Posamezna številka 10 vinarjev.
štev. 8.
v LnonoBL v SOM. n. januarja i§i3.
Leid XLL
= Velja po poŠti: Za celo leto naprej . . K 28'— sa en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35*—
V	Ljubljani na dom:
Za selo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2 —
V	opravi prejeman nauCno „ 1*70
Sobotna izdaja: s
sa oelo leto....... 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— is ostalo inozemstvo. „ 12'—
.v m	: 1
	
	
	
	■
... v	
Inserati:
Enostolpna pstltvrsia (ti mia): sa enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za vočkrat primeren f opna t.
Poročna Mila. zaMe, osmrtnice Iti:
enos.olpna peiitvrsia po 18 Tin.
—--- Poslano: —
enostolpna petitrrsfa po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemšl ne* dalje ln praznike, ob 5. uri pop.
Bedna letna priloga Vozni red,
par Urednlitvo |e v Kopitarjevi niiol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. ss=
Upravnlštvo je v Kopltar|evl niiol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bo; n.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 1U8.
Današnja Številka obsega 14 stranL
Balkansko zveza.
(Dr. Ig. Žitnik.)
Et merainisse iuvat.
i.
O političnih, kulturnih in narodopisnih razmerah na Balkanu jc slovstvo jako bogato. Razni politiki, diplomatje in učenjaki so zadnja desetletja napisali v raznih jezikih na cente knjig, razprav in spomenic. Z malimi izjemami pa imajo vsa ta zgodovinska raziskavanja in politična razmotrivanja to slabo stran, da so precej površna in še bolj pristranska. In temu se ne čudimo, ker po pregovoru vsak prosjak hvali svojo malho. Iz teh kalnih virov pa zajemajo dnevni zgodovinarji, ki vsak po svojem kopitu prikroja članke in poročila za svoje čitatelje. In ti tlačani vidijo in slišijo tudi travo rasti. Imeli hočejo in tudi imajo prvo besedo, ki dela in pači javno mnenje. Ako je n. pr. nedavno pisal odličen sotrudnik dunajskega dnevnika, ki ga čitajo tudi v višjih krogih, da je na potu z Jesenic do Trsta slišal povsod le italijansko govorico, ako čitamo v knjigi proslulega nemškega pisatelja, da Ljubljančani govore novogrški jezik, potem se ne smemo čuditi njihovim fantazijam o nerešenih vprašanjih na Balkanu.
Prepustimo še za sedaj ta preporna vprašanja mirovni konferenci v Londonu in zbranim zastopnikom evropskih velesil. Mnoge utegne zanimati tudi vprašanje, kako je nastala sedanja zveza balkanskih kraljevin proti Turčiji in kakšen bode njen konec. Nepoboljšljiv romantik sem in kot tak sem porabil mnogo časa za proučava-nje balkanske drame, ki so jo pisali stoletja nesrečni narodi z mečem in svojo srčno krvjo. Zgodovina ne pozna enake, tudi Shakespeare bi ne izumil pretreslji-vejše. Kar je govoril bulgarski pesnik Va-zov o svojem narodu, to velja o vseh, ki jih je tlačila in dušila turška mora: »O narod moj! V obličje tvoje zrem, ki ga je razorala trpljenja bol, in plaka mi duša. Izmučene matere so ti dale življenje! Nepoznan in tuj ti je glas usmiljenja, strah in groza je usoda tvojega bitja.«
Česar ni še uničil krvnik z ognjem in fnečem, to je storila črna zavist, sovraštvo med narodi samimi. V obupu in smrtnih bolečinah so se klali med seboj za svoja borna ognjišča. In Evropa, ki vedno »plava na površju kulture,« je negovala turško strahovlado, da se je pekel smejal in vriskal veselja. Ko bi bile po berolinskem kongresu velesile poslale vsaka vsaj en polk v Solun, Bitolj in Skoplje in nekaj starih oklopnic sultanu pred vežo, izvršile
bi bile slovesno svojo obljubo in balkanski raji prihranile vsaj trideset let muke v klavnici, sebi pa zasluženo ostro obsodbo v zgodovini.
Hvala Bogu, peripetija v krvavi drami je dovršena, pričenja se četrto dejanje in naši potomci morda dožive pelo in zadnje. Da pa se je izvršil prevrat in je nad Balkanom zasijalo solncc svobode, to ni zasluga velesil. To mnenje menda smemo še ponižno izreči. »Status quo« je dolgo časa kot črn oblak vise! nad Balkanom, da so ga razgnali topovi balkanske zveze. In če grof Berchtold odslej drži roke v naročju, že dejstvo samo ga hvali, da je odklonil zanjko »status quo« in balkanski zvezi pustil proste roke. Ko pa bi bil grof Berchtold meseca junija minulega leta uporabil ugodni psihološki trenotek in se postavil kot protektor na čelo balkanski zvezi, poravnal bi bil vse zmote in napake svojih prednikov za sto let nazaj, in danes bi mu z balkanskimi narodi navdušeno klicali vsi dobri in pravi Avstrijci: Slava! Danes bi si državniki nc belili las, kod naj teče meja bodoči Albaniji. Avstrijska zastava bi ponosno vihrala na svetilnikih ob Adriji do Valone . . .
Pa vrnimo se k vprašanju, kako je nastala balkanska zveza. O tem so mnogo pisali časniki med balkansko vojsko. Pri rokah imam razna poročila. Sodim, da sta v tem vprašanju najboljša vira bivši srbski ministrski predsednik dr. Vladan George-vič in grški pisatelj dr. Kleanthes Niko-laides. Obširno pišejo tudi Mohamed Aišin, Neokles Kasasis in Bratter; toda ti trije hvalijo vsak svojo brado. Balkanska zveza ni najnovejša iznajdba. Že v 14. in 15. stoletju so se Bulgari, Srbi, Grki in Rumuni (Vlahi) skupno borili proti Turkom, ki so po vrsti pohodili vse. Poleg Albancev so se še najvstrajnejše otepali turških sršenov Vlahi v Tesaliji in Epiru ter Črnogorci. Budilelj velike grške vstaje je bil Konstantin Rhigas, ki je vse balkanske narode klical pod bojno zasiavo proti trinogom in umrl mučeniške smrti leta 1799. Drugi znani vstaški organizator je bil Škender Ypsi-lanti, pribočnik carja Aleksandra I., ki je v Odesi osnoval tajno »družbo prijateljev« za svobodo balkanske raje. Po krimski vojski pa se je pričela žalostna doba, ko so se četaši ravsali med seboj. Šele leta 1888. je črnogorski knez Nikola predložil ruskemu carju Aleksandru III. načr! bal- j kanske zveze pod pretektoratom Rusije. Grški kralj naj bi bil častni predsednik tc zveze z orožjem proti Turčiji. Stvar pa ni uspela.
Lela 1891. pa je javno izprožii to idejo dr. Georgevič. Pisal je v obzorniku »Otač-bini«: »Ta mozaik večjih in manjših narodov na Balkanu ne more postati homo-
gena narodna država. Po svoji zgodovini, veri in plemenu so ti narodi tako različni, da si bodo vedno nasprotovali, akoravno so si njihovi gospodarski in kulturni interesi podobni, večkrat tudi enaki. Nasprotniki so si Srbi in Bulgari, Slovani in Grki, kristjani in mohamedanci; sovražijo se celo rodovi istega plemena. Vsled tega že dva tisoč let ni miru na Balkanu. V nobenem narodu državna ideja ni pognala močnejših korenin. Ne mogočni Rim, ne zviti Bizanc, nc bulgarski Simeoni, ne srbski Dušani niso mogli na Balkanu ustanoviti organske državne celote. Skozi vsa stoletja so bili balkanski narodi zaželjen plen različnih evropskih in azijskih osvojiteljev, ki so s svojimi armadami preplavljali tc lepe in bogate dežele. Balkan je šc danes lepa Helena, za katero se more vsak čas uneti nova strašna trojanska vojska. Mnoge velesile se pulijo za balkanske pokrajine, pa nobena ne bode imela stalne koristi. Mogočna Turčija je 500 let žvečila Balkance, pa jih ne more požreti in prebaviti, Avstrija je za Karola VI. osvojila vso Srbijo, a jo morala zopet oddati. Zadnji čas smo mislili, da si Avstrija in Rusija razdelite Balkan. Rusija je po krvavi vojski pridobila Bulgarijo, pa je tudi ni mogla prebaviti.
Kaj torej? Ali res ni upanja in sredstva, da se osvobode balkanski narodi? Da, mogoča je na Balkanu mogočna država, toda le s pogojem, da je Carigrad glavno mesto. Edina mogoča in praktična (!) rešitev je: Zveza avtonomnih, narodnih držav s Turčijo na čelu (!!). Balkanske države naj si same urede in vodijo svoje notranje razmere, kakor hočejo, skleniti pa morajo čim preje vojaško in carinsko zvezo. Delegacije vseh balkanskih držav naj določijo skupno vnanjo politiko, svojo politično in gospodarsko neodvisnost pa naj branijo s svojimi armadami, katerim mora biti vrhovni poveljnik sultan. Ta armada bi štela nad poldrugi milijon bajonetov, nad tri tisoč topov in brodovja na treh morjih.
Dr. Georgevič se sam začudi ideji, da bi turški sultan poveljeval krščanskim armadam. Pa pove tudi vzrok. Turčija ima namreč v Aziji še mnogo »blaga za topove« in pred 21 leti je bil sultan šc po imenu suveren Bosne in Hercegovine. Danes bi dr. Georgevič sodil in pisal drugače.
Priobčil po bulgarskem izvirniku v »Utru« prof. B e z e n š e k.
S o f i j a, 4. januarja. Poveljnik odrinske garnizije Šu-kri - paša je — kakor ga opisuje zad-
njič omenjeni dijak Tabakov v popolnem soglasju z drugimi, ki ga poznajo — človek, katerega se zaradi njegove strogosti, surovosti in trdosj-čnosti vsi boje. Njega vsi Odričani sovražijo in kolnejo kot krivca mizerije, v kateri se nahaja okoli 200.000 prebivalcev. Zavoljo njegove trdosti in grobosti v obnašanju ga vsi imenujejo »Deli - paša«, to je nori paša.
Star je 60 let, z dolgo belo brado, osivelimi navzdol visečimi brkami, eu-hega lica, gostih obrvi, pod kateremi je njegov pogled strašen in divjji.
Odrinski »monarh« Deli - Šukri-paša se boji osvete, in zaradi tega se cesto seli iz enega mesta v drugega — v drug »konak«, kjer misli biti bolj na varnem.
Rad jaha po mestu na svojem visokem črnem konju v spremstvu kakih deset žandarjev na konjih, — sami močni »Arnavti«, oboroženi od glave do pet. Najrajše pa gre v novi oddelek mesta, Kara - agač, kjer je železniška postaja in kjer stanujejo vsi konzuli.
Pred konzuli imajo Turki velik rešpekt.
Pred početkom vojne so Turki sami razširjali vest, da so bulgarski vojaki, preoblečeni v turško obleko, napadli vas Čarikjej pri Odrinu in poklali žene, otroke, starčke itd. To se je naznanilo konzulom.
Angleški, francoski in ruski konzul so se podali osebno v navedeno vas. Ostali živi vaščani, večinoma Turki in Grki, so opisali konzulom natančno vse te grozovitosti in so enoglasno izjavili, da so povzročili to č 1 o v e š k o k 1 a«. n j e sami turški vojaki, in to »Ana-tolci«, to je došli iz Anatolije (Male Azije), takšni, ki nc razumejo niti besede bulgarsko.
Konzuli so se podali potem k šu« kri - paši ter mu izjavili, alCo se še dogodi podobno klanje, potem vsi zapuste Odrin.
Paša. je bil v veliki zadregi, začel se je opravičevati; izjavil je, da vzame stvar na znanje ter jih prijazno odslovil.
Tukaj je umestno omeniti, da Turki ob časih »svete« vojske proti »gjau-rom« silno sovražijo vse kristjane. A najbolj sovražijo Bulgare. nad katerimi se hočejo na vsak način maščevati; zato jih preganjajo celo zaradi najne-dolžnejših reči. Karkoli se zgodi v Odrinu, vsemu so krivi »Kara - gjauri«, to je črni gjauri (ali dobesedno »črni psi«). Tako je obča govorica po mestu med Turki.
Kake muke morajo trpeti Bulgari
LISTEK«
Krsi pri reki SM
Prof. Anton Bezonšek.
Sofija, 5. januarja.
O Pomakih sem pisal splošno že na drugem mestu. Danes naj podam še nekaj črtic o tem do sedaj malo znanem, a sicer prav zanimivem ljudstvu.
Pomaki žive v rodopskih planinah in na južnem podgorju Rodop. Največ jih je v okrajih Gjumjudžinskem (okolica AhQ - Čelebij s 50.000, Scrskcm s 60.000 in Dramskem s 35.000 Pomaki). Vseh skupaj bo okoli četrt milijona. Govore bulgarski jezik, neko posebno narečje, ki je od jezikoslovcev malo proučeno. Turški le slabo znajo, v nekih krajih celo nič ne razumejo turškega jezika, razven štetja in nekaterih prav navadnih izrekov.
Pomaki so torej ohranili svoj slovanski jezik, ne da bi imeli kakega pismenega spomenika. Dokler so bili kristjani, so imoli v cerkvi staroslovenski (cerkveno-slovanski) jezik. Ena takšna evangeljska knjiga je ohranjena de do
danes v rilskem samostanu, kamor je bila donesena iz pomaške vasi Krupnik potem, ko so bili Pomaki že odpadli od krščanske vere in sprejeli mohamedan-sko.
Vas Krupnik se nahaja v džumalij-skem okraju, ne daleč od bivše bulgar-sko-turške meje južno od Rodop. Šteje okoli 400 hiš. Prebivalci so sami Pomaki. Ne daleč od tam leži vas Simit-lij s 300 hišami; vsi vaščani so Pomaki, kateri so večinoma jako j^remožni, kakor tudi Krupničani.
Odkar so ti kraji prevzeti od Bul-garov, je dobila vas namesto turškega imena (Simitlij) bulgarsko lepo ime Borisovo.
To se mi je zdelo potrebno omeniti prej ko začnem opisovati svečaven obred, ki se je izvršil v vasi Borisovo dne 29. decembra pr. leta, ko so se vsi prebivalci odrekli mohamedanstvu in se pokristjanili.
Ko so po začetku vojne stopili bulgarski vojaki v vas, so bili navdušeno sprejeti kot težko pričakovani osvoboditelji. Tako lepega sprejema nikdar niso imeli po turških (pomaških) vaseh, že nasprotno, bili so celo zavratno napadeni, kakor n. pr. v Krdžaliji, kjer
so se potem bulgarski vojaki zaradi takega napada kruto maščevali.
Pred kakimi štirinajstimi dnevi so se javili njihovi prvaki pri višjem duhovniku sosedne bulgarske župnije s prošnjo, da bi bili sprejeti po sv. krstu v naročje krščanske cerkve. Isto prošnjo so ponovili tudi pred mestno posvetno oblastjo.
Kakor cerkvena, tako tudi posrvetna oblast sta jim to željo radi izpolnili.
Precej sc je osnoval v vasi odbor, kateri je imel oskrbeti potrebno, da se izvrši krščenje simitlijskih Pomakov na posebno slovesen način.
Povabljeni so bili duhovniki iz sosednih krščanskih bulgarskih vasi, da pridejo k svečanosti in da izvršijo predpisano krstne obrede.
Dne 29. decembra zjutraj so začeli prihajati ljudje, na čelu z duhovniki in župani iz bližnjih in daljnih vasi v Simitlije.
Na prostoru pred občinsko hišo ob bregu reke Strume sc je imel izvršiti krstni obred. Cel široki prostor je bil napolnjen s praznično oblečenim ljudstvom. Sedaj se začnejo približevati Pomaki, družina za družino. Postavijo se v redove starci, možje, žene, dekleta in otroci. Bilo je 760 oseb.
Da. bo svečanost še večja, je prišel tudi en oddelek vojakov pod poveljni-štvom polkovnika. Višji duhovnik je govoril nekoliko lepih besedi zbranemu ljudstvu na srce. Potem jc dal polkov-nih vojakom povelje: »Za molitvo kapo dole!« Kakor bi trenil in kakor bi povelje. tudi Pomakom veljalo, so vrgli vsi svoje turške fese raz glave ter jih vrgli proč na tla.
A ženske so odgrnile svoje črne zgornje plašče (f čredže) in pajčolane ter pokazale svoja radostna lica. Neko mlado dekle je reklo veselo: »Naveličale smo se že tega turškega črnila!«
Začnejo se molitve in ceremonije, kakoršne so predpisane v obredu pred krstom. Dva duhovnika sta hodila med »katehumeni« in enega za drugim po-praševala, kako krstno ime si bode izvolil.
Izbirali so si imena, kakoršna so pri Bulgarih najbolj navadna: Sulej-man je postal H ris to, Ahmed — P e t k o (Peter), Elidem — S t o j a n, Meh med — G e o r g i j, Osman — Ivan itd. A neki mlad močan fant, sin turškega duhovnika (hodža), je stopil pogumno naprej ter rekel duhovniku: »Oče, i^rosim, jaz bi si želel ime Fer* d i n a n d.v;
v Odrinu, o tem vam naj priča sledeča resnična dogodba:
Ako hoče kak Cigan kristjanu škodovati — v Odrinu so zares Cigani bolj ljuti kot Turki — tedaj samo veli vojakom: »ta in ta je komita«, (to je starodavno ime za bulgarske ustašo), »vlo-vite ga, nevaren je za carstvo sultanovo!« In precej ga zaprejo in postavijo precl vojaško sodnijo.
Z jetniki delajo najgroznejše; še kožo bi jim odrli, ako bi se mogla v denar spraviti.
Jetnik je primoran živeti v največji mizeriji, pri tem mora pa še za vse — Čudi za najmanjšo in najpripro-stejšo reič — drago plačevati.
Na primer za kos kruha mora plačati četrt medžidije, to je blizo ene krone; za čašo vode groš do dva gro-ša itd.
A kakšni so prestopki, ki so jih Bulgari zakriviliMorebiti je tak siromak odtrgal lato od plota, da bi si zanetil ogenj; ali se je približal džamiji Sultan - Salimovi, tam, kjer je od granat razrušena, pa ni pokazal ruševinam posebnega spoštovanja, ... ali pa je prodaji po ulicah vodo. To je namreč v teh hudih časih, ko celo pitne vode primanjkuje, najnovejša trgovina, za katero so si pridržali monopol samo Turki in Cigani. Taki in enaki so prestopki, za katere mora kristjan v ječo.
Še to je treba omeniti: Po ulicah je vedno jako živahno; ako pa kdo obstoji in se ozre v kakšen predmet, precej je sumljiva oseba, katera se mora zapreti.
A k a k o je z bolnimi in ranjenimi?
Vsa večja državna in zasebna poslopja so prirejena za bolne in ranjene. Ne vprašajte me, kako. Vendar je še nekoliko boljše, kakor pa ležati na ulici. V vseh bolnišnicah primanjkuje prostora že od samega počet ka vojne.
Ko prihaja avtomobil z ranjenci od postaje Kara- agač, postoji pred vsako tako hišo, in šofer povprašuje: »Ali imate kaj prostora za ranjence?« — Odgovor: »Nimamo.« In tako gre naprej do kraja mesta. Nazadnje, ako iih ni mogel raztovoriti po hišah, namenjenih za bolnike, pusti jih tam, kjer je pač kakšna streha.
O zdravnikih in zdravilih govoriti, |e skoraj nemogoče. Ako sc pomaga le za Silo ranjencem, to je vse; a kdor je notranje bolan, zanj se nikdo ne briga.
Še sladkorne vode ali sirupa jim ne morejo dati, ker v celem mestu ni trobe sladkorja.
V Odrinu se je pojavilo tudi neko-dko Slučajev kolere. A česti so slučaji tifusa in črnih koz ali osepnic.
Odkar so začeli vsi nesoljeno hrano uživati, ni več nobene hiše brez bolnika.
Zdravniki sami so zboleli vsled pretežkega dela. Njih je pač znatno premalo z ozirom na ogromno število bolnikov in ranjencev.
Na koncu še nekaj o sporočilih, da «o turške ženske (hanumke) hodile prav v bojno črto obvezavat ranjence. O tem so pisali razni evropski časopisi, ki so na glasu kot dobro informirani. Na tem ni pičice resnice!
Na bojišču so bile same usmiljene sestre, večinoma krščanske, ne pa Tur-kinje. Nobena Turkinja ni šla svojim na pomoč. — Tako govori odrinski po-
ročevalec.
Jaz pa si pojasnjujem to zmoto ov-ropskih dopisnikov tako-lo: Uiniiljone sestre so črno oblečene, a Turkinje nosijo tudi črna ogrinjala (feredže); lahko mogoče je torej, da je kakšen dopisnik ene z drugimi zamenjal po pomoti, ali vsled prebujne turkofilske' fantazije.
Sploh pa se je o tej vojni mnogo poročalo v razne časnike, morebiti »bona fide«, kar .sicer ni bilo resnično. V tem oziru bo zgodovina morala še nmogo popravljati.
A m i e u s Plato, s e d m a g i s a m i c a v e r i t a 3.
MU sv. Ran,
Občni zbor Družbe sv. Rafaela v Ljubljani, dne 19. decembra 1912, v Rokodelskem domu.
Občni zbor vodi in otvori z običajnim pozdravom podpredsednik profesor dr. Janežič.
Izvaja: Cilj Rafaelove družbe je varovati izseljence. Naše društvo je sicer skromno z ozirom na sredstva, ki so mu na razpolago, a jc kljub temu že veliko dobrega storilo marsikateremu izseljencu tako v gmotnem kakor tudi še veliko bolj v moralnem oziru. Njen pomen in namen je priznala tudi cerkvena oblast, ki je pred kratkim izdala na vsa podrejena cerkvena mesta navodila, da je dolžnost cerkve propagirati idejo naše družbe med širšo javnost.
Predsednik dr. Pegan poroča, da se je glede akcije kolodvorskih misijonov storil že velik korak. Enaka podjetja so skoraj v vseh večjih mestih in so večinoma povsod v rokah III. reda. Od tukajšnjega voditelja III. reda, č. p. Ernsta, ima že zagotovilo, da si upa dobiti 40 do 50 žensk, ki se bodo posvetile tej akciji. Južna železnica je dovolila za našega poslujočega tajnika prosto peron-karto, da bo lahko interveniral na kolodvoru pri dohodu in odhodu izseljencev. Delo v društvu se je zelo pomnožilo. V preteklem poslovnem letu smo dosegli 1770 opravilnih številk.
Družbin tajnik deželni oficial Jernej Erman poda tajniško poročilo, iz katerega povzamemo v glavnem: Odbor je imel v preteklem letu 10 sej. Pri knezoškofijskem konzistoriju so se storili tozadevni potrebni koraki, da se duhovščina še bolj pritegne k naši družbi. Pri otvoritvi gradbenih del belokranjske železnice je prevzela družba na iniciativo prof. Jarca posredovanje za delo. Toda ker so se delavci in obrtniki vedno prepozno oglašali, ni imela ta akcija veliko uspeha. Na poročilo nekega hrvaškega salezijanskega duhovnika iz Punt'Arenas v užni Ameriki o žalostnih verskih in narodnih razmerah ondotnih hrvaških izseljencev sta se poslala tja dva velika zaboja knjig. Od zadnjega občnega zbora sc je oglasilo v pisarni 352 izseljencev, katerim so sc dala za pot potrebna navodila, dalje društveni znaki in priporočilni listki.
Blagajniško poročilo je podal poslujoči tajnik Rus. Od dohodkov bi bilo omeniti podpori deželnega odbora 1000 kron in centrale Rafaelove družbe na Dunaju 900 K. Skupnih dohodkov je društvo imelo 2449 K 92 h, stroškov pa 1948 K 10 h.
Na predlog dr. Pegana se volijo v odbor: dr. Pegan, dr. Janežič, Kristan,
Kocmur, Sajovic, Erman, dr. Krek, Go-stinčar, p. Teodor, Moškerc, Jan. Ev. Kalan, Orehek, Smrekar, Čok in Tul! Namestnikom: dr. Zaje, Černič, Kcrže, Novak in Zabukovec. Revizorja ostaneta še nadalje Matelič in Martine.
Pri slučajnostih se na predlog župnika Kalana sprejme, da se bo obhajala vsako leto Rafaelova nedelja, in sicer dopoldne sveta maša s pridigo in popoldne občni zbor Rafaelove družbe.
Dalje se je sklenilo, da se bo obrnila družba na knezoškofa s prošnjo, da sc enkrat izda pastirski list, ki bi obravnaval izključno izseljeniško vprašanje. — Glede propagando in agitacije za našo družbo se na predlog dr. Pegana sklen«, da se naprosijo vsi naši poslanci in govorniki, da na shodih obravnavajo tudi izseljeniško vprašanje in opozarjajo ljudstvo na našo družbo. Dalje da deželni odbor županstvom potom spomenice naroči, da opozarjajo izseljence na družbo in da se tudi na županskih shodih obravnava to vprašanje.
Slovaško pismo iz stollce nilraoske.
Ugledni činitelji in narodni delavci pri nas na ogrskem Slovaškem tožijo, da je naše slovaško ljudstvo primora-110 iskati si zaslužka v tujini, od koder se malodane zmiraj telesno in duševno pokvarjeno vrača domov. Zdaj mislijo na to, kako bi se te žalostne razmere kolikor mogoče omejile. Dolgo so trpeli, da so židje uboge slovaške delavce imeli za sužnje, zahtevali od vsakega para 10 do 20 K posredovalni-ne, ali pa da so jih takoimenovani »partajfirarji« aii »gospodarji« do kože odirali. Zdaj mora biti tem nezdravim socialnim razmeram enkrat za vselej konec. Slovaški delavci se morajo organizirati. Posamezni delavci so kapitalistom igrača, organizirani delavski sloji bodo pa močna obramba, proti židovskemu samovoljnemu izkoriščanju. Na Češko in Moravsko #liodi vsako leto na tisoče slovaških delavcev, a njih »gospodarji« doma ne znajo, kako tam žive in v kakšnih razmerah Ker se pa vrše dogovori za poletensko delo že pozimi, zato poživlja neki slovaški rodoljub v »Slovenskych Ludo-vych Novin&ch«, naj se začne že zdaj z organizacijo slovaških delavcev, namenjenih po zaslužku v tujino. Pisatelj meni, da naj prevzamejo vlogo posredovalcev dr. KI. Žurek, organizator moravske mladine in ž nijm vred mo-ravsko in pa češko katoliško kmetiško društvo. In tako bi prišlo h kruhu na tisoče ogrskih Slovakov tja, od kod^r bi se vračali na zimo domov z lepim prislužkom, versko vzneseni, nravno nepokvarjeni, kulturno bolj izobraženi. Ako se ta načrt uresniči, pa bo lep kos socialnega dela dovršen. — Naša mladina se je izredno veselila na letošnje božične praznike. Uprizoriti se je namreč imela božična igra: »Chvala Bohu, už je stol (miza) prikryty« in po vsem Slovaškem znana veseloigra: »Kubo«. Prireditelji so prosili, da se jim dovoli uprizoritev teh dveh iger. A vlada jim je prošnjo zavrnila. Do-tični odlok madžarske vlade se je takole glasil: »Uprizoritev slovaške predstave v Lubinu ni dovoljena, ker se je bati, da bi panslavistični agitatorji z ozirom na sedanje politične dogodke
podvžgali ljudstvo k vstaji proti ma-žarskemu narodu.« Same pretveze, dihati nam ne puste, to je to. Lehko si mislite, gospod urednik, kako zavidamo zlato svobodo našim slovanskim bratom v Macedoniji, katere so rešili izpod krutega turškega jarma hrabri balkanski junaki. A kdaj zašije slovaškemu, v Evropi priznano najbolj zatiranemu narodu dan zlate svobode? Kdaj bo vendar že konec madžarskega nasilja?! — Slovaški časnikarji so sklenili ustanoviti »Penzijski fond za slovaške žurnaliste in pisatelje.« Pravila za podobni zaklad je bil že izdelal Ljudevit Turza-Nosicky, a sedaj je biia ta misel vnovič sprožona in so priprave za fond že v tiru. — Leta 1913. bomo praznovali Slovaki tri slavnosti. Dne 15- prosinca se bo obhajala stoletnica smrti Antonina Bernolaka, ustanovitelj slovaške književnosti. Dne 8. svečana bo lepa narodna slavnost v spomin S. Tomašika, avtorja vseslovanske himne: »Hej Slovani«. A dne 4. velike* ga srpana bo petdesetletnica ustanovitve »Matice Slovenski«, ki jo je pa ošabna »kulturna« madžarska vlada razveljavila, njeno last konfisci-rala, a poslopje porabila za sodišče. Jasno jc, kako žalostno življenje živimo Slovaki pod mažarskim nasiljem. Tako življenje ni življenje srečnih svobodnih narodov, ampak življenje sužnega rodu. Žalostna je naša usoda, zakaj: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, ki so pod svetlim solncem sužni dnovi,« kakor pravi vaš veliki pesnik Franc Prešeren. Ali če je še daljši noč, naposled le mora napočiti dan. Trdno smo prepričani, da tudi nam slejkoprej zašije solnce svobode, da bomo na svoji zemlji svoji gospodarji, zakaj »vsaka sila do vremena.«
Slike iz Delgrajske bolnice.
Srbske matere.
(Ir pisma bolniške strežnice.)
V prvo rezervno bolnišnico v Belgradu so med drugimi prinesli težko ranjenega Živojina I.aziča iz Sinoševiča, kateremu je krogla raztrgala obe očesi, tako da je popolnoma oslepel.
Vsem je bilo težko z njim govoriti; ti iskreni ljudje, ki so sami postavili svoje življenje na oltar domovine, niso našli primernih besedi, s katerimi bi nesrečnika tolažili. Istotako tesno je bilo obiskovalcem. Toda nekega dne sem prisostvovali prizoru, ki se zdi kakor da bi bil izmišljen.
Stopila sem v sobo in nesla Laziču čaj.
Poleg njegove postelje dobim njegovo mater. Prišla je obiskat sina. Gledam jo. Zdi se mi, da ni nad štiridesetletna, čeprav sama trdi, da ji je 60 let. Prav nič ni bila potrta; videti je bila jako mirna.
Nisem vedela, kaj naj ji rečem.
Končno jo ogovorim z običajnimi be« sedami:
»Slišala si za Živojina, kaj ne, pa si ga prišla obiskat?«
»Tako je, sestra. Ko sem dobila pismo, sem takoj mislila, da je od njega. Neko dete mi je prečitalo pismo in ko sem razumela, kaj mi sporoča, sem se podala na pot.«
»No, vidiš, sin ti je živ in zdrav, hvala Bogu. Nesreča je pač hotela, da je izgubil oči.«
»Ni mi žal, sestra, njegovih oči, da jih je tako izgubil. Ne bilo bi mi žal niti tedaj, ako bi bil življenje izgubil, kajti dobro vem, zakaj je odšel od doma. Tudi ded mu
Potem se je vršilo po redu kršče-vanje. Vsak je imel svojega botra ali botro. Duhovnik je nato po starem obredu potopil v vodo novega kristjana in izpregovoril besede: »Jaz te krstim v imenu Boga Očeta, Sina in Svetega Duha.« Čim je dotičnik prišel od krsta, so ga navzoči kmetje-kristjani navdušeno pozdravljali, stiskali mu roko in mu čestitaii sv. krst. Ako je bila žena, obdale,so jo kmetice, božale jo po licu, poljubovale jo in ji vezale ruto na glavo, katero je pri krstu v dar dobila. Moški pa so dobili od botrov kapice (čamre), kakor jih Bulgari nosijo — namesto poprej zavrženih fesov.
Ko se je cerkveni obred končal, se je začela zabava. Pelo se je, plesalo narodni horo, veselje in rajanje je trajalo do poznega večera.
Mohamedanci so v enem dnevu spet osvojili vse bulgarske narodne običaje, in zato so bili radostno sprejeti v sredino svojih krščanskih bratov.
Tako je vas Simitlij dobila ne samo novo ime Borisovo, ampak začelo se je v njej novo življenje: izginila je odtod vsaka sled turškega vladanja.
Istega dne je prišla v Borisovo deputacija Pomakov iz vasi Krupnika, da prosi duhovnike, naj bi tudi k njim prišli krščevat.
Ta v prekrasnem predelu ležeča vas šteje več prebivalcev kot Borisovo in v nekaj dneh se bo tam ponovila redka svečanost, kakoršna je bila tukaj.
Naudušen svobodamislc.
Mende je blu na sveteh Treh Kralu dan — če se na motrn; tkula ukul anajsth dupoune je mogl bt, ke je pršou Naglič gor ud »Narodnga doma« preke Tibuli, ke preke železnškem prelaze, ke mu je glih pred nusam zaperu železnšk paznk tista ugraja, de ni mogu čez čez železnšk tir.
»Oho, kua je pa tu za ena manera?« razjezu se je Naglič in nahrulu železn-škega paznka. »Tu jc nasramnas tlela men glih pred nusam ugraja zaperat!«
»Nej na zamerja, gespud! Jest morm zaprt ugraja, ke pride zdela naglič iz Trsta: ni drgač,« upravičvou sc je pu-
nižn železnšk paznk in se ustopu iz ena zamazana fana u rok zraven Nagliča.
»Kaj mene briga naglič iz Trsta! Jest sm Naglič iz Iblane in duinačini morja vnder mt prednast pred tujcem, ke kar sfrčeja skuz Iblana in se kumi tulk časa ustauja na iblanskem kulu-dvore, do s more člouk kupt ena iz šu«s.knam nabasana žemlca.«
»Šklefete — šklefete — šklefete« smuknu je tržašk naglič mem iblanske-ga Nagliča.
»No, a b na blu bi praviln, de b zaprl tržaškmu nagliču ta čas pot, de b iblansk Naglič in še druh Ide, ke tlela čakaja na udrešejne, pršli čez tir?«
»Jejdeta, jejdeta; kua pa uni misija ---«
Jest mislem, kar jest čm; a na veste, de sm svubodamislc!«
»A tku! Pol je pa dobr,« reku je na tu železnšk paznk in udperu tista ugraja. »Zdela nej pa hitr smukneja čez, pa nej s natihem misija, de sa šli uni preh čez in de jo mogu tržašk naglič na nh čakat, de sa čez pršli.« Nasvetvu je železnšk paznk iblanskemu svubodami-slnmu Nagliče, mu prezenteru s fanca in udmaširu nazaj u soja kuliba.
»Kua s se pa prerekvou tlela iz železnškem paznkam?« prašu sm jest iblanskegn Nagliča, ko sm glik takat. prsupiliu du železnškega prelaza, ke je tou jt Naglič Čez.
»Eh, tlela m če en železnšk paznk 4 naprej prodpisvat, kua nej s jest mi-
slem. Men, svubodamislce, pumisll Jest s vnder mislem kar jest čm, a ,ne; jest svubodamislc! Sej je tu že en velek škandal, de pesti mene, iblanskega Nagliča, tlela čakat, de uide naprej en tržašk prtepenc, en tržašk naglič. Kene, mi uma mogl tlela murde enkat dauke plačvat in še druge dumvinske bremena nost na hrbte, a ne; tu t pa sfrči skus Iblana ket kašna pušast, in še nazaj t na pugleda; pa morma mi tlela najnga čakat in soj dragucen čas tratet! Na use zadne, ke se tlela čez tu gor držim, m če pa še naprej predpisvat, kua nej s mislem! Ja, tu t puvem: člouk b se kar zgrizu ud jeze, če tu pumisl in pre-u d ar. Še enkat nej se m kej tacga pr-peti, men svubodamislce, pa na vem, kua um naredu.«
»Za kua pa nis noga pustavu tismu tržaškmu nagliče, de b se nad no spu-teknu in se kela u graben prekucnu?«
»Pena z luč! Takmu kulose um noga pustavlu; misleš, de sm prsmojen? Kono, de m ja u zmečkou!«
»Ja, kol pa mouč pa tih bod, če se tega na upašl A na veš, de gre muč zmeri pred pravica?«
Kua meh mar! Jest sm svubodamislc, pa je vn.«
»Kua pa je prouzaprou tu, svubodamislc? Kua pa tu prouzaprou pumen? Sej jest tud Še nism nckol nubenga prašu, kua nej mislem. Pol sm ja jest tud svubodamislc, a ne?«
»Oh, Pope; svubodamislc, tu je tku neki dobrga, tku neki nazrečensk prje-
je padel v boju; a naj jc, hvala Bogu, zato smo sedaj mi svobodni. Imam, hčerka, šc enega sina. Tudi on je v vojni. Ne vem, kaj je z njim. A ni mi žal niti zanj, ako umrje. Vsa ta deca tu, vidiš, je moja dcca, Da, gotovo . . .«
Starica si obriše solzo, ki ji jc po sili privrela v oko, in čisto osramočena se čuti vsled tega. Potem pa nadaljuje:
»Veš, hči, žal bi mi bilo, ako bi bil pri kraji izgubil oči. Srce bi mu iztrgala. A tako — naj umrje! Vse ljudstvo bo molilo za dušni pokoj tistih, ki so padli.«
Starka se prekriža.
»Pa kaj imaš, rnamka, od česa živeti?«
»Imam, hči, ne smem reči, da nimam. In dokler bom živa jaz in moj mlajši sin, mi Živojin ne bo umrl od lakote. Pa tudi po moji smrti ne bo ostal brez varstva. Ker je za narod izgubil oči, ga tudi narod ne bo zapustil, ako bi, kar Bog nc daj, prišel v silo. Ne bo umrl od lakote, ne!«
Srbski narod ima bodočnost.
Dedek.
Ko so v ginekološki oddelek v Bel-gradu prinesli prve ranjence z Merdarja in Bujanovca, pride nekega dne v bolnico star dedek.
' »Ali je, sestra, žc prišel moj sin? Moj Panta, Panta Matovič, a?«
xNe še.«
»Tako. Potem še pride. Naznanil mi je; iz Vranje pride bolan. Da.«
Nato stopi v sobo k ranjencem. Ravno je bil ondi dopisnik dunajske »Zeit«,
Dedek gre po sobi pa pozdravlja:
. Bog z vami, otroci, in srečne vam rane daj Bog . . . Da, da . . . Tako, junaki moji . . . Seveda ... Ne bodi vam žal za življenje, ne; živeli boste, ker ste osvobodili brate . . . Kosovo, Kosovo, da . . . Kosovo ste osvobodili, junaki moji. No, vidite, božjo pravico. Svoje sle osvobodili, niste tujega ukradli.«
Dunajski poročevalec posluša in gleda starčka ter prosi zdravnika, da mu prevede njegove besede.
Dedek pa nadaljuje:
»Vidite, otroci, tudi jaz imam sina edinca; ravno pred mobilizacijo je vstal z bolniške postelje. Imel je pljučnico. Zdravnik v Valjevu mu je rekel: »Slab si, bolan, ne hodi.« — Kako slab?
Pravim doktorju: Kako naj ostane z ženskami, da se mu bodo smejali; ni slab ne, ko jc na nogah. Ako pa zboli — no, hvala Bogu, saj so bolnice, se bo pa zdravil, seveda. In glej, sedaj mi naznanja, da jc bolan. Naj jc. Pozdravil ga bom, potem naj pa zopet gre. Da, bogme, uaj gre, ne pa sedi. Naša je ta posest, naša in ne tuja. <
Dopisnik lista Zeit posluša, ko mu zdravnik prevaja stavčkove besede in — molči. Morda že davno ni več veroval v plemenitost človeškega srca.
Dedek pa ves vesel in veder pripoveduje dalje o sinu, raduie se nad uspehi srbske vojske, slavi ranjence in se ves blažen smehlja . . .
Zopeini razgovor Jovenčevesa" Honskeso poročevalca z dr. IMovičem ia tir. Danevom.
London, 8. januarja 1913.
Danes sem zopet obiskal delegate. Najprej sem šel do dr. Daneva. Ker ga pa nisem dobil doma, me jc v njegovem imenu njegov tajnik g. Angelov po prijaznem pogovoru povabil, da naj se oglasim ob dveh. Tako sem imel poldrugo uro časa, pa sem šel v Hyde Park-hotel, da obiščem med tem srbske delegate, tem bolj, ker sem se nadejal tam najti g. Čedoniirja Mijatovi-ča. Našel sem edinega g. Novakoviča in še ta je bil na potu k obedu. Treba je bilo hiteti.
Gospod N o v a k o v i č je bolj redkobeseden človek, morda celo nezaupljiv, kakor sem imel že zadnjič priliko namigniti in kakor mi je zatrjeval njegov prijatelj g. Mijatovič. »Dober dan«, pravi, mi poda roko ter me držeč zanjo vodi do mize. »Kakor vidite, sem na potu na i*učak, pa vseeno malo počakam. Naredili smo konec turškemu zavlačevanju, da. smo suspendirali pogajanja. Koliko časa bo to stanje trajalo, naravno ne vemo, ker odvisi od Turkov, dasi oni pravijo, da bomo morali mi začeti ter k njim priti, češ, da smo mi, ki smo pri tirali stvar tako daleč. Ker je po verodostojnih poročilih pričakovati, da Odrin v kratkem pade, bo s tem več nego polovica vseh vprašanj, z vojno odškodnino vred, rešena, ki tudi nc bo tako težavna zadeva. Zdaj nimamo mi s Turki nič več opraviti. To je stvar velesil, ki bodo intervenirale na en ali drug način v prilog miru.
Z Albanijo so velike težave. Njene meje bi radi potegnili notri v Srbijo, vsak kraj, kjer jc le en Albanec, hočejo narediti albanski. Zlasti mesta bi nam radi vzeli, ki so najvažnejša. A mi mest, ki smo jih zasedli, ne damo. Kdor jih hoče imeti, jih mora vzeti. Dasi ni v njeno korist, skuša Avstrija doseči kar najširše meje zanjo, a druge vele-
sile se trudijo, da sc to vprašanje reši pravično.«
Ob dveh sem bil v Ritz-hotelu. Dr. Da ne v je bil še pri lunehu; moral sem malo v krasni iounge. V malo minutah je prišel pome ter me peljal v svojo sprejemno sobo v prvem nadstropju. Ko sva bila sama, je zopet poudaril, da me prav dobro razume, če govorim slovensko ter povedal, da govori več slovanskih jezikov, tudi luži-ško-srbski razume, zlasti pa govori če-ščino. manj poljščino.
Podal sem mu »Slovenca«, v katerem je izšlo moje poročilo o prvem in-tervicwu ter rekel: »Žal mi je, da moram to priliko porabiti, da Vam razkrijem neko nelepo našo lastnost, ki se ne straši oglašati se celo o zadevah, ki se tičejo važnih interesov bratskih nam narodov. Neki slovenski list je o mojem poročilu glede tega, kar sva zadnjič govorila, poslal po svojem dunajskem dopisniku v svet trditev, da jaz nikdar nisem govoril z Vami ter sem si ves interview izmislil. Šel je baje celo k nekemu bulgarskemu diplomatu, ki je baje izjavil, da ste Vi nemogoče podali tako izjavo.«
Ves čas se mi je smejal, ko sem govoril tc besede, vzel »Slovenca« ter prečita! moje poročilo. Edino, kar se mu je zdelo vredno popraviti, jc bilo, da je pripomnil, da je težko rekel, da so srbski vojaki tudi pred Čataldžo. Nobenega ni, in njemu mora biti znano.
Glede zapadne bulgarske meje je pristavil še to — kar zadnjič ni izjavil — da leži preporna zona med zadnjič označeno črto, ki vsebuje mesta Bitolj, Prilep, Veles do Krive Palanke, pa med Šar Planino ter je ponovil, da so sc o tem s Srbi žc pred vojsko pogodili, določbo meje v preporni zoni pa prepuste posebnemu razsodišču. Ne želi pa ponavljati te črte, da ne bi vz-
tnga, de ni za dupuvedat! J a, ti na veš, Pepe: en člouk, če je svubodamisln, se use drgač pučut, kokr pa en tak, ke tku misl, kokr čja druh; ke tist misl in tku misl, kokr mu druh sugeriraja---«
»Kua pa jc tu: sugeriraja?«
»Le pučak, uš prec zvedu! Uzemi-ma, če t tkula prneseja upoune za ku-siu na miza ena skleda nazabeleneh žgancu; kua čš ti na druzga mislt, kokr na žgance, na nazabelenc žgance; ke žc iz tem, de t prneseja na miza žgance, t sugeriraja, de morš mislt na žgance. Zdej pa puglej enga svubodamislca, pu-glej mene! Če men prneseja na miza žgance, a misleš, de jest kerkat mislem na žgance? Nekol! Jest mislem na pi-šance, na kapune, al pa na kej druzga dobx-ga ; na kej tacga, kar m glih tekat deši, pu čemer m glih tekat želode ku-prni. In, lej! Kua maš ti ud tega, če ješ žgance, al pa če ješ pišance: želodec je pouhn in st s ud žgancu glih tku, ket ud pišancu. Al ta rajsk ubčutk, kc ga maš, če misleš, de maš pišance pred Baba na miz, že sam ta ubčutk jc uredn, de rataš svubodamislc iz duša in tele-sam, kokr sm jest.
Pa tu še ni use, prjatli Pepe! Šc drugeh dubrot. sma deležen mi svubo-damislci, še use drugeh dubrot!
Puglejma! Kene, Pepe, mesec je
douh, mesec jc hedu douh, in tisteh par pešk, ke jh dubiš ta peruga tle al pa tam, če jh še dubiš; tisteh par pešk t zgine že prec ta perve dni mesca kokr kafra iz varžeta. In kašn je člouk pol, če enkat začut u varžet suša, puvej kašn! Zalastn, kene, puteftan, buječ in punižn, kokr nubedn. Kar ukul prsta lolika uviješ tacga čluveka. Pu ulcali sc ulafi, kokr iblanska megia in šc glasil u guvort se prouzaprou na upa. Zdej pa puglej enga svubodamislca! Ene par stareh kluču 1 dene u varžet in t ružla iz nim, kukr de b bli sami cekini, zatu kc ket svubodamislc on lohka in žihr misl, de sa res cekini. Celinder na glava., rukuvice na roka, in t gre pu cest, kokr de b bla cela Iblana negava in svubodamislc če če res lohka misl, de je cela Iblana negava. Tu t nardi čluveka ku raj žuga, pudjetnga, de kar fr-čeja ldje s hudnika ke na cesta. .Ta, prelub moj Pepe; tak jc svubodamislc! In kulk drugeh dubrot jc šc deležu. Lemunada ma lohka za šampanca, zobotrebc za britanika —---—«
»2e zadost, že zadost! Zc zdej, že zdej, kc s m sam tu puvedu, žc zdej je tku naudušen svubodamislc, de ma kojnska figa za pumaranča
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
budil videza, da dela to s kakim posebnim namenom.
Glede jugoslovanskega vprašanja, to menda nekomu tudi ni bilo všeč — jf rekel, dasi ga jaz nisem vprašal po tem: »Kot inozemec. sc ne morem in nočem vmešavati v notranje zadeve druge države. Dobro vem, kaj se godi v Avstriji. Rcčam pa vseeno, da mi je žal, da moram reči, da Avstrija ni umeia zadovoljiti jugoslovanskih narodov. Da bi sc bilo to zgodilo, bi imela v sedanjih težkočah v roki »trumpf« in njen prestiž in ugled bi bila vsa drugačna.
Glede Vašega poDčila pa Vam dam pravico izjaviti, da se sklada z mojimi besedami.
Dasi jc pri določitvi mej Albanije prizadeta tudi Bulgarska, jc vendar la zadeva sekundarnega pomena. Predvsem jc treba, po Gambettovem izreku, dognati poglavitno stvar; in ta je za nas sedaj, da sklenemo s Turško mir. Za druge stvari je potem čas, pozneje pridejo na vrsto.
O razmerju do R u m u n i j e pravi, da se raje nc izrazi podrobneje, iz umevnih razlogov. Sicer je, kakor se reče, kočljiva. Le toliko more reči, da se vrše pogajanja, o katerih je upati, da se doženejo v zadovoljnost obeh držav, ker je v interesu obeh.
Z ozirom na suspenzijo pogajanj je položaj zdaj tak, da bodo morali Turki odnehati ter priti z drugimi proti-predlogi, ali pa da sc velesile odločijo, da intervenirajo. Ni verjetno, da bi se vojska nadaljevala, dasi smo mi popolnoma pripravljeni iznova se podati v boj, če bi bilo treba, in to radi. S padcem Odrina odpade glavna ovira do miru in potem je upati, da se sklene mir tudi z ozirom na druge pogoje, ki jih šc nismo izjavili in ki jih naravno i tukaj ne moreni omeniti. Optimist sem in upam, da pridemo do miru, tako ali tako.«
S tem je bil program izčrpan in vpraševal me jc šc podrobnejše, kaj da zdaj delam itd. V novi deželi se človek marsikaj novega nauči, in jaz sem se med drugim tudi naučil zbirat,} av-tografe. Izrazil sem željo dr. Danevu. O z veseljem! Takoj! Takoj! in jc bil tako prijazen, da mi jc med drugim dal podpis na štiri razglednice s palačo St. James. »Če pa želite kdaj še kaj informacije, morete svobodno priti.«
Kako le v Mm.
Sestra Golob, rodom iz Št. Ruperta, piše iz Janice Vardarske svojim staršem: Gotovo že nepotrpežljivo čakate, kdaj da Vam bom pisala, ker gotovo sle žc kaj slišali, kaj vse se godi v Makedoniji. Res smo videli mnogo strašnega, najprej pri kristjanih od Turkov in pozneje nasprotno. Najprej so začeli Turki moriti kristjane in jim požigati, ko so pa bili Turki od Grkov premagani, so jim pa kristjani vse hiše požgali, tako da jc zdaj skoro vse v razvalinah in vse pokončano in vsa živina poklana. Kar niso poprej Turki vzeli, so zdaj grški vojaki snedli. Revščina je povsod strašna. Nas je ljubi Bog varoval, da se nam ni prav nič zgodilo. Celo dopoldne na Vseh vernih duš dan so pokale puške in gromeli kanoni okoli in okoli naše hiše; vendar nismo imele niti enega okna ubitega. Vojakov je bilo toliko ubitih, da so še čez štiri tedne po vojski ležali mrliči ob cestah, kakor tudi ubiti konji. Pri nas smo imele 80 ranjenih vojakov v hiši, ki pa so zdaj žc odšli, nekaj v večnost, nekaj pa drugam; zdaj imamo zopet šolo, katero smo bile prej iz-premenile v bolnišnico. Turki so zdaj premagani, nekateri so pomorjeni, drugi v suž-nost odpeljani, njih hiše pa požganc. Kristjani prihajajo kar trumoma; skrivali so se po gorah in s solzami v očeh prosijo jedi in drugih stvari, ker jim ie vse požgano in oropano. Me jim damo, Kar imamo, nekaj smo dobile iz Ljubljane, kar bomo prav dobro porabile za stradajoče Bulgare. Nam pa ni nič hudega, pomagamo, kar moremo in kjer moremo in tako smo dobre z vsemi: s Turki, Grki in Bulgari; vsi sc k nam zatekajo. Kaj vse smo doživele, bi Vam celo knjigo napisala, če bi imela čas, pa če berete -Bogoljuba in druge časopise, boste lahko veliko izvedeli. Naj omenim samo to, da je naš maček bil preveč radoveden, je šel med vojsko malo ven pogledal, pa jc takoj dobil kroglo v nogo; bil jc edini ranjenec v naši hiši, vendar sc je žc pozdravil.
Iz odrinske oKolice.
(Piše Ivan Bonev.)
Ak - Bunar, 27.decembra 1912.
2e tri mesece smo odrezani od sveta, zato me tembolj veseli, da rac jc moj prijatelj župnik Nikolaj Dimitrov po vašem naročilu obiskal ter mi prinesel dokaze vašega sočitja in ljubezni do mojih rojakov. Prisrčna zahvala bratskemu slovenskemu ljudstvu!
Dne 28. septembra je bila proglašena turška mobilizacija. Vse naše mladeniče so nam vzeli k vojakom, drugi kmetje so pa morali prevažati potrebščine za turško vojsko; doma so ostali le otroci in žene, ki so pa morale peči kruh za turško vojsko. Zidanje naše cerkve smo morali ustaviti; cerkev je samo za silo napo! pokrita, sicer pa neclovršena. To so bili strašni dnevi; vedno smo bili izpostavljeni surovostim in krutostim turških bašibozu-kov (neredna vojska).
Dne 19. oktobra popoldne smo prvič slišali grmenje bulgarskih topov. Vsi vaščani so bili pripravljeni na beg, da si rešijo življenje; toda kam naj bežijo, ko jo bila naša vas od vseh strani obdana od turške vojske. Grmenje topov je bilo strašno. Ob šestih zvečer sem vaščane povabil v cerkev ter jih tolažil in miril. Pozno v noč jc trajal boj. Bili smo v grozni negotovosti. Ob devetih zvečer so prinesli naši pastirji veselo novico, da Turki povsod bežijo in da je bulgarska vojska že blizu. Drugo jutro (20. oktobra) so Bulgari zasedli našo vas; okoli 10.000 bolgarskih vojakov se jc utaborilo pri Ak - Bunar-ju. To je bil pravi praznik vstajenja za naše ljudstvo; veselja ni mogoče popisati. Bulgarski poveljnik me je prosil, naj bulgarski vojski odstopim ves les, kar ga je ostalo še pri cerkveni stavbi. Nisepri se mogel ustaviti. Les so porabili za mostove preko Tundže. Dne 22. oktobra popoldne je bulgarska vojska zasedla severno odrinsko okolico. Vnel se je krvav boj. Celo noč so prihajali vozovi z ranjenci. V naši novi še nedodelani cerkvi jc bilo 250 ranjencev; celo noč smo stregli hrabrim junakom. Brezkončne vrste vozov so vozile ranjence proti severu. Naslednji dan so Turki šc enkrat poskusili predreti junaške bulgarske vrste. Naši so se morali pred navalom nekoliko umakniti. Okoli devete ure jc prišlo sporočilo, naj bomo pripravljeni, da bežimo proti severu. Trume vaščanov so bežale proti bulgarski meji. Jaz som še čakal. Slišal sem, kako se. turški topovi umikajo. Proti enajsti uri je žo prišlo poročilo o slavni bulgarski zmagi. Bulgarska artilerija jc delala čudeže; do 8000 Turkov jc obležalo na bojnem polju. Zmagoslavni »ura!« bulgarske vojske je daleč odmeval. Od tega dne niso Turki več poskušali, da bi predrli bulgarski obroč med Ak - Bunarjem in Odrinom. En cel mesec smo vedno poslušali strašno grmenje topov; nazadnje smo se vsi, celo otroci, privadili na tc glasove, ki nam naznanjajo dan svobode.
Naša vsakdanja skrrb je skrb za bolnike in ranjence. Ak - Bunar je ob cesti v Lozcngrad in Carigrad. Mimo naše vasi jc šlo gotovo okoli 200.000 bulgarskih vojakov. Vedno so se pomikalo neštete vrste vozov z ranjenci. Nekoliko ranjencev izpred Čataldže je v Ak - Bunarju umrlo za kolero. Zato so razglasili karanteno in nas popolnoma ločili od sveta. Bulgarske čete in vozovi z ranjenci se pomikajo par kilo-metrorv daleč od naše vasi. Pred Odrinom se obe stranki pripravljata na odločilni boj. Vsi bulgarski častniki in poveljniki mi zatrjujejo, da se nam obeta sijajna bodočnost. Ako se bo vojska nadaljevala, bodo Bulgari zopet slavno zmagovali. Vojaška cenzura zelo strogo nadzoruje naša pisma; pa tudi moj prijatelj Nikolaj Dimitrov mora že oditi. Zato oprostite, če kar tako končam svoje pismo. Še enkrat najiskrenejša Vam hvala!
Trffleselleinica pošlne Hranilnice.
Dne 12. t. m. preteče 30 let, ko se je ustanovila naša poštna hranilnica, ki jc postala važen činitelj v našem narodnem gospodarskem življenju in kj sc jc tudi prebivalstvu jako priljubila
Vprašanje o ustanovitvi poštne hranilnico jc izprožil spomladi leta 1871, takratni trgovinski minister dr. Albert Schafle, ki je izposloval cesarjevo dovoljenje, da je neki uradnik trgovinskega ministrstva odpotoval na Angleško, kjer jc proučil po slavnem Glad« slonu ustanovljeno poštno hranilnico na Angleškem. Slabe gospodarske raz« mere v Avstriji so ustanovitev poštne hranilnice v Avstriji zavlekle; šele, me« scca novembra leta 1S79. je poslanec Lcnz zadevo sprožil v poslanski zbornici.
Zbornici je nato predložil trgovin^ ski minister Pino zakonski načrt o ustanovitvi poštne, hranilnice, ki ga je z malimi izpremembami državni zbor tudi odobril. Poštna hranilnica jc pri« čela poslovati 12. januarja 1883. Prvo loto je bilo vloženih nad 8 milijonov kron. Zc 28. oktobra 1883 so uvedli nekak čekovni promet, ki so ga pa, že leta 1887. izpopolnili.
V 30 letih jo poskočilo število vla« gatcljev poštne hranilnice na mili«
Jona. Čekovni promet, ki je znašal leta 1902 šele 3700 milijonov kron, jc znašal leta 1912 9100 milijonov kron, clearin-ski promet, ki je znašal leta 1902 šele 2500 milijonov kron, jc poskočil leta 1912 na 7400 milijonov kron. Čekovni in žiro račun pri poštni hranilnici ima nad 116.000 strank.
Državne blagajue se čimdalje bolj poslužujejo poštne hranilnice, ki je stopila v zvezo tudi z ogrsko in z liosensko-hercegovsko poštno hranilnico. Poštna hranilnica je tudi v žiro-prometu s poštnimi čekovnimi uradi v Nemčiji in z važnimi bankami v Nemčiji, Italiji, Franciji, Belgiji, Nizozemski in Švici.
0 položaju.
PRED KORAKOM VELESIL.
London. »Reuter« poroča iz Cari-rigrada: Poslaniki so ob svojem sestanku dne 9. t. m. sestavili besedilo note, ki se najbrže v poneedeljek izroči Turčiji. Nota bo Turčiji priporočala, da naj glede na odrinsko vprašanje odneha, a o pritisku na Turčijo v noti ni govora.
Carigrad. Na sestanku poslanikov dne 9. t. m. so sestavili načrt skupne note, ki jo nameravajo Turčiji izročiti. Turčiji se bo v noti svetovalo, naj sklene mir. Besedilo, ki je jc predlagal angleški državni tajnik sir Grev, se je osobito glede na Odrin bistveno omililo. Ni še znano, kdaj se nota Turčiji izroči.
Carigrad. Skupen korak pri Turčiji se izvede na način, ki bo podoben posredovanju ob tripoliškern konfliktu. Poslaniki bodo eden za drugim porti noto izročili. Vsebina note še ni znana; a bo dobrohotna. Noto bi lahko že dne 10. t. m. vročili, a ko jc neki poslanik pripomnil, da lioče prej o vsebini svojo vlado obvestiti, so tudi ostali poslaniki sklenili, da bodo vsi tako postopali. Čc ostane skupen korak brez uspeha, se ustvari popolnoma nov položaj.
Pariz. Diplomatični krogi trde, da že računanj o z možnostjo, da velevlasti demonstrirajo z vojnimi brodovji pred Carigrad am, če Turki ne opuste svojega dosedanjega nespravljivega stališča.
Dunaj. Iz diplomatičnih krogov sc poroča, da je Turčija velevlasti obvestila, da ostane njih skupen korak brezuspešen, ker Turki nc nameravajo odstopiti Odrina in Egejskih otokov. Porta se je prepričala, da so zadela londonska pogajanja na mrtvo točko in da jc čas, da turški poverjeniki odpotujejo. Turški krogi sodijo, da velevlasti skupen korak opuste; Bulgari pa sodijo, da se Turki zato tako branijo odstopiti Odrin, ker se zanašajo na Rumunijo, ki grozi, da vdre v Bulgarijo.
»SANJE AVSTRIJSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA«,
ki jih jc priobčil »J o urna 1« (kar smo tudi mi posneli) se označujejo v pariških listih kot »bluff«, ki ima svoj izvor na Dunaju. Baje hočejo gotovi krogi francosko javnost s tem varati. Francoski listi menijo, da je taka pre-osnova Avstrije v slovansko državo spričo dejstva, da prebiva v njej toliko Nemcev, Lahov, Mažarov in Ruraunov, nemogoča.
POTOVANJE TEODOROVA.
Peterburg. Bulgarski finančni minister Teodorov ie 10. t. m. došel v Peterburg.
Budimpešta. Neka tukajšnja velika banka jc iz dobrega vira v Sofiji poučena, da je potovanje bulgarskega finančnega ministra Teodorova v zvezi z možnostjo, da se bo vojska nadaljevala. Teodorov je odpotoval zato v Peterburg, da ruske politike baje pridobi za to, da nc bodo nasprotovali eventuel-neniu zavzetju Carigrada po balkanskih zaveznikih.
Berolin. »Vossisctie Zeitung« poroča iz Sofije: Bulgari nočejo pojasniti, zakaj jc finančni minister Teodorov v Rusijo odpotoval. Iz Peterburga odpotuje Teodorov v Pariz, kjer se vrše finančna pogajanja, v London pa, kakor hitro prično razpravljati o vojni odškodnini.
RUMUNIJA IN BULGARIJA SE ZO-PET POGAJATA.
London. »Reuter« poroča: Rumunski notranji minister .lonescu je izjavil, da se pogajanja med Rumunijo in Bulgarijo zopet nadaljujejo. Rumunski poslanik Misu jc 9. t. m. konferiral z dr. Danevom, ki je nato takoj brzojavil v Sofijo. Jonoscu je izjavil, da nc more o konferenci nič podrobnega poročati.
VELEVLASTI.
London. Poslaniki velevlasti so sc 10. t. m. v angleškem zunanjem uradu dve uri posvetovali. Prihodnla seia se .vrši v nonedellek.
DEMENTI. Sofija. »Agence telegraphiquc bul-gare« dementira poročila o boju prednjih straž pred Čataldžo.
Po svelu.
Trobentar in bobnar. »Slovenski Dennik« je prinesel ondan tole dogod-bico: Na železniško postajo v Novem mestu na Vagu sta prišla minuli teden dva rezervista, ki sta bila poklicana pod orožje. Bila sta nekam židanc volje ter sta po peronu sc sprehajaje prepevala in vpila: »Midva že ne bova streljala na Srbe!« Železniški uslužbenec, ki jc to čul, ju je opozoril, naj bosta tiho, sicer ju javi žandarmom. Na to opazko jc eclen izmed obeh rezervistov železničarja zavrnil dokaj osorno. Zdaj je bilo železniškemu uslužbencu dovolj. Stopil jc k telefonu in poklical žandar-ja. Ta ju jc zaslišal ter povprašal, ali je res, da sta tako vpila. »I, sva ja. Dejala sva tako in zdaj trdiva še enkrat, da na Srbe ne bova streljala!« Nad to predrznostjo jc žandar kar ostrmel. Napravil je protokol ter rezervista pozval, naj ga podpišeta. Pa sc je eden izmed njiju oglasil: »Protokol jc povsem natančen. Rekla sva res, da ne bova streljala na Srbe — ali zapišite šc to, da sem jaz bobnar, moj tovariš pa je trobentar. Potem pa podpišem ...« Vlak ni mogel čakati, zato so rezervista izpustili, da sta mogla k svojemu polku priti pravočasno.
Potreba inteligentnih moči v novih krajih Srbije. Reškemu »Novemu Listu« pišejo iz Belgrada: Za nove kraje, ki so bili popolnoma zapuščeni, bo treba jako veliko inteligentnih sil raznih strok. Tega so se zavedli mnogi iz vaših strani in sploh Slovan, krajev ter ali že prihajajo ali pa sc prijavljajo. Treba je pa, da tem potom opozorimo vse aspirante na taka mesta, da sedaj še ni čas niti da se izpostavljajo riziku, niti da vznemirjajo tukajšnje kroge, ki imajo sodaj še z drugimi stvarmi polne roke dela in čez glavo skrbi. Za nove kraje bo treba mnogo učiteljev, učiteljic, profesorjev, geomc-trov, arhitektov in zlasti zdravnikov. Treba bo dalje mnogo nižjih uradnikov, zlasti finančnih, davčnih in carinskih, dalje poštarjev in železničarjev. Končno bo treba mnogo boljših delavcev raznih strok in obrtnikov. Misli se tudi na naseljevanje kmečkega življa in malih posestnikov v zapuščenih, a plodnih krajih. Oziralo sc bo pri tem največ na S r b o - H r v a t e in Slovence, potem pa na ostale Slovane. Toda kakor
Janina.
Janina ima za brambo že po naravi jako ugodno lego, ker se nahaja med jezerom in gorovjem. Mesto leži na jugozapad-ni strani Janinskega jezera. V okolici sc nahajajo štiri utrdbe: 12 km proti jugu Bi-zani, 11 km jugozapadno Duratti, 7 km proti zapadu Sadovessa in 11 km severo-zapadno Hardiki.
Grki so dognali, da je v teh utrdbah 80 težkih topov, 4 topovi se pa nahajajo v Drisku na vzhodni strani jezera.
Med utrdbami je najvažnejša Bizani, ki stoji na gorskem vrhu in nadvladuje vse prehode, ki vodijo v Janino. V dolini južno od mesta in utrdbe Bizani se nahajajo štiri manjše obgrajene trdnjavice. Grška artilje-rija ima neugoden položaj, ker sc nahaja
sem rekel, sedaj je šc prezgodaj govorili o konkretnostih in računati na neposredno imenovanje. Srbija je še v vojni, za katero se no ve, kdaj se dovrši. Evropa se nahaja sredi velike krize in mnoga teritorialna vprašanja še niso rešena. Poteklo bo še nekaj časa, predno bo mogoče misliti na reševanje personalnih vprašanj. Že sedaj pa bodi inteligenca resno opozorjena na to, da se skrbno pazi, kdo gre in koga se pošlje semkaj; kajti ravno v razmerah po vojni bo treba najboljših in najpožrtvo-valnejših moči, ne pa kakih srečolov-cev, ki bi radi na lahak in cenen način prišli do dobre eksistence.
Ženski župan. Z večino 16 glasov jc bila gospodična Klara Munoson izvoljena »za župana« v Warrentonu Ore v Ameriki. Ta župan gotovo ne bo »kratkih besedi«.
Praški podžupan Matija Bilek jc 10. t. m. nenadoma umrl. V pisarni se je z neko stranko tako spri, da je hitel po policijo, ker stranka pisarne ni hotela zapustiti. Prerekanje s stranko je Bileka tako razburilo, da mu je pri policiji prišlo slabo in je za srčno kapjo umrl.
Orientalski ekspresni vlak ponesrečil. Iz Bukarešta se poroča, da je skočil v Rumuniji orientni ekspresni vlak iz tira. Podrobnih poročil ni.
Najdene bombe. V Brčki so te dni potegnili iz Save zaboj, v katerem so našli 16 ročnih bomb.
Roparji v gradu bavarskega princ-regenta. »Budapester Hirlap« poroča, da so vlomili roparji v grad Sarvarer, ki je last bavarskega prineregenta Lju-devita. Roparji so odnesli veliko anti-kvitet in kinča.
Preprečen rop v poštnem uradu. Y Melniku na Češkem je 9. t. m. zvečer prišel v poštni urad neki mož, ki jc nosil na obrazu črno krinko. Neznanec je nameril revolver proti poštnemu uradniku in zahteval denar. Poštar je pa ostal ravnodušen in jc klical na pomoč. Neznanec je nato poštarja udaril z revolverjem po glavi in pobegnil.
Očetomorilec. V Moravskih Orlicah je delavec Karel Konsolka sunil svojega očeta v vodo. Oče je utonil. Nečloveški sin jc usmrtil lastnega očeta, ker mu ni hotel dati toliko dote, kolikor jo je zahteval.
Podpolkovnik samomorilec. V Po-
žunu se je ustrelil podpolkovnik Muitsch ld. poljskega artilerijskega polka.
Pohištvo Iz cementa. Ko je svoj čas Edison sprožil misel, da bi se za hišno opravo začel rabiti cement, se jo
v nižavi pod turškimi bizanskimi višinskimi postojankami. Opazilo se je, da Turki poškodovane topove nadomestujejo z novimi. Grki so se prepričali, da je zavzetje Janine mnogo težje, nego so si predstavljali, ter so morali poslati nove čete za oja-čenje. Računa se, da je v Janini do 30.000 mož turške vojske, ki se je pomnožila z ostanki razbitih turških armad.
Mesto je dolgo dobivalo živila od severne strani, ki je bila odprta. Janina je, kakor Skader, trd oreh — zlasti še za grško vojsko, ki ji manjka neodoljive sile bulgarskega in vztrajnosti črnogorskega vojaka.
Janina ;e glavno mesto Epira in janinskega vilajeta, važna je pa tudi v trgovinskem oziru-
temu predlogu vse smejalo. Stvar pa ni prav nič smešna in ameriški strokovni list »The Concrete-Cement Age« napoveduje, da ni daleč čas, ko bo pohištvo iz cementa splošno v rabi. Začetek je že storjen; nedavno je neki new-yorški mizar napravil prve cementne stole. Neki drogerist je namreč naročil pri njem stole, ki naj bi služili njegovim odjemalcem, kadar bi čakali na tramvaj ali omnibus. Ker so imeli stoli stati preti trgovino, je drogerist priporočil mizarju, naj napravi tako težke, da nikomur ne bo padlo v glavo, da bi jih odnesel. Mizar je svojo nalogo dobro rešil: napravil jc stole iz cementa, kj tehtajo po 20 funtov.
Vladarski jubilej nemškega cesarja. 15. junija prihodnjega leta bo nemški ccsar slavil 251etnico svojega vladanja. Za jubilejne slavnosti se že sedaj delajo velike priprave; prisostvovali jim bodo vsi nemški vladajoči knezi. Evropski dvori bodo poslali svoje posebne zastopnike. Na dan jubileja bo cesar Viljem podelil številna odlikovanja in plemstva. Kovala se bo posebna spominska kolajna v 1 milijon primerih ter se bo razdelila med armado, mornarico, uradništvo in mnoge dame, ki so v kaki posebni zvezi z nemškim cesarskim dvorom. Obenem bo cesar iz lastnega nagiba podelil jako obsežno amnestijo.
Moderne kaznilnice. Senat v Spring-fieldu je nedavno sklenil, da se za pre-novljcnjc kaznilnice, izda 17 in pol milijona kron. V tej kaznilnici bo vsaka celica zračna in svetla. Vsaka bo preskrbljena tudi s centralno kurjavo in električno lučjo; vrata ne bodo železna, nego iz debelega stekla. Kaznilnica bo imela veliko telovadnico, kjer bodo kaznjenci vsak dan telovadili. V čitalnici bodo na razpolago vsi ameriški listi. Kopalnice bodo z max-morjcm obdane in vsak kaznjenec se bo dvakrat na teden kopal. Kaznilnica bo imela tudi salon za kadilce z biljardom, šahom, tombolo in drugimi igrami. Seveda ne bo manjkala niti gledališka dvorana, kjer bodo kaznjenci prirejali predstave, deklamacije, zabave. V jedilnici bodo krog vsake mize sedeli po štirje kaznjenci. Ako bo še hrana primerna celi uredbi, o čemer ni dvomiti, moramo reči: Blagor lopovom! Živeli bodo razkošno, medtem ko si pošten človek komaj zasluži skorjico vsakdanjega kruha. Sicer pa bodimo potolaženi: Pri nas šc dolgo ne bo tako ...
Sijajni vspehi portugalske vlade. Kako dobro sc godi Portugalcem pod republikansko vlado, priča dejstvo, da je zadnja leta izseljevanje strahovito narastlo. Do leta 1910. se je iz Portugalske na leto izselilo do 40.000 oseb, lani jc bilo 58.000 izseljencev, letos sc jc pa že v prvih šestih mesecih izselilo 80.000 ljudi! Te številke več povedo, kakor najdaljši članek. — Minoli teden je zborovala portugalska kmečka družba in sklenila oster protest proti nezaslišanemu davčnemu pritisku. Poslopje, v katerem se je zborovanje vršilo, so obkolili karbonariji.
Dva samoumora v Topčideru (Belgrad). V Topčideru sc je te dni ustrelil bivši okrajni načelnik Petkovič, takoj nato pa sin topčiderskega duhovnika 201etni Svetislav Stojanovič.
Strašno maščevanje prevaranega moža. V Maku je pekovski pomočnik Fran Batnik zalotil svojo ženo v nezvestobi z nekim Hiršlom. V besnosti zgrabi Batnik za likalnik ter pobijc z njim Hiršla na tla. Potem se spravi nad ženo, ji zveže roke in ji začne odirati kožo s čela. Ko se je žena onesvestila, jo je tako dolgo bil z bičem, da se je zopet zavedla. Tedaj se ji je posrečilo oprostiti si eno roko; a mož vzame sekiro in jo udari po roki. Na ženin krik so sosedje poklicali policijo, ki pa je prepozno prišla; žena je vsa prebo-dena. in razbita že umirala. Tudi Hir-šel bo podlegel poškodbam. Batnika so zaprli.
Redka naravna piikazen na Ja ponskem. Profesorja Fuchino in Izu poročata v glasilu japonske meteorolo-gične družbe o naslednji naravni prikazni, ki sta ji dala ime »Iuada Nogo-ko«, to je solnčni venec na riževem polju: Zjutraj zarano, ko na rastlinah še rosa leži, vendar pa jc solnee že začelo greti, sc časih krog sence glave kakega človeka, ki stoji na polju, prikaže svetlobni venec v eliptični podobi, katere dolžina je obrnjena v smeri telesne dolžine. Ko se solnee dvigne višje ter posrka roso, svetloba izgine. Pojav sc pa da umetno zopet povzročiti, če se dotična mesta poškrope z vodo. Znanstvenika sta napravila celo vrsto poizkusov s pomočjo volnenih odej, posameznih vodnih kapelj in steklenic. Na podlagi teh poizkusov sta nepobit-no dognala postanek svetlobnega venca. Stvar je taka: Pri poševnem prehodu solnčnih žarkov skozi rosne kapljico se na zelenih listnih kolutih po-, javijo solnčuc podobe; odsev teh po-
3t98
v 0 V	Su&n^-faio t,' , ■ , f
SerčarL ° \? SudenaJpato^
Wda. oč&^aki.	» 'v. 1 TiZtT™ /
juvjuiro Wda, odJ^aLbokL
JRuioscharp.
t

f J	- -
Ischjali V	I
\ o C1 / <> t
o	. *
'WeTlzinta. G erotiki	* * ™
,"\ o?er rana ^' —~
Tista ° ^ ^ -
s
« Orammos ^ ■JfraKcmi ........
j.r ^ .	' Sfun-raAt j
t'*
tfanBani2a\



halenzt
Ko,
PLucfm^ Kosr&vs	"\ ,
t• (»"*_» S .	■(?, o Zozrjit
£	rt " Hrana, o
S \	I fiortizia.
¥fco

ttapgista / * H. Tiutiif
Sitoma.
Mehssvrgas
i j]	g Mr&ssargmr -
o.fT^lG R I E C K E
SJ}wvtr" m < LAN D
N
Zemljevid k bojem okoli Janine.
dob povzroča »solnčni venec v riževem polju«.
Poroka v vladarski rodbini. Danes dne 11. t. m. se jc poročila na gradu Saybuš nadvojvodinja Mehtildis .s princem Czartorskyjem.
Avstro - ogrski promet z Balkanom. Izvoz Avstro- Ogrske na Balkan je v minolem letu znašal: V Bulgarsko za 27,854.500 K, Grško 13,021.700 K, Črnogoro 2,208.000 K, Rumunsko 104 milijone 137.400 K, Srbijo 31,498.900 K, Turško 105,431.900 K, skupaj za 284 milijonov 151.900 K. Uvozilo pa se je v Avstro - Ogrsko iz: Bulgarsko za 10 milijonov 432.000 K, Grške 16,572.800 K, Črnegore 958.580 K, Rumunsko 65 milijonov 645.600 K, Srbije 10,473.600 K, Turške 50,665.600 K, skupaj za 154 milijonov 748.100 K.
Ponesrečena ladja v ledu. Norveška fadja »Walross« je obtičala v ledu, ki jo je tako stisnil, da se je ladja potopila. Utonilo je 16 mornarjev.
Milijon kron za železničarska stanovanja. V Črnovicah, kjer vlada hudo pomanjkanje, stanovanj, zgradi železniško ministrstvo osem hiš za svojo uslužbence s skupaj 108 stanovanji. Stroški so proračunani na 901.000 K.
Žena steklarski vajenec. Žena steklarskega mojstra Adolfa Liebel v Kof-lachu se jc vdinjala kot steklarski vajenec.
V pekovski peči zgorel. Pekovski pomočnik Štefan Rysa v Przemyslu jo ponoči najbržc v pijanem stanju zlezel v peč, da. bi se pogrel. Na gorkem je pa zaspal. Zjutraj so kakor ponavadi zakurili za kruh, ne da bi bili spečega opazili. Šele pri pospravljanju peči so našli zgorele ostanke Ryse.
Vojaške straže dobe žepne električne svetilke. Ker so se zadnji čas ponavljali na vojaške straže pri vojaških skladiščih napadi, jc vojaška uprava straže zelo pomnožila; vrhu tega pa dobi straža močno žep-io električno svetilko, s katero lahko zasvetli precejšen kos terena, ako kaj sumljivega opazi.
Smrtnonevarno je obolal v Meranu bivši češki namestnik Karol grof Cou-denhove.
Japonski vohun aretiran na Mo-ravskem. »Liclove noviny« poročajo, da so na južnem Moravskem aretirali nekega Japonca, ki je osumljen, da je vohunil.
S sekiro preklal glavo je 8. t. m. živinskemu trgovcu 521etnemu Francu Schonu 261etni trgovec z mešanim blagom Jožef Rupp in oropal Schonu 1200 kron. Morilca so orožniki izsledili in aretirali. Rupp je roparski umor že priznal.
Skrivnosten aeroplan na Ogrskem.
Ponoči od 9. na 10. t. m. je nad Rusz-tom na Ogrskem večkrat mesto preletel nek aeroplan, ki je mesto z metalcem svetlobe razsvetljeval. Aeroplan je izginil v smeri proti Orkenyiju-Meszou. Ker vojna uprava ni nobenega aeroplana proti Rusztu odposlala, sodijo, da je Ruszt obiskal kak ruski aeroplan.
300.000 mark poneveril je v Mindel-heimu bankir Edvard Schellhorn in izginil. Schellhorn se je dne 10. t. m. sam ovadil državnemu pravdništvu v Augs-burgu.
Strašna avtomobilska nesreča. V
okolici lorenske vasi Otringen se jc prekucnil avtomobil luksenburškega župana Pfeifferja. Župan se je ubil, šofer in trije sopotniki so nevarno ranjeni.
Preprečen bombni napad na tvorni-Škega ravnatelje. Iz Vitkovica se poroča, da je 10. t. m. hotel nekdo usmrtiti tvorniškega ravnatelja nadinženirja Baumanna. Položil je pred pisarno bombo, ki je eksplodirala. Pok je bil strašen; 24 oken je razbitih, poslopje je poškodovano. Nadinženir ob eksploziji ni bil v pisarni, če bi bil, bi bil gotovo ubit.
Dlnamitna sabotaža v rudniku. V
premogokopu v Touronu so neznanci z dinamitorn razstrelili več min. Škoda je ogromna. Dela v rovu so morali radi dinainitskc sabotaže prekiniti.
Dnevne novice.
'-f- Hrvatsko-slovenski izvršilni odbor jc imel v Opatiji dne 10. t. m. svojo redno sejo; razpravljal jc o političnem položaju hrvaškega in slovenskega naroda in storil primerne sklepe.
-f- Za »Slovenca«. Še vedno je čas, da, naši prijatelji pridobe našemu listu za leto 1913, ki obeta biti bogato zanimivih dogodkov, nekaj novih naročnikov. Kdor se zaveda potrebe dobrega dnevnika, naj se potrudi za nove naročnike »Slovencu«, da bomo mogli »Slovenca še zboljšati. Z raznih strani nam pa prihajajo prošnje za znižanje naročnine. Na tc prošnje kratek odgovor, kateri naj so blagohotno vpoštova. Pred leti jc imel »Slovcncc« isto ceno in vendar sc jo mu t ovijal in delavske
moči od tedaj podražilo za 30 od-, s t o t k o v. Naj velccenjcni somišljeniki pogledajo takratnega »Slovenca«, ki jo. izhajal skoro brez prilog, in današnjega, ki je na vsebini še enkrat bogatejši in ima vse polno izvirnih poročil ter trikrat večji telefonski del, tedaj bo vsak razumen človek uvidel, da naročnino ne moremo zniževati in da za najnižjo naročnino nudimo toliko, kolikor nemški trikrat dražji listi ne nudijo. Zato lepo prosimo, agitirajte za »Sloveča« v tem zmislu, da ga bomo mogli res razširiti, ne pa da bi se od nas zahtevala materielna izkrvavitev. Somišljenike prosimo nujno: Preglejte v vseli župnijah, v katerih družinah hi bilo še mogočo naročiti »Slovenca« in zastavite vse sile, da pridobite v vsaki žup-iniji nekaj novih naročnikov!
+ Zanimiva razglednica. — Bulgarski mirovni deiegat ir. Banev »Slovencu«. Naš londonski poročevalec jc danes našemu uredništvu poslal zanimivo razglednico londonske St. James Palače, v kateri so vrše mirovna pogajanja. Na razglednico se je podpisal mirovni delegat bulgarski dr. St. Dane v.
500,000.000 kron najmanj bo avstrijska diplomacija žrtvovala za a v -t on o mi j o Albanije. Spričo dejstva, da bodo stale toliko le različne priprave varnostnega značaja in niso vštete druge izgube na gospodarskem polju — je ta vsota zelo nizko računana; če upoštevamo, da bo napetost še precej časa trajala, bi ta vsota morebiti dosegla eno m i 1 j a r d o. Pa recimo, da je naša država žrtvovala za avtonomijo barbarskih albanskih rodov, katere so balkanski Slovani rešili turškega jarma, pol miljarde, ki je šla v par mesecih. Koliko pa so avstrijski državniki žrtvovali za avtonomijo Slovencev i m Hrvatov? To edino vprašanje osvetljuje našo politiko bolj kakor najdaljši članki.
-f Slovenci in Srbi. »Dan« polemizira danes proti nekim člankom, ki so od slovenske strani izšli v bclgrajski »Straži« o jugoslovanskem problemu. Proti temu seveda nimamo ničesar, dasi mislimo, da bi bilo jugoslovanski stvari bolj koristno, če bi v tako emi-nentno narodni stvari, glede katere bi danes pač vsi mogli biti ene misli, pri miru pustili strankarstvo. Mora se pa zahtevati vsaj to, da se dotični članki citirajo t o č n o in ne tako kakor »Dan«, ki polemizira z njimi, ne da bi navajal argumente nasprotnika. Mislimo, da Srbom ta način polemike nc bo impo-niral. Če »Dan« hoče pokazati, da je pošten, naj tisti članek v celoti ponatisne, potem bomo disputirali.
-(- Hijene na grobu. Liberalno uči-teljstvo se jc zbralo na grobu nesrečnega učitelja Brusa in v svojem »Učiteljskem Tovarišu« tako-le tuli: »Prelita kri v Matenji vasi kriči po osveti! Prelita kri v Matenji vasi kriči do neha, da mora biti konec takim razmeram! Ali pa si sedanji gospodarji ljudskega šolstva predstavljajo regulacijo učiteljskih plač v znamenju revolverja? Ali je res dana vsa oblast trinogom, krvosesom, ubijalcem? Ali naj se vsi postrelimo, da nasitimo pohlep po krvi naših besnih sovražnikov?« — Nismo nameravali pisati o pravem vzroku smrti nesrečnega Brusa. Dobro jc ta vzrok znan po Notranjskem. Zadolžil se jc pri liberalcih, za katere je z vso močjo agitiral. Za menico, o kateri se toliko govori, je bil porok mož neke postojnske hotelirke. Živci je tako, da je prišel domov ves zaspan in večinoma ga je bilo treba klicati, ko sc je šola pričela. Ko jo nesrečnež, po vseh svojih zvezah, obračunal s svojim življenjem, je izlil svoj konfiteor v pismu — očetu. V tem pismu na očeta nesrečni mladi mož, ki ga je liberalizem speljal na razna neprava pota, tako-le odgovarja liberalnim učiteljskim hijenam:
Dragi mi vsi!
Popolnoma sem s c izgubi 1, dobro, če se me šc spominjate.
Živel nisem prav — zato tudi nimam več pravicc do življenja. Nc zamerite mi, da sc tako poslovim od Vas in da tako umrem. Kdaj, tega ne bodete zvedeli, da morda bi ne mogli priti sem. Kar jc mojega perila in obleko, Vam ho poslal moj prijatelj; sem mu že naročil, druzega pa tako nimam svojega. Ne zamerite izgubljenemu sinu in zadnji pozdrav vsem našim
Vaš
nesrečni
Vinko Brus.
Mat. vas 1. jan. 1913.
To pismo jc doslovno prepisano. Original pa hrani njegov oče Janko Brus na Polici.
Za smeh in kratek čas. Zadnje čase si nekateri nemški alpski časopisi prav po nepotrebnem belijo glave, stikajoč po vzrokih, ki so povzročili sijajne zmage balkanskih armad. Kar jc žc orei evropsko časo-
pisje povdarjalo o vojaških vrlinah jugoslovanskih narodov, to sedaj zopet ponavlja nek vojaški strokovnjak v : Tagespošti.<, ki je bil sam priča zavzetja Skoplja. Pravi, da so bile srbske čete kljub dolgotrajnim bojem pri Kumanovu čile, njihov red vzglc-den, material odličen, zlasti pa ne more prehvalili vojnega upravnega aparata, ki da prav dobro funkcionira. Mož sklepa, da sc Srbov nc sme omalovaževati. Tako »Tagespost«. Sedaj pa vzemimo slavne celovške »Freie Stimmen«. Ta list jo jc namreč zadnjo soboto podrukal, da so židje dobrodušno evropsko javnost glede balkanskih degodkov pravzaprav grdo potegnili. Boljše od časnikarskih krivonosov je o vojaških stvareh poučena m a d j a r s k a žurnalistika, ki ima zato popolnoma drugačno sodbo o takoimenovani juge slovanski »hrabrosti«. Po mnenju dopisnika v »Freie Stimmen« bi svet moral pravzaprav očudovati turško hrabrost, kajti bulgarski naskoki niso tako slavni, kot jih je slikalo evrepsko. časopisje, in sicer raditega ne, ker so predivji ter se ne ustrašijo niti najhujših izgub! Nadalje sc jezi brihtni možic nad tem, da so Bulgari iznenadili Turke pri Lozengradu in s tem potisnili celo turško armado nazaj. Bitki pri Ljule Burgasu in pri Čorlu pričata veliko bolj o turški hrabrosti, saj so se turške čete tri dni ustavljale bulgar-skim napadom. Konečno so jih pa le Bulgari natepli, kajneda, gespodje pri »Freie Stimmen«? Kdo je torej boljši? Škoda, da ni Abdulah paša imel pri sebi tega kunšt-nega človeka, ta bi gotovo Bulgare panal! Še radikalnejša pa je sodba tega modrijana
0	Srbih. Pravi namreč, da se imajo Srbi zahvaliti za takozvano »zmago pri Kumanovu« le golemu naključju. Ves špas je bil namreč v tem, da so Turki Srbe precenjevali, Srbi pa Turke podcenjevali! Imenitno! Boljše bi ne povedal noben Witzblatt. Prosimo torej gospode pri »Freie Stimmen«, da kmalu še kakšno tako pogruntajo. J c vsaj kaj za smeh in kratek čas.
-f- Luna se jo zopet izpremenila. Minulo je zopet štirinajst dni, odkar naši poslanci ne obstruirajo na Dunaju. To njihovo mirovanje pa »Narodu« zopet ni všeč in zato priporoča, da bi vseh 37 jugoslovanskih poslancev moralo nastopiti proti vladi z najskrajnejšo opozicijo. Opravičevali naj hi ta svoj nastop s tem, da je vlada krivična napram Slovencem in Jugoslovanom sploh. Seveda je vlada krivična šele zadnjih štirinajst dni, zato je po prepričanju liberalnih možganov šele zdaj postala opravičena najskrajnejša opozicija.
-f Liberalci zakrivili zopet t ud udarec Slovencem. Rešitev italijanskega vseučiliškega vprašanja pomenja za nas hud udarec. Zakrivili ga niso v zadnji vrsti naši liberalci. Ko so so naši poslanci požrtvovalno, tudi z obslrukcijo, borili proti italijanski zahtevi, so stali libei-alci posmehljivo oh strani ali pa so celo metali našim poslancem polena pod noge. To jo dalo vladi in njenim strankam pogum, da so se upali preko nas zadevo rešiti. Mislili so: Jugoslovani itak niso edini, zato jim že lahko prismoliino to zaušnico. Liberalna strankarska zagrizenost je zopet enkrat provzročila veliko škodo celemu narodu. Res, za kaj drugega kot za škodo liberalci niso na svetu.
-f- Volitev v okrajni šolski svet. Pri volitvi v c. kr. okrajni šolski svet v Logatcu sla bila za idrijski sodni okraj po novi postavi izvoljena z 19 glasovi: Rudolf Filip, posestnik in gostilničar v Črnem vrhu ter Peternel Frančišek, posestnik iz Žirov. V manšini sta ostala z 11 glasovi: Dr. Stanko Bevk, realčni ravnatelj in socialni demokrat Leopold Alič, rudar.
-f- Shod na Vrhniki. V nedeljo dne 12. t. m. priredi »Kmečka zveza za sodni okraj Vrhnika« na Vrhniki političen shod, na katerem bo poročal poslanec Gostinčar.
— V okrajni šolski svet v Litiji jc bil od starešinstev sodnega okraja Viš-njagora izvoljen dne 8. januarja t, 1. g. Jožef Erjavec, fotograf in župan v Dragi pri Višnjigori z 38 glasovi, namestnikom pa g. Mihael Omalien, župan v Dednem dolu s 3i glasovi.
-t- Ali ste že kaj poslali za slavku-jočo v Vevčah? Nujno je potreba, da vsak vsaj nekaj žrtvuje! Prosimo pošiljajte darove na naslov Ludovik To-mažič, Katoliška tiskarna, Ljubljana. Tekom zadnjih dni so poslali: Ivan To-mažič, Ljubljana, 1 K; Josip Bambič, kaplan, Polhovgradcc, 3 K; Dcjavski prijatelj, Jesenice, 20 K; Filip Fajdiga, Ljubljana, 1 K; Marija Slatner, tu, 6 K 80 vin.; M. Ražun, župnik, Št. Jakob v Rožu, 2 K; L. Marolt, Studenci pri Mariboru, 1 K; Anton Prime, Ljubljana,
1	K; Neimenovan, Ljubljana, 5 K; Fr. Avscc, župnik, št. Jurij. 10 K; Ant. Bo-ričič, trgovec na Rakeku, 8 K 50 vin.; Neža Bernard, Ljubljana, 5 K; Marija Kozjak, Ljubljana, 2 K; Ivan Potrato, obč. tajnik, Jesenice nabral 10 kron 70 vin. — Nujno prosimo novih darov. Luclovik Tomažič, blagajnik.
—	Izšle so lepe, izvirne šmarnice —
Mati čudovita. Spisal jih je prof. dr.
Josip J e r š c , ki jo svojo šmarnične govore, ki jih jc lani govoril pri Sv. Petru v Ljubljani, povil v venec lepih Šmarnic, ki nosijo naslov »Mati čudovita«. Šmarnice imajo pridejan mal molitvenik iz Grignonovo knjige »Kraljica src«. Dobe se v Katol. Bukvami in v prodajalni Katol. tiskavnega društva (N i čm a n o va prodajalna.)
—	Potrjena postava. Cesar je sankcioniral zakonski načrt kranjskega deželnega zbora, ki določa, da naj sc preloži okrajna cesta Trojane—Zagorje pri Zagorju.
—	Ljudskošolska služba. Ker jc radi bolezni na dopustu učitelj Anton Ranzinger, jc imenovana za suplentinjo na II. deški ljudski šoli volonterka Ivana Zupan. Dopust radi bolezni jc pocle-Ijo učiteljici Ani Jak v Velikem Pod-logu, nameščala jo bo dosedanja su-plentinja pri Sv. Križu Ana Čermelj. Prostovoljno je zapustila službo učiteljica Ana Vavken v Cerkljah, začasna učiteljica v Cerkljah jc postala bivša suplentinja v Tržiču Frančiška Urban-čič.
—Nemška kultura. Iz Medvod.
Dne 24. decembra 1. 1. jc bila oddana na poštnem uradu Kapfenberg (Štaj.) denarna (l K 75 vin.) spremniea ž naslovom: V. S a u p, Medvode. Sprejemna štev. 2092, poštno nakazana pod štev. IV., 155. Sprejel je isto neki žup-ni urad za poslane uradne matične izpiske. Radovedni smo, kaj bo rekla poštna direkcija, kaj bodo rekli naši slovenski poslanci, če sc je ta naslov namenoma zapisal, da žali Slovence in si ga tu razlagajo: V e r f I u c h t e S a u p o s t — Medvode. (Prokleta svinjska pošta Medvode.) Mogoče se motijo, ki naslov tako tolmačijo!? Na vsak način je naslov nenavaden; prav verjetno pa jo, da dotični uradnik ali oseba, ki je pisala naslov, smatra Slovence in poštne uradnike na slovenski zemlji za s ... . Denarna spremniea se dobi na zahtevo pri poštnem uradu Medvode..
—	Nov slovanski lisi. »SlavjanskG obščestvo« v Peterburgu je sklenilo izdajati nov dnevnik »Slovanski časopis«, ki ho imel namen, širše ruske sloje seznanjati z idejami, zgodovino in socialnimi razmerami inozemskih Slovanov in v njih buditi zavest slovanske skupnosti. Predsednik Bašmakov je povda-ril, da sc list ne ho mogel obdržati brez sredstev, teh pa ni in bo treba mnoga let dela, predno se zbudi med ruskimi širokimi sloji toliko zanimanja za slo-vanstvo, da hi list, naročniki vzdrževali (Dosedanji tednik »Slavjanska Izvjesti-ja« je imel samo 800 naročnikov.) V ruskih srednjih šolah se mladina seznanja z zgodovino, zemljeipsom in statistiko najrajličnejših držav in narodov, o Slovanih pa ne sliši skoro ,ničesar. Precl vsem hi bilo treba v ruskih šolah reforme v slovanskem smislu. — Kljub tem pomislekom jc večina društvenih članov sklenila izdajati novi dnevnik na delnice 25 rubljev.
—	Ob grobu učitelja - poštenjaka Na Mirni dne 7. t. m. umrli vpokojeni nad učitelj g. Martin Grčar se. je rodil dne 28. oktobra 1838. v Dupeljnah, župnije Brdo pri Kamniku na Gorenjskem. Učil se jc že doma orgljanja, potom pa se šolal v Kamniku pri oo. Frančiška-nihi in v Idriji. Leta 1875. je prišel kot učitelj na tedanjo enorazrednico na Mirno, kjer je opravljal obenem tudi organistovo službo do lota 1903., ko je stopil v zasluženi pokoj, tedaj celih 28 let in je vzgojil ves sedanji mladi naraščaj v župniji. Bil je blag značaj, vesten učitelj in dober kristjan. Ostal je samski celo življenje. Kako jc bil priljubljen na Mirni, kjer jc prebil skupaj celih 38 let, jc pričal njegov pogreb, ki je bil tako slovesen, da ga stari ljudje ne pomnijo.
—	Vojno pilotski znak. Cesar jo uvedel vojnopilotski znak, ki sc bo nosil na desnih prsih. Znak obstoja iz la-vorjevega venca s krono, spodaj so začetne cesarjcve črke, cel znak kron. orel z razprostrtimi peruti. Znak podeli vojno ministrstvo na predlog poveljnika zrakoplovnega oddelka, vsem tistim osebam aktivne in neaktivne armade, ki zadoste predpisom.
—	Proti »Narodni obrani« v Sara« jsvu. »A nap« poroča iz Sarajeva, da jc policija vdrla pred nekaj dnevi v neko gimnazijo, kjer je več učencev aretirala. Dijakom očitajo, da so imeli tajno konference, v katerih so napravili revolucionarne sklepe. Aretirali so tri dijake. V zvozi s temi aretacijami jo tucli aretacija dijaka Marlova v Pragi, ki je bil aretiran med predstavo v nemškem gledališču. V stanovanju aretiranega Marlova so našli statut, revolucionarne organizacije »Narodna obrana«, ki ima svoj sedež v Belgradu, kakor tudi orožje, patronc in letake. Po kon-fisciranem statutu se morejo Jugoslovani osvoboditi le do revoluciji. Člani
»Narodne obrane« se obvežejo, da v tem zmislu delujejo. — Odgovornost za to poročilo nosi seveda »A nap«.
—	Ogenj. Iz Radovice nam pišejo: Dne 2. t. m. še v mraku nas je prestrašil plat zvona. Gorelo je v Bojanjivasi pri Jožefu Rojku h. št. 59. Kajpada so ljudje od vseh strani hiteli na pomoč. Posrečilo se je ogenj hitro omejiti in kmalu zadušiti.
—	Zimski šport v Bohinju. Iz Bohinja se nam danes brzojavlja: Sneži! Vremenske razmere za sankanje in smuči izborne.
—	Dr. Louis Leger, znani prijatelj Slovencev, profesor slovanskih jezikov na Celege de France v Parizu, slavi 13. t. m. 701etnico svojega rojstva.
—	Belokranjsko vino. Iz Radovice nam pišejo: Belokranjsko vino ni tako kislo, kakor se nam je obetalo. Le nekako »čudno« leto je bilo lani za trto. Nekaj vinogradov bogato obloženih, tla še ne zlepa tako, takoj tik stoječi pa niti za kebel grozdja. Pa smo škropili in žvepljali, pa vse ni nič pomagalo. Upanja pa le ne izgubimo. Nekateri zdaj še rigolajo, znamenje, da bodo še sadili) dokler se nam ne odpro drugi boljši viri dohodkov. Pa tudi letos sc dobi prav dobra kapljica na prodaj, le pridite pogledat in pokusit, tudi dragi nismo, tako, kakor je pi'av. Torej na svidenje.
—	Vlom. Iz Šmartnega pri Litiji nam pišejo: V noči med 26. in 27. decembrom 1. 1. jc bilo ulomljeno v Raz-borškovo trgovino. Poleg drugih stvari so vlomilci odnesli baje tudi gotovine 500 kron. Da so vlomilci novinci in domačini, dokazuje to, da so vlomilno orodje, katero so domačini-kovači spoznali za svojo last, deloma pozabili v trgovini, drugo pa zakopali v Jančeto-vo kovačnico tako, da je soseda to opazila. V vasi je vsak prepričan, kdo so storilci, toda javno se nihče noče izpostavljati, dokler jih žendarmerija nc prime. Štirje fantalini v starosti od 16. do 20. leta, katerih nobeden nobenega denarja nima, so v nočeh po vlomu od neke gostilne znosili tri Štefane vina in zahtevali cel kuhan želodec in kruha. Natakarica je takoj izpoznala, da ti pobje po poštenem potu niso prišli do denarja, in če bi, bi ne nosili na skrivaj vina iz gostilne, ker se jih je pa bala, jim je prodala vino, želodec je pa utajila. Mlajši od teh* se je celo hvalil, da je prišel k njim za praznike neki stric in jim podaril kar celih 500 kron! Poleg navedenega ima žendarmerija še veliko drugih dokazov v rokah. Zahtevamo v imenu pravice natančno preiskavo o vlomu in da se krivci primejo in kaznujejo.
—	Umrl je v Zagrebu vpokojeni 73-letni domobranski polkovnik Kuzman Budimirovič. Obhajal je pravoslavni božični večer v krogu svoje rodbine, ko mu je nenadoma postalo slabo ter se je zadet od srčne kapi mrtev zgrudil.
—	Umrl je 5. t. m. na Krku organist tamošnje stolne cerkve in kursor škofijske pisarne F r a n j o P e t r i s, po rodu s Cresa.
—	Potres v Sarajevu. Dne 10. t. m. ob 5. uri zjutraj je močan potres okrog Sarajeva potresei zemljo. Škode ni napravil.
—	Nov odvetnik v Radovljici. Gosp. Fran Kobler, odvetnik v Ljubljani, se v treh mesecih s svojo pisarno preseli v Radovljico.
—	Slovenec v Ameriki ubit. Iz So. Čekagi, 111., poročajo: Mihael Perko, rojen na Drenovcu pri Vinici, je sedel doma v družbi svoje žene in peterih otročičev ter čital časopise. Okoli 10. ure zvečer je povedal svoji ženi, da je žejen ter gre čašo pive izpit v bližnji salun. Žena, nič slabega sluteča, se je podala k počitku in sladko zaspala. Komaj je bila 1. ura, sliši v sanjah neki utenjen glas, podoben moževemu. Na-glorna se vzdigne iz postelje ter vsa prestrašena zapazi svojega moža, vsega po-tolčenega, sedeti na stolcu in vzdihovati. Začela mu je rane umivati in povpraševati, kaj se mu je zgodilo, toda ni več mogla besedice od njega dobiti. Njegov brat je telefoniral po zdravnika, toda bilo je prepozno, ker za pol ure jc izdihnil svojo dušo. Čudno je bilo, kako je bil on v hišo prinešen, ker se ni poznalo nikjer znaka krvi na stopnicah, katere so precej visoke; ampak jc bil znak krvi pred salunom, kamor jc šel in še v daljavi so bili znaki na železniškem tiru. Očividno je, da je bil napaden od zlobne roke, ker se mu je poznala na čelu vsaka jamica od naprst-nega ubijalnega železa.
»Balkan«, špedicijska in kom. delniška družba v Ljubljani, Dunajska cesta 33, je otvorila v pripravnost slavnega občinstva v Šelenburgovi ulici številka 7 »Pri Maliču« (nasproti glavne poŠte) mestno pisarno, kjer se sprejemajo vsa naročila ter se dajejo tudi informacije. Telefon št. 100.
Še nikdar se ni zgodilo, da bi za srbske srečke iz leta 1888. bilo toliko zani-
manja, kot ga je sedaj, Pravi vzrok tegf zanimanja je težko dognati, gotovo pa je, da veliko privlačne sile leži v dejstvu, d* stojimo pred velikim žrebanjem (15, januarja), pri katerem bo izžreban glavni dobitek čistih 100.000 frankov. Kdor hoče v srečnem slučaju obogateti, pri tem pa za srečke le malo izdati, za tega je ustvarjena srbska državna srečka iz leta 1888. Veliko več upanja do bogastva pa nudi seveda turška srečka s svojimi bogatimi glavnimi dobitki v znesku 1,800.000 frankov vsako leto. Turška srečka je dražja, a zato dragocenejša. Pravi računar bo prav gotovo izračunal, da je tuiška srečka najcenejša. »Slovenska Straža« priporoča obe, in sicer vsakemu ono, ki ustreza njegovim razmeram. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Slovenske Straže«.
— Glavni semenj za kože ter kožu-kovino se bode vršil v ponedeljek, dne 27. t. m., kot navadno v skladiščih tvrd-ke »Balkan«, špedicijska in kom. deln. družba na Dunajski cesti št, 33.
AVSTRO - OGRSKA BANKA
je napravila leta 1912 — 40,079 628 K čistega dobička. Dividenda se je določila delničarjem 8*571 odstotkov, 120 K za akcijo; lani je znašala dividenda za akcijo 104 K 40 h.
KRVAVE OBČINSKE VOLITVE V BU-KOVINI.
Ob občinskih volitvah v Dzeminu so. se do krvi stepli rumunski in rusinski volilci. Orožniki so le s težavo odstranili volilce izpred volišča. Ranjenih jc bilo več oseb.
MALI FINANČNI NAČRT.
Finančni odsek gosposkozbornične komisije se je 10. t. m. posvetoval o ta-kozvanem malem finančnem načrtu. Iz krogov gosposke zbornice se poroča, da obstoja v gosposki zbornici velik odpor proti povišanju osebne dohodnine in proti vpogledu v trgovske knjige.
PREDSEDNIK KLUBA OGRSKE
VLADNE STRANKE ODSTOPIL.
Predsednik kluba ogrske vladne stranke, Dezider pl. Perczel, je kot predsednik radi bolehnosti odstopil. Dne 21. t. m. izvoli klub novega predsednika, in sicer se izvoli grof Khuen-He-dervary.
NEMČIJA POMNOŽI ARMADO.
Nemški listi poročajo, da namerava-Nemčija zopet pomnožiti svojo armado. Poučeni krogi priznavajo, da so sicer poročila časopisja pretirana, a da vojna uprava res namerava zahtevati v državnem zboru dodatne izdatke za armado. Iz Nemčije se tudi oproča, da odstopi že zdaj in ne šele jeseni načelnik generalnega štaba von Moltke in da mu bo sledil generalni poročnik von Guen-dell.
PRUSIJA NAJAME POSOJILO.
Prusija namerava najeti večje posojilo, ker hoče zgraditi nove prekope in železnice.
KONGRES ARMENCEV.
Armenci, ki študirajo v Lausanneu, so izdali oklic, v katerem vabijo vse Armence, ki obiskujejo francoske univerze, na kongres. Armenska vseučili-ška mladina jc oklic navdušeno sprejela in se posvetuje o točkah, ki naj bi se na armenskem kongresu razpravljale. Kongres je gotova stvar. Armenci hočejo za svoje težnje in za usodo Armencev v Turčiji zainteresirati Evropo in vse pripraviti za obrambo armenskih pravic.
PROTIAVSTRIJSKI MEETING,
katerega se je udeležilo nad 5000 Slovanov, se je vršil v New Yorku v dvorani »Carnegie«. Predsedoval je M. Prince, predsednik senata v Jerseju. Govorniki so vehementno napadali Avstrijo, češ, da se mora razbiti.
NEK »CENTRALNI AVSTRIJSKI SLOVANSKI KOMITE«
objavlja v nekem francoskem listu ja-ko radikalen oklic, v katerem poživlja velevlasti, naj podpirajo mirno sepa-racijo Češke, Hrvaške, Ogrske in Poljske od monarhije.
Jeseniške novice.
j Olika. Pred dnevi je prišel potujoč duhovnik v jeseniško kolodvorsko restavracijo in si naročil večerjo. Neki uradnik c. kr. urada se je čutil poklicanega, da jame mirnega duhovnika pri drugi mizi špikati, pri čemur mu je sekundirala njegova milostljiva. Potniki smo bili na Jesenicah vajeni dostojnega vedenja, ki se ga bo moral tudi dotični gospod uradnik navaditi. Drugi pot ne bomo pardonirali njego-; vega imena in bo moral kozle, ki jih' sam strelja, tudi sam pojesti.
j Predavanje. Jutri, v nedeljo zvečer, je v Del. Domu na Savi navadno predavanje. Predava g. kaplan Žbon-tar.
j Občni zbor. Prihodnjo nedeljo, dne 19. t. m. ob 7. uri zvečer bo v Delavskem Domu občni zbor kat. delavskega društva, da so poda poročilo in račun o društvenem delovanju v preteklem letu. Vsi člani naj se gotovo udeleže občnega zbora in volitve novega odbora!
LluDljansKe novice.
lj Veliko skioptično predavanje v veliki dvorani »Uniona«! V torek, dno 14. januarja, ob pol 8. uri zvečer. Pri tem predavanju se bodo kazale najnovejše, nalašč za to predavanje izvršene skioptične slike o zadnjih dogodkih na Balkanu. Videli bomo celo vrsto prizorov, ki niso bili pristopni nobenemu kinematografu. Kdor želi videli res izvir-ne slike balkanskih dogodkov, naj pride v torek, 14. januarja, ob pol 8. uri zvečer v veliko dvorano »Uniona«. Predava g. profesor Š a r a b o n. Vhod v dvorano skozi Frančiškansko ulico. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 60 h, II. vrste 40 h. Stojišča 10 h.
lj Opozarjamo še enkrat na predstavo »Zapravijivec«, ki se vrši jutri v nedeljo dne 12. januarja ob pol 7. uri zvečer v »Ljudskem domu«. Igra bo na modernem odru »Ljudskega doma« dosegla lep vspeli, zato vabimo Ljubljančane, da jo v obilnem številu posetijo. Pevske točke pojo gdč. Sadar, Vrančič, Poženel in društveni moški zbor. Ker je zanimanje veliko, zato prosimo vse, rla si že prej preskrbe vstopnice ali v Katoliški Bukvami ali v trgovini Podboj pri Sv. Petru.
lj V Šentjakobskem u.TOSvetufm društvu se začne v nedeljo, dne 12. januarja, ob 6 uri zvečer nov ciklus prav zanimivih, za sedanje razmere prav poučnih predavanj. Vabimo k rrav obilni udeležbi. Predavanja se potem nadaljujejo vsako nedeljo in praznik ob 6. uri in se sproti ne bodo naznanjevala v časopisih.
lj Državna policija v Ljubljani prične poslovati clne 1. aprila. Od mestnih policijskih stražnikov prevzame država okolu 40 mož.
lj Foroka. Danes sta se poročila odvetniški kandidat dr. M. Šubic, sin vladnega svetnika I. Šubica in gdčna Bela Ivavčnik, hčerka višjega deželnega sodnega svetnika Ivan Kavčnika.
lj Zapiranje trgovin v Ljubljani. Sinoči je sklicalo »Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov« k Perlesu shod, da sklepa o inadaljnih korakih v boju za zgodnejše zapiranje trgovin; zbrani trgovski sotrudniki so sklenili pozvati delegacijo, da urgira na deželni vladi izvršitev zahtev, predloženih v spomenici. Shod je bil prav zanimiv, ker je pokazal, da je vse besedičenje o složnem nastopanju šefov in sotrudnikov laž-njivo in škodljivo za sotrudnike. Na shodu so padale jako pikre besede na aclreso posameznih trgovcev, ki prav nesramno izkoriščajo svoje osobje. Pri nekem trgovcu, da omenjamo le en zgled, ki ima več trgovin in nad trideset uslužbencev, še danes nimajo trgovski sotrudniki poldrugournega opoldanskega oddiha, ki jim gre po zakonu: po 12. zapuščajo trgovino in ob 1. so že zopet na tlaki. Tudi glede na večerno zapiranje so se čule pritožbe in še vedno se dobe v Ljubljani trgovci, ki bi svoje uslužbence držali najraje do polnoči v prodajalni. Značilno je, da so ravno tisti trgovci najhujši izkoriščevalci, ki veljajo v javnosti za največje narodnjake in ki nosijo ob vsaki priliki veliki zvonec.
— Poročil se je na Rovih učitelj g. Smole z gdčno. F r a n j o Gril, hčerko najemnika Kolezije. Bilo srečno!
lj Fromenadni koncert vojaške godbe bo jutri ob pol 12. uri dopoldne v »Zvezdi«.
lj Pokopali so včeraj uslužbenca tukajšnje tobačne tovarne Mateja Aleša, zvestega pristaša S. L. S. Umrl je v visoki starosti 72 let. Pokojnik je bil eden redkih veteranov z bojnega polja leta 1864. in 1866. V priznanje njegovih zaslug je pokojniku izkazala zadnjo čast vojaška godba 27. pešpolka, ki se je udeležil slavne bitke pri Oversce, v kateri se je pokojnik odlikoval. Prsa pokojnega junaka je krasilo pet svetinj: dve vojaški in tri zaslužne. Velespoštovani, zgledni njegovi rodbini ob bridbi izgubi naše najiskre-nejše sožalje.
lj Umrla je gospa Fani Seunig roj. Vidali, soproga trgovca g. Karola Seu-njga, stara 26 let. Zapušča šest otrok.
lj Srečno pot! Včeraj jc nek odposlanec novega rudniškega podjetja v Karvinu na Šleškem prišel v Ljubljano nabirat delavcev in jih tudi dobil 20 po številu. Pa kake moči so to! Mož se je namreč podal kot neznanec tukajšnjih razmer v žganjarijc, kjer jc imel srečo. Ker jc ljudem obljubil dobro eksistenco, so se mu nekateri žganjarčki rade volje ponudili. Večinoma so vsi znani prijatelji Mestnega loga. Počasi so prikora-
kali proti kolodvoru in sc kislih obrazov zaprli v skupen voz. Pri odhodu vlaka se je začula »krasna« melodija: »Oh zdaj gremo . . .« in odšli so. Eden očividcev, ki je bil pri prizoru na kolodvoru, se je na glas zasmejal in vzkliknil: »No, po teh pa policiji ne bode žal!«
lj Pogrebna bratovščina sv. Jožefa
prosi vse letne ude, da prineso svoje doneske zanaprej vsi v teku meseca marca, in sicer v trafiko g. Šoukala, Precl škofijo 13, ali k društvenemu načelniku, Kongresni trg št. 2, III. nadstr. Isto tam se sprejemajo novi udje vsak dara od 1. do 3. ure popoldne. (Glej in-serat.) V letu 1912 jc pristoiplo novih udov 63, umrlo jih je 50. Denarni promet jc znašal 11.187 K 14 h, in sicer je bilo prejemkov 5753 K 79 h, izdatkov pa 5433 lv 35 h. Stanje društvenega premoženja je bilo koncem leta 1912 16.679 K 10 h. Vseh udov je 686.
lj Tatinski pomočniki. Josip Go« lubic iz Piljenice, Mirko Rajhovič iz Oreha in Blagoje Storič iz Ludbrega pri Varaždinu so bili zaposleni kot sla-clščičarski pomočniki pri Oroslavu Dolenci* v Ljubljani. Tekom svojega službovanja so mu vzeli iz delavnice v Veliki Čolnarski ulici več voska. Dne 13. decembra leta 1912. so oddali 59 kg. voska kot prtljago na južnem kolodvoru. S to prtljago se je peljal Golubič, kateri je imel šc par kilogramov voska v žepu, v Zagreb. Tam je ukradena blago oddal svojemu bratu, ki je vosek razpečal in mu po pošti poslal 140 kron. Od tega denarja je dal Golubič 60 K Blagoji Skoriču, dočim Rajkovič ni ničesar dobil. Po aretaciji obdolžencev je našel pomočnik Albin Ziegler na podstrešju nad skladiščem še 78 kg voska skritega. Obdolženci, ki svoj čin priznavajo, so bili vsi kaznovani, in sicer Golubič na pet, Skorič na štiri in Rajkovič na tri mesece, vsi trije težko ječe.
lj Pnmagati si je znal. Ignacij Cun-der jc bil zavarovalni agent pri banki »Slaviji«. Kot tak je dobival 40% od čiste zavarovalnine, potem pa še od vsakega zavarovanca posebej 2 kroni. Ker je pa dandanes na tem polju za potovalne agente vsled prevelike konkurence jako malo opravila, torej malo zaslužka, je pogodil obdolženec drugo. Fingiral je sam zavarovance, podpisal na ponudbah njih imena, za kar mu je zavarovalnica provizijo izplačala. Na ta način je banko »Slavijo« oškodoval za znesek 275 K 73 vin. Obdolženec, ki ničesar ne taji, bode sedel za to šest tednov v ječi.
Primorske vesli.
p Naslednik rajnega škofa Flappa.
»Triester Tagblatt« trdi, da je iz dobro poučenega vira izvedel, da postane naslednik rajnega poreškega škofa Flappa goriški prošt državni poslanec dr. Fai-dutti.
p Smrt 88 let starega fr i ta. Te dni
je umrl na Ravnah pri Črnicah najstarejši mož cele župnije Josip Peršič, star 88 let. Pokojni je bil jako priljubljen, večletnik prednik tretjega reda in povsod spoštovan.
p Zavrnjen rekurz liberalcev proti častnim članom v Komnu. Komenski občinski svet je izvolil za častne občane več mož, ki so si pridobili zasluge za slovenski narod, med njimi tudi dr. Kreka in dr. šusteršiča. Liberalci so radi tega napadali častne občane po časopisih in vložili proti njim rekurz. Toda v njihovo veliko žalost je bil sedaj ta rekurz zavrnjen kot neutemeljen.
p Protestantski agitatorji na delu. Po Goriškem hodijo še vedno okrog protestantski agitatorji, ki prav usilji-vo priporočajo svoje sveto pismo, ki je izšlo v založbi Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. Opozarjamo ljudi, da so te brošure od katoliške cerkve prepovedane.
Merske novice.
š Slovenska zmaga. V slovenjebl-striškem okraju je štajercijanstvo v dveh občinah doživelo hud poraz pri občinskih volitvah. V šmartnem na Pohorju in v Novi vasi. V obeh občinah so zmagali Slovenci.
š Za župana v Studencih pri Mariboru baje kandidira odv. koncipient pri dr. Mravlagu, hrvaški renegat dr. Fritz J u r i č.
š Celjske novice. Ljudsko gibanje. V naši župniji jc leta 1912. umrlo 452 oseb, rojene pa so bile 403 osebe; poročenih je bilo 118 parov. — Pravico javnosti je podelilo na-učno ministrstvo dvorazredni trgovski šoli za deklice tudi za leto 1912/13. — V Celju moramo tudi Slovenci dobiti trgovsko šolo.
š O naših Sokolih. Na sokolski deski v mariborskem »Narodnem domu« čitamo: »Tisti, ki je odnesel moj pilin-
der, kljub temu da mu je prevelik, naj ga vendar prinese že enkrat nazaj.« — Sledi podpis. — »Srebrna tabatijera g. Majerja nazaj, sicer bo kazenska ovadba vložena!« — Kaj naj to znači? M . . . tra-ra, m . . . tra-ra!
š Poročil se bo v cerkvi Matere Milosti v Mariboru dne 13. januarja popoldne načelnik mariborskega Orla br. Radoslav Korez s šiviljo in vzorno mladenko Nežiko Rampre, sestro č. gosp. Franceta Rampre, kaplana v Marcn-bergu. Poročal bo mladi par nevestin brat. Obilo božjega blagoslova!
š Iz zdravniške službe. Zdravnik v firaslovčah, g. dr. Červinka, je imenovan za distriktnega zdravnika za okrožje Braslovče—Polzela. — Dr. Skaza jc imenovan za distriktne-ga zdravnika v Rušah.
š Smrtna kosa. Pri Sv. Štefanu je umrla dne 6. t. m. pri svojih starših učiteljeva hči II e d v i g a P o d p e, č a n. marljiva gojenka četrtega letnika zasebnega učiteljišča pri Uršulinkah v Ljubljani, previdena s sv. zakramenti. V četrtek se jc žalostnega sprevoda udeležilo tukajšnje učitcijstvo s šolsko mladino in mnogo vernega ljudstva. Drago pokojnico, vrlo hčerko Marijine družbe, pa je nosilo šest, belooblečenih in ovenčanih deklic. V miru naj počiva!
š Nesreča. V petek, dne 10. t. m. je na polzkem tlaku padla v Mariboru na Tegetthofovi cesti služkinja Elizabeta Hofbauer tako nesrečno, da si je nalo-mila desno roko in izbila tri zobo.
š Mariborske novice. Stavba »T h e r e s i e n h o f« v Mariboru zraven novega dravskega mestu je že pod streho. »Theresienhof« bo menda najvišja hiša v Mariboru. V njej bo kavarna, gostilna in razne trgovine ter stanovanja. Med mostom in hišo bodo vodile posebne stopnice, napeljane v vijugasti obliki proti Dravi. — Razkopavati so začeli sedaj tudi cesto po Viktringhofovi ulici. Prenovili jo bodo do poštne ulice; s tem hočejo odpraviti napetost te ulice. — Uradno poslopje bo dogotovljeno do aprila. Uradi, to je okrajno glavarstvo, davkarija in finančna direkcija se preselijo v nove prostore s 1. majem 1913. — Glavni kolodvor bo prenovljen. Južna železnica bo uredila kolodvor tako, da bo sličen onemu v Celovcu. — Nov urednik. Uredništvo lista »Untersteirisclie Volkszeitung«, ki zasleduje edino načelo, da so mora podpirati in varovati pred padcem nemška Rabitscheva tiskarna, je prevzel brivec Anton Kurzmann. Dosedanjega urednika Praugnerja so odslovili. — Mestno gospodarstvo je skrajno zavoženo. Mestna hranilnica ima baje celo nad 300.000 K rentne izgube. Poročilo finančnega referenta Pfrimerja v zadnji občinski seji je jasno pokazalo zavoženo nemškonacionalno gospodarstvo.
š V Ameriko pobegnil je posestnik in gostilničar Jožef Praznik iz Zabukov-cev. Pregnali so ga dolgovi. Veleindu-strijcu Petru Majdiču je odnesel 40.000 kron.
š Aretirali so bivšega tajnika obči-neTeharje Mihaela Feguša, ker jc obdolžen, da je sleparil pri zavarovalnini neke hiše, ki je bila na njegovo ime zavarovana, a jc pogorela. Sumijo, da je sam zažgal.
Telelonska in brzojavna poročilo.
EVROPA NERVOZNA.
London, 11. januarja. »Reuter« iz diplomatičnih krogov izve, da narašča med velevlastmi vznemirjenje, ker sta se združili dve dejstvi: trdovratnost Turčije in pritisk Rumunlje na Bulgarijo. Nek bulgarski diplomat je izjavil, da priznava, da je položaj resen, toda upa, da napetost poneha in je mogoče, da se Bulgarija in Rumunija tekom prihodnjih dni v obojestransko zadovolj-nost pogodite. Velevlasti so se vsled komplikacije položaja uverile, da bo treba razun že sklenjene demarše v Carigradu še energičnejšega koraka, da sc evropski mir zasigura.
SKUPEN KORAK VELESIL V ČARI-GRADU GOTOV. — TURČIJA TRDO-VRATNA DO SKRAJNOSTI.
Carigrad, 11. januarja. Konferenca poslanikov, ki se je vršila 9. t. m. zvečer v avstrijskem poslaništvu pod pred« sodstvom markija Pallavlcinija, je redi-girala noto, ki se ima Porti izročiti in dosegla popoln sporazum. Čas izročitve še ni določen, tudi vsebina ni znana, domneva se pa, da se kljnb prijaznemu tonu Turčiji svetuje, naj Odrin odstopi.
Porta pa je poslanike baje že obvestila, da njihov korak ne bo imel uspeha. Re-šid paša v Londonu ne bo storil nobenega koraka, da se mirovna pogajanja zopet prično. Turški listi pišejo, da je treba le grško brodovje uničiti, pa bo Turčija lahko 150.000 novih čet na bojišče spravila. Če vojska zopet izbruhne, prevzame baje poveljstvo Ertev paša ali Mahmud Šelket paša. Na velevlasti pa te vesti niso napravile vtisa. Turčija ve, da čc vojsko zopet začne, je v nevarnosti tudi njena azijska posest.
POGAJANJA PRI ČATALDŽI.
Carigrad, 11. januarja. »Ipham« je izvedel, da je na sestanku pri Čataldži general Savov dejal, da jc Odrin za Bulgarijo zlasti z gospodarskega stališča potreben. Če se Turčija uda, se bo našla podlaga za bulgarsko-turško zvezo. Na-zim in Noradungliian sta izjavila, da hoče Turčija Bulgariji pripoznati Solun, ako Odrin Turčiji pusti. Savov jc dejal, da bo o tem poročal kralju.
JANINA,
Solun, 11. januarja. Prva grška divizija odkoraka pred Janino. Baje so bili Grki tam poraženi. Na čelu divizije bo baje prestolonaslednik.
ZADOŠČENJE PROCHASKI.
Belgrad, 11. januarja. Prochaska in Tachy dospeta v Prizren, oziroma Mi-trovico, 13. t. m., to je pravoslavnega novega leta dan, kjer se bo potem vršilo žc na.iianjeno zadoščenje.
RUMUNSKA ZAHRBTNOST.
London, 11. januarja. V vseh tukajšnjih krogih se postopanje Rurnu-nije označuje za jaki grdo. Če je Rumunija vsled svoje nevtralitete dozdaj zaslužila, da se jo kompenzira, je to pravico zdaj izgubila, ker ograža Rumunija evropski mir sploh. Dr. Danev se res zopet pogaja z Misujem, o teku pogajanj pa se varuje najstrožja tajnost. Gotovo je le to, da Rumunija ne zahteva Varne, pač pa vso Dobrudžo s Silistrio, ki jc strategično izrednega pcmena in katere Bulgarija skoro ne more odstopiti. Zato ni veliko upanja, da se Bulgarija in Rumunija sporaz-umete, ako Rumunija ne odneha. Bulgari so zelo indignirani, ker so jim Ru-muni padli zdaj v hrbet, upajo pa, da si Rumuni ravno s tem zaigrajo simpatije Evrope in se zato ne dajo od Ru-munije uplašiti.
POLITIKUJOČ RUMUNSKI GENERAL.
Dunaj, 11. jannarja. Bivši rumun-ski vojni minister A r g e n t o i a n o izjavlja v »N. F r. Press e«, da Bulga-riaj hoče Rumunijo tako dolgo zadrževati, dokler ni sklenjen mir s Turčijo, potem pa ne bo ničesar odstopila. Rumunija tega ne more dopustiti. Če se Bulgarija ne uda, zasedemo severno Bulgarijo s 300.000 možmi, katerim sledi peti dan 200.000. Bulgarija računa na pomoč Rusije, toda v tem hipu nam priskoči na pomoč Avstrija in bi nastala evropska konflagracija. General je mnenja, da ni res, da ima Bulgarija pol milijona vojakov na nogah. Toliko nima cela balkanska zveza, ki bi bila vesel->, če sc vojska kmalu konča.
SESTANEK MED ČAROM FERDINANDOM IN VELIKIM VEZIRJEM.
Carigrad, 11. januarja. Baje je danes veliki vezir odpotoval v avtomobilu proti Čataldži na sestanok s čarom Ferdinandom. Veliki vezir hoče predlagati, cla Bulgarija Odrin Turčiji pusti, sme pa obdržati predmestje ob postaji, ki je jako važno; vrhutega plača Turčija vojno odškodnino. Vest še ni potrjena.
DARDANELLI.
Pariz, 11. januarja. V prihodnji seji mirovne konference namerava Rusija spraviti na razgovor dardanelsko vprašanje, glede katerega vlada baje med njo in Anglijo na podlagi velikih koncesij perzijskega vprašanja sporazum.
O POGAJANJIH V LONDONU.
London, 11. januarja. »Reuter« poroča, da turški delegati še niso bili odpoklicani. Turški delegati izjavljajo, da mora kaka nevtralna oseba posredovati, da se eventualno ponedeljek pogajanja zopet prično. Sicer Turčija svojega stališča ni izpremenila. Nadaljevanje vojske zna prinesti velika iznenadenja. Velesile bi storile prav, če bi v Sofiji posredovale.
CAR JE ODLOČNO ZA MIR.
Peterburg, 11. januarja. V avdijen-ci namestnika vojnega ministra je car baje izrazil svoje ogorčenje nad vojnimi hujskarijami v gotovih listih in dejal, da ga to ne bo moglo odvrniti od trd-
nega sklepa, da se vojski izogne. Isto je car izjavil novemu ministru za notranje zadeve je dejal, cla je nedopustno, da urednik Bahmakov od uradnega lista prisostvuje agitacijskim večerom panslavistov.
TRIPELENTENTA PROTI ŽELJAM ITALIJE.
Peterburg, 11. januarja. Tripelen-tenta jc izrekla načelo, da ne bo pripustila aneksije kateregakoli od Italije zasedenega otoka.
BITOLJ BULGARSKI.
Belgrad, 11. januarja. Zdaj se tudi tu zagotavlja, da se Bitolj prepusti Bulgariji.
MINE V MARMARSKEM MORJU.
Sofija, 11. januarja. Bulgarski generalni štab je odredil, da obal Marmar-skega morja, zasedena od bulgarskih čet, zavaruje z minami.
SRBIJA ITALIJI.
Rim, 11. januarja. 9. t. m. je srbski poslanik v Rimu sporočil italijanski vladi sklep Srbije, da se iz Drača umakne.
RUSKI VOJAKI V SRBIJI?
Budimpešta, 11. januarja. »Buda-posfi Hirlap« javlja, da prevažajo ruske ladje rusko vojaštvo po Donavi na srbsko obrežje, odkoder ga pošiljajo preko Belgrada na bosensko mejo. Vsak dan so jih dosedaj baje pripeljali po 3000 mož.
RUSKI VOJNI SVET.
Peterburg, 11. januarja. Včeraj se jo vršil pod carjevim predsedstvom vojni svet, ki jc trajal več ur.
TURČIJA IŠČE POSOJILA PO 15 OD-STOTKOVI
Frankobrod, 11. januarja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Londona, da skuša Turčija dobiti tam denarja po 15 odstotkov, a ga ne more dobiti.
TACHY JE BOLEHEN.
Budimpešta, 11. januarja. »Pester Lloyd« poroča, da je zadoščenje avstrijskemu konzulu v Mitrovici ne bo moglo vršiti 13. t. m., ker je konzul Tachy nekoliko obolel.
BORZA.
Dunaj, 11. januarja. Vslod novih komplikacij je borza danes slabo poslovala.
BULGARSKE IZGUBE.
Dunaj, 11. januarja. Glasom zanesljivih računov so Bulgari v balkanski vojski izgubili 15.000 mrtvih in 35.000 ranjencev.
ALBANSKO VPRAŠANJE REŠIJO VSE VELISILE.
Dunaj, 11. januarja. »Fremdenbl.« izjavlja proti raznim, v zadnjem času se pojavljajočim vestem o Albaniji in zlasti o njenih mejali, da niti ena teh vesti ni avtentična. Pravi, da je reuni-ja poslanikov oni forum, pred katerim so bo razpravljalo o zadevi, na kar bodo države že svoje ukrepale. Če imamo to dejstvo pred očmi, se ne bomo motili pri presojevajnju albanskega vprašanja. Rešile ga bodo velesile.
PESIMISTIČNE VESTI TAKO GLEDE TURČIJE KAKOR GLEDE RUMUNIJE. ZADNJA VEST GOVORI O OMILJE-NJU BULGARSKO - RUMUNSKEGA SPORA!
London, 11. januarja. Rešid paša je izjavil, da se poližaj nI nič izpreme-
nil in da zato turški odposlanci ne bodo ničesar storili, da se konferenca zopet skliče, ker to ni njihova stvar. Ako balkanske države nočejo nič odnehati, no ve, čemu je bila potrebna konferenca. — Balkanski delegati so tudi izjavili, da ne smatrajo nadaljevanje pogajanj še za potrebno; bilo bi celo škodljivo. — Ker se je preje Culo, da imajo turški delegati nove instrukcije in so jc reklo, da je treba le eno formalnost rešiti, da. sc pogajanja zopet nadaljujejo (namreč, kdo naj jih skliče, ali Rešid paša ali sir Grey), je moralo nekaj novega nastopiti, da so Turki tako trdovratni.
Sifija, 11. januarja. Bulgarsko-ru-munsko vprašanje je postalo zelo kritično. Bulgarska vlada so js postavila na stališče, da se izs^ljevalni politiki Rnmnnije ne uda, tudi če bi Rumunija Dobrudžo okupirala.
Carigrad, 11. januarja. Rumunski poljedelski minister, ki tukaj biva, jc izjavil, da nima politične misijo. Ako bi izbruhni) med Rumunijo in Bulgarijo konflikt, bi Rumunija pomagala Turčiji.
Bnkarešt, 11. januarja. Tu se govori, da ho Rumunija v 24 urah odposlala svjje čste v Bulgarijo, ako slnd-nja v tem roku ne odgovori. Rumunija zahteva obmejno regulacijo 111 to, da se trdnjava Silistra podre.
London, 11. januarja. Nok bulgarski delegat je izjavil, tla Bulgarija Si-lislrije ne izroči. Ne bo mogoče zavidati rumunske častnike in vojake, ki
bodo okupirali deželo, kjer ni nobenega moškega, ampak sami starci, žene in otroci.
London, 11. januarja. (Zadnje po« ročilo.) Take Jonescu je izjavil, da je v današnji konferenci z dr. Danevom bil sprožen predlog, naj Bulgarija gotov turen Rumuniji odstopi, ko bo Bal« garijn od Turčije dobila, kar od nje želi, ker je s tem odstranjena komplikacija, da se Rumunija Turčiji pridruži, se je mednarodni položaj nekoliko omilil.
XXX IZ PARLAMENTA.
Dunaj, 11. januarja. Pododsek bud. getnoga odseka, ki se bavi z nakupom Lloydovih zemljišč, je danes nadaljeval svoja posvetovanja in izvolil za poročevalca dr. Friedmanna.
ČEŠKE POLITIČNE VESTI.
Brno, 11. januarja. Tu se je vršiti posvetovanje zastopnikov vseh čeških strank in se je dosegel volilni kompromis za d<\žolnozborske volitve. Od kompromisa so izključeni samo socialni d e m o k r a t j e.
Praga, 11» januarja. Med obema kriloma agrarne stranke so vrše pogajanja radi f uri je. Secesionisti zahtevajo predvsem rehabilitacijo Praška.
NARODNO VPRAŠANJE V AVSTRIJI
Černovice. 11. januarja. V kraju Dzemine jo prišlo pri občinskih volitvah do krvavega poboja med Rumuni in Ru-sini. Nek rusihski učitelj jo je dobil po glavi tako, da ni upati, da bi okreval. Veliko oseb jc ranjenih, veliko aretiranih.
CEF/KVENI VESTNIK.
Kalosca, 11. januarja. Za nadškofa bo tu imenovan grof Gustav Majlath.
ANGLEŠKI DREADNOUGHTI.
London* 11. januarja. »Daily Mail« poroča, da. bo Anglija prihodnje leto zgradila pet ali šest novih drcadnough-tov, prerivSBto z ozirom na nagli razvoj laškega in avstrijskega brodovja. Bud-get, prihodnjega leta za mornarico bo zato za ftS milijonov šterlingov višji.
NEMŠKI CESAR IN OGNJEGASCI.
BeroKin, 11. januarja. Danes ponoči je izbruhnil v cesarski palači v Pots-damu manjši ogenj, ki je trajal % ure. Cesar je sam pri ognjegasnili delih pomagal in končno ognjegasce s pijačo i? cesarsfcje kleti pogostil.
NEZASLIŠANO BARBARSTVO KITAJSKIH OBLASTI.
Šatngaj, 11. januarja. Katoliški mi-sionarji iz Ilaininga v provinci Kvangsi poročajo, da je ondotna provincialna oblast. 39 gobavcev, katerim so misijonarji .hoteli zgraditi zavetišče, pustila z bajnneti zgnati v neko jamo, v kateri so jih potem pokrili s s petrolejem namočeno slamo, da so zgoreli. Oblasti trde v ediktu, da so gobavci izvršili zločine, ne da bi navajala dokazov.
ARETACIJA NA REKI.
Reka, U. januarja. Tu so zaprli fa-litmjga galanterijskega trgovca Gabrijela Maglicsa, kateremu se očitajo goljufive mahinacije v znesku 160.000 K.
ZAKAJ HOČEJO RUMUNI BULGARSKO SILISTRIJO?
V »Neuc Freie Presse« razmotriva nek vojaški strokovnjak strategiški pomen bulgarskega ozemlja Silistrija-Kavarna za Rumunijo, ki ga slednja za uspešnejšo ofenzivno akcijo proti Bulgariji nujno rabi. Sedaj bi morali Rumuni v slučaju ofenzivne vojne svo-jo armado najprej prepeljati čez Donavo, kar bi pa bil zelo težaven posel, ker je reka ponekod celo do 2 km široka in so poleg tega tudi obrežni kraji daleč na. okoli zamočvirjeni. Silistrija bi pa bila naravna vrata rumunske ofenzive proti severni Bulgariji. Z bulgarskim ozemljem povečana Dobrudža bi se tudi dala dobro porabiti za močno krilno ak-cijo, za kar pa dosedanja Dobrudža no more priti v poštev. Da so tudi Rumu-nom tile momenti merodajni, dokazujejo njihove teritorialne zahtevo, ki naj bi kar le moč zavarovale njihove pozicije v Silistriji.
OSEBNE VESTI S POŠTE.
Za poštnega nadoficijala jc imenovan poštni oficijal Fr. š cm rov v Ljubljani. Za poštna oficijala sta imenovana poštna asistenta Matej Zupan in Luka G u z e 1 j v Ljubljani.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE.
Dne 27. t. m. praznuje g. Danilo 351etnico svojega delovanja na slovenskem gledališču.
Gospodarstvo.
g Kmetijski poučni tečaji, katere je priredil deželni odbor v nedeljo in na praznik Sv. Treh Kraljev na Bledu, Bohinjski Bell, v Dragatušu in Dobli-čah so se dobro obnesli. Vseh strokovnih predavanj ic bilo dvajset. Nekate*
Ram pa danes? Odbor podpornega društva tobačnega delavstva Vas vabi na predpustno veselico v veliko dvorano .Uniona'. Svira vojaška godba. Vstopnina 1R-
ra predavanja je obiskovalo do 150 poslušalcev, sicer pa vsako do 100.
g Kmetijsko poučna tečaja priredi deželni odbor kranjski v nedeljo in ponedeljek 12. in 13. t. m. v Staremtrgu, oziroma Podgradu in na Vrhu pri Vinici.
g I. knjigovodski tečaj v Ruilolfo-
vem, ki ga priredi Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem skupno s tamošnjo obrtno zadrugo, sc bo začel v torek, dne 14. t. m. ob (3. uri popoldne v poslopju stare gimnazije. Pouk bo vodil adjunkt Kmetijske šole na Grmu gospod Anton Lapajne. Za vsa pojasnila glede udeležbe tečaja naj se obrne naravnost na voditelja gospoda Lapaj-neta, oziroma načelnika tamošnje zadruge g. J. Sedlarja, gostilničarja in kolarskega mojstra.
r

Nežni, slabotni otroci
postanejo kmalu močnejši, ako dobivajo nekoliko časa redno Scoitovo emulzijo. Ker je veliko bolj okusna in dobrodejna kot navadno ribje olje, in lahko prebavljiva in ker na ugoden učinek ni potreba dolgo časa čakati, jo navadno radi jemljo. Scottova emulzija pospeši tvorbo trdnega mesa in razvoj močnih mišic, njen vpliv na tvorbo kosti je pa očividen. Na podlagi splošne okrepfnve jamejo otroci kazati več veselja do življenja in kmalu jih bodemo videli že po kratkem času veselo okoli skakati. Scottova emulzija, v kateri se re-dilna vrednost ribjega olja po primesi mineralnih soli znatno poveča, zavzema brezpogojno prvo mesto; ampak mora biti pristna Scottova emulzija.
Ceni originalni steklenici je 3 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje 60 vinarjev v znamkah n.i SCOTT & BOWNE, O. m. b. H., Dunaj VII. in &e sklicuj: na ta časopis, dostavi se ran ena pošilj tev potom lekarne za poskušnjo.

Tržne ccnc.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 11 januarja 1913.
Pšenica za april 1913.....11-86
Pšenica za oktober 1913 . . .	1194
Rž za april 1913.......10*28
Rž za oktober 1913.....9 71
Oves za april 1913......1090
Oves za oktober 1913 ....	9 28 Koruza za maj 1913 7 69
Koruza za julij 1913.....783
T^esna ženitna ponudba.
cg>	139
Strojnik z mesečno plačo na deželi, 26 letne starosti, želi se v svrho ženilve seznaniti z gospico, ki bi imela nekaj premoženja, veselje r do gospodinjstva in bi bila tudi v šivanju i malo izurjena. Ozira se le na resne ponudbe ^ z navedbo premoženja in če mogoče s sliko, iepola postranska stvar, ker se gleda bolj c na duševno lepoio. — ponudbe se prosi na J upravo tega lista pod ši/ro „trajna sreča 139".
Pletenje in izdelovanje
140
Tzurjena strokovna moč za izdelovanje slamnikov, samostojna, dobro porabna, se sprejme pod ugodnimi pogoji. - Ponudbe s preprisi spričeval, event. tudi s sliko na
GaliSko ligo za pospeševanje obrta
(Liga Pomocy przemyslowej) Lvov, Galicija, Panska 11.
1309
Glupccl Ali si še sedal nisi zapomnil, da kadim samo
JACOBIJEVE ANTIMEOTINSKE
cjraretne stročnice!
Zahvala.
Povodom prebritke izgube našega očeta, moža, brata, zeta in sina, gospoda	131
Antona Perkota
mestnega župana v VTSnji gori
je nam došlo toliko dokazov pri-srCnega sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti.
Zahvaljujemo se gospodu deželnemu glavarju dr. Ivanu Susteršiču za tako tolažilno brzojavko, vele-častiti domači duhovščini za spremstvo, g. pevovodju Janko Skerbincu in tovarišem za ganljivo petje, za darovane vence slavni požarni bram-hi, slavnemu mestnemu zastopu, občini Dragi, za udeležbo pri pogrebu g. deželnemu poslancu Košaku, g. vodju okraj, glavarstva, vsem gg. županom in svetovalcem, ter vsem udeležencem pogreba in sploh vsem, ki so na kakoršen koli način izkazali zadnjo čast nepozabnemu pokojniku.
Bodi Bog vsem obilen plačnik!
Višnja gora, 10. jan. 1913.
Žalujoča družina Perko.
Vsem udeležencem pogreba gospoda
Martina Grčarja
vpokojenega nadučitelja na Mirni
umrlega dne 9. t. m., se v svojem in v imenu vseh sorodnikov prav prisrčno zahvaliva za dokaze spoštovanja, ljubezni in hvaležnosti nasproti pokojniku, posebno gg. duhovnikom za spremstvo, g. župniku za lepi govor na pokopališču, gg. sosednjim učiteljem in gospicam učiteljicam za udeležbo in krasuo žalostinko na pokopališču, domačemu učiteljstvu z otroci, izobraževalnemu društvu, gasilnemu društvu in Marijini družbi za spremstvo in sploh vsem pogrebcem, ki so izkazali pokojniku zadnjo čast.
Priporočava ga tudi v molitev.
Na Mirni, 9. jan. 1913.
Apolonlja Grčar, Marija Grčar
sestri.
		
		


Zahvala.
Za vsa za časa bolezni in povodom smrti našega nad vse ljubljenega očeta, oziroma soproga, pospoda
Mateja Aleš
uslnžb. c. kr. tob. tovarne v pok.
izkazana nam sočutja, bodi tem potom izrečena naša najprisrčnejša zahvala. Pred vsem se pa še osobito zahvaljujemo pree. gosp. župniku Jan Barle-tu za tolažbe polne obiske, dalje veleč, gosp. doktorju H. Hoglerju, ki jo neumorno stal ne strani trpečemu, slav. nemu poveljništvu tukajšnjega c. iu kr. 27. pešpolka, ki je blagohotno naklonilo nekdanjemu sobojevniku na bojnem polju lota 1864 in 1866 godbo in častno spremstvo na njegovi zadnji poti in slednjič slavnemu predstojništvu c. kr. tob. tovarne, darovalcem krasnih vencev in vsem ki so preljubljenega pokojnika spremili v tako častnem številu k večnemu počitku.	137 V Ljubljani, dne 11. jan. 1913.
Globoko žalujoči ostali.
Razpisuje se služba
Zahvala.
Podpisana Ivana Kralj, posest ni ca z Bučke št. 18., župnije Škocjan pri Mokronogu, je. v noči od 1. do 2. decembra l. 1912 pogorela. Bila je. zavarovana pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Ta jc takoj po obvestilu poslala na lice mesta cenilca, kije škodo pravično presodil. Dobila jc izplačano vso zavarovalnino in vso škodo povrnjeno, za kar sc omenjeni zavarovalnici na tem mestu prisrčno zahvaljuje in jo vsem toplo priporoča.
Škocijan, 7. januarja 1913.
112	Ivana Kralj, posest niča.
ki zadostujejo za kompl. clileko za gospode, hlače, palitoje,damske kostume, plašče, krila itd.
Exgor.no lavama 'o!a a Kari Kasper Inomost (limsbrucli) 58.
kateri so se pri meni v veliki množini nabrali, dam radi pomanjkanja prostora, čisto pod ceno. 115
V predmestju se takoj odda
81
jako priporočljiva za izvežbano prodajalko. Letni promet K 12.000 in se zaradi poglobitve Ljubljanice lahko pomnoži na 20.000 K. Natančna pojasnila H. Bichter, Cojzova cesta I.
Išče se za takojšnji nastop
115g
mizarski pomočnik
dobro izurjen delavec, krščanskega duha ter trezen. Plačilo primerno po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Babic Jakob, mizarski mojster, Babici, fllarezige pri Kopru, istra.
55
sprejme takoj
• « V
biagajničarko.
Južno - italijanska vinarna in vinska veletrgovina
Glavna klet in pisarna : Dunaj XV, Fiinfhausg. 10. Pro3ta zaloga na Dunaju : ekspozitura glavnega carinskega urada, X./2, Favoriteiiplatz, v'Berolinu kralj, carinski urad, I. Packhof. 3563
Samo pri nas pristno.
Zelo ugoden nakup
40 METROV OSTANKOV
zefira, voile, flanelc in drugega pralnega blaga, zelo lepi v dolgosti od 1 — 8 metrov, sortirani. Pošilja se po povzetju, fninko za 18 kron. Najboljša razpošiljalnica
V. I. HavličeU Bratje, Podebrad, (Češko):
Od teh ostankov se vzorci ne morejo razpošiljati. Kolekcija vzorcev modnega blaga in manufakture z navedbami nizkih cen pošiljamo franko.	116
K
pri župni cerkvi na Koroški Beli na Gorenjskem. Plača 800 kron, prosto stanovanje in postranski dohodki. 100
se išče za mlado, dobro vzgojeno damo pri fini slovenski rodbini v svrho priučenja slovenščine. Ponudbe s ceno ni 1894, poste restante, Dunaj VIII Mariatreugasse. Celi naslov v upravi
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih ccnah
EMIL KRAJEC
prejo F. Hiti	3531
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno Izvršujejo.
na ESunafofti cesti d Lfubijani pred
deJarsltiml friiamil in raa GlincaSi Jaksj on inestoi msjii Ha TržsSSU
cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBUC, na Olineah 37. 213?
Sprejme se
133
v velikem industrijskem podjetju na Spodnjem Štajerskem Ponudbe pod šifro »Strojnik 133" na upravo tega lista.
Moderno urejen
130
na Kranjskem, ležeč v bližini železnice, s trajno vodno močjo, velikimi skladišči, z dobro ohranjenim hišnim in gospodarskim poslopjem, živinskimi in svinjskimi hlevi, ter veliko ekonomijo se ceno proda ali da v najem. Prijazne ponudbe pod šifro »Moderni mlin 130" na upravo tega lista.
Sprejme se deček poštenih starišev in v starosti od 16 do 17 let za
esarskega vajenca
na Gorenjskem. Nastop takoj. Ponudbe pod šifro »Vajenec št. 129".	129
Zenitna ponudba,
Jzobražen mlad in soliden posestnik, trgovcc, srednje-visoke čedne unanjosti iz prijazne vasi blizu mesta, želi spoznali olikano, domače vzgojeno, narodno, 20—28 letno gospico nedolžne preteklosti, dobrega zdravja ter z veseljem do trgovine in gospodinjstva. J)obro, rahločutno srce in pa črez 30.000 dote naj povzdigne srečo in premoženje nad sto tisoč. Obširne ponudbe s sliko, ki se tajno vrne, pod: „Tlha srefa 1915" do 17. prosinca na upravo ..Slovenca" pod številko 92.
Sprejme se takoj priden v
96
v trgovino z mešanim blagom na deželi. Prednost imajo taki. ki umejo nekaj nemški in so temu poslu že deloma vajeni. Ponudbe na upravo tega lista pod št. 9G.
m
Potrti žalosti javljamo, da nam je kruta smrt ugrabila na Dunaju dne 8. januarja po kratkem, mučnem trpljenju našega predragega prijatelja gospoda
dr. med. Hugo Perenyl-ia
zobozdravnika.
Dragemu rajnemu, ki je bil vedno vrl značaj bodo ohranili blag spomin njegovi
13»	ljubljanski prijatelji.
T/V ;■^■C^''
TrBSke novice.
t Društveno. Narodno igro Naša kri« fe uprizoril ženski odsek društva sv. Jožefa zadnjo nedeljo ter na praznik sv. Treh kraljev. Smelo trdimo, da je bila ta igra izmed vseh, kar jih je bilo doslej videti na našem odru, najbolje uprizorjena, pač zato, ker so bile glavne vloge v jako veščih rokah in je bila igra izvrstno naučena. — V torek je predaval g. župnik o vseh najvažnejših dogodkih lanskega leta. — V nedeljo, 12. t. m, ob 9. dopoldne ima tukajšnja skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze v prostorih društva sv. Jožefa redni občni zbor. Popoldne ob petih jc skioptično predavanje. Na 64 barvanih slikah bomo videli najganljivešje prizore iz svetovno-znanega romano. »Ben Hur«, kojega dejanje sc vrši ob času Kristusovem.
t Poročita se je 7. t. m. gdčna. Marija Mally, hčerka g. tovarnarja K. Mallyja, z g. Karolom Hermann, c. kr. nadporočni-kom in profesorjem na c. kr. vojaški realki v Št. Hipolitu.
Idr® novice.
i Vincencijeva družba je podpirala minulo leto 86 oseb. Imela je 2410 K 38 vin. dohodkov in 3313 K 78 vin. stroškov, tedaj 003 K 40 vin. primanjkljaja. Znano je, da delavni člani pri nas največ dajo, v tem oziru prekose vse konference na Kranjskem. Prejšnja leta jc tudi naša dobila nekaj legatov in jc zato izdatno podpirala potrebne. Letos je pač prevzela vse reveže, a izredne podpore ni bilo. Ker so se še živila podražila, je nastal omenjeni dolg 903 K 40 vin. Treba bode podpore letos zmanjšati. Marsikateri bo bridko občutil, ko ne bo več toliko živil dobival, a dokler družba ne dobi več izvanrednih doneskov, je primorana skrčiti darove, da ne zabrede v prevelik dolg.
i Naša elektrika. V zadnji sobotni številki * Slovenca« se je pritoževal interesent, da je elektrarna zvišala v novem letu za 10 odstotkov plačila za električni tok. Naj bode tudi nam dovoljeno, da nekaj povemo. Vsakteri bo priznal, da si je v zadnjem času elektrarna prizadevala po-streči odjemalcem tako, kar je bilo mogoče. Ako primerjamo prejšnje čase, ko je kar naenkrat luč ugasnila, celo pri kaki veselici, ali luč menjavala svojo svetlobo, in pa sedanje, ko se vse vrši brez hibe in so odjemalci kar najbolje postreženi, je samo ob sebi umevno, da je to mnogo stalo. Omislili so se akomulatorji za 20.000 kron, nastavil se je zanesljiv monter, a vedno se je še plačalo za kilovatno uro po 6 vinarjev, medtem ko velja v Ljubljani 7 vinarjev. Sedaj je pa še vse v ceni poskočilo. Premog za 50 odstotkov, delavci so bili prej zadovoljni s plačo po 20 vinarjev na uro, sedaj terjajo 40—50 vinarjev, in hranilnica je poskočila kar za celi odstotek pri dolžnikih, kar pomenja v novem letu skoraj 1000 kron več obresti. Ali naj pri takih cenah elektrarna pride v dolg, da bo delala z izgubo? Koliko časa? V par letih bi morala ustaviti delo in odjemalci, ki imajo sedaj ugodno in varno razsvetljavo, bi si morali zopet omisliti petrolejke. Saj smo tudi vino pred štirimi leti dobivali po 22 vinarjev, sedaj ga moramo plačati iz istega vinograda po 50 vinarjev. To naj ob kratkem zadostuje, da sprevidijo odjemalci, da 10-odstotno zvišanje ni bilo kako izkoriščanje, ampak le edini poizkus, da se naprava ohrani.
i 20 ur na dan prostega časa imajo gospodje v župnišču, tako se je izrazil mestni uradnik osebi, ki je pri njem iskala spis, ki so ga drugim strankam dali, a njej odrekli. Pojte v župnišče, tam naj narede, saj imajo čas! Ono duševno revče, ki dela na občinskem uradu par ur in je za to dobro plačano, misli, da sc sme vsajati nad strankami. Za a-b-c, ki si ga je pridobilo na idrijski ljudski šoli, ima že dosti prostega časa. Svetujemo mu, naj se malo ponižnejše vede, in dela to, za kar ga plačujemo, kajti dandanes se hitro dobi druga moč, ki bode bolj na svojem mestu.
KNJIGOTRŽTVO.
Tolažba dušam v vicah. Molitvenik v korist in tolažbo našim ranjkim. Cena z rdečo obrezo 1 K 20 vin., z zlato obrezo 2 K, v šagrinu z zlato obrezo 2 K 60 vin. Knjiga ima zelo priročno žepno obliko; cena je jako nizka, saj ima molitvenik okoli 250 strani. Molitvenik ima mnogo premišljevanj o vicah, vse masne in druge važne molitve so tiskane z zelo razločnim, večjim tiskom. Molitvenik, ki se bo radi svojega preblagega namena gotovo takoj razširil med Slovenci, se dobiva in naroča v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
* »Getzemani in Golgata.« Šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni do smrti. Ta znani in splošno pogrešani molitvenik izide še pred začetkom letošnjega posta v novi prestavi, ki jo je oskrbel g. Fr, Steržaj.
Molitvenik založi »Katoliška Bukvar-na« v Ljubljani in bo znašala cena za lepo opremljeno knjigo z rdečo obrezo okoli 2 K 80 vin.
Ta molitvenik ima krasna premišljevanja o trpljenju Gospodovem, zato sc je tako silno priljubil in udomačil med slovenskim ljudstvom, da jc bilo povpraševanje po njem, odkar je pošla stara Vol-čičeva izdaja, vedno večje. Na vseobčo željo izide torej ta molitvenik, ki ima res krasno in prevzvišeno vsebino v novem, na podlagi izvirnika posebej prirejenem natisu. Velika prednost nove izdaje je tudi priročna zunanja oblika in izbrana oprema, s katero se bo odlikoval ta molitvenik pred drugimi tovrstnimi knjigami. Krasen molitvenik, ki je itak že znan v vsaki slovenski hiši, vsestransko toplo priporočamo.
* Župne urade opozarjamo, da je knezoškofijski ordinariat ljubljanski s 1. januarjem 1913 oficijelno predpisal novo izdajo »Lesar, Berila in evangeliji« kot edino dovoljenje za porabo v vseh cerkvah ljubljanske škofije. (Glej Ljubljanski škofijski list št. 10, 1.1012). Isto velja tudi za tržaško škofijo in goriško nadškofijo.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
2	Pozor!
Proda se na Spodnjem Štajerskem
pranja Js?sih,
Ljubljana, Stari trg 28.
preizkušena pri želodčnih in črevesnih fca-farih. obistnih in mehum h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiraimi sreeSsfca
pri'karlovovarijskem in drugih hopeiišklh zdraV-jenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
in modno blago za gospodo lu gospe priporoča 12v. hiša
Prokop Skoikovsky in sin
v Hurapolcu na ČeSKcni.
Vzorci na zahtevo franka Zelo zmerne cene. Na željo dam tukaj izgotovlti gospod, obleke.
Priporočamo hitre
oddaljeno tri četrt ure hoda od železniške postaje, na ravnini, z lepimi poslopji, hlevi in šupami. Posestvo meri IS oralov, redi se lahko 12 glav goveje živine in 30 prešičev. Lastnik proda posestvo iz proste roke radi družinskih razmer, kupna cena K 24.000, plačilni pogoji so zelo ugodni. Natančna pojasnila daje: FR. GOLOB, mesar in posestnik v Sp. šiški pri Ljubljani. 102
zvirek:
železniška postaja, zdravilno Kopališče pri Kerlovili varili
Prospekti zasloni in frarko.
V LlUbllan! se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajainicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
ZsloSe url Mihael Kasfncr-u. Peier Lass-niku in Andrej Serabonu, Llubilana. 11
/ Zlate svetinje: Berlin, Pariz, fiiin
na/bol/. kesm. zobo
i/stil »red-stvo
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa KošmerI, Ljubljana, Frančiškanska nlica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
katera je v prikrojevanju iti šivanju 2c nekoliko izurjena in se s šivanjem že dalj časa peča, želi v svrho večje izpopolnitve v krojnem risanju v kaki večji delavnici za ženske obleke v Ljubljani nastopiti pod ugodnimi pogoji pouk. Naslov uove uprava .Slovenca" Dod št. 66.	66
na obrazu in na rokab odstranjuje v petih min utah
dr. H. Rixa ---------,______ „.„
zajame, neškodljiv, potov uspeh, ^katlia za K t — dostujo. Kazpošilja strogo diskretno
i
Zalogo v Ljubljani: Lekarna .pri zlat,sto Jiilenu', par-famerija X. Kaučio in drožerija ,Adryu-.
V najem dam
3 sobe, 4 čumnate, 1 kuhinja, klet, 2 shrambi, kegljišče, zaprto in sc more tudi pozimi kegljati, dalje hlev, lopa. vrtič za zelenjavo, 2 travnika, 2 njivi. Več se izve pri Sušnik Prane, Spodnji trg 52. Škofja Loka.	100
Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo!
Filipa NEUSTEINA
posl&šene odvajalne
(Neusteinove Elizabetne krogifice)
Pred vsemi dragimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakih škodljivih primesi, vporabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo m ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo izvor premnogih bol.zni. Kadi po-slajene oblike jih radi uživajo otroci. Skatlj ca s 15 krogljicami stane 30 viu ovoj z S ;katljic, torej 120 krogljic, s ane ie 2 K. Ce se pošlje naprej K 2-45, se pošlje franko 1 ovoj.
£3 V «11 SIVK . narejanji. Zahtevajt Filipa Neustelna ,.odvajalna krogljice" Pristne le, če no i vsaka ikatlja in navodilo n šo zako ito vaistvejio znamko v rdeče-črnem tisku nSv. Leopold" in podpis „Fillp Wcusts.ii, Apotheke". Naj« trgovsko sodnijsko zavarovane embalaže mora|o imeli našo .vrdko
„pri sv. Leopoldu" — Dunaj, Piaakengasse 6. —-
Zaloge v Ljubljani: Rihard Sušni!;, 'ekaruar, 3459 in v ver, drugih lekarnah.
za kranjsko deželo za najnovejšo patentirano iznajdbo; izboren zaslužek. Znanje ni potrebno, zahteva se saino poštenost in lepo vedenje nasproti občinstvu. Kavcijc potrebno 30 kroti. Vsa nadaljna pojasnila se dobe pri generalnem zastopstvu
F. Kovač, Solkan, Gorica.
Stavbeno in umetno ključavničarstvo z motorno močjo in vodovodni instalater
na Bledu, Gorenjsko,
v vseh mestih olikovan se priporoča slavnemu občinstvu in pročastiti duhovščini za vsa v to stroko spadajoča delo, kakor štedilnike vseh vrst od priprostih do najfinejših, železne In žične ografe, obhajllnc mize, laterne i. t. d. lastnega izdelka, po nujnižjih cenah.
Popravila točno. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
3858
potniki v severno in južno Jlireciijo se uo-zi!o sedaj ie po domači avstrijski progi
Trst — New York, Buenos Aires,
Eio de Janeiro, Santos j. t. d.
z najnovejšimibrzoparniki zdvema ? vijakoma, električno razsvitljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače brane z vinom. svež kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
v severno Ameriko vsako soboto, v južno Asneriko vsakih 14 dni.
Vsakovrstna pojasnila daje rade-volje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško
Simon JCmetetz, £jubljana
kolodvorska ulica 26.
21
4
5
Ženitna ponudba.

J)obro situiran trgovec v <£jubljani, 30 let star, želi v svrho iakojšnje že-nitve znanje z gcspico ali pa mlado vdovo, katera bi imela 5—10.000 1\ premoženja ler veselje do boljše trgo-vine. — ponudbe s sliko, kaiera se takoj vrne, pod imenom »Ludvik" * pošlno ležeče, Ljubljana, glavna pošla, -t^ Si^A tajnost častna stvar.	79
i
k M

| Proda se
a ||B3E" lepo
,OSBStVO
v lepem kraju na Gorenjskem. Jako pripravno za mlekarstvo iu sadjerejo. Pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove upravnlStvo tega lista pod Stev. 119. (Znamka za odgovor.)	119
pošten Lil starišev sprejme takoj za mizarsko Obrt JOSIP PLRftlKŠEH, mizarski mojster, Qu .clje it. 17, p. Št. Vid nad LiUblianc.	123
se sprejme za manufakturno blago itd. za več let v službo. Priliko ima naučiti se nemščine in italijanščine. Ponudbe naj se se pošljejo na L MIKELIČ, Warenhaus, Kan-dersteg (Bern) Švica. 113
I
Telefon 145.
2114
Inm m iratete
JJILZE8&K0., Dunoisko Novomesio.
se priporoča .:a nabavo zvonov, melod. in harnan. zvonila vsake velikosti in plasu Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo velasitev in najboljši materi ial Stojala za zvonova i/, kovanega železa ali lesa. Lahkotno zvonenje, najbolj-"J it način teka. Nagla izvi.sitcv najnižje cene. Ugod i plačilni pogoji, stari nerabni zvonovi se sprejmo v ptelitje, ravnotako se izde uiejo zdezna stoi.na najboliš« konstrukcije z dolgoletnim Jamstvom, i ro-raiuni m prospekti vsak č s zas onj in ftanko na razp lago, enako tudi pripoio-ula kakor udi pri-znalna pisma.
4775930512
Brusell In Bninosnires 3 velike agrtide.

Podružnica na Dunaju: III. flm Heumarkt štev. 21.
Pileitni vrdčeparni lokonoklU
z brezventilnlm preciznim upravljanjem. 3438 Originalno strojedclstvo Wolf 10-800 HP. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
Do&edaj izdelanih nad 720.0UU H.
31

Hitra pomoč odločuje!
Konrad Rosenbauer & Kneitschel
v Liticu na Donavi prva tovarna bencinmotornih brizgalnic v Avstriji,
katera lahko dokaže z nad štirinajst izvrstno vspelimi slučaji, da je gašenje
s temi modernimi zboljšanimi stroji najvspešneje. Bogato ilustrovani ceniki glede vseh modernih, praktično sestavljenih dvo- in štirikolesnih ročnih brizgalnic, voznih in nosilnih mehaničnih pomikalnih lestev najnovejše konstrukcije, vozov za moštvo, vseh potrebnih gasilskih oprem, ter cevi izvrstne kvalitete tvrdke Konrad Rosenbauer v Lincu na Donavi dobi vsak na zahtevo brezplačno ]n franko.
Društva obiskuje brezplačno zastopnik tvrdke
Fran Samsa
Zagreb, Gunduličeva ulica št. 21.
3562
ijiin v uw\\\
ki ima svojo pisarno V hotelu Bastl, I. nadstropje
in svoje uradne ure vsak dan od 9. ure do 12. ure dopold. in od 2. do ure popoldne, naznanja, da
od 1. januarja dalje obrestuje vse hranilne vloge po
tako da vsak vlagatelj prejme letno čistili obrestij od vsakih 100 kron 4 krone 75 v.
Načelstvo.
42
m in si
Udine (Chiavris)
iu
Gorica (Corso Francesco Gius.88).
Odlikovana z zlato medaljo in s Častno diplomo na največ ih razstavah tuzemstva in inozemstva.
Izgotavlja skupne harmonične zvonove v vsaki velikosti, vsaki zaželjeni teži, številki in glasu, kakor tudi posamezne zvonove k drugim, zagotavljajo soglasje iu clstoglasen razdoneči zvok.
Sestavlja železne odrenice za oporo zvonov, izvršuje popolno montiranje in prevzame vsa popravila v teku euesra leta na lastno stroške.
Dovoljujejo se ugodne cene iu povoljni plačilni po. goji, kateri so plačljivi samo po odobrenju in v slučaju, da so zvonovi v splošno zadovoljnost izvršeni.
Izdelava tudi kipe, plakete, vence lz bronsa iu vsakovrstne druge umetno izdelke.
Na željo in brez zaveze se razpošiljajo načrti in obrisi, se dado uveti in pojasnila, eventualno lahko pride tehnično izobražena oseba na pogovor k naročevalcu.
Poizvedba pri	13080 52
Francesco Broili v Gorici.
Najceneje
vse vrste slamoreznice in vse druge poljedelske stroje ter železnino ponujata Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. 549	Ne zamudite zahtevati cenik.
DO DG
Ljubljana, Marije Ter. c. 11 (Mm).
Zaloga spalnih tsr jedilnih sob
v različnih najnovejših slogih.
Vsakovrstno drugo
= pohištvo. =
Priznano solidno blago
ter najnižje cene.
OD
OD
Zaloga otomanov divanov, žimnic
različne kaJtaoosii;
zajamčeno trpežni izdelki.
»i Velika izbira
otroških vozičkov
Kupite srbsko državno srečko Iz 1.1888 v izborni skupini 3 srečk na 46 mesečnih obrokov po K 3'25, še boljše pa v skupini 4 srečk na 46 mesečnih obrokov po K 5-50 z 11 žrebanji vsako leto! Srbska srečka sama zamore se dobiti na mesečne obroke po samo eno krono!
Glavni dobitki 109.000,75.000 in 20.000 frankov vsako leto!
Ne prezrite, da se dne 1. februarja 1913 vrši žrebanje turških srečk z glavnimi dobitki po 3-krat 400.000 in 3-krat 200.000 frankov vsako leto! Turške srečke so prej kot slej najboljše in povsem varne srečke. Mesečni obrok K 4'75. Velika skupina s turško, srbsko in še dvema drugima srečkama na mesečne obroke po K 6'25.	46
Vse ponndene srečke moralo biti Izžrebane!
Naročnina za vsak mesec izhajajoče slovensko poročilo o žrebanjih vseh važ' nejših srečk stane letno 2 kroni. — Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana.
HKERffKHnPCGm
Ha setimifs laoisih razsfaoaii odiiftouane s prvimi darili.
Samo
pristne
5164 10—1
1860 rT P A.P NT
ce na
MEPbVPrtV	ofS^6
Ak- \\ ^ Vsak dan izde,a
A.	g^Vr	tovarna
^ ' c	60.030 paroo!
Edini kontrahenti: Messtorff, Belin & Co., Dunaj, I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, gnmi in modno blago
Kanutaktu trgovina
Zaloga vseh vrst sukna,
platna ter	na debelo ln drobno
manufakturnega blaga. LjubBjana, Stritarjeva uU