Poštnina plniana»gotovini	mm	°na	BUl	V~
Slcimshl dom
stc|J 2|Jg	u	Jjublituti,	o	sobote,	12.	septembca	1936	fetc	1.
Strahote državljanske vofne v oblegani toledski trdnjavi, ladnje dejanje junaških kadetov:
Branilci Aicazarja prosijo duhovnika
E
Madrid, 12. septembra, o. Vojno ministrstvo je popoldne objavilo poročilo, v katerem pravi, da se danes od 5. ure razvija huda bitka pri Tala-vero del Tajo.
Isto poročilo pravi, da se zaloigra kadetov v toledskeni Alcazarju razvija zelo tragično. Kmalu
o	dvanajsti uri so kadeti poslali odposlanca z _elo zastavo, ki je zaprosil vladne zastopnike, da naj jim pošljejo katoliškega duhovnika, da bi lahko krščansko umrli. Miličniki so šli takoj iskat ka toliškega duhovnika in so po dolgem iskanju našli starega duhovnika, ki je še ostal v mestu. Obljubili so mu, da se ne bo nikomur ničesar zgodilo, samo pove naj za naslov duhovnika, da bi šel k umirajočim kadetom v trdnjavo Aicazarja. Po dolgih prošnjah in varščinah jc duhovnik povedal za naslov duhovnika, ki bi šel izvršit žalostno nalogo. Duhovnika so nato miličniki našli in ga odvedli pred trdnjavo. Duhovnik je odšel z belo zastavo v Alcazar in takoj za njim se je še poostrilo streljanje. Alcazar je že porušen, samo ena četrtina zidov še skriva zadnje borce.
Krst med mrtvaškimi trupli
Duhovnik, ki je storii zadnjo uslugo juna škim oblegancem, je pater Camarasa. Pater je ostal v trdnjavi od 9 zjutraj pa do 12. ko se je vrnil iz trdnjave, je bil do kraja potrt in obupan, zaradi strahotnih prizorov, ki jih je videl v oble-
gani trdnjavi..	.
Pater Camarasa je povedal, da je pogled v notranjost Aicazarja bolj žalosten, kakor pa si ga more prestavljati najstrašnejša domišljija. Tri četrtine zidov je porušenih. Vse povsod je silen smrad, ki se dviga iz gnijočih človeških trupel. V kleteh ne morejo mrličev spraviti nikamor in tudi zažgati jih ni mogoče.
Duhovnik je imel v trdnjavi mašo, spovedal vse branilce in jih obhajal ter krstil celo dva otroka, ki sta se rodila med obleganjem. Kakor je znano, je v trdnjavi zaprtih tudi veliko žensk in otrok ter talcev. Po duhovnikovem jK>ročilu je vlada ponudila nacionalističnim branilcem, da do, voli ženskam, otrokom in talcem prost odhod, toda branilci na to niso šli in odgovorili, da hočejo rajši vsi skupaj umreti v boju za stvar, za katero so se zavze)i>
Vladno topništvo in letala so takoj nato začela znova bombardirati Alcazar, ki ga bodo v nekaj dneh porušili še tam, kjer je do 'zdaj stal.
Predlog za desetdnevno premirje
Madrid, 12. septembra, o. Havas poroča, da se po posredovanju tujih diplomatskih zastopnikov v resnici vrše pogajanja za desetdnevno premirje v državljanski vojni. Zdi se, da to zeli ve-čina madridskih vladnih zastopnikov, edino ko-munisti temu načrtu odločno nasprotujejo. red-sednik vade Largo Cabalerro si je vzel 48 ur odloga, da se bo v tej stvari sporazumel z ostalimi člani vlade.
Diplomati proti strupenim plinom
St. Jean de Luz, 12. sept. o. Tu se posvetujejo inozemski diplomati, ki so se umaknili iz Španije in razpravljajo o tem, če bi ne kazalo, da vsi skupaj pošljejo nacionalistični vladi v Burgosu poslanico, da opusti uporabo strupenih plinov v bojih švedski senator Branting je namreč poslal diplomatom poročilo, po katerem so nacionalisti pri naskokih na Irun uporabljali strupene pline. Na plošno menijo, da do tega koraka diplomatov ne bo prišlo, ker bi se s tem diplomati vmešali v špansko državljansko vojno, ki uradno velja se zmeraj za notranjo zadevo Španije.
Vlada o svojih uspehih
Valcncija, 12. septembra. Havas. Izve se, da je vladno letalstvo bombardiralo Terruel. Metalo je bcfmbe posebno na električno centralo in na
bogoslovje. Razrušena je bila tudi železniška postaja, kjer se je ravnokar sestavljal velik vojaški transport. Bogoslovje pa je bilo bombardirano zaradi tega, ker so nacionalisti spremenili bogoslovje v jetnišnico za socialiste. Izvidniki na letalih so lahko opazili, da so se nekateri socialisti lahko umaknili med bombardiranjem in zbežali.
V	Barceloni še naprej streljajo nacionalistične častnike. Včeraj popoldne sta bila ustreljena dva topniška kapitan in dva j>odporočmka.
Havas poroča: Vladni rušilec Almirante Miranda in rušilec Grafina sla bila na opazovališču pri Villa San Antonio. Rušilec Almirante Miranda je ustavil tuji parnik »Almac. Ne ve se še, po katerem povelju in tudi za parnik se še ne ve, pod katero zastavo je plul. Parnik >Alma« je moral izročiti ves tovor živeža, ki ga je vozil s seboj.
»Daily Telegraph< poroča iz Gibraltarja, da jo včeraj neka podmornica madridske vlade streljala iz topov na neki ameriški parnik. Napadenemu parniku jc takoj priplula na pomoč ameriška križarka »Oklahoma«:.
Včerajšnji dan je na fronti pri prelazu pred Leonom potekel mirno, dasi je nacionalno letalstvo izvršilo več izvidniških jioletov in pri tem metalo bombe. Nobena izmed važnejših zgradb ni bila zadeta. Vladno letalstvo je razgnalo nacionalno kolono, ki je hotela prodreti v smeri De Pina-resa. Tudi na fronti pri Gvadarami je položaj ne-izpremenjen. Vladne čete so dobile nova ojačenja.
V	nekem poročilu, gi ga je vlada snoči objavila po radiu, se pripoveduje, da begunci iz nacionalnih taborov pripovedujejo, da so častniki zelo nezaupljivi naj>ram vojakom. Begunci pravijo, da je bilo zadnje čase izvršenih v vrstah nacionalnih čet mnogo smrtnih kazni.
Nacionalisti niso uporniki
Pariz, 12. septembra, o. Nacionalistična vlada v Burgosu jo izdala ostre odloke proti tujim časnikarjem, ki še zmeraj nazivajo nacionaliste z uporniki, rdeče čete pa z lojalisti. Nacionalistična vlada ho vsem tem časnikarjem nele onemogočila gibanje po ozemlju, ki je v oblasti nacionalistov, temveč jih bo dala tudi aretirati. Če ima katera skupina v Španiji pravico do naslova zvestobe, potem so to nacionalisti, ki so 'zvesti starim vrednotam Španije.
Iz Burgosa jx>ročajo tudi o silnih izgubah, ki jih je doživela vladna ekspedicija na Baleare. Pri bojih na Malorr.i je padlo 2<X)<) vojakov, ki so zapustili 12 topov, 4 možnarje, 60 strojnic, 2800 pušk ter več tisoč granat in ročnih granat. Nacionalisti so razbili tudi štiri vladna letala, ki so se spustila na morje v Palmi.
Burgos, 12. septembra. Havasov dopisnik iz štaba nacionalne junte j>oroča:
Sinočnje poročilo generala Franka poroča, da so nacionalistične predhodnice 10 km pred Tala-vera del Tajo. Na tem odseku jc bila vzpostavljena zveza med tremi kolonami, ker sta bila razgnana in pobita dva nasprotnikova oddelka. Tako je bila prekinjena zveza med oddelki vladnih čet. ki sc bore pri Avili, in onimi, ki se bore pri Talavcri. Vladne čete so imele mnogo izgub. Samo v oddelku polkovnika Tele je bilo pobitih 250 vojakov.
Lisabona, 12 septembra. Po neki Reuterjevi vesti se uradno najodločneje demantira novica, češ da je Portugalska obljubila Nemčiji neko svojo luko kot bazo za podmornice v primeru vojnih za-pletljajev med Nemčijo in kako drugo državo.
Najvažnejši uspeh razgovorov dr. Stojadinoviča v Bukarešti
Preskrba Jugoslavije z bencinom je zagotovljena
89.000 političnih voditeljev posluša Hitlerja
Niirnberg, 12. septembra. AA. DNB. Ob koncu četrtega dne kongresa je Hitler imel velik sestanek s političnimi voditelji stranke. Ob 8. zvečer se je na Zeppelinwiese zbralo 98.000 političnih voditeljev iz vse Nemčije. Vsi so bili v vrstah po 12. Ob 8.30 je prišel Hitler, ki je bil burno pozdravljen. Po pozdravu dr. Leya je govoril sam Hitler, ki je naprej podal kratek zgodovinski pregled stranke v zadnjih 4 letih. Temu delu se mora Nemčija zahvaliti, da je postala zopet močna in pogumna. Nikdo naj se ne vara, da bi zopet lahko zavladal tej državi ali pa jo porušil. Naši politični nasprotniki, ki jih mi dobro poznamo, si naj nikar nc mislijo, da bi mogli prinesti k nam razdor od znotraj ali pa od zunaj. Nemčija ne bo dopustila, da bi njena bodoča generacija morala pretrpeti to, kar je pretrpela sedanja generacija. Nemčija hoče delati in hoče zato samo mir. To delo bo nadaljevala mladina in zato jo v tem smislu posebno pozdravljam.
Revolucija na Portugalskem
London, 12. septembra, o. Times poroča iz Gabraltarja, da je prišlo na ustju reke Tajo do novih mornarskih uporov. Na neki portugalski križarki so mornarji pobili vse častnike in nato bombardirali Lizbono. V več portugalskih garnizijah so se uprli vojaki in postrelili vse svoje predstojnike. Te vesti sicer portugalski krogi zanikajo in označajo upore kot dejanje nekaj naj-hujskanih mornarjev, toda Lizbona je že od pred-sinočnjim popolnoma odrezana od sveta. Dve vojni ladji sta baje bombardirali ineslo. Angleški krogi so zaradi teh dogodkov v velikih skrbeh, ker se boje, da se ne bi komunisti polastili portugalskega brodovja in bi se tako na skrajnem evropskem zahodu ustvarili veliko rdeče brodovje španskih in portugalskih ladij, ki bi lahko zaprle Gibraltar in ogrožale Sredozemsko morje.
Dunaj, 12. septembra, m. Avstrijska vlada jc sklenila z Italijo pogodbo, da bo v Italiji kupila 300.000 kilogramov grozdja.
Bukarešta, 12. septembra. Rador poroča: Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Sto-jadinovič je včeraj ob 13 sprejel v predsedstvu vlade v navzočnosti Taitaresca, predsednika vlade kraljevine Romunije in poročevalce romunskih in tujih listov. Novinarje je predstavil predsedniku vlade pomočnik ravnatelja tiskovnega oddelka zunanjega ministrstva Raoul Anastasiu. Dr. Stoja-dinovič je z vsakim izmed prisotnih novinarjev spregovoril nekaj besed, nato je dal pa tole izjavo: Doslej nisem imel časti osebno poznati predsednika vlade gosp. Tataresca in novega zunanjega ministra gosp. Antonesca, dvodnevno skupno delo jc pa pokazalo, da jc pravo zadovoljstvo delati z njima. Rad imam energične ljudi-realiste, ki so po svojem duhu pripravljeni na odločitve in za akcijo. Zato smo se tudi med seboj lahko razumeli in zato smo tudi takoj spravili v dejanje sprejete sklepe. Odveč je reči, da sem glede zunanje politike tudi to pol ugotovil popolno enakost naših nazorov. Cilji, metode in politika Male zveze ostanejo torej nespremenjeni. Moje bivanje v Bukarešti je bilo zelo koristno. Ko zapuščam lepo romunsko prestolnico, obžalujem samo to, da nisem mogel tu dalje ostati, vendar upam, da bodo po tem prvem obisku prišli še drugi z obeh strani.
Bukarešta, 11. septembra. Predsednik romunske vlade Tatarescu je sprejel v posebno avdijen-co Svetislava Petroviča, ravnatelja agencije Avale, in mu dal posebno izjavo za jugoslovanski tisk. Gosp. Tatarescu je izjavil:
Obisk predsednika jugoslovanske vlade dr. Stojadinoviča je bil važen dogodek za okrepitev jugo-slovansko-romunskega razmerja. Ta obisk je bil ne samo nova akcija z namenom, da se pokaže javnosti enakost ciljev, f>o katerih stremimo v svoji zunanji politiki z ramo ob ranii s svojimi zavezniki, ciljev, ki se izražajo v geslu mir in varnost — temveč nam je ta obisk tudi omogočil proučevanje in naglo ureditev cele vrste problemov, ki zelo zanimajo naši dve državi. Med temi problemi smo v prvi vrsti razpravljali o gospodarskih vprašanjih, ker mislimo, da morajo naše politične zveze izpopolniti' se z našimi gosjjodarskimi zvezami.
Pri tem proučevanju smo prišli do važnih sklepov, ki sc bodo izrazili v dejanju.
Eden izmed teh tolikanj važnih sklepov, ki se tičejo jugoslovanskih koristi, je sklep, ki ureja pomembno vprašanje oskrbe Jugoslavije z bencinom. Jugoslavija razpolaga z obilnimi naravnimi bogastvi, manjka ji pa petroleja. Zato letalstvo, vojska in mornarica niso imele zadostnega poroštva, da bodo zmerom redno oskrbljene z zadostnimi količinami bencina. Na predlog predsednika vlade dr. Stojadinoviča sem dal to vprašanje proučiti in v zadovoljstvo mi je, ker lahko izjavim,
da je to za Jugoslavijo življenjsko vprašanje že zdaj urejeno. 2e danes dopoldne smo podpisali prvi dogovor o tem, in bodo jugoslovanska vojska, jugoslovansko letalstvo in vojna mornarica .glede oskrbe z bencinom preskrbljene.
Obenem smo sprejeli sklepe glede oskrbe romunske vojne industrije s sirovinami, ki nam jih primanjkuje, ki nam jih pa lahko dobavlja Jugoslavija, med drugim gre za baker. Ta prvi dogovor bo dcjiolnjen z nadaljnimi sklepi. Naši pristojni krogi za tega obiska niso držali križem rok. Opravili smo mnogo plodovitega dela, delali smo, a delo nam je bilo koristno za obe državi. Tako so bili dnevi, ki jih je prebil v Bukarešti predsednik vlade dr. Stojadinovič nova manifestacija jugo-slovansko-ronumskega bratstva in solidarnosti. Oba se tega zelo veseliva.
Shodi ministra dr. Spaha po Bosni:
IRZ bo rešila hrvaško vprašanje
Bosanska Krupa, 12. sej>t. Minister dr. Spaho brani demokracijo pred vsemi, ki bi jo hoteli z Je imel včeraj več (shodov po Bosni, med drugim leve ali desne napasti in uničiti, tudi v Sanskem mostu.
Met potjo tja je sprejel deputacijo iz sreza sanski most in ostal z njo v krajšem razgovoru.
Pred Sanskim mostom je g. ministra pozdravilo odposlanstvo meščanov in kmetov, ki jih je vodil poslanec Miljuš. Na čelu odposlanstva je bil 20 kmečkih konjenikov z državnimi zastavami, ki so spremili g. ministra do Sanskega mosta. Mesto samo je bilo okrašeno / državnimi zastavami. Na ulicah so bile ogromne množice, ki so vzklikale Nj. Vel. kralju in kraljevski vladi. Na mestnem trgu se je nato vršil velik shod, ki mu je j->riso-stvovalo nad 8000 ljudi. Ko se je g. minister pojavil na odru, so ga prisotni jjozdravili z dolgotrajnim vzklikanjem. V svojem govoru je dr. Spaho navajal delo kraljevske vlade in JRZ ter omenjal zlasti prizadevanja za te kraje. Poudarjal je zlasti, da je sedaj politično življenje obnovljeno.
JRZ ima nasprotnike na levi in desni, priznati pa je treba, da obstoje velike razlike v programatič-nih govorih. Program JRZ je iskreno demokratičen. JRZ je prevzela težko nalogo, da ohrani in
Mi iskreno želimo, je nadaljeval dr. Spaho, da bi prišlo na sporazuma ljudskih množic in da bi pri tem sporazumu sodelovali pravi predstavniki Hrvatov. Obstoj hrvatskega vprašanja v naši državi priznavajo sedaj tudi taki, ki še nedavno tega niso dopustili, da bi to vprašanje sploh omenjali. Ti ljudje sedaj niso legitimirani, da bi sedaj o tem vprašanju govorili in zahtevali njegovo rešitev. JRZ si bo prizadevala, da v tem vprašanju ustvari popoln narodni sporazum, eden prvih pogojev za uresničenje tega sporazuma pa je brez dvoma medsebojno zaupanje. Kjer ni zaupanja, ni sporazuma. Nahajamo sc tik pred občinskimi volitvami, čeprav nimajo tistega političnega pomena, kakor volitve v narodno skupščino. Navzlic temu pa je treba pri teh volitvah podpreti JRZ, ker bodo pokazale njeno moč. Dosedanji izidi kažejo, da razume ljudstvo delo JRZ, da ga odobrava.
Po kosilu se je minister napotil v Bosansko Krupo, kjer je bil takisto svečano sprejet. Tudi tu je imel dr. Spaho velik shod, ki je vsestransko uspel. Gosp. minister ostane čez noč v Bosanski Krupi, jutri pa odpotuje v Lazino in Bihač.
Kralj Peter II. na včerajšnjem obisku v naši beli Ljubljani
Nas mladi kralj v Ljubljani Kolektivna pogodba
Ljubljana, 12. septembra.
Včeraj okrog pol 10 ure je popolnoma iznenada prispel z Bleda v Ljubljano Nj. Vel. kralj Peter II. V kraljevem spremstvu sta bila kraljev angleški vzgojitelj Cecil Parrott in dežurni adjutant polkovnik Kokalj.
V	spremstvu bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena si je Nj. Vel. kralj ogledal najprej Narodno galerijo v Narodnem domu. Tu je pozdravil visokega gosta predsednik NO g. dr. Windischer, ki je izrekel svojo radost, da more v hramu slovenske umetnosti pozdraviti tako priljubljenega kralja. Galerijo je nato razkazal Nj. Vel. kralju naš opolnomočeni minister in poslanik v Buenos Airesu g. dr. Izidor Cankar. Nj. Vel. kralj Peter II. je zelo pazljivo sledil razkazovanju ter se je po enournem zadržanju v Galeriji prijazno zahvalil in poslovil.
Iz NO je mladi kralj odšel v muzej, kjer ga je pozdravil ravnatelj g. dr. Mal. Nato so mu razkazali posamezne oddelke muzeja in razložili pomembnost razstavljenih predmetov. Nj. Vel. kralj je pokazal veliko zanimanje za posamezne stvari, ki si jih je pozorno ogledoval. Pred odhodom se je kralj vpisal v posebno knjigo častnih obiskovalcev.
Iz muzeja se je Nj. Vel. kralj Peter odpeljal na Ljubljanski grad. Tu je visokega gosta pozdravil župan dr. Juro Adlešič, ban dr. Natlačen pa je kralju predstavil še mestnega svetnika dr. We-stra in načelnika kulturnega oddelka dr. Moleta.
V	tein spremstvu je nato mladi kralj odšel v grad, kjer so mu razkazali najprej kapelico, nakar se je povzpel na grajski stolp, od koder so mu razkazali panoramo Ljubljane in okolice. Dasi vreme ni bilo najbolj ugodno, je bil razgled dokaj do- [ ber in se je mladi kralj zadržal na stolpu okrog četrt ure. Nato se je v sobi grajskega čuvaja vpi-
sal v posebno knjigo, v kateri je vpisan kot prvi Njegov visoki oče blagopokojni' kralj Aleksander, in sicer z datumom od 27. sept. 1925. Ko je kralj s svojim spremstvom prispel zopet pred grad, je bilo tam zbranega že ogromno ljudstva, ki je prirejalo mlademu kralju prisrčne ovacije. Ljudje, zlasti dijaki in dijakinje, so mu metali rože, dočim je kralj vesel odzdravljal z roko. 7, Grada se jo odpeljal z avtomobilom pred
stolnico. Pri vhodu v stolno cerkev so visokega gosta pričakovali predstavniki stolnega kapitlja. Slolni prošt in generalni vikar g. Ignacij Nadrah je izrekel mlademu kralju iskreno dobrodošlico in želel, naj bo kraljev prihod blagoslovljen. Ban dr. Natlačen je nato predstavil kralju stolni kapitelj, nakar mil je stolni dekan dr. Kimovec razložil cerkvene pomembnosti. Z veliko pozornostjo je kralj sledil razkazovanju, nakar se je povzpel na kor, kjer so ga zanimale ogromne orgije, na katerih je že dan prej igral njegov brat kraljevič Tomislav. Tudi kralj si je pozorno ogledoval uslroj orgelj, ki sta mu jih razkazala stolni dekan dr. Kimovec in slolni kapelnik Stanko Premrl. Nato je msgr. Premrl zaigral na orgije najprej državno himno -in še nekaj drugih skladb. Ko jo msgr. Premrl končal, je kralj pristopil k njemu, mu ponudil roko ter se mu lepo zahvalil za razkazovanje kakor za igranje. Pri tej priliki je msgr. Premrl mlademu kralju podaril dva zvezka svojih skladb ter dve slike ogromnih orgelj.
Med tem se je pred stolnico zbrala že velika množica ljudstva. Ko je kralj stopil iz cerkve, so z vseh strani zaorili pozdravni klici, na katere je kralj prijazno odzdravljal z roko. Skozi gost špalir ljudstva, ki je neprestano manifestiralo za mladega kralja in kraljevski dom, se. je priljubljeni kralj odpeljal prot i trimostju in v smeri proti Št. Vidu nadaljeval pot na Bled.
med TPD in delavci v cementarnah
Zahteva po Pokojninskem zavodu v Zagrebu
Zagreb, 11. sept.
Vprašanje ustanovitve pokojninskega zavarovanja je postalo zelo aktualno tudi v Zagrebu. Z največjim zanimanjem pričakujejo vsi privatni nameščenci uspeha ankete, ki bo v nedeljo v Zagrebu. Na tej anketi bodo navzočni delegati vseh organizacij privatnih nameščencev. Z ustanovitvijo pokojninskega zavarovanja bi bilo rešeno eno najvažnejših socialnih vprašanj, ki zadeva veliko število privatnih nameščencev. Včeraj je imel o tej zadevi zanimivo predavanje Albert Vizjak, šef odseka za socialno zavarovanje v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Kot strokovnjak je g. Vizjak nazorno prikazal ves problem socialnega zavarovanja in razložil tudi ves sistem seianjega zakona o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev. Na tem sestanku se je predvsem povdarjala želja, da se uvede pokojninsko zavarovanje za vse kraje v državi na isti način, kakor je to zavarovanje vpeljano v Sloveniji in v Dalmaciji. Zavaro-
Dva naša planinca v italijanskih zaporih
Ljubljana, 11. septembra.
Tretjega septembra sta dva znana ljubljanska planinca, od katerih je eden državni, drugi pa zaisebni uradnik, odšla v Julijske Alpe z namenom, da se vrneta do 7. t. m., ker sta morala tega dne nastopiti službo. Toda tega dne se planinca nista javila v uradih. Ko so iz uradov začeli poizvedovati, kaj je z njima, se je ugotovilo, da se sploh nista vrnila v Ljubljano. Razumljivo je, da je v zvezi s tem nastalo tako doma, kakor v uradih precejšnje razburjenje. Nekateri so spričo tolikih planinskih nesreč, ki so se že letos pripetile, začeli sklepati na kako nesrečo. Poizvedbe za turistoma pa niso segale daleč, ker je za njima na Mojstrv-ki izginila vsaka sled. Predvčerajšnjim pa sla se turista nepričakovano vrnila v Ljubljano čila in zdrava. Pripovedovala sta, da sta pod Mojstrovko v megli zašla na italijansko stran. Tam sta padla v roke italijanski obmejni straži, ki je oba turista osumila špijonaže ter ju odvedla v Tolmin. Tam sta morala turista cele tri dni prečepeti v zaporu. Odvzeli so jima tudi prstne odtiske in izvršili pirav obsežne in temeljite poizvedbe. Končno pa so oblastni organi le uvideli, da gre za navadno zgrešitev poti in so oba turista 10. t. m. izpustili iz zapora ter jima dovolili povratek v Jugoslavijo.
Za boljjše cene sliv
Belgrad, 12. septembra. AA. Na seji gospodar-sko-finančnega odbora, ki se je vršila včeraj dopoldne od 10. do 13., so razpravljali o intervenciji države na tržišču suhih sliv, dalje o uredbi za pospeševanje svilarstva in o izvozu, kodelje. Na predlog kmetijskega ministra v soglasju z ministrstvom za trgovino in industrijo je odbor sklenil, da bo država s pomočjo Pooblaščene izvozne družbe intervenirala na trgu s cenami, ki jih bo določila kraljevska vlada, Odbor je sprejel besedilo sklepa ministrskega sveta in besedilo uredbe o tej intervenciji. Predviiene so minimalne cene po 280 din za navadno garnituro in 300 din za veliko garnituro franko vagon pariteta Brčko. Cena velja za zdravo in pravilno posušeno blago, ki jo bo družba plačevala dobaviteljem, pa najsi so to trgovci, zadruge ali pridelovalci. Če bodo cene na tujih tržiščih višje, bodo povišane tudi odkupne cene.
Ker je v zadnjih letih svilarstvo precej nazadovalo, tako da je zdaj v nevarnosti, 'ia propade, je kmetijski minister v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo predpisal uredbo o pospeševanju svilarstva, ki bo določila posebne cene za odkup svilenih zapredkov. Cene, ki bodo za tovarne obvezne, bo določilo vsako leto kmetijsko ministrstvo v sporazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo. Uvedena bo takisto posebna nadzorna uvozna pristojbina za svilo.
Odbor je razpravljal tuli o izvozu naše kodelje v zvezi s sklepom Narodne banke, da je dovoljen samo izvoz za devize, ne pa za plačilo v kliringu. Ker je zaradi tega sedaj položaj tak, da utegnejo cene kodelje močno pasti, kar bi zadelo pridelovalce, in jih odvrnilo od nadaljne setve konoplje, je kmetijski minister v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo -predložil to važno vprašanje gospodarsko-finančnemu odboru ministrov, ki je o njem razpravljal na svojih zadnjih dveh sejah. Po izčrpni proučitvi tega vprašanja, je odbor zavzel stališče kmetijskega ministra, naj se konoplja v interesu našega gospodarstva izvaža prosto v vse dežele, torej tuai s plačilom v kliringu.
Bjelina, 12. septembra, m. Jugoslovanski narodni pokret »Zbor« je imel v Bjelini prvo večje zborovanje. Na njem je govoril vodja vsega pokre-ta Dimitrije Lj-otič. Zborovanje pa se je proti pričakovanju Ljotičevih somišljenikov spremenilo v demonstracije k fašizmu.
vanje se mora razširiti tudi na trgovske pomočnike.
Na zborovanju »Merkurja« ki je sledilo predavanju g. Vizjaka, se je povdarjalo tudi dejstvo, da je društvo »Merkur« prej svetovalo, da se nameščenci zavarujejo pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, da pa sc je v praksi pokazalo, da je to zavarovanje v resnici nemogoče, da pa je potreben za to poseben zakon, po katerem bi bilo tako zavarovanje bolje urejeno. Po zakonu bi se taka razširitev zavarovanja dala izvesti. Društvo »Merkur« izraža svoje težnje v zahtevi, da se v skladu s finančnim zakonom ustanovi v Zagrebu poseben zavod za pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev. S tem zavarovanjem bi se pozneje združilo tudi zavarovanje privatnih nameščencev za primer bolezni in nesreče. Na ta način bi bila privatnim nameščencev izpolnjena davna želja, da dobe svojo posebno organizacijo socialnega zavarovanja privatnih nameščencev izven Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Popoldne pridejo Belokranjci
Ljubljana, 12. sept.
V zvezi z jutrišnjim belokranjskim dnem prispe danes popoldne v Ljubljano skupina 62 Belokranjcev iz Metlike, Črnomlja in Vinice ter Alle-šičev. Belokranjci bodo imeli danes popoldne še poizkusen nastop za jutrišnjo revijo. Narodne noše in predvajanje narodnih običajev zajema tudi pri nas vse večji razmah. Posebno za meščane so narodne noše in narodni običaji vedno nekaj pravlač-nega. V spoznanju naših najpristnejših belokranjskih običajev bo potekel tudi jutrišnji dan. Prepričani smo, da bodo Ljubljančani pravilno cenili prizadevanja Belokranjcev in manifestirali to priznanje tudi s polnoštevilno udeležbo na prireditvi.
Zaposlenost napreduje
Ljubljana, II- septembra.
Izkaz Okrožnega urada za zavarovanje delavcev izkazuje zopet znaten prirastek zavarovancev, kar pomenja, da zaposlitev napreduje. V avgustu je bilo zavarovanih pri OUZD v celoti 91 tisoč 495 delavcev in nameščencev. Od teh je bilo 58.165 moških in 33.330 žensk. To pomeni, da je bilo letos v avgustu zavarovanih 8699 več zavarovancev, kakor lansko leto v istem času.
Napredek pa je zabeležen tudi v delavskih mezdah. Dočim je znašala celokupna dnevna zavarovana mezda v lanskem avgustu skupaj 1 milijon 847.733.60 Din, je znašala ista mezda v letošnjem avgustu 2,085.102 Din. Povprečna dnevna mezda moških je znašala v avgustu 1936 25.49 Din, ter je prirastla od lanskega avgusta za 0.51 Din. Povprečna ženska mezda pa je znašala 18.08 in je narasla od lanskega avgusta za 0.12 Din. Splošna povprečna mezda moških in žensk pa je znašala avgusta 22.79 Din ali za 0.47 Din več kakor lanskega avgusta.
Zanimivo pa je, da kljub napredovanju zaposlenosti in delavskih plač odstotek bolnikov ni padel, marveč celo narasel. I.etni diferencijal je znašal v juniju plus 0.21 odst., v juliju plus 0.43 odst., v avgustu pa plus 0.47 odstotkov.
V splošnem je iz seznama razvidno, da jc zaposlenost napredovala prav znatno, dočim je napredek v delavskih mezdah sicer zabeležen, vendar ne v takem obsegu, kakor ga je bilo pričakovati z ozirom na povoilijnejšo gospodarsko konjunkturo.
Kočevje - centrala
nemškega leitovSščarsiva
Ljubljana, 11. septembra.
Kočevski Nemci se že nekaj let trudijo, da privabijo v Kočevje in okolico čimveč nemških letoviščarjev iz ostalih delov naše države, To nemško tujsko-prometno propagando so letos podvojili. Preko svojih zvez, ki izvirajo še iz bivše njihove organizacije, se jim je letos posrečilo spraviti v svoj kraj rekordno število nemških izletnikov. Kočevarji so organizirali bivanje Nemcev v svojem okraju tako, da so imeli skozi vse poletje vse razpoložljive prostore popolnoma zasedene. Po posameznih vasicah so napravili posebne sobe, ki so jih došli Nemci do zadnje zasedli. Kako sistematično in uspešno je bilo tozadevno propagandno delo, nam dokazuje slučaj neke vasice. T« vasica ima vsega skupaj 13 hišnih številk. Preko dva meseca pa je bilo v teh 13 hišah nič manj kakor 16 sob neprestano zasedenih po Nemcih' iz ostalih delov naše države. Zanimivo je, da so pretežni del letoviščarjev tvorili Nemci iz Vojvodine in Srema. Zanimivi so tudi primeri, da so n. pr. Kočevarji odklonili nekatere letoviščarje, o katerih niso bili dovolj prepričani, da so nemške narodnosti.
Ljubljana, 12. septembra.
PreJ kratkim sklenjena nova kolektivna pogodba med rudarji in TPD je obsegala zgolj rudarje, dočim jc bilo glede delavcev v cementarnah TPD določeno, da se bo za nje sklenila posebna kolektivna pogodba. Včeraj je bila pri TPD v Ljubljani razprava za to pogodbo in so delavstvo zastopali: za Jugoslovansko strokovno zvezo Filip Križnik, Zvezo rudarjev Arh Jurij, za Delavsko zbornico Jurij Stanko, za organizacijo obratnih zaupnikov I ukner Jože. Razprava je trajala ves dan in se je v bistvu dosegel sporazum. TPD je pristala na uvrstitev delavstva v cementarnah v iste kategorije, kakor jih imajo rudarji, zvišala je doklade za en dinar dnevno in pristala na povišanje temeljnih mezd prav tako za en dinar. Tako bo delavec pri
Pred finančno afero?
Ljubljana, 12. septembra.
V	nekem večjem podjetju v bližini Ljubljane so bile v zadnjem času izvršene neko davčne revizije. V zvezi s tem se govori, da so finančni organi prišli na sled nepravilnostim v davčnih in taksnih zadevah, zaradi katerih je bila oškodovana država za večjo vsolo. Proti upravi dotičnega veleposestniškega podjetja je uvedena preiskava, ki je še v teku it. zaradi tega podrobnejših podatkov še ne moremo objavili Kakor pa vse kaže, stoji Mo zopet pred večjo afero, ki utegne dvignili dokaj prahu morda tudi v Ljubljani.
Reorganizacija imovinskih občin
Belgrad, 11. sept. A A. Glede uredbe o reorganizaciji in sanaciji krajiških imovinskih občin je gospodarsko-finančni odbor ministrov sklenil, naj se sestavi medministrska komisija, ki bo predlog te uredbe v najkrajšem času proučila. V komisiji so za notranje ministrstvo inšpektor dr. Vlaškalin, za finančno ministrstvo svetnika ministrstva Josip Laiič in Stevan Kostič ter računski kontrolor Stevan Zu-kič, 7,a pravosodno ministrstvo sodnik dr. Štrukelj, za kmetijsko ministrstvo načelnik Vujnovič in za ministrstvo za gozdove in rudnike inšpektorja inž. Markič in inž. Sekulič. Komisija je začela svoje delo 9. septembra in ga nadaljuje te dni.
Naše letošnje grozdje
Belgrad, 12. septembra. Kmetijsko ministrstvo je uredilo siatističue podatke in oceno letošnje količine in kakovosti grozdja. Pridelek grozdja bo znašal v vnrdarski banovini 208.100 metrskih stotov, v vrbaski 5416, v dravski 414.913, v drinski 88.561, v dunavski 2,757.127, v zetski 156.71*1, v moravski 1,124.348, v primorski 1,123.684, v savski 1,115.522, uprava niestaa Belgrada 45.000. Skupni pridelek cenijo na 0,98lM68 metrskih stotov. Kakovost jc srednje dobra.
Čehi kupujejo pri nas pšenico
Belgrad, 12. septembra, m. Češkoslovaška vlada je sklenila, da bo kupila v Jugoslaviji 10.000 vagonov pšenice. Od teh 10.000 je količina 5000 že zaključena.
Dr. Stojanovič ni zažigal otrok
Belgrad, 12, septembra, m. Državni kemični laboratorij, v katerem so preiskovali pepel iz peči zdravnika dr. Stojanoviča, ki je bil obtožen, da je sežigal otroke, je ugotovil, da ves pepel sestoji samo od sežganega lesa ter da so vse obdolžitve proti dr. Stojanoviču brez podlage.
Vesli Sz B@Scgrada
Uroševac, 12. septembra, m. V bližini Urošev-ca se je včeraj pripetila avtomobilska nesreča. Iz nepojasnjenega vzroka se je avtomobil prevrnil v cestni jarek. Težko je bil ranjen voznik, nekaj potnikov pa je dobilo le lažje poškodbe.
Belgrad, 12. septembra, m. Včeraj so zastopniki vojvodinskih kmetov obiskali nekatere ministre, katerim so razložili svoje želje glede razdol-žitve kmetov. Delegacijo je sprejel tudi minister dr. Miha Krek.
Belgrad, 11. septembra. AA, Dodatek k vozni ceni, ki se bo pobiral v korist Rdečega križa od 20. do 26. t. m., se ne bo plačal za tele vozne listine: za peronske listke, delavske tedenske listke, brezplačne listke, dijaške mesečne listke, mesečne listke za javtie uslužbence, predplačilne listke, kreditirane vojaške belice in vojaške registre.
Belgrad, 11. septembra, AA. Ker je nastalo v praksi različno tolmačenje čl, 17 splošnega pravilnika o znižani vožnji in prevozu, ki velja za rezervne oficirje i nrezervne uradnike, je generalno ravnateljstvo državnih železnic izdalo tole pojasnilo: Po prejšnjem pravilniku so imeli rezervni oficirji trikrat letno znižano vožnjo na ta način, da so plačali vozno ceno 3. razreda za 2. razred in vozno ceno 2. razreda za 1. razred. Razen tega jc vsako potovanje tja in nazaj računalo kot ena vožnja.
Izprememba o novem pravilniku je le v tem, da morejo rezervni oficirji in rezervni vojaki uradniki potovali v poljubnem razredu in vlaku z ugodnostjo 50 odstotkov popusta od redne vozne cene. Število potovanj je dejansko ostalo isto, le da se vsaka vožnja računa kot eno potovanje. Ker je v legitimacijah za rezervne oficirje, ki so bile izdane po starem pravilniku, predvidenih samo šest razpredelnic za pet potovanj in sicer tri za odhod in dve za povratek, se za to leto rezervnim oficirjem ne bodo izdale nove legitimacije, marveč bodo veljale dosedanje, v kolikor niso izkoriščene, in sicer s tem, da bodo rezervni oficirji in rezervni uradniki na podlagi teh legitimacij dobili tudi 50 odstotni popust od redne vozne cene.
20,000.000 za srbske zadruge
Belgrad. 12. • septembra. Včeraj od 10.30 do 13 se je vršila pod predsedstvom finančnega ministra Letice seja finančno-gospodarskega odbora ministrov. Seji so prisostvovali ministri Letica, Svet. Stankovič, Vrbanič, Dj. Jankovič, Voja Djordjevič in Miha Krek. Na seji so sprejeli te-le sklepe:
1. da bo izvoz konoplje prost, odnosno da se ukine dosedanja omejitev glede dirigiranja izvoza v neklirinške države;
2. fja država preko Prizada« intervenira na tržišču suhih sliv, da se pridelovalcem zagotove kar najboljše cene;
3. sprejet je načrt uredbe o pospeševanju svilarstva, ki proizvajalcem zagotavlja ugodnejše odkupne cene za svilne zapredke;
4. podeli se državno poroštvo za kredit pri 1’riveligirani agrarni banki do 20.(100.00(1 din za glavno zvezo Srbskih poljedelskih zadrug.
cementarni imel na dan 2 din poviška. Prav kakor rudarji dobijo tudi ti delavci po isti lestvici de-putatni premog. TPD se je tudi v načelu izjavila pripravljeno plačevati za najtežja dela, zlasti v vročini, nekoliko višje mezde. Nova pogodba prinaša delavstvu povprečno 8 odstotkov višje mezde. Stopa pa v veljavo že takoj in z močjo od 1. septembra. Delavski zastopniki, ki so bili pri pogajanjih, pogodbe še niso podpisali, ker jo morajo preje objaviti delavstvu in od njega dobiti pristanek. Zato je za ponedeljek popoldne v Delavskem domu .v Trbovljah sklicano zborovanje delavcev v cementarnah. Če bo delavstvo odobrilo predlog pogodbe, bodo že v torek končnoveljavno tudi delavski zastopniik podpisali pogodbo pri centrali TPD.
Slovenski tabor ' v Novem mesSsa
Še en dan nas loči od velikega ljudskega tabora v Novem mestu. Jutri ob 9 se bodo zgrnile množice dolenjskega ljudstva na lepi in ogromni novomeški glavni trg kralja Petra, kjer bodo manifestirale za narodne svetinje in svojega voditelja, za močno in na zdravih temeljih grajeno Jugoslavijo in za družabni red, kjer naj bo me»to za vsakega poštenega in pridnega državljana. Še en dan in zaigrale bodo godbe, naši fantje na' konjih in kolesih, katerim se bodo pridružili možje in žene v lepih narodnih nošah in s popevko na ustnicah se bodo z dveh krajev zgrinjali pred tribuno, da slišijo besedo voditeljev, da vidijo one, ki niso zapustili naroda v njegovih najtežjih trenutkih in so trpeli zanj; zbrali se bodo, da jim dajo pobude in dobro besedo za težko sedanjost. In zamajale se bodo vrste in izpovedale besedo, v^o lepo in mo-gočno, polno optimizma za svetlo bodočnost.
Voditelji bodo prišli — in narod se bo zgrnil okoli njih, da bo kot en mož izpovedal svojo voljo, ki mnogim ne gre v račun: voljo, da živi, voljo, da dela, voljo, da ustvarja svojo bodočnost.
Zato bo dan 13. sept. svetel dan dolenjskega ljudstva. Zato pridite tudi oni, ki ljubite našo Dolenjsko, ta dan vsi v Novo mesto — na veliki praznik slovenske misli, da se navdušite, da se veselite skupno z dobrim dolenjskim ljudstvom lepega dolenjskega praznika.
Spored bo naslednji:
Ob 5 budnica.
Ob 6.18 prihod belokranjca, ki odhaja iz Metlike ob 4.55 in iz Črnomlja ob 5.20, ob 7.52 prihod ljubljančana, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.25, Grosupljega ob 6.06, iz Trebnjega ob 7.19.
Od 8 do pol 9 urejevanje sprevodov pri Košakovi gostilni za levi breg Krke in na Grmu za desni breg.
Točno ob pol 9 se pričneta sprevoda s ko-njeniki, kolesarji, narodnimi nošami ter ostalimi udeleženci na glavni trg.
Ob 9 se prične zborovanje na glavnem trgu. vjovorih bodo zastopniki in voditelji ljudstva ter gg-^ ministri: Krek, Kožulj, Kulovec itd. Pride najbrž tudi dr. Korošec. Govori se bodo prenašali z ojačevalci.
Zborovanje bo končano najbrž ob 12, 'da bo onim, ki pridejo z vlaki, mogoč povratek^-jvroti Ljubliani ob 12.37, proti Metliki ob 13.20
Udeležencem ljudskega tabora! Udeleženci ljudskega tabora se bodo lahko udeležili službe božje ob 7 in ob pol 8, v frančiškanski cerkvi pa j 7 -n °k — ^er se *e posedaj priglasilo veliko udeležencev s prošnjo, da bi jim poslali taborni znak in jim tega ne moremo poslati radi prekratko odmerjenega časa, obveščamo vse, da bodo ti znaki naprodaj v nedeljo od 7 do 8 zjutraj v veži Prosvetnega doma v Novem mestu. Svetujemo vsem, da si v tem času kupijo znak. Najbolje je, če pošljejo tjakaj svojega vodjo, da kupi znake za vse svoje udeležence.
Drva v Anglijo
P,° *ankC|ijah z Italijo so ostale zaposlene le tiste ladje naših paroplovnih družb, ki so obratovale s Ornim morjem in Ameriko. Na vseh progah po Sredozemskem morju pa je bilo opažati zastoj. Zadnje mesece pa se opaža, da postaja Anglija nov trg za naša drva. V kratkem bo odplulo iz Splita v Anglijo pet velikih tovornih ladij polnih drv. Nova naročila pa prihajajo iz Nemčije in Nizozemci e. Naši mornarji upajo, da bodo spravili v promet tudi še druge ladje, čim bo urejen plačilni promet z Italijo.
Vesti od 12. septembra
. Vprašanje nemških kolonij jp vrnitve teh kolonij Je po sodbi angleškega časopisja trenutno edino veliko svetovno politično vprašanje Da je to res, kažejo nad vse drzni govori funkcijonariev nemško-narodne socialistične stranke na niirnber-škem kongresu.
Zaradi simpatij s špansko vlado so v srerlnii Italiji aretirali več fašistovskili funkcijonariev ki so s svojimi besedanu izražali simpatije levičarskemu gibanju v Španiji.
Pomorski sestanek med Anglijo in skandinavskim, državami Norveško, švedsko in Dansko, se prične v ponedeljek v Londonu.
Odstopili so novi španski' diplomatje in sicer poslanik v Bernu poslanik v Sofiji, p6dkonzul v Los Angelosu in konzul v Atenah.
i	u tdV^d	!n	španski kralj sta se najbrž
na lovV ,S °k°l*ci, kamor je šel Edvard VIII.
i>oročiMh\PVCSl?Ve Rydz Smi8yi' 50 Poredili po LTvV*	jave.	naravnost triumfalen sprejem
vsej poti od meje do prestolnice.
Poljski in češki bojevniki bodo, kakor so se oogovorili na kongresu Fidaca v Varšavi začeli delan za zbližanje med obema sprtima slovanskima
narodoma.
Ll°yd George namerava oditi v Francijo in 6e
tamkaj sestati s predsednikom vlade Blumom.
Vesti o atentatu na kralja Zogtia Presbureati odločno demantira. Te vesti so prav tako ten denciozne, kakor so bile nedavne vesti o nekih uporih v Albaniji.
Štiri japonske vojne ladje so dobile ukaz, da odplovejo v južne kitajske vode.
Kralj Edvard VIII., ki se zdaj mudi na Dunaju je danes sprejel v avdijenci zveznega kanclerja dr. Schuschnigga.
Delavci ene največjih avtomobilskih tovarn v
pariški okolici so sklenili stopiti v stavko Kaže da bi se ta stavka utegnila razširiti še na nekatere druge tovarne v pariški okolici.
Naročate „S!ov. dom"
Ljubljana dsnes
ICOiScSa?
Danes, sobota, 12. septembra: Ime Marijino Jutri, nedelja, 13. septembra: Notburga.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa casia 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Autoizlcti: 17.—24. septembra v Rim, 20. septembra na Koroško. — Prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45.
Redno vpisovanje v enoletno trgovsko šolo, :'nani »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, je še ta in prihodnji teden dopoldne in popoldne. Poučujejo le kvalificirane moči, profesorji, tudi.drž. trgovske akademije. Informacije daje in na željo tudi brezplačne prospekte pošilja ravnateljstvo. — Pouk se prične 1. oktobra.
*
Na Dobrovo pojdemo jutri, kjer imajo zaključek šmarnih maš. Ob 9. bo imel pridigo in nato slovesno sv. mašo škof dr. Rožman. Poipoldne ob 4. bo imel sklepni govor p- Odilo, nato se bo pa razvila slovesno procesija s Sv. Rešivjim Telesom, ki jo bo vodil škof dr. Rožman. Med procesijo bomo peli litanije Matere božje, naprej jih bo pela duhovščina in z-njo vsi moški! — Iz Ljubljane vozi avtobus. Jutri se nam za letos nudi zadnja prilika, da poromamo na Dobrovo na božjo pot.
SK Vrhnika, kol. sekcija obvešča tem potom podzvezo in vse klube, da so medklubske kolesarske dirke, ki bi se morale vršiti v nedeljo, 13. t. m. iz tehničnih zaprek preložene nepreklicno na 20. t. m., kar na.j klubi in prijatelji kolesarskega športa blagovolijo vzeti na znanje.
Zeleni Jurij bo korakal jutri, v nedeljo ob pol 12- po ljubljanskih cestah in z mjim vse njegovo spremstvo, ki pride te dni nalašč na prireditev Belokranjskega dne v Ljubljano iz naše Bele Krajine. Sprevod z Zelenim Jurijem na čelu bo šel v nedeljo 13. t. m. točno ob pol 12. uri iz velesejma po Bleiweisovi, Aleksandrovi cesti, skozi šelenburgo-vo ulico, Zvezdo, Wolfovo ulico na Marijin trg in nato na Miklošičevo in Tavčarjevo cesto. Pri Evropi bo razhod. Popoldne pa nastopijo Belokranjci na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju ob 15. uri. Predprodaja vstopnic je^ danes, v soboto v knjigarni Glasbene Matice, jutri v nedeljo pa - od 14. ure dalje na obeh blagajnah pri vhodu na letno letovadišče.
Ravnateljstvo drž. konservatorija opozarja vse vpisane gojence, da je v ponedeljek, dne 14. t. m. od 15. do 17. ure razdelitev umika za eolo-petje, klavir, violino, violončelo, kontrabas, orgle, kompozicijo in operno šolo, od 18. do 19. ure za vse ostale predmete. Vsi gojenci naj se javijo v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice. Vpi® je mogoč še tekom dneva, v soboto in ponedeljek.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Opera.
Začetek ob 20. uri.
Sobota, 12. septembra: Lucia di Lamertnoor«. Go-^ stavanje tenorista gosp. Josipa Rijavca. Izven. Nedelja, 13. septembra: Pod to goro zeleno...
Opereta. Izven.
Ponedeljek, 14. septembra. Zaprto.
Opera.
G. Josip Rijavec, slovenski tenorist, ki je imel v tujini velike umetniške uspehe (gostoval je po vsej Evropi in Ameriki), bo pel v soboto, dne 12.
t m. Edgarja v Donizettijevi operi »Lucia di La-mermoor«. Naslovno partijo poje gdč. Zupevčeva, v važnih partijah sodelujejo ga. Španova, g. Janko, g. Franci in g. Betetto. Predstava je izven abonmaja.
Prihodnji teden, v četrtek, dne 17. t. m. se bo vršila premiera Griinove operete (Spielope-rette) »Dvojno knjigovodstvo« v režiji prof. Šesta. Dobra znanka našega občinstva, bivša članica zagrebške operete in ljubljenka zagrebškega občinstva ga. Marica Brumen-Lubejeva, ki si je s svojimi gostovanji pri nas pridobila simpatije naše publike, bo pela in igrala glavno partijo v opereti. Poleg nje bodo sodelovali: gdčne: Smerkolova, Japljeva, Brcarjeva in Gabrijelčičeva ter gg.: Gorski, Peček, Janko, Zupan in J. Rus.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Sobota, 12. septembra: 12.00 Hrvffa za dru«o
ploščo vrtijo, v. njih pa napevi veseli donijo 12.45 Vre* mo poročila 13.00 Ca«, apored, obvestila 13.15 Dinga za drago ho plošče vrtijo, z njih pa napevi veseli donijo 14.00 Vreme 18.00 Za delopust! Igra llaiiijski orkester 18.40 Pogovori 6 poslu&aloi 19.00 Oas, vreme, porodila, spored, obvestila 19.30 Nac. ura: Jovkid, Proika itn MLlatau Boj 16 (Suifia Koonlič ia Belgrada) 19.50 Ameriški jazz-orkestri (plošče) 20.10 O zunanji politiki (g-urednik dr. Alojzij Kuhar) 20.30 Če Studemt na talx>r gre. Poster večer. Rokopi« in vodstvo: Ivam Rob. Sodelujejo č.lami radijske igralske družine, Akademski peviski k vin tet, Radijski orkester i.n plošče 22.00 Ca«, vreme, poročili a, spored 22.20 Prenos Lahke giusbe z velesejma.
Drugi programi
v	,2- septemrbai Belgrad I: 20.1)0 Srbski ve-
cor -w.no Radijski orkester S).(K) Plesne plošče — Hel-ftfaa II; 20.00 Mala zveza 'dr. Ri»tJ6) — Zagreb: aO.OC boipian 20.40[Badijski orkester 21.30 Lahka gJasbu 'Sl. 1E L!« n	• ~ r,unaj 20.00 Pester večer 21.40 Film
,7. i l n." orkester 23.15 Lahka glasba - Bn-lim-pcšla: 20.00 Ireno« z Dunaja 22.05 Ciganska glasba 23.1 IS .Tara - Irst.Milan: 17.15 Trio 20.45 Looneavallova o|.o ra cBau»/.w>« 22.45 t lesna glasba — Itim-Bari: 20.4(1 Nh-<*mIeiiilj ova igra «1!azlmrljivo pismo« 23.20 Vesela glasim 22.1., Plesna glasba _ Pr„nn; b„.k<>VB „,m. fomčna pesnutev «Do*orevanje, 21.10 Slovo cxl poletja 22.15 PloSce
V borbi za točke
Ljubljana in Jugoslavija se srečata julri ob 16.30 na igrišču Primorja. Moštvo Jugoslavije je že sinoči prispelo iz Belgrada. Vodja sekcije je. dal »Politiki« obširno izjavo, po kateri sta rdečim zagotovljeni v nedeljo dve točki. Mišljenja smo, da bo pri tej zadevi imelo glavno besedo naše moštvo, ki se že v začetku prvenstvenega tekmovanja ne misli kar tako vdali, hdinole eno drži, da bomo jutri priče velike borbe, v kateri bosta dali obe moštvi vse iz sebe. To veliko tekmo bo sodil odlični zagrebški sodnik g. !’odubsky.
Predtekmo odigra rezerva Ljubljane in Dask iz Trbovelj.
furnir za mizarje
Oddam večjo partijo (tudi v malih količinah) orehovega furnirja in slepega jevševega furnirja. — Blago se lahko ogleda vsak čas pri Ivan Šiška, Ljubljana, Metelkova ulica št. 4. Telefon 2244.
Celjski mestni svet
Celje, 11. septembra.
Danes zvečer je bila v mestni posvetovalnici seja mestnega sveta celjskega. Razpravljale so se važne tekoče občinske zadeve. Župan je poročal
o	svojih intervencijah v Belgradu glede justične palače in prodaje vojaških objektov. V obeh primerih je bila intervencija uspešna. Minister za vojsko je že odredil, da sc izplača mestni občini v nakupni pogodbi sklenjena vsota za vojašnico Kralja Aleksandra in vojaška skladišča — Župan je prebral tudi pogodbo, sklenjeno med mestno občino in kongregacijo šolskih sester, ki je prevzela upravo posestva in mestnega zavetišča v Medlogu.
V	imenu gradbenega odbora je obširno poročal o akciji za gradnjo justične palače dr. Voršič, predsednik gradbenega odbora. Komisija se jo soglasno izrekla za Glazijo. Občina bo dobila v zameno staro okrožno sodišče, ki ga jo posebna komisija precenila v vrednosti 1,(100.185 Din. Pred novo justično palačo Iki na Glaziji urejen park, svet pa bo treba primerno nasuti. — Izvršena je bila nadalje parcelacija dela mestnega posestva pri mestnem zavetišču v Medlogu. Cena za kvadratni meter se bo sukala od 10 do 30 Din.
Pri poročilu gospodarskega odseka je prišel v razpravo predlog Zdravstvenega doma v Celju, ki predlaga, naj se Likovičevo posestvo preuredi za počitniški dom za otroke. S tem predlogom soglaša tudi gospodarski odsek in bo skupaj s pravnim odsekom napravil potrebno pogodbo. — Vin-cencijevi konferenci je bilo prodanih 10.000 in2 po 10 Din za kvadr. meter.
Zelo važno je bilo poročilo referenta za prosveto kateheta Lukmana. Kakor znano, je prevzela mestna občina v svojo upravo mestno gledališče, ki ga je imelo od prevrata v najem Dramatično društvo. Prosvetni odbor, kakor tudi mestni svet sta se sedaj postavila na edino pravilno stališče,. da je mestno gledališče last vseh in zato poslopja ne bo dajal v najem kaki organizaciji, temveč ga bo upravlja! prosvetni odbor sam, ki ga Ik> po posebnem pravilniku dajal na razpolago
prosilcem. Poslopje si je ogledal poseben strokovnjak iz Ljubljane in ugotovil, da je potrebno temeljitega popravila. Za sedaj se bo napeljala samo električna razsvetljava, da bo mogoče gledališče uporabljati. Prosvetni odbor ho tudi poskrbel, da bodo že v tekoči sezoni redna gostovanja Narodnega gledališča iz Ljubljane oziroma iz Maribora.
V imenu socialnega odseka je podal obširno poročilo profesor Bitenc. Poročal ie o pregledu nehigijenskih stanovanj v bivši okoliški občini, o sodelovanju med mestnim ubožnim svetom in karitativnimi organizacijami itd. Podal je zelo obširno poročilo o zadnji pomožni akciji mestne občine v pretekli zimi in o izvršenih javnih delih ter o načinu, kako pomožna akcija z javnimi deli podpira brezposelne in pobija brezposelnost. —
V	okviru pomožne akciie jo bilo izplačanih za razna javna dela 333.145.55 Din in so bila izvršena predvsem razna važna cestna dela Največ je bilo zaposlenih 223 brezposelnih. Veliko so k pomožni akciji prispevali industrija, trgovina, posamezni stanovi, kr. banska uprava in mestna občina sama.
Važne zadeve so se obravnavale pri slučajnostih. Tako je profesor Bitenc načel jako pereče vprašanje o pomanjkanju prostorov na celjski gimnaziji, na katero se je letos vpisalo 10*27 dijakov. Vseh razredov je 24, popoldanski pouk bo imelo 6 razredov, 1 razred je leteč, to se pravi, da se bo moral seliti iz razreda v razred. Zato vidi referent pomoč temu zlu v novih srednjih šolah. Ker imamo na ozemlju bivše mariborske oblasti samo eno humanistično gimnazijo, naj bi se skušala doseči ustanovitev humanistične gimnazije v Celju, če pa to ni mogoče, pa vsaj nižie ženske realne gimnazije. Ta predlog profesorja Bitenca je posebno podprl učitelj Roš, ki je predlagal, naj bi se toliko časa, dokler ne dobimo novega gimnazijskega poslopja, najeli potrebni prostori.
V tajni seji je bil Ivan Strašek, upravnik banovinskega posestva v Pekrah pri Mariboru, nastavljen za mestnega ekonoma in kmetijskega referenta. Nekaterim uradnikom io uradnicam so bili pa zvišani dohodki.
Nov učni zavod se otvarja
v Mariboru
Maribor, 11. septembra.
Včeraj so se vršili v železniških delavnicah v Mariboru sprejemni izpiti za novo strokovno obrtno šolo, ki se letos v delavnicah otvarja. K izpitom je bilo pozvanih 165 kandidatov, od teh pa je bilo sprejetih 40 takih, ki so pokazali pri izpitu najboljše uspehe. Interes za sprejem v novo šolo je bil naravnost ogromen. Ravnateljstvo delavnic je dobilo nad 300 prošenj iz vseh delov Slovenije. Med prosilci so bili taki, ki so napravili tudi že po štiri razrede srednje šole, dasi sta se zahtevala za sprejem samo dva razreda. Izbira je bila res težka, poleg tega pa so jo otežavale še razne intervencije od najrazličnejših strani. No, vodstvo se na intervencije ni oziralo, merodajen je bil samo šolski uspeh in pa nadarjenost kandidata. Šola bi se morala otvoriti 15. t. m., vendar pa se bo otvoritev najbrž še nekoliko zavlekla, ker je zahtevalo ministrstvo predložitev prošenj, rezultate iz-
pita in imena sprejetih. U£ni nažrt za šolo obsega poleg praktičnega dela v raznih delavniških strokah, kakor ključavničarstvu, strugarstvu itd. — za kar se je kandidat pač odločii — tudi številne druge predmete. Za prvi razred, ki ee letos otvarja, so predvideni še: slovenščina, srbohrvaščina, zemljepis, zgodovina, računstvo, geometrija, fizika, tehnologija materijala in tehnologija orodja. Poučevali bodo delavniški inženjerji in uradniki. Učni prostori bodo zaenkrat v delavnici, ko pa naraste šola na več razredov ter bo imela okrog 150 gojencev, bo treba misliti na druge primerne lokale. Najbolje bi bilo, če bi oskrbela primerne učilnice železniška uprava, kakor je to napravila v slični šoli v delavnici v Nišu, kjer imajo gojenci tudi svojo mehanične delavnice in najmoderneje opremljene učilnice. Šola bo imela stopnjo nižje srednje šole ter bodo imeli absolventi možnost, da se posvetijo raznim tehničnim poklicem v železniški službi, za katere se zahteva mala matura.
Dom mariborske Jadranske straie -
internat pomorske akademije
Maribor, 11. septembra.
Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru je lansko leto kupil v Bakru krasno vilo ter jo z velikimi investicijami preuredil v dom Jadranske straže. Ta dom je poslal v poletnih mesecih priljubljeno zavetišče izletnikov iz Maribora in ostalih krajev Štajerske. Obiskujejo ga tudi številne šolske ekskurzije, obenem pa so v njem v poletju nastanjene otroške počitniške kolonijo Rdečega križa in maril>orske mestne občine. V poletnih mesecih je dom zaseden vedno do zadnjega kotička, v ostalih letnih časih pa je bil dosedaj žal prazen. Tako je bilo loj>o in moderno opremljeno in urejeno poslopje v večini leta neizrabljeno. Jadranska straža si je zelo prizadevala, da bi na nek način svoj dom izrabila skozi vse leto. Že lani je započela akcijo, du bi sc v domu osnoval
Cvetje v jeseni
Sv. Ana v Slov. goricah, 11. septembra.
Včeraj smo že črtali v časopisju, da se je tu-patarn narava malo poigrala in da je na drevju rodila cvetje ob nenavadnem času. Taka igra narave sicer ni tako redka stvar. Zelo malokrat pa se zgodi, da bi vzcvetelo cvetje ne samo na kakem posameznem drevesu, pač pa kar na splošno, pa ne samo na drevesih ene same vrste, pač pa kair vsevprek pri vsem sadnem drevju. Tako so ljudje s Slovenskih goric ne malo začudeno opazili letos ta nenavadni pojav, ko se je naenkrat pojavilo cvetje sedaj, ko je prav za prav že jesen, na slivah in jablanah. V naših krajih je še posebno redek dogodek, da bi poleg dozorevajočih jabolk ali sliv vzbrstelo na jesen bujno cvetje, kaikor da se je pričela pomlad.
Živahno politično življenje v Slov. Krajini
Lendava, 11. septembra-
Krajevna organizacija JRZ pri Gradi (Lendava), priredi dne 27. septembra t. 1. velik ljudski shod dr. Korošca. Kraj Grad je najlepša vas v severnem delu Slov. Krajine — na Goričkem. Shod se bo vršil ob 11. uri po sv. maši blizu cerkve. Kot slavnostni govorniki na shodu nastopijo poleg drugih: minister v p. prof. Ivan Vesenjak in glavni tajnik dr. Korošca Marko Kranjc, oba iz Maribora. Glavni namen tega shoda je, da spoznajo slovenski možje naše lepe Goričke sedanji politični položaj ter se dobro pripravijo na bližajoče se občinske volitve, katere morajo priti v roke poštenim krščansko-slo venskim možem.
Slovo sodnika g. Detele od Sobote
Sobota, 11. septembra.
Pred kratkim se je poslovil od Sobočanov g. sodnik Franc Detela ter odšel na svoje novo me-sto v Logatec, kjer bo predstojnik sodišča. Gospod sodnik Detela je bil za časa krivičnega JNS režima premeščen iz Brežic v Soboto za sodnika
internat gojencev pomorske trgovske akademije, ki se nahaja v Bakru. Načrt je naletel na pristojnih mestih na popolno razumevanje, upirali pa so se mu prebivalci Bakra, ki so navajali v svojih protestih kol glavni vzrok gospodarsko škodo, ker bi številne družine izgubile svoje stanovalce — dijake. Seveda taki razlogi ne morejo biti dovolj teiitni in tako je Jadranski straži vendar uspelo, da se je pretvoril dom v internat gojencev pomorske akademije, v poletnih mesecih, ko akademija nima šole, pa bo služil dosedanjemu svojemu namenu — zavetišču obiskovalcev našega morja. —
V	internat, ki se sedaj otvarja, je bilo sprejetih 37 gojencev. Zanimivo je, da je otvoritev internata zelo vplivala na obisk akademije ter se je
1	vanjo letos vpisalo mnogo več gojencev, kakor v * prejšnjih letih, ko internata še ni bilo.
na snesko sodišče. V Slovenski Krajini je bil tri
leta, zaradi svoje pravičnosti in ljubezni do našega ljudstva, ga je ljudstvo zelo spoštovalo in vzljubilo. Pa ne samo med preprostim kmetskim ljudstvom, temveč tudi med uradništvom v Soboti je bil zelo priljubljen, kar je najlepše doikazala njegova odihodnica, kjer se je zbralo za slovo nad 70 oseb.
★
Nekaj za naše prirodoslovce. Skoraj po vseh večjih potokih Slov. Krajine se je pojavila zadnje čase zelo nevarna žival, podobna podgani, tako zvana piž.movka, katere domovina je Amerika. Njena koža je zelo draga. Oblasti so odredile, n a. j jo ljudstvo iztrebi. Že na več krajih Slov. Krajine so jo ustrelili, tako tudi pred paT dnevi v Gentrovcih pri Sludavi. Bila je srednje velika, in sicer okoli 30 cm dolga, njen rep pa je bil dolg do 20 cm. Imela je lepo rumeno draiko.
Urednik »Novin« na dopustu. Urednik »No-vin«, g. Jožef Klekl, je odšel na štiritedenski dopust.
Pred ^Slovencem" v Ptuju
Ptuj, 11. septembra.
Danes sem stal pred »Slovencem«, ki je nalepljen v Ptuju na vogalu Panonske in Trstenjakove ulice, in čakal na »Slovenski dom«, ki je tudi tam nalepljen.
Pred »Slovencem« je stala manjša gruča ljudi, med njimi tudi gospod V. Istočasno je pa prišla tja skupina dijakov, ki so šli iz šole. Eden od njih je medtem, ko so začeli brati časopis, prebral na glas »Stalin bolan na smrtc in dodal še proti svojim tovarišem: »Eh, zdi se mi, da bo Stalin kaj kmalu šelk V lem hipu je priletela močna klofuta s pestjo temu dijaku od zadaj po glavi in gospod V., ki ga je udaril, je zakričal: »Tu imaš Stalina!« in skočil na svoje kolo ter je udrl po Trstenjakovi ulici.
Kakšen namen je imel gospod V s tem, ne Immo ugotavljali, rečemo le, da bi bilo primerno, da kdo, ki je zato poklican, ugotovi, zakaj se je zgodilo to in zakaj se godi marsikaj prav na tem mestu — pred nalepljenima časopisoma »Slovencem«: in »Slovenskim- domom«!
Maribor
Romarji k Sv. Trojici, Izletniki, ki so sc prijavili za avtobusni izlet k Sv. Trojici v Slovenskih goricah, se odpeljejo jutri v nedeljo ob 8 izpred frančiškanske bazilike. Povratek iz Sv. Trojice popoldne ob 5.
Izlet kluba JRZ v Mariboru v Prlekijo se vrši jutri v vsakem vremenu. Izletniki se odpeljejo s tremi avtobusi zjutraj ob 7 izpred kolodvora.
Na gospodinjski šoli šolskih sester v Mariboru se vrši vpisovanje v kuharski tečaj jutri v nedeljo ob 0 dopoldne. V gospodinjsko enoletno šolo in v tečaj za šivanje se vrši vpisovanje dne 16. t. m. od 8 do 12 dopoldne.
Realna gimnazija v Mariboru je dosegla letos rekordno število oddelkov. Ima jih točno 31. Popoldanski pouk ima 12 razredov, mnogi oddelki pa so nameščeni izven zavoda in sicer v Vesni ter v poslopju bivšega ženskega učiteljica. Zavodu primanjkuje tudi 6 učni moči.
Na mariborskih osnovnih šolali je letos vpisanih 2145 otrok, od tega 1060 učenev in 1085 učenk.
Hitlerjevci zopet beže. V Maribor so pripeljali z meje 23 letnega avstrijskega begunca, graverja Hansa Bauerja iz St Poltna v Avstriji. Dejal je, da so ga nameravali aretirati zaradi hitlerjevske propagande, pa je pravočasno pobegnil. Policija ga ima zaenkrat pod nadzorstvom, ker ni izključeno, da je mož pobegnil zaradi kake druge pregrehe.
Jesenski avtobusni izleti mariborskega »Put-nika*. Dne 13. septembra: Logarska dolina 120 Din.
— Dne 15. do 17. septembra: Graz (velesejem) 100 Din. —- Dne 17. do 18. septembra: Maria Zeli 200 Din. — Dne 20. septembra: Rogaška Slatina 45 Din. — Dne 10. do 20. septembra: Graz (velesejem) dvodnevni izlet 110 Din. — Dne 24. do 27. septembra: Grossglockner in Salzburg 380 Din.
— Dne 20. do 30. septembra: Maria Zeli 200 Din.
— Dne 2. do 7. oktobra: Miinchen (čez Grossglockner, Innsbruck, Chiemsee itd.) 690 Din.
Iz Slovenskih goric
Sv. Ana v Slov. goricah, 11. septembra.
Stanje Goloba Janeza je zelo nevarno. »Slovenski dom« z dne 29. julija 1936 je poročal o pretepu, ki se je odigral na Ščavnici pri kmetu Rokavcu Janezu 25. julija, kjer je fant Drajzibner iz Lešan zabodel pod vrat Goloba Janeza iz Sv. Ane v Slovenskih goricah, ki se je zdravil v Radgonski bolnišnici. Ker mu v bolnišnico niso mogli več pomagati, da bi ozdravel, so ga poslali domov, kjer že nad en mesec trpi in ni več nobenega upa nja, da bo revež ozdrave.
USODEN PADEC S KOLESA.
Pred kratkim je padel s kolesa trgovec Franc Repolusk iz Bočkave, ki se je vozil od Sv. Lenarta domov. Pri padcu 6i je zlomil več reber in dobil hujše notranje poškodbe. Repolusk je v zdravniški oskrbi.
Požar pod Kamniškimi planinami
V četrtek zvečer okrog 8. je nenadoma vzbudil pozornost velik ognjen svit pod planinami. — Sklepali 6mo. da je prav gotovo izbruhnil požar pri kakšnem bajtarju v okolici Sv. Primoža. Danes pa smo zvedeli, da je pogorela hiša in shramba Starovasnikova na Praprotnem, Sv. Primož št. 7. Škoda je precejšnja, dočim je bil zavarovan le za nekaj tisočakov na premičninah.
Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika in strehe, ki je vrhu tega še krita s slamo. Vsi sosedje so se trudili, da bi po možnosti ogenj udu-šili, kar se jim na žalost ni posrečilo.
Tenis v Zagrebu
Včerajšnje dopoldansko tekmovanje je bilo določeno za' tekmovanje v dvoje in se je končalo v splošni premoči naših. Mladi par Florian—Mitič je v dveh krasnih setih premagal močan francoski par La Roche—Laseur. Seta sta se končala z rezultatom 6:2, 6:2. Mešani par Gostiša—Punčec, ki sta igrala s (»arom Wiirth—Coska, pa je naletel v prvem setu na lahen odpor, a ko je zmagal v prvem setu, si je tudi drugega priboril in gladko premagal par z rezultatom 7:5, 6:1. Nemški par Rost—Denker je vodil ostro borbo proti avstrijskemu paru Wolf—Metaxa in ga premagal s 6:3, 4:6, 8:6.
Igra med Francozom Martinom Legeayaom in Švicarjem Ellmaraom ee je končala v prid Francoza z rezultatom 6:3, 6:2.
Punčec—Pallada sta morala s parom Kuku-jjeviČ—Mayer igrati tri sete in zmagala z rezultatom 6:4, 4:6, 6:4.
V Zagrebu vlada za popoldansko tekmovanje velikansko zanimanje, kajti določilo se bo, katero mesto bo v tem turnirju dosegla naša država.
Od osmih tekmovalcev, ki se bodo danes ho-rili za polfinale, so Jugoslovani Punčec, Pallada, Mitič in Radovanovič.U|)amo, da bodo naši 'tekmovalci v tekmovanje položili vse svoje moči in pridobili sebi kar največ točk.
Tour de Romanie
Deveta etapa je bila izmed vseh najkrajša in je merila le 110 kilometrom. Vodila je od Turn Severina do Crajove. Jugoslovani so privozili drugi in tretji na cilj, čeprav se je splošno pričakovalo, da bo v lej etapi zmagal naš favorit Prosinek. Prvi je prišel na cilij Francoz Gallien, ki ima dosedaj v splošnem plasmanu najboljši čas. Ni nobenega dvoma več, da bo Gallien letošnji zmagovalec »Tour de Romanie«, zlasti ker je njegov najnevarnejši konkurent Grgec zaostal pri deveti etapi zaradi de.fekta za cele tri minute, ki jih najbrž ne bo mogel nadomestiti. Na cilj so dospeli:	1. Gallien
(Francija), 2. Prosinek (Jugoslavija), 3. Grgec (Jugoslavija), 4. Tudose (Romunija).
Deseta etapa Crajova—Sibinia je bila težka preizkušnja za dirkače. Proga je bila precej dolga
— merila je 216 km — in težavna, saj so morali .tekmovalci premagati v tej etapi 2000 m vzpona. Ostalo je samo še 20 vozačev, vsi drugi so že izpadli, torej več kot polovica udeležencev na startu. Zmagovalec desete etape je Romun Tudose, drugi Nemec Kutschbach, tretji Romun Hančuk, četrti Gallien, peti Romun Dinu, šesti šele Grgec in sedmi Prosinek.
Po dvanajsti epati, katere cilj je Bukarešta, se krožna dirka okoli Romunije zaključi. Po dosedanjih uspehih se lahko sodi, da bo Jugoslavija zavzela drugo mesto v plasmanu držav tekmovalk.
Kamnik
Popravek. Javnosti v vednost, da poljski tat,
o	katerem smo pisali v našem listu, ni bil K. R„ uslužbenec tov. »Titan«. Tudi dotični posestnik iz Podgorja, ki je tatu videl, zaradi prevelike razdalje ni mogel spoznati tatu!
Po berlinski olimpijadi
Še dolgo ne bodo utihnili glasovi o berlinski olimpijadi po svetovnem časopisju. — Povsod se obujajo spomini in z občudovanjem pišejo o grom-ni udeležbi, o vzorni organiziranosti in tu in tam se ne redko tudi sliši in bere pohvalna beseda o nemškem nacionalizmu. — Seveda pa skrbi tudi nemško časopisje, da se ne pozabi tako kmalu uspeh, ki ga je dosegel nemški narod pod novim vodstvom nacionalno-socialističnega režima. Temu pomagajo tudi nemška strokovna glasila.
Športni zakoni
Šef higijenskega oddelka notranjega ministrstva, ministrski svetnik dr. Giitt je objavil v reviji »Deutsche medizinische Wochenschrift« pomenben članek, kjer govori o medsebojnih odnosih športa, rase in zakona. Zanimivi so zaključki članka. V Nemčiji se sicer res pridiga in tudi službeni nazor je tak, da se rasa ne da menjati niti spremeniti, kljub temu pa poskuša dr. Giitt v svojem članku dokazati, da so za zboljšanje rase potrebni tako zvani športni zakoni. Pomen telesnih vaj leži v tem, da zboljša fizično konstrukcijo človeka. Tako zboljšanje se res ne da podedovati, ker potomci so prisiljeni, da začnejo znova in da šele z fizičnim naporom dosežejo svojo telesno harmonijo. Kljub (emu pa je zakon med športnikom in športnico velike važnosti, posebno s stališča higijene
rase, ker otroci — čeprav ne podedujejo fizične harmonije — podedujejo kljub temu naklonjenost k športu. Zaradi tega je treba samo obžalovati — tako pravi dr. Giitt — da mladi športnik odnosno športnica vzame za svojega zakonskega druga človeka, ki je telesno slabo razvit.
V vojni se izkaže prvenstvo rase
Potem nadaljuje dr Giitt, da prave borbenosti pri mladini ni mogoče vzgojiti s telesnimi vajami. Volja za borbo je prirojena stvar, kakor je posebno pokazala svetovna vojna. V času svetovne vojne ni bilo v Nemčiji športne navdušenosti, toda bilo je mnogo prirojene borbenosti. Zlata medalja, pridobljena na olimpijskih igrah, še daleč ni dokaz hrabrosti, a še manj je dokaz višje rase. Šele vojna bo dokazala, katera rasa je višja. Zaradi tega športniki in športnice store najbolje, ko se mislijo poročiti, da se prej prepričajo, če so znali predniki ženina ozir. neveste ne samo dobro gojiti šport, ampak tudi na fronti vpiti »hura«.
To so misli, ki jih razvija dr. Giitt, in ki so značilne za ves nemški fašistični svetovni nazor.
—	Kakor so za našega človeka skoraj smešne te ugotovitve, vendar so nemškemu narodu vodnice, za katere se bo ob pivi priliki boril tudi za življenje in smrt.
Obisk muzeja na dunajskem Kingu
Malo nenavaden muzej leži v samem središču Dunaja na Ringu, muzej, ki obsega zbirko 20.000 človeških lobanj.
Lobanje so lepo nastavljene po vitrinah, ki se vrstijo vzdolž sten, in pripadajo eksotičnim afriškim plemenom, rasam, ki so že zdavnaj izumrle, Egipčanom izpred 5000 let in plemenom Maorijcev z Nove Zelandije. — Vsa mogoča plemena, ki so živela od najstarejših časov na teritoriju nekdanje Avstrije so zastopana z eksemplarji v tem muzeju: Od ljudi s kamene dobe, z bronaste, od prebivacev stavb na koleh, vojakov rimskih legij itd. Najstarejša lobanja, ki so jo našli v neki jami na Moravskem, pripada baje človeku s kamene dobe in je stara že svojih 30.000 let. Nekatere od lobanj
so okrašene z različnimi slikami, ki predstavljajo cvetje, križe, vence itd.
Seveda nimajo pristopa v ta muzej navadni radovedneži — Zbirka lobanj je dostopna samo znanstvenikom, ki se poglabljajo v študij o človeškem izvoru, kompreparativne medicine itd.
Ob pogledu na teh 20.000 človeških lobanj si je lahko vsakdo kmalu na jasnem, kako malo drži delitev človeštva na dolikocefole in brachycefole. Nasprotno, vse dobe so imele, in io istočasno v posameznih pokrajinah, ljudi s podolgovato lobanjo (dolikocefole) in ljudi z okroglo lobanjo (bra-chycefole). Lobanja iz moravske jame ima isto obliko, kakor jo ima lobanja današnjega prebivalca Kanarskih otokov. — Lobanje, ki so zaznamovane
Pogled v razstavo akad. slikarja in kiparja Franceta Kralja. Razstava spada po obsegu in vsebini med najpomembnejša letošnja umetnostna dejanja.
Pred 15 leti je umrl Enrico Caruso, največji tenorist in pevec vseh časov. Slika ga kaže v njegovi
edini filmski vlogi, nemi seveda.
kot podolgovate in katere smatrajo nekateri znanstveniki za znak višjih in inteligentnejših ras, se nahajajo prav tako pri Hotentotih, o katerih se ne bi moglo trditi, da so prav mnogo prispevali k naši civilizaciji in kulturi
Sicer pa je bila oblika glave moda, kakor je pač z vsemi stvarmi. — Egipčani v starodavnih časih, pleme Inka — v dobi, ko so ga Španci podjarmili, Normani, Tulužani — pred dobrim stoletjem, današnji Papuanci z Novih Hebridov, vsa ta ljudstva so umetno podaljševala svojim otrokom glave. V novejši dobi so obvezali malčku glavo z namenom, da se podaljša, kolikor je pač mogoče. Pri plemenu Inka je pomenila podolgovata glava plemenitost. Tudi v Franciji so prebivalci Pire-nejev, dajali svojim otrokom kape na glavo, katere so pritrdili z železnimi ploščicami. Na srečo je ta nespametna moda že pojiolnoma zginila zaradi napredka in splošne ljudske vzgoje.
Divja plemena imajo svoje kirurge
Zbirka lobanj pa tudi jasno dokazuje, da zdravniki pri divjih plemenih niso vedno samo čarovniki in šarlatani, ampa-< da bi mogli nekateri med njimi postati veliki kirurgi. Res moremo
—	in to ne brez začudenja ugotoviti, — Ja mnoge lobanje divjakov nosijo na sebi znake u>peie ki-rurgične intervencije.
To posebno velja za Polinezijce, ki drugače niso še toliko civilizirani, da bi se med seboj
Bikoborba v Madridu
"Dne 18. m. so imeli v španski prestolici prvo bikoborbo med meščansko vojno. Množica je napolnila velikansko poslopje. V nasprotju z nekdanjimi razmerami so zasedli preprosti delavci tudi najdražje prostore. Drage pahljače, čipke in briljanti so izginili. Moški so sedeli v samih telovnikih. Glavni športni sodnik, ki se je nahajal v nedkanji kraljevski loži, si je celo zavihal rokave. Množica je z dvignjenimi pestmi pozdravljala bikoborce in vzklikala svobodni Španski. Priljubljen matador El Estudiante je sijajno prebodel biku srce, vtaknil meč v pesek in nenadno zaihtel. Množica ga je zasula s cvetjem. Njegov 'brat, vojak v vladni vojski, je padel en dan poprej pri s]x>padu z vstaši v gorovju Guadarami... Neki >bonderiljer« (bikoborec, ki draži bika s pušicami) je stopil na oder v popolni bojni opremi miličnika in se preoblekel v svoj kroj. Tudi ta nastop je bil deležen viharnega ploskanja. Inozemski poročevalci enoglasno pišejo o čudni brezbrižnosti gledalcev, ki se niso spomnili, da se vrši istočasno krvava bitka za usodo Madrida samega.
Prva pošta
Francosko poštno ministrstvo je priredilo v svojih prostorih zgodovinsko razstavo, kjer so razstavljeni tudi prvi nabiralniki za pisma.- Nosijo grb grofa Nagina de Villageois, ki je leta 1853. kot prvi podjetnik za 40 let odkupil redno pisemsko dostavo. Na glavni pošti v Parizu je prodajal posebna potrdila o plačani poštnini, billcts de
morili z različnimi plini, bombami z avijonov in tanki, ampak poznajo le orožje: kij, lok in puščico. Sedaj	je znano,	kako negujejo	in zdravijo Polinezija ranjence,	ki so ranjeni na glavi. S	po-
močjo finega kamna kirurg dvigne kožo na ranjenem delu lobanje; potem umije rano z kokosovim mlekom, ki je tako čisto kakor naša sterilizirana voua, končno pa odstrani s pomočjo neke vrste pincete iz kamna iveri kija ali konico puščice, ki je ostala v lobanji. — Ko je vse to narejeno, pa obloži rano z listjem neke vrste rastline ki pospešuje zdravljenje. — Na mnogih lobanjah v muzeju na Ringu sem videl sledove take operacije, ki je omogočala ljudem, da so še dolgo živeli.
V	nekaterih pokrajinah v Evropi — posebno
E a v	neki provinci Avstrije —	kmetje krasijo	lo-
anie	z risbami	rož, križev in	vencev; mrtve	iz-
kopljejo po določenem času, da jim morejo potomci okrasiti lobanje. — Tako okrašene lobanje prednikov potem zbirajo v neke vrste mavzoleju. — Ista navada je še v običaju pri Maorijcih z Nove Zelandije, samo s to razliko, da mrtvih ne pokopavajo, ampak jih obešajo na veje dreves, da jih ptiči in mrčes mnogo prej očisti za tako delo.
Človeška narava je vedno ista. Muzej lobanj nam to potrjuje znova. In obiskovalec, ki pride v muzej, se ne more ubraniti, da ne bi pomisil na Hamletov govor pred lobanjo uboge Yorike.
port pay<5, ki so se nalepila na pisma in torej pomenijo najstarejše poštne znamke. Imela so vrednost 5 centimov, a na žalost se niso ohranila. Pritrdila so se namreč samo z enim robom, da, bi jih lahko odtrgal in uničil uradnik pri pobfcfranfa pošte. Zato je razvidno iz uradnih spisov, bila odmerjena prvim nabiralnikom zelo kratka življenjska doba. Prihodnje leto so že bili odstranjeni, ker so redno spuščali noter pariški paglavci žive miši, ki so [»kvarile pisma.
Foto amaterji pozor!
Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige.
Bogate zaloga Konkurenčne cenc
Prodajalna H. Ničman
Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2
48
Zeleni pekel
»Voda!« je vzkliknil in veselo vihtel klobuk.
Pri tej besedi se je blagoslov narave sklonil nad najini goli glavi, da sva v hipu pozabila na vso žejo. Živali ni bilo treba nič več priganjati. Kljub temu, da sta bili trudni, sta se vendar spustili v dir, da naju je v sedlu metalo sem in tja in da sva morala prav živahno rabiti svoji palici, s katerima sva razgrinjala v stran ovijalke in svetlo zeleno trnje gostega grmičevja.
Jezdila sva kake četrt ure, potem sva dospela na gozdno jaso. Čez jaso se je skoraj povprek vlekel rdeč žleb, ki je ležal skrit med suhimi koreninami grmičevja. Žleb se je stekal v dolgem, globoko zeleno globel, ki je delila jaso na dvoje.
»Potok« je dejal Tigrovec in se zavihtel iz sedla.
Ovila sva vajeti okrog rok ter trudno korakala čez travnik.
V	srcu nama je divjalo razbrzdano poželenje po vodi. Kar naprej sva se spogledovala in se smejala, kakor dva bedaka. To je kazalo, kako zelo sva hrepenela, da bi se ta dan nehal.
Naglo sva stopila na breg in pogledala navzdol. Tedaj pa nama je iz grl planil zamolkel vzklik, ki je naglo zamrl. Do koder so mogle seči najine oči, je bilo dno vodne struge suho
in pokrito z gladkimi škriljevci.
Tigrovec se je takoj spet obvladal. Da, danes niti več natančno ne vem, če ni vse začetno razburjenje izvrelo samo od mene. Obrnil je svojega mezga nazaj in ga napeto opazoval. Na kratko je žival še enkrat pogledala na strugo, gibala glavo zdaj sem zdaj tja ter si z vso silo prizadevala, da bi zavohala vodo. Ne da bi prenehala, je vlekla vajeti in hotela teči ob potoku navzgor.
Tigrovec me je pogledal.
»Tam dalje gori mora biti voda,« je rekel. »Najbrž v kaki senčnati luknji po.d bregom, kamor sonce ni moglo seči s svojimi žarki. Pritrdite svojo spalno mrežo, razbrzdajte konja, zakurite pošten ogenj in držite svojo puško pripravljeno. Jaz grem nazaj.«
»Toda, kaj bo pa z našo žejo,« sem mu ugovarjal jaz.
Udaril se je po čutari za vodo.
»Tovariši so najbrž kako uro daleč za nama, Svojo pot si morajo krčiti s silo. Jaz imam svetilko, toda ne bi se rad izgubil. Ogenj naj nam kaže pravo smer. Če pa to ne bo držalo, bom trikrat naglo zaporedoma ustrelil iz svoje puške, vi pa mi morate odgovoriti. Brž, ko bo ogenj pošteno gorel, gresta lahko gledat, kje bi
1	bila voda. Toda nikar ne pustite mezga v vodo prej, dokler se ne bomo mi sami preskrbeli z njo. Na svidenje!«
Gozdna senca je požrla njegovo visoko, plečato postavo. Ko sem se spravljal na svoje delo, sem slišal njegov glas, ki je prepeval neznano pesem in polagoma izzvenel v daljavi.
Pritrdil sem svojo mrežo, privezal mezga k drevju, naložil suhih vej v veliko grmado in brž, ko je ogenj zagorel, sem se odpravil na pot ob potoku navzgor.
Ko sem bil oddaljen od taborišča kak kilometer, sem zavil okoli kolena v reki in nenadoma zadel na izreden prizor.
Pod previsnim robom brega je bila majhna okrogla mlaka, ki se je v svitu zahajajočega sonca lesketala kakor dovtip. Na treh straneh mlake so čepeli trije orjaški arasi, ki so prej leteli mimo naju. Krasno so se svetili v sinjini in rumenini ter bili podobni čudni prikazni. Repe so razširili, da so bili podobni vlečkam, posutimi z dragulji. Čepeli so na nizkih sivih nogah in vtikali svoje ogromne kljune globoko v vodo. Papiga za papigo je dvigala glavo, da je voda lahko tekla po njenem grlu. Pri tem je z največjim zadoščenjem grgrajoče vreščala.
Skrit za komnom sem opazoval pisane živali, ker jih nisem hotel motiti pri pitju. Še pred mesecem dni bi jih bil brez vsakega pomisleka spodil, toda žeja je poglobila moje sočutje z vsem živim. V srcu se mi je prebudilo nekaj tiste obzirnosti do naših tovarišev iz džungle, katero je kazal Tigrovec.
Čez nekaj minut so se napili in so zadovoljno zaplahutali na drevo. Repi so jim nemarno viseli navzdol, stiskali so se drug k drugemu in se ljubkovali. Pomahal sem jim s klobukom, nakar so brez vsakega strahu samo nadvse radovedno nazaj zabreščali dobrodošlico.
Ko sem se vrnil do taborišča, so drugi že
prišli tja. Poslali smo kuharja z vedrom naprej, kakih 10 minut pozneje pa smo izpustili tudi mezge. Udrihaje s kopiti in rezgetaje so planili ob strugi navzgor. Čez nekaj časa smo jih prignali nazaj, kakor je bilo določeno.
Med tem je bilo kosilo kuhano. Leni, kakor živali, toda neskončno srečni in hvaležni, smo legli k počitku v krasoti hladne, jasne noči.
Naslednje jutro, ko je bila še tema, sem zaslišal šum. Prihajal je od ogla, kjer so bili privezani mezgi. Ker šum ni mogel izvirati od mezgov in je zvenel, kakor kovina, ki udarja ob drevo, sem domneval, da izvira od Tigrovca.
Nenadno je zaplamenela luč in bel žarek je zarisal polkrog po temi, dokler ni padel na začudeno obličje konja vodnika. Od tam je šinil čez mezge, se za trenotek ustavil na hrbtu vsakega posameznega in spet ugasnil, a je vse ležalo v še gljoblji temi, kakor prej. Sledilo je otožno renčanje.
»Kaj pa je?« je vprašal Urrio iz sosedne mreže.
»Tvori,« je na kratko odvrnil Tigrovec. »Preklemane zverine so se ponoči valjale in spet uničile vse tisto, kar je napravila sol in voda.«
»Kaj pa naj storimo proti temu?«
»Danes moramo ves dan počivati, če ne ne bodo živali nikdar prišle v San Juan. Že zdaj so vse ranjene in po desetih nadaljnjih urah hoje jim bo meso v krpah viselo s hrbtov.«
»Hm,« je mrmral Urrio.
»Slovenski dom< izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Geč. Izdajatelj: Ivan Rakovca Urednik: Jože Košiček.
fLopitarieva 6.