bOV° 02.°° \C> UKISKI DNEVNIK poštnina plačana * gotovini .nn .. Abb. postale I gruppo LCllil 4UU lil* Letu XXXVI. Št. 205 (10.725) TRST, sobota, 6. septembra 1980 Primorski DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob-: ^Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni .Slovenija- pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, VARŠAVSKA VLADA PRIPRAVLJA VRSTO PROTIKRIZNIH UKREPOV PREMIER PINKOtVSKI V POLJSKEM PARLAMENTU NAKAZAL SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA Poudarjen čut odgovornosti Cerkve - «Stabilna Poljska z varnimi mejami je jamstvo za varnost v Evropi» - Poudarjeno sodelovanje s SZ - Ponekod se stavke še nadaljujejo Varšava — Včeraj je začel zadati poljski parlament, «sejm», *°t se uradno naziva. Sklican je bil *ato, da odobri ukrepe vlade, ki so sprejeli za premostitev dolgo-?rajne krize, ki se je začela z 'teruhom množičnih stavk v številnih testih. O teh ukrepih je poročal 5?vi ministrski predsednik Jožef pinkovvski, ki se je uvodoma zahvali cerkvenim oblastem za izreden vahna kot včeraj. Poseglo je veli-število poslancev in vsi so bili r°lj ali manj kritični. Vendar pa razprava v parlamentu ni bila deležna Velikega zanimanja, saj so oči upr-? Predvsem drugam, to je na zasedanje plenuma centralnega komiteja Partijskega vodstva, na katerem ■*aj bi prišlo — po sicer še nepotrje-•hn vesteh — do spremembe v partij-skem vodstvu. Zasedanje poljskega parlamenta; na govorniškem odru premier Pinkovvski (Telefoto AP) ■iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMMiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiniiiiiitiiimmiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiii) PO VČERAJŠNJI ODLOČITVI «CHAMBRE D’ACCUSATI0N» Marca Affatigata bodo izročili italijanskim sodnim oblastem V Italiji se bo moral zagovarjati posesti lažnih dokumentov in obnavljanja fašistične stranke AIX EN PROVENCE - «Chambre d’accusation» iz francoskega mesta Aix-en-Provenca se je včeraj dopoldne, po dveh dnevih posvetovanj, pozitivno izreklo o zahtevi po ekstradiciji 24-letnega Marca Affatigata italijanskim sodnim o-blastem. O njegovi dokončni izročitvi pa se mora sedaj izreči še francosko pravosodno ministrstvo. Kaže, da pri tem zgolj formalnem postopku ni nikakršnih težav. Affatigata se bo moral zagovarjati pred italijanskimi sodniki zaradi posesti lažnih dokumentov in zaradi protizakonitega obnavljanja fašistične stranke. Kljub temu da je bil v Italiji v odsotnosti že obsojen na več kot šest let zapora zaradi obnavljanja fašistične stranke in sodelovanja pri Tutijevem begu lii'OU|lll||U||||||||||||||||||||||IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllMI||lllllll||||||||||||||||||||||||1||||l||l||||l„||l,„| ZARADI SRČNE KAPI GlEREK V BOLNIŠNICI NOV KONGRES PARTIJE? VARŠAVA — Tajnik poljske enot-,e delavske stranke Edward Gierek j* °d včeraj zaradi srčne kapi v ~°lnišnici. Vest je sporočil sinoči aršavski radio, potem ko so tuji Pazovalci več ur ugibali, čemu je reba pripisati odnotnost strankine-sekretarja na zasedanju polj-parlamenta. parlamenta se je se bo še da- l_ Edward Gierek sestal plenum centralnega ko-§1 eja poljske partije. Baje je prj-,včeraj do tajnega sestanka parskega tajništva, saj so se med "Sedanjem parlamenta nenadoma j. 1 člani tajništva oddaljili iz dvo-, ''e. Današnji plenum centralnega fileja bi torej lahko pomenil, da ® Pripravljajo spremembe v vrhu jj Ske partije; govori se že o mož-ipM povezave današnje seje z bo-Zr}ijo tajnika Giereka. oziroma o °7-nosti zamenjave v vrhu partije utemeljitvijo, da ja Gierek pač bolan. V okviru te možnosti naj bi bil edini kandidat za nasledstvo znani gospodarski izvedenec Olszovv-ski, ki ne sodi v Gierekovo garnituro. Pojavila se je tudi'prva zahteva po sklicanju izrednega kongresa poljske partije. Sklicanje so predlagali profesorji in asistenti varšavske univerze na zasedanju svojega plenuma, ki je eden izmed členov partijske baze. Vendar pa je še preuranjeno napovedovati sklicanje predčasnega kongresa. ZADNJA VEST VARŠAVA — Stanislaw Kanja je novi tajnik poljske enotne delavske stranke. iz zapora, so francoske oblasti tolerirale njegovo prisotnost vse do takrat, dokler niso italijanski sodniki vložili prošnje svojim francoskim kolegom po ekstradiciji. Mnenje, ki ga je izreklo francosko «Chambre d’accusation» je bistvenega pomena za pravosodno proceduro, saj se sklicuje na mirovno pogodbo, ki so jo Italija in njeni zavezniki podpisali leta 1947 in ki prinaša znameniti člen št. 17, ki preprečuje obnavljanje fašistične stranke. To pomeni, da francoski sodniki niso dali nikakršne važnosti drugim dvostranskim pogodbam, ki so jih podpisali po tem letu. Kot je izjavil včeraj namestnik državnega pravdnika dr. Persico, bo Marco Affatigata baje že danes prispel v Bologno. do preiskovalni sodniki bistvene novosti v zvezi s preiskav. povedali potekom Včeraj v Bologni zaslišali Signorellija BOLOGNA — Preiskovalna sodnika Luigi Persico in Attilio Dardam sta včeraj v zvezi s pokolom na bolonjski železniški postaji zaslišala Paola Signorellija, profesorja zgodovine in filozofije na rimskem liceju «De Sanctis*. Zaslišanje je trajalo tri ure. Kot znano je prof. Signorelli obtožen prevratniškega delovanja v skrajno desničarski organizaciji, sumijo pa ga tudi samega pokola. Zvečer, ko se je prvi del zaslišanja končal, so časnikarji pričakali pred zaporom dr. Peršiča ter oba zagovornika Signorellija odv. Grimaldija in Torrebruna, ki so dali nekaj izjav »Zasliševanje se je pričelo, nadaljevalo pa se bo v prihodnjih dneh, prav tako v prisotnosti obeh zagovornikov,* je povedal Persico. «Srečanje je potekalo v najlepšem redu, prof. Signorelli odločno odklanja vsake domneve, ki so zbrane v njegovem zapornem nalogu.* Danes dopoldne je na bolonjski kvesturi predvidena tiskovna konferenca. Težko je pričakovati, da bo- Jugoslovanska delegacija prispela v Madrid MADRID — V špansko glavno mesto je včeraj prispela jugoslovanska delegacija, ki bo sodelovala v pripravljalnem delu konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki se bo začel v torek. Delegacijo vodi veleposlanik Miroslav Zotovič. V Madrid so prispele tudi druge delegacije držav udeleženk te konference. Kot pričakujejo gostitelji, bo v prvem delu madridskega srečanja sodelovalo okoli 700 delegatov TEZA VE V OBEH DELOVNIH TELESIH Zaradi zastoja v pogovorih podaljšali zasedanje generalne skupščine OZN V delovnem telesu za globalne pogovore menijo, da mora imeti konferenca o mednarodnem sodelovanju in razvoju univerzalno udeležbo NEW YORK — Posebno zasedanje generalne skupščine OZN, ki naj bi se končalo včeraj, so podaljšali do prihodnjega torka. Sklep so sprejeli po obvestilu predsednik« skupščine, da pogovori o sklepnem dokumentu še potekajo in da to opravičuje podaljšanje zasedanja. Neposredno pred tein se je predsednik Ahmed Šalim posvetoval s predsednikoma delovnih pogajalskih teles za globalne pogovore in mednarodno strategijo Bogdanom Crno-brnjo in Nijazom Naikom, ki sta ga seznanila s stanjem pogovorov v teh telesih. V delovnem telesu za globalne pogovore do zdaj niso uspeli poiskati skupnega jezika glede organiziranja teh pogovorov. Bogdan Crnobrnja je zato dal predlog, ki odraža stališča različnih strani. V predlogu je poudarjeno, da mora imeti konferenca OZN o globalnih pogovorih za mednarodno sodelovanje in razvoj univerzalno udeležbo in da je to telo za usklajevanje in vodenje pogovorov, da bi zagotovili globalni pristop do vseh vprašanj. Predlagajo tudi, naj bi konferenca najprej zastavila cilje in smernice glede dnevnega reda in določila trajanje pogovorov. Podrobni pogovori o vprašanjih z dnevnega reda bi za tem potekali v specializiranih forumih znotraj sistema OZN oziroma v delovnih skupinah, ki bi jih sestavila konferenca. Ta predlog je zdaj konkretno izhodišče za dokončno usklajevanje stališč pri organiziranju globalnih pogovorov. Obstoji mnenje, da bi lahko z malo več razumevanja dosegli kompromis. V delovnem telesu za mednarodno strategijo razvoja pa so dosegli določen napredek, vendar so še na prej ostala nerešena nekatera ključna vprašanja kot je na primer odstotek izločanja iz bruto nacionalnega proizvoda razvitih držav za uradno pomoč državam v razvoju v nastopajočem desetletju, (dd) Kaunda v Vojvodini NOVI SAD — Zambijski predsednik Kenneth Kaunda je včeraj o-biskal pokrajino Vojvodino. V Novem Sadu ga je pozdravil predsednik predsedstva Vojvodine Radovan Lajkovič. V pogovoru je visokega gosta seznanil z družbeno - gospodarskim in političnim položajem pokrajine. Zambijski predsednik je za tem obiskal tovarno Vonkabl, kjer se je v pogovoru s predstavniki poslovodnega in samoupravnega vodstva podrobno zanimal za delovanje jugoslovanskega delegat- skega sistema, sistema socialističnega samoupravljanja, proizvodne odnose v tovarni, vprašanja delitve dohodka in nekatera druga vprašanja. Visoki gost je za tem v spremstvu Radovana Lajkoviča obiskal še kmetijsko zadrugo Planta in njene obrate ob prekopu Donava - Tisa - Donava v Novem Sadu. Tudi v tem kolektivu so ga tako kot v Novkablu prisrčno pozdravili delavci zadruge. Predstavniki kolektiva so ga seznanili s podrobnostmi dela tega velikega jugoslovanskega hidro in kmetijsko - industrijskega proizvajalca, (dd) BERLIN — Vzhodnonemška uradna agencija ADN je včeraj sporočila, da se bo predsednik Nemške demokratične republike Honecker sestal z zahodnonemškim zveznim kanclerjem Schmidtom šele v drugi polovici prihodnjega leta. Včerajšnje sporočilo je ponovni dokaz »ohladitve* odnosov med obema Nemčijama zaradi dogajanj na Poljskem. BAZOVICA 1930 Jutri, 7. septembra ENOTNA SPOMINSKA SLOVESNOST OB 50-LETNICI USTRELITVE BAZOVIŠKIH JUNAKOV Zbor udeležencev ob 16. uri v Bazovici NiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiimnniiiiiiiimiiiiiiiimniimiiinniiiiiiiitiitiiiiHeiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimtiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiie SREČANJE NA SEDEŽU DEŽELE PIEMONT Z VODSTVOM FIATA Krajevne uprave posredujejo za odpravo grožnje z odpusti Podjetje vztraja na zmanjšanju proizvodnje za 450.000 avtomobilov in delovne sile za 22.000 delavcev in 2.000 uradnikov TURIN — Množičnih odpustov še ni, v nasprotju z grožnjami Fiatovega vodstva, ki so jih v zadnjih dneh podkrepile vesti prijateljskih časopisov, ozračje se je torej nekoliko ohladilo, vprašanje pa ostaja v vsej svoji skrajno zaskrbljujoči resnosti še vedno odprto. Po predvčerajšnjih srečanjih s Cossigo in njegovimi ministri, ki so jih opozarjali na socialne posledice odpustov, in z vodstvom strokovnih sindikatov, ki jim je predlagal alternativne rešitve, so se voditelji avtomobilskega koncerna sestali včeraj zjutraj z zastopniki piemontske dežele ter torinske pokrajine in občine v nekoliko manj napetem vzdušju. Rešitve pa ostajajo slej ko prej Slovo od Maurizia Di Lea Ob odsotnosti vladnih in parlamentarnih predstavnikov se je italijanska javnost preminulega Maurizia Di Lea poslovila od tragično (Telefoto AP) Minister Bisaglia pripravil energetski načrt težavne, saj so si stališča vodstva Fiat in družbenopolitičnih sil še zelo narazen, kljub obojestransko izraženi pripravljenosti, da se preverijo vse možnosti, da bi se izognili množičnim odpustom. To izhaja tudi iz ločenih stališč, ki so jih po sestanku, ki je trajal več kot tri ure, izrazili zastopniki krajevnih u-prav, po drugi strani pa Fiat. Deželni, pokrajinski in občinski upravitelji izražajo sicer zadovoljstvo, da se razgovori z vlado, sindikati in krajevnimi upravami razvijajo bolj umerjeno, spričo odpovedi e-nostranskim ukrepom (odpustom), poudarjajo pa, da je vodstvo Fiat odgovorilo le na nekatera vprašanja (ocena negativne konjunkture), ne pd na nekatera druga (načrti za premostitev krize). Odgovor za industrijske odnose podjetja Annibaldi je pa na tiskovni konferenci potrdil, da mora zaradi osipa prodaj Fiat zmanjšati v prihodnjih 18 mesecih proizvodnjo za 450.000 avtomobilov, čemur bi ustrezalo zmanjšanje delovne sile za 22.000 delavcev in 2.000 uradnikov. Predloge sindikatov, da bi se izognili odpustom z dopolnilno blagajno, ukinitvijo novih namestitev in predčasnimi upokojitvami, ocenjuje Fiat kot nezadostne, pripravljen je pa preveriti do kraja vse možne alternative, je dejal Annibaldi. Temu bodo služila srečanja med vodstvi Fiata in FLM, ki se bodo začela v ponedeljek, katerih izid je pa dvomljiv, saj prvo išče rešitev zgolj po ključu profitov (in trenutnih težav) podjetja, sindikat j pa vztraja na potrebi po pobudah ' za nov zalet proizvodnja ki naj ne prizadene zaposlitve in naj potrdi družbeno vlogo in dolžnosti največ je italijanske industrije. Tako stališče podpirajo tudi skoraj vse politične sile in javni upravitelji na raznih ravneh, dasi vsi priznavajo, da je podjetje zares v težavah, zaradi mednarodne krize in pa zaradi napak vodstva. V tem smislu izzveni tudi intervju proračunskega ministra La Malfe, v katerem poziva Agnellije in druge delničarje, naj si prevzamejo breme za krepko povečanje glavnice, c povlečejo Fiat iz težav. RIM — Zaskrbljujoči podatek, da bo Italija plačala za svoje energet; ske potrebe v prihodnjem triletju prek< 300 milijard dolarjev (približno 85.000 milijard lir) je izhodišče novega vsedržavnega ener getskega načrta, ki ga bo minister za industrijo Bisaglia predložil mi mstrskemu svetu čez kak teden Včeraj je osnutek energetskega načrta pregledal stalni odbor za e-nergetska vprašanja. Iz njega je razvidno, da se je odvisnost Italije od uvoza energije v zadnjih letih skokovito povečala. Leto 1965 je I-talija krila z uvozom 72 odstotkov svojih energetskih potreb, leta 1973 je odvisnost znašala že 81,8 odstotka, lani pa kar 82,7 odstotka, kar pomeni, da je Italija uvozila zn 15 tisoč milijard lir energije ali eno četrtino celotne vrednosti vsega i-talijanskega uvoza. Novi energetski načrt ugotavlja, da bi bila brez ustreznih ukrepov leta 1990 poraba energije enaka 220 milijonom ton nafte (leta 1979 je poraba znašala 147,8 tone). Ener getski načrt skuša zmanjšati to porabo, obenem določa glavne smernice energetske politike za prihodnje desetletje. Kot prvo navaja e- nergetsko varčevanje, ki pa bi moralo vseeno zagotoviti nemoteno proizvodno rast v višini od 3 do 3,5 odstotka. Namesto predvidenih 220 milijonov ton bi morali porabiti le toliko energije, ki odgovarja 200 milijonom ton nafte. Če sedaj razčlenimo razne postavke tega varčevalnega načrta, ugotovimo, da bo manjša poraba prizadela predvsem gospodinjstva, saj bi morala za o-grevanje namesto predvidenih 31.3 milijona ton porabiti le 21,5 mihj°na ton enakovrednih tonam nafte. Prav tako predvideva energetski načrt zmanjšano porabo elektrike in nižjo porabo v petrokemijski industriji. Povsem razumljivo načrt noče o-krniti italijanske proizvodnje, zato predvideva varčevanje samo tam, kjer ne bi prišlo do gospodarskih zapletov. Načrt pa se ne omejuje zgolj na varčevanje temveč predvideva zmanjševanje uvoza nafte glede na skupno energetsko porabo Predvideva tudi povečanje števila dobaviteljev, ki bodo preskrbeli I taliji energijo, obenem zahteva več jo izrabo domačih virov ter predlaga tehnološke in politične izbire, ki naj zagotovijo nemoteno rast i-talijanskega gospodarstva. PRIMORSKI DNEVNIK bo jutri izšel z obširno prilogo ob 50-letnici ustrelitve bazoviških žrtev. I7 vsohino* OSNUTKI ZA UREDITEV SPOMINSKEGA PARKA NA BAZOVIŠKI GMAJNI Ugodno sodelovanje med Švedsko in SFRJ STOCKHOLM - Predsednik ZIS Veselin Djuranovič je imel včeraj drugi dan obiska na Švedskem številne pogovore z vidnimi osebnostmi te države. Djuranoviča je včeraj sprejel tudi švedski kralj Karl 16. Gustav in ga skupaj z drugimi člani jugoslovanske delegacije za-drža. na kosilu. Pred tem so jugoslovanski predstavniki obiskali orožarno kraljevega muzeja. Veselin Djuranovič se je včeraj najprej sešel s predsednikom par-'amenta Ingemundom Bengtsonom. '01 irtarila sta zadovoljstvo nad do-. '' tavanjem med parlamen ,n- obeh držav tako na dvostran- skem področju kot tudi v medparlamentarni uniji. Djuranovič je tudi obnovil povabilo predsedniku švedskega parlamenta naj obišče Jugoslavijo. Poziv je bil z zadovoljstvom sprejet, datum obiska pa bodo določili kasneje. Predsednik ZIS se je včeraj pogovarjal tudi z ministrico za emigracijska vprašanja Karin »mderson in generalnim direktorjem emigracijskega sveta Švedske Fjordom Palmlundom. Poudarili so, da je bilo dosedanje sodelovanje med Jugoslavijo in Švedsko na tem področju dobro, da pa bo kot sta podčrtala obe strani v prihodnje še boljše, (dd) Proslava 80-Iftnicc Mihe Marinka V zasavskih revirjih so sinoči proslavili 80-letnico svojega rojaka, narodnega heroja Mihe Marinka. V avli delavskega doma v Trbovljah so odprli razstavo dokumentov in slik o njego-em življenju in delu, zvečer pa je bila osrednja slovesnost na kateri je govoril član predsedstva CK ZK Jugoslavije Stane Dolanc. Najprej je dejal, da delovni ljudje ožje in širše domovine iskreno občudujejo boj in delo človeka, ki je vse svoje moči in sposobnosti posvetil socialistični revoluciji. Kot mlad de-lavec se ni sprijaznil s krivicami in je doumel, da lahko edino avantgarda delavskega razreda popelje množice v odločilni boj. Ta spoznanja kljub preganjanju, 15 aretacijam, mučenjem, brezposelnosti nikoli niso bila omajana. Dolanc je nato govoril o udeležbi in delu Mihe Marinka v ilegalnih, polegalnih in legalnih partijskih časopisih v Franciji in zatem v Sloveniji, o delu, skozi katerega se je izkazovala njegova zavest, o vlogi znanja, o moči besede in kulture. Posebno pomemben je odnos Mihe Marinka da nacionalnega vprašanja. Že v mladih letih je u-gotovil, da je v kraljevini Jugoslaviji nemogoče pravilno rešiti nacionalno vprašanje. Spoznanje, da lahko samo komunisti in vsi napredni ljudje rešijo to vprašanje, je dobilo najodločnejšo podporo tudi z odločitvijo, da se oblikuje Komunistična partija Slovenije. Dolanc je še poudaril, da Marinko v boju za ohranitev Slovencev nikoli ni dovolil nacionalističnih oziroma šovinističnih izgredov. Še posebej pa je Dolanc poudaril tudi tehnično - organizacijsko in drugačno delo Marinka pri dejavnosti partije. Proslave ob 80-letnici Mihe Marinka se bodo v naslednjih dneh nadaljevale tudi v drugih krajih. JURE PENGOV SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ Pri sestavljanju novih odborov premostiti prestižne interese Politični pomen enotne proslave petdesetletnice bazoviških žrtev Stranke ustavnega loka preverjajo možnost sporazuma za pokrajino Krščanska demokracija za sporazum, ki naj bo omejen le na pokrajinsko upravo Socialisti so mnenja, da še vedno obstajajo konkretne možnosti dogovora OB 50-LETNICI SMRTI BAZOVIŠKIH JUNAKOV Jutri spominska svečanost v Bazovici Odbor za proslavo bazoviških junakov poziva vse tiste, ki se bodo v nedeljo udeležili spominske svečanosti v Bazovici, naj bi se ravnali po sledečih navodilih Delegacije, nosilci zastav, ven cev in praporov ter vsi tisti, k se nameravajo udeležiti proslave naj se zberejo ob 16. uri pred ba zovsko cerkvijo, ki je na tlorisu označena s črko A. Pevci in pevke vseh zborov naj se ob 14.30 zberejo za vajo pri spomeniku, ki je označen s črko B. Športniki v dresih, mladinci, planinci, občani dolinske občine in vsi, ki bodo parkirali vozila v bližini motela, naj se zberejo pod Kokošjo na prostoru, ki je označen s črko C. Črtkano so na tlorisu označena parkirišča za osebna prevozna sredstva. KOKOfiV PARKIRIŠČA MVIIIIIHIIIIIIIIHIII lit Hill lili II MII! IIIIIMII lil lili lili lllllllll Ulili MIH IIIHIMIIIIIIIIII111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Hill Ml IIMIIIIIIIIUIIIIIIIIIIMIIIIN DANES NA DEŽELI KOLEGIALNI SESTANEK KPI, KD, PSI, PSDI IN SSK ZADNJE SLOVO OD ODV. MIAMIJA Danes zjutraj se na deželi sestanejo predstavniki pokrajinskih vodstev KPI, KD. PSI, PSDI in SSk, da bi na kolegialnem sestanku nadaljevali razpravo o možnosti oblikovanja novega pokrajinskega odbora. Prejšnji teden je kazalo, da so stranke že dosegle sporazum, zaradi nepričakovani1’ težav pa so morali nadaljevati s pogajanji. Pokrajinski svet je za teden dni od ložil volitve odbornikov, v ponede ljek pa se bo moral izreči. O po Poziv KPI za množično udeležbo na nedeljski svečanosti v*Bazovici Tajništvo avtonomne tržaške federacije KPI poziva ffse- -komuniste in vse demokrate, naj se v nedeljo popoldne množično udeležijo spominske svečanosti na ba-zovski gmajn* ob petdeseti obletnici smrti bazoviških junakov Bidovca, Maru-rušiča, Miloša in Valenčiča. KPI v svojem pozivu poudarja, da so štirje antifašisti, ki so leta 1930 po obsodbi posebnega sodišča padli pod streli fašističnega eksekucijskega voda, s svojo žrtvijo in s svojim zgledom kot vse ostale žrtve fašističnega terorja od Gortana in Tomažiča, od talcev, ki so bili umorjeni v Ulicah Ghega in D'Azeg!io, na Opčinah In na Proseku, do vseh tistih, ki so umrli mučeniške smrti, trajen kažipot vsem demokratom. S svojo množično prisotnostjo v nedeljo v Bazovici — poudarja KPI — naj vsi poudarijo svojo angažiranost v boju zoper fašizem, ki je v teh dneh zopet okrvavil Italijo ter za mir in prijateljstvo med narodi. V sredo je bil na tržaški trgu vinski zbornici širši sestanek vseli zainteresiranih dejavnikov v zvezi z realizacijo ljudskih in cenenih gradenj na področju Kolonkovca. Sestanka so se poleg predstavnikov prizadetih kmetov in lastnikov ter predstavnikov gradbenih pod jetij in zadrug, udeležili tudi odbornik Forti za tržaško občinsko u pravo, Poli za KPI, Scarpa in De Luca za Krščansko demokracijo. Glavna tema sestanka je bila pre mestitev zadruge Ttalsider s pod ročja Kolonkovca na novo področje v Ulici Flavia, kjer bi ta objekt v manjši meri prizadel prebivalce s Kolonkovca. V imenu prizadetih kmetov in lastnikov je spregovoril tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, ki je izrazil zaskrbljenost le teh zaradi neupravičenega obotavljanja in pre počasnosti tržaške občinske uprave pri reševanju in uresničevanju po sameznih postavk kompromisnega teku pogajanj in o stališčih, ki naj jih zavzemata stranki, sta v četrtek zvečer razpravljala fede ralni komite KPI ter pokrajinski odbor KD. Komunistično vodstvo je, kot smo poročali, zahtevalo jasnih odgovorov in jamstev predvsem od KD. da bi podprlo od zunaj odbor, v katerem bi bili predstavniki ostalih štirih strank. Razprava pokrajinskega odbora KD pa se je zavlekla pozno v noč, saj so vanjo posegli malone vsi člani. Diskusija se je končala z glasovanjem, s katerim je večina (sestavljajo jo levičar ske struje) s približno 70 odstotki glasov odobrila poročilo sekretarja Coslovicha in njegove predloge za rešitev krize na pokrajini in sicer štiristranski odbor KD„i^§L,.,DSD^ in SSk z zunanjo podporo komunistov. Sporazum pa. kot je poudari' tajnik Coslovlch, je omejen na, pokrajino in ne sme biti uperjen proti nikomur. «Upam tudi — je dodal v kratkem telefonskem pogovoru — da bomo dosegli sporazum, pogoj pa je. da vsi dajejo prednost splošnim interesom in ne gledajo zgolj na strankarske koristi.* Socialistični pokrajinski sekretar Pittoni, ki si je skupno s predsednikom pokrajine Carbonejem v teh treh mesecih zelo prizadeval, da bi stranke ustavnega loka našle skupen jezik, pa je poudaril, da je Slovenski taborniki v Italiji ROD MODREGA VALA obveščajo svoje člane, naj se v popolnem kroju zberejo pred spomenikom štirim padlim junakom na bazovski gmajni jutri, 7. septembra, ob 15. uri. sporazuma, ki so ga prizadeti Ko-lonkovčani postavili kot pogoj, da dovolijo ljudske in cenene gradnje na svojem področju. Načelno so z zaskrbljenostjo kme tov in lastnikov soglašali tudi ostali prisotni na sestanku, še zlasti predstavnik KPI, ki je v svojem posegu zelo resno opozoril občin sko upravo na svoje dolžnosti. Na koncu so se vsi prisotni strinjali s predlogom, da je za podrobnejše obravnavanje vse tozadevne proble matike in za njeno dokončno in u-strezno rešitev v korist vseh. nujen v kratkem času drug sesta nek. na katerem mora nujno priti do dokončnih sporazumnih rešitev za vsa še odprta vprašanja. Pri tem so prizadeti kmetje in lastniki ponovno opozorili vse prisotne, zla sfi še tržaško občinsko upravo in stranke, da ne bodo mogli sprejeti nikakršnih Izjem, opraviči) ali izgovorov v primeru, da bi pristojne oblasti ne storile vsega tega. za kar so se °bvezale sporazum med petimi še možen in obstaja, dasi omejen, manevrski prostor. »Pogoj pa je — je dejal — da stranke priviligirajo glavni cilj in sicer preprečiti, da bi za krmilo pokrajine prišla lista za Trst. če bodo vsi dovolj prožni, upam, da bomo izoblikovali pravilno linijo, ki naj upošteva zahteve in stališča vseh petih strank.* Obvestilo naročnikom in bralcem Jutri bomo v našem dnevniku objavili razpis dvodnevnega izleta Primorskega dnevnika na Koroško v dneh 4. in 5. ter 11. in 12. oktobra. Prijave bomo začeli sprejemati v ponedeljek dopoldne, >< i-.il (»| »V K 'I M t m Zdravniški dnevi so za naše mesto že dolgoletna tradicija. Prvič so jih priredili leta 1946 in glavni njihov namen je bil tedaj, kot je tudi danes, da b' prispevali svoj delež za obogatitev zdravniške znanosti, -da bi seznanjali zdravnike z najnovejšimi izsledki pri zdravljenju najrazličnejših bolezni in da bi bili istočasno priložnost za izmenjavo mnenj in poklicnih izkušenj. Letošnje zdravniško zasedanje, ki se je pričelo danes v grljan skem hotelu Adriatico Palače, so posvetili sladkornim obolenjem. Tema je nadvse aktualna, saj je dognano. da samo v Italiji boleha v tej ali oni obliki za to boleznijo okrog deset od sto prebivalstva in podobna slika velja tudi za druge države Za našo deželo in naše mesto ni točnejših podatkov, lahko pa mirno rečemo, da je ta odstotek še višji, če upoštevamo, da gre za bolezen, ki je veliko bolj razširjena med starejšim prebivalstvom, Trst pa 'e vsem znan kot mesto priletnih. Zdravniška jmanost je na tem področju naredra v zadnjem času izredne korake. Zlasti se je pri tem proslavila kirurgija. Z raznimi kirurškimi tehnikami je uspelo strokovnjakom korenito poseči v boj zoper sladkorno bolezen. Eden najnovejših izsledkov pa je neke vrste »pace makerja* ali spodbuje valeč, s katerim zamenjajo trebušno slinavko ali pankreas, da razkraja beljakovine, maščobo in o-gljikove hidrate. O vsem tem, kakor tudi o raznih vplivih sladkorne bolezni na druge organe, je bil govor med včerajšnjim delom zasedanja in o tem bodo govorili tudi danes. Zdravniških dnevov se je kot običajno udeležilo veliko stro kovnjakov iz raznih krajev sveta Med njimi je včeraj predaval tudi specialist za diabetična obolenja dr. Skrabalo z Inštituta za sladkor ne bolezni zagrebške univerze. O pomenu ter vsebini zasedanja so govorili tudi med včerajšnjo o tvoritveno slovesnostjo, ki jo je odprl predsednik prireditel.iskega odbora prof. Elio Belsasso. Na go vorniškem odru so se zvrstili še tržaški župan Cecovini, ravnatelj medicinske fakultete tržaške uni Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na svoji prvi seji po poletnem premoru, obravnaval vprašanje sestave novih občinskih in pokrajinskih odborov na Tržaškem in Goriškem. Po podrobni informaciji o poteku in razvoju pogajanj med političnimi strankami in po izčrpni razpravi je prišel do zaključka, da zaradi politične situacije in razmerja sil po zadnjih volitvah v nekaterih voljenih telesih, sestava novih odborov ni lahka, da pa je nujno in v interesu celotne slovenske in italijanske skupnosti, da se sestavijo takšni odbori, ki bodo odraz ustavnih demokratičnih strank in ki bodo v svoje programe kot bistveno sestavino vključili tudi zaščito slovenske manjšine, uresničevanje o-simskega duha in antifašizma. Izvršni odbor je soglašal, da je take odbore mogoče uresničiti s povečanim občutkom za skupne koristi in z opuščanjem prestižnih strankarskih interesov. . Kar zadeva sestavo novega odbora na tržaški pokrajini je izvršni odbor soglašal, da je treba podpreti sestavo takega odbora, ki bo zagotovil nadaljevanje politike odprtosti do splošnih interesov prebivalstva, do Slovencev in do vsestranskega sodelovanja z Jugoslavijo. Za odbor v devinsko - nabre-žinski občini je soglašal, da mora poleg komunistov in socialistov vklju' čevati tudi Slovensko skupnost, kar bi mu zagotovilo trdno in učinkovito večino. Za odbora goriške občine in pokrajine pa se je zavzel za to, da bi bili vanju vključeni tudi slovenski predstavniki in da bi bila odraz demokratičnih sil. Izvršni odbor SKGZ se je nato v podrobnostih seznanil s potekom priprav na enotno proslavo 50-let-nice bazoviških žrtev in z njenim programom. Ob tem je izrazil svoje zadovoljstvo, da ho letošnja proslava po dolgih letih imela enotni značaj, v čemer se odraža tudi vse bolj utrjeno spoznanje, da nam je enotnost še kako potrebna in da so žrtve fašizma last celotne narodnostne in demokratične skupnosti brez ideoloških razlik. Izvršni odbor SKGZ zato poziva in vabi vse včlanjene organizacije, ustanove in vso slovensko ter demokratično javnost, da se nedeljske manifestacije polnoštevilno udeležijo in tako še enkrat ob tej, za primorske in vse Slovence ter demokrate pometpt«i„zggdovinski obletnici, potrdijo svojo zvestobo idealom antifašizma, svobode in demokracije. Tako borpp najprimerneje počastili spo- verze prof. Feruglio, predsednik deželnega sveta Colli, predsednik Združenja tržaških zdravnikov de Favento, svetovalec bolnišniške u-stanove Pulciani in deželni odbornik za zdravstvo Antonini, ki je uradno odprl zdravniške študijske S Kolonkovca in Rovt so se tla vandere» spuščale v mesto s culami na glavi. Bilo je to pred mno gimi leti. Danes se to ne dogaja več. Ostalo pa je mnogo spominov na tiste čase. Hranijo jih zlasti tiste ženske, ki so se nekdaj ukvarjale s tem poklicem. V Rovlah in na Kolonkovcu jih živi še 32. Vsem tem bo PD Rovte Kolonkorec priredilo zanimiv večer in obudilo spomine na leta, ko so prale sklonjene ob potoku, ki ga danes ni več, da bi s svojimi zaslužki pomagale v družini. Poleg tega pa je bil po klic ena tradicionalnih gospodarskih dejavnosti, saj ni bilo v tem okraju drugih virov zaslužka za žensko. Že pred leti. ko je ena izmed nekdanjih peric slavila 92, rojstni dan. so se ji člani Prosvetnega dru min Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča in vseh drugih žrtev fašizma. Na koncu je izvršni odbor poslu šal še informacijo o agenciji Alpe -Adria ob petletnici njenega delovanja, informacijo o pripravah za 8. plenum kulturnih delavcev OF, ki bo letos v Novi Gorici in bo posvečen Francetu Bevku ob 90-letnici njegovega rojstva in 10-let-nici njegove smrti. Seznanil se je tudi z raznimi pobudami odbora za telesno kulturo in za mladino ter se spomnil nenadoma umrlega predsednika združenja novinarjev Srbije Bore Mirkoviča, ki je v zadnjih letih mnogo storil za zbližanje med slovenskimi in italijanskimi novinarji naše dežele in srbskimi kolegi ter za seznanjanje jugoslovanske javnosti s problemi Trsta in Slovencev v Italiji. • Starši handikapiranih otrok, ki obiskujejo občinske vrtce in so po- S popravnimi izpiti se tudi «u-radno» zaključuje šolsko leto 1979 -1980. Na slovenskih nižjih srednjih šolah se v teh dneh muči veliko dijakov, ki skušajo popraviti tisto, kar so zamudili v času rednega študija. Ponekod so s popravnimi izpiti že končali, danes bodo na primer objavili izide (v popoldan skih urah) na liceju »France Pre-šeren*, na tečaju za otroške vrtnarice pa bodo tri dijakinje začele svoj «križev pot* v ponedeljek, sredi prihodnjega /tedna pa bo tudi na tej šoli znan izid. Vsekakor so popravni izpiti del šolskega življenja, pa čeprav odgovorni za šolstvo v Rimu težijo k temu, da bi jih popolnoma odpravili. Kdaj se bo to zgodilo pa seveda ni dano vedeti, saj je šolska problematika v Italiji zavita v meglice skrivnosti. Že včeraj smo nakazali nekaj problemov, ki pestijo slovensko šo- dneve. Med jutranjo slovesnostjo so podelili nagrade nekaterim tržaškim zdravnikom za strokovna dela, ki so .jih objavili. Med nagrajenci so tudi trije mladi slovenski zdravniki: dr. Radoslav Ukmar, dr. Zdenko Floridan in dr. Maja Demšar. štva Rovte - Kolonkovec hoteli od dolžiti s prijaznim večerom, vendar jim ni uspelo. Danes tiste perice ni več, ideja o prazniku pa ni zamrla, tako bo praznik *lavandere* danes, na sedežu društva (Ul. Mon-tesernio 27, bivše Kampanele) ob 19. uri. Organizatorji upajo, da se bo praznika udeležilo vseh 32 peric, ki so danes še pri zdravju, čeprav že precej v letih. Njim, pa tudi vsem, ki se bodo današnjega shoda ude ležili, je Prosvetno društvo Rovte Kolonkovec pripravilo vrsto preše nečenj. Z a večerjo so najav Ijeni tnjoki s tripamh, ki je bila tipična jed v takratnih delavskih dru žinah. Zraven bodo lahko spile kozarček vina in če jim bo pogodu, zaplesale ob harmoniki, tako da bo trebni spremstva specializiranega osebja, naj ustrezno prošnjo naslovijo oddelku VI — javno šolstvo — na tržaškem županstvu, in to najpozneje do 20. septembra. Uspela turneja mladinskega zbora CM v CSSR Turneja mladinskega zbora Glasbene matice na Češkoslovaškem gre h koncu. Kot so nam sporočili po telefonu, so bili tako včeraj v O lomoucu, kot tudi v sredo v Kro merižu, deležni zelo toplega spre jema, oba koncerta pa sta bile zelo dobro obiskana. Povedali s, nam tudi. da se vsi člani zbora iz vrstno počutijo ter da se bodo vrnili v Trst v ponedeljek zvečer. Prihod je predviden okrog 22. ure na Oberdankovem trgu. lo in smo se konkretneje zaustavili ob državnem učiteljišču »Anton Martin Slomšek, kjer kaže, da teče vse več ali manj v redu, kljub nekaterim pomanjkljivostim. Kako pa je na znanstvenem .n klasičnem liceju »France Prešeren*, kjer je prvenstveno vprašanje problem novih prostorov. Pred dnevi je bil na tem zavodu sestanek med predstavniki za vodskega sveta in pokrajinskega odbora, na katerem so skušali dokončno rešiti vprašanje nadzidave na poslopju, kjer imajo svoj sedež znanstveni in klasični licej, pa tudi trgovski tehnični zavod «Žiga Zois*. Srečanja so se udeležili tudi pokrajinski odbornik za javna dela Martini, inž Grandi, geometer Gremsci in načelnik podjetja, ki so mu bila poverjeiOf^fJflB^a šoli inž. D’Anfeeio. ‘Predstavniki pokrajine so zavodskemu svetu obljubili, da bodo prostori v tretjem (novem) nadstropju uporabni že 18. t.m., ko se bo uradno začelo novo šolsko leto. Tako bodo imeli dijaki na razpolago dovolj učilnic, čeprav bo treba 'e-te še prepleskati in napeljati ogrevanje. Dovoljenje za to so dobili namreč šele te dni, z deli pa bodo zaključili predvidoma šele čez tri mesece, tako da .je treba upati na milo zimo. Sicer pa so ookrajinski predstavniki pokazali dobro mero razumevanja in dobre /olje, da se vprašanje prostorov in ogrevanja čim prej reši. Kot na vseh šolah, je tudi na liceju «Pre šeren» žgoč problem telovadnica, ki ne more zadovoljiti potreb vseh dijakov, pa tudi z učbeniki je križ, s čimer se soočajo na domala vseh naših šolah. Z imenovanji profesorjev pa nimajo nroblemov, saj so skoraj vse učne moči stalne, tako da bo prišlo najbrž le do manjših zamenjav Skratka, na znanstvenem in klasičnem liceju nimajo večjih težav Le da hi zima malce zakasnila svoj najavljeni prihod in da bi bili prostori v tretjem nadstropju res u-norabni že takoj na začetku šol skegr leta 1980/81. Lovski praznik v Zgoniku Na prireditvenem prostoru v Zgo niku se bo danes popoldne ob 16 uri pričel tradicionalni dvodnevni lovski praznik, ki ga prireja dru štvo slovenskih lovcev iz Julijske krajine. Slovenski lovci si priza devajo za ohranitev ravnovesja v naravi in zaščito okolja, v katerem živimo.' V ta namen so pripravili bogato razstavo, ki jo bodo otvorili vzdušje še bolj veselo. Pericam bo do ob tej priložnosti razdelili spo minske .diplome*. Srečanja se bo udeležila tudi narečna pesnica Ma rija Mijot. medtem ko so nekateri člani društva pripravili dva škečn v narečju, .prepira med pericama» Da bi bilo pri tem tudi okolje čim bolj pristno, so organizatorji zbra li kar se je dalo iz lavanderske zapuščine. Dobili so krila temne barve z rožicami, rute, ki so jih nosile vezame za tilnikom, .batlo*. ozko desko, s katero so tolkle pe rilo bo potoku, le lesenih škafov kjer so s pepelom belile perilo niso dobili. Naj ob tem še poudarimo, da raz kriva ta pobuda pomemben delček naše zgodovine in velja zato izreči društvu vse priznanje, (eva) Trst se je včeraj poslovil od svojega prvega župana Micheleja Mia-nija. V občinski sejni dvorani, ki je bila za to priložnost preurejena v mrliško sobo z odrom ,na katerem je ležala krsta, se je v dveh urah zvrstilo na tisoče navadnih občanov in seveda tudi predstavniki civilnih in vojaških oblasti, da bi se poklonili pokojnikovemu spominu ter se vpisali v žalno knjigo. Med drugimi smo zapazili predsednika deželnega sveta Collija, deželnega odbornika Rinaldija, predsednika pokrajinske uprave Carboneja s podpredsednikom Martonejem, nekdanjega tržaškega župana Spaccinija pa še danes ob 18. uri v prostorih osnovne šole «1. maj 1945» v Zgoniku, z naslovom »Lov, Kras in narava*. Jutri pa se bo začel že ob 9. uri balinarski turnir z udeležbo osmih četverk. V popoldanskem kulturnem programu, ki se bo začel po zaključku proslave v Bazovici, pa bosta nastopila lovska pevska zbora Zlatorog iz Vipave in Doberdob. Oba večera bo od 20. ure dalje igral za ples ansambel «Lojzeta Furlana*. Poleg domače kapljice in običajni1’ jedi bodo gostom postregli tudi z lovskim gola žem, Skupnost družina z Opčin pa je pripravila bogat srečolov. Z mopedom v kamion Ob 23.20 so sRrpieli ..na ortopedski oddelek glavne bolnice 17-let-nega Davida Šinigoja iz Ul. Forti 62, ki se je rfišJo prej v Ul. Forti, v bližini bencinske črpalke, zaletel v parkiran kamion. Zaradi poškodb, ki jih je v padcu zadobil, se bo zdravil 60 dni. • Del Ul. Foscolo med ulicama Canova in Rossetti bodo nanovo a-sfaltirali. Zaradi tega bo zaprt za promet. mnoge občinske, pokrajinske in deželne svetovalce. Župan Cecovini J® v priložnostnem nagovoru označil rajnega kot zglednega poštenjaka-Pred županstvom je med žalni**1 mimohodom zbrano stala velika m*10' žica, ki ji ni bilo dano, da bi st°" pila v sejno dvorano, pa je počakala, da so krsto naložili na mrtvaški voz in tako počastili spomin pokojnega. Mrtvaški voz — in z njim dolga vrsta avtomobilov — je nato odpeljal proti pokopališču pri Sv. Anj, kjer so odvetnika Mianija pokopal*1. Ženska pod avto V Trebčah je včeraj, ob 8.55, avto zastava 101 z reško registrsko tablico, ki je prihajal iz smeri Bazovice proti Opčinam in ki ga Je upravljal 54-letni upokojenec Bori* Jurčič, podrl žensko, ki prihajajo; čega vozila pri prečkanju ceste *** opazila. Žrtev nesreče je 47-letna Zamira Milkovich, doma v Tržiču, Ul. yer' di 3. Ženska, ki je hotela priti do avtobusnega postajališča na nasprotni strani ceste, je pri trčenju zadobila poškodbe, ki so v prvem trenutku dale misliti na najhujše-Milkovichevo so najprej sprejeli na oddelek za oživljanje, kasneje Pa so jo premestili na ortopedijo. Nesreča na delu Nekaj po 10. uri so sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnice 17-letnega tesarja Fabia Bosiglava iz Milj, ki si je malo prej v obratu CMI v Ul. Svevo, kjer je zaposlen. poškodoval roko na stroju z® zlaganje. Bosiglav bo ozdravel v 25 dneh. KD 4. Gruden* in ŠD «Snkol» izražata globoko sožalje svojim* odbornikoma Lini in Hadrijanu C*' hariji oh smrti moža in očeta S*0" Jana. Ravnatelj, učno in neučno oseb.1* srednje šole F. Levstik s Prosek* izreka iskreno sožalje prof. Edvard® Bogatcu ob izgubi očeta. Ob smrti požrtvovalnega aktivista in borca za delavske pravir* tovariša Mariju Žuljana iz Loga j*‘ reka sekcija KPI občine Dolina **' kreno sožalje svojcem in sorodnikom. Odbor in igralci ŠD Jadran •***" kajo svojemu trenerju Jožetu Sp**' chaiu iskreno sožalje ob nenadomestljivi izgubi očeta. Po kratki bolezni nas je zapustil naš dragi oče in nono MARJO ŽUUAN (Borondo) Pogreb dragega pokojnika bo danes, 6. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na ricmanjsko pokopališče. Prisrčno se zahvaljujemo zdravnikom in osebju III. geronto-loškega oddelka bolnišnice pri Magdaleni. Žalujoči sin Kvirin, nevesta Bruna, ljubljena vnukinja Geni, brat, sestra in drugi sorodniki Log, 6. septembra 1980 Zapustil nas je naš dragi mož, oče, brat in stric STOJAN CAHARIJA Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 6. septembra, ob 14.30 izpred nabrežinske cerkve. žalujoči žena Lina, sin Hadrijan, sestra Ada z možem in drugo sorodstvo Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Nabrežina, 6. septembra 1980 Ob smrti STOJANA CAHARIJE izrekamo sinu Hadrijanu in svojcem iskreno sožalje Upravni in nadzorni odbor ter ravnatelj in uradniki Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini Ob bridki izgubi tovariša STOJANA CAHARIJE izreka globoko sožalje svojcem sekcija KPI Devin Nabrežina. HHMmMIMMmMHHHHHHHmiMHHHMMHHHMHHHHimHIIMIfMHIMHHHHtHHHHHHHHHMMIHHHlHIIMIIM NA SESTANKU Z OBČINSKIMI UPRAVITELJI KMETJE S KOLONKOVCA ZAHTEVAJO SPOŠTOVANJE SPREJETIH OBVEZ Zaskrbljenost zaradi prepočasnosti občine pri uresničevanju postavk že doseženega sporazuma IMMIMMlMIMMIMMMMMMMMMMMMMMMIMMIIflllMMMMMMMMMMIMMMMMMMIMIMMMMMMMMIHMIMIMMMMMMIHMIMMMMMMMMMMMMMMMMMMIMIIMMMMIMMMMMII Sladkorna bolezen glavna tema letošnjih zdravniških dnevov Med predavatelji zagrebški strokovnjak dr. Skribalo - Nagrade trem mladim slovenskim zdravnikom Prof. Belsasso govori ob otvoritvi zdravniških dnevov MMMMMIMMMIIMM»MMMMIMMIMMMMMMMMMMMIM1IIMMMMII*IIMMMMIMMMMIMIMMMMMIMMIMMIMMIMIMIMMIMMMMIMMMMMIMMIMIMMMMMMMI«nMIMIMMMMMMI« Danes v Rovtah praznik «!avander» ..................................... PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Dijaki Ureja «Frante Prešeren» v novih prostorih že 18. septembra Zagotovilo pokrajinskih predstavnikov zavodskemu svetu, da bodo do tega dal uma končali z nadzidavo tretjega nadstropja Jutri popoldne vsi v Bazovico na osrednjo proslavo bazoviških žrtev Kino Ariston 21.30 «Manhattan». W. Al-len, D. Keaton, M. Hemingway. Nazionale 16.00—22.15 «DracuIa ri succhio». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 17.00 «Rebus per un assassi-nio*. Barvni film. Ritz 16.00—22.15 «Rebus per un as-sassinio*. Barvni film. Ekcelsior 17.00 »La ripetente fa 1’occhietto al preside». Barvni film. Grattacielo 16:30 «11 eampo di ci-polle». Barvni film za vsakogar. Fenice 17.00 »Saturn 3». K. Dou glas.' Barvni film. Mlgnon / 16.30—22.00 «11 prigioniero di 2enda». Filodrammatieo 15.30—22.(K) »Justi-ne e Julie»: le goditrici*. Prepovedan mladini pod 18. letom Moderno 16.00 »La grande fuga». Aurora 15.45 «A qualcuno piace caldo*. T. Curtis in M. Monroe. Cristallo 17.00 «Tutto quello che a-vreste voluto sapere sul sesso, ma non avete mai osato chiede-re». W. Allen. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Ma ehe, sei tutta matta». B. Streisand, R. 0'Neal. Barvni film. Capitol 16.00-21 30 «Aporalyps now». M. Brando Barvn; film. Razna obvestila Tržaška sekcija Italijanskega Združenja za kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo sporoča, da se je Pričel vpisni rok za tečaje ruskega jezika; vpisovanje vse dni razen sobote in nedelje od 10.30 do 12. ure >n od 17.30 do 19. ure na sedežu združenja v Ul. Torrebianca 13, I. nadstropje. Uprava občine Devin ■ Nabrežina sporoča, da se bo pouk v občinskem otroškem vrtcu v Devinu začel šele 8. septembra zaradi gradbenih del novega dela otroškega vrtca. Pouk v otroškem vrtcu na Proseku se bo pričel v ponedeljek, 8. septembra. SPD Tabor - Opčine priredi pod Pokroviteljstvom ZSKD večer kata Ionskih pesmi. Nastopa pevski zbor ♦Ars Nova» iz Martorella v torek, 9. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem do-tnu na Opčinah Prosveta PD Upa obvešča, da bo razstava ♦Življenje in delo A. Bubniča*, ki je v prostorih Bazoviškega doma odprta samo še danes v večernih urah In jutri, 7. t.m., v jutranjih in večernih urah. Izleti SPDT prireja v nedeljo 21. t.m. avtobusni izlet na Verzegnis (1915 tn) v Karnijske alpe. Izlet je pri hteren za vse, vpisovanje na ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20/JI. - Združenji Union priredi dne 14. septembra enodnevni Izlet v Bohinj °b priliki Kravjega bala""Obenem javlja, da izlet za Beograd, ki je bil predviden 6., 7. in 8. septembra je preložen na 27., 28. in 29. september zaradi tehničnih ovir. Vse informacije na sedežu v Ul. Valdirivo 30, telefon 64-459 ob torkih, sredah in petkih od 17. do 19. Ure. Slovenski kulturni klub organizira letovanje s študijskimi dnevi v Beli peči od 8. do 13. septembra. Za informacije telefonirati na tel. št 208-270 ali 224-407. Vabljeni vsi mladi Društvo slovenskih upokojencev V Italiji priredi v četrtek, 18. -septembra, enodnevni izlet v Žalec v Savinjski dolini, kjer bo srečanje s tamkajšnjimi upokojenci in v Velenje. Vpisovanje v četrtek, 11., in v Petek. 12. septembra, od 10. do 12. ure v Ul. Cicerone 8. V POČASTITI V BAZOVIŠKIH ŽRTEV Kresovi na Primorskem Kot smo že včeraj objavili v našem dnevniku, bodo mladi na celotnem obmejnem pasu od tolminskega kotla, Benečije, preko goriškega območja do Jadranskega morja organizirali -danes zvečer. verigo kresov, na predvečer slovesne manifestacije v Bazovici ob 50-letnici ustrelitve štirih bazoviških junakov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Mladinske organizacije v zamejstvu s Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije v povezavi z obmejnimi Občinskimi konferencami veze socialistične mladine Slovenije (Tolmin, Nova Gorica, Sežana in Koper), ki so se domenili za to širšo mladinsko akcijo, ki izraža enotno poklonilo vse primorske mladine spominu bazoviških žrtev. Naj pri tem še dodamo, da naj bi se tej širši akciji prižiganja kresov priključila tudi mladina v Idriji, Ajdovščini, Postojni, Izoli in Piranu, to se pravi, da bo akcija zajela resnično celotno primorsko ozemlje. Kresove bodo mladi prižgali točno ob 21. uri (po italijanskem času) in to na celotnem primorskem teritoriju. Mladinske organizacije pa pozivajo mlade, naj se v čim večjem številu zberejo o-krug kresov in se tudi na tak skromen način poklonijo bazoviškim žrtvam. V nedeljo popaldne pa vsi v Bazovico, kjer bo osrednja proslava. Ob 16. uri bo krenila povorka iz Bazovice pred spomenik bazoviškim junakom, I j" se bo nato ob 17. uri pričela osrednja slovesnost. Danes zvečer naj se torej mladi zberejo pred kresovi v domačem kraju, jutri pa v Bazovico. Katalonski zbor na obisku Po nastopu v deželnem avditoriju v Gorici, kjer se jutri konča 19. mednarodno srečanje in tekmovanje pevskih zborov C. A. Seghizzi, bo katalonski mešani zbor Ars Norm, ki jia tem tekmovanju nastopa v polifonskem in folklornem petju, gostoval tudi na Tržaškem, točneje na Opčinah. Nastop, ki bo v torek, prireja Zveza slovenskih kulturnih društev s sodelovanjem PD Tabor. Zbor prihaja iz mesta Martorell (o/c. 4.309 prebivalcev) v španski pokrajini Kataloniji. Za našo javnost je to še posebne važnosti, ker gre za nastop zbora manjšine, ki se bori, kot mi, za narodnostne pravire. Šolske vesti Šola Glasbene matice trsi obvešča svoje gojence, da bo ponovno vpisovanje za šolsko leto 1980/81. Podružnica Prosek - Kontovel -vpisovanje v torek, 9. t.m. ob 17.30 v Kulturne n domu. Podružnica Boljunec - vpisovanje v petek, 12 t.m. od 17. do 19. ure. Istočasno obvešča, da bodo izpiti iz teorije-solfeggia v sredo, 17. t.m. dopoldne na šoli Podružnica Opčine - vpisovanje v sredo, 10. t.m. ob 17. uri v Prosvetnem domu. Podružnica Skedenj - vpisovanje v ponedeljek, 15. t.m. ob 17. uri v Ukmarjevem domu. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE, ,>fv. Tečaji za animatorje skupin, v katerjh so vključeni handjkapi-rani otroci. Obveščamo vse udeležence, da bodo v sredo, 10. in v četrtek, 11. septembra hospitacije v vzgojnem zavodu «Elvira Vatovec* - Strunjan 140. Zbirališče preč obmejnim prehodom pri Škofijah ob 8.00. RESTAVRACIJA «DOLINA« PADRIČE vabi na TEDHN PIVA «FORST» do jutri, 7. septembra. Vsak dan druge specialitete. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE razpisuje za šolsko leto 1980/81 vpis na naslednje tečaje: — tečaj za kvalifikacijo v kamnoseštvu, ki se bo odvijal v Nabrežini; — tečaj za monterje elektronskih aparatov; — tečaj za kvalifikacijo v vodenju uradniških poslov; Navedeni tečaji so odprti vsem, ki so dopolnili 14. leto starosti. — večerni tečaj za specializacijo v bančni tehniki; — večerni tečaj za specializacijo v mednarodni trgovini; — večerni tečaj za programerje elektronskih centrov. Pogoj za vpis na navedene tri tečaje je vsaj opravljeni tretji letnik višje srednje šole trgovske smeri. — tečaj za prevajalce slovenskega jezika; — tečaj za prevajalce srbohrvaškega jezika; — večerni tečaj za animatorje mladinskih dejavnosti; — tečaj za cvetličarje (vpišejo se lahko le neposredni kmetovalci). Informacije in vpisovanje': Slovensko deželno gospodarska združenje, Ul. Cicerone 8, tel. 62953, vsak dan razen sobote, od 8. do 12. ure, do vključno 15.9.1980. Včeraj-danes , ■ e •. i. • >' * Danes, SOBOTA, 6. septembra LJUBA nce vzide ob 6.32 in zatone ob 36 — Dolžina dneva 13.04 — Lu-vzide ob 3.20 in zatone ob 18.13. Jutri, NEDELJA, 7. septembra MARKO 'eme včeraj: najvišja temperatu-23,8 stopinje, najnižja 15, ob 18. * 23,4 stopinje, zračni tlak 1017,3 3 rahlo pada, brezvetrje, vlaga odstotna, morje mirno, tempera-r& morja 21,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Gabriele Baz cchi, Simone Stel, Alessandro an, Silvia Pistaferri. Umrli SO: 59-letni Iginio Zupin, letni Angelo Bogateč, 72-letna aria Antonia Nobile vd. Asaro, letna Rosa Lamparelli vd. Del elo, 91-letni Michele Miani, 69 -na Felice Roici, 90-letna Natali 1 Somrna vd. Bernardis, 46-letni Alessandro Di Martino, 87-letna Eva Magnani vd. Pontini. DNEVNA SLUŽBA LERARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, U' Tor S. Pie-ro 2, Ul. Felluga 46, Ul. Masca gni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulii, 1. Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 dn 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od <*. do 20. tre tel. 68441. LEKARNF V OKOLIC) Boljunec: tel. 228-124; Bazovica tel 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik- tel 225 596; Nabrežina: tel >00 121. Sesljan- tel ‘>09 197. Zavije tel. 213137, Milje. tel. 271 124. Vabilo partizanskim mornarjem Vabimo partizanske mornarje, da se udeleže osrednje proslave Dneva vojne mornarice, pomorstva in rečnega ladjarstva v sredo, 10. septembra 1980, v Portorožu. Zbrali se bomo ob 9.30 pred spomenikom padlim partizanskim mornarjem 1941 - 1945 v Portorožu, od koder bomo odšl. na obisk ladij JVM, ki bodo za to priložnost zasidrane na slovenskem morju. Popoldne ob 16. uri pa se bomo udeležili slovesreg' dela osrednje proslave. Prav tako vabimo partizanske mornarje, da se udeleže odkritja spominske plošče v Loparju pri Kopru (t.j. v kraju, kjer je bil ustanovljen mornariški odred Koper), ki bo v soboto, 13. septembra 1988, ob 16. uri Odbor partizanskih mornarjev - Piran PROSVETNO DRUŠTVO ROVTE - KOLONKOVEC vas vabi na «SREČANJE PERIC« (lavandere) ki bo danes, 6. septembra, ob 19. uri v prostorih društva, v Ul. Monte Sernio 27, bivša Cam-panelle. Razveselili vas bomo s kratkim kulturnim sporedom s sodelovanjem Marije Mijot Mali oglasi telefon (040) 7946 72 OSMICO je odprl Josip Gruden —. Samatorca 6/a. Toči črno in be lo vino. OSMICO odpre Dušan Milič v Zagradcu. Točil bo belo in črno vino. OSMICO je odprl Olenich na Padri-čah. Toči belo in črno pristno kra-ško vino. ZEMLJIŠČE za obdelavo na področju Sv. Ivana 'ščemo. Telefonirati v dopoldanskih urah na tel. št. 573-461. PRODAM motor benelli 125. Tele fon 910-148. OSMICO je odprl Robert Pipan — Mavhinje 22-D. Toči pristno belo in črno domačo kapljico. OSMICO je odprla Angela Colja — Samatorca 20. Toči belo in črno vino. PRODAŠ šest češnjevih hlodov (ca 1 kubični meter) prvovrstnih za mizarska dela. Roman Devetak. Ul. della Vatle 13 • Zdravščina, tel. (0481) 92-108. NUJNO iščemo mizarja za name ščanje pohištva in vajenca/ko. Telefor 543-90 ali 571-326. OSMICO je odprl Pepi Sancin — Šarnek, Dolina 112. Toči pristno belo in črno domačo kapljico. DELO išče 56-letni delavec za lažja dela. Ima vozniško dovoljenje D in E kategorije. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec chi 6, pod -ifro «Lažje delo*. KUPIM hidravlično stiskalnico za grozdje — premer od 70 cm do 1 m. Telefonirati na tel. štev 882 048 od 12. do 13. in od 18. do 20. ure. KUPIM bas (fa) za godbo na pihala. Telefonirati ob večernih urah na tel. štev 228-258. PRODAJALKO/CA z znanjem slo ven.ščine sprejmemo takoj v službo. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik — Ul. Montecchi 6 — pod šifro «Prodaialec*. DELAVCA/KO za pomoč pri proda ji gradbenega materiala sprejmemo v službo Ponudbe pošljite na PD — Ul. Montecchi 6 — pod šifro »Služba*. 15 ZBOROV IZ 5 DRŽAV NA 19. TEKMOVANJU Dostojen pričetek mednarodnega pevskega tekmovanja «5eghizzi» V polifoniji sta v četrtek ter «Srečko Kosovel» z uspehom nastopila zbora «Tone Tomšič» iz Ljubljane iz Ajdovščine • Danes in jutri po dva koncerta BANCA Di CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA. F. FIL.7T 10, - ^ 5. 9. 1980 Ameriški dolar 850.— Funt šterling 2035,- Irski funt šterling 1785.— švicarski frank 514,- Francoski frank 203,50 Belgijski frank 29,- Nemška marka 473,— Avstrijski šiling 66,50 Kanadski dola- 730.- Holandski fiorint 435,- Danska krona 152.— Švedska krona 203,- Norveška krona 175.— Drahma 18.- Mali dinar 26.- Veliki dinar 26.- MENJALNICA vseh tujih valut Gorica je te dni prestolica evropskega petja. V njej se je zbralo 15 peyskili zborov iz šestih držav, da bi pred žirijo pokazali, kako kvalitetno dobri so. Prireditelj «Se-ghizzi* je njihove nastope razvrstil v štiri dneve, od četrtka do nedelje, porazdelil jih je, kot predvideva pravilnik, p0 kategorijah (poli-fonske in folklorne pesmi). Mešani, ženski in moški zbori nastopajo sami, se pravi brez instrumentalne spremljave. V četrtek zvečer je bil v dvorani UGG prvi koncert v polifonični glasbi za mešane (šest) in moške (trije) zbore. Koncerta sp je udeležilo lepo število ljubiteljev zborovskega petja, med katerimi tudi veliko Slovencev s te in z one strani meje, še zlasti takšnih, ki se na zborovsko petje spoznajo. Prisotni so bili tudi predstavniki oblasti. Uvodoma so predstavili umetniško vodstvo in razsodišče. Napovedovalec Ubaldo Agati je povedal, da so v umetniškem vodstvu Vito Levi (predsednik), Pavle Merku, Italo Montiglio, Giuseppe Radole in Ce-cilia Seghizzi Campolieti. V razsodišču so Nino Antonellini, Andrea Giorgi, Nicola Conci, Albino Pero-sa (vsi Italija), Jaques Grimbert (Francija), Samo Hubad {Jugoslavija), Stefan Klimo (Češkoslovaška), Willy Kreuzer (Avstrija), Eugeniusz Kus (Poljska) in Bernhard Meier (Zahodna Nemčija). Na včerajšnjem koncertu sta nastopila dva jugoslovanska zbora, «Tone Tomšič* iz Ljubljane v mešani zasebni ter moški pevski zbor «Srečko Kosovel* iz Ajdovščine, prvi pod vodstvom novega pevovodje Jožeta Fiirsta, drugi pa pod vodstvom Klavdija Koloinija, Po oceni tistih, ki se na pevsko umetnost spoznajo, sta slovenska zbora po kvaliteti presegala v svojih kategorijah ostale zbore ter sta s svojim nastopom zadovoljila občinstvo, ki je to pokazalo s prisrčnim ploskanjem. Kako je njun nastop ocenjevalo razsodišče, bomo izvedeli ob razglasitvi nagrajencev, danes ob 20.30. «Tone Tomšič*, kot tudi vsi ostali, je zapel štiri pesmi, Gallusovo «Mu-sica noster arnor*, Brucknerjevo »Cristus faetus est», Lajovicovo «Lan» in Krekovo »Dječje oči*. Brucknerjevo skladbo so proglasili za obvezno skladbo ter so jo zapeli vsi mešani zbori. Pri moških zborih je bila obvezna Gounodova «Gloria». Srečko "Kosove)''je poleg «Glorie» zapel še Gallusov «0 magnum my-steriutti*, Fbčrsterjev »Večerni ave* ter šivičev «Zimski počitek.* Gallusovo renesančno skladbo je zbor zapel osemglasno. V kategoriji mešanih zborov so nastopili šg zbori iz Piano d’Arta Terme (Videm), madžarski zbor iz Budimpešte, poljski zbor iz Gdanska, italijanski zbor iz Porto Torres na Sardiniji ter zbor «Vox Julia* iz Ronk. V kategoriji moških zborov pa sta nastopila, poleg «Srečka Ko-sovela», še zbora «Ermes Grion* iz Tržiča in zbor s Sardinije. S sinočnjimi nastopi se je zaključilo tekmovanje v polifoniji. Nastopili so mešani in ženski zbori. Naj omenimo izvrsten nastop ženskega zbora «Collegium musieum* iz Beograda pod vodstvom Darinke Matič-MarOvič. Nastopili pa so tudi zbori iz Španije, Italije, Madžarske in Poljske. Mešani zbor »Ateneu* iz Romunije ni prišel. Danes popoldne ob 15.30 bodo zbori nastopili v folklorni skupini. Nastopila bosta oba slovenska zbora. V nedeljo, ob 15.30 se bo nadalje valo tekmovanje v folklorni skupini z udeležbo beograjskega zbora. Zvečer ob 20.30 bo zaključni nastop in razglasitev najboljših. Zaključil se je posvet o zborovskem petju Včeraj se je v avditoriju v Ulici Roma nadaljevalo in tudi zaključilo zasedanje 11. mednarodnega strokovnega posveta o zborovskem petju v dobi romantike. Udeleženci posveta so poslušali poročila znanih muzikologov Conatija, Klima, Martinottija. Passa, Šivica in nekaterih drugih. Slovenski skladatelj in rektor ljubljanske akademije za glasbo, prof. Pavel Šivic je pripravil poročilo o zborovskih stvaritvah na Slovenskem v 19. stoletju. Svoje poročilo je opremil z glasbenimi vložki. Claudio Conati je pripravil daljše poročilo o Verdijevi skladbi Ave Maria, medtem ko so Klimo, Mar-tinotti in Pass prikazali zborovske stvaritve Dvoraka, Brucknerja in Brahmsa. Delovni del zasedanja se je za ključil včeraj popoldne, danes ob 12. uri bo za udeležence posveta ter za zbore, ki sodelujejo na pevskem tekmovanju sprejem na gori-škem županstvu. Zvečer ob 20.30 bo nagrajevanje najboljših zborov v polifonskem petju. jutri dopoldne pa so udeleženci namenili prijateljskemu srečanju. V DOMU ANDREJA BUDALA Katalonski zbor iz Martorella v ponedeljek zvečer v Standrežu Istočasno bodo odprli tudi dokumentarno razstavo o Kataloniji V Domu A. Budala v Standrežu bo na sporedu v ponedeljek zvečer tako imenovani Katalonski večer, posvečen katalonskemu narodu. Večer sta pripravila Zveza slovenskih kulturnih društev in štandreško prosvetno društvo «Olon Zupančič». Izkoristila sta prisotnost katalonske ga zbora *Ars Nova» iz Marlorel la, mestu blizu Barcelone, na gori-škem tekmovanju zborov Seghizzi. «Ars Nova» je mlad zbor, ustanovili so ga pred štirimi leti. Doma je zbor dobil precej priznanj, v inozemstvu pa je prvič. ZSKD je izkoristila možnost seznaniti našo publiko, publiko narodnostne manjšine s pesmijo druge narodnostne manj šine, katalonske, ki živi na podro čju dežele Katalonija. Zbor je mešan, pevke in pevci nam bodo podali v prvem delu koncerta polijonične pesmi, v drugem pa svoje katalonske narodne pesmi. Seveda bo za našo publiko niiiMiiiiiimiiiMiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiitititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitimiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi SESTANEK VODSTVA PSI JE BIL V ČETRTEK ZVEČER Socialisti zahtevajo globalno rešitev za pokrajinsko upravo in gorisko občino Demokristjansko vodstvo ponavlja svoj predlog za pet-strankarski odbor, kar so socialdemokrati odklonili Najbrž se je zmotil, kdor je napovedoval hitro rešitev krize na občini in na pokrajini. Sinoči je bil napovedan sestanek petih strank, kjer naj bi bil govor o problematiki goriške občine, ne vemo pa, če se je sestanek vršil, ker so socialisti zaenkrat odpovedali svojo prisotnost. V četrtek zvečer sta se namreč sestala ločeno tako socialistično kot demokristjansko vodstvo Socialisti so imeli sejo svojega pokrajinskega odbora, o problematiki pogajanj na goriški občini in v pokrajinski u pravi so razpravljali več ur po izčrpnem poročilu pokrajinskega ta j nika Trombette. V precej razveja ni debati so prišla na dan razna stališča, ob zaključku pa je z veliko večino prevladalo mnenje, da je treba gledati- na 'vprašaHTja' pokrajinske uprave/in goriške občine globalno, to še pravi, da bodo' socialisti zavzeli isto’ sfafišče' "v Obeh upravah, bodisi če gredo v večino in s tem v odbor, bodisi če ostanejo v opoziciji. Ugotovili so. da je v pokrajinskem merilu prišlo na zadnjih volitvah do pozitivnih premikov na levo, da so se socialde mokrati vključili v levičarske koalicije s komunisti in socialisti v ve čini občin na Goriškem in da je treba podpirati tak politični pre okret socialdemokratov povsod. Zaradi tega je prav, pravijo socialisti, da se podpira levičarska usmeritev socialdemokratov v vsej pokrajini, tudi tam, kjer bi lahko prišlo do sodelovanja z demokristjani. Zato bodo . socialisti predlagali poenotenje pogajanj za pokrajino in goriško občino. Poudarili pa so, da je bilo doslej napravljeno pozitivno SESTANEK MED SINDIKATI IN KONZORCIJEM KAJ OVIRA RAZVOJ INDUSTRIJSKE CONE? Ob nastanku so na industrijskem zemljišču zasadili sadovnjake Na 400 tisoč samo 88 tisoč kv. metrov pokrite površine Uporabiti letališče in zemljišča na desnem bregu Soče Goriška industrijska cona se ne razvija tako, da bi v sedanji gospodarski krizi bila sposobna sprejeti nove proizvodne obrate ter zagotoviti nova delovna mesta. Na 400 tisoč kvadratnih metrov površine, kolikor meri celokupna sedanja industrijska cona, je samo 88 tisoč kv. metrov pokrite površine, kar je nekaj manj kot ena petina celotnega prostora te cone, ki se razprostira med mejo, Štandrežem in Sovodnjami. Posebno v začetku nastajanja industrijske cone je konzorcij s preveliko darežljivostjo prodajal zemljo industrijcem, tako da so nekateri zgradili poleg tovarniških hal še sadne nasade. Politika, ki jo je konzorcij industrijske cone takrat izvajal, ima za posledico, da danes niso na voljo večja in z ustreznimi infrastrukturami o-premljena zemljišča za nastanitev večjih proizvodnih obratov. Vseh napak ni mogoče prisoditi konzorciju industrijske cone. Njegove odločitve so bile odvisne od razpoložljivih finančnih sredstev za nakup parcel in od dejstva, da konzorcij nima pravice razlaščati zemljo. Navedena in tudi druga vprašanja, o katerih bo govor kasneje, so bila izpostavljena na sestanku med delegacijo enotne sindikalne- organizacije ter predstavniki konzorcija industrijske cone, (predsednik Gruntar, podpredsednik Culot in ravnatelj Pellegrini.). Ob tej priložnosti so sindikalisti zahtevali razširitev industrijske cone na bližnje letališče, ki je zaenkrat še vedno v državni posesti in bi bilo potrebno spremeniti lastnika, ter razširitev industrijske cone na desni breg Soče, vzdolž ceste na Majnici, kar predstavlja staro in modro zahtevo levičarskih strank, v kateri se identificira tudi interes slovenskih lastnikov zemlje na območju industrijske cone. Sindikati so nadalje zahtevali, naj goriški sklad s svojim finančnim posegom omogoči nakup zemljišč za industrijske obrate ter za izgradnjo infrastrukturnih objektov (inštalacije. kanalizacije, ceste itd.), v katere je potrebno vključiti tudi družbeno središče, ki naj obsega objekt za družbeno prehrano in prostore za otroško - vzgojne ustanove, tako da bodo delavci in delavke matere dobili v tem središču vso potrebno pomoč. Ne na koncu je potrebno pritegniti k sodelovanju tudi goriško hranilnico, denarni zavod, ki mora delovati za javno dobro. Sindikati s svojimi pritiski v tej smeri ne bodo odjenjali. Zahtevali bodo večjo udeležbo krajevnih u-stanov in trgovinske zbornice, tako da bi konzorcij za razvoj industrijske cone sodeloval pri odpravljanju gospodarske krize in brezposelnosti. Trčil je v zapornice V krminsko bolnišnico so včeraj popoldne sprejeli na zdravljenje 48-letnega Luigija Sicura iz Percotta, Ul. Crimea 31, ki se je malo pred 16. uro na nenavaden način ponesrečil pri železniškem prebodu blizu Krmina. Peljal se je z vespo in ni opazil, da so bile zapornice znižane. Pri trčenju v zapornice je dobil udarec v glavo in rane po bradi, levi nogi in desni roki. Zdra vil se bo 6 dni, delo pri sestavi programov za obe upravi. Isti večer sta se sestali tudi pokrajinsko in goriško tajništvo krščanske demokracije. Govor je bil seveda o pogajanjih v dveh že omenjenih upravah. Krščanska demokracija. je rečeno v tiskovnem poročilu, pozitivno gleda na pet-strankarsko koalicijo na občini, na podlagi predloga samih demokristjanov o porazdelitvi mest v odboru, kar pa socialdemokrati niso sprejeli. Demokristjansko vodstvo je predlog potrdilo, čeprav pričakuje odgovor drugih strank. Če predloga ne bodo druge stranke sprejele, je rečeno v tiskovnem poročilu Krščanske demokracije, ho KD poiskala nujne in ustrezne rešitve. To je dolžna napraviti, saj je stranka relativne večine. w„ V Krminu .pti so stekia pogajanja med demokristjani in socialisti za sestava programa. Pravijo, da so bo tamkajšnji občinski šVčt šteta! po 20. septembru. Izidi izpitov na liceju in tečaju za vzgojiteljice Na liceju «Primož Trubar* in na tečaju za otroške vzgojiteljice so včeraj objavili izide popravnih izpitov. Na gimnaziji - liceju je izdelalo 6 dijakov, eden pa je bil zavrnjen. Izdelali so: Demetrij Bau-zon, Sara Hoban, Kristina Knez, Nikola Orzan, Danilo Tommasi (vsi iz 4. gimnazije) in Diego Devetak (1. licej). Na tečaju za otroške vrtnarice so izdelale tri dijakinje, ena je bila zavrnjena, ena pa se ni predstavila na popravnih izpitih. Izdelale so:' Katerina Humar, Cin-cija Monticolo in Rozana Vescovi. Medtem se izpiti nadaljujejo na ostalih dveh slovenskih zavodih. Na učiteljišču «Simon Gregorčič* so se včeraj pričeli ustni izpiti, ki se bodo predvidoma zaključili že danes. Dlje se bodo izpiti zavlekli na strokovnem zavodu za trgovino »Ivan Cankar*, kjer so imeli na sporedu več pismenih nalog. Včeraj so pisali vajo iz trgovskega računstva, od danes do torka pa bodo imeli ustne izpite. Izide bodo objavili v sredo. Delavci medobčinskega konzorcija za prevoze na Tržiškem, so sklenili oklicati, od ponedeljka dalje, vrsto razčlenjenih stavk, ki se bodo zvrstile skozi vse dni v prihodnjem tednu, PO NOVEM DEŽELNEM ZAKONU Občina v Doberdobu ne bo več nudila učbenikov Novi deželni zakon o pravici do izobraževanja orinaša precejšnje spremembe glede dosedanjega načina nudenja denarne pomoči in šolskih knjig dijakom nižje srednje šole ter višjih šol. Ukrep prizadeva v glavnem vse manjše občine, v krajih kjer ni srednjih šol, med temi tudi tri slovenske občine na Goriškem. Nemalo so bili z novim zakonom presenečeni v Doberdobu, kjer je občinska uprava v prejšnjih letih z deželnim prispevkom ter z nakazilom iz lastnih sredstev poskrbela učbenike vsem dijakom nižje srednje šole ter denarno podporo dijakom višjih srednjih šol iz manj premožnih družin. Po novem naj bi učbenike za dijake, ki obiskujejo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici, poskrbela go-riška občina. Kljub temu pa bodo v Doberdobu tudi letos dali na razpolago še razpoložljive knjige. Dijaki si jih lahko izposodijo od ponedeljka dalje v občinski knjižnici. Drevi kresovi (udi na Goriškem Mladina po slovenskih vaseh na Goriškem, tako kot na Tržaškem, v Benečiji in pa onkraj meje, bo drevi prižgala kresove v spomin na 50-letnico usmrtitve bazoviških žrtev. Kresove bodo prižgali točno ob 21. uri na celotnem primorskem ozemlju. Pri tem pozivamo vse mladinske in vaške organizacije, kjer se še niso dogovorili o organizaciji nocojšnjega kresa, naj to storijo da-Ate's, 'da' “bb V’’ VSaki naši vasi drevi ob 21. url zagorel kres. L- . :1 Izjava V nedeljo, 7. septembra, bo na bazoviški gmajni množična ljudska manifestacija, na kateri se bomo spominjali krvavega dogodka izpred 50 let. Takrat so na tem kraju pod fašističnimi streli padli štirje mladi slovenski fantje, ki jih je posebno fašistično sodišče obsodilo na smrt, ker so se borili proti fašističnemu terorju in nasilnemu zatiranju Slovencev. Poznavanje naše zgodovine in soudeležba na spominski svečanosti omogoča mladincem in mladinkam, da se istočasno seznanijo s preteklimi in sedanjimi problemi. To pomeni utrjevanje demokratične zavesti na podlagi spoznavanja in sodelovanja med obema narodnostnima skupnostima, ki tu živita. Zaradi tega pozivamo mladinke in mladince, da se v čiravečjem številu udeležijo nedeljske manifestacije. Zavedati se moramo, da ne proslavljamo le obletnice, temveč nekaj resničnega in globoko občutenega, ki je zasidrano v sren slovenskega naroda in i-taBianskih demokratov. Mladinski odbor SKGZ Zveza komunistične mladine Italije Zveza socialistične mladine Italije Mladinska sekcija SSk AVTOBUS ZA BAZOVICO Na jutrišnjo spominsko proslavo v Bazovici bo z Goriškega vozil tudi avtobus. Odhod s Travnika je napovedan ob 14.30. Avtobus bo vozil skozi Štandrež (ustavil se bo na Pi-lošču), Sovodnje (odhod približno ob 14.45) in Doberdob (odhod ob 15.). Povratek je predviden ob 20.30. Cena vožnje je 2 tisoč lir. tokrat srečenje s čisto drugačno pevsko zvrstjo od tiste, na katero smo vajeni. Ob tej priliki je Zveza slovensKih kulturnih društev pripravila tudi dokumentarno razstavo o Kataloniji, ki jo bodo odprli, prav tako v ponedeljek ob 20. uri. Gre za razstavo časopisja in razne dokumentacije o tej deželi. Pozdrav katalonskim pevcem bodo dali štandreški pevci, ki jim bodo nudili nekaj slovenskih pesmi. Javni natečaj za delovna mesta Občinska podporna ustanova w Gorici je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za dve mesti socialnega delavca in eno mesto bolničarja. Rok za predložitev prošenj za sodelovanje v natečaju poteče 15. oktobra letos. Podrobnejša pojasnila nudijo v tajništvu ustanove, v stavbi županstva. NA PEČI Danes in jutri kotalkarska revija Na Peči bo drevi in jutri zvečer zaključna kotalkarska revija, ki jo pripravlja domače športno in prosvetno društvo Vipava. Mladi ‘kotalkarji, ki so pridno vadili pod vodstvom Jadranke Kos iz Nove Gorice, so za to priložnost pripravili 16 različnih točk. Danes se bo revija pričela ob 20. u jutri pa ob 19. uri. Jutri zvečer bo tudi ples. Jutri prekinitev elektrike v Gorici, na območju Ulice Tena Armata Občinsko podjetje sporoča, da bodo jutri prekinili dobavo električne energije porabnikom na območju med Ulico Terza Armata in državno mejo, vse do obmejnega postajališča. Prekinitev bo od 7.30 do 12. ure. Omenjena prekinitev j® bila napovedana že za prejšnjo nedeljo, vendar zaradi slabega vremena niso mogli opraviti predvidenih vzdrževalnih del, oziroma popravil. Ravnateljstvo podjetja prosi za razumevanje. Pmnik komunističnega tiska v Ločniku V Ločniku je v teku tridnevni praznik komunističnega tiska. Začel se je sinoči, zaključil pa se bo v ponedeljek, 8. t.m. Jutri ob 19. uri bo nastopila folklorna skupina iz Ločnika. V okvir praznika sodi tudi razstava knjig, ki jo je pripravila zadruga Incon-tro - Srečanje. Razna obvestila Danes ob 9. uri bo na dvorišču osnovne šole v Rupi dražba večje količine rabljenih tramov, ki jih občinska uprava namerava odstopiti najboljšemu ponudniku. Kino Gorica VERDI 16.30-22.00 »Tess*. N. Kanski in P. Firth. Barvni film. CORSO 17.30-22.00 «11 matrimonio di Maria Braun*. Film W. Fassbinderja. Igra Hanna Schygulla. Barvni film. VITTOK1A 17.00-22.00 »Apriti con amore*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Zli »rev / rstc EXCEL5IOR 18.00—22.00 »Mangiati vivi*. PRINCIPE 18.00-22.00 »Le porno-coppie*. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 «Violette noziere*. Fran-cosk; film. 20.00 «Pula po Puli 80» »Skrivnost Nikole Tesle*. Režija Krsto Papič. Velika srebrna arena za film. SVOBODA 18.00-20.00 »Policijski pes*. Ameriško-španski film. DESKLE 16.00 »Tudi angeli streljajo z desnico*. Italijanski film. 19.30 »Prepovedane sanje*. Ameriški film. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE razpisuje za šolsko leto 1980/81 vpis v naslednja tečaja: — večerni tečaj za specializacijo v knjigovodstvu, namenjen vsem, ki so končali išjo srednjo šolo trgovske smeri in tistim ki so zaposleni v knjigovodstvu; — večerni tečaj za vzgojo prizadetih otrok. Informacije in vpisovanje: SKGZ, Ul, Malta 2, tel. 2495, vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure, do vključno 15. 9. V ponedeljek, 8. septembra, ob 20.30 bo v domu Andreja Budala v ŠTANDREŽU KATALONSKI VEČER Nastopa pevski zbor ARS NOVA iz Martorella (Katalonija) «Samo za tvoje oči» KAJ NAM POVEDO NEKATERE ŠTEVILKE VEDNO VEČJI POSTAJA JEZ MED BOGATIMI IN REVNIMI Amerika, pojem bogastva, na šestem mestu • Velikanska razlika med dovčerajšnjimi siromašnimi arabskimi državami in ostalim siromašnim svetom Lepa Cnrole Bouqct bo sredi tega meseca, skupno z Kogerjem Moorom, začela snemati film »Samo za tvoje oči», ki spada v serijo Bondovih filmov. Igrala bo vlogo Milene Haveiock in bo baje zadnja v tej seriji. Carole je Parižanka in je stara 23 let (Foto AP) Jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je na zadnjem izrednem zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov med drugim rekel: «Povečanje vrednosti družbenega proizvoda razvitih dežel je bilo v času med petdesetimi in sedemdesetimi leti la triinpolkrat večje od vrednosti skupnega družbenega proizvoda dežel v razvoju . . . Zadolženost dežel v razvoju se približuje 500 milijardam dolarjev, dogovorjena pomoč za razvoj, ki naj bi jo dale razvite dežele, pa ni dosegla niti polovice dogovorjenega, to je komaj 0,7 odstotka bruto proizvoda razvitih dežel.* Ta «obračun» je obtožujoč in obsojajoč, hkrati pa postane obsodba še hujša, če vemo, da bo ves svet v letošnjem leti. porabil za oboroževanje od 450 do 500 milijard dolarjev, pri čemer bo največ dal razviti svet, ki pa bo v istem času dal le 20 milijard nerazvitemu, torej siromašnemu svetu za njegov razvoj. To se pravi, da razviti svet nerazvitemu ne le ne pomaga dovolj, pač pa noče pomagati, saj je Vrhovec poudaril, da bogati svet noče dati niti tega, na kar se je obvezal. Zato razlika med bogatimi in revnimi narašča, tako da bogati postajajo vedno bolj bogati, revni pa vedno bolj revni, o čemer govorijo zelo konkretne številke, ki so sicer zelo suhoparne, a so hkrati tudi najbolj zgovorne in tudi najbolj konkretne. Navedli bomo nekaj podatkov, konkretnih številk, ki dajo misliti. Nekoč je bila najbolj bogata A-merika. Še več, Amerika je bila za ostali svet pojem bogastva. In vendar so ZDA glede bogastva šele na šestem mestu. Seveda s tem nočemo reči, da niso ZDA v celoti vzeto najbogatejša država na svetu, če pa vzamemo v poštev individualno poprečje, je pred ZDA kar pet držav. Na prvih dveh mestih sta glede bogastva dve petrolejski državi, bolje povedano dve državici. Arabski svet je bil do pred nedavnim pojem zaostalosti in siromaštva, a je s petrolejsko industrijo začel bogateti, z izbruhom energetske krize oziroma z naglim porastom cen nafti pa je kar čez noč obogatel. Seveda tisti del arabskega sveta, ki ima veliko nafte. In tako je mala dr- ENERGETSKA KRIZA IMA TUDI NEPRIČAKOVANE POSLEDICE ELEKTRIČNO IN MOTORNO LOKOMOTIVO NAJ BI PONOVNO NADOMESTILA PARNA Angleški inženir je izdelal načrte za novo parno lokomotivo, ki pa bo, seveda, povsem drugačna od nekdanje Ne bo več «umazana», pa tudi ne tako počasna Pred dnevi smo poročali, da se coživlja* sloviti «Orient express». Čeprav samo za eno vožnjo, in sicer iz Istanbula do Milana. Se veda velike kompozicije dvanajstih dolgih in razkošnih vagonov ne bo vlekla stara, častitljiva parna lokomotiva, pač pa bod0 dolgo kompozicijo vlekle električne lo komotive ali kvečejmu «dieselke». Parna lokomotiva je v razvitem svetu že dolgo «v pokoju*, vsaj na glavnih progah. In vendar. .. Da. in vendar so na svetu ljudje, ki prepričano napovedujejo parni lokomotivi ne le ponovno oživitev, pač pa še veliko bodoč nost, ker da tako motorka, kot električna lokomotiva bosta mora li popustiti pred neprimerno cenejšo parno lokomotivo. •llllUIIIMIIIMIMtIIIIIIIMimiltllllltfllHIimilllMIIIIIII Letošnji Pulj za jug. delavce v ZR Nemčiji V dvorani nemških sindikatov v Suttgartu ho od 26 do 28. septembra prireditev (Pulj '80». ki jo prirejata zagrebški tednik (Arena* in jugoslovanski kulturno-in-formativni center v Stuttgartu. Jugoslovanom. ki so na začasnem delu v ZR Nemčiji in seveda tudi domačinom, ki jih zanima jugoslovanski film. bodo predstavili izbor z letošnjega puljskega festival. Vse filme bodo nato predstavili še v Frankfurtu. Filme za Stuttgart in Frankfurt je izbrala posebna žirija, projekcij pa se bodo udeležili tudi številni jugoslovanski filmski ustvarjalci. Le ti bodo tudi sodelovali pri o-krogli mizi o razvojnih poteh in problemih sodobnega jugoslovanskega filma. Med Jugoslovani v ZR Nemčiji je veliko zanimanje za navedeni filmski prireditvi. Sicer pa jugoslovanski kulturno- informativni center redno skrbi za jugoslovanske filmske programe saj imajo letno z jugoslovanskimi filmi po ZRN več kot 2500 predstav, ki si jih ogleda nad 500 tisoč gledalcev. Res je. pri starejši generaciji, pri nekdanjih potnikih je še vedno v spominu stara parna lokomotiva, ki se je zdela tako počasna. hkrati pa je zasmrajala vso okolico s svojim dimom in sajami, ki so skozi odprta okna vlaka. uhajale v kupeje, še bolj pa v oči tistih' potnikov, ki so se drznili gledati skozi odprta okna vagonov. Toda električne lokomotive postajajo^medenji,jjoiJ) e nergetske krize preveč Vpožrešne*. kot so tudi hudo «požrčšne» motorne lokomotivo fcdiefilovim* motorji in zato'so'se. kot smo .že rekli, našli ljudje, ki menijo, da ima parna lokomotiva vso bodočnost, kajti na svetu je še zelo voliko premoga, veliko več kot nafte in drugih virov energije. Seveda se lokomotivi na parni pogon napoveduje uveljavitev predvsem na lokalnih progah in na krajših relacijah, toda z druge strani so mnenja bolj odločna in sicer zato, ker nove lokomotive na parni pogon ne fudo več to, kar so bile stare, pač pa bodo odraz najmodernejših tehnoloških principov in rezultatov. S tem vprašanjem, s to «veliko staro novostjo* se je začel ukvarjati pred nekaj leti univerzitetni profesor in strojni inženih John Sharpe. ki je s skupino svojih sodelavcev na londonski univerzi izdelal podrobne načrte za mogočno lokomotivo, ki prav gotovo ne bo služila na kratkih relacijah in tudi ne na stranskih progah, saj gre za obilnih 20 m dolgo loko-mo ivo. ki bo težka 180 ton in bo imela vlečno moč 3 (MK) konj. Vrhu tega bo to zelo ekonomična pogonska sila. kajti njene peči. ki se bodo avtomatično in po potrebi polnile, se bodo zadovoljile z odličnim visokokaloričnim premogom. pa tudi z najpreprostejšim lignitom, ali celo z drvmi. Seveda so to ideje, ki naletijo na odpor, kajti mnogi imajo še v spominu že omenjeno staro bolj umazano in tudi počasno lokomotivo na parni pogon, toda lokomotiva o kateri je govor, ne bo imela dimnika in ne bo širila saj, izrabljeno paro bo ponovno upo- rabljala, izgorevanje premoga bo temeljilo na drugačnih principih kot pri starih lokomotivah, zato bo veliko bolj nagla in še bolj, veliko bolj ekonomična, da ne govorimo o tem, kako bo čisla, prav tako kot so ekološko čiste sedanje električne lokomotive. Čeprav se v razvitem svetu za te načrte ne zmenijo veliko, prof. John Sharpe in njegovi sodelavci s^ojjmi tOgčeU nadaljujejo, ker dobivajo, vzpodbudo iz najrazličnejših predelov sveta, predvsem V- M&sf& .kjer Je .vedno računajo z uporabo premoga kot e-nergetskega vira za vlake, pa tudi iz Avstralije.. Argentine in od drugod. Iz Avstralije- je -prof. Johnu Sharpu prišla zanimiva ponudba družbe Queensland z isto- imenskega področja Avstralije, ki ga sprašujejo, ali bi ne mogel prilagoditi svojo parno lokomotivo na sladkorni trs. Ko namreč iz sladkornega trsa izločijo, o/.iroma izkoristijo slad. preostane celuloza in druge snovi, ki bi se mogle odlično izkoristiti kot gorivo. In angleški strokovnjak je avstralskim interesentom že odgovoril. In vedar se najdejo tudi manj navdušeni komentatorji. Celo med strokovnjaki so ljudje, ki pravijo, da se človek ni nikoli vračal v preteklost." Če bo in ker bo zmanjkalo nafte in električne pogonske sile, bo prej ali slej prišla tudi na tem področju v poštev jedrska sila. Tako menijo v krogih, ki se s temi problemi teoretično že ukvarjajo. uitMiiitiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiimiiimiimmiiiiHiiiiiimHiifiiitiiiiiiiiiiiiMiiifiiiimiiiiiiuimtii Beneško «Gledališče sveta» se je vrnilo z gostovanja Beneško ploveče «Gledališče sveta*, ki so si ga zamislili in tudi izpeljali v okviru beneškega bienala, je gostovalo tudi v Jugoslaviji in vzbudilo precejšnje zanimanje. (Gledališče*, ki so ga postavili na večjem plovilu, je odplulo iz Benetk pred malo manj kot mesecem dni. 10. avgusta in se ustavilo vzdolž Istrskega polotoka v Rovinju in Poreču, nato v Krku, Zadru ter v Ninu, več dni pa tudi v Dubrovniku, seveda v okviru slovitega dubrovniškega festivala, ki spada med vrhunske tovrstne prireditve na svetu. Nenavadno gostovanje, ki sta ga omogočila ministrstvo za zunanje zadeve in seveda, beneška občina, je nudilo priložnost za nadaljnje navezovanje kulturnih stikov med Italijo in Jugoslavijo. «Gledališče sveta» (*Teatro del mondm) je ostalo v Dubrovniku do 22. avgusta in izvedlo kar ob- sežen program, namreč koncert orkestra Albinoni, predstavo «Com-medie degli Zannh, fotografsko razstavo beneškega karnevala, ki je bil pred nedavnim in ki je vzbudil izredno zanimanje domače in tuje publike, nadalje še razstavo najpomembnejših načrtov arhitekta Alda Rossija ter še mednarodno posvetovanje gledaliških kritikov, na temo «Gledališče, ulica in zmešnjava govoric». Po vrnitvi «Gledališča sveta» v Benetke se bo vsaj del programa obnovil in sicer na otokih lagune, naka ga bodo uporabili za prihodnji karneval. S svojimi strukturami v svetlem lesu in modro pobarvanimi okenci, ki spominjajo na pravljični grad, se gledališče navdihuje pri shakespearskem «The Globe*. Za postavitev objekta cTeatro del mondo* so porabili 120 milijonov lir, more pa sprejeti do 250 gledalcev hkrati. IS O VICE Z VALUTNIH TRZISC Padec dolarja in podražitev zlata žavica Kuvvait relativno najbolj bogata na svetu, saj pride na državljana po 14.890 dolarjev narodnega proizvoda. Seveda so v Kuwaitu še vedno zelo siromašni ljudje, ki od petrolejskega bogastva nimajo kdove kakšne koristi. Toda v teh računih, v teh poprečjih se to ne jemlje v poštev in ostajamo pri uradni statistiki, ki je v tem primeru edino veljavna. Glede bogastva so na drugem mestu arabski emirati, torej skupina malih državic,\ kjer pride na državljana po 14.930 dolarjev narodnega bruto proizvoda. Na tretjem mestu je Švica, ki velja za nekakšno svetovno banko, saj se v Švico zatekajo in stekajo kapi-tali z vsega sveta. Tu pride na državljana že 12.100 dolarjev narodnega bruto proizvoda, švedska je na četrtem mestu z 10.210 dolarji, za švedsko je Danska z 9.920 dolarji in končno so tu ZDA, zagotovo najbolj bogata dežela na svetu, z 9.700 dolarji narodnega bruto proizvoda na leto. V nadaljnjem bomo navedli le suhe številke: Zahodna Nemčija 9 600. torej koj za ZDA, nato Norveška z 9.510, Kanada 9.170, na desetem mestu je Belgija z 9.070, nato Nizozemska z 8.390, Francija z 8.270, na 13. mestu je največji proizvajalec nafte v tako i-menovanem liberalnem svetu in sicer Saudska Arabija z 8.040, sledi ji Avstralija s 7.920 dolarji narodnega bruto proizvoda na leto. Na 15. mestu je Japonska, ki je bila ob koncu vojne daleč nižje a se je povzpela visoko na 7.330 dolarjev na državljana na leto. Končno bomo omenili še Libijo, ki se je s 6.910 dolarji povzpela na 16. mesto. Ta izredno visok vzpon ji je omogočil izključno petrolej. Iz te rekli bi pozitivne skrajnosti bomo stopili na drugo skrajnost, v siromašni svet, kjer s samimi 90 dolarji narodnega bruto proizvoda na leto na državljana prednjačita Bangladeš in Laos. Na tretjem mestu s 100 dolarji na državljana na leto je Butan, sledijo mu Nepal, Etiopija in Mali s 120 dolarji narodnega bruto proizvoda na leto. Somalija je na 7. mestu s 130, Čad na 8i mestu s 140 dolarji. Na 9. in 10. mestu sta Burundi in Mozambik, ki še nista prilezla do 150 dolarjev na leto, kolikor jih ima Burma. Na 12. mestu je Zgornji Volta s 160, na 13. pa Malavi, kjer miej .dolarjev narodnega brutn - proizvoda na leto. Prav tolfldf- v Ruandi in v Indiji, vtem ko se v Šri Lanki že bliža 200 dolarjem na leto. Ne glede na to. da 100 dolarjev nacionalnega bruto dohodka na državljana na leto v ZDA ne pomeni isto, kar pomeni kje sredi Afrike, Azije ali Latinske Amerike, so strahotne razlike med' 100 in 15.000 dolarji tolikšne, da postajajo čedalje pogosteje predmet študija, mednarodnih konferenc in tudi preprostega razmišljanja. Razlika med bogatim in siromašnim svetom pa se še veča in ni daleč od resnice trditev, da grozi svetovnemu miru prav kričeča krivica, da bogati svet postaja še bolj bogat prav na račun siromašnega sveta, ki postaja vedno bolj siromašen. MlllllliniMIIIMIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIItllllllimilfMIIIIIttllMIMlUIlllltlllilMIMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIMIIIII Delovno srečanje «franjovcev» Na valutnih tržiščih je bil dolar prejšnje dni precej šibek in je zgubil nasproti vsem ostalim valutam. Istočasno so se okrepile valute kot so marka, jen in švicarski frank, britanski funt pa je ostal v glavnem na prejšnjem položaju. Lira je bila tokrat podvržena posebnemu pritisku. Zlato pa se je ob oši-bitvi dolarja občutno podražilo, tako da stane zdaj unča te kovine že 650 dolarjev (pred enim tednom 630 dolarjev). Dolar je ta teden padel od 853 na 845 lir, v Frankfurtu velja 1,77 marke, v Zuerichu 1,62 franka in v Tokiu 216 jenov. Nasproti liri je ameriška valuta izgubila en odstotek, nasproti šv. franku dva in nasproti marki poldrugi odstotek. Na splošno gledano torej padec ni bil tako hud, endar znaša tudi en sam odstotek za svetovno devi-zo veliko. Politično gledano je padec dolarja v tem trenutku razumljiva zadeva, saj je bilo povsem jasno, da ga je Carter držal na visoki ravni pred imenovanjem za kandidata demokratske stranke. Posluževal se je tako povišanja obresti na področju evrodolarja kot napovedi kanadske vlade, da bo prodala na dražbi večjo količine zlata. Po imenovanju je nastopilo obdobje relativnega pomirjen ja, čez mesec dni in verjetno še prej pa se bo razvnela prava predvolilna kampanja, na kateri bosta oba kandidata dala od sebe vse, kar premoreta. Seveda ima trenutno Carter v rokah več možnosti za ukrepanje kot Reagan, če uokvirimo padec dolarja v ta predvolilni boj, je popolnoma upravičen, saj bo Carter lahko okrepil čez en mesec le ošibljeni dolar. Ameriškemu dolarju je sledil tudi kanadski dolar, ki je padel od 738 na 727 lir. Zlato je preživljalo že poldrugi mesec nekako zatišje ter se je v glavnih obrisih njegova cena sukala od 620 do 630 dolarjev za unčo. Ob okrepitvi dolarja je kazalo, da je to tudi njegova prava in trdna cena. Komaj pa se je dolar zamajal, se je zlato takoj podražilo za 4 odstotke, še v ponedeljek je stala unča zlata v Zuerichu 625 dolarjev, v torek v Londonu 640 dolarjev, v četrtek v New Yorku pa že 653 dolarjev. Drugih poseb nih vzrokov za podražitev zlata tokrat res ni bilo, saj je politično stanje precej umirjeno, cena «čr-nega zlata*, ki vedno pogojuje ceno rumenega, se je te dni celo znižala. Sicer so zabeležili že trikrat, da se je ob koncu ter v začetku meseca cena zlata povišala, verjetno zaradi posledice zadnje VZHODNOEVROPSKE VAl UTF V TRSTU 5. 9. Sovjetski rubelj 210,- Poljski zlot 6,- Češka krona 29,5 Madžarski forint 24,- Romunski lej 25,80 Bolgarski lev 295,— Turška lira 9,- DRAGOCENE KOVINE 4. 9. 80 Naknp Prodaja ZLATO Milan (g) ZLATO 17.650 17.850 London (unča) SREBRO 1 647 dol. - 649 Milan (kg) PLATINA 445.600 456.000 Milan (g) 18.150 18.450 Domicilni odlx>r partizanske bolnišnice «Franje» bo jutri, v nedeljo, 7. septembra 1980 ob 9. uri organiziral pri Metodu v Logu v Dolenjih Novakih pri Cerknem delovno srečanje osebja, centrale, oddelkov in ekonomata SVPB «Franja*. Udeleženci srečanja se bodo seznanili o dosedanjem delu domicilnega odbora, sprejeli pravilnik o delu skupnosti borcev SVPB «Franja», izvolili nove člane domicilnega odbora ter sprejeli smernice za nadaljnje delo. Po sestanku si bodo udeleženci srečanja ogledali bolnišnico «Franjo» ii> se seznanili s potekom njene obnove. Ob letošnjem delovnem srečanju osebja bolnišnice «Franje» bo mestni muzej v Idriji izdal v nakladi 20.000 izvodov nov katalog bolnišnice branje*, avtorja dr. Viktorja Volčjaka, ki ga je v založbi in tiskarni mestnega muzeja v Idriji sofinancirala Kulturna skupnost Slovenije. Katalog s številnimi originalnimi posnetki objektov bolnice «Franje» med vojno in po njej dopolnjujejo barvni posnetki letos obnovljenih objektov S svojo vsebino in fotodokumentacijo bo nov katalog zagotovo zadovoljil NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Trst Celovec Ziirich Beograd 5. 9. 4. 9. 4. 9. 5. 9. Ameriški dolar 837,- 12,30 1,62 26,65 Kanadski dolar 713,- 16,60 1,41 22,50 Nemška marka 471,50 698,— 92.— 1483,98 Holandski florint 432.- 640,- 84,65 1364,07 Belgijski frank 28,50 42,60 5,75 91.12 Danska krona 150,— 223,50 30,— 479,91 Švedska krona 201,— 296,50 39,60 637,11 Norveška krona 172,— 256,— 34,20 548,71 Francoski frank 201,— 298,40 39,80 640,90 Italijanska lira — 1,47 1,85 3,14 Angleški funt 2003.-' 29,81 3,95 63,93 Irski funt 1750,— — — — Švicarski frank 512,- 761,50 — 1611,48 Avstrijski šiling 66,30 — 13,- 209,95 Japonski jen 3,25 5,60 0,78 11,84 Avstralski dolar 890,- i — 30,23 Španska peseta 10,50 16,90 2.28 35,97 Portugalski eskudo 15,- 22,50 3,38 Jug. dinar mali 27,50 39,- 5,90 — veliki 27,50 39,— 5,90 — Grška drahma 18,20 27,- — 58,83 DUŠAN ŽEUEZNOV IV. DIVJALI 50 MED VOJNO 65 PO PRIMORSKI Nemški policijski stotnik Giinther Neubert Proti večeru je četa dosegla višinski pas neposredno severozahodno od gore Blegoš in napravila ponoči zasedo s čelom proti jugozahodu. 22. marca smo nadaljevali prodiranje v isti smeri. 11. četa je bila zaradi težke prehodnosti ozemlja najprej na čelu do stare italijanske meje. Po prekoračitvi meje spet prodiranje v širokem pasu v isti smeri in napredovanje vzhodno od meje v jugozahodni smeri. Dnevni cilj je bil južni rob nekega kraja, katerega imena ne vem več, nekako v višini Leskovca, vendar onstran meje. Četa je napravila zasedo s čelom v smeri prodiranja. Do tedaj ni bilo nobenih motenj sovražnika. Naslednjega dne napredovanje v isti smeri proti cilju ceste Hotavlja - Kircheim. (?) Nekako kilometer pred ciljem, ko so prednje straže čete prekoračile neko dolinsko kotanjo, so bde napadene od zadaj od sovražnikove Izvidnice, ki je štela štiri može. Izvidnica je bila premagana, dva sta bila ubita, dva pa ujeta. Istočasno so sporo- čili ostali deli čete, da so našli v hišah tri tuje ženske, ki so izpovedale, da so bile zaposlene v neki vojašnici partizanov, ki naj bi bila oddaljena nekaj ur ob cesti v smeri našega prodiranja. Točnega imena nisem mogel zvedeti. Aretiral sem žene in jih zaradi razjasnitve slučaja poslal v bataljon. Istočasno smo tudi oba ujetnika predali bataljonu. Četa je dobila nalogo zavarovati doseženo cesto Hotavlje - Kircheim (?) z onstran ležečih višin v smeri prodiranja. Ko sem izvršil to nalogo, je prišel k meni stotnik varnostne policije VVinnes in zapovedal, naj določim dva moža za eksekucijo, ki se mora izvršiti naslednjega dne. Eden mora biti podoficir. Temu sem se uprl, nakar je stotnik VVinnes ponovno odločno zapovedal, da določim dve osebi, ker mora zagotovo obstajati upravičen vzrok, če on to zapoveduje. Določil sem Zugswachtmeistra Over-kampa in še nekoga. Rekel sem jima, naj se javita pri stotniku VVinnesu, kjer bosta morala izvršiti neko eksekucijo. Overkamp me je vprašal, če sem to jaz zapovedal. Odgovoril sem mu, da je dal povelje stotnik VVinnes in ne jaz. Kasnejšega poteka tega dogodka se ne spominjam vem, vem samo, da sem slišal neko streljanje iz zasede in zagledal kakih 300 metrov daleč O-verkampa z ženami in ujetnikoma, ko so prekoračili neki most preko potoka. Ob kateri uri je to bilo, se ne spominjam več. Vendar sem pozneje povedal adjutantu regimenta ves slučaj zaradi odpora proti izvrševanju povelja in ga prosil za raport pri komandantu regimenta. Dobil sem odgovor, da bom v kratkem sodnijsko zaslišan zaradi celotnega slučaja. Ko sem se čez nekaj ur vračal z višin zasede, zagledam Zugswachtmeistra Overkampa in sem ga vprašal, če se je javil pri bataljonu. Odgovoril mi je pritrdilno. Točen potek razgovora mi ni več znan, možno je, da mi je odgovoril »Povelje izvršeno«, mislim pa, da je rekel «da». Vprašal sem ga tudi, če se je javil pri stotniku VVinnesu, ki mu je dal povelje in to je pritrdil, nakar sem ga odpustil. Naslednjega dne so sledile premestitve enote in tudi čete iz zavarovanih položajev tostran italijanske meje, ne kako na ozemlje, kjer se združi cesta iz Leskovca s cesto Hotavlje - Kircheim. (?) Do borb ni prišlo. Naslednjega dne so potegnili ves bataljon s tega ozemlja in brez težav smo dosegli Loko. S tem se je končala akcija «Začetek pomladi«. Preiskovalec: Kdo je bil odgovoren za moštvo vaše čete? Neubert: Za moštvo moje čete sem bil odgovoren jaz kot komandir čete, po posebnem povelju disciplinsko pred postavljenega pa je prevzel ta polno odgovornost. Preiskovalec: Kdo je zapovedal pohod na Mozelj? Neubert: Pohod na Mozelj je zapovedal vodilni štab. Obergruppenfiihrer Rosener. Preiskovalec: Kak cilj je imela ta akcija? Neubert: Pohod je imel namen očistiti ozemlje jugozahodno od Kočevja, napasti Mozelj in zasesti višinski gre ben Skorte. (?) Preiskovalec: Katere sile so vam bile na razpolago za izvedbo te akcije? Neubert: 24. aprila sem bil poklican v vodilni štab h generalu Rosenerju. Tu sem prevzel neko enoto, sestavlje no iz treh čet III. bataljona 28. policijskega regimenta ir dve vojaški četi, skupaj 500 mož. dražbe ameriškega zaklada, ki se je odvijala v prvih dneh meseca. Ker je takrat veliko industrijcev nakupovalo zlato za predelavo na dražbi, nadaljujejo le ti zdaj z nakupi na svobodnih tržiščih in cena rumene kovine se ob tej priliki ustrezno, zviša. Švicarski frank je poskočil od 515 na 519,5 lire, za dolar pr je treba plačati zdaj 1,62 franka (pred enim tednom 1,65 franka). Pojav si je treba razložiti s sprostitvijo ovir pri nalaganju tujega kapitala v švicarskih bankah ter s prelivanjem dolarjev v druge močne valute. Nemška marka je pridobila nekoliko nasproti dolarju, nasproti liri pa je ostala njena vrednost nespremenjena. Med valutami Evropske gospodarske skupnosti je na prvem oestu holandski florint, kateremu sledita irski funt in francoski frank. N? repu skupine je italijanska lira, ki se sicer v tem-tednu ni razvrednotila. Britanski funt in japonski jen sta ostala v glavnem na trdni podlagi. Grška drahma je v Milanu padla od 19 na 17 lir, jugoslovanski dinar pa kupujejo v Trstu po 27 lir (v Milanu no 26 lir). (srs) ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK 17.00 «Quarantena», TV film 17.45 Risani filmi 18.05 Po . puščavah in gozdovih, četrti in zadnji del 19.00 Izžrebanje loterije 19.05 Nabožna oddaja 19.20 Aiutante tuttofare, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Halo Hollywood. . . tukaj Broadway, 1. del 21.45 Disraeli, 2. del 22.45 Benetke: Podelitev knjižne nagr^g^asroidlo Ob koncu DNEV* 1IK in, Vremenska, .slika ,.JU Drugi kanal" ”......... 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri .13,15 Jerry Levvis shovv, risanka 13.35 Male skrivnosti velike narave 15.30 Športni popoldan Milan: konjske dirke Monza: avtomobilizem Pa'ermo: Lahka atletika 18.25 DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 Harold Lloyd shovv 19.15 Astro Robot, kontakt ipsilon, risani film 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 «Sfida al govemo di sua maesta*. Sylviy Pankhursl, šesta in zadnja epizoda 22.05 «23 pugnali per Cesare* — film Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti TretR kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 in 22.40 Gianni in Pinotto 19.50 Filmski bienale v Benetkah 1980 20.()5 Vsi na oder 20.40 Luisa Sanfelice. TV nadalj. 21.55 Metafizična sezona 22.25 DNEVNIK 3 • 22.45 Filmski bienale v Benetkah 1980 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.15 Poročila 9.20 Zbis: Neža Maurer — Kostanjev škratek 9.30 Vrtec na obisku: Greste z nami v živalski vrt 9.45 Colargol — lutkovna nadalj. 10.00 Tehtnica za natančno tehtanje 10.30 Pisani svet: Koncert v ulici Oktobrske revolucije 10.55 Človek hoče navzgor, TV nadaljevanka 11.55 Po sledeh napredka 12.25 Dokumentarna oddaja mt&tess: 4 Jfc?5, Sova Gorica: Atletski troboj ** Jugoslavija - ČSSR - ŠVičn 18.50 Naš'kraj ‘l. 19.05 Dečka in vrabčki, mladinski film 20.15 Zlata ptica 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Nicholas Nickleby, TV nadaljevanka po romanu Charlesa Dickensa 21.50 Tom VVaits, glasbena oddaja 22.45 Pokliči North Side 777, celovečerni film 24 30 TV kažipot 24.50 Poročila Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20 45 TV DNEVNIK 21.00 «H covo dei contrabbandieri* — film 22.25 Nenadna tema, TV film iz. serije «The bold ones* Zaareb 13.00 Kmetijska oddaja 14.40 Gledalci in TV 15.10 Hrabri vitez, film 16.40 TV DNEVNIK 21.00 Vdovstvo Karoline Žasler - film 22.50 Liki revolucije TRST A 7.00. 8.00. 10.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Potovanje v Ameriko; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.10 Radijski koncert: letošnje 19. mednarodno zborovsko tekmovanje «Cesare Augusto Seghizzi* v Gori ci; 11.00 Jug. lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 "Bom na-redu sfzdice, čjer so včas’b’le»; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah: 14.10 Glasbeni copoldan za mladino; 16.00 Iz filmskega sveta; 16.30 Poslušali boste; 16.50 Deset minut s citrarjem Antonom Karasom; 17.10 Klasični album: Plesi v umetni glasbi; 18.00 «Pozdrav Šerifu*: 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 19.30. 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Z nami je. . ; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Horoskop: 11.03 ITi-fi magazine, glasbena oddaja; 11.15 Pestiva Ibar: 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Srečanje z našimi pevci; 15.00 LP tedha; 15.33 Glasbena oddaja; 15.45 Z nami je. . .; 16.00 Poslušam, poslušaš; 16.45 Orkester Borghesi; 17.00 Glasba; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz. . .; 18.00 Glasbena oddaja; 18.32 Glasbeni week end; 19.45 Slišimo se jutri. ■ KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30. 15.30 Poročila; /.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 lutranji koledar; 7.37 Kinospored; 14.00 Najava sporeda, pregled do- godkov; 14 05 Med rojaki v za mejstvu; 14.40 Zapojmo in za igrajmo spored domačih viž in napevov; 15.00 Moja generacija: 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Do godki in odmevi; 16.30 Glasba P<> željah; 17.00 Radijski izletnik; 17.15 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00 19.00 Poročila: 6.00 Glasbeno pre bujanje, 6.30 II pazzariello; 7.15 Radijska priredba; 8.30 Včeraj v parlamentu; 9.00 Week-end. na rodna glasba in turistični napotki: 10.03 Poje Ornplla Vanoni; 1110 Filmski bienale v Benetkah; 11.25 Radijska nadaljevanka: 12.03 Spa zio ridere; 12.30 Kdo, kako, kje. kdaj?: 13.20 Zgodovina rocka; 14.00 Mali oglasi; 14 30 Program za mladino; ,5.30 Radijska kri zanka; 15.30 Glasbene novosti P ZDA; 17 00 Jazz glasba; 18.15 Filmski bienale v Benetkah; 18.30 19.20 Globettrotter, plošče. LJUBLJANA 7.00. 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 14.00,. 15.00 , 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 H naših sporedov; 9.08 Pionirski ted nik; 9.30 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.05 Z ra diom na poti; 10.40 Turistični na pc^tki; 11.05 Sobotna matineja; 12.05 Zapojmo pesem; 12.20 P° republikah in pokrajinah; 12140 Zapojte z nami: 13.10 Godala v ritmu; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli domači napevi; 14.30 Priporočajo vam. . .; 15.05 Glasbena panorama; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Vrtiljak»; 19.00 Škatlica godbo; 19.30 Mladi mladim; 20.35 «Mladi mostovi*; 21.00 Sobotni zabavni večer; 22.00 Za prijetno razvedrilo; 22.30 Oddaja za naše iz seljence. •j KOLESARSTVO SP V BESANCONU Avstralec Clark prvi v «keirinu» Včeraj je tekmovanje hude oviralo slabo vreme BESANCON — Drugo kolajno na svetovnem kolesarskem prvenstvu je osvojil Avstralec Danny Clark, ki je Sfnagal v «keirinu», disciplini, ki so lo letos prvič uvedli. Na drugo mesto se je uvrstil odličen Francoz Morelon, medtem ko sta Italijana Turrini in Berto ostala praznih rok saradi slabega starta. Isto se je Pripetilo tudi bratoma Fujimaki Wap.), čeprav jima izkušenosti ne onanjka. Tekmovanje je včeraj izredno motilo slabo vreme. Deževalo je že v jutranjih urah, popoldne pa je Be-sancon zajela prava nevihta, tako ua so prve preizkušnje, ki so bile na sporedu ob 18.30, odložili za skoraj tri ure. Zato je tudi naše poročanje nekoliko precej okrnjeno, saj do zaključka dela v redakciji nismo Prejpli večine rezultatov. Sinoči so namreč podelili še dva naslova, in sicer med posamezniki za točke tacate rji) ter v zasledovalni vožnji (profesionalci), poleg tega pa so Pile na vrsti kvalifikacije v zasledovalni vožnji za ženske, v tandemu •n rgpesaži v vožnji za motorji za Profesionalce. nKcirin* - Finale L Clark (Avstral.) *• Morelon (Fr.) J- Fredborg (Dan.) d- Turrini (It.) 5. Freuler (švi.) Jj- N. Fujimaki (Jap.) '• K. Fujimaki (Jup.) "■ Berto (It.) ®. Vaarten (Belg.) 11’43 Verza še vedno v vodstvu na dirki po Dolini Aoste , BILA (Aosta) — Alberto Minetti le zmagal na peti etapi kolesarske amaterske dirke po Dolini Aosta. V skupni lestvici pa je prvo mesto še vedno obdržal Fabrizio Ver-*a, ki vodi s skoraj polminutno Prednostjo pred Giovannijem Fe-drigom. Danes bo na sporedu predzadnja etapa, iz Gressana do svetišča Oropa, /a skupnih 133 km Tekmovanje se bo začelo ob 18. uri in se bo nadaljevalo ob umetni razsvetljavi do 21. ure. kb ITALIJA - FINSKA (ŽENSKE) Dva italijanska rekorda AGRIGENTO — V atletskem dvoboju Italija - Finska, v katerem so zanesljivo zmagale »azzurre* z 89:66, sta padla tudi dva italijanska rekorda. Rita Bottiglieri je izboljšala svoj rekord na 400 m ovire od 57”35 na 57" 13. V štafeti 4x400 m pa so Favaro, Bottiglieri - Lombardo - Rossi izboljšale prejšnji rekord iz leta 1978 (takratna štafeta: Porcelli, Bassigna-na, Carrara, Rossi) od 3’38”2 na 3\38"03. Danes pa se bodo v Palermu spoprijeli moški obeh reprezentanc. V OKVIRU PROSLAV OB 50-LETNICI USTRELITVE BAZOVIŠKIH JUNAKOV Danes se prične mednarodni turnir za prehodni« Pokal bazoviških žrtev» Nastopile bodo štiri ženske zamejske šesterke ter ekipi iz Kopra in Nove Gorice - Turnir bo v bazoviškem Slomškovem domu Osrednja proslava za bazoviškimi junaki je pred nami, saj se bomo Slovenci poklonili njihovemu spominu jutri popoldne na bazoviškem strelišču. Pod pokroviteljstvom odbora za proslavo bazoviških žrtev bo danes in jutri na sporedu tudi vrsta športnih srečanj v odbojki, balinanju in nogometu ter pohod. Urnik tekmovanj je naslednji: ODBOJKA Turnir za prehodni pokal bazoviških žrtev Danes, 6. 9. — Slomškov dom 15.30: Merkur - Breg 16.30: Bor - Merkur 17.30: Bor - Breg Igrišče bazoviške zadruge 15.30: Koper - Kontovel 16.30: Koper - Sloga 17.30: Sloga - Kontovel •lllllfltHIMUllllUMIIIIIMfllMISItlllllltllMHIIIIIlllMIliautlllimilillllllllillllliiiniilililiiiilllliilliiiliiiiiiiliiiii NOGOMET MEMORIAL Z. RACE VESNA VISOKO PREMAGALA KRAS Križani polfinalisti ■ Kras dvakrat v vodstvu Fabio Candotti strelec kar treh zadetkov * Canes Primorje - Aurisina (20.30) TENIS PRVENSTVO ZDA Hana Mandlikova in (Ms Evert v finalu Vesna — Kras 4:2 (0:1) VESNA: Košuta (70. min. Bubnič), Purič (74. min. Tence), Peri-sutti, Acquavita, Pribaz, Vecchio, Russignan, Pipan, Starc, Candotti, KRAS: Bogateč. Škabar, Dilič, Terčon, Germani, Tremul, L. Milič, M. Milič (76. min. Čern.iava), Gulia (76. min. Ferfolja), Blažina, Kauzer. STRELCI: v 1. min L. Milič, v 50. min. Candotti, v 54. min. Blazina, v 58. min. Pgrisutti, v 85' min in v 70. min. Candotti. GLEDALCEV: 400 Z zmago nad Krasom se je Vesna uvrstila v polfinale Racetovega me- SPORED -Primorje (20.30) FLUSHING MEADOW - Češkoslo-Y*kinja Hana Mandlikova in Američanka Chris Evert sta sp uvrstili v ‘taale mednarodnega ženskega pr-Venstva ZDA. Mandlikova je premagala mlado Američanko Andro Jaeger s 6:1, 3:6, 7|6, medtem ko je Evertova odpravila rojakinjo Tracy Austin s 4:6, ®:l, 6:1. atletika DANES V TRSTU «Dcscti memorial Vladimir Rauber» Danes Aurisina 7.9. : POČITEK 8.9. : POČITEK 9.9. : Prva polfinalna tekma Skupini A - B (20.30) 10.9. : Druga polfinalna tekma Skupini B • A (20.30) 11. 9.: POČITEK 12.9. : FINALE za 3. in 4. mesto (20.30) ' 13.9.: FINALE za L In 2. mesto (20.30) Glede sprememb urnikov posameznih tekem velja dogovot ki so ga sklenila vsa društva na skupnem sestanku 2. avgusta 1980 na sedežu iz Dpkanov, kjer so Prosečani odigrali svojo prvo prijateljsko tekmo pred začetkom prvenstva. Domačini, ki so že pred časom začeli s pripravami, so sicer zasluženo zmagali, čeprav so Prosečani dokazali in to predvsem v drugem delu tekme, da je ekipa uigrana, kar daje misliti, da tudi v bližnjem prvenstvu moštvo ne bi smelo razočarati.' Prosečani so igrali z naslednjo postavo: Zettin, Gašperlin, Metelko. Antoni, Husu, Pertot, Rupel (S. Sedmak) Bukavec, Zampar (Martellani) A. Sedmak, Sardoč. Strelec edinega gola za Prosečane pa je bil A. Sedmak. V. H. Igrišče bazoviške Jutri, 7. 9 zadruge 9.30: finale za 1. mesto 11.00: finale za 1. mesto BALINANJE Turnir bo v prostorih bazoviške zadruge z začetkom danes ob 14. uri, predviden konec turnirja bo jutri ob 13. uri. NOGOMET Tekma med Zarjo in Mladostjo bo jutri ob 10.30 na bazoviškem i-grišču. POHOD Zbirališče bo jutri ob 13. uri v Bazovici pri spomeniku padlim. Proga pohoda je naslednja: izpred spomenika padlim v Bazovici se Vsi športniki jutri v Bazovico Združenje slovenskih športnih društev v Italiji poziva vsa včlanjena društva, da poskrbijo za čim množičnejšo prisotnost odbornikov, športnikov in članov na jutrišnji manifestaciji na bazoviški gmajni, da se poklonijo spominu štirih junakov ob 50. obletnici njihove nasilne smrti, športniki naj bodo oblečeni v športne drese in naj se zberejo ob 16. uri pri motelu Valrosandra. LERIDA — Nizozemec Johan Van De Velde je zmagal v prvi etapi kolesarske dirke po Kataloniji. NA skupni lestvici vodi še vedno Španec Juan Fernandez, ki je bil prvi v predetapi. Italijan Beccia je trenutno tretji. bodo udeleženci podali na Jezero, nato ob robu doline Glinščice v Drago, iz Drage na pesek, Groča-no in čez vrh Kokoš na bazoviško strelišče k spomeniku štirim bazoviškim junakom. Začetek pohoda bo ob 13.30. Nagrajevanje odbojke nogometa in balinanja bo jutri ob 13. uri v prostorih bazoviške zadruge. INKA .nh ‘ORT'10I _________ NOGOMET Strožji sodniki ZEIST (NIZOZEMSKA) - 68 najboljših evropskih nogometnih sodni- nih debat sklenilo, da bo bolj strogo v sojenju na mednarodnih tekmah. Sodniki naj bi bili posebno strogi v primeru zavlačevanja igre in na mernih prekrškov. 2. - 3. - 4. - — prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 2 1 1 X 2 1 2 1 X 2 2 2 X X 2 2 X X 1 X 1 X 1 KOŠARKA DREVI V TRSTU (21.00) Hurlingham proti državnemu prvaku Sinudyneju V tržaški športni palači bo drevi ob 21.00 zanimivo prijateljsko košarkarsko srečanje mpd italijanskim prvakom Sinudynejem in novopečenim prvoligašem Hurlinghamom. Za tržaško peterko bo tekma priložnost, da pokaže svojo trenutno formo. Hurlingham se je prejšnji teden izkazal na turnirju v Lignanu z zmago; takrat pa je igral brez treh ključnih igralcev (Mina, Tonut Bai guera). Drevi bo manjkal le Scoli-ni, ki se z drugimi 13 igralci, med katerimi je tudi Goričan Premier pripravlja na svetovno vojaško košarkarsko prvenstvo. Skoraj gotovo bo na igrišče stopil tudi Mehikanec Carlos Mina, ki je bil poškodovan. Makabi Evropa 93:92 TEL AVIV — V poslovilnem srečanju izraelskega košarkarskega veterana Brodyja je moštvo Makabi iz Tel Aviva premagalo selekcijo Evrope s 93:92 (46:50). V evropski selekciji so igrali tudi Italijani Meneghin (13 točk), Villalta (8) in Della Fiori (4). Trenerji odbojkarskega tečaja. V POGOVORU S KOORDINATORJEM MLADINSKEGA ODSEKA PRIMORJA LUCI0M PERTICEM BEZBOL Delo z mladimi edina perspektiva za bodočnost zamejskega nogometa Svetovno amatersko prvenstvo Kuba prva Italija šesta Primorje si je zastavilo dveletni program, s katerim bo skušalo nadoknaditi zamujeno Prvi rezultati so že vidni na terenu - Reševanje problemov nogometa terja skupne napore kov iz 32 držav je ob koncu trodnev- Tudi v mladinski ekipi Primorja so začeli že prve dni avgusta s pripravami na bližnja pokrajinska mladinska prvenstva. Proseško društvo tudi letos nastopa v raznih kategorijah, in sicer v prvenstvu naraščajnikov, najmlajših, začetnikov in cicibanov. Ekipo naraščajnikov trenira letos Štefi Pertot, {»možna trenerja pa sta Danilo Zuzič in ICarlQ Prašelj, ekipo najmlajših pa je letos prvič prevzel bivši nogometaš Brega in Zarje Milan Mikuš, začetnike trenira Lucio Pertič, kateremu pomaga Marjan Blažina, cicibane pa vodi domačin Oskar Rust-ja. Odgovoren za mladinski odsek društva je Alex Štrekelj, koordinator mladinskega odseka je Lucio Pertič, kateremu smo zastavili nekaj vprašanj,, ..... «Kje si doslej treniral?* »Deset let sem aktiven' trener, trenersko kariero sem začel v' Kopru in ko sem bil še aktiven igralec, sem treniral mladince. Leta 1969/70 pa sem prišel kot igralec v Izolo in sem treniral pionirje. Drevi bo na stadionu «Grezar» Ponovno na tartanu mednarodna a-"Ofika, ki se obeta na razmeroma "°t>ri tehnični ravni ob udeležbi delnih klubov, posameznikov iz faznih moštev severne Italije ter “olgarskih študentov »Akademika* Sofije, ki so že stalni gosti Rau-, erjevega memoriala, ki ga že več iet prireja tržaški CUS. Bolgarski atleti so že od včeraj * Trstu. Med njimi je tudi nekaj državnih reprezentantov in pričanje se, da bodo prav Bolgari glav-•Ja Privlačnost tega mitinga, ki nasuje po pokalu Bor iz prejšnje 8°bote drugi del sezone. t Organizatorji pričakujejo tudi a Jlete iz Avstrije in Slovenije, od "oder pa udeležba verjetno ne bo Preveč številna. Ljubljanska Olim-jPja gostuje namreč drugje v Ita-?dober del kakovostnih atletov jn atletinj pa je v Novi Gorici za ;T0boj med Jugoslavijo, Švico in CSSR. Alternativa bolgarskemu klubu **ai bi bila močna italijanska ekipa Pro Patria AZ Verde iz Milana, "atere nastop pa še ni potrjen moriala. Čeprav je Vesna visoko zmagala, pa gre omeniti, da so si Križani priborili visoko prednost še-1 le v drugem delu srečanja. Kras je namreč že po 20. sekundah igre povedel po naivni napaki vratarja Košute. To je nogometaše Vesne dokaj potrlo, igrali so namreč zmedeno in nepovezano, šele v nadaljevanju so sp Križani nekoliko bolj organizirali in tudi stanje izenačili. Kazalo je, da bo to usodno za Kras, vendar so nekaj minut pozneje presenetljivi krasovci zopet povedli. Vesna pa ni popustila in je celo odločno reagirala. Prevzela je vajeti igre v svoje roke in zasluženo zmagala. Kras še ni izločen iz polfinala. Drugi polfinalist te, B skupine bo znan šele po drevišnjem srečanju med Primorjem in Aurisino. Kras in Primorje imata namreč na lestvici enako število točk, tudi njuna razlika v golih je enaka. Kras pa je trenutno na boljšem, saj je dosegel večje število golov. Prosečani pa imajo to prednost, da bodo danes odigrali še eno srečanje. B. R. 1:0 1:0 2:0 3:1 0:0 0:0 Na tekmovanju bodo nastopili tu 01 nekateri atleti in atletinje Bo- ____ ... atletinje Ja. Na sporedu sta med drugim ‘rilski disk in skok v daljino, kjer U®ajo borovke Kralj, Tavčar in *urič dobre izglede za rezultate in '*v>'stitve. ^Spored tekmovanja JV*°ški: 100 m, višina, 400 m ovire, disk, 400 m, kopje, daljina, 1500 # "o, 4x100 m le«ske: 100 m, disk, 400 m ovire, daljina, 400 m, 4x100 m SKUPINA A IZIDI Breg - Zarja Primorec - Gaja Zarja - Gaja Primorec - Breg Gaja - Bfeg Primorec - Zarja KONČNA LESTVICA Primorec J 2 1 0 4:1 5 Zarja 3 1 1 1 3:1 3 Breg 3 1 1 1 2:3 3 Gaja 3 0 1 2 0:3 1 Primorec in Zarja sta se uvrstila v polfinale SKUPINA B IZIDI Aurisina - Kras Primorje - Vesna Vesna - Aurisina Kras - Primorje Vesna - Kras LESTVICA 3 3 0 3 1 0 2 1 0 2 0 0 0:3 0:1 3:1 1:2 4:2 Vesna Kras Primorje Aurisina 8:8 6:6 2:2 1:6 tekma naraščajnikov Prijateljska Prosečani gostovali pri Jadranu (Dekani) Jadran (Dekani) — Primorje 3:1 (1:0) je naraščajniška ekipa V torek „ Primorja gostovala pri ekipi Jadran Zadnjo soboto in nedeljo avgusta meseca se je velika skupina planincev SPDT podala h Krnskemu jezeru-na delovno akcijo za zgraditev planinske postojanke, ki bo zaobjemala več majhnih hiš, ki bo vsaka služila svojemu namenu. Do konca te planinske sezone bodo planinci - prostovoljci pokrili prvo hišo, otvoritev vsega planinskega objekta pa je predvidena za planinsko sezono 1982. Na sliki vidimo delavne planince našega društva, ki čistijo vodovodni jarek za dovod pitne vode Pozneje sem treniraj mladince v Dekanih in nato sem vodil tri leta prvo ekipo, nakar sem pristopil eno leto k Emoni (Portorož). Eno leto sem treniral bazoviško Zarjo, lani pa cicibane Primorja*. «Kako si se odločil za koordinatorja mladinske sekcije Primorja, in katere načrte ste si skupno z odborom društva zastavili?* ■ «Za delovanje v športnem društvu Primorje sem se odločil pod pogojem, da mi bo zaupano dalo z mladinskim odsekom. Z odborom društva smo se dogovorili za skupno delo z mladimi in tako sem sprejel to n alojo, ki jo danes skušamo skupno tudi izpeljati. Zastavili smo si dveletni program, s katerim bomo skušali nadoknaditi zamujeno ter po enem letu -rago+m-itU vsern'eki-l pam normalno delovanje. Osnovni cilj je torej ta, da leiop ustanovi-, mo trenerski in igralski kader.* . »Kako sj si zamislil to prvo fazo delovanja mladinske sekcije?* «Postavili smo si nekaj osnovnih načel, katerih se moramo držati do konca delovanja strokovnega kadra. Prvo od teh načel je,' da na sestankih trenerji skupno razrešujejo vse tehnične probleme dela z igralci naših ekip. Lahko rečemo, da sem zelo zadovoljen s tem, kar smo doslej dosegli. Pripravili smo program za vse štiri ekipe za obdobje 1980/81, igralsko in kadrsko smo izpolnili vse ekipe, testirali smo vse igralce itd.* «Na kakšen odziv si naletel pri uvajanju svojega programa pri izvršnem odboru društva?* «Moram reči, da sem prijetno presenečen, ker se člani izvršnega odbora trudijo, da bi izpolnili svoje obveze, rezultati pa se že vidijo ria terenu. Upam, da je to samo začetek boljše bodočnosti mladinskega odseka Primorja.* «Kaj meniš o perspektivah zamejskega nogometa?* «Trdno sem prepričan, da predstavlja pot, ki jo je ubralo športno društvo Primorje in tudi nekatera druga društva, to je delo z mladimi kategorijami, edino perspektivo za zamejski nogomet. Kdor na tem področju ne dela z mladimi, tako v svetu kot pri nas, je obsojen na propad. Mogoče je ta naša usmeritev prišla pozno, vsekakor še vedno pravočasno, da društva ustanovijo svoj strokovno-peda-goški kader, ki bo za določeno obdobje konkurenčen elitnim sredinam tega področja. Ugotavljam pa, da v teh naporih bodo morali nekateri spremeniti svoja mnenja in poglede na delo z mladimi, kajti ne- mogoče si je danes razložiti, kako to, da na mladinskih tekmah zasledimo peščico gledalcev, da za prvo ekipo delamo ogromno propagando, pri mladih pa ne zasledimo niti rezultatov v tisku. Če bomo znali skupno nastopati pri reševanju vseh problemov, sem prepričan, da bo tudi slovenski zamejski nogomet imel svetlo bodočnost in ne bomo kot danes priča žalostnim in nekvalitetnim predstavam, ki nas spravljajo v nevoljo in nas ne navdušujejo.* H. V. KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Dalipagic 36 točk TOKIO — Kuba je v zadnjem kolu svetovnega amaterskega prvenstva v bezbolu premagala še ZDA in j« tako povsem zasluženo osvojila naslov svetovnega prvaka. Italija je osvojila le šesto mesto. VČERAJŠNJI IZIDI Portoriko - Mehika 7:6; Kuba -ZDA 5:4; Japonska - Venezuela 5:0 KONČNA LESTVICA 1. Kuba 11 zmag, 0 porazov 1000; 2. Koreja 9. 2, 818; 3. Japonska 9, 2, 818; 4. ZDA 8, 3, 727 ; 5. Kanada 6, 5, 545; 6. Italija 5 , 6, 455 itd. OBVESTILA BENETKE - V prijateljskem košarkarskem srečanju je Superga iz Mest er pretnagala beneško moštvo Carrera s 96:90. V vrstah Carrere je bil najboljši Dalipagič, ki je dosegel kar 35 točk SREČANJE V LIGNANU Zmaga Puljčanov Premagali so Furlanijo-Julijsko krajino kar z 8:4 V Lignanu je bil že sedmi, tradicionalni šahovski festival Lignano Sabbiadoro, ki je šahovsko srečanje med deželo Furlanijo-Julijsko krajino in Puljem, mladinski šahovski turnir, simultanko tržaškega mojstra Franca Rupenija ter še v nedeljo mednarodni polbrzopo-tezni turnir. Ta festival je priredila šahovska liga naše dežele, na mladinskem turnirju šahistov pod petnajstimi leti pa je zmagal Giancarlo Rossi pred Diegom Baccinellom, Giovannijem Carlijem in Andreo Azzoli-nijem. Tega turnirja se je udeležilo 22 šahistov, kakovost pa ni bila najboljša. Simultanke Rupenija se je udeležilo 31 igralcev, mojster pa je osvojil 27 partij, dve izgubil (Paolo Rossi, Plank) ter dve remiziral (De Carlo, Simonella). Glavna sobotna tekma, srečanje med našo deželo in Puljem na dvanajstih deskah pa so osvojili gostje iz Pulje kar z 8 proti 4. Na prvi deski je mojster Filipovič remiziral z M. Kuzmanovičem, na drugi je Rupeni izgubil z Ladavcem, na tretji deski je mojstra Lakoviča iz Gorice premagal N. Kuzmanovič, na sedmi deski je Battisti remiziral z Butko-vičem, na zadnjih treh deskah pa so trije Tržačani (Garano, Lostuzzi in Bellulovich) zasluženo slavili, o-stali pa, predvsem šahisti iz Furlanije, so izgubili. V nedeljo pa je ves dan trajal mednarodni polbrzopotezni turnir, ki je bil na visoki tehnični ravni, udeležilo pa se ga je kar 70 šahistov, od katerih so bili trije mojstri, kar 18 mojstrskih kandidatov ter 25 državnih kategornikov. Čeprav nekoliko presenetljivo, je vendar zasluženo prvo mesto osvojil Sergio Si moli iz Mester, le pol točke za njim se je uvrstil Rupeni, na tretje mesto pa Luigi Santolini iz Benetk. Peti je bil O. Kuzmanovič, šes‘' Tamai, sedmi Filipovič ter osmi Banič. D. J- NOGOMET V Z AMATERSKI UGI OBJAVILI SPORED Slovenske ekipe bodo igrale v skupini M • 5. oktobra prvi slovenski derbi med Zarjo in Krasom Deželni odbor nogometne zveze je v četrtek objavil spored posameznih amaterskih nogometnih prvenstev, ki se bodo pričela 21. septembra. V 2. amaterski ligi bodo vse naše enajsterice igrale v skupini F. Prvo kolo, to je 21. septembra, bo naslednje: Baxtei - Kras; Vesna - 0\ Su-percaffe; Zarja - CGS; San Marco -Rosandra; Breg - Libertas; Campa-nelle - Costalunga; Staranzano -Domio in Čampi Elisi - Giarizzole. V teku prvega dela je predviden en sam počitek in sicer za božične praznike, ko bodo prvenstvo prekinili. Zadnje kolo prvega dela bodo odigrali 4. januarja 198) Pa poglejmo še razpored posameznih derbijev: P. 10.: Zarja - Kras; 2. 11.: Breg -Kras: 9.11.: Kras - Vesna: 16.11.: Zarja - Vesna: 14.12.: Vesna -Breg: 4. 1. 1981: Zarja - Breg. Objavljene so bile tudi skupine V MILJAH IN TRSTU Danes pričetek študija in turnirjev Danes se bo v Miljah in Trstu pričel tretji italijansko-jugoslovanski študij o košarki, ki bo vseboval predavanja u-glednih trenerjev in košarkarskih delavcev ter dva mladinska turnirja. Po otvoritvi (10.00) v miljski dvorani občinskega sveta bodo predavali na razne košarkarske teme Vittorio Tracuzzi. Nevio Baccarini in Vladimir Mahovlič. ženski turnir za naraščainice se bo pričel drevi v Miljah z naslednjim sporedom: 17.00: otvoritev 18.00: Trst - Pulj 19.30: Milje - Reka Moški turnir pa bo v Trstu, v telovadnici v Ulici della Valle s tem sporedom: 19.00: otvoritev 19.30: Trst - Pulj 20.30: Milje - Reka Naj omenimo, da je trener miljskega moštva Aldo Russignan zaprosil za pomoč tudi naša društva. Za Milje naj bi torej igrali tudi Vassallo, Emili in Rauber (Kontovel), Danev (Jadran), Vremec (Polet), Lokar in Švara (Bor). Odbor Športnega združenja Sloga vabi vse svoje člane in simpatizerje, da se čimbolj množično u-delržijo jutrišnjega pohoda bazoviških junakov. Obenem poziva vse svoje igralke, da se v športnem dresu zberejo jutri ob 16. uri pri Motelu Val Rosandra. SPDT vabi člane, da se v čim večjem številu udeleže spominske svečanosti v Bazovici jutri, 7. t.m. Zbirališče ob 13.15 pri vaškem spomeniku za vse tiste planince, ki se nameravajo udeležiti spominskega pohoda, za ostale pa ob 16. uri pri motelu Val Rosandra. SZ Bor vabi člane vseh svojih sekcij in športne šole, da se udeležijo jutrišnje sipominske svečanosti v Bazovici v društvenih dresih. Zbirno mesto ob 16. uri pri motelu Val Rosandra. TPK Sirena kot Supergin »tujec* Jura. Naj omenimo, da je za Benečane zaigral tudi slavni Spencer Haywood. Igral pa je le dve-tri minute in je dosegel le borna dva koša. NOGOMET ; amaterske lige. Na Tržaškem se je kot lani vpisalo 21 ekip, ki so jih razporedili v dve skupini. SKUPINA M Aurisina, Cave, Gaja, Inter TS, O-limpia, Primorec, Primorje, Sant’An-drea, San Luigi, Sistiana. SKUPINA N | Chiarbola, Edera, Esperia San Gio l vanni, GMT, Rabuiese, Roianese, SanCAnna, San Sergio, San Vito, Union in Zaule Edino novost predstavlja letos novoustanovljena ekipa Olimpia, ki tako nadomešča enajsterico Artigia-ni, ki je prenehala z delovanjem o-ziroma se je združila z ekipo Olim-pie. Seveda moramo dodati da CGS, Kras in Op. Supercaffe so napredovale v višjo ligo. Primorje, Zaule in Primorec pa so nazadovale v 3. AL. Spored tega prvenstva, ki se bo pričelo 4. oktobra bodo objavili v prihodnjih dneh. B. R. 28 mladih «azzurrov» RIM — V okviru priprav na pr-vestvo UEFA za igralce pod 21. letom 1980-81 sta trenerja Vicini in Brighenti sklicala 28 mladih nogometašev, ki naj bi opravili skupen trening. Med temi igralci so tudi znana imena, kot n.pr. Franco Baresi, Tas-sotti in Romano (vsi Milan), Pradel-la (Udingse), Tacconi (Perugia) in Zinetti (Bologna). poziva svoje člane, da se v čim večjem števili in v društvenih dresih udeležbe jutrišnje proslave ob 50. obletnici ustrelitve bazoviških junakov. Zbirno mesto ob 16. uri pri motelu Val Rosandra. TPK Sirena vabi člane, ki imajo jadrnice • premično kobilico, da se udeležijo društvene regate SPK Čupa, id bo jutri, 7. t.m., ob 9.30 v Ses-ljanu. Kdor se želi udeležiti regate, mora sam poskrbeti za prevoi Jadrnice. Planinski odsek športnega združenja Sloga, obvešča vse udeležence jutrišnjega poho- da bazoviških junakov, da je urnik odhoda spremenjen. Zbirališče je ob 13,00 pri vaškem spomeniku, od koder bo ob 13.30 odhod Cilj bo ob 16.45 pri spomeniku bazoviškim žrtvam. ŠD Polet sporoča, da se bodo treningi za minibasket, pod vodstvom strokovnjaka, začeli v ponedeljek, 8. septembra ob 15. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah in bodo trajali vsak dan de nedelje, 14. t.m. Vabljeni stari in novi igralci. K sms Ascoli - Lazio Bari - Catanzaro Catania - Palermo Foggia - Monza Juventus - Genoa Vicenza - Napoli Milan - Inter Perugia - Torino Pistoiese - Ataianta Rimini - Fiorentina Sampdoria - Bologna Snal - Cagliari Vtties„ - Pescara X X X X 1 1 1 X 1 X X 1 1 Košarkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da se bodi treningi kadetske ekipe (letnika 1964 in 1965) pričeli v ponedeljek, 8. septembra, ob 9,30 (zjutraj). Košarkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da se bodo treningi na-raščajniške ekipe (letnik 1966) pričeli 8. septembra ob 18.30 na stadionu «1. maj*. Vabljeni so tudi fantje, k) niso nikoli igrali košarke in ki bi radi resno gojili ta šport. Planinsko društvo Postojna obvešča, da bo jutri, 7. septembra pohod »STO družin na nanos* Slavje bo ob 11. uri ob Vojkovi koči. Tel. (040) 79 46 72 (4 Itnlje) Mogglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchl 6. PP 559 Podružnico Gorico. Drevored 24 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnoprel placono celotno 60.000 lir. Letno naročnino za Inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija