Stev. 19.	V Ljubljani, 8. maja 1914.	LIV. leto.
Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne Številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teleion it 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamaciie, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Nadzornik Maier.
Svoj čas je »Učiteljski Tovariš« prijavljal članke, v katerih je pokazal nadzornika Maierja javnosti takega, kakršen je. — Občinstvo je bralo članke z zanimanjem; »Uč. Tov.« je šel po ljubljanskih kavarnah iz rok v roke, in mnogo ljudi je prihajalo v upravništvo »Uč. Tov.« kupovat dotične številke. Z napetostjo so pričakovali celo neučitelji posledic, ki bi morale priti pri vsakem c. kr. uradniku — in kot takega smatramo tudi Maierja, dokler nosi naslov c. kr. nadzornika — ako se bi mu javno očitalo toliko in takih dejanj — kakor je očital in dokazal Ma-ierju naš list. C. kr. nadzornik Maier ni reagiral na vse to, ker se ni upal; c. kr. nadzornik ni tožil našega odgovornega urednika, dasi se ta ne krije s kako imuniteto, v kljub mnogokratnim javnim pozivom, da naj to stori! Mož je že vedel, zakaj ne! Požirati je moral vsa očitanja, vse bridke resnice, ki mu jih je metal javno v obraz »Učit. Tov.« Javnost ga je obsodila in obračunala z njim, m ta c. kr. nadzornik stoji še dandanes tak pred njo: omadeževan in neopran.
Dotične članke so pa brali tudi gospodje na vladi; s kakimi občutki, to je njihova stvar. Izza kulis se je pa vendarle zvedelo, da najboljšega vtiska niso napravili na merodajne kroge in da se je Maierjev nadzorniški stolec jako majal. Kmalu potem je potekla Maierjeva nad-zorniška doba, in bližalo se je novo imenovanje okrajnih nadzornikov. Maierju je šlo za kožo in napel je vse strune, da se še obdrži na svojem mestu. Že itak ner-vzoni Maier je postal še nervoznejši; čutil je, da se potaplja in v tej sili se je prijemal za vsako bilko, ki bi mu količkaj mogla pomagati, da bi se še vzdržal na površju. Slomškarji, S. L. S., nemški Volksrat— vse mu je bilo dobro, samo da bi ostal še nadzornik — povsod je moledoval za to mesto.
»Visoki« gospod Maier, ki mu je bila prej družba učiteljev prenizkotna in pre- i malenkostna, da bi se podajal vanjo, je prihitel sedaj k Slomškarjem. Tem se je postavil na čelo in z njimi napadel naše
»Vdovsko društvo«. »Visoki« gospod Maier se je sedaj tako ponižal, da je postal orodje Slomškarjev; z njim so hoteli dobiti v svoje pesti »Vdovsko društvo«; Maier je bil predsedniški kandidat! Slomškarji so mislili, da se bodo ljubljanski na-pridni učitelji zbali Maierja, svojega nadzornika in se tresli pred njim kakor Rimljani pred klicem: Hanibal ante portas! Pa zmotili so se! Zavednost in neustraše-nčst naprednega učiteljstva se je tu sijajno pokazala; Maier je propadel tako, da je zavedno izgubil veselje še kandidirati kot predsednik »Vdovskega društva«.
Mi registriramo ta slučaj samo zato, da konštatiramo netaknost, ki jo je učinil Maier s tem svojim ravnanjem. Maier je dobro vedel, da ima postopanje Slomškarjev v tej zadevi politiško ozadje. C. kr. okraj, nadzornik bi moral ostati v takem slučaju po navodilih, ki jih ima od naučne-ga ministrstva, nad strankami, ne pa se toliko izpozabiti, da se da rabiti kot orodje manjšini kranjskega učiteljstva. Ta c. kr. nadzornik je zaslužil za to svoje početje grajalni dekret od vlade; če ga je dobil ali ne, tega ne vemo; če ga ni — potem pač vlada ni storila svoje dolžnosti.
Maier je bil za eno blamažo bogatejši; napredno učiteljstvo mu je dalo dobro lekcijo. Zato pa je pustil Slomškarje in se je podal k voditeljem S. L. S. Kakor vsakdo, ki pristopi k tej stranki, tako se ji je tudi Maier moral zapisati z dušo in telesom! »Najliberalnejši« nadzornik, ki je svoj čas odpravil v Ljubljani šolarsko mašo, je šel v Kanoso! Sedaj ne sme imeti ne lastne volje, ne lastnega naziranja, ne lastnih principov; lastnega prepričanja itak še nikdar ni imel. Plesati mora tako, kakor mu piskajo drugi, kvalificirati tako, kakor velevajo drugi; Maier je orodje klerikalnih voditeljev. To priča njegov terno-predlog v mestnem šolskem svetu ljubljanskem! Izmed mnogih kompetentov, ki so prosili za učiteljsko mesto v Ljubljani, je predlagal on — na komando klerikalcev seveda — najslabšega!
S tem dejanjem je Maier oškodoval enega izmed naprednih kompetentov, izmed katerih je prav vsak za dvesto odstotkov boljši od onega, ki ga je on pred-
LISTEK.
Otroci — vzgojevalci.
Zabave in pouka željno ljudstvo nad vse ljubi dobro uprizorjene gledališke predstave. To dejstvo morajo bolj ali manj upoštevati vsa društva, ki hočejo s pridom delovati med ljudstvom. Tudi šola bi v tem pogledu gotovo lahko storila mnogo več, ko bi učiteljstvo ne živelo v tako obupni socialni bedi in ko bi ne bilo povrhu še med seboj brez potrebe razklano.
Z ozirom na gojitev gledališke umetnosti je že mnogo storilo krško učiteljstvo; Postavilo si je lep oder, ki uprizarja na njem lahke otroške igre, pa tudi težja dela. Vse hvale je vredno, da podpira s čistimi doneski šolarsko kuhinjo, ki je n. Dr. letos v zimskih mesecih razdelila nad 7000 kosile med kmetiške šolarje.
V soboto, dne 2. majnika, so uprizorili učenci in učenke meščanske šole Pod vodstvom strokovnega učitelja Maksa Hočevarja Pribrovčevo ljudsko igro »Pred vaškim znamenjem«. Tovariš Hočevar je znan kot spreten režišer, ki je vodii že lepo število gledaliških iger. Tudi Pri tej predstavi je pokazal, kaj se lahko doseže, tudi če so igralci otroci. Treba je Seveda mnogo dela, doslednosti in vztraj-
nosti pa neskončnega potrpljenja. A delu in napora je bogata nagrada zavest, da je taka prireditev najčistejše veselje igralcem in njih roditeljem. Ko sem gledal siroto Anico vso v nesreči pred Marijinim znamenjem v molitvi in trpljenju, sem bil vesel njene igre, obenem mi je pa stisnila dušo neznana bolest. In ko sta Jurjevec in Jurjevka z brutalno silo napadla ne-boljeno ubožico, sem videl, da so čutili gledalci vso njeno bol. Videl sem gospo, ki si je z robcem zastrla oči in je globoko zaihtela. Bila je igralkina — mamica. Vobče lahko trdim, da se je vsak igralec popolnoma vživel v svojo vlogo. V igri je bilo dokaj temperamenta in naravnosti. In to je mnogo! Saj vemo, da se celo odrasli igralci diletantje le težko iznebijo lesenosti in deklamiranja.
Z ozirom na pisatelja moram opomniti, da bi se dala igra zasnovati in izvesti z veliko večjim dramatičnim učinkom. Berač n. pr. nima skoraj nikakršne zveze z dejanjem. Avtorju svetujem, naj v tem pogledu primerja »Tončka« v Finžgarje-vem »Divjem lovcu«. Zadnje dejanje bi se moralo vršiti v sobi pri postelji bolne Anice. In kakšna pravica je to: Anica, zlati otrok, ki ni zakrivil ničesar, mora umreti, Mihec pa, že po naravi pokvarjen in od premehke matere slabo vzgojeni tvorniški paglavec, odide vsakršni kazni. In Jurjevec? Konec igre je na vsak način medel, plehek, ponesrečen. Da se krompir
lagal. Da se naša slavna vlada za take »lapalije« ne zmeni — to dobro vemo, tudi ne pričakujemo od nje, da bi storila konec takemu postopanju c. kr. nadzornika Maierja. Temu smo že tako vajeni, da se niti ne čudimo, ako se pri nas gode take stvari!
Kakor smo zgoraj omenili, se je prodal Maier tudi nemškemu Volksratu z dušo in telesom. Da se je Maierju vendarle posrečilo postati zopet nadzornikom, je moral tudi nemški Volksrat zastaviti svojo vplivno besedo zanj; seveda ne zaman! Nemški Volksrat dobro ve, da si Nemci ne morejo pridobiti tal v Ljubljani, dokler ima mesto slovenske šole, zato so porabili Maierjevo klečeplazenje okolo Nemcev v to, da ponemčijo naše slovenske šole s pomočjo Maierja! Ta jim je obljubil vse to in imel je tudi dovolj predrznosti, da je v mestnem šolskem svetu stavil predlog, naj se nemščina uvede že v drugi razred in da naj se v naših slovenskih šolah poučujejo slovenski otroci tudi v zemljepisju, zgodovini in, če mogoče tudi v drugih predmetih nemško! S tem pa je Maier zagrešil izdajalstvo nad slovenskim narodom, s tem si je pritisnil na čelo pečat slovenske izdajice!
Ako se Maierju posreči, da prodere s svojim predlogom — in deloma je že prodrl, ker v privatnih ljudskih šolah res že poučujejo nemščino v drugem razredu — potem je Maier potisnil naše šolstvo za petdeset let nazaj in ga postavil v oni stadi, v katerem se je nahajalo tedaj. Koliko truda in napora je trebalo, da je slovenski narod dobil saj slovenskih ljudskih šol, sedaj pa nam naj Maier z enim mah-ljajern vzame to, kar smo si po dolgoletnem vročem boju priborili z največjim naporom! Upamo, da se bo ves narod vzdra-mil iz svoje letargije, da ga bodo njegovi voditelji opozorili na nevarnost, ki tiči v Maierjevem predlogu. Saj vendar vsakdo ve, kakšna je bila Ljubljana, ko je imela tako šolstvo, kakršnega hoče zopet uvesti Maier. Kar je starejših, se gotovo spominjajo, kako so nemškutarili mladi in stari po Ljubljani, branjevke na trgu, mlečozobe deklice po cestah, v medsebojnem družinskem občevanju in povsod.
ne izkopava v pričetku jeseni, bi moral pisatelj tudi vedeti.
Odmori so pri gledaliških predstavah večkrat mučno dolgočasni. Pri tej predstavi so nam bili v prijetno zabavo. Skrbel je za to strokovni učitelj Dragotin Humek. Izvežbal je učence in učenke meščanske šole v petju v tako visoki meri, da so zapeli 6 narodnih pesmi če-tveroglasno. In zapeli so jih mladi pevci in pevke tako lepo, da si je občinstvo želelo, naj bi bili odmori še enkrat tako dolgi in bi se pesemce ponavljale. Saj pa tudi res globoko učinkuje ljuba nam narodna pesem, kadar zadoni iz petdesetih mladih grl s svežimi glasovi.
Ne vem, kaj bi moglo bolj ogrevati človeku srce, kot takšno petje. Vem pa, koliko truda provzroča učitelju, da izvež-ba otroke do te stopnje. Zato gre čast in hvala obema tovarišema, ki sta s svojo požrtvovalnostjo priredila tako lep večer. Pokazala sta, kako lepi uspehi se dosežejo, če ima učitelj ljubezen do mladine in veselje do dela.
Naše čitanke.
Z Goriškega dohajajo glasovi, ki utemeljujejo potrebo, naj se sestavijo nova berila za naše narodne šole. V kolikor se je doznalo, pregledujejo že nekateri štajerski slovenski učitelji rokopise, name-
Vsakdo ve, kakšnega duha so bili ljubljanski meščani, trgovci in obrtniki. Slovenščine niso znali pravilne in dasi nemščine tudi ne, vendar so rajši občevali v tujinščini kakor v materinščini, materinega jezika so se sramovali! Slovensko Šolstvo je odpravilo to, s ceste in trga in trgovin je izginila nemščina, slovensko šolstvo je navdahnilo ljubljanske prebivalce z drugim duhom, in da se danes imenuje Ljubljana lahko zavedno slovensko mesto, je to storil slovenski narodni učitelj, je to storilo slovensko šolstvo! Seveda je bil med nemškutarji tudi Maier!
Napredno slovensko učiteljstvo, ki je bilo, je in hoče biti pravi pionir omike, pravi prijatelj in dobrotnik svojega naroda, bo obračalo vso pažnjo Maierjevim nakanam in jih bo izpodbijalo z vsemi silami in z vso odločnostjo! Poživljamo pa vse skupaj in vsakega posameznika, da stopite nam na stran in nam pomagate preprečiti izdajske načrte c. kr. nadzornika Maierja. Naj tudi slovenski narod kvalificira enkrat šolskega nadzornika — bognedaj pristransko — ampak tako kakor zasluži.
K sklepu pa še nekaj besed c. kr. vladi! Gospod baron Schwarz! Ko smo poslali prve članke o c. kr. okrajnem šolskem nadzorniku Maierju med svet, bi bila Vaša dolžnost, da preiščete očitanja, ki smo Jih javno izrekli nadzorniku Maierju. Če smo mu delali krivico, zakaj niste ščitili Svojega podrejenca, zakaj ga niste pozvali, da se opere pred javnostjo in nas primora, da prekličemo, kar smo pisali o njem? Če smo pisali pa resnico, zakaj niste ščitili nas pred njim? Tudi to bi bila Vaša dolžnost. Vemo, da se navadno tako prakticira, da se nižjemu nikdar ne da prav, četudi ima prav, in da se na željo nižjega ne odslovi višjega, ker bi to izgledalo kot ne kako retiriranje, in tega niste hoteli pokazati svetu, da bi se vdali našemu pritisku. Ne vemo, če je bilo to modro! Vi veste, da je bilo in je še kranjsko, oziroma ljubljansko učiteljstvo napram svojim nadzornikom, če so bili in če so količkaj na svojem mestu, vedno do skrajnosti potrpežljivi, tolerantni in prizanesljivi; taki smo ostali tudi proti nad-
njene za izdajo novih čitank, ki jih pripravlja dvorni svetnik, deželni šolski nadzornik Končnik.
Dasi so n. pr. Schreiner-Hubadove čitanke dobre, imajo vendar svoje pomanjkljivosti, ki jih je treba pri novih izdajah izpopolniti. Schreiner-Hubadove čitanke imajo v sebi veliko bogastvo in prožnost slovenskega jezika, toda to bogastvo je za učenca le tedaj lahko prebavljivo, če ga poučuje jezikovno dobro podkovan učitelj, ki pozna za en in isti pojem vse sorodne izraze; n. pr. upor = vstaja, buna punt;
upornik = vstajnik, vstaš, bunar, puntar;
upreti se = vstati, vzbuniti se, puntati se.
Žalibog, je bil naš pouk v slovenščini na učiteljiščih često jako pomanjkljiv, da ne poznamo vsi za en in isti pojem vseh sorodnih izrazov, iz česar izvira, da mnogi učitelj nekaterih izrazov sam ne razume, ker manjka koncem čitanke slovarja ali besednjaka, ki bi obsegal vse sorodne izraze v abecednem redu. S tem bi bilo ustreženo tudi učencu, saj bi se jih lahko učil doma, dočim si jih mora sedaj po učiteljevem navodilu posebe napisati v svoj vsakdanji šolski zvezek, obenem bi bilo s tem ustreženo kulturi jugoslovanskih jezikov.
Jezikov pouk je najvažnejši prediget narodne šole. Bogastvo slovensk. jezika
zorniku Maierju, dokler niso prekoračila njegova — da ne rabimo hujšega izraza — čudna postopanja dovoljenih mej. Upoštevaje to, bi pač lahko dovolili pasti tudi Maierja, če ste strmoglavili nedolžnega Turka, s katerim je bilo učiteljstvo vseskozi zadovoljno! Ce bi bili to storili, bi bilo boljše za Vas, gospod baron, za Maierja in za nas! Nam bi ne bilo treba se zopet baviti s tem nadzornikom. Maier bi užival mir, ki ga je jako potreben, Vas, ekscelenca, bi pa ne nadlegovali s takimi članki! Zatorej storite, kar ste zamudili! Mi smo pfeverjeni, da bi tak nadzornik v nobeni drugi kronovini ne prekoračil več šolskega praga kot nadzornik, zakaj dopuščate, da on še funkcionira kot tak? Dajte mu, ekscelenca, polno penzijo in odstavite ga; ne nam na ljubo — odkrito Vam povemo, gospod baron, da je Maier naprednemu učiteljstvu tako velika ničla, da gre preko njega — ne nam na ljubd, ampak ugledu c. kr. šolskih nadzornikov, na ljubo oblasti, ki jo zastopate v deželi, ga odslovite in hvaležni Vam bomo!
Končno pripominjamo, da slovensko napredno časopisje že odločno nastopa proti tej Maierjevi nakani ponemčenja našega ljubljanskega narodnega šolstva; zagovarja ga pa — »Slovenec«!
Našla sta se vredna bratca, ki ne poznata principa materinskih šol, kakor ga je za vse čase in narode postavil veliki Komensky!
Izplačevanje učiteljskih plač na Štajerskem.
Doslej so učiteljstvu izplačevali mesečno plačo a) na podlagi dvojezično tiskane izplačilne knjižice, b) na podlagi pobotnic učiteljstva, ki so bile tiskane, oziroma pisane v slovenskem jeziku.
Krog 24. aprila t. 1. so dobila šolska vodstva na Štajerskem od davčnih uradov brez dopisa nemško tiskane »Za-lungsliste«, po eno za vsako učno osebo. Šele tri dni pozneje pa odlok Šolskih oblasti, ki z njim učiteljstvu naznanja, da bo začenši s 1. majem t. 1. začelo dobivati svojo plačo proti podpisu na teh »Zalungs-listah« in da osebne pobotnice zanaprej odpadejo, namesto kolkov pa da bodo kol-kovino pri davčnem uradu odtegovali. Istotako odpadejo do sedanje izplačilne knjižice.
Ta predlog je stavilo deželno finančno ravnateljstvo v Gradcu deželnemu šolskemu svetu, ki ga je sporazumno z deželnim odborom odobril, a tudi finančno ministrstvo je z naredbo z dne 10. februarja 1914, broj 3514 iz 1913, ta predlog odobrilo in dovolilo, da se sme kolkovna pristojbina od učiteljskih plač odtegovati. Odlok pravi končno, da je finančno deželno ravnateljstvo ukazalo, vsa šolska vodstva založiti s potrebnimi tiskovinami za eno leto.
Finančna uprava si hoče na račun učiteljstva delo olajšati. Nove plačilne pole bodo za vse učiteljstvo ene in iste šole skupile ter se bodejo, podpisane od vsega učiteljstva, predložile davčnemu uradu v dvojini. Prvopis ostane pri davčnem uradu, drugopis se vrne šolskemu vodstvu s skupnim zneskom vred.
Učiteljstvu pa ta novotarija ne bo nič koristila, pač pa v gotovih pogojih škodovala. Dosedanje izplačilne knjižice so bile namreč last posameznika; nahajale so se navadno shranjene na davčnih uradih ter so se posameznikom dopošiljale na ogled, kadarkoli je to lastnik zahteval, zlasti ob napovedi za osebno dohodnino, ob premeščenju je šla knjižica z njim v njegov novi službeni kraj. V slučaju stiske
ustvarja narodno zavest in ponos, ter budi ljubezen do materinega jezika.
Jako občutna pomanjkljivost vseh naših čitank je, da manjka v njih vsebine, ki bi se z njo učenec obogatel z zavestjo, da je Slovenec. To bo menda glavni vzrok, zakaj se naša mladina tako silno potujčuje. Že v začetnicah bi se morali nahajati kratki stavki; n. pr.: Govorim slovenski jezik. Tudi oče in mati mi govorita slovensko. Sem torej Slovenec (Slovenka). — V višjih razredih bi moralo biti to seveda obširneje razloženo, zakaj sem Slovenec; n. pr.: 1. Ker govorim od rojstva slovenski jezik; 2. Ker so tudi moj oče in mati slovenskega rodu; 3. Ker so mi bili pradedje Slovenci; 4. Ker je moj rojstni kraj na Slovenskem; 5. Ker je tu že od nekdaj bival slovenski narod; 6. Je-zikovo zgodovinsko, zemljepisno in po-setno narodovo pravo; 7. Dolžnost ostati vedno slovenskega mišljenja.
Izdajatelji novih čitank so dolžni se na narodno vzgojo ozirati 1. iz narodnega stališča; 2. iz ozirov na določbe § 71. stalnega šolskega in učnega reda, ki pravi med drugim, da se morajo otroci v šoli vzgajati tudi k ljubezni do prirojene narodnosti; 3. iz ozira na določbe člena XIX. držav, osnovnega zakona z dne 21. XII. leta 1867., ki izrecno pravi, da ima vsak '•
je dobil na njo tudi zasebno posojilo, zlasti če jo je upniku s pobotnico vred zastavil. V prihodnje odpadejo vse te ugodnosti na škodo učiteljstva.
Nove skupne izplačilne pole namreč niso več last posameznikov, temveč so last šolskega vodstva, oziroma šolskega inventarja. Premeščeni učitelj ne bo mogel več zlahka dobiti upogleda vanje, a nobeden učitelj jih ne bo mogel več rabiti kot jamstvo za nujno posojilo. Tako so nam šolske oblasti zadrgnile samopomoč ter nas izročile, upajmo da nevede, nepri-likam. Odvzele so nam našo individualno pravico, in sicer neopravičeno brez našega privoljenja.
V	uradnem dopisu, ki se nam je z njim svoj čas nakazala naša mesečna plača, oziroma starostne doklade, je izrecno rečeno, da se nam bo izplačevala plača proti kolkovanim pobotnicam. S tem dopisom se nam je torej takrat podelila individualna pravica, dobivati plačo potom pobotnic. Kdor si hoče čuvati to individualno pravico, naj vloži proti odloku de^ želnega šolskega sveta z dne 22. aprila 1914, broj 3848/4, ugovor na naučno ministrstvo z odložilno močjo v 14 dneh, inače pa 1. junija s pravno močjo v 60 dneh, računajoč od dneva objave po šolskem vodstvu.
Kaj je vodilo finančno deželno ravnateljstvo k temu koraku, je jako zanimivo. Zavedno slovensko učiteljstvo je pisalo samoslovenske mesečne pobotnice, zaradi tega so morali v Gradcu nameščati slovenščine zmožne pregledovalce. Z re-čenimi nemškimi tiskovinami hočejo obenem doseči, da ondi nameščenim uradnikom ne bo treba slovensko znati ter bodo tam nastavljali same Nemce. Slovenci naj ostanejo nižje pri davčnih uradih, a še od tam nas bodo začeli izpaho-vati, a mesto nas nameščati Nemce. Tako stoji zapisano v glavah nemškega biro-kratizma v Gradcu. Na Dunaju seveda o tem ničesar ne vedo, tja se je le poročalo, da se hoče s tem doseči enostavnejše ura-dovanje.
V	smislu določb člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. XII. 1. 1867., državnega zakonika broj 142, ima vsak narod nedotakljivo pravico svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti; zato ima tudi slovensko učiteljstvo kot del slovenskega naroda pravico do pisanja samo-slovenskih mesečnih pobotnic ter odklanjati podpise na nemških izplačilnih polah; zakaj v jezikovem oziru so nezakonite, prezirajo naš jezik ter kršijo državni osnovni zakon.
Proti odloku finančnega ministrstva z dne 10. februarja 1914, broj 3514 iz 1.1913, ki je predlog finančnega deželnega ravnateljstva odobrilo in dovolilo, da se sme učiteljstvu pristojbina namesto odpadlih kolkov od plače odtegovati, naj vložijo posamezni učitelji pritožbo na upravno sodišče z utemeljevanjem, da hočemo mi na temelju svoje individualne pravice dobivati plačo tudi nadalje proti kolkovanim pobotnicam. Ker finančno deželno ravnateljstvo ni svojega tajnega namena na-glašalo, ga v tej pritožbi tudi nam ni treba naglašati. Tu so merodajne naše individualne pravice. Končno je tudi mogoče, da finančno ministrstvo ni upravičeno pobirati pristojbine namesto kolkov, temveč samo kolke. Kdor želi v tej zadevi besedila za pritožbo, oziroma ugovor, naj se obrne do uredništva »Učit. Tovariša«, ki bo besedilo priobčilo v tisku.*
* Najradikalnejše in najkrajše je s temi »Zalungsliste« z uspehom obračunalo učiteljstvo v Dobju. Glej v tej zadevi dopis iz Dobja!	Ured.
narod nedotakljivo pravico svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti, torej si smemo Slovenci svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti tudi v šolah potom pouka in nam tega nihče prepovedati ne more in ne sme, ter ne more naučno ministrstvo, ki je v omenjenem šolskem in učnem redu te določbe izdalo, odreči takim čitankam svojega potrdila.
S krivo mislijo, da nam take knjige ne bodo potrjene, terorizujemo svojo slabo razvito narodno zavest ter zadržujemo izvrševanje svoje najvažnejše državljanske osnovne pravice.
Velika vrzel nam zija iz sedanjih čitank tudi iz splošnega državljanskega stališča. Državni osnovni zakon z dne 21. XII. 1. 1867., ki bi ga moral poznati vsak državljan, bi se moral v čitankah dobesedno s podpisom vladarjevim in vseh takratnih ministrov ponatisniti.
Učiteljstvo razpravljaj zadevo v učiteljskih društvih ter se zavedaj, da izhaja naša moč iz nas samih, in sicer v toliko večji meri, v kolikor več se zavedamo svoje narodno kulturne misije; zato za-htevajmo glasno in odločno, naj ustrezajo prihodnje naše čitanke tej kričeči narodovi potrebi, ker bi bili drugače primorani njihovo uvedbo v svoje šole odklanjati.
Končno bodi omenjeno, da se bodo te izplačilne pole učiteljstvu zaračunale.
Z uvedenjem novih izplačilnih pol se oškoduje obenem slovenska tiskarska obrt, zakaj te tiskovine se bodo tiskale v novi tiskarni namestnije, s tem je odvzelo slovenskim tiskarnam tiskanje slovenskih pobotnic, tako se bo slovenski narod poškodoval 1. socialno, 2. na njegovih jezikovnih pravicah in 3. obrtno gospodarsko.
Učiteljstvo ima moč obvarovati naš narod pred to trojno škodo.
Prošnja.
Koncem novembra pret. leta je umrl tovariš Štipko Jelene, nadučitelj v p. v Kandiji, Leži na pokopališču v Šmihelu pri Novem mestu. Učiteljstvo mu namerava postaviti spomenik. V teh hudih časih pa učiteljstvo samo ne zmore dostojnega spomenika, zato se obrača tem potom do vseh prijateljev blagopokojnika — saj jih je imel mnogo — da z radovoljnimi prispevki pospešijo in omogočijo to namero. Prispevke prosimo pošiljati na naslov: Dragotin Gregorc, učitelj na Toplicah pri Rudolfovem na Dolenjskem.
Predlog za uvedbo Widro ve knjige „Moje prvo berilo" v ljudske šole na kmetih.
Stavljen in soglsano sprejet na delega-cijskem zborovanju Zveze v Mariboru.
Predlog, ki ga je stavil tovariš Ivan Kelc po Gornjegrajskem učiteljskem društvu, se glasi: Vodstvo Zveze naj vpliva na posamezna učiteljska društva, da bo učiteljsvto na letošnjih uradnih učiteljskih konferencah glasovalo za uvedbo »Mojega prvega berila« od K. Widra v ljudske šole kot učno knjigo.
Ta predlog je tovariš Ivan Kelc kot delegat utemeljeval na prilično ta način: Da razumljiveje utemeljim svoj predlog, sem primoran omeniti, da sem bil začetkom svojega učiteljevanja iskren zagovornik in pospeševalec analitično - sintetične metode, kar mi lahko potrdijo moji starejši tovariši, ki dobro vedo, da sem v letih 1882—1883. v zvezi s tovarišem S. Šalamunom o tej učbi natančno razpravljal v »Popotniku«. Da nisem nikak oseben nasprotnik tov. Iv. Krulca, svedoči že dejstvo, da pohaja k njemu moj lastni vnuk v šolo, kar me jako veseli. Priznavam radostnega srca, da sta obe začetni knjigi velik napredek v našem narodnem šolstvu, akoravno se nahajajo v obeh marsikatere hibe, ki se lahko popravijo v novih izdajah. Da sem proti uvedbi razkrojno sestavne učbe v naše ljudske šole, me je k temu dovedla večletna in bridka izkušnja. Stopivši iz učiteljišča, poln vzvišenih idej, navdušen z vsemi močni delovati za vsestranski napredek milega mi naroda slovenskega, sem jel poučevati in vzgajati našo nadepolno mladino po anal.-sintetični učbi, smatrajoč jo za edino pravilno, po kateri bom naj-gotoveje in, recimo, najhitreje dosegel tako iskreno zaželjeni smoter. Z vso navdušenostjo in gorečnostjo sem se poprijel navedene učbe ter se mučil kot črna živina, a kmalu je prišla prevara, in sicer v osebi gospoda nadzornika, že izkušenega šolnika. Po nadzorovanju mi je namreč rekel, da priznava v popolnem moje požrtvovalno delovanje pri pouku, a poleg vsega tega sem dosegel bore malo in po tej učbi ne dosežem na takšnih šolah nikoli nič povoljnega v določenem času. Omenjeno bodi. da sem imel takrat v šoli 158 šolskih otrok. Prihodnje leto sem sicer skrajšal učbo, uspeh je bil povoljnejši, ali spričo preobilega napora še vedno ne zadovoljiv; bila pa tudi ni več anal.-sintet. učba. Pozneje sem se lotil pisalno-čitalne učbe in te sem se flržal, in uspehi so bili v popolnem zadovoljivi tako pri prebivalstvu, kakor pri nadzorniku. Kmetiško ljudstvo nikakor ne more razumeti, kako bi bilo to mogoče, da otrok hodi 14 dni in še časih mnogo dlje v šolo, pa še ne pozna nobene črke; potem je učitelj kriv, da je šola za nič itd. Lažje si otrok zapomni eno črko, nego tri do štiri naenkrat in ako tudi ni vsak dan v šoli. V mestih in trgih, kjer je majhno število otrok in reden obisk, je to mnogo lažje. Ljudstvo je naobraženo in ne zahteva takojšnjih vidnih uspehov, posebno je to še lažje na vadnicah, kjer se zbere najboljši material, v takšnih razmerah se učitelj lahko igraje bavi z dolgoveznimi in temeljitimi predvajami.
Obe začetni knjigi bode znal spreten učitelj porabiti po eni kot drugi učbi, a Krulčeva je bolje sestavljena po razkroj-no-sestavni učbi, kar pa ni popolnem resnično. Po tej učbi se mora naslanjati in biti v zvezi nazorni pouk s takozvanimi temeljnimi besedami ter se mora pri novi besedi vedno ozirati na poprej obravnavano snov ter jo spravti z novo učno
tvarino v naravno zvezo, poučevaje od znanega do neznanega. Te zveze pa v Krulčevi knjigi mnogokrat manjka. Nikakor mi ne gre v glavo, kako bi n. pr. spravil pri nazornem pouku v naravno zvezo, brez daljših ovinkov in nepotrebne zamude zlatega časa, temeljno besedo »dete« s poprej obravnavano besedo »sito«! In taki slučaji se ponavljajo večkrat.
Sicer pa mora biti v šoli vsekdar prva in najboljša knjiga učitelj sam, samo naj se mu ne krati pravice, da si v dosego zaželjenih in predpisanih uspehov v šoli izbere pripomočke, ki mu prijajo najbolje. Drugače je ukazovati pri zeleni mizi. drugače med prostim ljudstvom izvrševati dotična povelja, in ni umestno, ako tisti, ki morajo Ščititi učiteljstvu itak preskromno podeljene pravice, te kratijo in kratkomalo prezirajo.
Nikakor nisem nasprotnik uvedbi ene ali druge začetne učne knjige, samo potrdi se naj to, kar si je učiteljstvo, opiraje se na zakonite predpise, izbralo prostovoljno!
Omeniti mi je še, da kakor ima celo vsak svetnik prste obrnjene k sebi, naj se tudi učiteljstvu nikakor ne šteje v zlo, ako si izbere šolsko knjigo, ki jo je založila »Učiteljska tiskarna«. Kakor znano, so nas razne tiskarne glede naših časopisov postavile pred vrata, česar »Učiteljska tiskarna« ne sme, ker je sad našega truda in požrtvovalnosti; je tedaj nas vseh učiteljev sveta dolžnost, da si ta sad ohranimo in ga rešimo pogina, kar tako iskreno žele naši nasprotniki! —Z ozirom na navedeno usojam se Vas prositi, da glasujete za moj predlog.
K besedi se oglasi del. tovariš Pavel Flere, ki želi, da bi se namesto besede »vpliva«, postavi beseda »priporoča«, na kar je bil predlog soglasno in z odobravanjem sprejet. Dolžnost vsega organizova-nega učiteljstva je, da se drži discipline. Složnih mas ne premaga nihče!
Nemški hrast na slovenskih tleh.
»Verband landwirtshaftlicher Genos-sensehaften« ali po naše Zveza kmetijskih zadrug v Gradcu obsega po slovenskem Štajerskem kakih 30 Rajfajznovih posojilnic. Ko so se te posojilnice ustanavljale, je nemški Johan razlagal lahkovernemu slo-verskemu Ivanu, da bodo te posojilnice strogo gospodarske in da se ne bodo prav nič pečale z narodnostjo. Ivan je to rad verjel, dasi je naprej vedel, da mu ne bodo iz Gradca slovensko dopisovali. Prišlo je res tako, da se ta »Verband« noče nič pečati s slovensko narodnostjo. Slovenskim Rajfajznovkam dopošilja nemške knjige in tiskovine, ter jim dopisuje samo po nemško, če pa zahtevaš slovensko ura-dovanje, te na dolgo in široko poučujejo, da so posojilnice čisto gspodarska zadeva, da tu ne gre umešavati jezikovnih pravic, končno pa ti še prav imenitno rečejo »Unsere Geschaftssprache ist deutsch!« Naš poslovni jezik je nemški! To se pravi, vi Slovenci se le nič ne oglašajte za svoje jezikovne pravice, pri nas je vse nemško, mi se s slovensko narodnostjo ne pečamo, mi vas potrebujemo samo gospodarsko, da si izposojujete naš denar, drugače pa le tiho za vratmi!
Najlepše pa se Johan norčuje sedaj iz Slovencev. Nekega dne je dobilo namreč vseh 30 Ivanov vsak po eden nasten-ski lepak z velikim hrastom, polnim želoda. Na vsakem želodu je ime Rajfajznov-ke. Tu najdeš n. pr. sledeče želode: Bi-zeljsko, Radvanje, Hoče, Sv. Trojica v SI. Goricah, Gomilca, Sv. Miklavž nad Ormožem, Leskovec, Puščava, Ščavnica, Ruše, Zgornja Radgona, Velenje, Vič, Raz-vanje, Sv. Lenart v Slov. Goricah, Kapele pri Brežicah, Dobje, Št. Vid pri Planini, Sladka Gora, Zdole, Sv. Lovrenc v Slov. Goricah, Sv. Barbara pri Mariboru, Sv. Marjeta pri Moškanjcih, Sv. Barbara v Halozah, Majšperk, Sv. Rok ob Sotli, Po-lenšak, Dobova pri Brežicah, Oplotnica tid. Ti Ivani so torej na hrastu samiJo-hani.
Neki grof Zedwitz je ta hrast tako osnoval, da med zelenjem hrastovega listja prav dobro razločuješ nemške črno-rdeče-rumene barve. Ti lepaki vise v omenjenih posojilnicah kot priča slovenske nezavednosti, ki se je vdinjala nemški gospodaželjnosti za ponižno deklo.
Ker nam »Verband« ne priznava naših državljanskih jezikovnih pravic in nas gospodarsko uprega v nemštvo, naj mu ne služimo več niti za hlapca, niti za deklo. Učiteljstvo, ki sodeluje pri teh posojilnicah, blagovoli skrbeti za to, da se na mesto nemških hrastov posadi naše lipe, nemške barve naj se prevlečejo z belo-modro-rdečo barvo, iz ponemčenih Joha-nov se naj izkristalizujejo slovenski Ivani, potem bomo veseli, da se zvitemu Johanu ni posrečilo upreči Slovencev pod svoj gospodarski nemški jarem.
Ivan z lipo.
Moč paragrafov in kultura.
(Iz Istre.)
Pod tem naslovom je tovariš iz Istre v 11. štev. cenjenega »Učiteljskega Tovariša« dokazal, da trpi ljudsko šolstvo največ zaradi tega, ker se ne vršita §§ 55. in 59. državnega zakona. Tudi jaz sem enakega prepričanja, a mislim, da je k temu dodati še nekaj drugih paragrafov. Tovariš je povedal, da trpi učiteljstvo in šolstvo, ker država dovoli, da si razlaga vsaka dežela § 55. drž. zakona, kakor se ji ljubi. Povedal nam je tudi, da je ustanoviti za Slovence v Istri še mnogo šol. To je resnica, a poleg tega bo skrbeti, da se te šole ustanove tako, da jih bo mogoče redno obiskovati. Pri ustanovitvi šol, bi se morali ozirati na krajevne razmere in ne samo na določilo § 59., da je ustanoviti šolo le tam, kjer je 40 otrok, ki morajo hoditi čez 4 km daleč v šolo. Daljava 4 km je prevelika za naše kraje, ker naša dežela ni ravna. Na poti 4 km se mora mnogokrat plezati gor pa dol, zopet gor in zopet dol, tako da pride otrok v šolo utrujen, da ga ne zanima pouk. Največjo dobroto bi mu naredil učitelj, ako bi se smel učenec spraviti v kraj, kjer bi lahko legel, zaspal in se odpočil. Upoštevajmo še istrske slabe ceste, burjo, žamete snega in v poletju še istrsko vročino, pa bomo lahko spoznali, da bi vsak dan ne prehodil 8 km poti niti odrastel človek in ne šestletni otrok. Kot primer takih ovir navedem Dolino v koperskem okraju.
V Dolini je bila že več časa trirazred-nica, ki so jo bili dolžni obiskovati otroci iz vasi: Dolina, Kroglje, Sacerb, Prebe-neg, Kastelc in Ulica. Kot na trirazrednici se je poučevalo celodnevno, in pravilno bi morali vsi otroci dvakrat na dan v šolo. Nikakor ni bilo to mogoče otrokom iz vasi Sacerb, Prebeneg, Kastelc in Ulica, zato ni bilo vsak popoldan skoraj polovice otrok v šoli, a v zimskem času ob burji in slabem vremenu ni jim bilo mogoče niti po enkrat na dan. In pri takem obisku naj bo povoljen napredek v šoli? To ni mogoče, ako bi bili v Dolini sami najboljši učitelji vsega sveta. Vendar ni to izmo-drilo nekaterih. Šoli je primanjkovalo le malo otrok, da bi imela po § 11. drž. zakona zadostno število otrok za štiriraz-rednico. Priklopilo se je zaradi tega tej šoli z dovoljenjem šolske oblasti še otroke iz vasi Mačkovlje. Tako se je razširila v štirirazrednico. Občina je zato mnogo žrtvovala; zakaj sezidala je veliko in lepo šolsko poslopje. Da ne bo treba otrokom dvakrat na dan pohajati v šolo, je sedanji nadučitelj uvedel nerazdeljen pouk, ker se je nadejal, da se bo zboljšal obisk in napredek. Kak je sedaj napredek, ne morem soditi, ker mi ni dana prilika, vendar pa si moram misliti po tem, da so napravili otroci v 1. 1912/13. na tej šoli 10.348 opravičenih in neopravičenih zamud, da tudi napredek ne more biti prav povoljen. Največ zamud pripada gotovo otrokom zunanjih vasi. Po mojem mnenju bi bilo bolje, ako bi se bilo napravilo eno šolo za otroke vasi Dolina in Kroglje, drugo za otroke vasi Kastelec in Sacerb in tretjo za otroke vasi Prebeneg, Ulca in Mačkovlje. Tako bi lahko otroci rednejŠe obiskovali vsak svojo šolo, in s tem bi se izboljšal napredek, četudi bi ne bilo nobene štirirazrednice. Napredek na več-razrednih šolah more biti povoljen le tam, kjer so tudi krajevne razmere take, da lahko otroci vedno obiskujejo šolo. V Istri, izvzemši mesta, je le malo takih krajev.
Razvidno je, da s tem nočem dokazati, da so samo v Dolini take razmere, ampak je še mnogo krajev, ki imajo take razmere, a nimajo še dovoljnega števila šol. Ker šolske oblasti ne upoštevajo teh razmer, paziti bodo morali na to naši deželni odborniki, deželni poslanci in posebno oni, ki bo član deželnega šolskega sveta. Tega ne smemo nikakor pozabiti ob bližajoči se deželnozborski volitvi.
IVAN KELC:
Ustavoznanstvo.
(Dalje.)
Žal, da se nahajajo danes še skoraj bolj, kakor kdaj poprej, med takozvanimi naobraženci podli nestalneži, ki le iz do-bičkarije ali ničvredne častihlepnosti postanejo neznačajneži. Takim ni nikoli in nikjer zaupati! In kdor sam ni značajnež, ni mogoče, da bi drugim dal, česar ne poseduje, in sicer v obilni meri. Po njih delih jih boste spoznali, je jako značilen izrek. To sem navedel le takorekoč mimogrede, a je vendar silno potrebno pri odgoji ljudstva.
Kakor v deželne zbore, enakega in še večjega pomena so volitve v državni zbor. Pri opisovanju države se mora mladina in v slučaju volitve tudi odraslo ljudstvo poučiti, kolike važnosti so take volitve za vse narode v državi. Državni zbor je namreč tista korporacija, kjer se sklepajo za-
koni za vse dežele avstrijske državne polovice, in sicer brez razločka na narodnost in veroizpovedanje. Kakor sklepi deželnih zborov, enako postanejo sklepi, sprejeti po večini državnih poslancev, po potrje-nju od cesarja, zakoni, obvezni za vse državljane tostranske državne polovice. Za Ogrsko ter Hrvatsko-Slavonsko se sklepajo zakoni v Budimpešti, oziroma v Zagrebu, za Bosno in Hercegovino v novejšem času v Sarajevu. Skupne državne zadeve, kakor skupna vojska, skupne finance in zastopstvo pri vnanjih državah, obravnavajo takozvane delegacije, v katere izvoli vsak državni zbor polovico odposlancev. Iz tega vsega se razvidi, da je ustroj naše zakonodaje jako kompliciran, kar povzroča državi obilo stroškov.
Vsak posestnik je na svojem posestvu neomejen gospodar; nihče mu ne sme kratiti pravic na njem, ako redno plačuje davke in opravlja sploh zakonito določene dolžnosti; razlastitev ni pripustljiva, razen ako to nanesejo posebni slučaji, ki ?o zakonito opravičljivi, n. pr. prevelika zadolžitev itd.
Vsak državljan je osebno svoboden; nihče mu ne sme kratiti njegove svobode, razen ako se je pregrešil proti zakonu.
Skrivnost v pismih se ne sme kršiti; kdor bi samovoljno odpiral tuja pisma, bi bil občutljivo kaznovan. Izjeme so le v izrednih slučajih, n. pr. za vojne ali na sod-nijsko povelje, kadar gre za zakonito dopuščen zapor, zoper prekoračitev obstoječih in za vsakogar veljavnih zakonov ali za hišno preiskovanje, ki se lahko vrši na ovadbo v to poklicanih činiteljev.
(Dalje.)
-	JfrH
Otroci bi>plohn®: smeH piti zrnMi kave, temveč le dobro mleko s Kathrelneršav© Knelppovo sladno kavo.
(• m M* aorka ali mnto, mlaj 1« K.nir.lnarj.v. popolnoma l|l«, ugajalo«, in »prtio SVOŠC
priprave » najboOlesa
slada Jako Hr.pllna.
¥pra£ajte, presfm,:
& tem Svojega »žilnega zdravniku
m ;
'
'mšM
Iz naše organizacije,
Kranjsko.
Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 14. maja 1914, ob 3. popoldne na Rakeku v restavraciji g. M. Domicelja. Na dnevnem redu so poleg običajnih točk tudi važne razprave, ki se tičejo naše centralne organizacije. Po občnem zboru se lahko vrši izlet v prelepi Škocjan, če se prijavi dovolj udeležencev.
Tovariši in tovarišice! Udeležite se polnoštevilno občnega zbora. Ovreči moramo trditev, da je društvo logaškega okraja, najmanj agilno. Proč z mlačno-stjo! Ni dovolj, da smo samo člani stanovske organizacije, marveč udeleževati se moramo redno tudi njenih zborovanj.
Dan občnega zbora našega učiteljskega društva naj bo naš stanovski praznik.
Pedagoško društvo v Krškem ima
svoj letošnji občni zbor na dan uradne konference v soboto, dne 16. maja t. 1. Čas, lokal in dnevni red zborovanja bomo naznanili posameznim šolam s posebnimi vabili. Prosimo pa že na tem mestu, da društveniki točno upoštevajo direktive društvenega vodstva.	Odbor P. D.
Učiteljsko društvo za šolski okraj Rudolfovo ima svoj redni občni zbor v četrtek, 14. maja t. 1,, ob 2. pop. v deški 'šoli v Šmihelu pri Rudolfovem. Razen navadnih točk so na dnevnem redu važne društvene, učiteljske in šolske zadeve. Pridite vsi! — Odbor.
Istra.
Istra. Slovensko učiteljsko društvo za Istro ima svoj redni občni zbor dne 14. maja ob 10. uri predp. v šol. poslopju v Ricmanjih. Poleg dnevnega reda, določenega v § 23. društvenih pravil, pridejo v razpravo tudi: 1. Pravne razmere učiteljic v Istri (g. Mikuluž). 2. Zakonski
načrt z dne 30. marca 1870., št. 20 (g. | Leonardis). 3. Učiteljstvo in prihodnje de- i želnozborske volitve. 4. Poslovni red Zaveze jugoslovanskih avstr. učiteljskih I društev. 5. Posredovalnica dela učencem, | ki so dovršili ljudsko šolo (F. Košutnik.). Odbor bo tudi poročal o kbrakih, ki jih je napravil za izboljšanje našega gmotnega položaja.
Tovariši in tovarišice! Zavedajte se svojih stanovskih dolžnosti in pridite vsi na občni zbor! Zlast mlajše učiteljstvo, ki še ni včlanjeno, nas bo jako razveselilo s svojo udeležbo!
Goriško.
Učiteljsko društvo sežanskega šolskega okraja ima letni redni občni zbor v četrtek, dne 14 maja t. 1., v Sežani ob 10. uri predpoldne.
Dnevnired:
1.	Predsednikov nagovor.
2.	Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja.
3.	Poročilo: a) tajnikovo, b) blagaj-nikovo.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Razni predlogi.
Na obilno udeležbo vabi vljudno — odbor.
Ts'st.
Trst. K poročilu o pomladanskem zborovanju Trž. učit. društva, ki smo ga
priobčili v zadnji številki, smo prejeli to-le pojasnilo:
Velecenjeni gospod urednik!
V dopisu »Pomladansko zborovanje trž. učit. društva« v štev. 18 cenj. »Učit. Tov.« čitam med drugim: »Tov. voditelj C. Valentič predlaga, naj se ta načrt poslovnega reda kar »en bloc« zavrže, vendar itd.«
Resnici na ljubo prosim, da popravite besedo »zavrže« v glasuje, kateri vzraz ni identičen prvemu — vsaj po mojem ne. Zahvaljujem se slav. uredništvu za prijaznost s tovariškim in prijateljskim pozdravom Ciril Valentič, šolski voditelj.
poleonov grob. — Dvetisoč let staro mesto. — Kotiček gospoda Doropoljskega. — Kotičkove risbe.
Prošnja,
Dne 17. julija 1. 1913 je umrl vrli naš tovariš Jakob Pretnar, učitelj na I. mestni šoli v Ljubljani. Blagopokojnik je bil vsestransko delaven učitelj, vzoren tovariš in odkrit, kremenit značaj. Zaradi teh lepih lastnosti je imel mnogo prijateljev med učiteljstvom in izven učiteljskega stanu. Pokojni Pretnar zasluži, da počastimo njegov spomin in mu postavimo dostojen spomenik ob njegovem grobu pri Sv. Križu na Ljubljanskem polju. Zato prosimo vse njegove zveste prijatelje, da s prostovoljnimi prispevki pospešijo in omogočijo to namero. Prispevke naj p. i. darovalci blagovolijo pošiljati na naslov: Ludovik Dermelj, učitelj gluhonemih v Ljubljani. Imena darovalcev se bodo objavila v Uči-tejskem Tovarišu.
Ljubljana, dne 6. maja 1914.
Jakob Dimnik.
Književnost in umetnost.
Slovenskim pisateljem! Narodno obrambno društvo izda tudi za leto 1915. koledarčke »Branibor slovenski mladini«. Zato se obrača do slovenskih pisateljev z vljudno prošnjo, da bi prispevali za ta koledarček bodisi v prozi ali v poeziji. Vsebina prispevkov naj ima namen, zbujati v mladih srcih ljubezen do rodne grude in rodnega jezika ter okrepljevati v mladini narodno zavest in narodni ponos. Prispevki naj se pošiljajo na društvo »Branibor« v roke urednika Rada Pusto-slemška v Ljubljani do 1. julija t. 1. Slovenske liste prosimo, da ta poziv ponatisnejo.
»Zvonček« objavlja v 5. letošnji številki to-le vsebino: 1. Tone Rakovčan: Pomladanske. Pesmi. 2. Fran Zgur: Učitelju na grob. Pesem. 3. Davorinov: Lipa. Pesem. 4. M. Z. Jug: Kes. 5. Antonija Germkova: Igre pouličnih tržaških otrok. 6. K. Str.: O učinkovanju strupa. 7. Davorinov: Ciganski godec. Pesem. 8. Veverica. Podoba. 9. Slovan Slovanov: Ob materini postelji. 10. Ernest Železni, zadnji na Gosposvetskem polju ustoličeni vojvoda. Podoba. 11. Fran Košir: Bajtar Urh Skrbina z mlinom. Narodna pripovest iz Dravinjske doline. 12. Cvetinomirski: Pomladna. Pesem. 13. I. Lavrič: Materi. Pesem. 14. Fr. Roječ: Spet je prišel maj.. Pesem. 15. Cvetko Gorjancev: Pomladna. Pesem. 16. Huda kazen. Podoba. 17. H.: Dan drevesa. 18. Tinče Ravljen: Prihod pomladi. Pesem. 19. Dobra Minka. Podoba. 20. Pouk in zabava: Zastavica v podobah. — Rešitev in rešilci. — Jasen odgovor. — Metuzalem. — Kako živi ruski car. — Rudarji na svetu. — Na-
Srednješolski vestnik.
t Iz srednješolske službe. Na državni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Gorici se spopolnita s 1. septembrom t. 1. dve učni mesti za klasično filologijo kot glavnim ter slovenskim ali nemškim jezikom kot postranskim predmetom z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Prošnje do 31. majnika goriškemu deželnemu šolskemu svetu v Trstu.
i Srednje šole v Avstriji. Naučno ministrstvo objavlja statistiko tistih gimnazij in realk, ki imajo pravico javnosti. Gimnazij je vseh 370, in sicer 16 spodnjih gimnazij, 3 štirirazredne realne gimnazije, 2 spodnji gimnaziji, 235 višjih gimnazij, 101 osmorazredna realna gimnazija in 7 reformnih realnih gimnaziev. Država vzdržuje 238, dežele 12, mesta 23, škofije 8, redovi 28, razni fondi 3 in zasebniki 58 gimnazij. — Učni jezik je v 145 gimnazijah nemški, v 71 češki, v 103 poljski, v 10 italijanski, v 15 rusinski, v 7 srbohrvatski, v 2 slovenski in v 17 utrakvistični. Na Nižjem Avstrijskem je 41 gimnazij, na Zgornje Avstrijskem 9, na Solnograškem 3. Na Štajerskem je 8 višjih gimnazij in 1 osem-razredna realna šola. Država vzdržuje 6, dežela 1, škof 1 in zasebniki 1 gimnazijo. Učni jezik je na 8 zavodih nemški, na 1 utrakvistični. V Celju obstojajo 4 samostojni gimnazijski razredi z nemško-slo-venskim učnim jezikom. Na Kranjskem je 7 višjih gimnazij; 6 jih vzdržuje država, 1 knezoškof; 2 gimnaziji sta nemški, 1 slovenska in 4 utrakvistične. Na Primorskem je 12 gimnazij, in sicer po 1 spodnja gimnazija, štirirazredna realna gimnazija in ena spodnja realna gimnazija, 6 višjih gimnazij in 3 osemrazredne realne gimnazije. Država vzdržuje 8, dežela 1, mesta 3 zavode. Učni jezik je v treh zavodih nemški, v 6 laški, v 2 srbo-hrvatski in v 1 slovenski. Na Koroškem sta 2 višji gimnaziji in 1 osemrazredna realna gimnazija, 2 zavoda vzdržuje država, 1 neki red. Učni jezik je v zavodih nemški.
Politiški pregled.
* Skupni državni proračun. Skupni državni praračun, ki je bil predložen delegacijam, izkazuje sledeče številke: Redne potrebščine ministrstva zunanjih stvari K 19,630,754, to je 748,017 K več nego lani. Pokritje znaša 1,065.000 K kakor lani. Izredne potrebščine znašajo kron 297.619, to je 50.000 K več nego doslej. Skupne potrebščine znašajo torej kron 18,863.373, t. j. K 798.017 več nego doslej. — Redne potrebščine za armado znašajo K 494,030.572, t. j. K 55,932.211 več nego doslej. Pokritje pa znaša K 10,516.157; čistih potrebščin torej K 483,514.415, ali K 55,132.211 več nego doslej. — Izredne potrebščine znašajo K 1,670.000, ali kron 311.500 več nego doslej. — Skupne potrebščine za armado znašajo torej kron 485,184.415, ali K 55,443.711 več nego doslej. — Redne potrebščine vojne mornarice znašajo K 71,355.140, t. j. K 362.160 več nego doslej. Pokritje znaša K 530.000. Čiste redne potrebščine znašajo potemtakem K 70,825.140, t. j. K 347.160 več nego lani. Izredne potrebščine znašajo K 5,441.570, t. j. K 452.340 več nego doslej, tako ga znašajo skupne čiste potrebščine vojne mornarice K 76,266.710, t. j. 799.500 K več nego doslej. — Skupne potrebščine vojnega ministrstva znašajo potemtakem K 561,451.125, t. j. K 66,243.211 več nego doslej. — V skupnem finančnem ministrstvu izkazujejo potrebščine v upravnem oddelku minus K 10.371, v penzij-skem pa plus K 118.458. — Skupni proračun izkazuje čistih potrebščin kron 585,722.519. Za pokritje so določeni dohodki carine, proračunjeni na 216,454.959 kron, na kar ostaja znesek K 369,267.560, ki ga je treba pokriti s kvotnima prispevkoma obeh državnih polovic. Ta znesek je za K 36,807.734 višji od lanskega. Na tostransko državno polovico odpada kron 234.854.168, t. j. K 23,409.719 več nego doslej, na dežele ogrske krone pa kron 134,413.391, t. j. K 13,398.015 več nego doslej. — Posebnih kreditov se zahteva za armado K 81,310.000, za vojno mornarico pa K 101,000.000, skupaj torej kron 182,310.000. Na tostransko državno polovico odpada od te vsote K 115,949.160, na Ogrsko pa K 66,360.840. — Naknadnih kreditov za prvo polovico 1. 1914. se zahteva za zunanje ministrstvo K 765.300, za armado pa K 9,445.000, skupaj kron 10,210.300, od katerih odpada na Avstrijo K 6,493.751, na Ogrsko pa K 3,716.549.
* Povišanje plač častnikom. Bodoče leto namerava vojna uprava delegacijam predlagati, da povišajo plače častnikom, in sicer dobe tiste plače kakor državni urad-
niki. Dohodke VIII. činovnega razreda do- | sežejo vsi častniki po 16- do 20-letni služ- : beni dobi. Izdatki bodo znašali na leto 3,000.000 kron. — Kdaj pride učiteljstvo do kruha?!
* Nova vojaška bremena. Vojna uprava namerava v najkrajšem času izvesti popolno reorganizacijo armade. Vojno ministrstvo ima že izdelan načrt, po katerem se dodajo sedanji redni vojski reservne formacije, ki jih bodo tvorile čete druge kategorije, razdeljene v posebne reservne divizije v področju vsakega vojnega zbora po ena (vseh skupaj 16), ki bi se v slučaju potrebe združile v 4 nove armadne zbore. Poleg tega pa bi se zvišalo prezen-čno stanje stotnij, oziroma bataljonov. Sedanje prezenčno stanje stotnij (92 mož) bi ostalo le pri 1126 stotnijah, dočim pa bi se pri 506 stotnijah zvišalo na 120 mož, kar se je večinoma tudi že storilo. Vojna uprava namerava baje ta organizacijski načrt predložiti delegacijam že v sedanjem zasedanju. Izdatki za to reorganizacijo so še neznani, a bodo zopet ogromni.
Učiteljski konvikt.
Velikodušen dar. Ljubljanska mestna občina je vsled sklepa občinskega sveta darovala »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta 1000 K (tisoč kron). Za to velikodušno darilo se. slavnemu občinskemu svetu najtopleje zahvaljuje odbor.
Kranjske vesti.
—r— Iz seje deželnega šolskega sveta (z dne 25. aprila 1914.) I. Imenovani so: Sadar Mirko, učitelj v Postojni; Sepe Ljudmila, učiteljica v Polšniku; Jeretina Karel, učitelj v Domžalah; Podobnikar Pavel, nadučitelj v Rovtah; Bajec Ljudmila, učiteljica v Vel. Laščah; Petrič Fr., učitelj v Ljubljani (III. m. deška šola); Sakotnik Angela, učiteljica na Savi; Am-brožič Josipina, učiteljca v Slavini; Vranic Terezija, učiteljica v Bohinjski Bistrici; Minkuš Avgust, uč.-vod. v Lešah; Zurc Pavla, učiteljica v Rudolfovem; Cepuder Marija, učiteljica v Papežih. — II. Preme-ste se: Česnik Karel nadučiteljem v Cerkljah na Dol.; Ažman Leopold, učit.-vod. iz Zabnice učiteljem v Soderšici; Zgur Marija iz Trate v Radomlje na lastno željo. — III. Še enkrat se razpiše: Učiteljsko mesto v Črešnjevcu. — IV. Stalno se vpo-koji: učiteljica Mikec Frančiška iz Žužemberka. V. Začasno se vpokojita: Zagor-jan Marija v Št. Rupertu; Kral Marija v Hrušici. — VI. Razširi se: ljudska šola v Telčali na dva razreda. — VII. Ustanovi se posebni oddelek na ljudski šoli v Šmar-jeti za oddaljene otroke, nova ljudska šola na Vrhu in potrdi privatna šola »Schul-vereina« v Dragi. — Telovadba šolskih otrok pri »Sokolu« v Ribnici se ne dovoli.
—	Nerazdeljen dopoldanski pouk na mestnih ljubljanskih šolah se prične od 1. junija dalje. — Šolskim slugam na I. drž. gimnaziji se imenuje Schott Edvard, dosedanji šolski sluga v Novem mestu. — Ministrstvo je dovolilo nadučiteljicam in ravnateljicam naslov »gospa«.
—r— Ljudsko šolstvo. Na mesto nad-učitelja Jožefa Pleničarja, ki ima dopust v svrho študij, je imenovana za suplentin-jo v Kropi obs. učit. kandidatinja Antonija Ažmanova. — Na mesto nadučitelja Julija Slapšaka, ki je na dopustu, je imenovana za suplentinjo v Radovljici prov. učiteljica Helena Potočnikova. — Na mesto, učitelja Friderika Sadarja, ki je na dopustu v svrho študij, je imenovana za suplentinjo v Koroški Beli učiteljica Frančiška Rihteršičeva. — Na mesto učitelja Friderika Repovša, ki je v svrho študij na dopustu, je imenovana bivša suplentinja v Sp. Idriji Melita Šivičeva za suplentinjo na deški šoli v Tržiču. — Zasilna šola v Stari Oselici se je opustila in otvorila s 15. aprilom ekskurendna šola, na kateri je poverjen pouk učitelju na enorazrednici v Tr-biji Viljemu Zirkelbachu. — C. kr. okr. šol. svet za ljubljansko okolico je imenoval namesto obolele učiteljice Marije Marinkove bivšo provizorično učiteljico v Mengšu Frančiške Božičevo za suplentinjo na Vrhniki. — C. kr. okr. šol. svet v Kranju je imenoval namesto obolelega učitelja Edvarda Vidica učiteljico Marijo Kasteličevo z suplentinjo na enorazrednici v Ratečah.
—	C. kr. okr. šolski svet v Radovljici je namesto obolele učiteljice Hermine Sirni-kove imenoval suplentinjo na ljudski šoli v Breznici. — Namestu učiteljice Elze Lu-schinove, ki je zaradi bolezni na dopustu, je za suplentko na mestni dekliški ljudski šoli v Ljubljani imenovana Marta Čretnikova.
—r— Preizkušnjo trtnih škropilnic in žveplalnikov priredi Novomeška kmetijska podružnica v pondeljek, dne 11. maja, na kmetijski šoli na Grmu. Prične se s pre-
izkuševanjem strojev ob 8. uri zjutraj. Preizkušnja ima namen, da primerjamo delo raznih škropilnic in žveplalnikov in se prepričamo, katere bi bilo najbolje naro-čevati. Vsak vinogradnik ve iz lastne izkušnje, da je velik del uspeha pri škropljenju trt odvisen od dobre škropilnice. Preizkušale se bodo tudi drevesne škropilnice. Razne tvrdke so se že na vabilo podružnice odzvale in priglasile svoje stroje v preizkušnjo. Vabimo naše vinogradnike in tudi sadjarje, da se preizkušnje v velikem številu udeležijo in tako na lastne oči prepričajo o dobroti posameznih škropilnic in žveplalnikov.
—r— Enodnevni čebelarski tečaj v Krtini pri Dobu se vrši dne 10. maja t. 1. v ondotni šoli. Na tečaju predavata tovariša Fran Rojina in Ivan Schmeidek, oba priznana čebelarja-strokovnjaka.
—r— Ženska podružnica Siidmarke v Ljubljani ima 405 članic, za 82 več kot lani.
—r— Razpis učiteljskih služb. V
kranjskem šolskem okraju se v stalno na-meščenje s pričetkom šolskega 1. 1914'15. razpisujejo naslednja učna mesta: 1. nad-učiteljsko mesto na dvorazredni, začasno s tremi razredi opremljeni ljudski šoli v Selcah; 2. nadučiteljsko mesto na dva razreda razširjeni ljudski šoli v Mavčičah; 3. po eno učno mesto in voditeljsko mesto na enorazrednih ljudskih šolah pri Sv. Ani pri Tržiču, na Šenturški gori, v Podblici in v Zalem logu (z učnim mestom v Zalem logu je tudi združen ekskurendni pouk na Davci); 4. po eno učno mesto na na dva razreda razširjenih ljudskih šolah v Mav-čiah in na Olševku. Redno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom vložiti pri c. kr. okr. šolskem svetu do 28, maja 1914. Prosilci, ki v kranjski javni učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državnozdravniškim izpričeva-lom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo.
Štajerske vesti.
—š— »Zalungsliste« — odbit napad na slovenski jezik. Učiteljstvo štirirazredni-ce v Dobju je, dobivši samonemške »Zah-lungsliste«, vrnilo te tiskovine davčnemu uradu v Kozje s sledečim utemeljevanjem: »V smislu določb člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. XII. 1. 1867., držav. zak. broj 142. ima vsak narod nedotakljivo pravico svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti, zato si hoče podpi-pisano učiteljstvo kot člen slovenskega naroda, svoj slovenski jezik čuvati s tem, da odklanja podpise na priloženih jezikovno nezakonitih samonemških »Zalungsliste« in zahteva, naj se mu nakazuje plača na priloženih pobotnicah, ki so utemeljene v svoječasno nam izročenih dekretih za nakazanje naših plač. Ako pa so kateri višji oziri merodajni, naj bi se nam plača nakazovala namesto po pobotnicah po izplačilnih polah, potem se nam morajo v smislu zgoraj imenovanega zakona predložiti v podpis slovenske tiskovine.« — C. kr. davčni urad v Kozju je na to učiteljstvu nakazal in izplačal vso plačo za mesec majnik 1914 po kolkovanih pobotnicah ter ni več vrnil zavrnjenih »Zalungsliste«. , —š— Učieljska imenovanja. Deželni šolski svet je imenoval definitivnega učitelja v Makolah Božidarja Gselmana za definitivnega učitelja v Petrovčah, suplen-ta Franca Šafariča v Vučji vasi za definitivnega učitelja istotam; definitivno je nastavil nadalje Ivana Živka v Studenicah in Cirilo Delejevo pri Novi Štifti.
—š— Iz Laškega trga pišejo »Slovenskemu Narodu«: »Na tukajšnjo slovensko šolo je prišla za učiteljico nemškutarica Friderika Zechner iz Dobove pri Brežicah. Štajerski deželni šolski svet je s tem imenovanjem znova pokazal, kako zelo omalovažuje narodne zahteve spodnje-štajerskih Slovencev. Spodnještajerski Nemci stoje na stališču, da ne sme na nobeni nemški šoli poučevati slovenska učna oseba. — Temu stališču je dalo še nedavno nemško politično društvo v Mariboru jasnega izraza. In temu stališču se je pridružil tudi štajer. šolski svet, ko je n. pr. popolnom prezrl terno ormoškega okrajnega šolskega sveta glede nadučiteljskega mesta in imenoval izven terne okr. šolskega sveta Nemca za nadučitelja, češ, da nikakor ne more biti Slovenec na takem zavodu nadučitelj. Radovedni smo, kako se bo obnašal štajerski deželni šolski svet glede nadučiteljskega mesta na ptujski okoliški šoli? Kar velja za nemško šolo v Ormožu, mora veljati tudi za slovensko šolo v Ptuju. In isto bi moralo veljati tudi za Laški trg. Tam kakor v Ptuju in Slov. Bistrici, kjer gre istotako za imenovanje ene učne osebe na slovenski šoli, je okr. i šolski svet zaradi zastarelih volilnih privilegijev v okrajnih zastopih nemškutarski. On ne reprezentira večine prebivalstva v ' okraju, da deželni šolski svet ga vpošteva |
drugače kot to dela pri slovenskih okrajnih | šolskih svetih. To je očividna pristranost i in postopanje v škodo slovenskega šolstva i ter prebivalstva; proti takemu postopanju je treba kar najostreje protestirati.«
—š— Enakopravnost. Iz Celja poro-čao: Na celjski meščanski šoli kričijo nemški učenci »Heil«, ko gredo iz telovadnice, slovenski učenci pa še govoriti slovenski ne smejo. — Enakopravnost!
—š— Celje. Ravnatelj na deželni meščanski šoli v Celju, Anton Paul, stopi s tem šolskim letom v pokoj.
—š— Iz Celja poročajo, da je na obrtni šoli prepovedano slovensko govoriti. Najbrže zato, ker je šola nemška, u-čenci pa nismo.
—š— Odlične nemške gospe na čelu Šulvereinskemu gibanju. Za predsednico ženske podružnice Šulferejna v Gradcu je izvoljena grofica Roza Attems, soproga deželnega glavarja. On daruje vsako leto 500 K Šulferejnu. Ostale odbornice, večinoma članice najodličnejših nemških ro-dovin v Gradcu, so se zavezale vplačati letno 50—100 K kot članarino.
Soriške vesti.
Dr. Anton Dermota.
Iz Gorice poročajo: V nedeljo ob pol petih popoldne je umrl v Gorici odlični slovenski publicist, odvetnik dr. Anton Dermota. Pokojnik je bil pristaš socialno-demokratiške stranke, a je bil obenem tudi zaveden' Slovenec, posebno v zadnjem času je krepko podpiral naša društva in bil tudi član naših prvih narodnih društev. Svoje narodno naziranje je tudi uveljavljal v socialno-demokraški stranki ter bil na čelu ljudi, ki so hoteli tudi med socialnimi demokrati razširiti narodno zavednost. Svoječasno je bil dr. Anton Dermota urednik »Naših Zapiskov« m njegovi uvodniki so zbujali splošno pozornost Kot urednik »Naših Zapiskov« je uvedel v svoj list stalna poročila o šolstvu in o gibanju učiteljstva. Ti referati so bili strogo stvarni in objektivni, izpričevali so ljubezen urednkovo do naprednega slovenskega učiteljstva in umevanje njega dela, bojev in naporov. Ko je dr. Dermota odložil uredništvo, se je dotedanje stališče »Naših Zapiskov« temeljito izpreobrnilo — na slabšo stran. —• Bil je tudi precej časa dopisnik za »Slovansky Prehled«, kjer je priobčil celo vrsto zanimivih člankov. Dr. Anton Dermota je bil med prvimi slovenskimi dijaki, ki so ustanovili slovensko dijaško kolonijo v Pragi. Plod njegovega bivanja v Pragi je njegov prevod »Magdalene« in pa brošura »Kaj hočemo«, pri kateri je sodeloval poleg dr. Lončarja. Vpliv te brošure je bil povsod velik, posebno ugoden pa je bil pri mladini, kjer je ustvaril podlago za po-znejo narodno-radikalno strujo. Dr. Der-motova in dr. Lončarjeva zasluga je tudi, da smo se seznanili z naziranjem čeških realistov in da smo spoznali njih najodlič-nejšega pesnika Macherja. — Dr. Dermota je bil šele 38 let star. Temeljita na-obrazba, neomahljivost in njegova znana osebna prijaznost mu je zasigurala odlično mesto med goriškimi Slovenci. Zal, da je prezgodnja smrt končala delovanje mladega doktorja, ki ga bodo goriški Slovenci gotovo pogrešali. Blag in časten spomin ljubeznivemu in simpatičnemu dr. Antonu Dermoti!
—g— Deželna vinska pokušnja. Povodom IX. avstriskega vinorejskega kongresa, ki se vrši od 5. do 13. septembra 1914, se priredi v Gorici poleg razstave strojev in priprav za vinarstvo pokušnja goriških vin. — Namen te pokušnje je, da se seznanijo vinarski veščaki in vinski trgovci z našimi vini in da se s tem pospeši prodaja. Obenem pa ima pokušnja tudi namen, nuditi domačim vinogradnikom, da se seznanijo v preizkuševanju vin in da se zbudi med njimi nekaka konkurenca v pravilnem kletarstvu. — V ta namen se obrača podpisani odbor do naših vinogradnikov, da se v čim večjem številu udeleže te pokušnje z dopošiljanjem vina lastnega pridelka. — Od vsakega vzorca naj se vpošlje vsaj po 6 steklenic, držečih T/10 I vina. Ena teh steklenic se uporabi za predpokušnjo, ena za kemično preiskavo, ki se izvrši brezplačno, ena za pokušnjo preizkuševalne komisije, ostale pa za pokušnjo udeležnikov vinarskega kongresa in domačih vinogradnikov, ki pridejo k pokušnji. — Pri dopo-šiljanju vina naj se pazi na to, da bo belo vino v takozvanih renskih steklenicah, črno v bordosteklenicah. Odbor da vinogradnikom take steklenice kakor tudi zamaške brezplačno na razpolago. — Za najboljša vina se bodo delila razna priz-j nanja in darila. — Kdor hoče svoje vino i vposlati na razstavo, naj javi to do konca • maja t. 1. predsedništvu IX. vinorejskega ' kongresa v Gorici (deželni dvorec.) — I Odbor odpošlje svojedobno sam po vino.
— Za dobo razstave se dajo razstavijo
cem tudi kioski na razpolago, v katerih morejo svoje vino razprodajati. Koliko znašala najemščina za kioske, določi raz, stavni odsek.
—g—Učiteljska vest. M. Jugova i. Oseka je dobila zaradi bolezni enmesečnj dopust. — Dopust je dobil nadučitelj šen. ferjanski L. Likar, in sicer do konca leta —g— Pravico javnosti je dobila de! kliška šola za ženska ročna dela, ki j0 je ustanovila Elisa Frinta v Gorici.
—g— Tatovi v šoli. V Ronkah So udrli tatovi v šolsko poslopje in odnesli šolskemu slugi suknjo, črevlje, uro in ne. kaj drobnih stvari. Vrednost ukradene^ blaga znaša kakih 100 K.
Tržaške vesti.
—t— Iz govora dr. WHfana. Na seji občinskega sv^ta tržaškega dne 1. aprila t. 1. je v razpravi o poročilu in predlogih finančnega odseka za konsolidiranje visečega dolga za najetjem posojila 42 mi-ljonov kron govoril tudi dr. Wilfan. Iz njegovega govora, ki ga v svoji zadnji nedeljski številki objavlja »Edinost«, posnemamo te stavke, značilne za tržaško mestno upravo: »Edino polje, kjer znate trošiti tudi mnogo v malo mesecih, zidajoč grandijozna šolska poslopja, edino polje, kjer to znate storiti, je polje narodne politike v vso korist italijanskemu prebivalstvu proti slovenskemu. Tam pač, kadar eden ali drugi član šolskega odseka zna prikazati nujno potrebnost kakšnega liceja, kakšnega gimnazija, kakšne realne ali drugačne šole za italijansko prebivalstvo, o, tam pač znate hitro delati projekte in znate tudi začeti zidati, ne da bi niti počakali odboritve proračuna. To znate delati. Pa celo, kjer bi se delovanje občine v tem oziru imelo v prvi vrsti pokazati, kar se namreč tiče ljudskih šol, tam znate celo zanemarjati svoje dolžnosti na škodo italijanskega prebivalstva (zaradi srednjih in podobnih šol).«
—t— Šola za pomorske strojnike. »Piccolo« prinaša novico, da je dobil dr. Pitacco od ministrskega predsednika grofa Stiirgkha ter od ministra za javna dela Trnke obvestilo, da namerava vlada s šolskim letom 1914/15. v Trstu ustanoviti šolo za pomorske strojnike, ako da mestna občina na razpolago potrebni prostor. 1 Novo šolo mislijo nekako združiti z že obstoječo obrtno šolo. Pomorski strojniki zahtevajo to šolo že nekaj let. V mesecu marcu so sklenili pomorski strojniki štrajkati, ako še ne bi ugodili njihovi želji.
—t— Pouk pod milim nebom. NaKo-lonji blizu Trsta se je otvorila s 1. majem prva šola pod milim nebom. Otvorjena bosta dva L razreda, in sicer en deški in en dekliški. To šolo bodo obiskovali otroci bolj slabotnega zdravja.
Istrske vesti.
—i— Slovenska šola v Kopru. Znano je, da je bila s premestitvijo učiteljišča iz Kopra v Gorico opuščena tudi slovenska ljudska šola, ki je bila spojena z omenjenim učnim zavodom. Sedaj vzdržuje v Kopru svojo ljudsko šolo Ciril in Metodova družba. Ker je slovenskih otrok v Kopru vendo več, bi bilo nujno potrebno, da se ta šola popolnoma podržavi. Ker imajo zlasti slovenski pazniki koprske kaznilnice veliko šoloobveznih otrok, se tudi justično ministrstvo za zadevo zanima. Največji nasprotnik slovenske šole v Kopru je poreški deželni odbor, ki se rajši zavzema za nemško ljudsko šolo v Kopru. Ministrstvo za uk in bogočastje vendar še ni zadevo rešilo. Upajmo, da bo ugodilo našim zahtevam, ker so nujne in opravičene.
—i— Šole v poreškem okraju. Iz poročila okrajnega šolskega sveta pore-škega posnemamo, da je bilo v poreškem okraju koncem 1913. leta 38 javnih ljudskih šol s 86 razredi. Od teh šol je bilo 31 z italijanskim, 4 s hrvatskim in 3 z italijansko-hrvatskim učnim jezikom. Od 24 zasebnih šol jih je 13 s pravico javnosti, 10 jih je z italijanskim in 14 s hrvatskim učnim jezikom. Šoloobveznih otrok je bilo 11.066, in sicer 5543 dečkov in 5523 deklic. V javne šole je pohajalo 3011 dečkov in 2768 deklic, v privatne pa 1167 dečkov in 1025 deklic. Nobenega pouka ni uživalo, ker ni potrebnih šol — 1099 dečkov in 1528 deklic. Seveda so to hrvatski otroci! Šolo je obiskovalo 76*5 odstotkov šoloobveznih otrok nasproti 75 odstotkov leta 1912. Poučevalo je skupno 166 učnih oseb. — Tistih otcok, ki ne uživajo niti elementarnega pouka, je pač preveliko. In če pomislimo, da so ti otroci hrvatske narodnosti, precej vemo, kako režejo v Istri — kruh pravice!
—i— Za ravnatelja na moškem učiteljišču v Kopru je imenovan Pij Babuder, profesor na istem zavodu.
Koroške vesti.
—k— Südmark a na Koroškem. Siid-juarka ima na Koroškem 104 podružnice, jji so združene v treh okrožjih. V mnogih krajih so tudi državni uradniki načelniki podružnic. Vse podružnice pridno delajo jia ponemčenje koroških Slovencev.
—k— Velik tabor koroških Slovencev se vrši v nedeljo, 17. majnika, v središču Podjune.
—k— Kako koroška ljudska šola skrbi za izobrazbo ljudstva Iz Koroškega je došlo to-le pismo: »Mein Pester freund. Ich anfange meine Schreiben örüße ich dier Recht herzlich. Ich gib dir zu wisen das hab ich deine Karte dankend erhalten. Pester Freund. Pri-dragi Berjado. Brosimde boschli mi dua Liedra Brinowza ba no Liedro černigou-ga nei koschta garhoče da bom jas sa Drebuh bolejn je imel, brosim de boschli mi gagor sua gauorila brosim deba Rei-dingo mi zu boschli jas di bom hidro Narje poslal. Das was Gesprochen haben das wirst shon wießen. Ich lase die din dindlan, te sale daklete bosdrauiti. Ich schliße meine schreiben mi filen Herzlichen Grüßen und ich lase dich und die Saubere Dirndlan schön grüßen.« — Naravnost imenitno!
—k— Protizakonite šole v Avstriji! »Kje pa?« se bo vprašal marsikdo. Kdo si drzne proti postavi vzdrževati šolo? »Slovenski Branik« piše: »Nemške šole v Borovljah so protipostavne. Leta 1870. je izdal koroški deželni šolski svet na okrajni šolski svet zaradi pouka v boro-veljski šoli sledeči ukaz: »Da se ugodi želji staršev, obenem pa se tu doseže cilj drž. šol. zakona, je pouk na ondotni šoli tako urediti, da se poučuje prvi dve šolski leti v slovenskem jeziku, drugo leto v drugem oddelku pa se naj začne porabljati nemščina kot učni jezik.« — Danes pa so vse šole v Borovljah popolnoma nemške. Protizakonite šele so torej v koroškem vilajetu!
Splošni vestnik.
Nastopno predavanje prof. dr. Ilešiča v Zagrebu. Preteklo soboto je imel prof. Ilešič na zagrebškem vseučilišču svoje nastopno predavanje. Poleg dijaštvo je bilo navzočih mnogo profesorjev in drugega odličnega občinstva. Prof. Ilešič je govoril o temi: Splošen razvoj slov. književnega \ezika v minulem stoletju do 1848. leta. Predavatelj je bil na koncu burno akla-miran. — Ob tem odličnem uspehu gospodu profesorju iskreno čestitamo!
Proti praznovanju Husove petstoletnice. Kakor poročajo iz Prage, je te dni naučno ministrstvo poslalo posameznim ravnateljstvom čeških srednjih šol zaupen ukaz, v katerem opozarja na Husovo petstoletnico, ki jo bodo praznovali prihodnje leto, in zapoveduje ravnateljstvom, naj preprečijo vsako udeležbo svojih gojencev pri predstavah ob priliki petstoletnice in tudi razširjevanje brošur o Husu med mladino.
Povodom svojega letošnjega zborovanja so odposlali grški profesorji in ljudsko-šolski učitelji srbskemu profesorskemu in učiteljskemu društvu brzojavni pozdrav, v katerem izražajo željo, naj oba zavezna naroda v interesu miru, pravičnosti in napredka čim intenzivneje delata na okrepitev in poglobitev obojestranskih odno-šajev.
Nov slovenski docent na zagrebškem vseučilišču Ban baron Skerlecz je dal na Predlog profesorskega zbora modroslovne fakultete dovoljenje, da predava dr. Karel Ozvald, profesor na realni gimnaziji v Ciorici, pedagogiko na zagrebškem vseučilišču. Dr. Ozvald je tretji slovenski docent na hrvatskem vseučilišču.
»Jugoslavija« prepovedana. »Narodni listy« poročajo, da praško namestništvo ni odobrilo pravil dijaškega društva »Jugoslavija«, ki naj bi bilo odslej združevalo vse jugoslovanske dijake v Pragi, Slovence, Hrvate in Srbe. Ker so se vsa jugoslo-yanska dijaška društva prostovoljno razšla z ozirom na ustanovitev tega novega kupnega društva, je sedaj jugoslovansko dijaštvo v Pragi brez društvene organizacije.
Proslava Zrinskega in Frankopana na Punaju. Dunajsko jugoslovansko dijaštvo Je dne 3. t. m. priredilo v Dunajskem No-^m mestu na grobeh Petra Z.rinskega in ^ana Krsta Frankopana svojo vsakoletno ^letnico v proslavo spomina teh narodnih junakov. Letos se je pridružilo proslavi Judi veliko število jugoslovanskega dejstva. Dopoldne je bila v župni cerkvi juaša zadušnica, ki jo je čital hrvatski du-jj?vnik. Zvečer pa se je vršila akademija, *)er se je zlasti povdarjala potreba skupka dela dunajskega jugoslovanskega di-^stva in delavstva za skupno stvar. Ven-J' ki so bili položeni na grobnico, so imeli akove v skupnih slovenskih, hrvatskih n Srbskih barvah.
Državna poslanca dr. Ryba? in dr. Korošec pri naučnem ministru. V ponedeljek, 27. dne pret. m., opoldne sta se oglasila državna poslanca dr. Rybaf in dr. Korošec pri naučnem ministru dr. vit. Hus-sarku in sta razpravljala z njim o slovenskih šolskih vprašanjih.
Dr. Bogumil Vošnjak v Zagrebu. Vse-učiliški docent dr. Vošnjak je odpotoval v Zagreb, kjer ostane do konca julija letnega tečaja, to je do začetka julija. Doktor Vošnjak je krčil pot slovenskim docentu-ram v Zagrebu. To leto ni več osamljen, ampak predava poleg njega dr. Ilešič in v najkrajšem času se jima še pridruži tretji slovenski docent. Tako je našel jugoslovanski pokret tudi onkraj Sotle uspešen in nenavadno živahen odziv.
Češki učitelji na slovanskem jugu. Pevsko društvo praških učiteljev, ki si je priborilo lep glas doma in v tujini, namerava poleti napraviti izlet na Balkan ter prirediti koncert v Belgradu in v Sofiji. Na povratku z Balkana se baje ustavi tudi v Zagrebu. In v Ljubljani?
Sprejem vojaških veterinarskih akademikov. Na c. in kr. živinozdravniški šoli na Dunaju sprejmejo 14, na kraljevsko ogrsko veterinarsko visoko zdravn. šolo v Budimpešti pa 14 vojaških veterinarskih aspirantov. Prosilci se morajo obvezati, da bodo po dovršenih šudijah 7 let služili v armadi. Na račun vojnega erarja se med študijsko dobo skupno nastanijo, preskrbujejo, oblačijo in oborožijo. Plačevati jim ni treba kolegnine, kakor tudi ne taks za izkušnje in za izstavljenje diplo-mov, in tako lahko študije dokončajo brez materialnih žrtev, v vojaški službi pa lahko napredujejo do šarže štabnega (višje štabnega živinozdravnika (VIII., oziroma VII. činovni razred). Prošnje morajo biti lastnoročno spisane in kolkovane s kolkom 1 K. Za sprejem na Dunaju morajo biti vložene do 1. avg. pri poveljništvu voj. oddelka c. in kr. živinozdravniške šole na Dunaju, za Budimpešto pa do 7. julija pri poveljnišvu 4. armadnega zbora v Budimpešti.
Vojaški gojenci. S pričetkom šolskega leta 1914/15 (1. sept. 1914) se bodo sprejemali gojenci na prosta in plačljiva mesta v I., II. in III. letnik c. kr. realke in v I. letnik c. kr. Franc-Jožefove vojaške akademije, in sicer vsi za c. kr. domobranstvo. Glavni pogoji so: 1. Avstrijsko državljanstvo. 2. Telesna sposobnost. 3. Povoljno nravstveno vedenje. 4. Dovršeno 14. in ne prekoračeno 16. leto za I. letnik vojaške višje realke; dovršeno 15. in ne prekoračeno 17. leto za II. letnik vojaške realke; dovršeno 16. in ne prekoračeno 18. leto za III. letnik vojaške višje realke; dovšeno 17. in ne prekoračeno 20. leto za vojaško akademijo. 5. Potrebna predizobrazba. Gojenec se mora podvreči še posebni sprejemni izkušnji. Prošnje, ki jim je priložiti krstni list. domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo. vojaško zdravniško izpričevalo in izpričevalo o imovinskih razmerah, nasloviti je na c. kr. domobransko ministrstvo na Dunaju in jih vložiti do 15. maja 1914 potom c. kr. domobranskega dopolnilnega okrajnega poveljstva. Pripomni se, da se zahtevajo že za sprejem v I. letnik najmanj z dobrim uspehom dovršeni 4. razredi srednjih šol. Natančneja pojasnila daje c. kr. okrajno glavarstvo.
Obsojen škof. Na zadnjem katoliškem shodu v Metzu je napadel škof Koppes poslance levice. Ti so ga tožili zaradi raz-žaljenja časti, in škof je bil obsojen na 200 frankov globe in mora plačati vsakemu tožniku, ki jih je 21, po 200 frankov odškodnine. Škof Koppes se je proti razsodbi pritožil.	_
Razgled po šolskem svetu.
— Rabindranath Tagorova šolska republika. Indijski pesnik Rabindranath Ta-gora je prisojeno mu Nobelovo nagrado do zadnjega vinarja podaril svoji šoli, ki jo je bil ustanovil leta 1901. Ta šola je popolnoma neodvisna od angleške uprave in po svojem ustroju prava republika. Zavod leži ob Bolpuru (med Delhijem in Kalkuto) in se imenuje »Santineketan«, t. j. »Mirni dom«. Na pokojni dobravi sredi plodnega polja, kateri kraj si je bil pesnikov oče pred 50 leti izbral za svoja mistična premišljevanja, je Tagora zgradil obsežno poslopje in ga obdal z vrtovi. V zavodu se nahajajo prostorne učilnice, spalnice in vsi drugi prostori; učenci in učitelji stanujejo vsi v zavodu. Poleg poslopja se razprostirajo obširna igrišča. Učenci in učitelji, način pouka, hišni red in običaji — vse to je pristno indijsko brez angleške primesi ali vpliva. Pesnik je odklonil celo vsako vladno podporo za svoj zavod, samo, da mu je ohranil popolno neodvisnost. Služabništva v zavodu ni nobenega, učenci sami opravljajo vsa domača dela. Nekaj časa je zavod imel nadzornika, ki se je pa izkazal popolnoma
j odveč, ter so ga zato odpravili. Učitelj-' stvo izmed sebe izvoli načelnika. Šola ima svoje lastno sodišče, ki sodi po zakonih, sklenjenih v šoli sami; sodišče je sestavljeno iz gojencev. Pouk se prične zjutraj zgodaj s prepevanjem Tagorovih himen pod milim nebom. Dvakrat na teden se učenci z učitelji zbero v domači kapeli, kjer razpravljajo o verskih in moralnih vprašanjih.
—	Sodba nemškega pedagoga o za-krpanih hlačah. Kako smešni in otročji znajo biti včasih nemški pedagogi, to najbolj dokazuje sledeči kratki izvleček iz članka, ki ga priobčuje jako razširjeni nemški časopis »Die Jugendlehre« pod naslovom »Zakrpane hlače«: »Kadar srečate kakega dečka z lepo zakrpanimi hlačami in vidite, da je siromaka sram pred svojimi tovariši, ki se mu smejejo, tedaj pristopite k njemu in mu recite: »Čuj, ti si lahko ponosen na svojo mater, ti nosiš najdragocenejše hlače na svetu.« — Ali morda ni to istina? Ali ni v teh hlačah vŠita materina ljubav in ali ni lepše, kakor če ste polni zlata? Kadar nosi otrok take hlače s ponosom in zahvalo, tedaj so čisto gotovo stečišče najboljših ljudskih čuvstev in navada.«
—	Pouk v nemščini zopet uvedejo v vajenških in nadaljevalnih šolah na Hrvaškem.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
M. M. v G.: Vaše pismo smo poslali predsedniku S. Š. M., ki gotovo ustreže Vaši želji. — Upravništva se tičoče zadeve (naročnino, reklamacije itd.) naj cenjeni naročniki pošiljajo našemu upravništvu, ne pa "-edništvu. Oba naslova sta natančno označena na čelu vsake številke!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Manufakturna trgovina
J. Grobelnik,
prej Franc So^rvaaa. slu
Ljubljana, "Ä&i2
..........——■———>——
Posebno bogata zaloga
snkna »¿S:!!
Najboljši nakupni vir
modernih blagov za ženske obleke
iz svile, volne, delena itd. eso
Vedno zadnje novosti
rut in šerp.
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur.
Izkušeno dobri sifoni, platuid, kotenine in drugo belo blago. Zunajna naročila se točno Izvršujejo.
P. n. učiteljstvu pri nakupu posebne ugodnosti glede cen in plačila.
\ Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko	( ,	O
f .
( f
A. Sc E. Skaherné
* *
* < j ii
- 1 \ /. í
\ v,. Ljubljana, Mestni trg 10
13 ' \1	obstoji od leta 1883.
Vzorci poštnine prostol	Izredno nizke cene!
FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
mr Izprašani optik, -ma • Tnvomieto Tolnrra t\riitiotin
ZalagatelJ c. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev i. t d.
Očala in ščipalniki natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri. mikroskopi, daljnogledi Busch, Coerz, Zeiss i.t.d.
Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki
brezplačno.
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd.
Strogo solidna tvrdka!!
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne!
Postrežba točna!
Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1*50 naprej
'V' ■ '" avstro-ogrske
monarhije
HD-O-naj-u., I., "W~ipplixig:exstxas3se 25. je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
največja, -vičiteljslra dr-u-štva
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Slino ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje leta 1913.......86-8 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem leta 1913 ...... 223 milijonov kron
Izplačanih zavarovanj do konca leta 1913 . . . 128*5 milijonov kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafle 10.
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovariša.
g AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta št. 13
1 poleg Figovca ——
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelaua, petrolej nih svetilk, ogledal. okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, aparate za fizikalične
poizkušnje. Prevzema vsakovrstna steklarska dela, tudi nova šol. :: poslopja na deželi itd. ::
i
Barhenti Vsevrstne tkaninske izdelke Damasti
cS >ošil>* zanes«iva Si
kanafasi M. JirSOVŽ, *E
kepri	7 volnena
platna posestnica rokotvorne tkalnice roba
tranko. v Novem Hradku n. Met. 95 Češko.
Ustanovljeno leta 1869.
Orgle, harmonije piana in planina
dobavi c. kr. dvorni dobavitelj
Jan Tuček
Kutna Hora, Češko.
Pošilja cenike brezplačno in franko.
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v špecijalni trgovini
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10
Velika izbira!	Solidna postrežba!
Zaveza ima v zalogi
še nekaj izvodov:
1.	Narodna vzgoja. Slovenskemu narodu spisal Josip Ci-perle. Znižana cena 50 h.
2.	Domoznanstvo v ljudski šoli. Metodično navodilo. Spisal Jakob Dimnik. Znižana cena 40 h.
3.	Učiteljski večeri. Zbirka „Listkov" iz „Učiteljskega Tovariša". Znižana cena 30 h.
4.	Jan Amos Komensky - Didaktika. Znižana cena 60 h. Po pošti vsaka knjižica 10 h več.
Označene knjige se naročajo pri
vodstvu Zaveze.

* ■ ■ ■ ■ ■ ■
m
£ ■
■ ■
Î"
Zaloga pjhi- s štva in tapet-
■
niškega blaga S
l Pogačnik
mizarstvo.
Ljubljana, Marije Terezije c. št. 11 (Kolizej)
J
■
Zaloga spalnih ter je- [ Zaloga otomanov, di-dilnih sob v različnih I : vanov, žimnic :
: najnovejših slogih. : f in otroških vozičkov.
Spalnica v amerikanskem orehu j
350 kron. !
Naročajte in širite „Učiteljskega Tovariša"!
, P. Z. Z 0. J.
Čekovni rač-a-M. šte-v. GG'312.
Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o. Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 5°/o. Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca.
Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu. Zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju.
»	Vrača se po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji
osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti.

Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni oma- j rici, en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom, j
Vsakih 100 K posojila se vrača po načinu:
mesečnih rokih	rokov
<	A v 12 in sicer 11 a
18 24 38 46 60 70 85
17
23 37 45 59 69 84
9	K -
6	. -
4	, 50
3	, -
2	„ 50
2	. -
1	„ 75
1	„ 50
h,
rok
12. 4 K	73	h
18.	3 „	56	.
24.	4 „	-	„
38.	— .	66	,
46.	1 ,	81	„
60.	- .	70	„
70.	1 .	42	.
85.	1 „	26	.
m
; -nr&iV
Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 20 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek od '/22. do '/2 3. ure popoldne in vsako soboto od 6. do 7. ure zvečer.

Slovenska
v ^
Šolska Matica
ima v svoji zalogi razen razprodanih „Letopisov", L, H. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje celotne letnike za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-tdjiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v „Pedagoškem Letopisu".
Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica:
1.	A. Črnivec: Navodilo k /. zvezku „Ra-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K.
2.	Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin.
3.	Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin.
4.	Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin.
Letmna za Slovensko Šolsko Matico znala 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta.
CZ

g i
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
reg. zadr. z omejeno zavezo	Frančiškanska ulica štev. 6
se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in cenj. učiteljstvu v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol. uporabo itd, — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol. stroko spadajočih tiskovin. i*r V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO".
_
__
_
■ Kssa
HHH
—
:Q r