HANOI PROTI NIXONU
SAIGON ZADOVOLJEN Z NIXONOM
Medtem ko so bili komentarji svetovnega tiska ob Nixonovem obisku v Pekingu več ali manj objektivni ter celo moskovski tisk ni bil tako kritičen, kakor so mnogi pričakovali, pa je glasilo severnovietnamske KP „Nhan Dan“ objavilo silovit napad, ne na Kitajsko, pač pa na Nixona ter ga označilo za „napadalnega, krutega in per-fidnega“.
Neskončni razgovori med ameriško-južnovietnamsko delegacijo na eni strani in severnovietnamsko-vietkonško na drugi, ki se vodijo v Parizu, so trenutno v popolnem zastoju. Komunistična delegacija se namreč med Nixonovim obiskom v Pekingu ni hotela udeleževati sej, sedaj, po gornjem napadu na Nixona, pa ameriško-južnovietnamska delegacija odklanja razgovore.
V članku, ki je skoraj v celot; naperjen proti Nixonu, sevemovietnamsko komunistično glasilo Nhan Dan med drugim z nezadovoljstvom ugotavlja, da so v Pekingu razpravljali o problemih Indokine, ne da bi o tem predhodno obvestili prizadete države med njim' Hanoi. Nato pa dobesedno nadaljuje:
„Kriminalna vojna, ki jo Nixon vodi v Vietnamu, njegove predrzne akcije v zvezi z vietnamskim problemom in njegove bučne izjave o dobri volji do azijskih narodov in ostalega sveta dokazujejo, da je Nixon človek, ki. stoji na
čelu vrste napadalnih, krutih in per-fidnih imperialistov.“
Nasprotno pa v Južnem Vietnamu prikazujejo Nixonov obisk v Pekingu kot za Vietnam pozitiven doprinos k reševanju zadevnih problemov ter se zlasti strinjajo z vsebino skupne Nixo-nove in čuenlajeve izjave.
Južnovietnamski zunanji minister Lam je na tiskovni konferenci med drugim izjavil: „Nihče, ki mu je mar mir, Nixonovega obiska ne more kritizirati, ker je bil njegov končni namen normalizirati odnose med dvema velesilama, 'ki sta si bili v laseh, in preprečiti vojaški spopad med dvema velikanoma- Načela, ki so izražena v skupni izjavi, se strinjajo z južnovietnamsko zunanjo politiko miru. Ta načela pomenijo ¡spoštovanje suverenosti in narodne celovitosti, nevmešavanje, nepri-stranost in mimo sožitje.“
Napadel pa je Lam tisti del kitajske izjave, v katerem 'čuenlaj zagovarja vietkonški načrt kot edino sredstvo za konec vietnamske vojne: „V tem pogledu je Kitajska spet pokazala ¡svojo dvoličnost, ko na en; strani trdi, da nasprotuje tujemu vmešavanju, tujemu gospodstvu in drugim tujim vplivom, na drugi strani pa trdi, da je odločena podpirati akcije, ki so istovetne direktnemu vmešavanju v notranje zadeve drugih držav.“
Politično-gospodarska kriza v Pakistanu
BOJ MED PROSOVJETI IN PROKITAJCI
Komaj tri mesece po koncu ¡silovitega poraza, ki ga je Zahodn; Pakistan doživel, ko je Vzhodni Pakistan, sedaj Bangladeš, proglasil po krvavi vojni svojo neodvisnost, stoji ta obubožana država pred novimi resnimi notranjepolitičnimi in gospodarskimi problemi, ki spravljajo v nevarnost miren razvoj te države.
V minulih mesecih se je gospodarski položaj Pakistana tako poslabšal, da je prišlo do velikih delavskih izgredov po vseh večjih industrijskih mestih v državi ter so v mnogih slučajih uporniški delavci zasedli tovarne in ustavilj obrate. Lastniki tovarn in bančniki v Pakistanu so si ustvarili ¡svojo' zaprto družbo, - ki ji ni mar ne vlada ne razmere, v katerih se njihova domovina nahaja. V splošni zmešnjavi, ki je vedno večja v Pakistanu, se je zadnji teden začela upirati tudi policija in je proglasila in izpeljala veliko stavko, katero so izkoristili kriminalni elementi, ki' So ropali, požigali in pobijali mirno prebivalstvo. Bhuttova vlada se nahaja pred resno politično-gospodarsko krizo, zlasti še, ker se je tudi parlamentarna opozicija z vso silo zagnala proti njej.
Ker je Pakistan v boju z Bengalijo podpirala komunistična Kitajska, Indijo, ki je podpirala Bengalijo, pa ZSSR,
sedaj pakistansko časopisje napada Moskvo, da stojijo za izgredi v državi sovjetski agenti, ki da jim je tudi uspelo zanetitj nevarno policijsko stavko, s čemer naj bi dosegli padec Bhut-tove vlade. Razni pakistanski politični veljaki, ki stojijo za Bhuttom, so tudi obtožili ZSSR, da na skrivaj pošilja orožje uporniškim plemenom v Belud-žistanu in drugih severozahodnih pakistanskih provincah.
K0 se je Bhutto polastil oblasti v Pakistanu, se mu je deloma posrečilo razkrojiti sile, ki so prej tvorile steber Yahya Khanove vlade: vojsko in bogate plasti naroda. Odkar je Bhutto na vodstvu pakistanske vlade se najbogatejše pakistanske družine ne menijo za Bhuttove grožnje, da jih bo dal izgnati ali celo usmrtiti, če ne bodo znova vrnile v državo nad 400 milijonov dolarjev, ki so jih po Yahya Khanovem padcu spravile iz države v inozemske banke.
Bhutto ima tudi velike probleme s pakistansko vojsko, ker je dal obenem z Yahya Khanom zapreti tudi šefa vojaškega štaba grala. Abdul Hamida Khana in še več drugih visokih častnikov. Vojska, k; je bila demoralizirana zaradi poraza v Bengaliji, je dobila s tem še nove udarce, ki ¡si jih Bhutto težko šteje v svoje dobro.
«Predvsem v policijske vrste je
2
„Bratski tujci“
V reviji „Slovenija“, ki izhaja v Ljubljani, je v novembrski številki leta 1971 objavil Peter Likar članek, kjer prikazuje stanje neslovenskih delavcev v Sloveniji. Objvaljamo konec članka.
Zanimala nas je, na kakšen način se delavci odločajo za odhod v Slovenijo.
„Ti tokovi se formirajo žal najpogosteje mimo naših pa tudi uradnih institucij,“ je povedal predsednik. „Predvsem odhajajo v druge republike s pomočjo osebnih zvez, v redkih primerih pa preko zavodov za- zaposlove-nje, Od kakih 50.000 Bosancev, kolikor se jih je v zadnjih letih zaposlilo pri vas, je šlo preko naših zavodov za zaposlovanje le 7.335 ljudi. Tako neorganizirano poslan delavec pa seveda povzroča škodo tako sebi kot okolju, v katero prihaja. S tem mislim na številne probleme, k; nastajajo, ko se nekdo vrašča v novo okolje. Večno ostajajo odprta vprašanja odtujenosti, prepušče-nosti svoji usodi in občutju najemniškega odnosa. Mislim, da o vseh najosnovnejših človeških vprašanjih, ki zadevajo tudi Bosance, premalo ali pa nič ne razmišljamo niti mi sami, ki sko dolžni skrbeti za svoje ljudi, niti vi.“
Djuro Vekič kritično razmišlja tudi o Slovencih::
„Kjer je vsak} Četrti zaposleni iz
druge republike* si pač ni mogoče večno privoščiti izolacionizma. Slovenci boste morali slejkoprej razčistiti ekonomske, pa tudi čustvene in moralne odnose do Bosancev in druge tuje delovne sile. Spričo dejstva, da imate naše ljudi pri vas že po deset in dvajset let, morate pač upoštevati, da Bosanci niso pri vas kratkoročni element.“
Mnogi Bosanej ostajajo v Sloveniji trajno, poročijo se in vrastejo v naše razmere. Kako vi, kot predsednik sindikatov, gledate na to vprašanje?
¡„Menim, da je normalen proces. Ker so zaposleni Bosanci v Sloveniji konstanta, se bo proces aklimatizacije in vraščanja nadaljeval in v tem ne vidim nič slabega. Naši ljudje se po po mojem mnenju tej misli ne upirajo. Zlasti ne tisti, ki se odločajo za zaposlitev v industriji. Da do tega zlivanja dnevno prihaja, dokazuje struktura zaposlenih po nacionalnosti v vrst; slovenskih podjetij. Proces bo seveda počasnejši, če bodo naši ljudje še naprej živeli v ločenih naseljih, če ne bodo samoupravno integrirani.
Predlagam, da se v zvezi s to problematiko sestanemo z vašimi ljudmi
Mednarodni teden
Severnoameriška vesoljska ladja Pioneer-10 let; brez problemov proti Jupitru. Iz kontrolnega središča v Pasadeni v Kaliforniji so s kratkimi raketnim; užigi usmerili ladjo na linijo poleta, kakor so jo določili ob izstrelu s Cap Kennedy. Strokovnjaki še premišljujejo, kako bi Pioneeerja preusmerili, ko se bo približal Jupitru, da bi dobili čim več podatkov o največjem planetu našega osončja in o njegovih satelitih.
Prihodnji predsednik Glavne skuo-ščine ZN bo namestnik poljskega zunanjega ministra, 47 letni Stanislaw Trepczynski.
Kitaiska vlada je povabila na obisk v Peking severnoameriška senatorja Mika Mansfielda in Hugha Scotta- Prvi je demokratski govornik ameriškega senata, drugi pa republikanski. Mansfield je bil profesor za kitajsko in azijsko zgodovino na univerzi v Montani. Scott pa ie napisal knjigo o kitajski umetnosti. Opazovalci ugotavljajo, da ameriška vlada doslej ni uradno pova-bi'a še nobenega kitajskega komunističnega veljaka na obisk v Washington.
Gospodarske razmere v Čilu postajajo tako kritične, da je bil marksistični predsednik Allende prisiljen zagroziti, da bo uvedel živilske karte, „da bom tako zaščitil Čilu bodočnost“. Večino mesa Čile uvaža iz Argentine, poleg tega pa Čile uvaža tudi ves svoj' sladkor, kavo in čaj ter večino presnega masla. Allende je izjavil, da bi s prepovedjo uvoza mesa Čile lahko prihranil 100 milijonov dolarjev, „toda naša huržuazija se noče odpovedati mesu“.
Trije ciprski škofje so predložili Makariosu, naj odstopi kot predsednik Cipra, „ker po zakonih grške pravoslavne cerkve škof ne sme izvrševati tudi svetno oblast“. Pristaši Makariosa ¡so uprizorili po ulicah Nikosije in drugih ciprskih krajih demonstracije proti trem škofom. Makarios škofom še ni odgovoril.	*
Bhutto vrinil pristaše svoje Ljudske stranke, ki je pro-kitajska, kar zopet ni všeč drugim ' državnim ustanovam in organizacijam, ki so ¡sicer bile za naslon na Kitajsko, dokler je trajal boj z Bengalijo in proti Indiji, sedaj, po koncu sovražnosti, pa spet odklanjajo sleherno zunanjepolitično in vojaško naslonitev na kogar koli, najmanj na Peking. Druga najmočnejša nakistanska 'stranka, Narodna stranka, je pro-sovjetska ter v sedanjem trenutku zato huda nasprotnica Bhutta, ker se je naslanjal na Kitajsko.
Opazovalci teh notranjepolitičnih in gospodarskih razmer v Pakistanu na ugotavljajo, da je severnoameriški vpliv skoro neopazen, vsaj kar ¡se tiče pakistanske javnosti, kljub temu, da je tudi Washington stal za Pakistanom proti Indiji in Moskvi, ko je šlo za Vzhodni Pakistan odn. Bengalijo.
na vrhu in ocenimo vse vidike tega problema.“
Džamija v Ljubljani
Pisec članka nadaljuje: Videt; je, da je muslimanska verska skupnost v Ljubljani pravzaprav edina organizirana sila, ki deluje za Bosance. Samo za ilustracijo povemo, da so že pred časom prosili za zgraditev džamije v Ljubljani, za kar so dobili tri lokacijska mesta. Pred kakima dvema mesecema je ljubljanski urbanistični zavod sporočil muslimanski verski ¡skupnosti, ki se je odločila, da je zanje najprimerneje graditi džamijo za Bežigradom. V prvi fazi bodo zgradili tamkaj muslimansko župnišče, z drugi fazi pa bodo postavili še minaret. Ni še znano, da bi katerakoli organizacija s samoprispevkom in s pomočjo iz Sarajeva zaprosila za gradnjo bosanskega kulturnega ali družbenega prostora v Ljubljani.
Odgovarjajo bosanski delavci
Nedeljko Glamočanin (je v Sloveniji 6 let in govor; gladko slovensko): „Pri Gradisu sem tesar in zaslužim 1200 dinarjev na mesec. Tu sem hodil v šolo za kvalifikacijo. Na našem gradbišču se komajda čut; razlika med Slovenci in delavc; drugih republik. Vendar pa se zaostrujejo mednacionalni odnosi
Zlat obroček svinji na rilcu je lepa, a bedasta ženska.
Knjiga pregovorov, 11, 22.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
VLADNA KRIZA IN NJE ODTENKI
V četrtek, 2. marca zvečer so časopis; z velikimi črkami poročali o vladni krizi, ki je nastopila v Argentini. Ta dan so namreč odstopili vsi ministri. Kaj kmalu pa so poročila nehala uporabljati besedo „kriza“, kajti politični opazovalci so spoznali, da gre le za majhno spremembo v vladni ekipi. Bolj resno je bilo, da so ostavke poslali tudi vsi guvernerji posameznih provinc. Nekatere ostavke so ¡sprejeli in tudi že (kot v primeru La Rioje) imenovali naslednika.
Kar pa se ministrov tiče, je videti, da večjih sprememb ne bo. V trenutku ko pišemo to poročilo, še ni uradne izjave. Razen kar se tiče notranjega ministra dr. Mor Roiga, o katerem je sam predsednika gen. Lanusse rekel, da ga je prosil, „naj obdrži ostavko v žepu“. Prav tako menijo opazovalci, da bodo ostal; minister za delo, za zunanje zadeve, za finance, za javna dela, za pravosodje in verjetno tudi prosvetni minister. Zamenjali pa bodo ministre za industrijo, za poljedéljstvo in živinorejo in trgovskega ministra. Tudi minister za socialno skrbstvo, Francisco Manrique, b0 po vsej verjetnosti potrjen na svojem mestu. Celo za predsednika Centralne banke dr. Brignone, ki je bil večni kandidat za izmeno, bo
verjetno ostal na svojem mestu. V čem je torej sprememba?
Spremembe v bistvu sploh ni. Vlada, ali bolje rečeno junta, ki jo vodi, tudi v bodoče ne misli spremeniti političnega niti gospodarskega delovanja. Načrt, ki ga je vlada objavila ob koncu leta, bo skušala izpeljati čim bolj popolno, a ni pričakovati sprememb v usmeritvi. Zamenjave v vladi stremijo le za večjo kohezijo gospodarske ekipe. Prav zato bodo zamenjani trije ministri gospodarskega področja. Ostal bo le finančni minister dr. Cayetano Liciardo, kateri pravzaprav nima ne v vladi ne zunaj nje ostrih kritikov.
Kot se iz gornjega vid; (seveda, če se ugibanja opazovalcev izkažejo za pravilna), verjetno sedanja vlada sploh ne misli spremeniti gospodarske politike. Če bo šlo vse po sreči, bodo čez eno leto volitve in v tako kratkem razdobju res ni misliti na kako revolucionarno spremembo. Tudi ne na kak vojaški udar, ker ta pri civilnem prebivalstvu ne bi imel zaslombe.
Prav s tega vidika je položaj vlade svojevrsten. Vsi j0 kritizirajo, mnogi so celo v ostri opoziciji. To je dokazala zadnja delavska stavka, ki je po obsegu daleč presegala celo račune samih sindikalistov. Vendar so vsi edini v tem, ko želijo, da b; vlada ostala in oblast mirno pripeljala v civilne roke. Vendar je t0 še daleč.
Brandtova večina se manjša
SAMO ŠE ŠTIRJE POSLANCI
Zahodnonemški socialistični kancler Willy Brandt, ki je s Sovjeti in 'Poljaki podpisal pogodbe, s katerimi priznava sedanjo razmejitev med Poljsko in Nemčijo ter se je s tem odpovedal velikemu delu bivšega nemškega ozemlja na račun Poljski, ima zadnje čase vedno večje težave v svoji socialistični stranki.
Mnogi zahodnonemški socialisti so nezadovoljni z Brandtovo „Ostpolitik“ ter je veliko socialistov izstopilo iz stranke. Nekateri so javno objavili, da izstopajo in prehajajo v opozicionalno krščansko-demokratsko stranko.
Najhuje pa je Brandta prizadel izstop 56 letnega poslanca dr. Herberta Hupke, ker se je z njegovim prestopom v krščansko-demokratsko opozicijo v bonnskem parlamentu njegova večina zmanjšala na samo štiri poslance.
Dr. Herbert Hupka je odločen nasprotnik Brandtovih pogodb s sovjeti in Poljaki, zlasti, ker je doma iz Zgornje Šlezije, ki je bila po drugi svetovni vojni dodeljena Poljski. Dr. Hupka je v parlamentu napadel pogodbo s Polj-
sko in se vprašal, zakaj ZSSR ne vrne Poljski poljskega področja, ki si ga je pridržala po drugi svetovni vojni.
Nekaj ur pred njegovim izstopom iz socialistične stranke ¡so v parlamentu Hupko izključili iz parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora in iz odbora za vše-riemške zadeve. Hupka je takoj po svojem izstopu iz socialistične stranke; objavil, da je zaprosil za vstop v opdzicionalno krščansko-demokratsko stranko-
Iz zunanjepolitičnega odbora so istočasno s Hupko izključili tudi dva druga člana tega odbora, in sicer Willyja B'art-scha in dr. Franza Seumeja, ki predstavljata Zahodni Berlin v parlamentu. ¡Njuno nasprotovanje Brandtovim pogodbam s sovjeti in Poljaki ne more škodovati vladni večini v parlamentu, ker poslanci iz Zahodnega Berlina nimajo glasovalne pravice v bonnskem parlamentu.
Ko je pred oktobrom 1969 Willy Brandt sestavil svojo socialistično vlado, je imel v bonnskem parlamentu večino 12 poslancev. Danes jih ima samo še štiri.
med drugimi nacijami, tako da mi je včasih kar težko. Včasih tudi kakšen nerodni delovodja zavpije na delavce: „K nam ste prisl; iskat kruha in morate ubogati.“ Če bi se za nas rodna republika kaj zanimala in nas zaščitila, do tega ne bi prišlo. V šestih letih, koliko časa sem tu, nas ni obiskal niti en zastopnik biroja za zaposlovanje iz Banja Luke. Zdi se mi, da se nas hočejo v domovini čimprej rešiti.“
Djordje Jakovljevič: „Tudi hodim v šolo in po zadovoljitvi osnovnih potreb m; ostane 300 dinarjev. V Sloveniji mi je všeč in nameravam po končani šoli ostati pri vas. Ne čutim nobene razlike med Slovenci in med nami.“
Anton Antolovič: „Sem iz Maglaja, pri vas delam že 5 let. Moj mesečni dohodek znaša 900 dinarjev. Tu in tam se med vami in med nami občuti razlika. Če bi imel v Bosn; zagotovljeno delo, bi se, tako kot številni drugi, takoj vrnil.“
Stjepjan Filipovič: „Do pred kratkim sem bil rudar kopač v Velenju, kjer dela precej Bosancev. V Kaknju, kjer sem bil prej, je bila vedno neredna plača in sem prišel k vam za gotov denar. V Velenju sem zaslužil 1690 dinarjev. Ne mislim se vrniti, pač pa bi rad dobil tu stanovanje za družino.“
- Štev« Efcren: „Sem iz Bosanske Krupe. Prijatelji so mi priporočili, naj
grem v Nemčijo, šel sem, vendar sem se razočaral. Zaslužil sem le po kakih 300 mark mesečno in mnogo sem delal. Tu zaslužim 1200 dinarjev in vem, da me ne bo nihče izkoriščal. Tukaj me bo podjetje izučilo do kvalifikacije, potem se vrnem v Bosno.“
...Tega pa ne napišite!“
Med pripravami za ta sestanek sem obiskal vrsto podjetij in posameznikov in se z njimi pogovarjal o problematiki zaposlovanja tujih delavcev. Razen leporečnih „izjav za tisk“ pa jim je tu in tam tud; kaj „ušlo“. Vendar so prosili, naj ne zapišem tega. Ker pa so take obrobne izjave vendarle merilo nekega odnosa do neke zadeve, jih brez navedbe vira vendarle objavljam.
—	Južnjaki... ti pa naj bodo veseli, da lahko pri nas delajo.
—	Veste, pri nas vse neslovenske delavce tikamo.
—	Da bi jih dali v vodstvo... to pa že ne.
—	Sprašujete, če so udeleženi pri samoupravljanju... saj še pisati ne znajo.
—	Vse štrajke so nam zakuhali oni.
—	Jugoslovanski gastarbajterji.
¡Če se njihovo vodstvo zanje ne briga, pa naj bi jih mi pestovali?
Mi smo za to, da vodimo, oni pa za to, da delajo.
—	... pa... saj človek je vendar iz Bizanca.
AÑO (LETO) XXXI. (25) Nbt (štev.) 10
ESLOVENIA LIBRE
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a (■■■■■■,
BUENOS AIRES
9.	marca 1972
■	■■■■■■■■■Hami»UlllllllllMIIIIII||aiiaaRa||aa|aallHII|IIMaa|a|||a||a||||a|s|||||.
“Peregrinaje” a Cuba	_____
Monseñor Siergio Méndez, obispo de Cuernavaca (México), es conocido en su país por sus ideas progresistas. Por ello en México se lo conoce con la denominación de “obispo rojo”.
A comienzos de este año, monseñor Méndez Areco estuvo doce días en Cuba. Tan pronto como regresó, se dedicó a hacer declaraciones harto fantasiosas.
Entre otras cosas dijo que “la actual economía cubana es un desafío al imperialismo norteamericano”, sin especificar cuáles serían los triunfas de la desastrosa conducción económica comunista en la isla. Luego, refiriéndose a la suerte de la Iglesia cubana, dijo que “se afirma sobre bases nuevas,” añadiendo: “La r ligión católica debe tener en cuenta la revolución cubana, como lo precisó Fidel Castro.”
Es lamentable que el obispo de Cuernavaca se inspire para sus declaraciones en Fidel Castro, el verdugo de Cuba.
Šole se odpirajjo
V nedeljo se je začelo spet novo šolsko leto s sveto mašo v Slovenski hiši, Poletje je minulo, družine so se vrnile is počitnic in jesen vabi otroke v „učilne zidane“, da nastopijo prvo pot v spoznavanje sveta in življenja, „česar človek ne zna, tega se mora naučiti,“ je rekel škof Slomšek, prijel Blažeta in Nežico za roke in ju popeljal v nedeljsko šolo.
'Slovenska šola, slovenska sveta maša, Slomšek, Slovenska hiša: to so besede, na katere bi radi danes dali posebne poudarke.
Smo slovenski starši, s svojo domovinsko tradicijo, svojim jezikom in svojo narodno zavestjo, toda naši otroci so Argentinci in namenjeno jim bo, živeti in delatj v Argentini, ki jim ne bo več tujina, ampak domovina. Pa vendarle je neka nagonska, rekli bi lahko — božja sila v nas, da skušamo ohranjati naš rod tudi še naprej v novih okoliščinah, dokler bo mogoče. Svoje slovenstvo bi radi prelili v žile novega rodu, da bi ga tako — rekel bi — cepili za žlahtnejši cvet v njihovem argentinskem vrtu. Danes zmaguje v svetu teorija o dvokulturnosti, k; izpodriva staro asimilacijo inmigrantov z novo domovino: ne preliti se „brez ostanka“ v nov svet, temveč gojiti svojo lastno kulturo in z njo obenem živeti plodnejše na novih tleh. „Človek dveh kultur”, je danes ideal, ki se o-znanja že v Kanadi, kjer se pripravljajo zakoni — tudi šolski — ki naj z državnim sodelovanjem podpirajo rast obeh kultur v enaki meri. Znanstveno je dognano, da nasilno iztrga-nje iz ene kulture v drugo, povzroča duševne motnje, dočim pa organsko prehajanje ene v drugo, ali še lepše skladno sožitje obeh more rodit; najlepše harmonične uspehe. Mi t0 čutimo, zato s svojimi največjimi žrtvami gradimo slovenske šole, se vključujemo v globalno slovenstvo, ki kot tako ne pozna meja, temveč se zaveda svojih narodnih korenin in se z njimi zasaja v meje najrazličnejših držav. Mi kot Slovenci v Argentino. Zato bodi slovenski Argentinec naš otrok.
Zato slovenske šole, ki jih podpira le naša slovenska zavest in naša ljubezen, s katerima postavljamo otrokom slovenski temelj za trdno podstavo njihovega argentinstva. V' materinem jeziku naj otrok prejema prvi uk, najprej od matere potem od šole! To je že zdavnaj načelo dobre vzgoje. To je razglašal naš Slomšek, ustanovitelj slovenske ljudske izobrazbe, ki je šolo povezal tudi s spoznavanjem Boga, kot zadnjim — in prvim! — ciljem vse človeške učenosti. V Slomškovem duhu je, da začenjamo šolsko leto s sveto mašo, k; jo nam tudi tu darujejo slovenski duhovniki v slovenskem jeziku. Tako sta med nami povezana šola in Cerkev, kar je najboljša garancija za živo narodno in tudi državljansko zavest. Iz slovenske zgodovine vemo, da se je tedaj ko je v 1. 1869 avstrijska politika zapustila to Slomškovo načelo, — udeležbo Cerkve pr; šolski vzgoji — začela na Koroškem germanizacija slovenskih šol, kar je vodilo v propad slovenstva. Slomšek je odpadništvo od naroda smatral kot velik greh, ker je pomenilo odklon od naroda, v katerega te je postavil Bog sam! Po božji volji smo usodno povezani z narodom, v katerem skupnosti smo se rodili. Tudi če smo prestavljeni na drugo oblo sveta. Danes ne sodimo tako ostro, toda — tudi v tem je treba več Slomškovega duha. Ko se letos začenja šolsko leto, posebej poudarjamo Slomškovo ime, kajti letos bo preteklo 110 let njegoVe smrti (1862). Lahko bi navajali ob tej priliki citate iz Slomškovih del, kako je postavljal Boga in Slovenstvo v ¡središče ne samo slovenske šole, ampak življenja sploh, pa jih poznamo in jih bomo še slišali. Zavedajmo se samo tega, ko vstopajo naši Blažeti in Nežice med tednom ali v sobotah v slovenske' šole. Stopajo v „nedeljske“ šole, kjer jim pouk v materinem jeziku blagoslavlja tudi Bog.
Iz Clevelanda smo dobili žalostni brzojav, da je tam dne 29. februarja umrl v 83. letu starost; znani slovenski industrijalec, gospodarski in politični pisatelj Ivan Avsenek, gotovo ena najmarkantnejših osebnosti v slovenski emigraciji po drugi svetovni vojni.
Človek izredne inteligence, energije, ki ga ni zapustila do zadnjih trenutkov, ko je še v pozni starosti pisal redno jasne in globoke glose k vsem gospodarskim in političnim dogodkom v svetu, med emigracijo in v domovini, katere razvoj je spremljal kot malokdo med nami, ga analiziral in s čudovito objektivnostjo presojal njega dobre in slabe strani. Človek iz šole dr. J. Ev. Kreka, k; se je razvil gotovo v eno največjih gospodarskih avtoritet ne samo med Slovenci, temveč med Jugoslovani sploh ter je njegov vpliv segal tudi v mednarodne širine. Človek dela na številnih področjih tako praktičnega kakor teoretičnega gospodarskega in političnega, kakor tudi kulturno organizatorskega socialnega in kršč. kari-Itativnega udejstvovanja. Človek krščanske načelnost; in osebne človeške skromnosti, ki si ni pustil pisati o svojem delu niti v Biografskem leksikonu, kateremu je on sam dajal gospodarsko možnost izhajanja ter je do smrti — prav dobesedno vzeto — do smrti zameril Svobodn; Sloveniji, ki je ob njegovi 75-letnici prva v javnost; vsaj v glavnem obrisu podala nekaj podatkov o njegovem življenju in delu ter njegovi pomembnost; (30. a-prila 1964).
Ta človek, v katerega rokah je bilo toliko niti predvojne gospodarske politike v Sloveniji in v Jugoslaviji, ki le med vojno kot emigrant v Rimu od I. 1943 pomagal toliko slovenskim internirancem in potem beguncem, je zdaj umrl v Združenih državah Amerike, še vedno v vrhovih tamkajšnje in splošno slovenske politične emigracije.
življenjska pot
Ivan Avsenek se je rodil 28. aprila 1. 1889 v vasi Vrbnje, župnija Mošnje, v neposredn; bližini naših Brezij, študiral je potem v Ljubljani in dovršil na Dunaju trgovsko akademijo 1. 1910.
Slovenska hiša n; samo ena, slovenska hiša je slednji naša hiša, kjer se govori z otroki slovensko in kjer se spoznavanje ¡sveta začenja v smislu Cankarjeve „naše učenosti“: v slovenskem duhu. Zato: otroci — v slovensko šolo! Starši: s sodelovanjem s slovensko šolo! To ¡se pravi: kakor šola nadaljuje materino vzgojo, tako naj mati izpopolnjuje šolo, doma. Le tako sodelovanje z ljubeznijo in žrtvami bo vzgojilo nov rod, ki bo tako slovenski kot argentinski.
Slovenska hiša in slovensk; domovi po naših skupinskih naseljih so središča našega slovenskega življenja., To ni nujno, da je nekakšen gheto v okolju, ampak naj bodo „šolski prostori“ za utrjevanje naše slovenske kulture, iz katere naj prejemajo tudi naši otroci, da bodo nekoč oplemenitili tudi svoje argentinstvo s slovenstvom v dvo-kultumost, ki je po modernih izkustvih plemenitejša in plodnejša kot neor-ganska hipna asimilacija. Zato naj ti domovi iz ljubezn; do uspeha otrok v življenju goje to slovensko kulturno rast v novem rodu. To je: vse, kar jim more približati svet staršev: poznavanje ¡slovenskega naroda v zemljepisnem in zgodovinskem pogledu, v kulturni razgibanosti in mednarodnem pomenu, po pesmi in petju in tudi v tem, da bodo vedeli, zakaj smo mi, njihovi starši, zamenjali prostovoljno svoj prelepi
Vstopil je v službo Jadranske banke v Trstu, kjer je bil komaj leto dni, kajti vstopil je v službo Mednarodne špe-dicijske družbe s sedežem v ¡Parizu, ki je kupčevala predvsem z žitom iz Rusije. Ta ga je 1. 1911 poslala v carsko Rusijo, kjer je potem Avsenek bival predvsem v donskem žitnem okrožju, v Rostovu, in pozneje v Odesi, sicer pa po trgovskih poslih potoval po vsej evropski Rusiji, tudi v Moskvo in drugam. Prva svetovna vojna ga je 1. 1914 zajela v Rusiji, kjer ga je zadela usoda „civilnega vojnega ujetnika“, katere pa se je kmalu osvobodil in nadaljeval trgovske zveze s francoskimi in švicarskimi podjetji. V Rusiji je torej spoznal carsko Rusijo, pa tudi boljše-viško komunistično revolucijo ter se je šele po vojni 1. 1918 iz Moskve in preko Poljske vrnil v Slovenijo.
V Sloveniji, Jugoslaviji in v svetu
V Ljubljani se je dal na razpolago slovenski narodni vladi, kjer je v okviru Žitnega zavoda organiziral transporte tovornih vlakov z žitom iz Poljske in Češke v Slovenijo, s čimer je bistveno pripomogel, da v Sloveniji ni nastalo pomanjkanje živil. L. 1923 je vstopil kot družabnik v trgovsko družbo Zabret Co. v Britofu pri Kranju, kar je bil odslej njegov poklic do druge svetovne vojne. To družbo je razširil v eno prvih oljamih podjetij (laneno olje) v Jugoslaviji, ki je tudi mnogo eksportirala v inozemstvo, postal je tako industrijalec.
Toda n; posvetil svojih zmožnosti enemu samemu podjetju, ampak zani-malo| ga je tudi teoretično celotno slovensko gospodarstvo in njega politika ter je v tem smislu napisal mnogo aktualnih razprav in študij za revijo Leonove družbe Čas ter kmalu dobil sloves najboljšega slovenskega ekonomista v gospodarskih in finančnih zadevah. Vedno je bil na tekočem v borznih zadevah, saj je vsak dan dobival navsezgodaj že poročila londonskega stanja valut. Njegovo ¡sodelovanje so zaprosila vsa važnejša podjetja v Sloveniji. Postal je član uprave Trboveljske pre-mogokopne družbe, Trgovske, Obrtniške in Industrijske zbornice, Ljubljanske
kraj z begom za ocean v to prostrano pampo. Tako bodo znali ceniti tudi našo osebno žrtev in jo posredovati svojim otrokom... V njih bomo živeli mi sami s svojo usodo. In dokler bomo živeli mi s svojo osebno zgodbo, toliko časa bo živelo v naših tukajšnjih rodovih še slovenstvo, čeprav čez dolga leta morda samo. še v zavesti, da so „Argentinci slovenskega porekla“. Tedaj bo veljalo tudi to za uspeh slovenskih šol, ljudskih šol, ki smo jih ta teden nanovo doprli.
Starši, pripeljite svoje otroke iz slovenskih hiš v slovenske domove, in o-troc; naši, vi Slomškovi Blažeti in Nežice, zarajajte veselo krog svojih učiteljic, potem pa odprite slovensko knjigo in berite, kar je napisal škof Slomšek:
„Oj ljubi, prelep; in pošteni slovenski jezik! S teboj sem prvič klical ljubeznivo mater in dobrega očeta, v tebi me je mat; učila moliti in spoznavati Boga, tebe hočem hvaležno spoštovati in te ohraniti kot najdražji spomin na svoje starše. . . Do svoje poslednje ure hočem najrajši v slovenskem jeziku Boga hvaliti, najrajši se v slovenskem jeziku učiti... Kot hvaležni otrok svoje ljube matere želim, naj bi bila slovenska moja poslednja beseda, prav kakor je bila slovenska moja prva...
td
borze, Pokojninskega zavoda itd. Predvsem pa je bilo važno njegovo delo pri Kranjski hranilnici, kjer se je nabiralo premoženje Dravske banovine, s katerim je bilo omogočeno plodno delo banu dr. Natlačenu. V Avseneku je imel svojega gospodarskega svetovalca in najditelja denarnih virov, kajti bil je tudi član Banovinskega sveta. Kot tak je bil gonilna sila banovinske podjetnosti.
Toda njegovo delo je presegalo okvir Slovenije. Bil je v upravi tudi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in celo član izvršnega odbora Narodne banke Jugoslavije v Beogradu. V tem najvišjem jedru jugoslovanskega gospodarstva je branil koristi slovenskega sektorja in mu odpiral nova tržišča na jugu in v inozemstvu.
Še več: država ga je pošiljala kot svojega gospodarskega strokovnjaka tud; na svoja mednarodna trgovska pogajanja. Tako je 1. 1927 zastopal Jugoslavijo v Ženevi, leta 1940 pa — v Mbskvi pri pogajanjih za sklenitev medsebojne trgovske pogodbe. Tako si je torej po dvajsetih letih zopet ogledal Rusijo — sedaj Sovjetsko zvezo — in jo primerjal s svojimi prejšnjimi skušnjami.
To delo, ki presega moči enega samega človeka, je samo en del Avsene-kovega udejstvovanja, morda najrepre-zentativnejši in najvišji, ki najbolj o-značuje pomen tega gospodarskega strokovnjaka in njegov sloves na gladini državne in meddržavne pomembnosti.
Zadružni) ni prosvetno kulturno delo
Toda pravo Avsenekovo delo je bilo namenjeno splošnim gospodarskim podjetjem, ki so nastala iz dr. J. E. Krekovega prosvetno-kultumega, političnega in gospodarskega katoliško prenovitvenega dela. Bil je član Izvršnega odbora Slovenske ljudske stranke, s‘ eber slovenskega zadružnega življenja s sodelovanjem pri Zadružni zvezi in nje bankah, tovarnah in drugih ustanovah. Bil je v upravi Nove založbe, član Leonove družbe, najvišje katoliške znanstvene ustanove po zaslugi svojih znanstvenih gospodarskih študij... itd. Povsod je rad pomagal, kjer je bila potrebna njegova pomoč: pri ustanavljanju študentovskega Akademskega doma, Zadružne šole... predvsem pa Stadiona. .. itd. Avsenek je bil vedno glavni blagajnik Katoliških shodov, kakor tudi sicer sodelavec pri vseh naših velikih kongresih.. .
Bil je tudi sicer velik mecen slovenskih umetnikov v času, ko je takih bilo že zelo malo. Njegovo vilo so krasile originalne slovenske podobe in mar-sikak umetnik bi vedel povedati o njegovi podpori. Prav tako pa tudi mnogo revnih otrok iz njegove podeželske o-kolice, kateri so dobili ure k birmam, al; obleke itd. iz njegovih rok.
Vojska in emigracija
V prvih letih druge svetovne vojne se je predvsem omejil na to ¡samaritansko delo, kajti njegovo podjetje je prešlo v nemške roke. Pred prihodom Nemcev 1. 1943, pa se je umaknil v Rim, kjer se je posvetil socialnemu delu, pa tud) — političnemu. Kot član izvršnega odbora SLS se je postavil z
dr. M. Krekom proti podreditvi Titu kot je hotel tedaj šubašičev minister dr. Izidor Cankar. Kot tak je ostal v prostovoljni emigraciji ter se je nastanil v Clevelandu ko mu je bilo že 60 let. Ni mu več kazalo začeti znova z gospodarskim podjetjem. Pač pa se je je dal na uslugo slovenskim emigrantom ter ie ¡sodeloval pri Ligi katoliških slovenskih Amerikancih. Sam pa se je začel uveljavljati kot — gospodarski pisatelj in časnikar.
Za amerikanske liste je pisal v angleščini članke o jugoslovanskem gospodarstvu, za Srbe načrte o novi ureditvi Jugoslavije, za Slovence pa je postalo velepomembno njegovo časnikarsko delo v uredništvu Ameriške domovine in njene priloge Slovenije, glasila Slovenske krščanske demokracije. V A-meriško domovino je pisal uvodnike, ki so glosirali tako ameriško kot svetovno, jugoslovansko in slovensko aktualno problematiko. Ti uvodniki, nepodpisani, ali pa pdopisani samo z I. A., so budili pozornost pri vseh emigrantih zaradi svoje jasnosti in p[rep'ro'stost/i, kaiti videlo se je, da jih piše strokovnjak, ki so mu problemi jasni, in jih suvereno obvlada. Predvsem ga je zanimal vedno problem Slovenije in Jugoslavije, njeno razmerje do centrale ali njena samostojnost in v kakšni meri eno ali drugo. Prav tako razmerje Slovenije do Trsta in njega samostojne države. Bil je oster analizator najnovejših gospodarskih vijug titovskega gospodarjenja in svetovalec novih poti, ki naj bi reševale državo. Ti člank; bi že zdavnaj zaslužili, da bi izšli v posebnih brošurah (Morda v Svobodnih pogledih), ker bi dobro ponazorili vso jugoslovansko gospodarsko politiko zadnjih 25 let Titove diktature. Ameriška domovina je z njim izgubila dragoceno moč, ki jo ne bo mogoče nadomestiti, kajt; — izkušenj 60 letnega go-snodarskega dela ne nadomesti nobena teorija.
Gospodarski pisatelj in časnikar
Kot gospodarski pisatelj bo Avsenek še dolgo ohranjal veljavo med najpomembnejšimi slovenskim; ekonomisti. Napisal je mnogo razprav pred vojno v glasilu 'katoliških' znanstvenikov čas (Leonova družba), po vojn; pa predvsem v Zbornikih Svobodne Slovenije, pri katerih je bil reden sotrudnik. Kdor na bo hotel razumeti jugoslovansko politiko, gledano z emigrantskega in ameriškega stališča, pa bo moral prebirati njegove uvodnike in glose v Ameriški domovini in Sloveniji. Svoie gospodarsko delo v domovini je zdaj v emigraciji dopolnil s časnikarstvom, ki prav tako nosi pečat njegove izredne talentiranosti in energije, k; sta ga ohranili mladega še v starčevskih letih.
Zdaj ga n; med nami. Pred leti ga je zapustila tud; ljubeča žena, ki je delila z njim vse dobro in slabo. ¡Njegove tri hčerke, vse z akademskimi poklici, in vnuki, so mu bili v neizmerno veselje.
Svobodna Slovenija žaluje za svojim odličnim sotrudnikom, izraža sožalje njegovim sorodnikom kakor tudi Ameriški domovini ob izgubi člana uredništva, Slovenska krščanska demokracija pa bo pogrešala člana Izvršnega odbora, k; je bil nje najmočnejši steber. Vsa emigracija pa eno svojih najmarkantnejših osebnosti.
Slavinci po svit«
SAO PAULO — BRAZIL G. Radko Malgaj — šestdesetletnik
Slovenci v Sao Paulu so imeli lep praznik. Praznovali so 60-letnico rojstva svojega delovnega in za vse dobro zavzetega rojaka g. Radka Malgaja, nečaka narodnega junaka Malgaja, znanega iz težkih bojev za Koroško takoj po končani prvj svetovni vojni. To slavje je g. Radku pripravil podjetni slovenski industrijalec ing. Marko Lajovic skupaj s svojo soprogo go. Silvo roj. Palmé (oba sta večkratna svetovna prvaka v umetnem drsanju). G. Radko vodi namreč pisarno dobro uspevajočega podjetja ing. Lajovica. Na to slavje so prihiteli številni Slovenci iz Sao Paula, da s tem pokažejo slavljencu svojo hvaležnost za delo, ki ga že dolga leta opravlja za slovensko skupnost. Že mnogo let sodeluje pri vseh slovenskih prireditvah v Sao Paulu. Skupaj s svojo soprogo gospo Ljubo pripravita vsako leto miklavževanje, ki je postala že tradicionalna in najbolj priljubljena prireditev Slovencev v Bra-zilu.
Na omenjenem slavju je jubilantove zasluge za Slovence posebej podčrtal in se mu za njegovo delo zahvalil g. župnik Ilc Alojzij. Nato pa je ing. Herbert Slivnik orisal življenjski. tek in značaj slavljenca. Potem je v brazilsko noč zaorila slovenska pesem, k; bolj kot katera druga stvar poveže Slovence v iskreno in prijateljsko družbo.
Tudi Svobodna Slovenija želi svojemu dolgoletnemu zvestemu naročniku še mnogo srečnih let.
ZBORNIK
SVOBODNE SLOVENIJE 1970
še vedno na razpolago: v Buenos Airesu: v Slovenski hiši, vseh slovenskih domovih in v pisarni Simona Bajerja, Tucuman 1561, 7. nadstropje, pisarna št. 49; v Mendozi pri .Rudolfu Hirscheggerju; in v Bari-ločah pri dr. Vojku Arku- Cena: 2/00 pesov. Po pošti: 3.000 pesov.
Za dobro voljo
Milo za drago
Ko je neki angleški politik govoril na zborovanju, mu je nekdo vrgel podkev. On jo je mimo pobral in rekel:
„Kdor je izgubil svoj čevelj, naj ga pride iskat.“
Telepfatija
Žena možu: „če ti in jaz misliva isto, kaj ni to telepatija?“
Mož: „Ne, to je slučaj.“
OD DOMA
Rotacija je zelo zapleten proizvodni proces, pri katerem naredijo iz enega funkcionarja najmanj dva.
Skoraj vsi naši gospodarski računi s0 pravzaprav računi brez krčmarjev.
P O
P O E T N E M
SVETU
V	prvi košarkarski ligi je po 14. kolu ljubljanska Olimpija na sedmem mestu s 14. točkami, še bolj slabo gre tudi nekdaj slavnemu Zadru, ki je s 6 točkami na zadnjem mestu. Prvi dve mesti sta imela oh tem kolu Jugopla-stika iz Splita in Crvena zvezda z 20 točkami, po 18 točk ja sta zbrala Lokomotiva iz Zagreba in Radnički iz Niša
V	drugj košarkarski ligi je po 15 kblu vodil Željezničar iz Sarajeva, zbral je 26 točk, ljubljanski Slovan je bil 4.
z 20 točkami, Domžalčani in trboveljski Rudar pa sta na osmem in desetem mestu.
Nogometno moštvo ljubi j. Olimpije, ki je bilo na pripravah za spomladansko prvenstvo na slovenski obali, je ob tej priliki tudi prvič nastopilo v Trstu prot] Triestini, ki trenutno igra v 4. italijanski nogometni ligi. Olimpija je Triestino pred kakimi 3.000 gledalci premagala s 3:0.
SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ
POPRAVNI IZPITI IN ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
Vodstvo (slov. srednješolskega tečaja obvešča vse dijake, da bodo popravni izpiti 11- marca ob pol štirih v Slovenski hiši. Ker je datum 11. marca zadnja možnost za popravne izpite svetujemo staršem in di j aktom, ki iz kakršnega koli vzroka niso prejeli spričeval Ob končanem letniku, naj se prepričajo, iz katerih predmetov imajo izpite, v Dušnopastirski pisarni!, kjer jim je na ogled lista s potrebnimi podatki.
Vpisovanje bo 18. marca ob štirih popoldne, in začetna sveta maša ob petih isti dan. Sveta maša obvezna za vse dijake. Pogoji za vpis v letnik: spričevalo o dokončani slovenski osnovni šoli in vpis v argentinsko srednjo šolo. Za ¡ostale letnike predložitev spričevala o dokončanem nižjem letniku. Vpisnina $ 2.— če je v družini več dijakov srednj. tečaja prvi plača $ 2.—, drugi $ 1.—, ostali so oproščeni.
Seja profesorskega zbora bo 11. marca ob petih popoldne.
Vodstvo slovenskega srednješolskega tečaja
•	SLOMŠKOV DOM CASTELLI 28 Ramos Me ji a
•	Nedelja, 12. marca 1972 oh IS
® XII. tradicionalna tombola
0 Glavni dobitek: kompletna spalnica, ali velik hladilnik, ali moderen pralni stroj etc. (g. Luka Milharčič)
0 Sezite po tablicah v predprodaji. Od vaše velikodušne pomoči je odvisen uspeh prireditve.
0 Otroci slovenskih šolskih tečajev bodo 5. marca v Slovenski hiši prejeli nakaznice za brezplačne kartice in nagradno žrebanje.
Dvignili jih bodo lahko osebno na kraju tombole.
■	<... . •	• S M
Prosimo vse avtomobiliste, da puste svoja vozila v stranskih ulicah.
Rojaki! ¡Pridružite se nam v prijetni igri, ki vsako leto zbere nad 1000 rojakov od blizu in daleč.
¡Srečanje z znanci pomaga ohranjati živo zvezo med nami.
Na veselo svidenje v Slomškovem domu!
OBVESTILA
NEDELJA, 5. marca:
V	Slovenski hiši pričetna šolska sv. maša. Po maši igra.
V	Slovenski hiši ob 8.30 pevska vaja pred mladinsko mašo.
SOBOTA, 11. marca 1972:
V	Slovenski hiši popravni izpiti Slov. srednješolskega tečaja ob 15.30.
NEDELJA, 12. marca:
Tradicionalna tombola v Slomškovem domu.
SOBOTA, 18. miarca 1972:
V	Slovenski hiši vpisovanje v Slov. srednješolski tečaj in začetna sv. maša ob 16.
DRUŠTVENI OGLASNIK Slovenska radijska oddaja je vsako soboto ob 17.34 na radio Antártida. Sporočami vsem, ki bi želeli voščiti svojim sorodnikom in prijateljem v slovenski uri, naj ustno ali pismeno spo-roče Zedinjeni Sloveniji.
Vsem članom sporočam», da bo občni zbor ZS v nedeljo, 19. marca, po sv. maši v Slovenski hiši.
UNIV. PROF.
DR. JEAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAEL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5776
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju po pošti $ 5.700.— — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
Naš dom San Justo sestanek staršev
Sole „FR. BALANTIČA“
in zaključek počitniških dni z bogato razstavo
Nedelja, 12. marca, takoj po maši
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
če vložite denar v
Kreditno zadrugo SLOGA
imate od tega več koristi, kot na prvi pogled izgleda.
•	Za denar, ki vam je vedno na razpolago, so pri nas za leto 1972 predvidene 22% oziroma 24% obresti. Za naložbe pod istimi pogoji plačajo druge kreditne družbe največ 18% oz.20% obresti.
•	¡Denar, naložen pri nas, gre v obliki posojil med naše rojake in odlično pomaga pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini
•	Kot član naše zadruge imate vedno prednost za posojilo po ugodnih pogojih.
Trije razlogi, katere velja premisliti, predno naložite svoje prihranke.
Informacije v našj pisarni v Ramos Mejiji (Bme Mitre 97) ob torkih, četrtkih in sobotah od 16 do 20 ali po telefonu 658-6574.
INFORMACIJA	4
o osnovnih statističnih nodatkih in o gibanju članstva Zveze komunistov v Ljubljani
Sestavil: Gojko Stanič
Nadaljujemo z objavo poročila o razmerah v partijskih vrstah v Ljubljani v letu 1968.
Strogo zaupno!
Seznam upravnih in podobnih ustanov, v katerih bi moral delovati stalen aktiv Zveze komunistov
Upoštevali smo le ustanove z več kot 20 zaposenimi. Kar v 29 se po vsej verjetnosti pogoji za delo stalnega aktiva ZK. Vsi ti člani so sedaj vezani na terenske osnovne organizacije, vendar se na terenskih osnovnih organizacijah pogovarjajo o sorazmerno omejenem področju delovanja komunistov na terenu in o splošnih političnih vprašanjih. Predlagam, da se pri teh aktivih osnuje stalno vodstvo aktiva, ki naj deluje skoraj tako, kot bi delovala vsaka osnovna organizacija. Predvsem pa bi morali v tem trenutku delovati tudi na sprejemanju novih članov in jih v okviru teh aktivov tudi neposredno sprejemati v ZK.
Notranje strukturne značilnosti Zveze komunistov
Že prikaz položaja članstva ZK v družbi je dokaj jasno pokazal, kje so osnovne pomanjkljivosti sedanje strukture članstva ZK in v katere kroge prebivalstva bo potrebno usmeriti svojo politično aktivnost in kje bo treba sprejemati nove člane.
V nekaj stavkih in številkah bom orisal le strukturo članstva ZK kot takega. (Opomba: Vsi procenti so računani od vsega članstva ZK!)
Skoraj 80% članstva ZK je zaposlenega v družbenem sektorju, nit| 1% v zasebnem, gospodinj, upokojencev in invalidov je skupaj skoraj 17% in dijakov in študentov manj kot 2%.
Od zaposlenih članov ZK jih je največ s srednjo izobrazbo, in to 28%, zatem delavcev — 24,5%, z visoko izobrazbo 16,5%, z nižjo izobrazbo 15% in z višjo 9,5%.
Najbolj nam nedvomno primanjkuje vseh vrst delavcev v vrstah ZK. V ZK zajemamo po številu največ kvalificiranih delavcev -—■ 12%, visokokvalificiranih 7%, polkvalificiranih — 3%, nekvalificiranih —• 2.5%, Vajencev pa praktično nimamo V ZK. Ugodno je vsekakor to, da zajemamo malo večje število VKV in KV delavcev, odločno premalo pa zajemamo ostale plasti delavskega razreda.
V Zvezi komunistov so predvsem od’ rasli in starejši ljudje, saj ocenjujejo povprečno starost okroglo na 43. letp. Največ je članov v starosti od 41 do 55 let — 43%, za tem od 26 do 40 let — 39%, od 56 in več — 14%, 21 do 25 leta — 3% in pod 20 letom — 0,5%. Ob taki strukturi praktično ne moremo govoriti o kakršnemkoli resnejšem neposrednem vplivu mladine na življenje ZK. S tem si tudi najlažje razložimo dokaj razširjen deklarativen odnos ZK do konkretnih problemov mladine. V ZK je 32% žena in med zaposlenimi
člani ZK jih je v ZK 30%. Največ članov zajemajo osnovne organizacije ZK v gospodarstvu, in to 6.685 članov oz. 43,7% članov.
Terenske 00 ZK zajemajo 5.590 članov. Od tega jih je največ, tj. 54% zaposlenih, 35% upokojencev in invalidov 8%, 1,3% zasebnikov in 1% študentov in dijakov.
OO ZK v ustanovah in zavodih zajemajo 1.461 članov oz. 9,6%. OO ZK v šolah zajemajo 773 članov ali 5%. Od tega so tu vključeni 103 študenti. Vaške OO ZK zajemajo 829 članov ali 5,4% vseh članov ZK.
7- Gibanje članstva ZK
Število članov ZK se je v letu 1967 zmanjšalo za 586 članov, od tega je bilo manj 70 žena. Sprejeli smo 277 novih članov, izključili smo jih 142, umrlo jih je 76 in izstopilo jh je kar 552. Prišlo jih je 2.750 in odšlo 2.843.
Ta gibanja se v prvem polletju 1. 1968 nadaljujejo s pospešenim tempom. V pol leta, nam je število članov padlo za 155 članov, od tega za 25 žena. Sprejeli smo 177 novih članov. V drugi polovici leta pričakujemo večji sprejem. Izključili smo 39 članov in izstopilo jih je kar 342. Prišlo jih je 869 in odšlo 796.
Ta številčna negativna bilanca za ZK ni razveseljiva. Vprašanje je, ali bo o sodobnih pogojih ZK tako številčna, kot je ona dandanes, o tem težko prerokujemo. Dejstvo pa je, da smo še vedno odločno premalo sprejemali v ZK. V lanskem letu se tudi čuti določena organizacijska praznina v času, ko smo šele formirali četrtna vodstva, kajti že v letu 1968 opažamo močnejše sprejemanje v ZK.
Število članov, ki izstopa iz ZK, iz-
redno narašča. Ta tendenca se iz leta v leto povečuje in se nadaljuje v letošnje leto.
8.	Sprejemanje v Zvezo komunistov
Največ novih’ članov (68%) smo sprejeli v družbenem sektorju. Izstopa industrija, trgovina, turizem in gostinstvo, odločno pa zaostaja zdravstvo in socialno varstvo, dejavnost družbenih organov in služb in promet in zveze.
¡Sprejeli smo tudi 76 dijakov (27%) in 9 študentov.
V zasebnem sektorju smo sprejeli enega zasebnega obrtnika. To nam lepo pove, da temu področju sploh ne posvečamo potrebne politične pozornosti.
Pozitivno je tudi dejstvo, da smo sprejeli največ delavcev (31%) in od tega največ kvalificiranih, polkvalificiranih in tudi nekaj nekvalificiranih delavcev.
Tudi dijakov in študentov smo sprejeli 37%. S srednjo izobrazbo smo sprejeli 20% članov oz. 55 tovarišev.
Z nižjo izobrazbo smo sprejeli 7% članov in z višjo in visoko pa 5%.
Zelo ugodno lahko ocenjujemo dejstvo, da sprejemamo predvsem mlajše občane- 37% jih je bilo starih do 20 let in 24% od 21 do 25 let.
Precej ismo sprejeli članov v starosti od 26 do 40 let (34%), 13 članov pa smo sprejeli starejših. To si lahko vsaj delno razlagamo s tem, da je bilo lani 12 ponovnih sprejemov v ZK. Analiza sprejemanja v Zvezo komunistov po posameznih osnovnih organizacijah ZK za obdobje dveh let in 3 mesecev, tj. od 1- januarja 1966 do
31.	marca 1968, nam pove, da v celi vrsti osnovnih organizacij ZK sploh niso razmišljali o tem, da bi sprejemali nove člane.
Nedvomno je torej tudi od prizadevanja vodstev osnovnih organizacij veliko odvisno, kje smo sprejemali, oz. kje nismo sprejemali novih članov.
Za primerjave sem vzel število o-snovnih organizacij v letu 1967 in 1968, kajti v letu 1967 smo ukinili precejšnje število OO ZK. V teh letih pa je bila na področju petih ljubljanskih občin 507 osnovnih organizacij ZK. V tem času so le v 166 OOZK sprejeli vsaj po enega člana.
V	gospodarstvu smo imeli 269 osnovnih organizacij ZK. Le v 112 iso v obdobju sprejeli vsaj po enega člana v ZK. V 99 OO ZK so sprejeli od 1 do 3 člane, v 12 od 4 do 10 članov, tako so, sprejeli npr. v Litostroju v tem obdobju 9 članov, v tovarni dekorativnih tkanin 8 članov in le v eni sami osnovni organizaciji so sprejeli več kot 11 članov, to je v OO ZK časopisnega podjetja Delo, kjer so sprejeli 12 novih članov.
V	ustanovah, terenu in na vasi smo imeli skupaj okrog 193 osnovnih organizacij, toda le v 28 osnovnih organizacijah so sprejeli posameznike v ZK, od tega v 25 OO le od 1 do 3 člane, v dveh OO ZK so sprejeli 12 članov; to je bila terenska osnovna organizacija Savsko naselje V. V šolah smo imeli 45 osnovnih organizacij. V 16 osnovnih organizacijah so sprejemali v ZK prosvetni kader in druge zaposlene v teh zavodih. Tako so sprejeli v 15 OO ZK od 1 do 3 člane in le v eni, to je v osnovni šoli Kette in Murn 4 nove člane. Dijake so sprejemali le v 10 osnovnih organizacijah v srednjih in poklicnih šolah. Le na učiteljišču in na tehničnih srednjih šolah so sprejeli po več kot 11 dijakov v ZK v tem obdobju.
(Dalje prihodnjič)

LJUBLJANA Prešernove nagrade za leto 1972 so prejeli za svoje življenjsko delo na različnih področjih naslednji umetniki: Tone Kralj s področja likovne umetnosti, Bogo Leskovic s področja dirigentske dejavnosti, Pia in Pino Mlakar s področja plesne umetnosti, Marijan Mušič za delo na področju arhitekture in Sava Severjeva s področja gledališke umetnosti. Prešernov sklad pa je nagradil letos Zvesta Apollonija za slikarsko in grafično delo, Alenko Bartl za kostumografsko delo, Acija Bertonclja za njegove pianistične uspehe, Petra Božiča ra roman „Jaz sem ubil Anito“, Franceta Forštneriča za pesnitev „Pijani Kurent“, Kajetana Gant-tarja za prevod Plautovih komedij, Petra Kerševana za načrte in izgradnjo trgovske hiše Mercator v Idriji, Francija Križaja za režijo Eliotove drame „'Umor v katedrali“ Petra Levca za pesniško zbirko. „Brezkončni marec“, Pavla Merkuja za Koncert za violino in orkester, Radka Poliča za vlogi v „Osvajalcu“ in „Podlih angelih“, Staša Potočnika za režijo televizijskih oddaj za otroke, Emila Smaška za radijsko dramaturško delo, Jožeta Snoja za roman „'Negativ Gojka Mrča“ in Mar-lenko Stupica za mladinske ilustracije.
Nagrade so podelili 7. februarja v Ljubljanski operi, na dan, ko v Sloveniji vsako leto praznujejo Prešernov dan.
Istega dne so razdelili prav tako iz Prešernovega sklada 86 visokošolskim študentom, ki so se posebej izkazali v svojih študijih in delih. Na univerzi je bilo nagrajenih 76 študentov z raznih fakultet, 5 nagrajencev je z akademije za glasbo, 3 so z akademije za likovno umetnosti in 2 sta z akademije za gledališče. Nagrade so prejeli visokošolci za diplomska in druga dela, za koncertne nastope in za dramske vloge.
LJUBLJANA — Riko Debenjak je v Mali galeriji razstavil 8. februarja zbirko barvnih grafik, ki jim je dal 'skupen naslov ,Magične dimenzije“.
LJUBLJANA — V Slovenskem etnografskem muzeju so prve dni februarja odprlj razstavo slovenskih smuči. Razstavo je pripravil Angelos Baš, ki je tudi ob otvoritvi povedal, da starih bloških smuči skoraj ni, le kakih 10 parov jih je še ohranjenih. Ko so italijanski vojaki ob okupaciji hoteli zaplenit; vse stare smuči, ki so Bločane in Vidovce spremljale pozimi po vseh potih, so jih ti uničili. Potem pa jih „po starem“ niso več izdelovali.
LJUBLJANA — V moderni galeriji je 14. februrja „Grupa 69“ pripravila razstavo svojih najnovejših del. Razstavljajo Janez Bernik, Jože Ciuha, Riko Debenjak, Dževad Hozo, Andrej Jemec, Kiar Meško, Adriana Maraš, Fran-
Neposredn0 prej, predno se je odpravil na potovanje v Kolumbijo in Venezuelo, je predsednik general La-nusse v kratkem nagovoru izjavil, da ima namen izvesti globoke spremembe v vladi. Objava, ki je prvo uradno potrdilo tega, kar opazovalci napovedujejo že več mesecev, seveda ni obrazložila, kateri vladni sektorji bodo zapadli napovedanim spremembam. Vendar je mnenje opazovalcev, da bo popolnoma zamenjana ekonomska ekipa. Govori se celo, da bo vlada imenovala finančnega ministra in sicer neko splošno priznano osebo, ki bo potem lahko po lastnem preudarku imenovala sodelavce in skupno s predsednikom, hunto in ostalo vlado sklenila bodočo smer argentinskega gospodarstva, dokler nova ustavna vlada ne prevzame oblasti čez približno eno leto in par mesecev.
Medtem ko razna ugibanja že določujejo 'tega ali onega ekonomista za novo zvezdo na precej zatemnenem argentinskem gospodarskem nebu, predsednik Lanusse potuje po Kolumbiji in Venezueli, ter išče zaveznikov med tem; južnoameriškimi državami. Ni vse le iskanje novih trgov za argentinsko proizvodnjo (npr. Venezuela ima že dolgo velik prebitek v trgovanju z Argentino) Interes je v veliki meri političen in .strokovnjaki arg. zunanjega ministr-
ce Rotar, Gabrijel Stupica, Marko Šuštaršič, Slavko Tihec in Drago Tršar. Poleg njih pa kot gosti še največ Jože Horvat-Jaki ter Zdenko Kalin, France Mihelič in Štefan Planinc.
BLED — Eksplozija oljne peči je povzročila velik požar v bivšem hotelu Evropa, ki je uničil velik del poslopja. Stranke, ki so stanovale tedaj v zgradbi, so utrpele veliko škodo, saj jim je požar uničil ¡skoro vse pohištvo; zasilno so jih premestili v Park hotel.
LJUBLJANA — Za stoletnico rojstva mojstra Plečnika so po njem poimenovali trg med Arkadami, bivšim uršulinskim samostanom, ob gimnaziji v Šubičevi ulici in med veleblagovnico Maximarket, ©lani zveze arhitektov pa bodo v hiši v Korunovi ulici v Trnovem, kjer je mojster živel, uredili Plečnikov muzej.
UMRLI so od 6. do 11. februarja 1972
LJUBLJANA — Terezija Simončič r. Slimšek; Franc Havliček (80); Antonija Golob r. Jeras; Silvester Knžman-čič, pravni svetovalec; Stanko Zupančič; Anton Perovšek; Josip Pavlin, dipl. ing. (87); Matjaž Jelačin; Marija ^ Bidovec r. Winkler (88); Egon Planinšek; Ivan Baloh; Luce Strauss, v. bančni uradnik v p. (88); Ljubo Intihar; dr. Vinko Igličar, zdravnik; Albin Škerjanc, dipl. pravnik; Vinko Schlamber-gar, gradb* tehnik; Jože Medle; Andrej Švigelj, b. mesarski mojster; Angela Novak r. Kastelic; Katarina Pootčnik r. Cerar (96); Francka Trlep; Ana ičampa r. Pretnar, fot. mojster; Helena Lipičar r. Mlinar; Kristina Sušnik r. Miklautsch; Tone Železnik, miz. mojster; Ivan Grunt, upok. Mestne plinarne.
RAZNI KRAJI — Danuška Horvat r. Vodeb, Ptuj; Anton Leskovec, električar, Nova Gorica; Pavla Juvančič r. Gorenc, Kamnik; Franc Zrimšek, Sliv-jan Povšič, Nova Gorica; Ivan Kušar, Milica Drčar r. Arbiš, Jesenice; Mariniča pri Mariboru; Vinko Enico, Kranj; Medvode; Marija Tomc, Novo mesto; Vac Vaclav, Vižmarje; Frančiška Kranjc r. Remic, Gornji grad; Franci Humar in Jože Lešnik, Maribor (žrtvr v letalski nesreči Jatovega letala, ki je eksplodiralo nad Češkoslovaško); Marija Štefančič r. Žigon, Maribor; Anton Kranjc, Krško; Janez Ljubič, kmet. tehnik, Trebnje; Mirka Lužnik r. Gruden, Škrbina pri Komnu; Elizabeta Kovačič r. Jurčec, Ormož; Dominik Čampa (82), Nemška vas; Marta čovnik, Celje; Anton Pinter, Celje; Leopoldina Pečnik, Trbovlje; Ivan Potočnik, vojni invalid (79); Gornja Radgona; Marija Salamon, Trbovlje; Karel Moškric, Sostro; Branko Kapun, major voj. letalstva, Brežice; Marjeta Železnikar r. Nučič, Ig; Ivan Podgoršek, mizar, Polje pri Vodicah; Terezijo Udovič r. Smrke (72), Trebnje; Rudolf Zupan, up. rudniški strojevodja (76), Laško; Ciril Pokom, upok. kurjač, Sora; Pavla Rozman r. Punčuh, Tržič; Jožefa Zdešar r Mekinda vd. Korenčan (72), Horjul; Gusctav Starašina (59), bančni svetnik, Maribor; Marija Gregorčič r. Muren, Dol. Lakence; Alojz Kastelic, b. gostilničar (78), Lavrica; Anton Rožič, Tomanov ata, Zg. Gorje; prof. dr. Milan Černelč, zdravnik, Maribor; Jože Jurjevčič, up. klepar, Tržič; Martin Ver-del, kurjač, Celje; Ivan Seme, Laško; Slavko Rustja, dipl. ing. Rijeka.
stva se dobro zavedajo svojega poslanstva in začrtano politiko krepko vodijo.
Kot smo že nekoč omenili, je večina južnoameriških držav proti tkzv. „brazilski hegemoniji“. Toliko bolj sedaj, ko je gospodarski razmah Brazila naravnost čudovit in dobiva vso podporo ZDA. Ker pa je zadržanje Brazila večkrat precej „imperialistično“ (npr. proti Venezueli in njenim obmejnih področjem), iščejo države protiuteži v povezavi, ki jo prav sedaj nudi Argentina. Zato tudi ni čudno, da je v vseh skupnih izjavah, ki jih je na svojih obiskih podpisal predsednik Lanusse, podčrtano, da naj bodo južnoameriške države „proste katerekoli hegemonije“.
Ko se te dni predsednik Lanusse vrne v Buenos Aires, se bo začela napovedana vladna sprememba. In to prej, predno bo IS. marca gen. Lanusse odletel na svoje potovanje — v Brazil.
Notranja politika pa medtem ni tako roižnata, Res je sicer, da se po Peronovi izjavi glede bodoče argentinske politike nekoliko lažje „diha“, kajti nanjo je več strank odgovorilo, da je „popolnoma sprejemljiva“. To poveča možnosti velike volilne povezave, v kateri bi številne močne stranke (vključno peronisti in radikali), dali zaslombo enemu kandidatu in tako veliko politično moč bodočemu predsedniku. Kakšno bo sodelovanje političnih strank po volitvah in v bodočem
SLOVENCI V
)sebne vesti
V župni cerkvi v Ituzaingo ista se poročila g. Jože Škulj in gdč. Ofelija Carmen Spesny. Za priči sta bila ga. Ana Škulj in Oskar Spesny. Poročil pa je g. Franc Urbanija. Čestitamo.
PRISTAVA Počitniški dnevi
Na družinsko nedeljo, 27. februarja, smo s sv. mašo in razstavo zaključili na Pristavi počitniške dneve.
Letošnji, že osmi, so skozi sedem dopoldnevov nudili srečanja naši mladini. Udeleževalo se jih je veliko otrok, saj je bilo dvakrat zaporedoma 55 fantkov in deklic.
Z molitvijo smo začenjali vsak dan delo med mladino, čas smo izpolnili z ročnim delom ter igranjem šaha, namiznega tenisa in drugih iger. Opoldne smo spet z molitvijo končali počitniški dan. Dnevi so se vrstili brez težav, zato se je lepo in z velikim uspehom končal program, ki smo mu sledili z vso natančnostjo.
Dekliško ročno delo je vsebovalo kvačkanje in vezenje, pri najmanjših pa risanje in oblikovanje. Z vso požrtvovalnostjo sta to delo prevzeli ga. Kremžarjeva in ga. Rantova. Pomagali sta jima Jelica Fajdigova in Maruška Batagelj. !Da je delo lepo uspelo in dalo tako lepe sadove, je zasluga omenjenih isodelavk. Fantom, ki so si izbrali za ročn0 delo rezbarjenje, so se posvetili predvsem Rudi Gričar, Tomaž Rant, Tomaž Pavšer in Marijan Pograjc.
Mnogo veselja je prinesla mladini ga. Krivčeva s pripovedovanjem povesti. Z malicam] pa je vsem udeležencem dobrohotno stregla oskrbnica ga. Dolinškova.
parlamentu, kjer bo vsaka stranka verjetno imela 'svoje predstavnike, je pa težko reči. Vendar je prav od tega odvisna bodočnost države po volitvah marca 1973, in po prevzemu oblasti 25. maja istega leta. Vse to seveda, če se v redu in miru izpelje sedanji politični načrt vlade-
Kar se reda tiče, je bil za dva dni nekoliko okrnjen. Bistvena „zasluga“ za to pripada CGT, ki je za 29. februar in 1. marec programirala in izvedla splošno stavko. Zahteva po paritetnih komisijah in protest proti sedanjemu gospodarskemu in socialnemu stavu je bil glavni vzrok prekinitve dela. Kakšen bo dolgoročni uspeh stavke ni predvideno. Vlada bo gotovo morala omiliti svoje stališče do delavstva, kajti položaj je skoraj nevzdržen. Cene rastejo z neverjetno naglico. Plače pa zelo počasi, in njihova kupna moč pada iz dneva v dan.
Tudi pričakovanje zunanje pomoči se je nekoliko izjalovilo. Dr. Brignone, predsednik Centralne banke je ob svojem povratku iz Amerike in Evrope objavil, da bo država dobila pomoč v višini 500 do 600 milijonov dolarjev. Ni skrivnost, da so gospodarski krogi pričakovali posojila v višini 1000 milijonov dolarjev. Raznj razvojni načrti so bili pripravljeni, računajoč s tem posojilom. Kaj sedaj? Delo bodoče ekonomske ekipe, s kateri skoraj gotovo Dr. Brignone ne bo, bo vse prej kot lahko, če bo hotela zavoženo državno ekonomijo spraviti nekoliko na boljše.
ARGENTINI
Na nedeljski razstavi smo imeli priliko občudovatj slikanice najmlajših, pa ročna dela deklic — prtiče, blazinice, jopice in ogrinjala — ter lesene zibelke in igrače fantov.
Vzporedno s tem delom sta potekla turnirja šaha in namiznega tenisa, ki sta ga vodila pri fantih brata Narte in Jernej Kinkel, prj deklicah pa Lučka Pavšer, ki se je posvetila tudi drugim športnim igram.
Prva mesta so bila nagrajena s pokalom in medaljami. Zmagovalca v šahu sta bila Igor Grohar in Dani Rant, pri namiznem tenisu pa Avgust Čop in Igor Grohar; pri deklicah je odnesla prvo mesto Nadica Kopač.
Lepo število rojakov si je ogledalo razstavo in odneslo najboljše vtise o počitniških dneh; pri vodstvu je sodelovala ga. Marjana Batagelj. Njej in vsem sodelavcem gre najlepša zahvala, da so počitniški dnevi tudi letos v tako vzornem redu in s tako zadovoljivim] uspeh] potekli.
Ta sklepna prireditev je poleg sv. maše in družinskega kosila na senčnem vrtu Pristave dala lepo vsebino zadnji družinski nedelji. Ker je naša srenja praznovala god dušnega pastirja g. Matije Lamovška, je bila obneme lepa prilika, da smo mu voščili mali in veliki. V imenu srenje mu je ob iskrenem voščilu vseh številnih gostov napil predsednik Franc Pemišek, pri kosilu v senci košatega drevja pa je pozdravil predsednika Narodnega odbora za Slovenijo g. Miloša Stareta, ki je v spremstvu svoje gospe presenetil našo srenjo, ko je z nami delil prijetne ure zaključnega počitniškega programa.
Predsednik Komisije SRS za verska vprašanja Pavle Bojc je 26. 1. v prostorih Izvršnega sveta priredil tradicionalni novoletni ¡sprejem za najvišje predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo v Sloveniji. Sprejema se je ude-
V kraju iSapporo na Japonskem so se v nedeljo, 13. februarja, zaključile
11.	zimske olimpijske igre. Udeležili so se jih tekmovalci 35 držav. Med njimi je bila tudj Jugoslavija. V njeni skupini so bili v glavnem Slovenci, ki daleč prednjačijo v belem športu pred drugimi jugoslovanskimi narodi.
Med zmagovalce je bilo razdeljenih 105 odlikovanj: 36 zlatih, 34 srebrnih in 35 bronastih kolajn. Največ so jih prejeli sovjetski udeleženci in sicer 18 (8-5-3); drugi najboljši tekmovalci so bili iz Vzhodne Nemčije (14 kolajn), tretji pa Norvežani (12 kolajn).
Italija si je osvojila 5 kolajn: dve zlati, dve srebrni in eno bronasto. Pri tem sta bila posebno zaslužna bratranca Gustav in Rolan Troni, doma iz Vinschgaua (Val Venosta) na italijan-sko-švicarski meji. Brez teb dveh smučarjev, ki pripadata nemško govoreči južnotirolski manjšini v Italiji, bi bila bera italjanskih športnikov precej bolj skromna.
Najboljšo dosedanjo uvrstitev na zimskih olimpijskih igrah je zabeležil Danilo Pudgar iz črne na Koroškem, ki
Vsak teden ena
OREL
Josip Murn-Aleksandrov
Med bregovi skalnimi reka je temnela, brez šumenja, brez glasu k morju je hitela.
Sonce svetlo ni nikdar osvetilo dna ji, molk in božji duh vleder bivala v tem kraji.
Kot globoka se skrivnost reka ta je vila, orla mladega samo tiho je krmila.
In usodna ura je prišla, orel zrasel, odletel je; vedno više brez miru, nad ves svet se \zpel je! ■
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji9*
14.	2. 1952 — Št. 7
8.	FEBRUAR
Spomin dneva Prešernove smrti ne sme biti samo dejanje vljudnosti in tradicije. Praznovanje 8. februarja pomeni veliko več.
Je poklon Lepoti, ki ji je pesnik služil, ker mu je Bog dal to zapoved v srce...
Je priznanje kulturnemu delu.
Doktor-pesnik je izdal samo drobno knjigo Poezij, a nihče ji po več kot sto letih ni ob stran postavil nič enakovrednega.
Je izraz spoštovanja do genija,
največjega, kar smo jih imeli...
Je kretnja občudovanja db najbolj izobraženega slovenskega pesnika — v stoletju, ki ima za potrebne samo tehnične strokovnjake...
Je darilo Slovencev, ki jim na lastni zemlji pritiska sužno ramo najtežji jarem materialistične tiranije ...
tistemu rojaku, ki je domovino ljubil z všlo silo plamtečega srca, ji želel srečnlo bodočnost... in zanjo delal.
(■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■V ■■■■■■■■■■■■■■■
ležilo blizu sto duhovnikov; med njimi so bili predstavniki 8 verskih skupnosti.
Katoliško Cerkev v Sloveniji so zastopal] vsi slovenski škofje, prestavniki moških redov, profesorji teološke fakultete, člani glavnega odbora Slovenskega duhovniškega društva, zastopnik] Cirilskega društva slovenskih bogoslovcev in številni drugi duhovniki. Evangeličane je zastopal senior Ludvik Novak, pravoslavne ljubljanski in mariborski župnik, dalje so bili še zastopniki staro-katoliške, adventistične, baptistične, i-slamske in apostolske verske skupnosti.
Pavle Bojc je v svojem pozdravnem govoru poudarjal predvsem pomen Titovega obiska v Vatikanu.
Slika, k] predstavlja sprejem v dvorani Izvršnega sveta zbuja mešane občutke; predstavnike katoliške Cerkve v Sloveniji vidimo „poistrojene“ med osmimi verskimi skupnostm v Sloveniji pred komunističnim veljakom.
je bil osmi na veliki skakalnici, Štefančič iz Kranja pa je bil deseti na srednji skakalnici. Hokejsko moštvo ni kaj prida blestelo. V skupini B so dosegli zadnje mesto z eno točko. Zgubili so z Zahodno Nemčijo, Norveško, Japonsko, izenačil] pa so s Švico. V skupini A pa je ponovno osvojilo prve mesto moštvo, Sovjetske zveze, ki je bilo daleč najboljše.
Za posebno vrsto predstave pa so poskrbeli Avstrijci. Ko je olimpijsko vodstvo njih najboljšemu smučarju Schranzu odvzelo pravico nastopa, češ, ni več amaterski, temveč športnik, ki se s športom denarno okorišča, se je Schranz vrnil v domovino, kjer ga je na Dunaju sprejela tisočglava množica, pozdravil predsednik vlade dr. Bruno Kreisky, minister za kulturo pa izrekel svojo ¡solidarnost. Res, neverjetno, česa vsega je zmožen užaljeni narodni ponos.
‘Prihodnje zimske olimpijske igre bodo v mestu Denver (ZDA) leta 1976, istočasno pa se športniki vsega sveta zavzeto pripravljajo na poletne olimpijske igre, ki bodo v Muenchenu na Bavarskem.
Jernej Kinkel
Novoletni sprejem pri predsedniku komisije za verska vprašanja
Iz življenja in dogajanja v Argentini
PONOVNO SPREMEMBE NA PROGRAMU
Zaključek zimskih olimpijskih iger
SLOVENEC DANILO PUDGAR OSMI NA 70-METRSKI SKAKALNICI