Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz
štev. 7, I.
Rokopisov ne vra
a v gotovini.
izdaja ' vsa ventraj i poštnino celo! e to 2' leta. 10 DL ieta o .
ih
ELUSILO OBME
NIN SLOVENCEV
Bofsja Issisi», dne 21. tanfo 122.
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, i. nadstropje. Teiefo : štev. 7.
Snserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Po sorraa številka SO p
it leto.
Vesele Božične praznike želi vsem svojim naročnikom, prijateljem in neprijateljem
„Murska Straža“.
Božično pismo.
Posebna svečanost leži na najlepšem prazniku Katoliške Cerkve : na Božiču. Božičnih praznikov se raduje staro in mlado in celo ljudje, ki v navadnem življenju zanikujejo krščanstvo svoje duše, stoje pod vplivom misterija betlehemske skrivnosti. Najbolj zakrnjeni brezverci občutijo ta dan v sebi neko posebno svečanost. Blizu dvajset stoletij je vtonilo v morje večnosti, odkar se je v betlehemskih planjavah, v revni pastirski kolibi v jaslicah' rodil Bog-človek, ki je z naukom ljubezni ustanovil veliko, malodane ves vesoljni svet obsegajočo, krščansko cerkev. Božič je spomin rojstva velikega Učitelja ljubezni, učitelja, čigar Sreč je ognjišče one velike ljubezni, ki obsega vse človeštvo. Utripe tega Srca čujemo in moramo čuti vsi, verni kakor brezverni. Proti nauku velike ljubezni so vstali pismarji in farizeji, katerih rod še danes ni izumrl... V ta veliki in svečani čas se po celem krščanskem svetu umirijo duhovi. Sovražnosti za hip, vsaj na videz prenehajo, politična borba se prekine, skratka: vse je pod veličastnim vtisom betlehemske skrivnosti.
Vse časopisje govori ob božičnih praznikih o idealu miru in spravljivosti. Leto za letom, Božič za Božičem ... Besede ostanejo mrtve, ne rodijo zaželjenega sadu. Zakaj? Besede so, kakor vse, katerim ne slede — d e j a n j a ! Vzgledi! — Kaj nam pomaga, imeti najlepše izraze za kako resnično idealno stremljenje, alko m prave podlage za to stremljenje, ni resnosti, ni dejanj, ni vzgledov! Krščanski svetovni nazor je vzvišen nad vsako modroslovno teorijo. Postane pa lahko karikatura, ako se porablja le kot krinka za dosego umazanih političnih smotrov. Bodimo resnični kristjani, pristaši naukov Božjega Deteta in ne pismarji in — farizeji !
Naša doba je doba materijalizma, Častihlepja, koristoljubja, sebičnosti, nepoštenosti, podkupljivosti. Bolj kot kedaj poprej nam je potrebno resnično in praktično krščanstvo v besedi in — dejanju. Naša domovina potrebuje poštenjakov, ki ne bodo hinavci in svetohlinci, ampak neustrašeni in čisti borci za narodove svetinje in pravice. Naša doba je doba češ-čenja zlatega teleta. To zlato tele je premamilo vse naše družabne sloje. Njemu se daruje čast, poštenje, prepričanje. To je zlo današnje dobe, naše prokletstvo.
Zato bodi naš klic: Več ljubezni! Odstranimo vsa neumna nasprotja med ljudmi. Ali nisi, moj sočlovek rojen iz mesa in krvi, kakor jaz? Čemu se sovražimo? Kaj je nama za cilj? Kakšen smoter zasledujeva s tem, da se sovraživa? Kdo ima od tega koristi in kje je temeljni vzrok najinega obnašanja? Ali ni laž in zavist in sebičnost in častihlepnost, lakomnost oni prepad, ki naju loči, naju oba, ki sva ustvarjena po podobi božji, midva, o katerih dušah uči najina vera (in najsi
je morda na videz različna) - da sta neumrjoči?! Več ljubezni! Ljubezen nama zapoveduje Božje Dete. Nocoj, na Sveto noč obhajamo jaz in ti, moji in tvoji sveto noč: V naših dušah ja. božično veselje in neznana radost. Bral v Kristusu ! Zakaj se sovraživa? — Ali ni ono namišljeno, kar naju loči., ie navideznbst, le j iaž? Poidiva vsak v sebe in se vprašajva: Ali nismo pred Bogom vsi jednaki? Kaj naju torej loči? Mic naju ne bi smelo ločiti ! Ljubezni nimava, ljubezni ! To je oni prepad, ki naju loči. Moje in tvoje ' drage napeljuje v slepi mržnji, da se sovražimo, kakor, da nismo sinovi enega Boga ! To sovraštvo, ki naju razdvaja ; brat v Kristusu, spada v ono vrsto grehov, o katerih pravi Knjiga: „So grehi, ki ne bodo odpuščeni ne na tem in ne na onem svetu!....“ To so grehi nad ljubeznijo ; do bližnjega. Te grehe neti: Nevoščljivost, zavist, samoljubje, srd, obrekovanje, laž... Naša domovina je vsa prepojena s tem kužnim ozračjem. Ni Čuda tedaj, da zaso-I vraži brat brata! Bratje smo vsi ljudje, i Ta kuga je okužila našo mladino, katera j se od brezvestnih vzgojiteljev odtujuje naukom velikega Učitelja ljubezni. Kako tesno je človeku pri srcu, ako sliši šdeal-I nega človeka zdihovati: Moj Bog, saj ne vem. če me moj. bral ne bo izdal... Ali ; če moraš v tesni uri trepetaje vprašati j sebe: Smem zaupati? Ali ne bom varan,
I četudi se dela, da je prijatelj ! ? Več ljubezni torej v nas! Potem bomo nese-! bično in požrtvovalno, drug z drugim j strpljivi (v kolikor zadeva telesne razlike, i ker temperamentov ne bomo nikdar zena-čili, niti poskusili narave pobijati) delali za skupni blagor. K temu nas ne sme voditi častihlepnost, ali koristoljubje. Z ljubeznijo se borimo za pravico in red! Potem bo nad nami zakraljeval mir, ka-koršnega oznanjajo božični zvonovi.
Le z ljubeznijo in složnim delom si bomo vzgojili generacijo (rod), ki bo nesebično stala v boju za ideale človeštva.
Predvsem pa poživimo našo vero, ki nam narekuje to ljubezen. Božje Dete, rojeno na Božično noč v betlehemskih jaslicah pa naj razlije v naša srca milost svojega blagoslova, da bomo pravi bojevniki Ljubezni, Luči in Pravice proti silam teme, laži in greha!
Ureditev obmejnega prometa.
Sporazum, ki je bi! sklenjen spomladi letošnjega leta med našo m avstrijsko vlado glede obmejnega prometa, vsebuje nekatere splošne določbe, glede katerih je bilo treba določiti še podrobnosti. Tako na primer niso bili določeni prehodi, čas prehoda, ter količina biaga, ki se lahko brez carine prenese iz enega obmejnega pasu v drugi. Končno je bilo treba rešiti še nekatera carinskotehnična vprašanja in urediti zadeve, ki so v zvezi z državno mejo. Treba pa je bilo odpraviti tudi razne težkoče, ki so nastale pri praktičnem izvajanju sklenjenega sporazuma. V mesecu septembru se je sestala posebna komisija, ki je obhodila, kakor smo svojčas poročali, vso obmejno črto od Monoštra do Pece na Koroškem ter se je na licu mesta prepričala o obmejnih razmerah. Tako je bila vsem prebivalcem v obmejnem pasu dana prilika, da izjavijo svoje mnenje in sporoče svoje želje. Koncem oktobra se je komisija sestala v Gradcu k zaključni seji, in
po 14 dnevnem pogajanju se je prvotni sporazum izpopolnil in izboljša!.
Sprejete so bile sledeče izpopolnitve: Obmejni pas se je na obeh straneh natanko določil in omejil. Na jugoslovanski strani obsega obmejna cona sledeče občine: Murska Sobota, Sv. Jurij ob Še., Sv. Benedikt. Ne-I gova, Pečina, Gasteraj, Sv. Jakob, Vukovski dol,
; jarenina, Pesnica, Lajtersperk, Karčovina, Kam-niča, Ruše, itd.	Maribor' ne spada več v
obmejno cono.
i Glede množine carine prostega biaga se j je sklenilo, da je dovoljena za prosti promet samo ona množina v sporazumu določenega blaga, t. j. večinoma poljedeljski pridelki, ki jo potrebuje dotični prebivalec obmejnega pasu j .za svojo lastno uporabo. Tako na pr. lahko izvozi preko meje toliko drv, kolikor jih porabi v enem letu. istotako toliko sena, slame, itd., kolikor rabi za svoje gospodarstvo.
Mesa je dovoljeno nesti preko meje dnevno 2 (dva) kg, moke dnevno 5 (pet) kg. Dvo-j lastniki lahko spravijo preko meje v kraj i svojega stalnega bivališča vse pridelke s svo-j jega zemljišča ali posestva onstran državne j meje. Denarja smejo jugoslovanski državljani ; vzeti preko mej e mesečno do 3000 dinarjev, avstrijski državljani pa vsakokrat do 200.000 aK. Če imajo obmejni prebivalci opravke pri jugo-slovenskih oblasteh v Ljutomeru, u Sv. Lenartu ali v Mariboru, lahko na podlagi legitimacije pre-! koračijo mejo. Dvovlastnikom izda poieg na-j vadne legitimacije carinska oblast še posebno i legitimacijo, ki pa jo mora vidirati oblast so-j sedne države. Te legitimacije so veljavne po I eno ieto. Osebe, ki uživajo glasom sporazuma ; posebne ugodnosti, kakor zdravniki, duhovniki, j babice, obrtnik j, itd. dobe razen tega še po-! sebne izkaznice, s katerimi lahko vsak čas prekoračijo mejo brez poprejšnje prijave in na vseh dovoljenih prehodih. Posebno izjemo ! tvorijo pri tem obrtniki.
Meje se lahko prekoračijo samo od soinč-j nega izhoda do solnčnega zahoda ter se mora to j vedno navesti v urah.
Dvolastniki lahko ob času setve in žetve j prekoračijo mejo tudi izven tega časa, vendar j pa morajo to prej naznaniti pristojni oblasti. Sezonski delavci smejo svoj zaslužek v natu-ralijah brez pristojbin nesti preko meje. Prenašanje blaga v kupčijske svrhe je najstrožje zabranjeno j in se opozarja obmejno prebivalstvo, naj se v lastnem interesu strogo drži predpisov, ker bi lahko vsako kršenje določb imelo za posledico ukinjenje tega obmejnega prometa.
Po novih določilih smejo obmejne železnice uporabljati pripadniki obeh držav, kar doslej ni bilo dovoljeno.
Prehodi so določeni v štirih skupinah. V 1. skupino spadajo carinska pota prvega razreda: Gornja Radgona—Radgona, Gornji Cmu-rek—-Cmurek, Št. Uj—Špilje, ter železniški progi Št. Hj—Špilje in Gornja Radgona -Radgona. Na teh točkah je dovoljen absolutni promet.
V	drugo skupipb spadajo prehodi: Sv. Ana—Sinnersdorf, Cankova—Zelting, brodi Pur-kla—Črnci, Sizijski vrh—Weitersfeld in Selnica —Lichendorf. Na teh mestih prekoračijo mejo obmejni prebivalci in dvolastniki z dovoljenim blagom.
V	tretjo skupino spadajo brodi Gosdorf —Rosshof, (Gozdišče—Konjišče), Lutverci, Ve-lersdorf, katerih pa se smejo posluževati samo dvolastniki. Četrta skupina prehodov v tem delu ne pride v poštev.
Sočasno z ureditvijo obmejnega prometa» ki stopi v veljavo do ratifikaciji v Beogradu in Dunaju, je bil dosežen tudi sporazum glede raznih drugih obmejnih zadev. Tako se je sklenilo, da ostanejo cerkvene zadeve do končne ureditve in rešitve tega vprašanja neizpre-menjene. Prebivalstvo, ki spada pod župnijo preko meje, se ne sme zadrževati pri izpolje-vanju svojih verskih obredov in dolžnosti. To velja predvsem za pogrebe in obisk službe božje v cerkvah onstran meje. Vodne zadeve se rešijo po medsebojnem sporazumu prizadetih.
Obmejni promet bo nadzorovala posebna komisija, obstoječa iz zastopnikov obeh držav, ki bo reševala tudi nastale spore v obmejnem prometu.
Vsem našim narašiibom, somišljenikom in prijateljem!
Staro leto se bliža svojemu koncu. Zopet stopamo pred vas, prijatelji naši z iskreno prošnjo, da nam ostanete v novem letu zvesti. Ni vam menda treba razlagati pomena dobrega časopisa, ker to znate že sami in potrjujete to s tem, da naročate dobro časopisje, ki vas brani, vam svetuje, vas poučuje in bodri k ljubezni do bližnjega, do države, do domovine, sploh do soljudi. Časopis je za stranko to, kakor orožje v državi. Skrbite, da bo „Murska Straža“ ob Novem letu dobila mnogo naročnikov, gledajte, da vsak pridobi vsaj še enega! Agitirajte ob praznikih do Novega leta in še dalje za vaš list, ki naj postane vaše krajevno glavno glasilo. Razvijte agitacijo od hiše do hiše, od osebe do osebe. Naša društva ob meji se naj postavijo. Naj se ne izgovarjajo letos, da smo prišli prepozno. „Murska Straža“ naj bo stalen gost v vsaki prleški hiši. Karkoli vas teži, nam pišite, dobite od nas nasvet ali pa objavimo vašo pritožbo. Dopisujte v vaš list, kakor kdor more; se bo že popravilo in vse porabno natisnilo. Številna pohvalna priznanja od strani naših naročnikov iz tekočega leta so nam porok, da smo na pravi poti in da pišemo v duhu ljudstva, ki hoče mir, spravljivost in pa tudi jed na državni meji! Možje in fantje! Žene in dekleta! Pojdite ob praznikih od hiše do hiše in nabirajte naročnikov. Položnice dobite pravočasno. Kaj pišemo in kako pišemo, o tem se ne bomo hvalili, ker to itak veste. Naš program je: Vse za državo! Zahtevamo pa tudi od državne uprave, da vse žrtvuje za ljudstvo, za svoje državljane. V našem programu je tudi najsvetejša zahteva po avtonomiji (samoupravi) Slovenije. V tej zahtevi nismo osamljeni. Smo pa odločno proti vsaki demagogiji, ki se uganja na račun vzvišenih resnic svete vere in na račun slovenske narodnosti. Proč z demagogijo iz naših vrst ! Dosti gnilobe je med nami, vendar priznajmo si, da vse ni gnilo in da smo poklicani, ozdravljati državo od te gnilobe. Odločno stojimo na stališču Slovenske Ljudske stranke, v kolikor se tiče čistega programa iste, dasi ne gremo slepo po sledovih politične bojne metode te stranke, kakor se pojavlja v nekaterih pokrajinah naše lepe zemlje. Politika je ogabna obrt. Skušajmo jo ublažiti in olepšati s tem, da bomo vse obravnavali s stališča idealizma, ljubezni, strpljivosti do svojega bližnjega. Ta naša taktika je tu na meji potrebna. Odločno se bomo borili proti vsem fanatičnim strankarjem vseh barv, ker to razdira našo notranjo jedinstvenost, ruši red in mir v državi. Kakor bomo naročevali vsem in vsakemu, da izpolnuje svoje dolžnosti napram bližnjemu in državi, tako bomo odločno zahtevali tudi pravice posameznikov, jednake pravice za vsa društva, korporacije in institucije.
Na delo za naše časopisje! „Mursko Stražo“ v vsako hišo!
Tidensk® novice
Slovenski obmejni koledar. Na severni meji zabelježujemo razveseljiv pojav: Tiskarna Panonija je letos izdala koledar pod gornjim naslovom in misli to delo spopolnjeno nadaljevati vsako leto. V našem slovenskem koledarskem slovstvu je Slov. obmejni koledar posebna izjema. Ne-le da je praktičen, je zelo zanimiv in opremljen tudi z ilustracijami. Uvod ima poleg običajmh koledarskih (vremenskih in drugih) sprememb popis Julijanskega, gregorijanskega, muslimanskega in židovskega koledarja. Poleg cerkvenih praznikov najdemo tudi važnejše izvencerkvene in državne praznike. Vsak mesec ima svojo stran za beležke, vsled-
česar je naš koledar zelo praktičen za vsakogar. Oblika je veliki oktav. V vseh izišlih slov. koledarjih pogrešamo sliko Nj. kr. Veličanstev kralja in kraljice. Slov. obiti. koledar jih ima. Kratkemu in preglednemu rodopisu kraljevskega Doma sledijo lepozamišljena črtica iz ganljivih feljtonov v „Murski Straži“ znane ljudske pisateljice „Štirje letni časi“, nato lepa črtica mladega pisatelja A. Boštele „Krivica“. Isti je prispeval tudi nekaj pesmic. — Nato sledi spis Vanjuše Vidove (pseudonim) „Spominčice na grob jugoslovanskim mučenikom“ posvečeno spominu pod Avstrijo umorjenih vojakov (v Radgoni). Glavni tajnik Jugoslovanske Matice g. Mahkota je napisal lep spis o Jugoslovanski Matici; prekmurski rodoljub nadalje „Prekmiirš-čina pa pismena slovenščina“, pisano v prekmurščini. Nato razvija znani narodni delavec in dolgoletni obmejni branitelj vIč. g. župnik Evald Vračko: „Nekaj misli obmejnega Slovenca o Jugoslaviji in njenih razmerah“. Važna s stališča narodnega gospodarstva je razprava prekmurskega delavca Y. (pseudonim) „Žalostno poglavje iz socijalne zgodovine našega Prekmurja“. Lep prispevek k spoznavanju naše severne državne meje je spis „Zuamenito obmejno zdravilišče Slatina-Radinci“. Med besedilo je razvrščenih več ilustracij. Vsak od omenjenih spisov je že sam na sebi vreden, da se kupi koledar, ki obsega z reklamnim delom 84 strani in stane 6 din. Za trgovce popust. Za naročnike Murske Straže, ki plačajo naročnino za celo leto naprej, dobijo koledar za ceno din 3 (s poštnino 50 para več), kdor pa nabere 5 naročnikov Murske Straže dobi koledar — zastonj. Vsak zaveden Slovenec bo kupil koledar, ki je med letošnjimi koledarji edini svoje vrste. Vsebina koledarja je narodnoobrambnega značaja in ne nosi obeležja strankarstva. — Koledarski del ima tudi popolni pravoslavni koledar.
Nova vlada, ki je položila 16. decembra prisego, je sestavljena tako-le:
Ministrski predsednik : N i k o 1 a Pašič, izenačenje zakonov: Marko Trifkovič, vere: Ljuba jovanovič, promet: dr. Velizar Jankovič, zunanje zadeve: dr. Momčilo Ninčič, prosveta: Miša Trifunovič, pravosodje: dr. Laza Markovič, narodno zdravje: dr. Slavko Miletič, javna dela: Nikola Uzumovič, agrarna reforma : Krsta Miletič, pošte in brzojav: Velja Vukičevič, vojna: general Petar Pešič, šume in rude: dr. Milan Srskič, notranje zadeve: Milorad Vujičič, socijalna politika: dr. Ninko Perič, finance: dr. Milan Sto jad i i n ov ič, minister brez portfelja: dr. Niko Županič (za Slovenijo),
minister brez portfelja: dr. G ji, v o Šupilo (za Hrvatsko).
Vsi ministri so pristaši Radikalne Stranke.
Dr. Šušteršič se je vrnil v Ljubljano.
Izmed vsega časopisja ga je Kmet. list najlepše sprejel. Mi pa tu ob meji čakamo, kaj nam bo povedal. Upati je, da je v svojem prostovoljnem prognanstpu preštudiral naš državni nered in če so lahko razni elementi à la Agro-Merkur in slični aferaši na vladi, bo mož čistih rok za tako mesto še bolj sposoben.
Usnjarna G. Žilavec v Gornji Radgoni plačuje za surove kože najvišje dnevne cene. Več v inseratnem delu!
Več gradiva smo radi pomanjkanja prostora odložili za prih. številko.
Lapsus calami. V pesmi „Svetonočno pričakovanje“ na božični prilogi se je vrinila neljuba pogreška. V drugi kitici, drugi stih se naj čita namesto „dvajset tisoč leti“ pravilno „dvakrat tisoč leti“.
Žive poskočne pesmi za muhasti pred-pust so že gotove. Poje jih lahko staro in mlado brez najmanjše duševne škode, pa se kljub temu lahko izvrstno zabava. Cena: Denar naprej 6 Din s poštnino vred: na povzetje pa se nabere do 10 Din. Torej boljše prvo ko slednje. Naročila sprejema: Fr. Rozman org. Vel. Nedelja.
Današnji številki smo priložili položnice za poravnavo stare naročnine kakor obnovo naročnine za leto 1923. Kdor pošlje celoletno naročnino za 1. 1923 naprej, dobi za ceno 3 din. 84 strani obsegajoč Slovenski obmejni koledar. V tem slučaju naj dopošlje 27-50 Din (24 + 3 + 50 para za poštnino,) Kdor pa pridobi pet novih polletnih naročnikov, ki plačajo^ naprej dobi koledar zastonj. Pridnejši dobé drugo nagrado.
Pop i s i. ____________
BB—>wwwm—p—a——<P
Gornja Radgona. Tuk. Gasilno društvo priredi dne 6. januarja 1923 plesni venček. Z ozirom na človekoljuben namen društva se opozarjajo vsa društva, da ta dan ne prirejajo svojih zabav.
Gornja Radgona. Stane Cividini, brivec, naznanja cenj. obiskovalcem, da je brivnica v nedeljo, 24. dec. odprta do 18. ure zvečer. Na Božič celi dan odprta, na Štefanovo, 26. dec. odprta do 12. ure dopoldne.
Slatina Radinci. Kolesarsko društvo Hrastje-Mota priredi na Štefanovo, dne 26. decembra 1922 v gostilni Marš ek plesni venček s srečolovom in šaljivo pošto. Prijatelji od blizu in daleč so vljudno povabljeni.
Mala Nedelja. Tamburaško pevsko društvo „Slavija“ vprizori v nedeljo 31. decembra ob 3. uri popoldne v Društvenem domu „Moč uniforme“ burko s petjem in godbo v 3 dejanjih. Prijatelje neprisiljene zabavne vabimo k obilni udeležbi! Pridite!	Odbor.
Apače. Samostojni patrijotizem, kako si ga predstavlja apački župnik g. dr. Potzinger. Svojčas smo upravičeno ožigosali tega gospoda in prav je bilo, dasi mu ni ugajalo in se je čutil užaljenega. Ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja pa je čutil ta pristno-samostojni prvak potrebo, da še jasneje dokumentira svoj patriotizem. Dr. Potzinger je našel oba dneva (16. in 17. decembra) izgovore, da ne more imeti maše za Kralja, češ, da so že predplačane za druge. Ko so zbrali naši rodoljubi denar, da plačajo mašo za Kralja, dasi bi moral isto čitati že radi lojalnosti ako ne udanosti do dinastije, je tudi to odklonil, češ da ne more. Pri od-petju državne himne ni ostal v cerkvi. Ljudstvo, ki stoji pbd vplivom tega nad vse za red in mir nevarnega hujskača je cerkev zapustilo ob petju državne himne. Tudi šolski otroci so pod vplivom hujskanj izostali pri šolarski proslavi v soboto in le v malem številu prišli v šolo. Smelo trdimo, da je tega vsega kriva predvsem naša oblast, ki imenovanemu hujskaču, ki je bil že večkrat razkrinkan, ni stopila na prste. — Radovedni smo, kaj bo oblast storila ter bomo o izidu poročali. Dr. Potzinger se igra na silo narodnega mučenika in je v tej svoji viogi čisto navaden komedijant. Vsa javnost ve, da nastopamo glede narodnosti zmernostno stališče in delamo na to, da se narodnostno sporazumemo vsaj tako daleč, da med naše tujerodne sodržavljane zaveje duh lojalnosti in strpljivosti in da ne iščemo dlake v jajcu. Kar pa uganja ta gospod, presega vse meje in nikakor ne moremo tega trpeti. — Poroča se nam naknadno, da je pri pridigi na dan rojstva Kralja Aleksandra govoril o Francu Jožefu in njegovem pogrebu. Dasi se nam zdi ta vest skrajno neverjetna, vendar jo bilježimo, da jaynost, vzlasti ona, ki je tega človeka vedno ščitila, uvidi, kdo da je. — Samostojni kmetijski stranki in Kmetijskemu letu pa iskreno čestitamo k tej veliki pridobitvi. Ako je dr. Potzinger (kakor pravi Kmet. list, „eden izmed tistih redkih du-sovnikov, ki zastopajo SKS“) res eksponent Samostojne kmet. stranke pada ta v pekel smrdeč škandal na njen račun! Upamo, da se bodo tistim tudi-na-rodnjakom, ki so se svojčas postavili v službo dr. Potzingerja (Ivanuša??!) odprle oči in bodo spoznali, kam so zabredli. — Več pride.
Apače. Naknadno se nam poroča: Šv. mašo za Njeg. Vel. kralja je župnik Potzinger najprej taksiral 50 K, a učiteljice so mu pónudilè 200 K, samo da ne bi bilo škandala. Pridigo' je imel o znanem predpietu kaplan, ne župnik. Pred oltarjem je ostal radi običajnega „Te deum“. Poštar (torej državni uradnik) g. Ivanuša
Roman Bendč:
0, pridi, pridi Sveta not!..
O, pridi, pridi Sveta noč!
O, pridi mir in glórijo "pojoč !
Kakó zelò sem jaz te oželćl, da vsaj to noč bi srečen bil, veséi
O, pridi, pridi Sveta noč: brez spanja, sladko sanjajoč! —
Je res, da zbrišeš ti nocoj iz naših src ves nepokoj ?
O, pridi, pridi Sveta noč, poljubi tiha okna naših koč, ljubezen, mir naznani vsem, ki dobre volje so — ljudém!
O, pridi pridi Sveta noč —, odženi vse sovraštvo proč ! —
O, vsaj nocoj, da bratu brat res brat bo in ne sreče — tat!
O, pridi, pridi Sveta noč, nam čela vsem poljubljajoč, naznanjajoč ljubezen, mir in odpuščanje vsem — na svet večer.
Roman Bendé:
Misterij Božične noči.
Tisoč in tisoč nežno zamišljenih povestic, slik in pesmic se je napisalo o Sveti .noči, a vedno in vedno so vse te povestice in pesmice nove, prijetno božajoče, ki zazibajo vsakega čutečega človeka, tudi najbolj zakrknjenega brezverca v prijetno sanjarenje. Sveta noč! Dvajset stoletij je stara njena povesi in ved;,c je še večno nova, osvežujoča, dvigajoč« človekovo dušo v neslutene višine, božajoča ranjeno človekovo srce z nežnimi, nevidnimi prsti, naznanjajoča od sovraštva, zavisti, samoljubja, sebičnosti, koristoljublja in častihlednosti zastrupljenemu svetu: Mir ljudem...! Lepe so te povestice in resnične! Zdi se mi, da bolj kot kedaj poprej spadajo v ta lepi čas, poln poezije in prazničnega razpoloženja. Danes je svet preslepljen z ogabnim materijalizmom. Nikjer ni najti idealnega stremljenja — povsod le hlastanje po dobičku, povsod sovraštvo, nikjer ni ljubezni. In na Sveto noč se je rodil Beg ljubezni, veliki Učenik ljubezni, ki je Svoji veri dal za temelj : ljubezen. Silen je Njegov nauk in mogočen in prekvasil je malodane ,cel svet. — Učenik tega nauka je bil rojen to Sveto noč v revnih jaslicah — in ravno zato odéva to noč poseben misterij, posebna poezija, ki najde nocoj odmeva v slehernem srcu.
Dvajset dolgih stoletij se človeštvo spominja te noči, ko so angelji oznanili svetu : Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem!... Bolj kot kedaj poprej velja ta an-
geljski pozdrav višav današnjemu svetu.
Tisoč in tisoč povestic in pesmic bo tudi letos zaplavalo v sveti božični čas med narode
sveta ------. Kako enostavne, stare so vse te
povesti, a vedno še večno nove, kakor sveža lica nedolžne dece, kakor tiho utripanje zvezdic, mehke, kakor dihanje večernega zraka, nežne kakor obrazi nedolžnih lilij... Njih začetek je navidez vedno skoro jednak: Božični večer. Sveta noč. Zima grize. Snežec naletava v mehkih kosmičih, kakor da pošilja nebo svoje sladke misli v naše duše. Baklje zagorijo. O polnoči hitijo v cerkvico, vso ozalšano, razsvetljeno. Okna žarijo. V zlatem smehu se smejijo. Radu-jejo se svete noči. Deca ne morejo zaspati. Čakajo božje Dete. Darov, slaščic. — Naj se vesele, saj jih čaka grenkost. Naj se vesele slaščic. — Daljni popotnik hiti v rodno vas. Vse hiti k svojim — za gorko peč, k jaslicam, k božičnemu drevescu. Deca so nocoj kakor angelji: Ožarjenih lic preživljajo blažene ure velikega spomina. Kako jočejo, ako ne smejo k polnočnici ! V daljni tujini stoji vojak na straži. Njegove misli so pri domačih jaslicah, kopljejo se v prijetni kopeli mladostnih spominov. — Po bolnišnicah ječijo bolniki. Sveta noč jim prinaša mir in tolažbo. V ruskih planjavah umirajo miljoni bratov od gladu. — Tudi v ječah je sveta noč nocoj, povsod, povsod se je razlil njen čar, vse navdaja miloba njene poezije ... Zvonovi vabijo k polnočnici. Orgije bučijo, narod poje.
Tako začenjajo in se razpletajo te stare in vendar večno mlade in nove povestice in pesmi o sveti noči, ko se je rodilo revno Dete v bornih jaslicah in prineslo na svet nad vse vzvišeno poslanstvo, za katero je bilo odločeno : Učiti ljubezen vse narode sveta ...
O, koliko jih je nocojšno noč revnih, zapuščenih kakor Božje Dete v jaslicah in nimajo toliko svojega, kamor bi položili svojo glavo. Nikjer nimajo kotička, kjer bi si zamogli ogreti prezeble ude. Od vseh zapuščene sirote so to; le doori Bog jih ni pozabil, On ne more pozabiti in nikogar, niti najrevnejšega črvička ne pozabi... — Sveta noč je razlila v naša srca močno vero, da nismo tujci Bogu in da od ne-brojnih žarkov svetonočnega neba vsaj en slaboten pramenček velja slabotni, lačni, prezebajoči siroti.
Ulice se kopljejo v plamenih ; brez sočutne roke — tava po ulicah in orošene oči, v katerih se zrcali obličje božje kakor v očeh premožnih, srešnih zadovoljnih, so se željno zapičile v visoka okna, kjer žare čarobne lučke z zlatom in srebrom obloženih božičnih dreves
bogatinov-----------.Te trudne oči pijejo hlastno
ta sijaj, kakor, da je to zadovoljstvo. Lice sirote se od hipa do hipa zjasni kakor lilija v dremotni mesečini, od hipa do hipa pa kakor
cveteče drevo v svetlobi solnca----------. Sirota
gre mimo visokih in nizkih hiš. Najrevnejšo kočo ožarja zlati smeh božično okrašenih in razsvetljenih oken in siroti se zdi najrevnejša teh koč — sijajna pristava, pravljični grad z
zakletimi princezami, s palčki in vilami---------.
O, kako so revni ljudje na svetu 1 — Siroče se
vspne na visoko ograjo poleg nizke koče, pritisne mrzlo ličece na šipo in gleda svetonočno skrivnost...
Mnogo je takih sirot na svetu, potujočih na Sveto Noč brez cilja, iskajočih mesta, kamor bi položili svojo glavo —-----------kakor
tisto noč, ko je Betlehem zaprl svoja visoka vrata sv. Družinici, ki je hitela skozi noč, iska-joč mesta za uresničenje od božjega angelja napovedane Skrivnosti, kakor tisto noč, ko je po-staren možak gnal ubogo živinče, na katerem je sedela Deklica, mladostnolepega lica, ob-senčenega z lahnimi potezami materinske skrbi - -, kakor tista noč, je vsaka Sveta noč ... Betlehem se je smejal v razkošni razsvetljavi, v šumnem veselju in uživanju, medtem, ko sta potomca kraljevega rodu Davidovega — prehitela na popis ljudstva, našla zavetje izven vrat kraljevega mesta, v pastirskih kolibah...
Kakor tisto noč, hodijo tudi nocoj trudni popotniki, da dosežejo svoj dom, ognjišče svojih dragih, zavetje svoje mladosti. Silno je hrepenenje v svetočnih popotnikov, hrepenenje po koščeku božične sreče, hrepenenje po domači hiši, po dragih... Razdvojen bega tainoni, da najde vsaj to noč ljubeč pogled, ki bo pobožal njegovo od zlobe sveta omračeno čelo. Z vsakim korakom postaja prožnejši. Sam sebi se dozdeva, da ima peroti; vse, kar ga je mučilo in težilo dan za dnevom, noč za nočjo — vsa teža odpade to Sveto noč. — Potem zapojo iz dalje zvonovi. Milo, ubrano. Zasvetijo se baklje.
Cerkvica vsa razsvetljena------. Ničesar ne čuti
več. Niti svojega telesa. Odprla se je železna rakev, v katero je bila zakovana njegova mladost. V vasi. Slovesen trenutek je to. Ne da mu dihati, ko ga objame božji sijaj borne bajte,
kjer se je rodil-----Razloči glasove. Očeta.
Matere. Bratov. Sestric. - - Sapa mu zastaja. Od radosti ne more govoriti. Čuje, kako se ve-selé, kako prepevajo, vidi jaslice v kotu, božično drevesce vse v lučkah. - » - Mimo njega hite Ijudjé molčč k skrivnostni polnočni daritvi. Tudi v hiši se pripravljajo
Popotniku omahne glava, solze ginjenosti mu zalijejo oči in ko se za hip zavé, vidi pol-nago siroto kraj sebe, trepetajočo od zime ...
Dvigne jo k sebi, plane z njo v hišo-----------.
Za hip obmolkne družina in gleda tujca. O, radost spoznanja, o sreča sirote, radost vrnitve iz tujine, radost rešitve sirote, trepetajoče, gladne, bolne...
Naj neham. Kakor vse povesti in pesmi o Sveti noči, je tudi ta. Vesel in poln čistega veselja je njen konec. — Zakaj bi tudi ne bil; saj nocoj je Sveta noč, ko se je izpolnila skrivnost, prorokovana po prorokih.
Ta sirota pa, revna kakor Božje Dete pa je moje bedno ljudstvo. Njegove oči se upirajo v visoka, bohotno razsvetljena okna bogatinov, trepetajo ob pogledu na blesk božičnega bogastva.
Tujec pa, popotnik v Sveti noči, ki je dvignil siroto in vesel v očetovo hišo pa spi v naših srcih. Mogočnega Kiicarja je treba, da se ta tujec v nas prebudi in povede siroto v očetovo hišo . . .
JANUAR'

Hcvoìeìe. giiiez-fiosp, line Jezusovo Genovefe Tit, škof Tclesfor
Ufa- ftžK krrijL
H t 1.(0 razgi. Qmy
P S ! Severja T 9 julija* 1
Žt# Pavel
P ti). Sraest
IS
FEBRUAR
I!
2.	Vm-oaste I
IK)i»rosiava
a l*


-Af» .
ŽsrefcoAt.fr
TtawntJ
»28 P 29 T 30 S 31	L pradpaat Julija* Franj« Saicdki Martina Peter Nolanski
	
3. predpusten
7 usten, reda sl. M. Pust Katarina o. a, T : + Pepelnica VBotfitr (Sigfrii
Eleonora
Stel sv. Petra v A. + Peter Damijan
ta
P 26 T 21 S 3«
2, posta*
Vladko
Baldomir
Homan
Valburga
s..
TISKARNA!
OCO ^ooococ-ooooooooooc-ccoooo
S 18 T 19 T 20 $ »1 C 23 P 33 8 24	SvPS,IÄd. $r«čke m tov. Ban ve not Marija 7 žalosti Gabrijel, na dang.
N 25 P 26 T 27 8 28 Č29 P30 vS 81	8. p. is'«!Mf8.1.K6.3 Emanuel Rupert Janez Kopistran Vek četrtek Ciril +Vel.petek Angela Vel. sobo ta Modest
I KOLEDAR

% postna Kaafoair
navadno
leto
APRIL
Velika bo5 Velikoa. pondaljek
Rtkard
Izidor
Vink« Vere* Felicita in Per pet,
1. po velili, (bala) C Marija KfeOfe
Leon L. »apet Sa vn, KJtaovan Heimenaaüd
Justin___________
A povelik. Ltd v ina Beta	M
Rudötf (tendegien)
lTS
Marcelin Ansefaa 3, por. Soterin KaJ
fääl Sfem.	j
Marko
Klet in Marcel Bogoljub Parel od križa
i
MA]
Filip i» Jakob Atana»ü Najdba sv. križa Cvetko
MJL
6. pomOte. Jane* Stonister C'
M i fottìi a nfokj?.. Bndtater Baš. J Kftetaavr
?4a mert, Antoni« Papfcraffi
IRMI
iiitbiiiii n"
_ _ jtreacij S 2,1 Marcelin, Erazem
2-poMak. Klotiida tpj K. viriti Bonifacij Norbert Bogomil
8 SrceJ'ažtts-sJtoiard fey
•»; a. pebäaäs. itknjtìtafjQU 1 M j Barnaba	.-55
' Ut Janšo tàte.
AW	fi4 "3:
H
li
SH 29
P 30 i
4. povelik. Peter
Ka tarma .Si jen. §
N 27
P 28 T 29 1
5	38 1
6	31 ;
8. povoBk, Servaci p
Baujfeol Zofija Jane*
Paskal Venaactì
-t	_______ H M
BtBko3a.PTHMw.6i pa»
ttwa pomtoijok
Jela
Riderti	J
Marija fifev. p. kr.
j- Urban
Filip Nori_______
1, pobfek. S». T«jtet
Ažgvbrtin Veljko
Berke	t
Sv. Rašnje Telo
4*obtek.%atoiju.b Sreik® i» Fortun«' Bogdan
20 ' Silva*®
81 V’ekosJfer 22 l'avUtt
za 1 mm.
6 .wMtefc
Vile»
ftbiJX'fc
Ivan In Parai Ladislav, Hörn«
Y idov dan d Peter la Pav«
Sperate sv. Pavla
! TRGOVINA
loooooooocoooc
Ali ni, dragi moji, ta povest, kakor vse božične? Ali ni žalostna pot sirote in popotnika, tako žalostna kakor revščina sv. Družine ob betlehemskih jaslicah. Žalostna, pa vendar vesela, kakor je polna veselja in poezije Sveta noč.
Upajmo, da nam bo vsern prinesla Sveta noč oni mir, po katerem žeja naša duša. Saj nam šepeta iz naše mladosti prepričanje, ki je objelo ves svet: Kaj bi bila zima brez Božiča?
Tebi moje revno ljudstvo, ki še veruješ Vanj, ki se je rodil zato, da je mogel biti križan za te in tvoje odrešenje, velja angeljski pozdrav z nebeških višav:
Mir ljudem na zemlji!
Roman Bendé :
Svetnonočno pričakovanje.
Zapojte, strune pesem gibkozvočno, zapojte o sijaju Betlehéma, zapojte pésmico mi svetonočno!
Oči te moje videti želijo v sijaju kot pred dvajset tisoč leti zemljà se je odèla s tvojo poezijo ...
Jaz oželčl sem te kot sveto vino, da pijem v tebi sladko pozabljènje za vse grenkosti, vsako bolečino.
O, pridi sveta noč mi v moje sanje!
Srcé zapélo tebi nežnejšo bi pesem kot slavca spev je in zvezdic igränje. —
O, glejte, glejte!... Čujte! — Že prihaja in z bakljami ji ljudstvo gre nasproti, bučijo orgije Stvarstva: On prihaja... —
Z rokämi nćžnimi me je objéla — in od bližine njene ves sem blažen — in duša rada pesem bi zapéla. ..
Oj pesem slajšo od vseh pesmi bi zapéla... Srcè pa je pijano in trepeče...
Od skrivnosti svete duša mi je oneméla...
Obmejni Slovenci!
Zbiraite
za Obmejni tiskovni skladi
Arbogast Reiterer. O. T—r.
Skrivnostni
glasovi iz drugega sveta.
(Dalje.)
Čudovito je poročilo o Kathini zadnji prikazni. Sama je zbudila nezavestno, na tleh ležečo posredovalko: „Vstani, Florenca, sedaj te moram zapustiti... Moje delo je končano“. Do-djala je, da se ne bo mogla več prikazati in ne govoriti ; pretekla tri leta da so bila polna muk in žalosti in da se je za pokoro za svoje grehe prikazovala. Sedaj da bo smela v duhovnem življenju iti stopnjo više.
Mediumistični kabinet* **) je in ostane sumljiv kot, ki napolnjuje nevedne vedno z nezaupanjem, sramotilcem pa daje povod za zaničevanje. Tudi ta temni kot je sedaj odstranjen. Dandanes slovi Ofelia Corralés v San José kot izreden medij, kakor njej podobnega še doslej ni bilo. Tega medija ne objame trancespanje (izg. trans): ampak ona ostane sredi med gledalci. Niti ni neizogibno potrebno, da bi bila stalno v sobi. Duhovi pravijo o Ofeliji: „Njeni fluidi so tako močni, da se razširjajo na vse strani“. Po vseh poročilih bojda sposobnost Ofelije Corralés prekaša resnično vse, kar je doslej zabeležilo spiritistično slovstvo. Polkovnik Peter piše o njej 1. 1910.: „Poročila, ki jih je sestavil mehikanski konzul Don Fernandez Guell v pojavih v spiritističnih sejah na San José, se zde celo izkušenemu spiritistu skoraj popolnoma neverjetna. Duhovi so čisto utelešeni, mogoče jih potipati, jim preiskovati obleko ... Često vidijo pet prikazni hkrati hoditi po sobi gori in doli... Duhove so fotografirali. Mary, ženski duh, ki je pravzaprav duša družbe, ostane tričetrt ure utelešena, ne da bi razodevala kak viden napor. Mary se da dostikrat videti ; s cocuyonom v roki*) osvetljuje svojo postavo, ki je oblečena snežno belo. Dobro se dajo razločiti lepe poteze. Mary je storila tudi neverjetni čin, da je prinesla sestrico medija nekaj dni po njeni smrti zopet nazaj in jo položila materi v naročje, navidez kakor živo. Pojav se je zgodil pri dobri razsvetljavi. Mati je pritisnila globoko ganjena otroka k prsim in ga ni hotela več izpustiti, pa čez nekaj trenotkov je izginila prikazen...
„ . . . Nekoč so duhovi prenesli dve sestrici in enega bratca medija od seje, ki se je vršila v popolnoma zaprti dvorani, v vrtno lopo. Odposlali so komisijo, ki je našla otroke nepoškodovane in smejoče se v prav tako zaprti lopi. Odposlanci so prosili, da naj duhovi deco prenesejo zopet nazaj, in so zaprli vrata. Potem se zopet vrnejo v sobo. Potem, ko so tam ukrenili vse potrebno, vrata in okna zaprli, nadaljujejo sejo.... Naenkrat zakliče en otrok : .Tukaj smo !‘ Napravijo luč in otroci stojijo v isti vrsti kakor prej v dvorani.“
* Soba, kjer imajo spiritisti z mediji svoje
seje.
**) Tropična kresnica.
To vse doni kakor pravljica iz „Tisoč in ene noči“ ali kakor iz coperniške sobote srednjega veka. Nehote se vprašamo: „Je li vsa ta navlaka tudi resnična?“ O tem dač ne moremo več dvomiti. Grabinski pravi primerno : „O istinitosti spiritističnih pojavov vsekakor ni mogoče dvomiti. To dejstvo tajiti, se pravi, izpostavljati se zasmehovanju. Nečastno je za izobraženca, biti o stvari tako malo poučen, da bi se čutil dolžnega, delati na njen račun dovtipe in pri tem menil, da je bogve kako duhoviti Taki ljudje ne pomislijo, da si izstavljajo, s tem da priznajo svoje „neznanje v predmetu, nenavadno ubožno spričevalo.“
V poročilu odbora profesorjev, zdravnikov itd., ki so po naročilu „Dialektične družbe“ v Londonu dolgi dve leti preiskovali najrazličnejše pojave, stoji: „Vsako preizkušnjo, ki si jo je kakorkoli mogla izmisliti združena inteligenca, smo napravili s potrpežljivostjo in vstrajnostjo“. Odbor je prišel nujno do zaključka: „So nadnaravni pojavi, ki jih vodi nevidna inteligenca.“
„Družba za dušeslovno raziskovanje v Antwerpenu“ je na svetovni razstavi v Bruselju (1910) v oddelku za fotografije razstavila mnogoštevilne „fotografije duhov“, ki jih je za ta namen prejela od raziskovalcev iz vseh delov sveta in je s tem dosegla nenavaden uspeh.
Ruski državni svetnik Aksakow je sestavil različne stvarne dokaze, med drugim vsakojake fotografične dokaze, in izreka končno sodbo: „Dokaz o stvarnosti pojavov sem torej doprinesel tako popolnoma natanko, kakor ga je pač mogoče zahtevati. Dokazano je, da so fantomi (pojavi) stvarni (realni), da so razumna bitja, da so našim rajnim često čudovito podobni; imajo človeško zunanjost, razumejo, pišejo in govorijo človeške jezike in izjavljajo sami, da so nekdanji prebivalci zemlje“.
8 primerov.
Komaj moremo spiritizmu še odrekati, da bi na njegovem vrtu rastle cvetlice „večnice“, da dejansko dokazuje nevernemu materialističnemu svetu, da je človek vendar nekaj več, nego le opičji potomec s samo tostranskim življenjem in s samo pozemeljsko srečo. Vero v nesmrtnost duše je povzdignila /znanost do dostojanstva trdnega znanja. Spiritizem si prisvaja to pridobitev za sebe — naj pa jo ima in se je srčno veseli, čeprav mnogo nadčutnih pojavov izven spiritizma dokazuje in je že vedno dokazovalo prav isto. Ta mogočni razvoj nočne cvetke v vrtu spiritizma, dokaz nesmrtnosti, je njegova solnčna stran, ki je nikakor ne kaže podcenjevati. Ta prednost je ostrobrušen meč v rokah tistega, ki se hoče boriti proti strupe nemu zajedaveu — materializmu, proti materializmu, ki je ljudem povzročil toliko nedopovedljivega zla, jih duševno in telesno zastrupil.
(Konec prihodnjič.)
	
JULU	
a t P 2 T S ii P 6 S 7	S.pebiuk. Pr. R.kri Obiskovanje M. D. jšbllodor Grb, Berta Ciril in MrtAd
	Miru ljub C Viti bald
n 8 P 9 T tO S 11 C 12 P 13 S 14	7. pobtak.joM.sla va Veronika ljub«, Bogumil Pij L, papež Mohor 'm Fortuna) Marjete DcmnvenUtra J§
* 15	8. pobtafc. Vladimir
P H)	Skapulk. M. Ij. K,
T 17	Aleš, Baroslava
S IX	Miroslav, Jelica
C 19	Zora, Vink« P.
P 26	Marjeta
S 21	Danko, Olg» 3
H 22	S. pubiAk. M. Magd.
P 33	Apolinar
r at	K l istina
s 25	Radoslav
C 20	.toa. mati D M.
P 27	Ra s tis la v Q
v 28	Vladko
n 29	10. pob. Karta
P 30	Abdon in Senen
T 31	Ognjissiav f^>i.

mmmem&m
4h*
TENSKI ROIEDAK
AVGUST
- J ■VLO	.gM 'i-' ' r."'
1	. Ve« l^etra, Nada
2	: Porcijunkuia
3	Naj iba sv. Štet
4	Dinko, Seda (j

SEPTEMBER
» O?
••OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
l knjigarna!
OöOOw-OOCtOOQOOCOCOOOOOOOOiJOOü
ö I H. pob. M. i). Snežn 1 6 I/prèmelnfca Gosp 7 ; Kajetan 3 i Mila*
: 9 ; ftoaaa*
’ to ; I-ovresctj n ! Suzana
S
I’
T
t
P
N
12 j 12. pohiak, Klara ©
'13 j Ivan Bereftaua«
' H j f Kraebg »i i Wonfead E. M. ».
: 16 i K ok 1 17 j Miroo, Mira 18 j j o lana
[iß 13. pob. Ludo vik $ ' 20 Bernard ‘ 21 Ivana Prunčiška
. 22 Timotej ; 23 Zdenk»
’ 24 Baro (Jernej '
25 I Ludovik
14. pab. GeAriu
Jožef Kalaks 28 Avguštin
Obgi.Jan Xrstnika|d> 29 :it) Roza Lbtismska U ! Rajko
1 j lij, Terena
15. poblak.
Man* vet
Kovali
M S
J' m
fr a
> tž Ć 13 F* 14 S 15
štcftm
€
He
Bronislav» Sajrtro B. M. B.
».mW**. Peterki Miklavž T«ted Q Prot in iS&Kint Ime Marije Dev. Notburga PovišanJesv.Križa M. D. 7 ialosti
K 16
P 17 T 18 S t» Č20 P 21 S 22
1? .pebisA. Ljudmil« Znaki ran «v. Fr. 3 Kupertin
Jožef i Jenko
Kvstai
'stabij J Matij (Božidar) Mavrici j in tov.
dl 28 [P 84 Tag : S 26 i Č27 ! P 28
ia. pobink. Tokia
Rupert
Kieofts	g
Ci prijali in Justina Rozina m Damijan
Venceslav
Mihael
»30 19. pnMnk. (eronim

lesto
f
ž
p
3
Hi
p
Panonija
Gornja
Radgona
rr t
.c» p n
S 13
OKTOBER
«pMsrssaas

R 14
P 15 TU 17 Čl« P 19
sso
»Si
ra
Ta
u
varisi
Rmiri)
A»g«0 v
J5vafiä
Fnuk&kak Ser. VaHnšr
Vgra
C
Ro*, pr»*,
(«bij FrariÜÄvk B Sikarij Maksimilijan Sb voljah
P 26 .S 27
81..
Terezija Gal
Margareta
Loka
Peter .Ut
Janez K«*.
K allst
82
Kordu)*
Urtala
Jance Kapistran Rafael, rsadang.
K risani, Darija 0
Svarisi
Sabina
NOVEMBER
ITE
Hi n t M Tl» S 14J Čl* 3 # u s it
JUS
;s
31 2S 33 ■S 24
K 85
P 26
T 27
23. pob. Simon i» J S 2«
Ć 29 P 36:
H 38
P 25 i Narcis T sej Klavdij
S 31 ; j- Volbeni.
C
vera ib duš
Kratlveg, Viktoria

Lenart
Bi
Andrej A vejta
ar . Davorin
Stanisi«v Kostka Jozafet Kunc Lavftfrfav 3
Otmar, &dnt*md Gr&gar ljy Žmagosl.
2. «dv. Peter Kor Lo*etea.<tka M. JL T il I Ramaz
S 12 Sinezij Č 13 Lucije P 14- j Dušar S 15 i Kristin;	3
Srečko V;
Ode»
Srečko Vaieäk Darovanje M. D. Cecily«
ML ivo;	I
fanaz od križe
B. pob. Katarina
Konrad Vlrgil Eberhan Saturnie Andrej, Justin,
DECEMBER
Narod»« ujed
Bibiana ;išek Ksa\
SSL,
Ambro*.
-iT
t*
-f-
i
H 16 j 3. ad v. Cedomila P 17 Lazar, Berti T18 Gracijan » ; Namesti
20 I Uberai P 21 f Tonu;
S 32 j Demetrij in Iron.-ir
4. adv. Zmagšsl. ® •f Adam ir: K va Božic. Rojstvo Ö. Št&faa
Jane/, Krtog. Nedolžni otroriči Tomaž
»8« P %4
¥35
K 26
87
136
•PAI
B. »t. @
..—.J.
PM
id si razume na reševanje meje s konkurencami za lepotice njegovega kova se božje službe „iz principa“ ni udeležil. Si treba zabilježiti.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Na Štefanovo, dne 26. decembra 1922 proslavi naše bralno društvo 60letnico Slomšekove smrti in 10 letnico svoje „Slomšekove dvorane“ z veliko prireditvijo, ki bo obsegala govor vlč. g. župnika Mat. Zemljiča, petje, tamburanje, deklamacije, prizor m 5 dejansko žaloigro : „Za pravdo in srce“. Častilci velikega Slomšeka, najzaslužnejšega Slovenca, pridite v obilnem številu! Tudi srečolov bo vam nudil lepe dobitke.
Železnica Ormož-Murska Sobota. Gradnja proge Ormož—Murska Sobota se v kratkem prične. Ker so se interesenti izjavili za prvotni načrt, odpade varijanta prekmurskega dela mimo Beltincev. Ministrstvo saobračaja, je prejelo za gradnjo prvi obrok v znesku 1,000.000 dinarjev.
Murska Sobota. (Darovi Jugoslo-venski Matici.) Osobje kr. državne policije v M. Soboti, zbirko iz meseca novembra din. 100-65; oolsko vodstvo v Petešovcih poslalo zbirko šolske mladine 9in 87-25. Plemenitim darovalcem se podružnica v M. Soboti najtoplejše zahvaljuje.
Železniška pruga M. Sobota-Ljutomer-Ormož ofertalna licitacija za akord kr. I.
Sekcija za gradjenje pruge Murska Sobota-Ljutomer—Ormož držače na dan 10. januara 1923. godine u svojoj kancelariji u Ljutomeru od 11 do 12 časova pre podne licitaciju za izvršenje zemljanih radova od Km. 0‘00 do Km. 8—900.
Predračunske sume je Dinara 360.000, a kaucija 3% Hi 10800 din u gotovom novcu ili vredećim papirima po Članu 88. Zakona o Državnom Računovodstvu, polaže se pre licitacije sekciji za gradjenje pruge u Ljutomeru. Resto do 10% po opštitn uslovima.
Ponudiači su dužni svoje propisne, taksirane (sa taksenim markom od^20 dinara) i za-dečaćene ponude predati Sekciji najdalje do II časova pre podne, sa naznačenjem na kuverti : „Ponuda za akord Broj I.“
Preduzimači su dužni sobom doneti uvećanje o prijavi preduzimačke radnje za ovu godinu, kao i dokaze o ispunjenje člana 87. Zakona o Državnom Računovodstvu.
Predračuni i uslovi mogu se videti svakoga dana u Sekciji za gradjenje v Ljutomeru. Naknadne ponude neće se primati.
Iz kancelariji Sekciji za gradjenje pruge Murska Sobota—Ljutomer—Ormož. Broj 347. od 12. Decembra 1922 god.
ŽelEzniškB pruga M. Sobota-Ljutomer-Ormaž ofertalna licitacija za akord br. Z.
Sekcija za gradjenje pruge Murska Sobota-Ljutomer—Ormož držače na dan 11. januara 1923 godine u svojoj kancelariji u Ljutomeru od 11 do 12 časova pre podne licitaciju za izvršenje zemljanih radova od Km 10 800 do Km 17—000.
Preračunska suma je Dinara 780.000 a kaucija 3% ili 23.400 djn. u gotovom novcu ili vredećim papirima po Članu 88. Zakona o Državnom Računovodstvu, polaže se pre licitacije Sekcije za gradjenje pruge u Ljutomeru. Reste do 10% po opštim uslovima.
Ponudjaći su dužni svoje prepisne, taksirane (sa taksenim markom od 20 dinara) i zapečaćene ponude predati Sekciji najdalje do 11 časova pre podne, sa naznačenjem na kuverti: „Ponuda za akord broj 2.“
Preduzimači su dužni sobom doneti uve-renje o prijavi preduzimačke radnje za ovu godinu, kao i dokaze o ispunjenju člana 87. Zakona o Državnem Računovodstvu.
Predračuni in uslovi mogu se videti svakoga dana u Sekciji za gradjenje u Ljutomeru. Naknadne ponude neće se primati.
Iz kancelariji Sekcije za gradjenje pruge Murska Sobota—Ljutomer—Ormož. Broj 348. od 12. Decembra 1922 god.
Železniška pruga M. Sokota-Ljutomer-Ormož ofertalna licitacija za akord br. 3.
Sekcija za gradjenje pruge Murska Sobota —Ljutomer—Ormož držače na dan 12. januara 1923 godine u svojoj kancelariji u Ljutomeru od 11 do 12 časova pre podne licitaciju za izvršenje zemljanih radova od Km. 19—300 do Km. 22—660.
Predračunska suma je dinara 430.000, a kaucija 3% ili 12.900 din u gotovom novcu ili vredećim papirima po Članu 88. Zakona o Državnem Računovodstvu, polaže se pre licitacije Sekciji za gradjenje pruge u Ljutomeru. Reste do 10% po opštim uslovima.
Ponudjaći su dužni svoje prepisne, taksirane (sa taksenim markom od 20 dinara) i zapečaćene ponude predati Sekciji najdalje do 11 časova pre podne, sa naznačenjem na kuverti: „Ponuda za akord broj 3.“
Preduzimači su dužni sobom doneti uve-renje o prijavi preduzimačke radnje za ovu godinu, kao i dokaze o ispunjenju člana 87. Zakona o Državnem Računovodstvu.
Predračuni i uslovi mogn se videti svakoga dana u Sekciji za gradjenje u Ljutomeru. Naknadne ponude neće se primati.
Iz kancelariji Sekcije za gradjenje pruge Murska Sobota—Ljutomer—Ormož. Broj 380. od 14. Decembra 1922 god.
Železniška pruga M. Saketa-Ljutomer-Drmož ofertalna licitacija za akord kr. 11.
Sekcija za gradjenje pruge Murska Sobota—Ljutomer—Ormož držače na dan 13. januarja 1923. godine u svojoj kancelariji u Ljutomeru od 11 do 12 časova pre podne licitaciju za podizanje skretničkih, stražarskih i nadzor-ničkih zgrade.
Predračunska suma je 1,800.000. din., a kaucija 2% ili 36.000 din u gotovom novcu ili vredećim papirima do Članu 88. Zakona o Državnem Računovodstvu, polaže se pro licitacije Sekciji sa gradjenje pruge u Ljutomeru. Resto do 10% po opštim uslovima.
Ponudjaći su dužni svoje propisne, taksirane (sa taksenim markom od 20 dinara) i zapečaćene ponude predati Sekciji najdalje do 11 časova pre podne, a na kuverti naznačiti: „Ponuda va akord broj 11“.
Preduzimači su dužni sobom doneti uve-lenje o prijavi preduzimačke radnje za ovu godinu, kao i dokaze o ispunjenju člana 87. Zakona o Državnem Računovodstvu.
Predračuni i uslovi mogu se videti svakoga dana u Sekciji za gradjenje u Ljutomeru. Naknade ponude neće se primati.
Iz kancelariji Sekcije za gradjenje pruge Murska Sobota—Ljutomer—Ormož. Broj 384. od 15. decembra 1922 god.
r.
i ZMRflJ?
S
I
Zato ker je velikansko množino sukna, platna, parhenta in hlačevine prejela iz inozemskih tovaren, ter prodaja po čudovitih nizkih cenah veletrgovina
STERMECKI - CELJE štev. 303
Cenik z tisoč slikami zastonj.
R.
ko 1 tua, ji vine fi skih g nah g
:J
Vesele Božične praznike in Srečno Novo leto
želi vsem svojim gostom, prijateljem in znancem
Janko Čirič, kavarnar
Gornja Radgona.
Vesele Božične praznike in Srečno Novo leto
želi vsem svojim gostom, prijateljem, in znancem
Janko Karbaš, gostilničar
Gornja Radgona.
Imaš ti solnčne pege, zajedavce, nabore, ogerce?
Uporabljaj Elza obrazno pomado !
Ali želiš imeti lep vrat, obraz in roke?
Uporabljaj Elza obrazno pomado!
Ali so ti roke in obraz občutljivi v zimi in vetru?
Uporablja] Elza IHijno-mlečno milo!
Ali želiš imeti kožo belo, mehko, čisto in zdravo?
Uporabljaj Elza lilijoo-mlešno milo!
Ali se tožiš na izpadanju las, prhuta in osivelost?
Uporabljaj Elza pomado za rast las !
Ali želiš bujne mehke in lepe lase?
Uporabljaj Elza pomado za rast las !
Ali hočeš biti in ostati lepj? Ali hočeš biti povsod rad viden? Ali hočeš, da te veseli tvoja slika v zrcalu? Poskusi prave Fellerjeve preparate in kmalu bodeš rekel tudi ti kakor vsi:
To je ono pravo!
Išči v vseh poslovalnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Feller. Naročiš naravnost, tako stane s pakovanjem in poštnino če denar naprej ali po povzetju:
2 velika porcelanasta lončka Elza-obrazne pomade 25 Din,
2 velika porcelanasta lončka Elza-pomade za rast las 25 Din,
4 velike kose Elza lilijnega mlečnega mila 35 Din.
Na te cene se računa sedaj 5% doplatka. Pisma je natančno adresirati na:
Eugen 9. Feller, lehnrnar, Stubica Danja
Elzatrg št. 326, Hrvatsko.
Redni občni zbor
ogr. voj. invalidov, vdov in sirot
se skliče na dne 6. januarja 1923 v prostorih gostilne „Triglav“ v Ljutomeru. Začetek točno ob 9. uri dopoldne. — Pridite vsi, kateri ste naše misli.
UsnJarna
abriel Žilavec
Gornja Radgona
plačuje
za surove kože vseh vrst najvišje dnevne cene!
Novi mlin
ob Muri nu prodaj
zaradi povečanja podjetja. Zelo ugodna prilika zà posestnike raznih mlatilnic. Natančneje se
lastniku ' Sl. Hiliar, mlinar, B. Radišna.
>o najdalje 1. februarja se sprejme v službo im ql mr Hi se razume na rezanje in nriHiiCir« na popravila. Izkazati se lora s spričevali. Plača po dogovoru. Tudi se prejme ločen
mšinsrsbi učenec (vajenec).
;eli se znanje slovenskega in nemškega jezika, ■prašati pri Ivan Kroll, mlinar v Segovcih pošta Apače.
S
eno, slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje fVpTAd'»'7rp.rlÄ Andrej Oset
Maribor, HlBksandrova cesta 57. - Telefon št. 88
Slovenska banka podružnica Ljutomer
obrestuje vloga na knjižnice in tekoS račun po 4 4 OO O /o
OBRTNA BANKA, podružnica v LJUTOMERU
izvršuje vse bančne transakcije najkuiantnejše
toter, telefon št. 2
Račun ček. urada št. 12.726
Vsem svojim zadružnikom in odjemalcem \	želi
j Vesele Božične praznike in Srečno, blagoslovljeno Novo leto!
o
®
Gospodarska zadruga f	'	Gornja Radgona.
m
Alojz in Ivana Pučko
gostilna „Pri veselem kmetu“ želi vsem svojim cenj. gostom
Vesele Božične praznike
in
Srečno Novo leto!
- i
Vesele Božične praznike
m
Srečno Novo leto
želijo vsem svojim odjemalcem, prijateljem in sploh vsem krogom, kateri so bili
do sedaj v trgovski zvezi z nami
G orn j eradgonska občinska o pek ar niška podjetja
v Črešnjevcih in Borečih.
Vesele Božične praznike
ter
srečepolno Novo leto
želi vsem odjemalcem tvrdka
j. Lovrenčič in drug
v Križevcih pri Ljutomeru.
______________■»»« ..........
• • « • «tt »• « f	»«(•»f.BIf.H«,,,
Vesele Božične praznike
in
Srečno. Novo leto
želi vsem svojim delodajalcem
Ivan Majcen, ključavničar
Crešnjevci.
Vesele. Božične praznike
m
Srečno Novo leto
želi vsem obiskovalcem brivnice
Stane Cividini, brivec
Gornja Radgona.

Držama razredna loterija.
Peto kolo.
1
1
I rrooMaj^	i
I 100.000 srečk.	— .... ®
50.000 dobitkov.
Mlin na prodal Lepo posestno
S posestvom, na dobri vodi, mlin je
na dva para kamnov; vse v dobrem stanu, je zidano, z opeko krito. Naslov v upravi „Murske Straže“.
v zelo prometnem kraju Slovenije, ob državni cesti, pripravna za izvrševanje vsakojake obrti, z
Lepa hiša
se takoj p?sš
% kišo in gospodarskim poslopjem vred Posestvo meri 4»/2 orala, obstoji iz lepega sadonos-nika, njive in gozda za posekat. Več pove lastnik Martin Topolnik, posestnik v Rožičkem
lepo kletjo, sadovnjakom, vrtom za žele- vrtu št. o/ S?™ njavo. Natančneje se izve v upravništvu lista. Stanetinci*. d’.Sv i»”i
ob Šč.
Glavni dobitki :
K 4,000.000—	K 2,400.000'
K 1,600.000 —
Sfatali prostor
na prodaj,
30 m2, na lepem --------------------- prostoru, sposobnem za gostilno in drugo obrt. Več se izve v Gornji Radgoni, Sodarska utica št. 1.
K 800.000-— „ 320.280 -„ 200.000-—
K 600.000-—
„ 280.000 -„ 160-000- -K 80.000 - itd.
K 400.000*— „ 240-000-„ 120.000-
Izjava.
Dobitki se izplačajo takoj brez odtegljaja. Cena srečkam:
cela Din 48— polovična Din 24-četrtinka Din 12*—
Zahtevajte gratis prospekte.
Razprodaja in pošilja po
Podpisani izjavljam, da ni res, kar sem govoril čez g. Hračovca, financarja v Radincih in ga tem potom prosim za od-
puščenje. RudoJf Waida, viničarski sin Kocijan, p. Radine».
Mlinarji pozor!
Hiti ob Ščavnici
se proda.
Ima tri pare kamnov, olje se dela in mesi strojem. Zraven 1 oral njive in 1 oral travnika. Več pove iastnica Marija Trstenjak, Videm št. 13 p. Sv. Jurij ob Šč.
Posojilnica v Gori Radgoni
r. z. z n. z.
obrestuje od L januarja 1923 naprej
i Obrtno binbiE*ÈatjMf0iEF (hranilne vlnge po S1/.
tent »lop proli odpovedi utaje M višje po dogovoru.
Hranilnica in Posojilnica v Radincih
deluie z uspehom ob meii!
r.iadr.s
neom. z.