69. številka. Trst, v petek dne 27. mar.a 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan, razun nedelj in praznikov, oh 4. uri pop. — Naročnina zna'« : za vse leto 24 K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K. — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravniStvo ne ozira Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične Številke po 6 stot. (3nvć.i; izven Trsu pa po 8 at. Telefon številka 870. glasilo politične p društva „€dinost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. J Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslatih. osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd.^ser računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo Naročnino, reklamacije lin oglase sprejema uprav-ništvo v uiici Molin piccolo št. 3, II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo In tiskarna . ulica Carinila štev. 12. Politićno društvo ,,Edinost", Vabilo javni shod katerega priredi politično društvo „E <1 i 11 o s t" t St. Križ i v prostorih Ivana Košute št. 6 v nedeljo dne 29. marca t. I. DNEVNI RED : Razgovor o prihodnjih občinskih volitvah. Začetek oh 5. uri popoludne. Na obilo udeležbo vabi Odbor. Iz proračunske razprave ? zbornici poslancev na Diinajn. Govor državnega poilanea Špinćića v seji zbornice poslancev dne 11. marca lf»03. (Ddlje.) Izgledi iz prakse pravoftodstra. V «eji z*x>rn ce poslancev od 22. maja li*02 sem bil ulož i v*e res'»lucj, po katerih naj b: se ure lil jezik na r zliču h sodišč h Istre in Tr^ta v raznih sodnih stvareh. Zid A"a ako opozarjam na ta re?o-luc ip. s T i imam ku *ert okranega sodišča v K''pru Xi ist m st-ji natisn eno : »I. R. G ufzio disirettial 1 (E 1046/2 4 >«, in n c druze/a. Adresirano pi je na »S g. C trlo Sis~ovich C rni*al«. — V t m kuvertu te da je bil t-p s v italijanskem jedku od-posl-. n v č sto slovenski kraj in na poznanega Slovenci, ampak je bilo vrhu tega njega ime popačeno v »Siaoovich« (nae?t» Šškovič), in mesto kraja v »Cernicalt ( nest > Ćraikal). torej :men m >ža ;n kraja. (Posl. izrade : Tako se je meni tu li zgodilo !) Ali vi sre se gotovo tudi prt*>ž li radi tega. St>lske razmere t Trstu. Koliko dobrohotnost naklanjajo organi e. kr. vi ide br »-atako-^lo venskeaj plemenu v P< imor u, o tem pričajo izlaet niše šolske razmere. V Trstu je jako mn -go ljudskih šol. Italijanske vzdržuje clnioa, nemške država; tam že «tolet'a nase'jeni Slovenci plačujejo toliko držav; davke, koiior občini priatoj- . I bine, ali slovenske šole ne morejo dobiti tam. (Ćujte! Čujte!) Že od leta 1883, torej že 20 let sem, se bore za eno ljudsko šolo, ali v mestu ne morejo dobiti nobene, in še le nedavno temu je bil odbit tozadeven rekurz, o čemer gotovo niso bili merodavni pedagogiki ali ddak-tiški, ampak le politični motivi. (Ćujte!) V najnovejšem ča«u hoče, kakor mi je pisal nek prijatelj, nemški »schul verein« v Skednju, v tržaški okolici, ustanoviti mmško šolo za nekaj otrok večinoma slovenskih sta-rišev. C. kr. namestnk Goes3 je že obljubil podporo za to šolo (Ćujte!): da b: pa dal podporo za eno s'ovensko šolo v mestu — ne iz svojega, ampak iz drž. sre istev — to pa ne! (Mejklici.) Št>Iske razmere v Istri. O šolskih razmerah v Istri se je že mnog ikrat govorili« v tej vis )ki zl> >rnic". Od strani velespoštovanega in menim že blag >~ pokojnega dvornega svetovalca Adolf a Beera je bil v proračunskem odseku in v tej zbornici že v letu 1894. stavljen in vsprejet predlog, da je po vsej I->tri, kjer ni šol, usta-noviti take, ;n da iini biti materini jezik otrok poučni jezik. Xi vsaki migljaj s prstom slede ustanovitve novih italijanskih šol, razredov in več razrednih šol; za kako hrvatsko ali si jven-sko šolo pa se treba bor:ti leta in leta, in še se je ne dobiva v vseh slučajih. V interpelaciji Spinčici in tovarišev od 29. inaja 1901 so bile š »lske razmere v Istri natančno opisane. Tu je povdarjtno najvažnej •. Povd ir-jene so tudi nepristojn sti, ki se gode s šolskimi takaaur, katerih uvedenje ee je gotovo t idi p-ed Njegovim Velieanst/om motiviralo s potrebo snovaDja novih ljudskih šol. — Te šolske takse — znašajo 180 000 K na let > — se porabljajo za politične namene, za kljuboval ie gimnazije in za drugo, dočim hrvatski otroci tudi na dalje ostajajo brez šol, a cesarska vlaia in ne organi molče k vsemu temu. V ne*i drugi interpelaciji istega datumi je gov< r tudi o odmerjanju šolskih taks v neki krasni občini. In tudi t> ni še rešen*. Neka občina, ki mi je jako dobro znana, kastavska ,plačuie najmanje d(X>0 K več. nego bi bila dolžna, a že 4 leti sem ni možno dobit od c. kr. vlade in njenih organov re-šiive te stvari. (Ćujte!) In če ni š »1 za veliko število Hrvatov in S ovencev, v katerih bi se isti poučevali v miterinem jeziku, jena vsem tem kriva c. kr. vlada. Kajti po zakonih je ona poklicana, da snuje š »le, in ona je tudi poki cana da odloča o poučnem je-z ku. (Pride še.) Javni shod političnega društva »Edinost« na Prošeku dne 22. marea 1903. (Zvraetek.) O točki razni predlogi in nasveti oglasil se je za besedo zborovalec g. Starec, H je hudomušno pripomnil, da bi bili naši slovenski zastopniki v mestnem svetu gotovo kaj dosegli, ako bi bili predlagali, naj se pošlje nekaj denarja v deželo onkraj luže, da bi imeli lačni polentarji vsaj kaj za polento. Tako bi se naši poslanci lahko ponašali, da je bil njihov predlog veprejet, a onim iz Italije ne bi trebalo prihajati v našo občino in odrivati domačinov od dela. Zborovalec g. Jaka Stoka je stavil na odb^r političnega društva vprašanje, da li je res, da misli vlada tudi nadaljnja velika dela v naši 1 u k i oddati v zakup italijanski tvrdki F a c -canoni, Galimberti & Co., katera ima v zakupu tudi sedanja dela v tej luki ? ! Predsednik M a n d i d je odgovoril na to, da dobro poučeni krogi zatrjujejo z vso gotovostjo, da vlada res misli tudi nova dela, ki bodo stala kakih 90 milijonov kron, oddati omenjeni tvrdki. Govornik je omenjal potem, kako da po se sedanja dela za i6 milijonov kron oddala inozemski tvrdki, dasi je konkuriralo več domačih tvrdk in je bila ponudba jedae d jmače tvrdke le za 40.000 kron viša od ponudoe italijanske tvrdke, kateri s? je izročilo delo. Sramota je, da ae je radi tike male razlike, radi take iapalije delo oddalo tuji tvrdki, kateri je najela same tuje delavce in kupuje vse potrebno v inozemstvu, tako, da bo ves denar romal iz države, medtem, ko bi bil ostal doma, ako bi se bilo delo oddalo domači tvrdki. Kar se tiče novih del, so se naši poslanci že potegnili zato, da se ista oddado domači in ne inozemski tvrdtii. Ali tudi mi smo poklicani, da se upremo nameri, da bi se tuli ta deli oddala tujcem. Zborovalec Jaka Stoka je predlagal na to resolucijo, poživljajočo politično društvo »Edinost«, naj zahteva od vlade, da dela v tržaški luki odda domači tvrdki, katera se mora zavezati, da bo najemala izključno domače delavce, ter naj politično drušivo upliva tudi na naše poslance, da se krepko zavzamejo za to stvar. Ta resolucija je bila veprejeta jednoglasno in odobravanjem. Na to je delavec S t u r m a n Rok v dolgem govoru tožil radi izpodrivanja domačih delavcev po privandrancih iz Italije. — Povdarjal je, da morajo Slovani odločno in složno nastopiti proti takemu po3to panju. Zborovalec g. Vekoslav Goriup je na to izrekal obžalovanje na tem, da dosedanji zastopnik tega okraja, g. dr. Gustav Gregorin, radi preobložeDja z drugim nujnim narodnim delom ne more zopet prevzeti kandidature. Govornik ve iz lastne skušnje, ker je bil sam zastopnik tri leta, kako mučna in težka naloga je za slovenskega zastopnika v mestnem svetu tržaškem. Govornik je predlagal torej, naj se gospodu dru. Gregorinu izreče najiskreneja zahvala in vse priznanje na požrtvovalnem delovanju, kateri I predlog je bil vsprejet soglasno in z navdušenjem. Istotako so zborovalci na to navdušeno vsprejeli drugi predlog, istega gospoda Vekoslava Goriupa, nsj Be njihov sovaščan in odvetnik dr. Edvard S 1 a v i k proglasi kandidatom za šesti okoličanski okraj. Ko so na to še predsednik ter zboro-valca gg. Vekoslav Goriup in Jaka Stoka v lepih besedah priporočali volilcem, naj soglasno volijo postavljenega kandidata, se je shod zaključil. Javni shod PODLISTEK. M Na rojstni zemlji. tšpiaal Ks&ver-Šandor-Oj&Ukl; preveF M. C. XXII. Pot^m pa je jw»tnislila na svoj dom — v katerem je, kraj vseh neprilik, vendar tako m lo in divuo, v katerem a > sence njene matere in nej* zabne Blanše — in njej je bilo težko in skralo se je v vinograde tako, po dežju. Kmetje so storili tako takoj začetkoma in tako niso bili potrgani jedino le gosposki vinogradi ; razun dežja so trli grozdje tudi ptice, 1 sica in jazbec. Tako se ni smelo več odlašati. Stari Blinjevid je bil tako jezen, da niti na trgatev ni hotel. Zaprosil je Leva, naj gre on pazit in vodit delo. In Če tudi je bilo vreme neugodno, on S3 je rad odzval očetovemu povelju. Z3 delavnost sama na sebi mu je bila prijetna. Ta tiz čni trud, spojen s hojo v brda po s ab h potih — po dežju iu vetru, v zvezi z dušivnim delom določa-vanja v opravilu, je delal, da mu je duša zapadala v neko mirno zadovoljstvo, a telo v zdravo prijetno utrujenost, vesela ž urnost nosačev brent in še veseleja žurnost mladih lepih trgačic, katerim slabo vreme ni kvarilo dobre volje — ulivalo mu je v dušo neko zadovoljnost. La to je obžaloval, da domači vinogradi niso mejaši draganaskim vinogradom, pa k da bi včasih videl Vero, po čiji družbi je vsaki dan bolj hrepanel, in o kateri je vedel, da tudi ona mora biti na tr- politie. društva »Edinost« v Barkovljah dne "25. marea 1903. Predsednik, g. prof. Mate M a n d i d, je otvoril zborovanje naglaiujd, da bi bilo v tem okraju, z ozirom na zavednost in zrelost volilcev, skoraj nepotrebno prirejati shod, a politično društvo je vsejedno tudi v tem okraju sklicalo shod, da dokaže svoje zanimanje za ta okraj in da se bodo mogli vo-lilei pogovoriti glede kandidature za predstojeće volitve. Govoril ie na to o važnosti občinskih volitev, na katerih nam je dokazati našo ekzistenco, korigirati zadnje ljudsko štetje, ki se je vršilo po magistralni h organih in ki je na tisoče in tisoče Slovencev izkazalo na papirju za Italijane. Dokazati moramo, da imamo tu svoje pravice in da tukaj ne napreduje tisto italijanstvo, ki je Italiji v pretvezo, da te pokrajine reklamira za-Be. Govornik je izrazil avoje prepričanje, da vsi navzoči poznajo važnost teh volitev ter da bodo z veemi močmi delovali na to, da zmaga narodni kandidat, kalerega si volilci sami postavijo in kateri obljubi, da bo izvrševal program političnega društva ?Edinost«. Za besedo se je oglasil prvi gospod dr. Edvard Sla vik: Slavno občinstvo! Gospod predsednik vam je že v svojem nagovoru pojasnil veliko važnost volitev. Radi te važnosti se mi trudimo s prirejanjem shodov po vsej okolici. In v zadoščenje nam je, ko vidimo, da ae občinstvo zanima za ta važni politični dogo-godek. Da, pri nas so občinske volitve ve- gat vi. Kar obžaloval jo je, da ss mora po tem dežju in tem blatu trudit' po brdih in je skoro trepetal za nje zdravje. Povrnivšemu Be domov mu je bilo vsaki večer vprašanje do Zlatice, da-li je videla Vero, ki se je navadno na povratku iz vinogradov vsakokrat za hip ustavljala v Lipnjaku in ae malce pogovorila z Zlatico. — O — o — Lev, je rekla nekoč slednjič Zlatica in mu, srečnim izrazom v obrazu, zagrozila s prstičem. — Ti mi preveč vprašuješ po Veri ! Zmešalo ga je to, kakor dečaka, ko so ga zalotili na grehu, in pordecel je. Ša le za nekoliko časa je rekel: Ne bodi otročja — in hotel Be je oddaljiti. — Ali — morem ti reci — tudi Vera — tudi ona vprašuje vsakokrat po tebi. Moram jo izdati — včeraj svi bili v tvoji sobi — in vse je pregledala. — A — jaz sem jo tako dražila! — Nikar — nikar — jej je prestrigel besedo Lev, kateremu je bilo prijetno in neprijetno čuti Zlatičine besede. (Pride še.) like važnosti Bosebno še zato, ker je občinski svet ob enem tudi deželni zbor. Magistrat je tudi politična oblast prve instancija. In v tem svojstvu ima jako širok delokrog, ki obseza policijo, sani teto, pobiranje davkov, stavbene stvari, obrtne stvari itd. itd. Ali je vse eno, kdo in kako se upravljajo vse te stvari, to naše skupno premoženje ? Deželni zbor pa je poklican, da ustvarja zakone. A vi veste vsi, da je javni blagor odvisen od zakonov. Nekateri menijo vendar : Saj je vse eno, kdo nam daje zakone, kdo nas administrira ! To ni res. Če smo n. pr. štirje lastniki enega in istega premoženja, ali nam je vse eno, ako oni, kateremu smo poverili gospodarstvo, oddajo vse najboljše prihodke le svojcem ? Ali je vte eno, ako potrebna dela izroča le svojim miijencem in jih za to predrago plačuje ? Ali je vse eno, ako imajo eni vse možne koristi od gospodarstva, drugi pa nikake ?! Ne, ni vse eno ! Javni blagor je odvisen od tega, kako administracijo imajo občine, dežele! Soeebno pa je potrebno nam, da smo skrajno previdni na volitvah, ker nam je vladajoča stranka toli sovražna. Istej je le za tiste znane idejale in radi teh zanemarja popolnoma gospodarsko stran. Mi moramo soditi dosedanje upravitelje po njihovih delih. Nedavno je bil občni zbor društva »Pa-tria«. Nn tem zborovanju se je hvalil gospod Benussi kakor da za Trst sploh ne more biti obstanka brez sedaj v;adajoee stranke. A kako je utemeljeval to samohvalo? Skliceval se je na vprašanje gradnje n o-r i s n i c e. Ni kdo ne oporeka, da je ta zavod potreben v Trstu. Aii kako — da ne: rabim huje besede — lahkomišljeno se je postopalo ob tem vprašanju! To vprašanje1 se vleče že mnogo let. Slednjič so bili kupili i znano Runaerjevo posestvo na »stari cesti« — za drag denar. A pred je niso hoteli kupiti, da-si jim je bilo ponuđeno za veliko manjo ceno — češ, to zemljišče da ni primerno za norišnico. Pozneje pa je bilo kar naenkrat pr merco in plačali so je — kakor rečeno — veliko dražje. Ztčela so že dela za niveliranje tal. Sedaj pa čujte: ko so že potrosili lepega de narja, so zopet pršli do spoznanja, da ono zemljišče vendar ni primerno za norišnico! Dela so ustavili, zemljišče jim ieži brez koristi in [ rodati je bodo morali z veliko /gubo! In gospod Benussi se je še bahal a postopanjem mestnih gospodarjev ob vprašanju zidanja norišnice ! Skl ceval se je tudi Da gradnjo poslopja za znani M o n t e d i p i e t — zastav-ljavnico. Ali tu se je bahal t rez razloga, kajti tudi o tem so imeii pred očmi le svoje politične namene. Tudi tu so gos| d ia pokazali, kako svojim političnim ncmecom vsikdar žrtvujejo javni blagor. Isti »zeleni hrib« so jim nekdaj ponujali. Ali mesto ni hotelo, ker da ni za njih. Lastniki one hi«e | a so si i z ar. slili rekaj finega : ponudili so Monte verde slovenskim društvom v najem. In res je prišlo do tozadevne pogodbe. Čim se je raznese! glas o tem. so laški listi zagnali silen hrup in ko alarmirali laško javnos^, Češ, da do tega ne sme priti, da bi se Slovenci usilili ni rjihov Corso. In glejte : Roslerji so dosegli, ktr so hoteli. Me-to je kup;lo Monte verde za veliko drtžjo ceno, nego bi ga bilo mtglo dobiti popred. Lt^ zemljišče, ki popred ni bilo za nj h, je bilo naenkrat kakor nalašč za Djih ! Zastonj s > jih svarili pametni Italijani. Oni eo kupili! Naš »Sokol« je že :mel tam telovadnico. Da se je umaknil, plačati so mu morali odškodnino. Istotako tudi drugim slovenskim društvom. Tako so zapravili lepega denarja. Ali kazen ni izostala. Slovenci so bili tako prisiljeni kupiti si lastno hišo. A glejte, ravno v štej hiši je postalo mesto najemnik S 1 o - j vencev! Tam so bili namreč nameščeni mestni gasilci. Gosjodi niso hoteli imeti Slovencev za najemnike, a Slovenci so jim po stali — gospodarji ! Tako so gospoda imeli škodo in blamažo! Mnogo so potrošili, a dosegli so nasprotno od tega, kar so hoteii. In gospod Benussi se je še bahal s tem ! (Pride še.) izjavil, da se je on sam dolgo časa protivil »»Slovanska zveza« je imela danes sejo, temu, da bi se opustila obstrukcija. Ali sedaj v kateri je zopet sklepala o svojem stališču hoče lojalno in do zadnjih konsekveno braniti napram spremembi poslovnika drž. 7bora. stališče kluba. Konstatovati pa mora, da je »Slovanska zveza« je prvotno na predlog dr. klub privolil le v prva čitanja, a za nadalje Šueterš'ča sklenila, da glasuje preti spremembi ai je pridržal svobodno roko. Današnja situ- poslovnika, a ta predlog je bil pozneje na vacija Cehov ni produkt zadnjih dni, ampak predlog dvornega svetnika Ploja spremenjen je nastajala dolgo. Že dne 8. junija bi bili in se je sklenilo, da klub glasuje za spre-lahko zaustavili z obatrukcijo, ker so Cehi membo poslovnika. V današnji seji »Slovan-zmagali in dokazali, da češka obstrukcija je ske zveze« je nastopil dr. Susteršič za to, naj izdatna kakor nemška. Ali zmagala je radi- ostane pri prv otnem sklepu, da klub glasuje kalna struja. Državni zbor je bil razpusčen, proti spremembi poslovnika. Ko se je ve-notranji uradni jezik odpravljen in vsled tega Čina izrekla prrti temu predlogu, je dr. Suše je nadaljevala obstrukcija. Glavni udarec steršič odložil klubovo nsčelstvo. Vodstvo so dale če?ki obstrukeiji zadnje državnozbor kluba je sedaj v rrktdi dr. IvčevVa.« pke volitve. Iz ogerske zbornice. Pred prehodom Govornik je našteval razne pridobitve ^ doevni red ^erajšnje seje ogrske poslan-na gospodarskem polju po zaslugi irl*do- zbornice se je Košutovec G a b a n y ba-J češke stranke in je povdarjal, da je zopetno| vil z demonstracijami minolega petka, uvedeoje češkega notranjega jezika le vpra-j Posl- Z i c h y je predlagal, naj se zbor- | šanje Ča?a. Na o5;Lanje, da Mladočehi niso' nifoi pravikik spremeni tako, da bo za do-držali besede, čes, da glavno bitko bodo ločevai je dnevnega reda zadostna navzočnost l ili povodom razprave o nagodbi, je odgo- > členov in ne 100, kakor je sedaj do-j I v voril dr. Kramar, da je sploh še prezgodaj " ceno govoriti o tem, ker je razprava o nagodbi še le pričela in se ne ve, kaj pride. Sedrjješio Posl. V i s o n t a y je predlagal, naj se jnstičremu ministru naloži, da povspeši ka- le za vprašanje, ali raj se obstruira že prvo j žensko postopanje proti osebam, aretiranim o čitanje. Cehi pa so imeli tehtnih razlogov zadnjih demonstracijah in naj o vspehu hitro za to, da so dopust li prvo čitanje. Cehi imajo v sporoči zbornioi. parlamentu vpliva in ni je veče krivice, nego ; šutovec B e n e d e k je utemeljeval če se podcenjuje rezultate njihovega dela. O interpelacijo >.lede dekreta vojnega mi- drugem čitanju nagodbenih predlog store Cehi Di*ra, tičočega se zveze proti dvoboju. In-j kakor bo zahtevala situ vacija. A kdo bi terpelant je zahteval, naj bi ta dekret ne bil mogel vedeti že danes, kako bo potrebno čez veljaven za Ogrsko. dva meseca? Velika katastre foa politika bi Honvedski n.inister Fejervarj jej bila ravno sedaj skrajno nevarna za češki Rjavil, je tudi on izdal slčen dekret narod. Dunajska birokracija se še ni pr učila, za bonvede (ogrsko domobranstvo). Čeravno da bi nas ljubila, in se ni odvadila, delati prepoveduje dvoboj, se častniki verdar iz man šin večine. P< z tivna politika Cehov ne m<'rej° i?tF£a Ogibati, ker bi bili me-mora iti za tem, da pripravi situvacijo v tem barski krogi prvi, ki bi častn kom očitali z m is! u, da bo vsakdo, komur je ležeče na strahopetstvo, ako bi se isti branili v* prejeti ohranitvi države, vedel, da preobrat, akojPrziv ra dvoboj. Želel je, da bi zveza proti pride do njega, Fe mora izvršiti za pravico in pravičnost in ne za pomnoženje privile- g;jev in predpravic Nemcev. Danes ni še temu tako. ?-ato treba narod svar ti k trez nosti in hladni razsodnosti. Iz češke politike I dvoboja triun fir&la in kadar bo ideja prtiti dvoboju prevladovala, jo bo Hpoštevalo tudi t ^ častn štvo. Iz Hrvatske. Duhovi so .-e vzdramili. Skra:na sila jih podžga. Narod je ječal in treba odstraniti vsako neiskrenost; treba ma se upogibal pod si'n m brerrencm, a se niti n;fefr tirati apodiktično: Cehi h( čejo državno! prav zavedal ni, kdo in kaj ga tlači, *li pa pravo, ;e Inakopravnost, sploh vse, kar se ni čutil v sebi morale sile, da bi vsaj sku- ; imenuie češko vprašanje — n soer tako, da ; šal otresti breme, ki se nazivlje: financijelna ne bodo le < ni močni in silni, ampak da bo j nagodba med Hrvatsko in Ogrsko. Hrvatska žnjimi m' čna in siloa tudi Avstrija, da se ima vse pogr je za vspešen gospodarski razvoj, j bo mrgla l ran ti prt ti vsem sovražnik« m, ima brgttih v rov za blagostanje. Ali iz teh no!ranjim in vnanjim, s oseb no p r o 11 j virov se je po d o Bed r nji financijelni nagodbi . Politični pregled. Y Trstu, 27. marca 1903. Politika Mladočehov. Manifest mla- dočeškega kluba do naroda češkega je baje delo dra. Krami rj. Ta gospod je predvčerajšnjim nastopil na shodu političnega društva za okraj Tabor, da vzame taktiko mlado-češkega kluba v s\ojo obrambo. Najprvo je povodnji germanski, ki pomenja največo nevarnost za Cehe, državo in dinastijo. Cebi morajo dokazati s pozitivno politiko, da so interesi d nastije in češkega naroda ident Čl i. Potem bo še le zlomljen sovražni vpljiv "iunajske b:rokracje. Cehi so sedaj na r: zpotju. Ali se češka politika vrže na pota v hari ih notranjih bojev na Dunaju in razočaranj doma, ali pa se v U h resnih Čas h za u tavijo notranji prepiri in se postavijo v eno b< jno črto vsi, ki so ?a modro, a odločno in odkrito pol tiko zvest( be državno-pravcemu in narodnemu programi. Duhovi Daj Fe ločijo, da ne bo pozitivna politika kvarjena po radiktlnih napadih <>d strani lastnih pristašev. Oni pa, ki v svojem radikalizmu sami ne vedo, kaj hečejo, naj gredo svoja p< ta. Avstrija se ne nahaja v tako sjajn h odnošajih, da bi jej mog'o b*ti vse en< y ako se na Ctškem un čuje češka za pozitivno politiko pripravljena stranka — in s'eer un čuje s tem, da se vlada brani dati narodu češkemu to, do če^ar ima i?-ti pravico po zakonu, a še bolj s tem, da češkemu narodu najprej daje k> šček pravic, a mu jih p tem zopet jemlje radi krika Nemcev. Proti taki vladi morajo biti Cehi v najstrožji opoz ciji. Čepa na Dunaju ne bo zm sla za to ?n ce bodo h< teli umt ti, da j m je v dolžnost nasproti državi in nje bodočnosti, da v češkem narodu ne un čijo vsega zaupanja v praviČno-t dižave — in ako ne bodo (hoteli umeti, da bo huda za državo, a ko polfg protiavstrij skega j angerucanbma zmaga še češki obupani proti avstrijski radikal i z e m, potem mora krivda na vsem, kar pride, prsti na one, ki so odgovorni za bodočnost države in ne na Mladočehe, ki so vee storili, da bi omogoč li politiko, koristno narodu in državi. > Slovanska zveza * na Dunaju KoreapoDdeačni biro javlja t Dunaja: »Sla vitche Korresp ndtnz« poroča : »Posl. dr. Šu steršiČ je odložil mesto načelnika slovensko-hrvatskega kluba vsled dogodkov v tej zvezi « »Slovenec« prinaša o tem d< godku na slopno brzojavko : v?e s'ekalo v Budimpešto, a od tam so jim vr; Čali k*ko drobiino in so se ponašali, da dele Hrvatom miloščino. Sedaj pa, kakor da so se duhovi vrdra- ; mili. kakor da je v zamorjene sile naroda šinila oživljajoča i-kra, kakor da so vsi shji naroda prišli do zavfsti, kako poniževalno je za hrvatski narod, ako mu kdo, ki mu srka mf zeg iz kosti, še očita, da ga vzdržuje. Po vseh vtčih mestih in kraj h se prirejajo, « žirom a pripravljajo man festacije za financi-jelno s?uioetojnc st Hrvatske. Ce'6 mesto Ostk, ki je najgn b je zapalo v narodno letargijo in je bilo prava domena tujinstva, se je vzdra-milo in se pridružilo protestuj« čeir u narodu. Seveda — v zmislu svobode, kakor jo umeva madjaroriski zistfm — oblasti prepoveduj*jo zaporedoma vse shode, ali (kakor posnemamo iz hrvatskih listov) ravno te propovedi ne delujejo na narod d č manje, nego bi shodi sami. O ttm priPajo hrupne poulične dem-n-stracije, ki se ^ rše po mDOg h kraj h in pričajo sosebco glasovi v novinah. In ravno v Oseku je bila viharna poul čna demonstracija. Mi se radujemo na tem. Žalostno je, ako j se rarod ne zaveda, da je 7 poniževalnem položaju. Cim pa se je narod zavel, «'a se' nahaja v sramotnem položaji, najde tudi ecer-gije, r5a stre spone. Naloga vsem ne dvisnim: ži\ ljem v Hrvatski bodi torej, da vzbujajo; zavest med narodom. Tržaške vesti. Umrl je mino'o nrč (o poluncČi) gospJ Josip F u n t e k, c. kr. p< štni azistent. Po- J kojni je bolehal že več časa. Pogreb bo "utri popoludne ob 3. uri iz I hiše žalosti v ul'ci Vald rivo. KeševaDje volilnih reklamacij. Od reklancaeij, ks tere je g. odvetnik dr. Otokar H vi ar uložil za prvi in drugi okol čanski okraj, je do stdaj Teše n h sto. Kakim t»0 re klamant(>m je magistiat piij oznal voli no pravico, 40 pa ne in se je *a teh 40 uložil re-kurz na mestni svet. »Primorskemu listu« v odgovor. Prejeli Bmo: Zdi se mi, gospod urednik, da ste izkazali »Primorskemu listu« preveliko čast, ker ste reagiiali na njegov Eapad na akad*mično društvo »Slovenija«. Taka pisava se obsoja že sami. Da bo pa slovenska javnost vedela, zakaj je napadel »Prim. list« »Slovpnijo«, dovr lite mi par besed v pojasnilo. — Kakor prejšnja leta, tako je poslalo akademično društvo »Slovenija« tudi leto^ raznim slovenskim posojilnicam prošnje za podporo. Da dobivajo dijaška društva podporo iz domovine, ni nič čudnega in tudi nič novega ; a »S'oveniia« je ravno ono društvo, ki med vsemi slovenskimi in slovanskimi društvi na Dunaju, dobiva najmanje podpore iz domovine in ki je navezano sk'ro edino na prispevke svrjih členov. »Piimorski list« se je obregnil cb »Slovenijo« radi tega, ker se je obrnila s prošnjo za podporo tudi do »Centralne po soj i ln ce v Gorici«, kateri predsednik je dr. Grfgrrčič. Ako ta zavod že ni hrtel nič dr.ti, moral bi biti vsaj tnko lojalen in tleti prošnjo a d aeta, a ne je izročati uredništvu »Primorskega lista«. Sicer pa je »Centralna posojilnica« — kakor vem iz gotovega vra — le po pomoti dr bila ono prošnjo, ki je bila namenjena dregam. Slovensko akadtra'čno društvo ^Slovenija«, ki je najmočnejše med vsemi slov. akade-mičnimi društvi išteie nad 100 členov), obstoji že 35. leto brez »katoliškega« denarja »Primorskega lista« ! In če Bog da, bo obstar:i!o tudi za naprei. Visokošolec. Pripomba uredništva. Danes došli nam >Pr:norski list« ;e vsled naše zadnje rotice o tej stvari vendar pr šel do osvedočenja, da njegova pisava ni bila pravilna '"n se S' daj izgovarja, da njegove izjave riso bile naperjene proti d'jakom, ampak srmo proti društvu »Slovenija«. Mi mu tudi na to izjavljamo, da se ne sme tudi proti društvu »Slovenija« tako postopati, kakor je postopal »Prim. list.« Na pripombo v »Pr;m. listu«, da naj »Edinost« tudi dijake v »Zarj;« in »Dan ci« smatra za svoje, odgovarjamo, da j h mi objemamo ravno tako, kakr r one iz »Sloven je«. Mi smo že pokazali v v eh prilikah svojega postopanja, da =mo nasproti strankarskim programom — ako isti ne nasprotujejo koristi neš= ga naroda — do sluvjnosti tolerantni. Mi štejemo v^acega za »svojega«, kdor e rodoljuben in p«,sten Slovenec. In to fmatramo jediro za pravo pot v javnem nastopanju med sedanjimi Sir venci. Mi znamo, da m- d Slovenci ne more priti do mirti, dokler ne zavlada tolerancija nasproti programom strank a dokler vodstvo naroda ne pride v roke r< do-Ijubnih in treznih ljudij. Kedaj bo —konec? Pišejo nem: Ze tretje leto 'eče, kar smo > lož li prvo prošnjo za dosego domovinske pravice in še dimes ne vemo, j ri čem stro! Leto dni ^e bl:ža, odkar je Idi na tukajšnjem c. kr. namestništvu vi« žen priziv proti magistri t n emu odloku glede bolniških str< škov v stvari domovinske prav:re. Do danes je vložen h tisoče in t'soče tuki h pr:-zivov — rešitve pa je le ni! Mi aaen mo, da :e to vprašanje tolike važnosti za %se kmečke ol č ne, da »i moraii mši poslar.ci na Dunrju skušati povspjšiti :ešitev te stvari na upravnem sodišču. Saj se morejo sklicevati na to, da prosilci, oziroma } ritožf va^ci, in žnjimi tudi respetttivne < liči: e, težko in nestrpno čakajo že — tretje leto! Še bolje bi bilo, ko bi se ta megleni zakon ntkol:ko ( bjssnil in ko bi se nekoliko skrajšale prebirokratične peroti mtstnim upravam. Ako icnfmo prav co — dajte jo nam : Ali pa recite, da te pravice nimamo ! Pak — miroa Bosni ! Dela za poiedanje tržaške luke. Z deli za povtčanje t žaške luke se v dolgem člaLku bavi t fiei ozuo glasilo »Eisenbahn-blatt«. — »Eisenl ahnldatt« pravi, da bodo morala biti ta d« la v kratkem končana in še predco bo odprta proaetu nova železniška zveza s Tr tono. Vsled tega nasvetuje rečeni list, naj bi se dtla r: zdeiila v dve gri pi in sicer, naj bi bila v prvi grupi za-popadena dela, ki se morajo izvršiti v naj-kiajšem času. Nada je prav i 1 st, da bo treba proučevati vprašanje, da-li, pod kakimi modalitet: mi in v kaki meri se imajo nova dela oddati tvrdki Faccanoni, Galimberti in P ani '? To Čudno \y tl šanje oficijoznega glasila ram še bolje potrjuje govorico, ki se je pojavila tudi na slu dih političnega društva »Edinost« na Protka in v Barkovljah, da misli vleda res tudi nova dfla oddati inozemski italijanski tvrdki, tako, da pojde ves denar za ta dela zopet v lačno kraljestvo rnkraj luže. Kako more < ficij« zno glasilo pr ti do tega. da se bavi z vprašanjem o oddaji dela laški tvrdki ? Kje pa stoji zapisano, da »e mnra ravno tvrdki Faceanoni iti. oddajati d*la v nsši hiki ? Mari ol>stoji tudi o tej stvari tajna klavzula, ki d« ločuje, da mora av-striska v'ada vsa dela v tržsški luki in v primorskih pokrajinah oddajati podjetnikom iz Italije, kateri smejo v-*prejemati na delo s?mo italjareke podanike? Dokler °anja o iteli?ansk h podjetnik li kako irredentističoo g a«ilo a la »P'ccoloc in »Indipendente«, naj bi že bilo, nezaslišano pa je, da si že ficijorna gla? la avstrijske vlaliko poročijo o kakem slnčajn, dogodiviem se < b 14., 16. in ctlo ob 24. uri ! ! Ali ni dobil, česar je isksl. Do-tičn k nas v ra=uje, kje bi m'-gel najti tako uro »al'a tdiana« — ! Mi svetujemo dotic-niku, naj gre do Žida Mf»;erja, oziroma do g'avn<"ga uredn ka »governe«. Ta mu, kak'r laški podan k, got >vo po*tre?e ! Tako je prav ! Piš»;o mm : V četrtek zvfčer j* sla po ulici Navali neka < ko; čanka. Za njo je po u'*c S. Girsto pridrvelo "fč gospod ?ev koledarjev. Na znamenje prvega se je ženfl una&knila n je kolesar šel naprej. Za prvim je pr šel drugi in ta je otrdel v žen » t-ko. da sta pa ila ona in kolesar. V b žici je lilo ve5* mest? h madtničev, ki so ne-pre'nei;a kolesarja precej trdo pri eli rs?di njegove nerodne v žnje. Kolesar pa se je Čut i junaka. Za*o je »energično« protestiral t r t um šivanju nepoklicanih v njegove za deve. Ker pa 'e v »rojem nastopu žal 1 one, ki ce potegni i za okoličansko ženo, j*» stopil ^den už- jen h pre 1-rnj, ki :e ksteg^rično z,- h eval. naj žaidee prekliče ž»l lne besede! Ker p? se je kolesar ndh»žrK» uprl tej zahtevi, Si ] 3 nekol^^ar sam priskrbel zadoščenje, pr;>elja\ši žali'cu tako krepko zaršn'co, da Kar zazvenelo ! In tu Ki! k« rcc ko J J medije ! Taki, neoprfzai, a potem še resrnmni kol sarji raVužujejo pr;roerne — le^c je ! Nipi — nedolžen ! Nipi je nrm-ee me oni grus. 1 i, ki ;e s pom< čjo »II Pic-coV« iskal po Tr-'u mlade in lepe dekbce, z rsmerom, d« je ste odpošiljal na Grško v — »kom« d''« kakor -gralke. Ni ta nesramen n>čin je izvabil tudi nekoliko madolet b Je o tfr jih je ei?«pe-dir.d v — bordel ! Ker je redarstvo zav< halo to ne=rarrno trgov no s človeškim mesom, j« »n- dolžni< Ni; i pobral 5 la in kopita in zi e ža ! »Piccolo« ga m daj pere in dokazuje, tla je N pi — ne-o'žea! Zbežal da je 1*-, ktr se boji zap ra ! Žil je *ein> Žid — nebrana' n do skrajnosti ! Vprašanje :e veo Jar kdo je gnusne i : Nipi. uli — »Prede«?! h'onk urenČr a razprava za pre važenje soli. D;:e 4. aonia ob 11. uri predpo'udne se »o vršiia v ura ini sobi c. k. fi-a: čnega višega nadzornika v Trstu, Riva del Sale šr. 1, II. nadstr., javna konl urenčna razprava za o Majo prevaimja s >li ir rn;;gaz nov v P. ranu, oziroma Kopru, do ces. kr. uradi za razoečavanje soli v Trstu. Zapečač ne, h k. 1 kom 1 K in varščino 200 K opremljene pr- K me=to venca pokojni prijateljici Olgi Pegi* nov*. Ženska podružnlea družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu v*bi na redni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 29. marca ob 5. uri pop. v prostor h »Slovanske Ćital ulica S. Frarceseo 2. — Dnevni red: 1. Nagovor predefdnice. 2. Tajnično in blfgai-nično poročilo. 3. Prsamezni predlogi in že lje, 4. Volitve novega odbora. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. Nevarno ranil je sinoči ob polnntči dninar Rihard Savoldi svojo bivšo ztročenko Ivano Partenio, ko se je vračala vesela v družbi svoje tete in drugih ljudi iz kavarne domov. Skočil je iz neke veže v ulici Cro-=ad». vpnšal dfk'ć, zakaj da se smeje, ter jej zaff dil, ko ;e to zanikhla, dvakrat nož v prsi. Pot^m /e zbežal, a redarji so ga prijeli. Dekle se nahaja v bolnišnici. Zločinec taji. To je ;sti S"Vf Idi, ki je pred ok« lo petimi leti zabodel kuharja Fifcherja na nekem Llrydovem parn;ku ter bil za to obsojen v 11-mesečno ječo. V soboto, dr" 28. marca ob ;ir: r»r»dpoludm9 sc bodo »arsdbt tuk. c, kr, okrainega ho :i~ea » c: vilu* stvari A* leče drafba nre •:»• 'oi-i : ulica Croreda 1, oprema v zalogi 'n hišna oprtva; ulc» Rcesetti 10, hišna oprava, vtrniž in baive ; ulica Paduins 2, cfmf=nt ; ulica S. Giscrmo 4, hišna oprava ; ulica Pocziara 17, h šna rpia^a; ulica Rossetti 16, h šna oj rava ; ulica SsnI 8, tirjstve ; ulica S. Lszzrr^ 6. h šna opreva in rrzno ; P B7ZB G^M' ni 8, glasovir in hišna oprava. Vremenski vestnik. \TČ6raj toplrmer cb 7. rjutraj 7.8, ob 2. uri popoludne 15 0 C. — Tlakomf r < b 7. uri zjutraj 774.4. — Danes plima ob 4 42 predp. in ob 11.32 pop.; oseka ob 613 predpo'udne in ob 5'5 popoln dne. čemer so mu peli slavo vsi italijanski listi. Ti slavospevi Kriče, kaj je gospod Marchi, in žnjimi lepo soglaša dejstvo, da g. Marchi pršilja svoja »odprta pisma« v Krst'devo smeti sni co. Sedaj smo menda slednjrČ ver dar na čistem. X Občinske volitve ▼ Tinjanu. Vlada je uničila volitev iz prvega razreda in je sestavo komisije poverila okrajnemu glavarju. X Suša na Krasu. Iz Dutovelj nam pišejo : Že več mesecem ni bilo na Krasu pravega dežja. Zato je sedaj pritisnila huda suša in primanjkuje nam vode. Vodnjaki sn vsi prazni, 1( kve tudi skoraj prazne. Preti nam velika stiska in beda. No, trdno upamo, da se nas Bog u mili t'r da porosi nr šo zemljo in napolni 7, vodo naše vodnjake ;n lokve. Vesti iz Kranjske. * Y doTenskem gledališču t Ljub Ijaili so dne 24. t. m. prvikr&t uprizorili Svojega sina ubil ;e nekdo v Petrovi na Moravskem radi tega, ker je prvi hotel prodati voz, da pride do denarja. Ubijalec je pobegnil v gojzd, a pozneje se je srm prijavil sodišču. 40.(K)0 kron znaša glf.vni dobitek loterije za ogre\alne sobe. Opozarjamo m še cenjene čitatelje, da bo srtČkanje nepreklicno dne 23. aprila 1903 in da se vsi dobitki izplačajo od tiofcčn h zalagateljov s 10°/o odbitkom v gotovini. poro&iiu Parlamentarne stvari. DUNAJ 27. (B.) Caiinarski odsek je sklenil po dolgi razpravi, da carinarske poftavke rt z del i v o^em rtferatnih t-kupin, na kar je bda 8eja prekinjena v ta ramen, da je (žji odbor razdelil referate. DUNAJ 27. (B.) Nagodba ni odsek je rardebl referate ;n volil ri ferente: za carinsko in trgovinsko zvezo: poslan-c Sch wegel, za zakon valut : poslanec Pi«-j, za bančni zakon: put-lairc Mettal. za zakon v izogibanje dvojnega • b lačenja: jx»slanec Gross, za zakon <» žgan h p ;a?ah: y»oslanrc Gla-rTsšrga skladatelja Viktorija Parme opereto binski, za člen 21. carinarske -n trgovinske »Amaconke«. — Noviteta je vspela krasno, navzočemu k<~ mprnistu je občin-tvo pr rejalo ovscije. »Slovenski Narod« zaključuje svoje poročilo: »Korš'atujemo. da je Parma podal z »Amsconkanr« najboljšo slovensko opereto, polno krasnih meled j, drožestnih vf čkov, »fektn h zberov, k^rrčn e in ro mane, ki poet«rejo irvestno narodova last prav tako, kakor njegova koračn;ca »Mladi vojaki«, ali pevske točke v »Rokovnjačih«. Parma orkestrira izredno srretno ter je pri- j pnre,^ v dobrodeln« namenr. i sten opereten komponist, ki ga drslej še ' n'smo 'imel'. »Amaconke« po predrle po '»loln^ma ;n ognejo gotovo stalno na re-; pertoirju. * Ubil se je na Bledu, domoljub in ' olčeepo^ov ani poeestnik Anton West»r. — Peljal se je v B'hinj s konjem-novincem, zveze in za veternar.ske predpise : pos'aocc Tollingf r. Na god beni odsek je začel generalno razpravo o n?god^er:ih predlrgah. Kriza v Bolgariji. SREDEC 27. (B ) Ktez ie vsprejel demisijo vsega kabineta. Slavnost pod protektoratom cesarjevim. BUDIMPEŠTA 27. Ogtska korespon-denčna pisarna nt znanja v svojem ne tm dnem delu, da ;e Njegovo Veiiča:s vo prevzelo protektorat naa podonavsko slavnost, ki se Pomlloščen napadalcc. CARIGRAD 27. (B) Suitan je odpustil smrtno tazen liapadalcu na patrijarha Ormaniana, Agopu, Iz francozkega senata. PARIZ 27. (B.> Sem.t je vsprejel v nočni se i prorač-in izdatteov m < lf n tioanč- i, . . nega zakona, ki določa orvšanie mirovine za - kateri je prevrnil v največjem teku vrz- . ru^. rjp Vest: iz astale Primorska i.^"^ cTno Ba feEoe ,er| pariz 27. ,b> K.kih 20 gfnera«oih Dil v teku četrt, ure mrtev. 1 prit rje v je imeio včeraj vnev 6 zborovanje v X sveti Oori so v t rek prenesli j * Medved ra Laverci. Predvčeiaj ?ju-1 sum'etsLU evdisiov, da se posvetujejo o po-zrmske ostanke pt k< jnega kard;n«?a M ssie v traj so videli na Laverci medveda. Prišel je ; ložaju korgr-gac j. S&iei-'li h<>; da pr'o> č;jo noto, v k: i*rn' fč b> do brtmiii iala-»ii pred 1 1 T . « , 'cčitanjeir, da s ede političn m oiijeni, ali da pesebno jrireifno mu gre brico. Na grobnico :z gozda pri Le t četo v «= m prses^u i- kora- Qoto, v k. i-n so povem.li p'» ščo s priprostim napisom: ka! mm o \ osta;e na barje. Gospod Lenče ■ c^it^Dje!r> . - .. ' J 1 sploh tnajo p< lit ko. — Jti^aro javlja, da so »Jacobus crdi^li, M^ssia« in pokojniki m lTU je z drrgimi lovci takoj sled d, a med-, QO 8tfIenljjt da b d., , mejevjlli na grbrm. ved je ležal proti leu n ušel na Krim. 'pasiven cdpor ; roti prog nj«n u od strani x Krstih fn njegovi prijatelji. Vse --loblaetev, r, d\ bodo dajali obstati od f 1 črne v L burnji 'n vpe Tožniške p°sta:e _ _ . . , 'sodišč in izgmjsti » silo iz fr- nn^'anov. 1 vesti 12 £>taiersKQ. Boj proti korgregaeijsm na Fran- ce z k« m. PARIZ 27. (B.) V predme«* ina: jo nalog, naj primejo Kr;t ći in ga do- vedejo v zaprre. ker ina rdaedeti prisoiene, — IlTalevredna zavednost. Iz Radenc rr u štiri ra^ece. pri Rar'gf ni rcrcča:o »S'ov. Gospod?rju«. da ! PARIZ 27. (B.) V predmestju Grer.elle Ne omenjamo tega m< rda zato, kfr nam ! fo fantje vrnili n-mške rozive na vojaški^* V. 8 f1 ,do P'>VOV v * S . , v J . , . , _ I. , malMD ce.'tram ubozh, ki so < 1 soiene v de- je ležeče na fra, da b, šel Krst (5 v za pore. , nabor n >:h^vajo od < kraj nega glavarova , narDe ?lobe n(|j prcstopkfi 0 z(?ru. Iz diuzega ra/loga govorimo o tem. K»-pt ćFe v Ljutrmeru nsj jim d« p š'je slov. pozive, že^an u. Zbral" m k k h 1000 !rudij, mej nced *em sv< hodno spr< hsja po Reki. Nekega Ce j m re bo ustreženo, iskali bodo ponoči tfmi mnogo e> e I; vcee, na «iw rifčd samostana dne je eden or žnikov z Voloskega 5 rivel ne- pri d»ž. p slancih. (in so oslanci tudi letos nastopati v proračunskem Krst 6. od«eVu. ž čo in sta hudo dal« vlado. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorcij lista ,.E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorclja lista Edinost" v Trstu No, ker -ino že pri Krs1iču, naj povemo. Žrtev alkohola. V sredo dne *8. dva c'u*aja, v katerih je ta mož igral svojo t. m. fo naf-li otroci v bliž'ni šo'sk^ga po- ulr-go. slopja v Trbovl^h v potoku mrtvo žensko Nekega «;ne ga je sr-ča'a na rtškcm truplo. Bila je Mari'a Leber, doma z L ke. CorFU pta'a mu jirjt'eljca in — de brotnica Ponesrečena je p;!a prejšnji več'r s svojim Ambrozinka in začela ga je pred vsem sve- trojem v reki gostitni v Trbovljah. Proti pol tom nabrati s s lučn'kom, češ : » . . . . dopo ''eveti uri zvečer se 7«1 napotila proti domu, che ti me ga m? gna tutto el mio, ad» eso non njen mož je pa ?e .lalje pil v go^t lni. Brž- ti me da nieui» !« Krst e je pomiril »staro«, kone je žena v svoji pijanosti padla v potok n U n n d: vši jej nekaj drobiža. Nekega dne se je K-st e stšel s trgov- in uton la. — (»rozra rodbinska drama °e je iz cem z le-' ra Ai tonom Horičkom, ki ga je vršila pr^d^i iočnjim v Gradcu. De?elni urad-(kakor mn< gr^krat) pcz Iravil šaljivo : »Guten nik Ksrol Loffe'mann je 7aki kuhinji v Trstu je poiar la protest na deželni < dbor istrski, ki je, D gica Zadn:k, hčerka Tomaža Zsdnika, 10 seveda, k»j rad — cdklcnil ta utok, na IC X M K X K Svoji k »vojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne lizar&e zadruge y Gorici (Soitan) vpi«ane zadruge z omejenim poroStvom prej ^nion Černigoj Trst, Via di P:azza vecchia (Rosano) št. «. hiša Marenzi. HajTBčja tovarne pestra primorslce tlu Solidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 6<> stopinj. — Najbolj udobno, me-H dernl sestav Konkurenčne cene. K " Album pohištev brezplafi^n Razne vesti. Aretirana slepars' a trgovca. V decem bru miLole^a leta hta p< brgn !a z Ober-grunda lastnika tvrdke Ed. Tietze. Ta tvrdka je bilfa zašla v konkurs z 250 000 K pasiv ter sta lastnika rjavila rr nogo sleparskih dol gov. Obdelžena sta bila tudi m?prodajanja blaga za vsako ceno in ponarejanja menic. Vsa škoda, provzroč« na po njiju ^leparakem ravnanju, znaša 150 000 K. Sedaj pa javljajo, da so ubežnika aretirali v Curgu. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi z= ulica Tesa št. 25. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilastrovan cenik brezplačno in franko. Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstDejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica, Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj^u-o^imi se vplačili. Vsak ^lan ima po preteku petih let pravico do dividende. w SLAVI JA" vzajemna zavarovalna banka v PragL Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti drusra \zajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-na rod no upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaij e poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjire takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Službo občinske babice »»»^»»»»^k*^*********«******«* razpisuje podpisano županstvo proti letni plači K 12U. s katero je združen tudi postranski zaslužek. Ponudbe z dokazi vsposohljenosti je predložiti podpisanemu d<> dne 10. aprila 1903. Župiilistvo oImMin* .Jelša ne. 0 H I Š T V 0 IVI X % xx»xxxxxxxxx - trgovec z jedilnim blagom - Q Via Giulia št 7 jO Priporoča svojo zalogo jest vin. kolo- ' nijalij. vsakovrstnega olja, navadne^* in najfinejšega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita. ovsa in otrobi. Razpošilja naročen ^ blago' tudi na deželo na debelo in brobno ' Cenike razpošilja franko OO :00: Prodajalnica obuval Julija Romanelli CO RS O 8 A elikanski dohod za spomladni eas. o Gustav Bonazza * v Trstu. Piiizza JJarriera veceliia, (vogal Andnma deli" Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev — in tapecarij. — - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ------ kolodvor ali b-od v Trstu....... TOl/flRNfl POHIŠTVA IGNACIJ KRON Obuvala za gospode Obuvala za gospe. čr , angbšk* ;«<» gld 3 20, rume-a, ^rt i ali rumen.*', angleški p» gld. 3.50 » p > gld 3.50 n zki čevlji lakirani ali heli po gld. 1.9D Specijaliteta iihnral za dečke. Naročbe jm> meri. F?ujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50 =o= oo -o najeleganfnejše vrste Z UAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Griovani štv. 14 TRST vogal Piazzi S Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO INT GRATIS i i — —-- I Snovij za možke obleke v velikem izboru, najmodernejše vrste, prodaja po jako ugodnih cenah dobro-znana prodajal niča sukna Maccari & Pross ulica Malcanton št. 3. Na zahtevanje se izvrže od izvrstnih krojacev tudi obleke po meri ter se pošiljajo vzorci brezplačno in franko. O OO S reč kan je nepreklicno 23. aprila 1903J Glavni dobitek k™40.000 ron Srečke za osrevalne sobe (Warnestuben-Lose) po 1 krono [Vsi dobitki se od prudaja-cev izplačajo z 10 priporočajo : .Josip Bolaffio. flandl & C.o. Mercnrio Triestino. Is. Neumann, Henrik Schiff man n. S. Ta^ella, Fiuli di 0. Zueulin o/ v Trstu odbitkom v gotovini. __ dvorni zaloznik. — Ustamvlj. 1843 ■ ^ H li ^ V 4L i^l i! 1' JJ M m>-ir H (/} ftS H ulica Cassa di Stfspartnio Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za aoHe na zahtevanje — ---— — brezplačno — — — — — — Glavni zastop za Trst, Kras, Goriški Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju L Franz-JosefV-Ouai St. ta |t lastni hiši). Popolno vplačana glavni m 2.(>00.000 K ustanovljena o«l dunajskega bančnega irustva in bavarske l.ipotekarne n menične baake v M (»cakovu. Sprej c m i za vai o *a nja na ii vije: ra'.nwvr-tni. tc lubinacijah in proti nizk m premijam Specijalno zavarovanje otrok bre/ s iravni^ke^a ogleda, izplača v slučaju že ni t ve aii prehoda v vojake zavarovani zne Bek prot maiemu odbitku pred pretekom zavarovalne dob . Glavni zastop v Trstu, Corso ts 7 Telefon 469. MUZIKALIJE- Katalogi za Klavir Harmonium Gosli Ctllo Citre Komo'no giri'> > Orkester Kita'o Pesmi Humoristiko Zbore Duet e, Terc te Dela za učenje iti. razpoš' j a brezplačno iu fr n »d » v zvazi h p-dio li eie'H-triftnega tramvava r«a Ob" • e. — O ho 1 iz Tr ta ob urah 8.MH i-i 10 28 prelp I -- Od .od iz Kepentab o'» urah 3 50 m 6.30 popoludne. Cena za v ž«j > z 0:>'* n v K pentabnr in tiar.*) 30 nve. V Rep*-ntabrn najdejo iz et : ii - k i v-riko udibi) s-, iz » >rna vina in i^rft : t ko kuhinjo — ve * p> zme-ndi c nah. V n-tli di gi plavno obe p dpra v t m be1* ži Štefan O z b i e. L. Lnzerje? otliž za turiste. Pripo'nano npjboljše zdravilo p ' ti ku jim očesom, žil Ijem it