'"¦•'{
St. 37.
V Gorici 10. septembra 1874.
Tecaj IV.
„Ho5a" kh:«ja• vsakiV-tvrtck in velja v jiosto pn'jf-nu ;i:i ;tH v <irtri'"-: na doin
\> let-   ......    :\ -i..".»
IV.} !.*»       ....... :>:;<•
Otvrfc lfta        ...    ., I.""
I'rl »>znanilih in ravuo take pri   „]jt>-alanicah" m> »»la«-ii|»- y« navndnotrisfniinn
••< fcr.. «<•> ¦*>• M^*;fi 1 krsr
7    ........      1 Kr. t
»*   .,   .,    „    ..      '.i km:
CoRamoxnc- sievi'lke se dobivajo po 10 m.U\ov v Gnrici ,»ri Patcrnolliju t Trstr. »; t.>}'i!*<sirnieah „Via del Uolv^inro 17ft" ii« ..Viii'.lplla .¦.M<>i'ri;i i|0"
N'iifocuiua in ilopisi naj sc tdago vrtljiiii poftiljajii pod naslovom; Urod-uijSrvo ozirom.-i upravnijstvo v Patcr-nollijni twkarni v-Grind: — - llokopi»i w ne vracajo¦ dopisi naj so blagovoijno irnnknjf-jo. — Dclalci-m in dnigim ne-prj-moSmro,' se navoPnlnn zni&a, aVo se utflasr- i>r\ ui'i'dnijfttvn.
Glasilo slovenskega politiCnega druStva ger&kega za brambo narodnih pravic.
•.Materijaiizem i slovanstvo"
(Koucc.i
rioveeanstvo ima eno skusnjo voe: zapadno cvrop-->ki jftisjxiilarMVii msuhu j<> miilim posestmkom poiiuhljiv, is. ti i»- dado p'Hiti li« s ti-in, tla hi* zdru/.ijo. Kaj naj bode /. niskim kiin'toni ? V oboe jo jiiIshI,' da jo tniiiu kmctij*.tv<» '/nni'inarji'iin in sicer isb-d kmotiivsko ne-inlnoKti in poscbno zaradi toga, ker torn kiiicttivalcvm nij tulika briga, da bi zemljo /.a wi bodornost obolj->ali. ker *m .si v isW'Sti. da po neknlikem easu mora do-Wo oIhIi'Iuho 7.emlji>ta za slabej** promeniti, Vsled toga je ktimunizen tudi glavni greh proti najviM-mu in ii;iiUitJM»inu l*akt«>»:iu \ zivenji. t'aktorju, ki mi* spndlui-ja k oMu in napredku, namivc pmti ulovc^kfinu cg.d-/tim {*ebien.-Ntii. Z druginii besedami: lilagostanje |H)s:mi»^JM^a rlovfka in ton-j lull skupno I'loveAke dru-/b.- je vuim toliko oasi mogoee, dnktiM' si ji» Most, da \-.is kar si Mim ali z, ilflsilf-i /a>»lir/i, .si M>|>i jirisvnji in >vi>i«» |»ri'im>/«»nj»' d»> iici/iii«'rnusti jiommt/j.
Ti Muvki !^n liili d«dp'» v»»ljavui. daitdancs >«• pa saiai j'o zohrh toltVjo. kfr vidiuio. kak<- f^ui/.cm <'|o-\*"M\u v dva jak<> ra/lii'iia tuljiirja «l"li: v |«r«*ln>^fit» i \ I»reii>j»>.tif. i»a dclalri kajiitalistn .>'>\ra/ij*» in da su in*'j se'.tnj zdruznjojo. ,!¦• iuwi«'d**k J!;gu tifizin rnc^a cirui-
7.31IU.
A )»a* t^oi/tin jt* tudi, ki ijudi k ^ospodarstvc-1 ai /dm/.<>njVin >ili, inajimi- tlc!alu<' inori in inajlmi h.ipitali naj >i> zdruzijo !
Xa Kit<kotii j»* i»'daj tik*» l«»: i'riiuMp, jn kat«!rciu ]* uli('in<ko z*'inlj|i«V >kupm» inn*tj»« vs«'ii obcamtv. nij uapir'ku jxtsuim'sni'pi nasproicii, p(w'.»n(t k«T rnski dfialoi* maiijivoin priilnoildti.iii st'itoJjc •dit'tui, kakiu-z:ip:idni>->>vrupskk di»I-il»*<*. I ii s 11 k t i \ n o .v rnski km»-»t proiiw \siki razd»-iitvi ft»Ji /.••iuljisj?t ker in* m«»-iva<» vt-r]t'ti, da bi ti ljudjf ncrarn».sii niaU'ir:; poscstva pivznalt. In <V bodn diktat pri zapudtiih sost-dilt sp<»-znali na>|cdk»* nial»-«r.» pnM«>tva, 0" bodo vidHi. da po->auie>ni knnfU' pri pr\i slahi I'-iini ali pri liolczni }io-.s»:m-» sn/.t-nj kapitali'sta. potnn UmI% iv\ razd»ditiiv ot>-rinskih */<niiji^' ^»   niunj»- mi«-liii.
Pn n-ru->k;!i s! t\janiii. f » j»* pn'Ccliili. Slownrih. IVIjarih je /dniz •..«. u.»spn.l,u-.s,\i» u/c .iavno v«K-d i^'iusk'jia privatn»« «.i prava razd»'jauo. I'ac pa zaliteva-j<> w za<iriiu" " Tf-;.,i. if»kih ,l:iLr«»"!<>v.i»n»v pus^nnih viu-.;. Tfa/nter- >¦¦ ti. is niskim »«nak-. Pri RiimIj jf> ulndna v na u-<>lia. pri Sri»>>-Hvvatih j a i^ta. familija, toraj ro»l-n'm-ka   Ziidruira.    Aki   '»i   '.din    do-la    ljudskili.   knnr-
Topografija gortske deiele   za 6asa  Rimljanov.
(i>aI|-.» Hi.
Vriiko t'*zje J'.* didoidti. kat»-r»- na^ili uor so na/.i-vah Kimljani ^vojimi im -ni. (ioUtvo j« toliko,' da so karn-sk? i.i jaiskf Alpf li/*- Rimljani tako nazivali, Prvo so imonovali pu Karnih. ki so p«»d njXmi pr^idvali: Mil kodi no drug«' fcvnjV iine il«d)il«. nij ^rotovii. a tczko po Ju-iiju Car-zarju: .srari gt-t-graphi nhranili s<» nam ^e druga imena. Ptolum^j piip (ill \.\ .A sfpten^rionibns an-tem tfrminatnr (Italia) Alpium jugi.s. quae Rhotia« imminent: pra^terwi Por3nis et Oera «"t Carusadio inon-ti^iis. qui sub Xorieo sunt-. In 1. IV. pag. 199: „Oera vow huinilliraa prorsns Alpium pars ost. ubi Carnts ailjungitur, qua unera pfaustris ex Aquilcja ad Xau-portuni develmnt.u Potem razlaganji nij tezko dolouiti, da jo Oera dtnasnji Xanos z bli*znjo Hnisieo, dasiravno so hoteli nekateri tiolak v njej spoznati. Po Ocri ime-novalo se je Ijudstvo Subocrini. katere zgodovinarji sploh za prebivnlce Krasa imajo - Carusadius razlagajo skoro vsi s Krasom. morda zarad podobnosti imen.
Geograph Strabo pise 1. IV. pag. ?07 (317): „Su-pra Carnos Apeninus mons situs est. lUyrico dbversa «t Adriae ut Apeninus Tullum et Phlygadia". Magnus Kiein (Xotitia. Tom. I. Austria CVUieii, eap. VII.) meni,
tij.skili in obrtnijskili sol, bi si> kmetij.stvo pri pravi Ijudstveni tidpiji iicizmi'rno povzdi^uilo. Vlada bi morula pa sodaj vse priskibcti. tla bi si* zomljisra inkakor in' razdi-lila.. Knj pa bi Movi-kn siliio k t'cimi, <la bi v dru/,bi bus Mku dt'lal. kakor bi stun bi! in sain za s<* dobin-k shranil? Kdiuo 1<> cojoizoiu. Parnct bodo po-vodala gluMuarjciii: kolikor boljsc obrinska /.»*mlitsr*:i (d»d(>liij«»t,.. toliku lioljc? bo^ata liodu obi-ina in toraj tudi posamesui. Santo mis<>| na to, mora vsavega spod-bujati. da so b(dj»* in boljc rnidi za plodiinososl obi'in* hh'iin zimilji.si'ii..
l*oU'jr vcdiio iiiiin>.i,i'i<gii so in tnizun«ja razunm jo tu«li i- u t jak<> v.vzcu faktor.
Pri Rusili sc rut slo/uosti, Ijubiv.i'n do doinuun M-.-iijj-. ponos. in patriot izt'iii \cdno sc bmliti mora jo. Kaj jc, todaj ideal, po kutcrcm hrepeni rusko skupuo ffii.spodarstvti pri zcmljiscili ?
haudaiii's jc /(i'mljisiV mi in- do|gu imihu posa-nicsnim v porabo daiio. To jo vKiikiiko napaka, k<>r s tern sc z^ubc vni doliV-ki. katcrc bi pri Kkupucm zoiii-Ijisf'i imcli ; delaine iimC-i so Iihn lako razdvojoms knkor pri nasih knictiii. Xa dru^i stran nijiiia ta zai-asmi iiajoiiisriuu tistili dobirkov. kakor bi bilo hln^o v last-uiiti, kcr najemnik si jo hm'<\, da nij m-posredno v.so za njega in njc»<nc pof.omcc. Trczua paiui't in o«ro-i'/iMii bodotH. riiKki'jfa kmcla pripcljala <lo dclitvo. orj»a-nizacijc di*la : in da si prisvoji pr.ikticnib strojev.
Vsa soscska .skupaj >\ loiiko pnpravi strojev za-polje, rnlatcnjc. mlciije: posamesniku nij to mogoco.
Piodunosna ri-snica, da sknpno in or^anicmo raz-dcljcno deio mno^ili ima stokrat void dobicok no^o ra/.kropljono. bodo ruskega kmcta do t"ga privodila. da lie bode zemljisca vec na k r a t c k »v,as oddajal ne^ro skupno poija obdeloval, obsejal in zel, in po mo-lioi'osti sc le zmlaccno zito in druge poljske pridelk<i iiicj obeinarje raz-lolil. To bdiko pripclje do <i»jra, da sreuja en del d-miaei^a prid'-Ika. katero^a srenjeani no rabij«), skupno produju in za dobieek po tern to kupijo, kar pntrebujei<.. Pri taki razdclitvi delasc prihrani mno-ji«« dcl-dnili moeij in inno|i» eawi. Srenjcaiii imajo po fin inuojfii r.t-a, da Mr naue • citanja in pisanja : mla-dina nij /. iie.-njem prcoblozena, nastanejo dnistva. ki omiko in naj»v« dek pospcMijcjo. .strokeivnjask*' s^ole, ki izufijo sr« jfan • \ mnogovrstnili e!»riiii>kib strokab. Kokodtdei ciii-fi-a istcira oddelka spravijo nckidiko dena-ra skn|»aj, srenja Jim nokoliko poM»di in )xh\] tukaj imajo skupn > lov.irm*.  in to- po/najo   nIim/."^! jrospodarja,
m*-**~
da jc Tullus Tolmin in Phlygadia toliko kot nFlitschcr Boden". Tudi Hit/injicr OIittlieibin«f n de.s hist. Ver. t. Krain 1H.'>.) pajr. (>o upumni. da I'lilygadia spomiuja na Uelee (I>o\cc| in na Hle^as. TuUns mons so spioh ima za Triglav (tako tudi Sprunuer na svojem atlantu). (> je to res. nc move j>omeniti Phy^adia, k».-i je pu-zneje omenjeno, bel>kili <jor nego z vefo gotovostjo se .sine trdili. da se je ono imo oliranilo v gori Blegas nad Loko il.'rtiS metrov).
Se eno ime sporocil nam je dornandes. Ur. pravi da izvira Xatisso a monte Pieis (iz smolene jrore). Ka-knr je bil<» reeeiio, pomenila je Xatisso Soeo v njenem gorenjem toku. A Rimljani u;-so poznali pravega vira fcjoee, nego imeli so Koritnico za vir svojega Xatizona, kci* je Korituiea pri izlivu v .Soro veea, nego poslednja. Po tern takem bi pomenil ..mons Pieisa Predel ali se bolje Mangart (Habji zob). Da so Rimljani goro po smoli imenovali, 5<e ne sm'eino cuditi. «:*? pomislirao, da so bili takrat nasi kraji r. vclikimi somrekovimi, zlasli pa mecesnovimi gozdi obrasteni. Za to pa so imeli Rimljani tudi svojo postajo },Lariee" t. j. „k mecesnu,"
To so kratke vesti o nasej orographiji za casa rimljanskega gospodstva na Goviskem.
IV.
Xajimenitnc-jsi kraj mod mejami Goriskega za ea-sa Rimljanov bila je Akvileja (Oglej), drugi Rim ime-novana. Ko so Rimljani "svojo moe in oblast tudi zvu-naj Itulije (v prvotnem pnmonu)   siriti  zaeeli,  moraia
ki vso dobieke za-sii shmni. VTsak posanmson 61an ?,rt«-je, se ve da, mno«o svnjih duSovnih intelosnih moMj za skupnost, znrudi lega, pa ne ixgnbi Se svnjo 08ob)ie prostoKli, knjii ako bi se Imfl preseliti, bi ga sososka, obeiua odskodovala.
To bi bila. podoba jinpolne slavjanske obeinske zadruge, ideal vise drustvone osobo, ki bi proloterijat in pa gospodnrstvo knpitala odstranila; to hi bila skupstvn, ki bi robstva ne pozualo, vsakega (dorokn za osobo spostovilo, ugonobilo uevoSeljivost inpohlop in neiKiwr* no pospesevalo Ijubezen do bli^njoga, zaupan,ie in bra-tovsko slogo in pmvieo.
To je sieer provee idoalno, pmvi pififltelj, li elovok mora po idealu koprneti; ee ga (udi ne dos(>ze, a v«a.j pot naj pozna, po katcrcin se mil l)li/,titi more.
Vruino se sopot k rnski st'enji, ne taki, ki ima v svoji >ren,fi same ungelee, iili pa same znvedno, omikane -Mano, uego k taki. knkor jft v rosmci, Ru-ski kinet, ki je so l<» po odpravljenji robstva politifino svobodou poKtii), nij so znveibn, on si so slabo pomagii, ako /. njim njegovi predstojniki krivieuo ravnnjo; nit-vadno ne zna lie Mtali lie Jiniti, ne vidi skoro nifi toga, kar se okolo njoga goili; ne liropoiii po dobiekillin bogastvu. ker ne pnznii veliko potreb; tudi nijma no-beiicg-i npanjii; on dela toliko, da so, prezivi—In vou-dnr je ruski kmet obdnrjou elovek, ljubezon do domo-vine je v njem globoko vkoreniujena; vrojeno mu je, da si zeli iniruo zivenje so sosrenjeani, ki so z njim na istem prostorcku zemlje rojeni, ki znjim|trpe in se veseir—in kolikorkrat ga tovarifi obisce, vrata sojinn vselej odprtn kot dobrodoslemu gostu; ponadi mu od vsega najboljse, kar ima: tudi se nij namVil, da bi sVo-jega tovarisa s tern ugonobil, da bi mu po kaki go^ju-fivi poti njegovo premozenje pograbil, saj ta tudi ne more, ker zemljisee je. obeinsko.
Tukaj nam je polje odprto, ki nij se obdelano, a lehko je obdelamo, ker imaino vsa sredstva za to.
Da. so sole, druslva za omiko odrasenih najboljsi pripomoiki za, to, je brezilvomno: a treba bode tudi v visih solah, v ueiteljskih pripravijalnieali narodno go-spodarstvo podiice.vati; da, se eido v ljudskili Sol bode treba govuriti «» pravicah in dolznostiii soobeanov gle-dc skupnega zemljisea, skupnega dela, da se mladinl veepijo moralit'iii nauki. Skupno obdelovauje bi tudi le polagoma zai'elo. V prvom letu naj se le majhen. del obeinskega iemljisea ne razdeli; delo naj se odloei pravieno v enacili dolili, in bas tako tudi pri.ielek.
jim je biti prva skrb, pulastiti se uotranjega zalip j.-.dranskega morja, ob katerem so zivela zarad kupcije "in obrtnosti sloveea Ijudstva Tako so izbrali i.. 182 pr. K. trimoze ..eoloniae dedueendae" in poslali 3000 Latinov- ki se ustanovili naselbino Akvilej^ ob Natizo-uii. L. Ifiy. pride So 1500 novili naselnikov (IJvij XLII. 17). Zaeeriali so skoro enakostraiisk croterokot-nik, ki je ob^egal 53 oralov (po Kanllorjevem izratu-njenji). 'okoliea naselbine, „ager ealouieus," obsegata je 18:5fl milj. Ko je Avgusi¦- .rozSiril ni^je rimske dr-'zave do julskili Alp, naredil .7 • Akvilejo za glavno ta-boribi-e svojih oneracij proti bdznjim ljudstvom. Raz-isiril je mesto za* polovico proti severu, in okinCal je s palacami, hramovi, obeliski, vrti, kipi, studenci, kopelji itd. Vse stavbo bile so veeidol iz nabrezinskega mar-morja. Pomnozili so se prebivalei znatno in Avgnst jimje podeli! drzavljanske pravice. On sam jc bival vce casa v Akvileji, kakor tudi naslednji eesarji. Ko je razdelil ltalijo v deset okrogov (regione), naredil jo Akvilejo za glavno mesto desetoga (ki je segal od Ade do Arsije). "Tudi bojno ladovje dobila jo Akvileja od Avgusta (pri scdanjem Grain).
Glavna ulica (Cardo maxiinns) peljala je skozi mesto od severozahoda proti jugovzhodu,- rezala jo je druga uliea, ki je bila podaljsek venetske ceste, via Aemilia iz Concordije, Via Gemmina drzala je proti . soverovzhodu do mosta cez Natizon, kder so je poteui v dve eesti delila (Po Kandlerji Gzornig, Gorz I. pag. 145 - 106)   Mesto je bilo- se zidovjem obdano in okoh
' Je in osfane najnaravnej* ,u»ot, da se gospodar-si veno ftvenje naslanja na narodni znaeaj. Brezumje hi Mo, ako l>i bi po zapadrio-avropski segi sknpno premo-zenje posaraesnim razdelili. da In tako mali posrstniki kanitalistom v roke pali.
Tudi so ruska zemljisea preobsirna, da Iji je mo-gli obdelovati, ce nij druStev in strojev. Na popisani nacin pa bode sloznost in eut skupnosti od dne do dne rasel. Vsak bode ponosen na svojo obeino; ena obcina bode hoteia drugo prekositi.
In zdruzilo se bode mncgo posammh v e n o g 1 a v n o o s o bo; in resitev socijalnega rasanja bode s komnnizmom pridobljonih zemljiSe, s k o-munizmom dela dogotovljena.—
Dopisi.
lz Reno 7. sept. (Izv. dop.) V36.stev. „tilusau priob-eenje dopis pod imenora: Nekateri Ben&anje." A ti Ben-eanje nijso nic druzega, kakor izmi.sljenn fantazija. Pod tem podpisom tifci farska kuta naSega naizmotljivega Marka. Kako lepo hi on z izmisljenimi podpisi ljudi slepil, ako bi ne vedeli, Sigavo je tisto strupeno pero, ki nijraa druzega namena. kakor prupir in razpor mod ljudmi delati.
V omenjenem dopisi pravi g. dopisnik: .Mi spoS-tnjemo g. kaplana ter ga poznamo za gostoljubnega in v obeonjn splob prijaznega i. t. d." Ne-vo da Kekateri ga imajo za gostoljubnega, katerib zna on z svojim pri-lizovanjem na svojo stran pridobiti. a koliko jib je ta-kih ? i«o je treba lehko Vain jih na prste seStejem, in se ti so Jo kaksni ubogi tepci; vcljavni mozje,-reuski obeinarji, pa nofejo po njegovem kopiiu ravnati, zararii toga pa on nad njimi jazik ali pero brusi. Keneani nijso bili nikdar navajeni se z dubovniki prepirati, kakor zdaj, kar je Markazem pri nas.
On pa brez napadov ne more ziveti, ker prepiri njemn so to, kar je ribi voda. Prcpiral so je ze z mar-sikaterjm ob&inarjem. in sliSal sem nolo, da ga je hotel A. LM podzupan, zarad razaljenja fasti toziti. lutein pravi, da je gosto-in lniroljuben.
Kako nesramen laznik je dopisnik Glas-a v 86 I., se iz tega razvidi. Dopisnik pravi nainrec, da tudi g. obcinskemu tajniku so se provee zdeli tako hudi napadi zaradi mehkega in istinitega dopisa v 88. J. tflas-a. Pre-prifian soin pn, da g. dopisnik se crhnii nij z g. tajni-kora o zadevi wSocinega" dopisa v 35 1. Ali je to moz-kp, drugo osebo na laz staviti, naj castiti ritatelji soiJijo.
Proti koneu dopisa sc baha ta pod ..nekatere Ren-eane" skriti dopisnik, da bi ga vsi obeinarji v svoji sredi radi se imeli, ako bi bilo mogoee. Gosp. dopisnik hoee s tern svetu pokazati, da se Koncanje res kaj bri-gajo, naj si bo duboven ta ali uiii, jas.pa rem da nijso tako ponizne in gospodom "niincom* vdane ovfiee, da bi se za Markom jokali, ker raalo kedo kaj zan j mara, k vecemu tisti. koji ima kakSnega bolnika v druzini, da k njemu priteee pomoci iskat, da mu namreu kosfek kruha blagoslovi a svojo endodelno roko in potem da „zegnan kroliu bolniku povziti, da tako ubogi kmet, na njegov pomocek zanasaje se, pusti bolnika brez drugo zdravniske pomofi trpeti ali tudi revno umreti. Tudi bolnikovo obleko zna blagoslavijati, da je potera bolniku. v zdravilo. Neko drngo carovnisko delo, koje nas M. opravlja, koje pa se ne spodobi omikanemu duhov-niku, hocem raji zamoJeati, kerbi znal ^socinim^ cita-teljem apetit vzeti.
Iz tega naj eastito obeinstvo posnaim1, kako lope nauke zna g. Vales dajati, kar g.   dopisnik  v zadnjem
tega bila je voda  iz  Katizona   napeljana.   Na  vsakih 20 se^njev bil je en stolp.
Proti jugu stare kolonije leSalo je kupeijsko nio-sto ^Marianina11 (irae se je med ljudstvom Seohranilo) z velikim trgom. Bazen tega sirilo se je mesto Se ve-dno proti jugu do obreSija in se celo na otoke, kakor tudi proti severju do Cervignana, tako da je bilo mesto 4 milje dolgo, a le */», k vecemu 3/4 milje giroko, „Oam-pus Martins" za Vojaske vaje le?.al je nad Villo Vieen-tino, kjer je se sedaj kraj ,.Oamareio". Pokopalisce je bilo na jugovzhodni strani mesta, amphiteater v* Beligni, arzenal in lazaret v Belvederu, svetilnik na otoku S. Pietro d' oro. Vodo so imeli izpeljano v mesto iz Ajel-la in Saeiletta. Na severozahodnej strani prebivalo je bolj nbozno Ijndstvo, med tern ko so imeli bogatasi svoje krasne vile ob ju^nej cesti na Grad, kakor tudi proti sv. Canzianu (Aquae gradatae). Primeri: Dr. Randier, Archeografo Triestino 1864 1870 in Dr. Ken-ner Mittheilungen der k. k. Centralkomission f. Er-forsebung u. Erbaltg der Baudenkmale, X. Ihgg. 1865.
?2ro0nati: Guida storiea del1'  aatica Mnileja, Gorizia 1849—
Tako je bila Akvileja ne le strategiSno srediSfie. nego tukaj se jo zlirala tudi vsa kupeija in trgovina iz JSorika, Panonije in Istre. Po morji je stala v ne-posredni zvezi zorijentom. Kar so bileza srednji vek Be-iietke (Mi Akviieje), to je bila za easa Rimljanov Akvi-ieja.# Ob easu najveee mogoenosti stela je 3 do 500.000 pcebivaleev in bila je med devetimi najveeimi mesti sta-re^ gveta. Zlastilepo je cvetla obrtnija. V mestn je tato .ve5 kovafinie, ki soizdeiovale orozje iz norifckega zafeza. KoviSfie za denar (procurator monetae), javni za-
Gliisu pravi. To so kaj lepi nauki, ljudi slepiti se svojimi „zegnamiu, bolezni rzagovarjati- in t?iko reopranjeft v gtavo zabivatt, kar ?e sami v rarovuice prevee ne vorujejo. ^ar ne, ?e g. kaplan prve bozje zapovedi? Ako ne ve, naj k meni pride, jaz ga bom nanftl.
En Reni-an.
V Twtu ?, sept (Izv.d.) Dosta dolgo smo gledali pa-sivno in neulralno pravicni Ijoj proti knkaviei lioninu, kakor njegovo nieevo in suhoparno zanikanje v -Soei,K treba jedapa,stopimo tudi mi iz reserve in izrefremo na-§e mnenje. LT>.e o vasem prihodn v okolieo (bolje bi bilo za vas in za nas, da bi se ne bili nikdar videli) sumnieili smo vas kot publo glavi^o, in sieer zato. ker ste le pri nevednih, kmetih slave iskali in si tako nze za prihodn je .-ase pot ngladili, po kat»ri ste do sodaj liodili
Hinavee lesicjega plenv^na ste v Bojann nze vse bai vf kazali, kolikor jih je bilo treba. da ste le po jezr.vitsko teren pridobili; da ste hoteli izvrstra U4rit<*lj liiti. prllt-zovnli ste ;se pri magistratu ; bili shi hud in zagrizen nasprotnik slovens(*iue in ritalnice in .sploh vsega» kar je po tdovansko disalo. Ako recete, da su» res Slovenee, kar ste se veekrat blinili, r«eem Vain, da .ste nesramni laznik, kajti niti svojega hwtnega sina nijste slovenst-ino utfli. Prilieno ste biti bud Hberal*»et pa ko je drngi veter zat-ol nleci, *\\ st.M kle«eplazitzaodpUM-.m];; kam. to jo uze tako vara in vs»m v Kojanti tuuno: sti-snili Rle'nftesa in nhraz po jezuvitsko in zop^t «re bili pol duhovna, zareli ste k zjutranju maii pridno zahaj.itit orglati in olroke pel ut-iti: toda vast, or^lanja je le za k jutranji maii, ko ima vsak mj otrpnena nsesa od spimja, ko iz corkve pride ga gotovo bolijo. Vi so hva-lite sain, in si neizreeenn liimno pojet^: kedor )ti v as no poznal, mislil bi si, to jo glava ali regava i V va-si poslaniei pravile. kako ste vi po orelovsko skrbeli za tega in onega. Imeli steresdva Istrijana. a to je lah-ko akrbeti. Posiljali so vain iz [strife, vso kar st*> po-trebovali. Kako ste Antonijo Ferlngo izobrazili, o tern ne govorimo.
Vi ste zakrivili v Rojanu vse, in sicor jretji laski razred, v drugo ste naredili z Ferlugo, koji jebil pivj*; dobor narodnjak. izdajieo, vase nenioralno nbnaSanje. kar v poslanici sami potrdite, v Birkoli in v Rojanu je vzbudilo obfeno nevoljo, in zna uze vsak vralnr. ne pa Je mala kopiea, katera je bila navzoiMia. (iiidimn se vam le, da ko ste uze tako nmazani. s«i liocote l« &e v smrdljivi vodi omifci, pa vselej iz nje bolj um a/an in ob la-ten pred svet stopite, in izid tega prnnja bo gotovo v pogiibo vasi eksistenei, za katoro bi morali boljo posteno skrbeti. Toliko za danes, gospodine, tvarine imam do-volj, ako boeete postrezem se / bolj mikavnimi rerun : opozoril bi skoraj, da ste ze zadosta nmazan*» obleke oprali, da pojenjate; g. PiScaneu pa svetujcin. naj, ko h koneu uze gre liinavseina in bo knialn zadnji prizor. da naj vas eisto ignorira, s tern se bo naj pn*j pokazalo. da posten Movek ne mara inazati se z iz' ijieo,
_________               Roritnlj.
Politicni pre^led.
Cesar je zdaj na Ceskem ; 7. t. m. je priSel v Prago: deputaeije ljudstva in aristokraHje pov-sod so ga ontuzijasticno pozdravljale; v glavnein mestn Pragi pa je slovesnost dosegla svoj vrlimier; tarn so cesarja na kolodvorn prifakovala vsa  tVska
klad in osi-ednja drzarna denarnica bila je v Akvileji. Prideloval se je jako dragoeen barzun; Strabou tr.li. da se je tudi zlato kopalo. VspIi vkup bilo j«> :?,> obrtnij-skih drnstev (collegium) za steklo. loneevino. marmor raozaik, opeke itd. Ravno tako razvita je bila tudi kupeija. ISosedna ljudstva so prijemala iz Akvileje pomorsko blago. vino in olje. prodajaia so pa v mesto zivino. ko-ze. suXnje, zelezo, jantar itd.
Kakor je stanovalo v Akvileji razen pravili Rimljanov se veliko tnjeev in «barbarov'\ tako so castili tudi brezstcvilo bozanstev rimskih in nerimskih, med temi zlasti Belena ali Belina, solnenega boga (nanjspo-minja kraj Beligna, kjer je stal gotovo \ak Belinov hram.) Uprava v Akvileji bila je osnovana po v/,g|pau rimske se senatom na celn —
Sploh se meni, da je Akvilejo Attila popolnoma razdrl. A to nij res, ker jo se Jornandes (551-^55) in Paulus Diaconus (umrl krog T99) najveee mesto Itali-je imenujeta. Akvileja je poeasi razpadla, ker se svet na zapadnem obrescji jadranskega morja vedno ponizu-je in zmerom bolj moevirnat prihaja.
Za vso pomorsko kupeijo bilo je glavno pristanisfe Porto Buso (ob izlivn Ansse.) Dru'ga luka bila je ob Xatizona blize Akvileje, Morgo (morda pozneje Pilo ?) imenovana, kjer je Se zdaj otok enacega imena. Prista-niseo za bojne vladije bilo je med otokoma S. Pietro d'oro in Grad. Se eno pristanisfe „ad aquas; gradatas" bilo je brXkone blizu S. Oauziana, katero je posredova-lo ves promet s Panonyo in notranjimi  dezelarai.
^^^^^^           (Konee prih.)
in nemJka drnstva iu korpoi-aoije in cvet ceskr» aristukraciju; na tisuce in tisade ljudstva jje cesarja pozdravljalo z slava-klici; [» okineauem niestu se je eesar peljal v kraljevski grad HradSin, ki j«» bil za to priliko na novo popravljen in ozaljsan.--Y grada je bil obed, h kateremu je bil povabljen cvot aristokraeije in druzih Ijudskih veljakov, tani so se resarjn predstavljali velikaSi ceskega kralje* stva in nacelniki vseh stanov. Zvecer je cesar pe-Ijal se po ki-asno razsvetljenem mestu in po teiu j»» obiskal resko narodno ^ledi.^ce.—
Na razne nagorore je cesar odgovarjal v fe-skem in nemskem jeziku, anipak vsi njegovi odgo-vori so brez vsake polifitfne barve.—
s. t. m. so se nadaljevale slovesnosti in pred-sfcavljanja, in zve?»*r je cesar obiskal nemSko gle* daliSPe: 9. t. in. pa <e je odpeljal v Brandeis vojaSfcim manevnim. V Pragi se nij nic zgodilc, kar bi pomenjalo kak pn-vrat notranje politike; <Vska in nemska stranka ste ena drugo prekoSeva-le, <'» bi cesarju dokazale posebno vdauost, feska vsled upanja, da bo c?sar zopet nastopil pot porav-nave. nemska pa h bojazni. da bi se v resnici kaj tacega Kgodilo. Cesjir ,j>* liil na vse zadnje jak<» zadovoljen iu j»> svojo zadovoijuost in veselj? proti vsem brez razlof-ka kazal; a omenil nij iii-(esa, kar bi dalo sklepati ua poravnavo s Colli.- • ('eski listi pa so oni dan izrekli, da bo Se le v Vrandeis-u glavna akcija; torej se zdaj od dne.va do dnova prii'akuj'e kake cesarske naredbe.-
(> bo res kaj. to je s> jako dvomljivn; yen* dar pa se prerej verjetno. re se pomisli, da Se nemski usta^vovenii listi ne izkljm'ujejo jnueoja o poravnavi. Slisati je ndo, da C-hi s*.» pripravljeni sprejeti poravnavo in »V je tudi pod niero znanih fundameiitalnih elankov. •-- Bonio videli, kaj bo i.: tega in ker zelimo, da bi Cehi dosegli, kolikor mo • gofe, bowo vsako pravi^no poravnavo vesolo po-zdravljali kot nappdek v narodnem in dr^ivnem obziru.
Pred 8.ini leti je odsla avstrijska ekspedicija pod vodstvoin dveii inorskih r*astnikov v seveni'i polarsko morje; uie ver, ko eno Mo se je obtfe im • nilo, da je vsa ekspedicija storila nesrecen konee inej vel-nim ledoiu, te dm pa je prise I na Bunaj teh-grain, da je ekspedicija srerno dospela do 83°, to je do take daljave, kder nij bila dozdaj se noben-i ziva dusa in da je tarn znasla ne dale? od sever-negji pola nov do zdaj ne/«nan velik del zemlji*. katerega je krstila z imeiium nas(»ga eesarja Franca .ToM'a. Ta nova iznajdba. ki dela Avstriji rast, je veiika pridohitev na znanstvenem poiji; zatorej pa je cesar sain in duuajski magistrat cestiral telegmficno mladima iiaceliiikoma ekspwlieiji. ki sta na potu na Ibuiaj. kder jinu pripravljajw slove^en sprejem.
V Itjnbljaiii je prjpal uarodni kandidat &\ de/. zbor dr. AUonz Muse: fttali smo se celo v kler*-kalnih listih. da ste se glede tega kaudidata pi«-razumeli obe stranki, saj ste ga tudi fakticno obi stranki postavili za kandidata, vendar pa je pii volitvi propal in sijajno zmagal nem-ikntarski kandidat dr. Scbrey. 0.1 1210 volilcev je prislo vo-lit le f>40. dr. Schrey je dobil 404 dr. Mose pv le 13<J glasuv.—Zakaj tako malo ? Tu je zopec perftdnost starili glavni uzroki kakor v BreiieaH so tudi v ijjubljani dnbovni in vsi naeelniki sta-rili doraa ostali, kakor Bleiweis. Debevee, fes mla-di naj se blamirajo. Tega pa ne j>remislijo, da s tern le narod begajo iu se veci razpor delajo ; ti Ijndje so s? inenda zarotili, da hocejo pokoncati slovenski narod. A narod sam jib bo spoznal ter izbljuval iz sebe. saj so nze pri zadnjem.—V ta-kein polozaju pa je dolznost svobodoiniseljue stran-ke. da ueutrudljivo dela in podnfiye narod in g.i varaje pred propadom.
3[oravski Xemci so imeli v nedeljo sbod, ka-terega se je udelezilo c*ez 600 oseb, mej njimi tudi moravsko-nemski poslanci.—
Poljski poslanci se snidejo v pribodnjem te-dnu v Lvovu. da orgj^nizujejo poljski klub.
Istrski dezelni ?zbor je predlog ob nrejenji zeniljiscnih knjig pripustil drz. zboru. To je ska-ro demostrativno, kakor da bi hotel! reft: Skle-pajte sami, s;ij nasa tako nic ne velja: sicer p:i so istrski Italijanissimi nasprotni knjigam in ieji) | takozvaue notificUe, kakorsae imajo na Italijauskew,,
Sprejel pa je istrski zbor postavo o vzdr^anji j ljudskih soL in plaoali  ur-iteljov.—                              I
V hrvat<kfiii saboru je bila one dni intere-santna debaiu o solski postavi.—Ker jo ta postava izdclana v svobododnostnem ziuislu, so ji na3proto-vali nekateri duhovni, kateri so stavili predloge, da bi bili znpniki Aolski nadzorniki in da bi sploh corker imela velik upliv na sole, pa so ostali v raanjSini, kar kaze, da bratje Hrvatje tudi hocejo napreiiovati po poti svobode in omike. —Xaj pa pri- I stavljamo, da vsi hrvatski duhovni nijso Rimljaki, i anipak da so veeinoma .prari .narodnjakK—
Srbski knez Milan bo prisel K>. t. m. iz Franeoskega v Turin, kder ga bode sprejel kralj Viktor Emanuel. — Vidi so k popotranja tega kne-za, da si i&e zaveznikov in da so priprarlja na bl&no, razm> akeijo.—-
Xa Francoskom so bili 4. septeinbra kot o-bletniri repnblike v nckaterih krajih, posebno pa v Montpeilier-u nciiiiri: vet" osob je bilo raujonili in fiia inrtva; v Lijon-ti je policija vec republikancer 7 iprla. Predsednik M:ie Malum zopot potnje in nicer adajk vojaskim vajam v Ijille.
Xa Spaujskem so so Karlisti nazaj potegnili h pred Payeerda, ker nijso mogli to mesto dobiti v sroje roke. XajvaLnejsa vest pa je ta, da so iiem&ke ladije. ki so v spanjskem morju. iis^o uporre-bovale svojh kanone proti Karlistom. Karlistiene batorije pri mestu Cruet aria, katoro oblegajo, so streljale na nemSke ladje: dvo toh Iadij so prihli-zatt in bmnbaidirati prav uioftio karlistiene bate-rije.
Xastal ji- v.sled f«.^a volik hrup, pa so bo kmalo polegel, kor Xomska so inonda no b<» spu-stila v vojsko z Karlisti. Minisferstvn Zaballa ji p»db» in Sasrosta j«* zopot sostavil novo ministorstvn,                           _________
litizne mrti.
{%»-, tie*«•!»! *b»r* imcl je ftino^i svojn trotfo si»jo, o katcrej hotVmo prav \ kratkem porocnt;.
(iluvtir nuziiniii vtnclni ptviilojr postavi s katoro so '!->Ioenjo doln? za ubijanje divjaeiw*. Izroci *e v raz-prnvo prnviionm ols»«ku.
Da)j»» prelnre zupisuikar dva namestnistvena dopi-sn; prvi ohsega oi^arsko potrdbo postavo, s katoro se .10 vvrstila mid skladovne ona eetda, katoro nameravajo tlolali od Bovoar skozi SoPo v Tronto; v drii^om dopisu pa jo naznaiifeno, da jo prosv. oosar zavrnil imcrt po.s-tave. vslod katero bi so imnla nnlagati oboint>ka dav.sei-ii» na vsak pa»tj tnjih deb»*l.— Slaba stilizacija t<« pn-stuvo j<' xakrivihi n»*u<:odno r«««iu*v.
licpo Ltevik> potioij ?•* izroce potifijikmnu odsokn. Ministru I>t* I'rotis-u m» dovoli /tlravnii:. da bi uzc zdaj zapustil kopolj—za to prosi 14 duij oilpiiHta; p«s-\an*'i *«" p«»siivliuj«'jo— in dovolijo: Dr-1 Torro-ju sj'» tudi podalj^i (it;]»i^t zit 14 dni).
'/Wor potr.li br»-z razpra\>> ntkat«»iv proracun^ in rartiii<k   d*k/rltiiii zaloy;«>v.
Po od'uirovi'in pr*MiloLt| spivjnn* zl»or n»6rt fHWta-w, j.<» k.vt -ri ima didi«diiiu$kt dawk od uovth hisprost Uitl ilp/.flnih, ukrajnih in olioinskili prikhidov.
Xtikeiuu C'icigoju h .Sulkiuia:»c' dovoli, da sm<* na svojo imo pr^pisati z»MnljisN-. ki i»* zdaj p«> pnnioti]vknjiz»*iio na im*» df/.»*I«'.
t'«»povanski m pojrorolr »m duvoli zbor po pr^dinjju dezelncga od'>ora 1«HH) ghl. podpoiv.
Danes nit II (iri pri.'p-»lndno bo ivtrta s»>ja. Zraron druzih pre«lmotov je na dn^vnt'in n«du tudi nai'rt )ios-tavt* znstran napra\f novih zi>tnlji$kih knjig »a Go-ri&em.
(K«f U4l Kori*ltu-l«fer*kl)    7a   g 1 U k^ ncflif   JO
Hoi lftos Hit /.rojoucev in 50 zrejonk, Kcdo jo bil uei-t»ii ali uritelji'ta in kaj &. jo uiu v ao iz to preddiluvialne p*?r..ihe nir no razvirii. samo lo smo opazili, da pisava 0 s o b n i h in k r a j n i h imvn je v torn „ napredovanji" tako skandolozna, da s« j»? mj oitali gnjti^. Ali so ta-inosnjj iK-it<»lji. j ravnatelji r<-s tako malo sposobni slo-v«nsiiDt», da pUo: PBe r j?ig nj a", iz Jiigliane? Xe eno jme ntj pravilno pisano. Mi bi torn gospodom gimnazijo v vz?led postavili. Tain -w iraona pravilno pi sana!
(Or. Jim. Kimiier.) Prijatelj nam piSe: GoriSki girf;..iaziji novo imenovanivravnatelj gospod dr. Jan. Zi-'y dler je po rodn Oeh, z Moravskega doma, a noraski odgojen. vendar ceski dobro govori in tudi slo-vonski ume. Cciteljevati jo zai-el v Ljubljana kder je bil 3 leta (J&G3-18ti5) suplent na gimnaziji. L. 18(55 je bit imonovan za pravega ueiteljana gimnazijo v Senji (Zengg) v tedanji rojadki krajini, od koder je 1. 1871 priSel za ravnatelja v Novo mosto, ker se je bila ti-sto leto giranazija franciskanom iz rok vzela. Ucenei.'ki so pod njim studirali, pravijo. da je oster, a izvraten u&telj in v svojih predmetih  (v fiziki  in  matematiki)
strokovnjak, U&teTji, ki so pod \\)\m slu^ili, pripovedn-jojo, da je dr. Zindler jako eno'rjsciucn, a sicer pri-jazcn in knllegijolon moi, v 8ocijaln«Mii Xiv»nji pa lju-beznjiv clovpk. Preteklo solsko poleij.« j- bil na odpu-stu, ker je bolehal. Star mora biti k"l'iii 40 let. Da bi bil pa dr. Zindlor „hud ¦¦.nesnSkutar.?'" kakor je zadnja „So6a" pisnla, 'to nij vest rtIn politU-is1* je zmeren clovek; se vo da storil bode pa kakor vsa k diroktor to. kar bode ministeistvo Xolelo.
Ci^oKpa YiijeiikifiM s»i«hi) rojeua pi. Aigentler in sopi-oga Franja Plolit -a, profesorja sloveni^ine tukajSne volike realko, preselila se je po kratki bolezo.i v cretu zivenja, v 4>l leta svojo sturosti, v hdljgo vee-nost. Sprevod bode danes v fetrtok ob »/» 6 zveeer. Uodi joj zemlja lebki!
(%'»m«»tfiiii bnron Pino) je uzo par dni v (10-riei in obiskuje tnkajsne odlifne osobe. posobno pa innogo gorisko aristokraoijo. H\\s\ r»\ da so bode tmli doz. zborn prodstavljal.        •   •
(¦¦ TratM) »t» nam, piso, da jo napravilo to, da nij baron Pino osobno odprl deft, zbora trzaSkoga mrzonjo do novoga namestnika, sosobno mej Italijanissimi. „Ojt-tadino" jo zm-ad tega prinosol oslur Manek proti na-mestnikii in jo liil konllskovan. Baron Pino monda nalasfi prezira zbor in sploh trzaftki lahonski magiMtrat, ki od nokdaj prav notaktno postopa. Tako na priliko jo magistral dni naprnriti na novo mostno hifio mostni grb, pa iz njega spustil avstrijskega orla, na kar jo baron Piuo ostro zavkazal, da se more grb popraviti, da bo tak kakor mora biti, kar se jo tudi precoj godilo.— Trza&ki ilalijaiiissimi vondur no smojo priCakovati, da bo v.sak namostnik mirno glodal njihovo vcasili uzo otrofi-I ja demonstraoijo.
(Ta no «un< hJI !)  \7l Trsta se nam piSe 8. sopt: To dni fiem l"'l v Ljubljani, kjor so  mi v mojV voliko oiidanie in       Jcnjo pripovedovnll. da pisatolj tislili ooz vso inoro surorili in Kirnponih clankov, katoro ,.Novioe" nekaj   rasa  houi s podpisoni   „Romso n iiski"   alt v obliki dopisov ..Izrnod gorav<prinafeajo in iz  katorih st* Ijoro pvav o s o b n o sovrastvo do dr. Yo&njoka, Jar-Mea, IStritarja in di> drugilt za slovonski narod'in njogo-vo prosvoto zaslnXiiib inoi, nij nihfa <lrugi kakor' tisti glasoviti s 0 0 i j a I n i do in o kr a t, ki jo prod par loti tukaj prinasso s vojim prijaleljom Molioreiooui  BPri-moroa" iirednval tor v oinonjononi listu vm Ijubljan-sko prvake v poklonskom Xveplji zgal in vso mraonjake na gorotom petroloji pnkol.   /<daj se pa ta zmtoajni vrli moz iz soiiialnoga domokrata nij promonil sniuo' v kon-servativnega klorikalca, ninpak kar naravnost v farSke* ga -cokljarja.   Da bi  pa njegovo z.ibavljanje voc  izdalo, je pred kratkim tudi nolo knjigo „cunjastihu poezij na-klepal. ki no pri Blazniku v Ljubljani   na  svitlo   priSlo J in v katorih slovonsko liboralnn stranko grdi.   Zdaj pa»| za ta duhoviti  izdolek svojega   uma  v ^Oglasniku^ v I prilogi Bloiweissovim -Xoviram." tako nesramno rekla- I mo ciela, kakor kak dunajski Feitelos ot Ieitolos zasvo- | je skazene fnbrikatc. ,To se  mora vsakemu   poStenomu I oloviku studiti! In moz, ki je &e prod dvoma leloina v j „Slov. Xarodu" s polnim imonom podpisano feljtoue pri- j obiVval, jo oni dan na vso sapo novomeskim franoifika- I nom v  ,.Novioalr*  slavo  pel.   Pravijo. da  je  tudi (isti I pamflet, katorega jo kat. polit. drustvo ..Slovonija-  pod I KasloYom „Mlado8lovenci in drzavni zbor," pre- I tekli teden .Xovionm" in nS!oveneitr> prilozilo, in v ka- I torem s«» kolosalua neumnost in pretiranost druSi z vo- I likunsko  surovostjo,   du.sevui  produkt tega postenjaka. I I.juhijanskirn klcrikaloom mora pa u/,e hudo iti za  nob- I to, Oe so v s\ojo brambo zaeolt  nujemati  tako — ,.11 a- I d er 1 n in p k ! "Xomon ot onion!                                  I
(OkriMtcn -, Xcki noznani prijateli jo F. F. v torok zjutraj 8. toga popolnoma obril; pobral mu je poleg ura-dnoga donarja, tudi mVgov lastni zasluzek. Po sreci nij bila kravioa'prenuvsna, vender je zguba zanj obeutljiva. Sumi .so na <>omacega slugo, ki jo pisarnioo pomotal. Stvar je uio izrorena c. kr. okrozni sodniji.
<RHB<t«ij«nj«* m«iiwij) V torok zjutraj so sezbra-li vsi tukajSni dezelni brambovci, okoli 900 moz, da se podelijo spominki onim, ki so uze bili na bojisei. Jtsdjan-ski je govoril gosp. major sam: slovenski pa nas rojak g.Balogiz AjdovsCine, kateri je govor iz nemscine presta-vil. Povdarjale se so posobno zasluge nasih vojakov pri Kustoei, Xovari, Visu i, t. d,— Mlajsim brambovcoin pa sta oraonjena gospoda priporocala, naj bi postali hrabri in vedno branili dom terognjiSce na.se drage domovino. Xazdravilo Se je dalje Njib Velicanstvu, na 1 kar so Slovene! z gromvitimi „zivioK odgovorili.
Xaj omenjamo tu, da Soea stejo pri sedaiyiU bram-boveih nad 60 naroenikov, in premoznejsi imajo „ Slov. Xarod*.
(Hiink« niuventje) ravnatelj, g. Bla§ke jo to dni\ izstopil iz filuzbe to banke, ked'o bode odslej vodil ta; zavod,  3c nij   nic znano.                                             J
(Znluij vera pel*t) Umrlo je pretekle dni dete ne-premozni vdovi. Mati zalostna gre k fajmoStru a pro-snjo, naj bi jej umrlo dete pokopati bingovolil. " Kedo pa place" ? zavrno surovez ubogo mater,   nKedar bo- |
dem zaslnfila, jiin'bom uze 'plaBala; o%ovori'vfeta, BA- kaj plafeala! Prinesite jo pred %itof,je bom^ifib po-grebol," zavrne jovnamesfcnik bozji. Navada je pa po vasoh, da gre dnhoveh, ee iize mrllfi Teli vVvaVi, do nje-govega doma i od tod ga spremlja do jame na pokopa-liaci*. A ta, ker nij bil plaean, nij hotel tega stofitK I kaj se na vse zadnje zgodi? Otroei in driizice, kateri so tmeli mvli&a spremljati, gredo kar v hisO po .> otroka in ga nesojo brez duhovnapo vasi pevaje' Za njim „niiseivre in libera". Kb le pri cerkovnikoviej Msi so jim pribliza dnbovon in gre za njimi na pokopaliSie. Nij li to poliujSanje ljudstva? Joli to posteno po-kopavanjt? mrlieev? Le tnko naproj, homo videli katn pridi*mo.
(«io»en«ki r«doijiii»i:jVsaeomu je znano, <|a po-maiijknji' naiodu donmeo inteligencije, neomikano ljud-stvo za svoj.v nar. praviee in napredek vodno 'Majtio ostaja, in lo prerado^ so da tujcu proti svojemu jasffio* mo. nnrodu rabi^!. Co pogledamo v Istro,. V8at3ega ro* doljnbn mora «roe boleti, ko vidi, da tnm 148.000 ^d* vanov voliki manjsini nasoljonih Itnlljanov in dotnaSfli Lahonov v pol. obziru hlapoevati mora, Tarn bijdjo Italjani boj z revnini in nezavodnim ljudstvom in'hote-
jo z vso silo slov. Istro poitalijnn»vjiti in od slovanskoga telesa odtrgati. Kor so nam na Goriffkem, kder jo naSo Ijndstvo sploh so proooj izdramljono, voliko krivfoo go* dijo, v koko vofi mori pa niorajo nnfiiin nezavediiiiri bratom lstranom rane krvavotl, ktoro jim Italyani in vlnda soktijo! Kljub noviurnosti, v ktori so slov. narod. v Istri naluija, si more le malo poinagati, GHavni nz-rok lema je, da so Istrani le rovni kmotovaloi m si no morojo izrediti obilno nar, intoligoncijo. lstran, kteramn norodovitna tla in slabo lot]no komaj privo^ijo, da m more uborno pro%ivitSt lie more svojih sinov dojgo v
| solo posiljnti, nego zadovol^jon mora biti, ako si movmo
j v pot u svojega ohraza potrebnoga Liveza pridobiti, Tako pa ostauejo mladi talcnti norazviti, m za vekomaj po-gnbijo, ali pa svojemu narodu odmjijo in tujoa, ki jim
| jo morobiti v izobrazovanji pomngal, podpirajo slovan^ki narod nnitavnti.
Da bi st; tt'inti v okom pri^lo in listranom, nar, intoligoncijo pridobivalo, katora bi sopotom za blagor svojega narodu trudila, zbrali so so lotos nekton istor-ski rodoljubi in osnovali drustro nbratdsMna hrv. JJH'iij v Istri." To drustvo ima nainon, podpirati rovno istr^o sinovo slovanskoga naroda, ;i(v*eeo se na kterikoll sred-iiji ali visoki soli. Drustvo ima v ta namen svoj kapi-till in lotno potroSke. Kapit il sestavUa vso: 1.) kar dojdo drustvu do konea Iota 1874 pod kateromkoli imenomt r^rityi ako nij prinesok za prihodnjo loto; 2.)vse kar pozneje doj-do, ni prinesek, ako nij izrekoma omenjeno, dase ima iped potro^ke vraouniti 3.) obresti od kapitala, dbkler ho |ia-raste na 5.000 fl. PotroSki so: 1.) prineaki .vseh uJ'pv 2.) obresti od kapitala, ko pride na 5.000 fl. 3.) vs^k drugi dohodek, o kterom se izrekoma onieni, da se po-trosi. Udjb so delijo v dvo vrsti; udjeprve vrsto priiiA^jo najmonj on goldinar na leto; udjodruge Vrstesmejo biti samo kmetje, kteri prinasajo najmenje 30riov. na leto. Vsafcdo aiora naznaniti svoj pristop ali odstop odboru pred za^t-kom lota, za ktoro pristopi ali odstopi. DruStvp vodi odW sestih odbornikov in predsednika kot sedmega. DruStvo misli izdajati vsako leto drustvon koledar, v katerem lip-do najpotrobnejSo kolodarsko reci, potero vsaj pravila druStvena, iinenik udov in delovanjo odborovo.
To drustvo ima ?Ab blag in rodoljuben naraen, Kajti lo ako ndobijo Istrani mnogo nar. intoiigencije, katero bo to drustvo poripiralo, se bodo zavedali svojih nar. pravic in dol^nostij in so bodo svojim nar, sovrai-nikom mogli kropko upirati in njih namene unifiiti. To-daj jo cilj drnStva indirektno politifien in popolnem rodoljuben. Istrani pa so pronbogi in. nezavedni, njih nar. intoligneija je premala, da bi mogio to druStvo lo z istrskimi'mocmi uspesno delati. Zatorej je prisijjeno, tudi druge slovansko rodoljube naprositi, da bi je po svojih moceh v tern podpirali. Kakor mi je to dni prijatelj in odbornik omenjenega druStva pisal, ono lepo na^ predujo. V nokoliko nieseeih svojega delovanja je na-bralo vec-noga tisoc goldinarjer, ktere so mu zlasti hrvatski, nekoliko tudi'prazki rodoljubi podarili. Le na Slovonskem se nij nikdo na§el,ki bi hotel zato druStvo par novcov na oltar domovine polozifci, dasi je poslaio vsora vecira slovenskim oasopisom svoja pravila.
olovenei! To no sroo tako ostati. Zlasti Jugpslo-vanov nas jo premalo, da bi mogli vsak oddelek, ali ee-16 vsaka dezelioa za so uspesno delati. Zdrufciti moraoio pri vsakteri prilo2nosti svojo mooi, in dasi bi bilo tako drustvo tudi %a Slovenco prav dobro in priporoeeyartja vredno, vendar ne smemo pustiti istrskih bratov ftsam-Ijenih. To tirja od nas slovanska vzajeinnost! Vsak Up?, rodoljub naj pristopi k tenia drustvu, ki bo imelp 17. sept, svoj prvi obeni zbor, ali pa naj mu po svojoj mor ci kaj podari. Splosna slovanska doliinostjo, re&itL Istro propada in jo slovanst vu zavarovati. In vsak, kdor onto-njenemu drustvn kaj podari, indirektno poraaga ta vs.o.r siovanski cilj dosooi. Zatorej na noge slovanski rodoljubi ! Naj boj za siovanski bbeni napredok!
Vsakteri doneski naj se posi^jajo pod nasloTpm: „Osnovatcljni odbor bratovseine hrv. Ijadi v I&tlji" Kastav (Fiume-Oas<ua,) ali <pa ;  „Uredni6tvo  NaSe Stage." (Trieste, via nuova N.o 4. p. I.)
-. Z\   'mini-ya 1S7\
Oznanilo zaradi daril, ktera se  imajo v jesem
1874 v konkursnih postajah Pazinu, GradiSki, in
Tolminu deliti konjem m pleme
V Tolminn 1 kobila se sesavnim zebetom dobi darilo 10 eekinov v zlatn, 2 kobili z zebetmn rinlnti no 7 eekinov in 2 po 4 cekine, 1 mlada kobila o«l 4 o\x 4 oil let dobi 8 cekinov; 2 enaki kobili po « rokinov in 2 po 3 cekine, za JrebSke imate oba dniga okraja tudi premije. tolminski pa nobonega. I. Pogoji za daril a
m podlogi dolocb, Mere je pattdilo   c'tsofo, r. / jferefeo m  poljcdelstvo s raspisom od 12 M« M. 5399.
h drzavnega zaklada se darila poJole: A. kobilam maternal B. mladin kobilam, in i\ fc«»bckom in ro pri-pn&Sajn darila, 1>. ono in dveletnim kobilicam.
'Pri torn so je ravnati po naslednjih dolocbali: A 1-ilede lift kobile matere. Taka darila *e prisodijo: j. Kobilam matcram od spolnjenega petega Ida broz oineji-tvfi starosti in sicor dokler so zdrave, nionio m dobro rejene. in imajo lastnosti dobrih kobil za plemo m imajo lepo sesalno 'ali odstavjjeno y.ebe. Matcram kobilam no-ri5ke«a (oinegavSkegaj plemena se smejo dajati darila tudi v firtrtem lotn. t Darilo so smo le tedaj pnsoditi. fo je a) zebe zarodil drzavni ali dovoljeni osebujni plem-nkizebec ali kobilnemu vlastniku instni fobofl. in an ta zarod v prvih dveli primerljajih dokaze s postavno vbrejnico: b) ee se dokaze z spriealom, danim od obi-in-skeia prvostojnika in potrjnim od politico gosposke, da V bila kobila mati nio prod zebeknvim purodom vlastnina tistega.ki tie poteguje za darilo. 3. OkolistVma, da je kobila zo v prejsnjib lotili onkrat ali veekrat do-bila darilo, no izkljucuje nje od darila. \\) (ilede na inlade kobile: 1. Darila so bodo delila tri do stirleuim kobilam noriskega (pincgavskega) plemena, in Stiri do .....             "    *            '   '¦ jih je   vbrejil
Si
petletuim kobilam druzih piemen. a>
drfcavni ali dovoljen osebujni zrobec.  ali   zrebw,   eegar
je kobila, in so to v oboh prvih prinidiijnjili dokiv/e a postavno vbrejnico in b) da so najirouij «no leto vlasti-nina tistega. kteri se pogauja za darilo, in se to doka-ze z spriealom, danim od obcinskega predstojnislva in notrjenim od polititine okrajne gosposke. 2. Mladim ko-jilam, ki so dobile kakor take zo onkrat darilo, sine so poznejo sftmo kakor inateram kobilam z lepim sesalnim ali odstavljenim zebetom(A.) priznati. 0) Ulede na zeb-eko: Darila zrebfckom na Fnrlanskein in v Istri se bodo nadaljevala pod naslednjimi pogoji: 1. Kuo in dveletnim zebfikom, naj jih je zarodil drzavni ali dovoljoni osebujni zebec, ali vlastnikov zebec, cejih je vlasfnikdobro iz-redil in je prifcakovati, da se dobro razvijo n odgoje. obecajo biti v prihodoje dobri zebei za pleme, Du ji'u je zarodil drzavni, ali dovoljeni osebujni zebee. to mo mora dokazati s postavno vbrejnico. 2. Med vee zrebeki, ki se potezajo za darila in so skoraj enako darila vreci-ni, oziralo se bodo najprej na tiste, kterili posest-nik z vere vrednim spriealom dokaze, da imajo taka p»slopja. da morejo zrebeke dobro odgojiti, kjer se vjema klaja.T hlevu z gibanjem pod inilim nebom po zioii in po leti. Zebekom, ki so enoletni dobiii darilo, sme se zopet kakor dveletnim dati darilo. 3 Zebuko, ki so kakor dveletni dobiii darilo in so se pripeljali tudi  v  tretjem
..lotn, &me drzava, ako so ponolnoma razviri in posebuo lepi. k-'pitl za dezelno vbrojalr-o, ali jim dovoliti primer-no denarno podporo, eft se iinajo rabiti v prroni obreje-valnem easn za plume. />.) (ilede hobilie: 1. Ce so darila zrebekom immenjena, vsa ali ujib nokoliko u»; raz-dele, smejo se taki ostanki od 1 do l> cekinov se sveti-njo vred eno- in dveletnim kobilicam dati, "naj jih je zarodil drzavni ali dovoljeni zasebni, ali gospodarjev zrebec in rodila gospodarjeva kobila, ce jih je gospodar
• dobro zredii in je prieakovati, da se bodo tudi zanaprej dobru vzrejevale ter da obecajo biti dobre kobile za pleme. Vere dostojno so mora dokazati, da jih jo zarodil drzavni ali dovoljeni zasebni zrebec. 2. Kobilice. katero so dobile darilo v prvem letn. smejo ga dobifci tudi v drngem letu.
-——              (Ivonee prill.)
POSLANICA*)
Gospodu T. Pahorjn, zupanu x Ront-ah!
Na VaS dopis v 35. 1. ffSofieB Vas javno pozivam, da mi ona otv-itanja, zlasti ono, cos da bivani jaz kdaj na oni stopnji Bahovega cescenja in da mi je kot ta-kemn stanovanje pretesno in pa ono, da sem jaz kdaj po jezuitsko in brez vzroka obiral izpriznieo 1 jadi. ali s pricami dokazete. ?ili pa zopet javno preklieote. Saj veste. zakaj sem se javno pritozil. namrec zarad nemarnosti obc. zupanstva, ktero je vkljub toliko pro-senj tolikanj neodpustljivo nemarno bilo," da mi je skoz gnjilo in razpadlo podstre&je nad pol leta kot so ska-lom lilo. Oe cmenjenih lazi ne prekiifeto. se vidiva pa pred sodnijo.   dotibmal z Bogora!
Marko Tales, ka)»lan in preglednik obcinskih vat-nnov.
V Rcneak 31. avgusta 1874.
•) Urednistvo   nij odgovonio no za oWiko. nc za ladrziij.
Listiiica iireduist^ii.
Xoti dr»i»isiiik if. Rene, ki so i»o(li*Isni*>: ^jnijatplj Voaoijii lista in liberalcC'pa rosnicoljnber". — Prej*M s-ino Vftii dopi-t in Vase pisrao od 7. t. in. 1/. dopW i»oz«taiiK». pr*pcoj. kani pos taco nioli. I>a sc pa dopisnik bs»ji objaviti svoie la.sw» ime, pa ven'lar lvice podpisati svoj dopis .• „Veh olicinarjev", to je wind* toll— ka drznost od striini ^ospoda. ki fr A»j>\* nnr«lihuil, 11 si jo ino-reinu wisliti le od nounmega pa pottiioojtEt cl »vcka, ?v kom menit'o, da imate npravifci, ko pisetc: g Falior nij liWnd.^ novo ]jud tle-rikitlec i. t. d. Ka} nam man, in jo> {,'. I'ah.ir Merikalec, I»a vi hnd liberalce. In kaj mislitr% da Vaia'botuo sli iai nu letl, ec nam Vi piscte, da moramo prafci nas list z Vasiia Sniiroia. — 0 ab«tnf>st rfiiske babe! -- Mi poxnamo po prclofcro ?, Valos* in ^mo jra. v nasem listii karakterimali; pred in za naini ^o gpiptav dobro v „Soci" na?!ikali nefcateri gg. dnbovni in zjaj «» slikajo nte nrusi wolje. — Lastni sknsji in svedocV»i mitogili ^-nliarr/'V fit- mn<>^iii rciiskili srenjc&nov hinvnio vcndur vtt- Voi-jcti. ka_k«r jc •-iov«k« Ki ><• <krivapi»d i>seudi>iiim,.X<'katiiri lUnviinJi,-,;hi ki nie ni<* tirb/y/st, »ii>jr«» slepo orodje slfjic rt»nske l.aK*V'
«'Jlft»-u. /a tmiSjrt volju, ali nijniatf i,nk^ (>..|j^- in^i, •!.- l»i tu<n oil^pvarjala. Z takim iiasprotnikom potitv.i insj v r.fln->   t;i>i<i-
rati se. IV Vnm t«dnj Iidui.....l#»Vftrja?i,.»•> ii»»:n<>   I. v ¦¦ c»vt«tu :-,'iMli,
ksikrtr mai'ka / ini>jo,
«i. L. V. v Itrijann. I'rili«>(injii-, §¦-* n K.,»|ik.. ^Lni.jsiii-i. kt'i* iiLjniaiiio |tdi!c<» i»rost«tva za tiM;|)ii»* j»r.«|tir»¦.
*i. I». v Trstu.—Posljitf iiftui^nii^r'-nkiiit- r.u-uu  «».l ^ W.
liistnii'ii obriiistva.
r«
m 11'
>..•.|«..i,|.|      II.     „-
<.iM'i!«,   iii   mi1'r |.r?«ilirf*Tioiii ^.,.
V zadnji :'ito\. ,.S...V- f.jf.,1 SC|,: menjeno, bolje /mi.tiiui str^ni m'-^o pa "p< k«»t odffovoi iiit  umjo turli uz«« v >tflv. ;i' Hp..ili«ini M   S   poklimjen.t ,.Sinvo'\
Svot bi si po itiisl(»vit mislil u-xiv .m >,l»-- -.• r«y«m-. <U mi y.- ista »nspo.li«ina ov» ..stivnr.- k<»t o«l^»v,>r did si, *:i k;.r ].* Hem ix xanesljivo^ rira pni/ivM. in .+> iml<w ,„„U11(, i,p.prlVa!, da /»w.ij omoiij,-ni M. S. •> o(ih>njmiIi vwtali iii/vsar v.-.!e!:fc nii. se manji: |»a s ktfT4i osobo v /vvy.i  |>ila, .1:,   l,j ,.. ..,„. visN- ]»rV-
Tedaj nnsmmna in Imdnoici osolm <;, . , . Im.-j :v».<l(>r k<»H hoi-j-s, iiNramni in «nli obr.'k.n-iili'.^i. h*.»|ki |,pv o>,iib»; in ziiii-caja; piwl si pod krinko nu'lHl/in; xjfi>r,'j ,.nn.*iij'-ir M s„ iv-; d.i bi Hvt!t zu trduo mislil, ,In j,. ona Msi.'ki s.."ai m,. ftfcn nird.* lirifpi. i mc /, ono umotno f,Cantit(>" j.oiV^stiM s\-iwr. a blama/a, kojo si.pp s torn pridnbil, jo jo d ,b,-;r innyljiui.
tVmvno nc vera, ali boljo r^ftiw imroni vnl.-ti, kt'd.. ,r.i si; si po petju s(« pfcir-ii spozrin, t.ibo tarlj j.-vg t:di.> runuia sa-wwiran. > rtbci. pa tvnja vzni.itan!i strpuu" iiiif:mjk« Um<\ ka-ko „fain' je /. slamo linliasitna buti.-n tvojst, k.-r ?.»• ii.. v«*i, kaj j.-„strena" so inanie pa poe/iju, kturokolnp bt>»i i.> j.- citil, 'inv/ posebuo studije lahko sodi, da jo  <Mo   h* tlitsr,-,! "»«»'•«!},..
Zdi *,- mi iiovrcdpo. da id daljn. % t,:ln»i Cas fiMtiL pri v^-in tern nap ve to so kaj srld. Io pukukiy f iMiln.rluio. in povcii mi spet kaj nrtvojpi, no rtrbi v.-Iik... b«mi m- *\m<*\' iiriiM.-m.. I- r».-praskati.                                                                           '                     '
J. H.
r
(
[ [
r^sr
"T    ii—it—r—ii—\r~\r Amalija  flSiilnI^i;k Anion ilribjir
porocena v Ajdovscini fine -I s-ciifombm  18 74.
5
~l
y-      poioeena v Ajdovscini dno ^>ciiU>]ubr!i  1874.     \
-Jl-------II-------II-------j|____||____|____|L___H     .   fs^y
MLINARJI POZQR!
Kedor ima na p r o (I a j d \ a l> a r :i. m 1 i n s k i h MLLmrLmiwMmr^~m korazo mleti z vso zra-vca potrebno m 1 i n-s k o p r i p r a v o, ys« v n a,? I) o i j-is n m stana, naj s«^ liitto o^lasi -pri nasem upravniStvn, kiiter(T~mu nazumii *iUPea za tako orodje.
x
1<;V se    noJCIlllBili   lif}5<) no z driizsii^ |»olj»liinfe or <l|«5ii in pi>trel»no diwi«i», <h
obdelnje eno jjeml^riSe v hribn blizii 6em-pasa. — Kedor hoce "kaj v<?i: wedeti, naj  sc obme <lo iirediiij^it«iua
Sega lista. katero inn nassnmu vsepogojjo.
>n
ZAHVALA
Zalost-nft.ia srca na^nanjain svojim MiRidnikom in prijalp'fjwn, da mi ,|e nopo-zabljiva .soitrou'a; po doljrein trpwiji umr-la due 2«». avgusta in se ob onem iz jarlo-biMf'sira zabvaljnjfMii shmiemu oli'Mnstvn. ki hl ranjkn v obilom steviln spcpmibi na mirndv«"»r. - \aj bode ranjka pripo-roi'-Kiia bla^oinu ^pomiriu vseh prijateljov in '/|ianc«*v.—
dit^ 24. av
Sknp
la   1ST 4. J o % K Y A I V 1 V m. p.
F 1** 1-i -^	Spretne agente za prodsijo                        j ,    LOZOV hi druzih dr^avnih papirjev	H 5
r	proti   plariln v mpsooitili obrokih   prec<'j sprejnw1 FERDINAND F. LEITNBB.	Ml
Ml	K.K.HOFWECHSLER	m\ ?5|
— P1	Willi	¦HI r0!
1	s-iAi'i. aDU&siSiaiAijfa ::.	S
litrtihi CffOKfiodoiii pn«(bno *i!o*'i*IICeill jo na ponudbo ne-wlikf) mc'blirauih sob za stanovanjV ; dobrih roflb'mah. kdtT hvhko dobe'« ldi hnmo. ¦ —
Rofh'ktanti   haj si*   -^lasijo ]>ri dpravnistvu <;ftJo^!^".
X«»voTc8iiiozniz njeee-iuk! V & nicriko/» ^laiuot) iolaiji" IIa(ii(>ursk<i - Aiiio* rikttiisSio dni^ivo %;a voz-i»jo gi<i inorji. \«fcposr«Mliui %o%»f;i «s narobriMloiii   mej
HAMBORGOM IN KOViM YORKOM
po izvrstiiih in krasnih parobrodih
Thuringia,   :i sqrtASihsia 10 Mp.lHolmtia 30 sep Westphalia,   S fiep.lSucvia, 19 wplCembria    3 okt. \Vonurama U3,$Hammonia   7f
in daljV   red no rsaku sredo r»A«A *«» •%aee^«i.io-lkaJiuto1-165- 2.kajita tol.100
Cene za pas8azerje.Zwischend(lt samo J30 trtlcrj.CT
\araiijfiu\isp ?I^(1«^ voznino sopoizve pri grlavnein pooblasnnicu
AUGUST BOLTEM wjuler-s ™*mm.
33.34   Admiralitatstrasap.   HAMBUKG.
Lastnik: YIKTOR BOLKNEG.   Mayatelj in za urednijStvo edgovoren:   ALOjaiJ VALKNTflflSlC. - Tiskar: FATEBNOLLI v Gorici.
a^MBn