsem drugim našim stanovom. Nujno je potrebno, da se za kmetski stan ustanovi posebna kmetijska zbornica. Kakor imajo enake ustanove že vsi drugi stanovi v naši državi, tako je potrebna taka ustanova tudi za kmetski stan in kraljevska vlada jo mora ostvariti. Le z njo bo mogoče organizirati izvoz naših kmetskih proizvodov, tako da bodo dosegli višje cene. Kmet je sedaj izročen na milost in nemilost špekula-tivnim trgovcem. Zelo čudno je tudi, da je ostalo tako važno ministrstvo, kakor je ministrstvo za kmetijstvo in vode, kar celih šest mesecev brez resornega ministra. Vlada se mora z vso skrbjo posvetiti naši vasi, kajti le od tam bo prišlo ozdravljenje našega gospodarstva.« Poslanec g. Koman za kmetijske zbornice, za starostno zavarovanje kmetov in za domače zavarovalnice Posl. Koman je izvajal: »Nekaj narodnih poslancev je predložilo finančnemu odboru Narodne skupščine poseben predlog o ustanovitvi poljedelske zbornice. Od- več bi bilo navajati vse razloge, zakaj je potrebna taka kmetijska ustanova v naši kmetski državi. 0 tem vprašanju so že toliko govorili kmetski strokovnjaki, zastopniki in organizacije kmetskega stanu, da bi bilo preveč vse še enkrat ponoviti, zlasti ker dobro poznajo ves problem že vsi, ki se zanimajo za narodno življenje. Ker imajo svoje zbornice že skoraj vsi stanovi, pa čeprav so v naši državi maloštevilni, in ker jih bodo v kratkem dobili oni, ki jih še nimajo, prosim g. ministra, da sprejme predlog o do-stavku k finančnemu zakonu za poslovno dobo 1934./35., ki ga je stavila skupščina narodnih poslancev finančnemu odboru. Enako prosim vso narodno skupščino, da glasuje za ta predlog. V drugem delu svojega govora je g. poslanec govoril tt starostnem zavarovanju na kmetih. Večja kmetska posestva se zaradi razmnoževanja prebivalstva delijo na manjše parcele in tako nastajajo v vedno večji množini male kmetije, na katerih se komaj in komaj preživijo velike družine. S tem se poraja nov problem, kako preživljati kmetske starce in starke, ki so izročili svoja posestva svoji deci, ali ki so bili na kmetih zaposleni kot delavci in nimajo svojih lastnih posestev. Ta problem postaja po naših vaseh zelo aktualen in vsak dan nastajajo spori med starši in otroci zaradi prevžitkov in starostne oskrbe. Končno je posl. Koman govoril še o zavarovalnicah proti požaru, ki zlasti s kmetskimi zavarovanji innože svoje kapitale. Izrazil je mnenje, da bi morale državne ali samoupravne oblasti ustanoviti in podpirati take zavarovalnice, ki bi poslovale z lastnim kapitalom. V naši državi poslujejo sedaj večinoma le zavarovalnice s tujim denarjem zaradi česar se odtekajo ogromni dobički v tujino. Tudi vprašanje zavarovalnic je že tako pereče, da je nujno potreben zakon, ki bi urejeval njihovo poslovanje. StvavmcL kvitiha davčne prafesc Pri plačevanju davkov ne razburja davkoplačevalcev samo višina davka (doklad itd.), ampak še bolj način, kako se davek od ljudi izterjava. Način izterjavanja davkov v naši banovini so v razpravi o državnem proračunu ostro, a stvarno kritizirali vsi zastopniki Slovenije. Poslanca gg. Koman in dr. Rape sta govorila o tem predmetu že v splošni proračunski razpravi — glej zadnjo številko našega lista —, v podrobni razpravi pa so se z vprašanji davčne prakse še podrobno bavili gg. poslanci dr. Vošnjak, Zem-ljič, Cerar, Kline, Lončar, Makar, Pahernik in Spindler. Žalibog ne moremo objaviti vseh govorov v celoti, hočemo pa omeniti vsaj njihove glavne misli. Večina gg. poslancev se je pritoževala proti eksckueijam zaradi davčnih zaostankov ali zaradi neplačanega davka. Gg. poslanci so dokazali s številkami, da država nima cd eksekutiv-nih prodaj nobenega haska, kmetje in obrtniki i. t. d. pa imajo ogromno škodo. Korist imajo edinole dražbarji, ki silno ceno kupujejo zarub-Ijene stvari, prodajajo jih pa z znatnim dobičkom. Zato bo treba to prakso znatno spremeniti ali pa ukiniti. Poslanci pa niso kritizirali davčne prakse le negativno, ampak tudi pozitivno s tem, da so pokazali na nove vire dohodkov, ki so dosti izdatnejši kakor pa dohodki siromašnih kmetov. Posl. Cerar je pokazal na milijonske zaslužke rudniških gospodarjev v Mežiški dolini — a koliko takih bogatih virov bi država lahko še našla, če bi vse tuje industrije pri nas pogledala skozi bolj debela očala! S silnimi težavami se morajo boriti tudi »dvolastniki« posestev na naših mejah. Na te nedostatke sta opozarjala poslanca Zemljič in dr. Rape, ki sta ugotovila, da bi se dale vse te neprijetnosti in sitnosti ukiniti brez škode za državno blagajno. Naravnost obupne pa so raznjere v naši Belokrajini, kakor jih je orisal posl. Makar. Če cela vas skupaj kupuje le po eno škatljico vžigalic, tam gotovo za davke ne more biti denarja in tam je umestna samo največja obzirnost do ljudi. Da se ljudje pri nas ne upirajo plačevanju davkov, dokazuje najbolj dejstvo, da je davčna vsota v vseh banovinah zadnji dve leti nazadovala, a pri nas se je celo zvišala! To je ugotovil poslanec Lončar, ki je ostro obsojal tudi davčno prakso v kranjskem okraju. O nedostatkih pri pobiranju trošarine, o zgradarini in o visokih cenah sladkorja in o pomanjkanju živinske soli je povedal poslanec Spindler marsikatero bridko; nič milejše ni posl. Pahernik govoril o naši finančni politiki glede gozdov in lesa. Naši poslanci, ki jim gotovo nihče ne more očitati de mag ,ije ali pa »govorjenja skozi okno« — svoje trdit' e so podprli z dokazi iz prakse! — naši poslanci so govorili! Stvar vlade pa je sedaj, da njihove navedbe in želje upošteva, kar vlada stori toliko lažje, ker država pri vsem tem ne bo prav nič trpela, pač pa znatno pridobila. 2Vez2iz£>i2djarmiti^ jjitler, agent teh veleposestnikov je poslal na deželo stotisoče brezposelnih mestnih naeijonalnih socijalistov, pod pretvezo, da naj služijo gospodarsko uničenemu kmetu kot cenena delovna sila za poljedelsko delo. V res-ijtici pa so se ti novonemški valpeti, s pomočjo od zgoraj kot gospodarji vgnezidili v kmetovo hišo in razpolagajo po mili volji s kmetovim premoženjem in njegovimi pridelki. Vse kar je boljšega zavžijejo sami, črn kruh, krompir in vodo pa milostno prepustijo kmetu, da z njimi obnovi svojo delovno moč. Kdor s tem sistemom ni zadovoljen temu poje bič, ali pa ga zapro v koncentracijsko taborišče. Naš rojak Ivan Kreft je imel v takem taborišču priliko govoriti s prizadetimi, z zemlje pregnanimi kmeti. O svojih doživljajih in vtisih predava y§ak ponedeljek ob 18-30 v radiu-Ljubljana, nakar svoje somišljenike in čitatelje posebej opozarjamo. tmJrsoK t (Sestanek v ftimu Poročali smo že, da se sestanejo ta teden v Rimu avstrijski kancler dr. Dollfuss, ogrski ministrski predsednik Gombos in Mussolini. Temu sestanku so pripisovali politiki veliko važnost in so smatrali, da je naperjen proti Franciji in njenim zaveznikom. Kakor pa zatrjujejo najnovejše vesti, se bo tega sestanka udeležil tudi francoski zastopnik v Rimu. To kaže, da stojimo pred sporazumom med Francijo in Italijo glede bodoče politike v Podonavju. ftlala amltmla bo prizzicrla scv. Rusijo Nemški listi poročajo, da bodo države Male antante še ta mesec priznale sovjetsko Rusijo, nakar bodo takoj imenovani diplomatski zastopniki Male antante v Moskvi in ruski zastopniki v državah Male antante. Temu priznanju bo v doglednem času sledil sklep gospodarskih pogodb, i ' ' " ■ ■ Vse se oborožuje Kljub konferenci za razorožitev, ki bo pa po mnenju najbolj razsodnih državnikov kmalu mirno zaspala, se ne oborožujejo samo države, katerim vsaj navidezno grozi neposredna vojna nevarnost, ampak tudi tiste, ki se nove vojne samo v bodočnosti boje. Tako smo že poročali o oboroževanju Nemčije ih Anglije, ki izpopolnjuje zlasti svoje letalstvo, oborožuje pa se tudi Francija, da bo kos vsaki nevarnosti. , Te dni je francoska vlada sklenila nove kredite za oboroževanje in sicer za utrjevanje severne meje 1175 milijonov frankov, za mornarico 825 milijonov in za izboljšanje letalstva 980 milijonov frankov. 9ovsod. hovuTpciju... Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je pričel ostro borbo proti korupciji v Zedinjenih državah in je postavil pod obtožbo več težkih milijonarjev zaradi prenizkih davčnih napovedi. Obtožen pa je tudi bivši finančni minister Mellon, ker je pri vseh državnih dobavah protežiral samo svoje poslovne prijatelje na veliko škodo državne blagajne. ' "V'. Slivnica pri Celju. Kakor skoraj povsod drugod, tako smo začeli misliti nase in na svoj kmetski pokret tudi pri nas v Slivnici. Ustanovili smo si firuštvo kmetskih fantov in deklet. Občnega zbora, ki se je vršil že meseca februarja, se je udeležilo preko 100 naših vrlih fantov in deklet. K Društvu jih je pristopilo že prvi dan nad 50, kar je za naše fante in dekleta vsega uvaževanja vredno. Občnega zbora sta se udeležila od sosednih društev poleg drugih tudi tovariša Podgoršek in Zdolšek iz Ponikve, katera sta na občnem zboru tudi nastopila in sta v svojih govorih, ki sta jih imela na mladino, povedala mnogo dobrega in zdravega za naš mladinski kmetski pokret. Po končanih govorih so sledile volitve odbora. Za predsednika je bil soglasno zvoljen tov. Konrad Lesjak iz Slivnice, kateri se je ob zaključku za izkazano mu zaupanje vsem prisrčno zahvalil. Društvo kmetskih fantov in deklet v Slivnici je za kraj velika moralna pridobitev, kajti nasprotnikov kmetskega mladinskega pokreta ne manjka v lastnih kmetskih vrstah. Saj se je pokazalo že 14. dan po občnem zboru, da so hoteli ustanoviti neko slič-no društvo, ki naj bi služilo vsaj na zunaj kot neki protiutež našemu napredku, ki ga gojimo samo za složnost in ljubezen do domače grude. Sv. Jurij ob Taboru. Naše društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo od dne 19. februarja do dne 3. marca t. 1. ženski prikrojevalni tečaj, za katerega je vladalo vsestransko veliko zanimanje. Tečaj je vodila priznana strokovna učiteljica gospodična Danica Pugljeva iz Ljubljane. Uspeh tečaja je bil nad vse pričakovanje zadovoljiv. Ob zaključku tečaja je bila prirejena tudi razstava vseh del, ki so jih dekleta za časa tečaja izdelala. Obisk razstave je bil zelo številen in razveseljiv, saj se ljudje kar načuditi niso mogli lepim izdelkom pridnosti in marljivosti naših tovarišic. Da je tečaj tako lepo uspel, gre vsa pohvala in priznanje gdč. Pugljevi, ki se je res potrudila, da je v tako kratkem času dosegla vidne in lepe uspehe. Želja vseh naših deklet je, da bi se priredil tudi prihodnje leto tak ali sličen tečaj. Mnogim je sedaj zelo žal, da se tečaja niso udeležile. Turje pri Hrastniku. Tudi pri nas smo ustanovili Društvo kmetskih fantov in deklet. Fantje in dekleta kažejo za organizacijo veliko zanimanja. Prepričani smo, da bo naše društvo uspevalo, ker vsi čutimo pomanjkanje skupnega delovanja. V kratkem času se bo vršil ustanovni občni zbor. Sedaj šteje društvo 34 članov in članic. Več bomo poročali drugič. Št. Peter na Medvedjem selu. Tukaj se je vršil v nedeljo dne 25. februarja t. 1. ustanovni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet. Predsedniško in tajniško poročilo navaja, da ima društvo skupno 105 članov in sicer 58 rednih — od teh je 19 ženskih — 44 podpornih in 3 ustanovne, da je imel pripravljalni odbor 5 rednih odborovih sej in 4 sestanke. Takoj v začetku se je ustanovil moški pevski zbor, ki šteje danes 25 članov in je imel skupaj 63 pevskih vaj. V času pripravljalnega dela je bil zgrajen društven oder; manjka mu pa še kulis in drugih oderskih priprav. Dramatičen odsek šteje 17 članov; priredil je dva nastopa. Iz blagajniškega poročila je povzeti, da je imel pripravljalni odbor 3559 dinarjev dohodkov in 3521 Din izdatkov. Društvo bo v prihodnjem letu 1. ustanovilo mladinski pevski zbor, 2. ženski odsek in 3. društveno knjižnico. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika Otorepec Janko, za podpredsednika Turnšek Jurij, za odbornike in namestnike pa: Strašek Leopold, šoštar Andrej, Jančič Tilka, Stojan Janez, Zolgar Zofija, Struklec Janez, Turnšek Pavla, Zabav Josip, Cverlin Ivan in Imenšek Marija; za nadzornika Fink Tone in Strašek Josip; za delegate Otorepec Janko, Turnšek Jurij in Strašek Leopold. Zborovanju je prisostvoval tudi predsednik Zveze tov. Kronovšek in tov. Sottler iz Rogaške Slatine. Oba sta želela društvu uspehov zdravega in krepkega razvoja. Zborovanje se je vršilo v najlepšem redu, udeležilo se ga je nad 80 članov, članic in njih staršev. Vladala je velika pozornost na vsa izvajanja. Mi gremo naprej! Dobrunje. Društvo kmetskih fantov in deklet v Dobrunjah priredi v šoli v Sostrem tridnevni vrtnarski tečaj. Vršil se bo 21., 22. in 23. marca, vsak dan od 1. do 5. ure popoldne. Tečaj bo vodil in predaval vrtnarski strokovnjak g. Josip Štrekelj iz Ljubljane. Tečaj bo teoretičen in praktičen ter je brezplačen. Vabimo vse tiste, ki se bavijo s pridelovanjem zelenjave, da se tega tečaja udeleže. Studenice pri Poljčanah. V nedeljo, 18. marca t. 1. se bo vršil ustanovni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet in sicer ob pol 8. uri zjutraj. Vabimo vse fante in dekleta iz cele okolice, da pridete na to zborovanje kmetske mladine, da boste spoznali namen in cilje naše mladinske organizacije. Fantje in dekleta, združimo se! Vojnik—škofja vas. Društvo kmetskih fantov in deklet Škofja vas in drž. meščanska šola v Vojniku prirede v nedeljo, dne 18. t. m. ob 15. uri v Narodnem domu v Celju skupni »pevski in tamburaški koncert«, pri katerem poje 40 gojencev drž. meščanske šole iz Vojnika. — Po koncertu se bode igrala veseloigra »Trije očetje ali Stari grehi«. — Prijateljem lepe pesmi. godbe, smeha bo vsestransko ustreženo. — K obilni udeležbi vsi vljudno vabljeuil Udeleženke prosvetno-organizatoričnega tečaja, ki se je z odličnim uspehom zaključil 13. t. m. »opisi Draniljc. V nedeljo, dne 4. marca je imela tukajšnja krajevna organizacija JNS svoj občni zbor, ki sta se ga udeležila narodni poslanec g. Prekoršek in sreski načelnik g. Vidmar. Zbo-rovalna dvorana je bila nabito polna, kar dokazuje zavednost tukajšnjih prebivalcev in njih pravilno pojmovanje naše nacijonalne politike. Dosedanji predsednik g. Jager Joško je podal poročilo o delovanju organizacije v minulem letu, iz katerega je razvidno, da si naša stranka čim dalje bolj utira pot med kmetskim življenjem tukajšnjega okraja. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika župan Mastnak Franc, v odbor pa Zdolšek Franc, Povh Vaclav, Jesenek Blaž, Stojan Jožef, Jager Joško, Kačič-nik Martin, Jesenek Andrej, Mlakar Josip in še več zavednih kmetovalcev. Po občnem zboru je povzel besedo narodni poslanec g. Prekoršek, ki je uvodoma spregovoril o zadnjih občinskih volitvah, katere so pokazale osamljenost nekdanjih političnih hujska-cev. Podrobno je razpravljal o zakonodajnem delu narodne skupščine, zlasti o uredbi o zaščiti kmeta in o javnih delih, orisal je velik pomen balkanskega pakta, govoril o naših gospodarskih razmerah z ozirom na slabe posledice razvrednotenja denarja, o uvozu in izvozu ter o obveznem plačevanju davka, čigar izterjava pa ne sme biti dosledno kruta. — Navzoči so z največjo pozornostjo sledili izvajanjem svojega poslanca ter se tako seznanili z vsemi perečimi vprašanji, tičočimi se javnega gospodarstva in politike. Za njegovo izčrpno poročilo so mu bili vsi prisotni hvaležni ter so mu izrekli popolno zaupanje za požrtvovalno in uspešno delo, ki ga vrši v korist kmetskega stanu. Stavljenih je bilo več vprašanj, na katera je dal deloma g. poslanec, deloma g. sreski načelnik potrebna pojasnila. V imenu navzočih je stavili župan g. Mastnak naslednje predloge: Najvažnejša pol kilometra dolga občinska cesta naj se uvrsti med banovin-ske ceste, odnosno naj se da potrebna podpora za njeno vzdrževanje. Carina na galico naj se odpravi, odnosno zniža. Izposluje naj se prodaja cenejše soli. Zgradarine naj bodo oproščeni oni posestniki, čijih najemniki le z delom odslužujejo najemnino. Gospod poslanec je obljubil, da se bo zavzel za te predloge na odločilnih mestih. Zborovalci so se razšli v zavesti, da imamo na vodilnih mestih može, vredne našega zaupanja. Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi dne 17. marca t. 1. enodnevni sadjarski tečaj od 8. ure zjutraj do 17. ure popoldne s sledečim programom: 1. 0 splošni potrebi zasajevanja primernih zemljišč (njivski, travniški in obcestni nasadi); 2. izbor vrst in sort sadnega drevja in sajenje; „ 3. obrezovanje in čiščenje starih sadonosni-kov, škropljenje sadnega drevja; 4. spomladansko cepljenje. Sv. Jurij ob j. žel. V torek in sredo 20. in 21. t. m. se vrši na kmetijski šoli v Sv. Juriju ob juž. žel. dvodnevni tečaj za saditev in obrezovanje sadnega drevja. Vabijo se zlasti mlajši gospodarji. Tečaj se začne oba dni ob pol 9. uri. Kdor želi prehrano in nočišče, naj prijavi prej z dopisnico ali pa vsaj zjutraj istega dne, oboje stane Din 12'— celodnevno. Vlom na Vrhniki. Preteklo sredo zjutraj so opazili uslužbenci veletrgovca g. Kunstlja na Vrhniki, da so vrata v poslovne prostore odprta. Ko so pogledali v pisarno, so pa našli železno blagajno navrtano in razdrto s »svinjsko nogo«, iz blagajne pa so neznani svedrovci odnesli 50.000 dinarjev v gotovini. Pristopajte h Kmetijski Matici. Hadic O sodobni Nemčiji predava v radio Ljubljana vsak ponedeljek ob 18.30. gospod Ivan Kreft, ki je več let živel med Nemci in katerega so ob nacionalno-socialistični revoluciji zaprli v koncentracijsko taborišče. fopodaafoo Tridesetletnica mlekarne na Vrhniki Na vrhniški mlekarni je zaplapolala v nedeljo, dne 4. t. m. narodna trobojnica. Mlekarska zadruga je praznovala tega dne 301etnico svojega obstoja. Blagopokojni župnik čast. Matevž Sušnik je zbral pred 30. leti na Vrhniki in v okolici 122 kmetovalcev, ki so takrat ustanovili zadrugo. Danes šteje zadruga 650 članov, ki so prinesli v minulem letu v mlekarno nad 900.000 litrov mleka, kar je zneslo v denarju nad 1 milijon 250.000 Din. Vrhniška mlekarska zadruga nima le najpopolnejšo ementalsko sirarno v naši deželi, ampak tudi zbor zavednih zadružnikov! Priznati moramo, da ni niti ena naših mlekarskih zadrug v teku zadnjih par let tako napredovala v izdelavi ementalskega sira, kakor je ravno vrhniška. Da je prišlo do tega uspeha se mora članstvo zadruge zahvaliti samo svoji upravi, ki je vpeljala najstrožjo kontrolo mleka v mlekarni sami, poleg tega pa še posebno hlevsko kontrolo. Na Vrhniki se torej ne plačuje mleko samo po tolšči, ampak po splošni uporabni vrednosti, tako, da se deli v 3 razrede in se v tem razmerju tudi plačuje. Višek svoje zadružne popolnosti pa so pokazali zadružniki pri letnem obračunu. Tekom leta se je plačevalo mleko na račun po Din 1-25, koncem leta pa je prestalo še 10 para na liter. Uprava jc sedaj sklenila pozvati kmetovalce, da puste polovico prihranjene vsote od 84 tisoč Din za nakup parnega kotla, za ostalo polovico pa, da vzamejo sira. Če tudi vedo člani, da niso bile to zadnje zlate rezerve, so takoj pristali na željo uprave. Pripomnimo še, da mlekarska zadruga na Vrhniki ne prosi nikoli javne denarne podpore. Nad 1 in pol milijona Din vrednosti, ki jo mlekarna predstavlja, je trud SOletnega dela dobrih zadružnikov. P. Male, f>©Ien/ci 1 Vam priljubljene vošenke, baumanovke, kanatke in renete, kakor tudi črnivke, tepke in mošnice. Orehe in vseh sort druga sadna drevesa nudim po najugodnejših cenah. Zahtevajte ponudbe in plačilne olajšave. Drevesnica NIKO STRMLJAN, Tanetiše, pošta Litija. Štrajk Pred mesecem dni so stopili hrvaški kmetje v štrajk radi prenizke cenemleka. Prekupci posebno pa oni večji, kot lastniki zagrebških mlekarn so se kmetovalcem p.-■>' ni industriji. Miši so uničile denar posestniku Francu Kosu v varaždinski okolici. Mož je shranil nekaj tisočakov v lesen zaboj, ki so ga pa miši preglo-dale in tisočake razgrizle. Samomor zapostavljenca. Kovač Leopold Pi-tovšek iz Mizovce pri Trebnjem si je vzel življenje, ker mu mati kot nezakonskemu sinu no le ni hotela dati domačije, ki jo je-'bila namenila mlajšemu svojemu zakonskemu otroku, ampak mu tudi ni hotela dati zapisati dosmrtnega vžit-ka kovačnice v domači hiši. Prodaja sadnega drevja in lepotičnega grmičevja se vrši od 10. t. m. naprej na trgu pri Sv. Jakobu in ne več na Krekovem trgu kakor doslej. Mestno tržno nadzorstvo. Visoka starost. V Drakoncih pri Mali Nedelji v Slov. Goricah je te dni umrla posestnica Terezija Košarjeva v starosti 98 let. Podkolesa Tlak« je prišel po nesreči finančni Stražnik g. Franc Fugger, stanujoč v Domžalah; Vlak mu je zdrobil obe nogi. Sreča v razredni loteriji. G. Vegelj Jože, posestnik in mlinar na Gorenji Pirošici pri Cerkljah na Dolenjskem, je pred S leti zadel v razredni loteriji 125.000 Din, sedaj pa še 70.000 dinarjev. Naj mu bo sreča še nadalje mila! t Za 10.000 dinarjev saharina je zaplenila pretekli teden ljubljanska policija ženi nekega čevljarja iz Maribora. Podružnica Zveze absolventov kmetijskih šol Ljubljana ima redni sestanek v nedeljo 25. marca t. 1. na ekonomiji g. Koslerja, Lipe na Barju. Zbirališče v Ljubljani ob pol 2. uri pri tov. Ceš-novarju, Dolenjska cesta 3. Tovariši, pridite gotovo, da se skupno pogovorimo o važnih društvenih in dnevnih vprašanjih. Roko je zmečkal stroj 221etnemu delavcu Hočevarju v papirnici v Vevčah pri Ljubljani. Davek na »kolesa«. Pri davčnem uradu za ljubljansko okolico se je pretekli teden prijavilo okoli 12.000 kolesarjev, da plačajo predpisani davek po 20 Din za kolo. Računajo, da je v Ljubljani in okolici približno 25.000 kolesarjev, ki bodo plačali pol milijona dinarjev kolesarskega davka. Ljubljanski mesarji se uče delati klobase. Pod okriljem Zbornice za TOI v Ljubljani so priredili pretekli teden prekajevalci mesa poseben tečaj za moderni način izdelovanja klobas in podobnih mesnih izdelkov. Tečaj je vodil nemški strokovnjak Theis. Mi takim tečajem ne nasprotujemo, ker je vedno dobro, če človek kaj zna; radovedni pa smo le, če zna narediti nemški gospod strokovnjak pravo, pristno, kmečko »kranjsko« klobaso, ki je — vsaj nekdaj — slovela skoro po vsem svetu! Videm—Dobrepolje. Živinorejska selekcij-ska zadruga bo imela svoj 6. redni občni zbor v nedeljo, dne 18. marca 1934. ob pol 8. dop. v prostorih Narodne šole na Vidmu. S tem so vabljeni vsi člani, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. E. Stoklas: Ugovori proti štajerski kokoši in njih tehtnost Kakor znano, širi kr. banska uprava zadnja leta v Drav. ban. potom svojih ustanov in potom sreskih kmetijskih referentov našo autohtono, t. j. domačegrudno selekcionirano štajersko kokoš. Proti razširjevanju te odlične kokošje pasme so se tekom letošnjega leta v dnevnem časopisju pojavili razni pomisleki in ugovori. V dotičnih člankih napada neki dopisnik štajerko ter se ob enem zavzema za leghorn-pasmo. Dasi je te članke, s katerim se hočeta omalovaževati štajerska kokoš in delovanje kr. banske uprave oči-vidno napisal perutnina r — začetnik, vendar bi ti ugovori, čeprav prihajajo le od nezadostno poučenega posameznika, vkljub temu lahko zavedli nepoučeno javnost v zmotno naziranje, da štajer-ka ni primerna kokošja pasma za naše kmečke prilike. Vsled tega je umestno in koristno na podlagi neizpodbitnih dejstev in dokazov nepristransko in objektivno informirati javnost, zlasti naše kmečke perutninarje o tej pasmi, ki se ji predvsem očita sledeče: 1. Da ni dobra nesnica, ker baje zaostaja v nesnosti za legliornom in drugimi pasmami. 2. Da so njena jajca »prelahka«. 3. Da so ta maloštevilna in prelahka jajca slabo valilna in končno, 4. Da so piščanci šibki. Glede navedenih ugovorov moremo na osnovi obilnega in dokumentiranega gradiva dokazati vsakomur, kdor se za to resno zanima, da so ti ugovori brez vsake podlage in neresnični, v kolikor se nanašajo na selekcionirano štajersko kokos, katera se goji v rejskih središčih, kontrolira.lih od kr. banske uprave. Otrok se je sežgal na štedilniku. Komaj dveletna hčerkica nekega rudarja pri Rajhenburgu je te dni sedela v zapečku nad štedilnikom. — Otrok pa je najbrže zadremal in v dremavosti je padel na razbeljen štedilnik. Predno je prišla pomoč, je bilo dekletce že tako opečeno skoro po vsem telesu, da je takoj po prevozu v bolnico umrlo. Ker dobro prija, zato staro in mlado rado pije Kathreiner Kneippovo sladno kavo s Pravim »Franckovim« dodatkom! Vesli iz svelcL Dolga brzojavka. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je prejel za svoj rojstni dan od hvaležnih državljanov nad 1 milijon pismenih in 300.000 brzojavnih čestitk. Med brzojavkami je imela ena 13.800 besed in 40.000 podpisov. Za odpravo te brzojavke so potrebovali dva dni! Nad 2 miljardi čeških kron dolgujejo podjetniki na Češkem okoli 4000 zidarskim mojstrom, ki so podjetnikom zidali hiše na kredit. Star ženin. Pred nekaj leti je zaslovel po vsem svetu neki Zoro-Aga kot najstarejši človek na svetu. On sam trdi, da je star 160 let. Ta »mladenič« se hoče sedaj baje poročiti z neko 40 let staro žensko. Čudno vreme v Ameriki. Preteklo nedeljo so imeli na zahodu Zedinjenih držav (v San Franciscu) do 30 stopinj vročine, v Newyorku je pa zapadel sneg precej na debelo. Največje orgle na svetu so nedavno izgoto-vili v Sidneju, glavnem mestu Avstralije. Orgle imajo 140 registrov in okoli 10.000 piščali. Na orgle se da igrati ali na posameznih delih, ali pa na cele orgle; za igro na cele orgle je treba 5 organistov. Orgle imajo 5 mehov, ki jih goni elektrika. Igrati morejo na orgle le pri odprtih oknih, ker bi šipe sicer popokale. Parni motor za letala. Neka velika nemška tvrdka je začela izdelovati namesto dosedanjih bencinskih motorjev za letala parne motorje, ki niso tako nevarni zaradi eksplozij kakor motorji na bencin. Poskusi so se dobro obnesli. Omenjena rejska središča se nahajajo pod stalnim nadzorstvom strokovnjakov kr. banske uprave. Pasemsko blago iz teh rejskih središč, t. j. petelini, jarkice in valilna jajca morajo odgovarjati vsem pogojem predpisanega standarda in le tako blago se oddaja in širi v plemenske svrhe med narod. Rejska središča, katera niso bila pri te mdelu dovolj vestna, so se izključila ter se nadzor od leta do leta poostruje. Druga je stvar s štajersko kokošjo, katera se nahaja deloma kot taka degenerirana, deloma pa pomešana z ostalimi pasmami na naših dvorcih. Ta le še po imenu »štajerka« ni selekcionirana in od te neodbrane in degenerirane kokoši umevno ne moremo pričakovati in zahtevati visoke nesnosti, jajc dovoljne težine, hitro rastnih in krepko se razvijajočih piščancev. Istotako najdemo na naših podeželskih dvorcih degenerirane rodajlende, plimetke, leghornke itd. Vendar nobeden pametni in izkušeni perutninar ne bo podtikal selekcionirani in visokovredni pasmi slabih lastnosti, katere je opazil pri posameznih izrodkih dotične pasme. Glede nesnosti in težine jajc prava domača selekcionirana štajerska kokoš v ničemer ne zaostaja za drugimi kokošjimi pasmami. Na priporočilo znanega strokovnjaka za perutninarstvo, g. ing. Borisa Wenka, živinorejskega referenta kr. banske uprave, sem dne 27. novembra t. 1. v druž1 i perutninarjev obiskal nekoliko rejskih središč selekcionirane štajerske kokoši v okolici Maribora, v svrho proučavanja. Najpoprej smo si ogledali vzorno kurnico g. E. Birtiča, pos. v Mariboru, na Brodu. Kurnica je izdelana po načrtu višjega veterinar, svetnika g. F. Pirnata. J. praktična, higijenska, ter pripravna za gojitev do 60 komadov. Kokoši, lepo izenačene živali (5 petelinov, 40 kokic in 5 ka-punov) so se vkljub hladnemu jutru in snegu Tudi v Franciji vlada brezposelnost. Francija gospodarske krize dolgo ni občutila tako kakor druge dežele. Sedaj pa narašča brezposelnost tudi v tej bogati deželi in je število brezposelnih narastlo do konca januarja t. 1. že nad 300.000. Rešeni ribiči. Poročali smo že, da je na veliki ledeni plošči, ki se je od celine odtrgala, splavalo daleč proč od obrežja Kaspiškega morja (v Rusiji) okoli 400 ribičev. Sedaj poročajo, da so vse ljudi rešili iz njihovega nevarnega položaja. Najmanjšega ptička na svetu so našli raziskovalci na otoku Haiti. To je majhen kolibri, ki ni večji kakor naša čebela. Tudi pritlikavci se organizirajo. Na Ogrskem živi skoro 300 oseb, ki jih prištevajo med pritlikavce. Ti se hočejo sedaj organizirati, da bodo lažje dosegli svoje »pravice«. Pritlikavci hočejo imeti n. pr. polovično vožnjo na železnicah, potem dovoljenje, da si smejo zidati hiše z nizkimi sobami in podobne stvari. Vohunstvo v Nemčiji. Veliki ameriški list »Newyork-Herold« poroča, da so pretekli teden prijeli v Berlinu sina nekega generala zaradi vohunstva in še več drugih mladičev iz »odličnih« rodbin. Nemško časopisje o tej aferi baje ne sme nič poročati. Krmo iz lesa so začeli izdelovati v Nemčiji. Poskusi so se prav dobro obnesli. »Krmo« izdelujejo iz svežega lesa in žaganja. Izdelovanje nadzoruje ministrstvo za kmetijstvo, ki izdaja potrebna dovoljenja v prvi vrsti zadrugam, da regulira na ta način ceno umetnih krmil. Nad 400 potnikov je utonilo ob potopu velikega rečnega parnika blizu mesta Kantona na Kitajskem. Nesreča italijanske ladje. Na Črnem morju blizu rumunskega mesta Konstance se je potopil italijanski parnik »St. Antonio« vsled strašnega viharja. Ladja se je prelomila na dvoje. Več mornarjev je utonilo, tisti pa, ki so preplavali do obale, so vsled mraza in napora v bolnišnici pomrli. nahajale zunaj na prostem, pod večjim drevjem. So zdrave in utrjene, imajo lep prostor za gibanje, ter sem dobil vtis, da se res goje po vseh pravilih. Izvaja se nesna kontrola. Povprečna letna nesnost 156 jajc, teža jajc od 58 do 64 g. Posestnik ima praktično shrambo za jajca s pripravo za obračanje istih, dobre napajalnike in krmilnike. Kurnica sama je iz desk, impregnira-nih s karbolinejem, prevlečena na zunaj s strešno lepenko ter je opremljena s potrebno ventilacijo. Po zatrjevanju posestnika je kurnica poleti hladna, pa tudi v najhujši zimi topla dovolj, ker temperatura v njej ne pade izpod 2° C. Gojitev štajerke je pod stalnim strokovnim nadzorstvom višjega veterinarskega svetnika g. Pirnata. Vsled tega je podana garancija za uspešni razvoj in napredek tega rejskega središča. V naslednjem rejskem središču g. Martina Esiha v Pobrežju pri Mariboru, Nasipna ul. 14, smo si ogledali okoli 60 kokoši (od tega 12 starih, ostale mlade) ter 3 peteline. Kurnice prav dobre. Nesna kontrola se izvaja. Povprečna nesnost 190 jajc, povprečna teža jajc 65 g. Teža prvih jajc od mladih kokoši od 54 g (nekoliko komadov), za tem se teža jajc dviga do 65 g in celo 68 g, v poedinih primerih pa celo do 72 g. Najvišja nesnost jerebičarke št. 8 znaša jajc 258! Najzanimivejše od vseh pregledanih je brez-dvomno rejsko središče g. in ge. Kuhn-Tausch v Razvanju pri Mariboru. Je eno izmed najstarejših kokošjerejskih središč štajerke v Dravski banovini in najbolj poučnih. Kokoši se goje siste-njatski po vseli načelih moderne kokošjereje. Z gojitvijo štajerke jff pričel pokojni g. dr. Tausch, ki je vodil nesno kontrolo nepretrgoma že od leta 1902 naprej. Torej celih 31 let, česar menda ne najdemo nikjer drugod v Dravski banovini, najmanj seveda pri ostalih kokošjih pasmah. (Nadaljevanje sledi.) Samomor milijonarja. V Novem Sadu si je prerezal žile sin znanega lamošnjega milijonarja Dundjerskega. Med Češkoslovaško in Sovjetsko Rusijo baje prično v kratkem pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. 5000 ameriških fabrikantov se je priglasilo novo ustanovljeni izvozni banki z željo, da hočejo stopiti v trgovski stik s sovjetsko Rusijo. Angleška vlada je prepovedala nošenje žr-nih srajc, ker so te povzročale samo pretepe med fašisti in njih nasprotniki. V japonski vojski se kaznuje po novem posebnem zakonu vsaka najmanjša komunistična propaganda s smrtjo. Ameriška vlada je dovolila 60 tujim državam, da smejo uvoziti v Zedinjene države tekom meseca marca nič manj kot 8 milijonov galon vina in žganja. Nove uniforme bodo dobili italijanski vojaki. Vojaki bodo nosili poslej odprte suknje in mehke ovratnike. Tudi pokrivala bodo mehka. Planinski lovci pa bodo še nadalje obdržali svoje stare uniforme. Top je razneslo pri strelnih vajah v Ploest/i-ju v Rumuniji. Dvanajst vojakov je ubilo, več pa je težko ranjenih. Kuga v Indiji je zahtevala tekom zadnjih par mesecev skoraj 3000 človeških življenj. Gandhi, znani voditelj in buditelj indijskega naroda, se namerava umakniti iz političnega življenja, ker mu njegovo rahlo zdravje baje ne dopušča, da bi nadaljeval borbo proti angleškemu imperializmu. Da bo prej mir zahteva francosko vojno zrakoplovstvo od parlamenta izreden kredit nič manj ko 3 milijarde frankov. Kvote za izseljence ne dovoli ameriška vlada nobeni evropski državi, ki ni pravočasno plačala zapadlih obrokov vojnih dolgov. Na posledicah avtomobilskih nesreč je izgubilo življenje v Ameriki tekom lanskega leta 35.000 ljudi. Nad en milijon pa je bilo ranjenih. Beograjska mestna uprava je imenovala eno izmed novih ulic »Ulica Stjepana Radiea«. 150 tekstilnih tvornic je ustavilo delo v Angliji, ker so zaloge blaga prevelike. Delo bo počivalo 1 teden. Prizadetih je okoli 50.000 delavcev. Nova ležišča zlata so odkrili v južni Afriki. Ležišča obsegajo 160 kvadratnih kilometrov površine. Češkoslovaška republika ima 850.000 brezposelnih. Velika tvorniea olja v Wiittenbergu v Nemčiji je pogorela, škodo cenijo na 1 milijon mark. V Avstraliji, ka je precej razsežna, po dosedanjih računih ni za več ljudi prostora kakor za kakih 20 milijonov, ker je dežela skoro sama puščava. Stari samci. Nemški Usti poročajo, da živa v vasi Vrba« v Makedoniji okoli 400 ljudi, med temi je 15 nad sto let sitarih moških, nad 80 let pa jih je starih 39. Od stoletndkov pa je bil samo 1 oženjen, od 801etnikov pa 3! Scc dio za važnejša poročila od 18.—25. marca 1934. Nedelja, 18. marca. 7.45: Vinograd spomladi (ing. Zupančič Ivo) — 10: Iz zapiskov delavskega reporterja (Ivan Vuk) — 10.45: Ob 5201etnici poslednjega ustoličenja na Go-sposvetskem polju (Vladimir Puc). Ponedeljek, 19. marca. 7.45: Naše planine in planšarstvo (ing. Pire Alfonz) — 8.30: Obrtniško predavanje (Ivan Mihelčič) — 16: O napravi umetnih travnikov (ing. Sadar Vinko). Torek, 20. marca. 11: šolska ura. Potovanje v Indijo (ing. Ferdo Lupša) — 19.30: Buddha in Buddhizem (ing. Ferdo Lupša). Sreda, 21. marca. 19: Vzgoja naše šolske mladine in starši (Pavel Kreutzer) — 19.30: Literarna ura: Kitajska lirika (Avgusta Danilova). četrtek, 22. marca. 18: Predavanje o gluhonemi deci (Vilko Mazi) — 19.30: Pogovori s poslušalci (prof. Prezelj). Petek, 23. marca. 18: O gluhonemi deci (Vilko Mazi). Sobota, 24. marca. 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber). Sejmi 18. marca: v Krškem, Trebeljevem, Begunjah pri Cerknici, Brusnicah, Guštanju, Ptujski gori. 19. marca: Vinici, Zdenski vasi, št. Ilju pri Ve- lenju, Marenbergu, Štrigovi, Čakov-cu, Rovtah, Kostanjevici, Dolskem, Jesenicah, Sevnici, Ločah, Sv. Križu. 99 črne detelje, lacevnc, vsahevvslna ivavnala semena, pese, gvahcrc, semenski cves dobi le v zanesljivi kahevesli pri €honem", £jubljana9 EoIcdveFS^a 7 d 20. marca: Sv. Trojici v Slov. gor., Kočevju, Igu, , Javorju, Bogojini, Dravogradu, Mo. ravčah, Metliki. 21. marca: Sv. Ožbaltu, Vel. Pirešci, Smarjeti, Rogatcu. 22. marca: Zagorju, Grahovem, Artičah, Turni* šču, Šmartnu ob Paki. 23. marca: Št. Gothardu, Cerkljah, Bruniku, Cerkljah pri Krškem, Sp. Gorjah* Braslovčah, Slov. Bistriti, Ormožu, Lembergu. 24. marca: Vel. Mraševem Valuta 1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira Din 34-20 Din 13-60 Din 11-10 Din 175— Din 2-25 Din 1-43 Din 2-94 Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaijne odredbe dodati še 28Yi% na ime >prima<. Avstrijski šiling se je dvignil na 8'95. Vrednostni papirji 21/ž°/o Vojna škoda 7°/o investicijsko posojilo 7°/o Drž. hipotek, banka 6°/o begluške 4°/o agrarne 7°/o Blair posojilo 8°/o Blair posojilo Privilegirane agr. banke Din 315-320 Din 72—74 Din 60—61 Din 53—54 Din 36—37 Din 51—52 Din 52—54 Din 254—256 Iržnc cene v Dravski banovini Voli, žive teže, I. vrste 1 kg Din 4-— do 4'50 Voli, žive teže, II. vrste 1 kg Din 3 — do 350 Voli, žive teže. III. vrste 1 kg Din 2-— do 3— Krave, žive teže. I. vrste 1 kg Din 2-— do 350 Krave, žive teže. II. vrste 1 kg Din IDO do 2"50 Teleta, žive teže 1 kg Din 4-— do 5-50 Prašiči, debeli, živa teža 1 kg Din 7-— do S-— Prašiči, debeli, zaklani 1 kg Din 10-— do 11—■ Prašiči, 3—4 mes. stari 1 kom. Din 200-— do 350-— KokoSi 1 kom. Din 18-— do 25-—i Piščanci 1 kom Din 15-—do 20"— Pridelki: P«enica domača 100 kg Din 125'— do 140-— Rž 100 kg Din 100-— do 125— Oves 100 kg Din 90-- do 100 — Koruza stara 100 kg Din 115'— do 125-— Koruza umetno sušena 100 kg Din 105 — do 110 — Ječmen 100 kg Din 100-— do 110-—! Ajda 100 ka Din 115'— do 125-— Fiž' 100 ka Din 250"— do 290-— K.ompit 100 kg Din 60 — do 70"— Jabolka 1 kg Din 3-— do 'r— Hruške 1 ke Din 4-— do 6— Slama 100 kg Din 30-— do 40 — Mleko 1 liter Din 2-— do 250 Smetana 1 liter Din 10-— do 13-— Sir 1 kg Din 16-— do 22-— Surovo maslo 1 kg Din 20-— do 24--i Gobe, suhe 1 kg Din 40-— do 50— Seno sladko 100 kg Din 40-— do 50— Drva za gorivo, trda. 1 kub. m Din 80— do 120-— Drva za gorivo, mehka. 1 kub. m Din 60-— do 80-— Kmolsha posojilnica ?S£Mhe rcg. zadteuga z neomejene zaveze v Ljubljani, Izseva (dunajska) cesta IS (v lastni palači) obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka Rentni davek plačuje posojilnica sama Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge narastle na nad Din 280 milijonov izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „ Carski pirhi 15. marcej bodo v Parizu prodajali na javni dražbi carske pirhe, ki jih je izdeloval zlatar Paberger v Petrogradu. Ta zlatar je namreč 1. 1881. poklonil tedanjemu carju Aleksandru III. pirh, ki je bil narejen iz /Jata in emajla. Pirh se. je dal odpreti, v sredini pirha pa se je nahajal »rumenjak« iz zlata. Pa. tlidi zlati rumenjak se je dal odpreti, v rumenjaku pa je bil vdelan zlat piščanček. Ta pirh je bil carju tako všeč, da je ukazal vsako leto izdelati po en tak »pirh«. Ta navada se je ohranila tudi še pod naslednjimi carji. Pirhe so zbirali v posebni zbirki, to zbirko pa bodo sedaj prodali v Parizu na javni dražbi. Čudna morska pošast Ni še dolgo tega, ko se je svet razburjal zaradi neke čudne morske živali, ki se je bila pojavila v Lochnessu na škotskem. Sedaj pa poročajo o novi morski živali, ki jo je morje vrglo na suho pri francoskem mestu Cherbourg-u. Truplo te živali je dolgo 8 metrov, in je modre barve, vrat je dolg 1 meter, glava pa je zelo majlma. Neki ljudje trdijo, da je to tista žival, ki je cele tedne »strašila« na Škotskem. Splošno ugotavljajo, da je taka žival bila doslej še popolnoma neznana in iz tega sklepajo, da žive v morskih globinah še bitja, o katerih se nam še niti ne sanja! Pristopajte h Kmetijski Matici. Pravila za pivce V naši deželi »ga« radi pijemo in izdatki za alkoholne pijače dosegajo pri nas menda več sto milijonov. Uživanje alkoholnih pijač pa človeku rado škoduje, če ne ve, kako naj pije. Posebna navodila za pivce je objavil te dni v nemškem znanstvenem tedniku »Die Umschau« (Razgled) profesor dr. Schmidt, ki pravi: »Ne pij alkoholnih pijač nikdar na prazen želodec! Predno začneš piti, jej obilno, pa ma-gari samo suh kruh. Pij pa vselej počasi in s pametjo! Kolikor bolj je želodec poln in kolikor bolj počasi piješ, toliko bolj počasi posrkava želodec tudi alkohol in toliko bolj počasi se nabira alkohol v krvi; to pa je za zdravje in za dobro počutje merodajno.c Trgovski vajenec iz poštene kmetske hiše se sprejme. — Naslov v upravi lista. Za spomladansko zdravljenje čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANINKA —ČAJ—BAHO VEC. Pristen je le, če nosi: t. zaščitni žig, 2. ime proizvajalca: APOTEKA MR. P,A-HOVEC, LJUBLJANA. 3. paket mora biti vezan in plombiran. Dobiva se v lekarnah in drogerijah, zavojček za Din 20'—. TOREJ ZA SPOMLADANSKO ZDBAVL.TKKJE aarno pravi: „PLAII1KA - ČAJ - BAHOVEC" iz LJUBLJANE Ižeg. poil Sp. br. 76 od 5. II. 1032 vsihvrsilrgmke, uradne,reklam-f^Lne,časopise, knjige, večban ^AMM^-imi HcU hilro in poceni! ^^^^miusk nimy in pcrcemi TISKARNA MERKMR L1U B LIAN A ,G R E GORČIČEVA Si-23 Vžl-2 5 -Sl^Jdngram .Tiskarn^fterkui'. Ce kupujete, nudite, ali prodajate, oglasite KNETStCl LIST! f^zporccamo Vol m najboljše šivalne stroje ter kolesa GR1TZNER Švicarski pletilni stroji DUBIED Igle in posamezni deli za vse sisteme strojev edino le pri tvrdki Jo«. Pclci/nc, .. . - -. Zaloga v Kranju tsjubljana Trgovina Levičnik bliau frančiškanskega mostu ob vodi. Telet. št. 29-18 Brezplačen pouk v vezenju. — Večletno jamstvo. r. z. z o. z. v Ljubljani Kolodvorska ulica 7 Telefon interurban 25-05 (v lastni hiši) Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, iečmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruino krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superlosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitro-foskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekam« „llovaca, Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke. KLOBUKE v najnovejših pomladanskih barvah in oblikah ter razne športne šepite nudi po nizkih cenah mm® bogat^j trgovina klobukov in čepic LJUBLJANA, Stari trg 14 Sprejemajo se popravila Soliilna postrežba Sadjarji ? Nudim vam lepo zdravo sadno drevje našega sadnega istscra, pa tudi razne druge Stranske vrste, ter cepljene breskve raznih sort po zeto zmernih cenah. Drevesca zamenjam tudi za žganje ali vino. Drevesnica G?ai --- Dragomelj. pošta Domžale DEH1R naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI D( reg. zadr. z neomejeno zavezo v UU3UANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica št t Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. šf. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez odpovedi, po 5% pri tromesečni odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—121/, in od 3--41/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—121/, ure. Podružnici: KAMNIK — MARIBOR Stanje vlog: Oin 35,090.006—. Rezerve Dšn 1,200.000"—. Izšla je nova kuharska knjižica za ceneno in tečno hrano iz domačih pridelkov. Cena 10 Din. Naroča se pri B. R., Rožna dolina pri Ljub-Cesta XVII, štev. 20. 482300024853480248484802012348020153530201234802534823485323010248480202010200025348000253234802012348025348480201480202532348320023534823235348532348530023485300234823000201020248482300020202000223485389535302485348534823480100234823020202530048480200000248004823535348 00020901000001010002000100000001020201000201010202010200020002020100