St 217.
V Ljubljani, četrtek dne 6. oktobra 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak d*n — tudi ob nedeljah In praznikih — ob */i6. tiri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. -Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1’—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18—, polletno K 9 —, četrtletno K 4-50, mesečno K 1*50. Za inozemstvo celoletno K 28'—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-franklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ln »ahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Deželni zbor kranjski.
26. seja deželnega zbora kranjskega, sklicana na dan 5. oktobra 1910 ob 10. uri dopoldne, se otvori pod predsedstvom namestnika deželnega glavarja, g. barona Lichtenberga ob četrt na 11. Prečita se cesarski reskript glede sklicanja dež. zbora; dalje se prečita cesarska zahvala za čestitko deželnega zbora cesarju povodom osemdesetletnice. Voditelj seje naznanja v nemškem jeziku, da je dr. Oražen odložil deželnozborski mandat, da je deželni odbor vabljen na dan 22. oktobra k dozidanju nove montanistične šole v Leobnu in da zahteva c. kr. okr. sodišče v Novem mestu izročitev poslanca Dimnika zaradi prestopka po § 431 k. z. Prijavljena je interpelacija dr. Šušteršiča in tovarišev o zadevi nepotrditve bivšega župana in nujni predlog dr. Tavčarja.
Schwarz odgovarja slovensko. Po-vdarja, da za presojo vprašanja o predložitvi izvolitve v sankcijo niso stavljene zakonite meje. Vlada priporoča v potrjenje take može, ki delajo po njenem mnenju poroštvo, da bodo vršili sodelovanje pri upravi mesta vzoino; razlogov za nepotr-ditev vlada ni dolžna navajati.
Predlog dr. Šušteršičev, da se v smislu § 25 opr. otvori o tej izjavi dež. predsednika debata, se sprejme. Govornik povdarja, da je to prvi slučaj, da izvoljeni župan ni našel cesarjevega potrjenja. Ljubljana je ne samo edino slovensko, temveč tudi edino jugoslovansko mesto z lastnim statutom in v tem edinem statutarnem mestu imamo sedaj vladnega komisarja, imamo suspendirano mestno avtonomijo. Vlada potiska v svojem odgovoru v ospredje cesarja, osebo, kateri edini ni treba za svoje postopanje navajati razlogov. Oseba bivšega župana je za nas, za našo stranko popolnoma brezpomembna, avtonomija je tisto, za kar se gre večini te visoke zbornice. Ker nam je na srcu avtonomija, zato obžalujemo, da je bivši župan v tistem svojem poročilu zaradi novega mestnega štatuta zapisal tisti odstavek, na katerega se sedaj sklicuje dež. vlada povodom nepotrditve. (Dr. Triller: »En stavek, iztrgan iz poročila!") Stavek je bil zapisan v namenu, preprečiti volilno pravico tisočim, ki je doslej še niso imeli. Naša stranka je takoj, ko je zvedela za nameravano nepotrditev, iz lastne inicijative intervenirala na vseh merodajnih mestih. Bolje bi bilo, če bi se gg. iz nasprotne stranke zaupljivo obrnili do svojih sodeže-lanov in se ž njimi skupno posvetovali, kaj storiti v interesu avtonomije. Naša dolžnost je, delovati na to, da se čimpreje vrnemo zopet v normalne razmere; to mora biti tudi prizadevanje c. kr. dež. vlade. Ne želimo, da bi vladni komisar gospodaril še dalje časa. Vemo sicer, da bo bodoči župan pripadal nasprotni stranki, ali mi imamo iskren demokratičen čut. Predlaga: Vis.
dež. zbor skleni: »Obžalujoč, da je prišlo do suspendiranja mestnega štatuta in pričakujoč, da se povrne meščanstvu samouprava, preide dež. zborna dnevni red." (Ploskanje pri S. L. S.)
Dr. Tavčar: Naša stranka je stavila poseben nujni predlog. Ker se je danes dež. predsednik oddaljil od prakse, odgovarjati na interpelacije šele čez 14 dni ali pozneje, se mi zdi vse to nekako čudno, utis že poprej pripravljenega ima na sebi; zato tudi besede dr. Šušteršiča ne morejo biti kdove kako odkritosrčne. Pojasnjuje stališče svoje stranke v tej zadevi. Tudi on je prepričan, da posamezna oseba ne po-menja vsega, ali oseba bivšega župana je taka, da ji tudi nasprotnik ne more odrekati zaslug za mesto ljubljansko; zato je čudno, da je vlada predlagala nepotrditev. Vlada nima poguma navesti konkretnih razlogov in stavlja s tem korakom v čudno luč tudi vladarja. Dr. Šušteršič je vso stvar zavil končno tako, da se je podal na polje, kjer je mislil, da nič ne škodi, če da brco dr. Tavčarju ali dr. Trillerju. Afero je privlekel iz antipatije do dr. Ploja in nami-gava, da ve, da sta Tavčar in Triller delala nepošteno. (Ugovor.) Dr. Šušteršič je na-glašal, da je njegova stranka v tej zadevi silno lojalno postopala. Toda, ako bi bil dr. Šušteršič od dež. predsednika zahteval, da priporoči Hribarja, bi se ta nikdar ne upal oponirati. (»Prav dobro!“) Protestira proti nasilju, katero počenja vlada, prote-stuje proti nevarni igri, ki se igra s tem, da se poživlja v Ljubljano cele armade orožnikov, ki naravnost provocirajo k demonstracijam. Schwarz je dolžan položaj razjasniti. Pretekla je žč postavna doba za razpis novih volitev, pa jih vlada še vedno ne razpiše; prisilite jo in potem verujemo v vašo odkritosrčnost! Stavljam predlog: Vis. dež. zbor skleni: »Vlada se poživlja, datakoj razpiše nove volitve v mestni svet ljubljanski1*.
Dr. Triller: Interpelacija dr. Šušteršiča je najboljši dokaz, da danes v celi deželi ni tako akutne krize kot ljubljanska. S. L. S. bo imela prilike dovolj, da pokaže, da njene besede niso prazne, Na magistratu sedi danes vladni komisar in zdi se mi, kot ironija usode, da je vladni komisar baš sin zadnjega nemškega župana. Nad 60 poročil bivšega župana leži v miznici, od aprovi-zacije mesta pa doli do vprašanja regulacije Ljubljanice, katero bo provzročilo, če ne bo pravočasno rešeno, mestu velikansko škodo; oni možje, ki so bili poklicani delovati v prospeh mesta, morajo držati roke križem. To je gospodarska posledica politike g. dež. predsednika. Ko se poživlja, da pove stvarne razloge nepotrditve, tedaj izjavlja, da poklicanim zastopnikom slovenskega naroda ne dolguje nikakih argumentov; ako deželni zbor pogoltne tak odgovor, tedaj žvižgam na avtonomijo te visoke zbornice.
Globoko bi se ponižal dež. zbor, če bi prešel preko te izjave na dnevni red. Povdarja, da je Hribar opozicijonalen državni poslanec in to postopanje je za las podobno discipliniranju župana kot državnega poslanca. Gospoda moja! Ljubljana je doživela v zadnjem času velika razburjanja in ako ni prišlo do demonstracij, se imamo zahvaliti edinole disciplini ljubljanskega meščanstva. Za udušitev odporne sile je uporabljala dež. vlada poleg žendarmerije tudi — konfiskacijo. Prišlo je pod režimom barona Schvvarza tako daleč, da je bila mogoča konfiskacija neke notice v »Slov. Narodu", tičoče se obiska nemških gled. predstav. — Ko smo konstatirali kršenje avtonomije, je naša dolžnost, da temu našemu prepričanju damo tudi duška. Stavim dodatni predlog: »Visoki dež. zbor ne vzame na znanje odgovora dež. predsedništva na interpelacijo dr. Šušteršiča in tovarišev ter izreka dež. vladi spričo njenega postopanja njeno popolno nezmožnost".
Dr. Eger: Debate se ne bomo ude-žili. Da pride do normalnih razmer, glasovali bomo za dr. Šušteršičev predlog, zavarujem se pa proti napačnemu umevanju motivov. Nič ne očitamo vladi, če ni priporočila Hribarja v potrditev. Po našem mnenju ima avtonomija občine gotove meje; samouprava mora dolžnosti vestno vršiti, v septemberskih dneh pa ni bilo skrblieno dovolj za varnost premoženja nemškega prebivalstva; pričakovali smo že takrat, da bo župan odstavljen in obč, svet razpuščen. (Živahni ugovori.)
Dr. Novak se pridružuje izvajanjem g. predgovornika. Konštatira, da je vzrok nepotrditve izšel iz deželne vlade, katere postopanje se identificira z absolutizmom v kakem pašaliku. Izvajanjem dr. Šušteršiča ne veruje; zakaj naj bi se nar.-napredna stranka obračala do klerikalcev, če je bila dr. Šušteršiču tudi avtonomija na srcu. Omenjam to zaradi tega, ker se je dr. Šušteršič nekako očitajoče obračal vsled tega na nas; iz tega vidimo, da je bila intervencija dr. Šušteršiča malo odkritosrčna. Naši nasprotniki so iskali vzrok nepotrditve v velesrbski propagandi. Gg. iz nasprotne stranke dobro vedo, da je vse to neresnično, ali vendar so ostentativno pisali, da eksistuje antidinastična propaganda, ki nasprotuje celokupni monarhiji. Te »vzroke" je c. kr. deželna vlada hitro pograbila kot povod za nepotrditev župana Iv. Hribarja; vsled tega nas patetično vzklicavanje dr. Šušteršiča prav malo zanima. Kakšen je bil njegov nastop takrat, ko se je sklepal štatut za mestno občino?!
Baron Schvvarz pravi, da je bila interpelacija dr. Šušteršiča objavljena v dnevih listih z isto vsebino, kot je prišla v razpravo. Odvisen nisem od nikogar kot od svojih predstojnikov in svoje vesti. Dr.
Šušteršič je v resnici interveniral pri njem v zadevi potrditve. Tudi o nujnem predlogu glede novih volitev ima že pripravljen odgovor. Volitve se imajo razpisati 4 tedne po razpustu; po pravnem mnenju deželne vlade je rezpust pravomočen šele takrat, če ne pride pritožba morda od kake druge strani kot samo od občinskega sveta. (Dr. Tavčar: »Od Kregarja in Štefeta!“ [Smeh])
Krek in Lampe govorita mnogo, prekinjena mnogokrat od hrupne veselosti naprednjakov; bistvenega ne povesta nič. Posebno Lampek postane mnogokrat neprostovoljen komik.
Predlaga se konec debate; sprejeto.
Dr. Tavčar konštatira, da sta nosila Krek in Lamjsek vso dušo v rokah. Dokler bomo politiki, sem vedno proti vsaki ra-buki, kakor jo je uprizoril dr. Krek; parlamentarne korporacije obstoje zato, da pravilno delujejo in za nič drugega.
Dr. Šušteršič vehementno napada dr. Tavčarja in mu očita, da je ponižal debato na niveau podlih sumničenj in osebnih namigavanj; vname se diskusija o uplivu prižnic, spovednic in drugih takih stvarij. Dr. Šusterčič poživlja, naj se ne zastruplja atmosfera, ker to ni v interesu delovanja deželnega zbora in nar.-napredne stranke.
S c h w a r z se oglasi k besedi; govori tako hitro, da ga ni moči razumeti.
Ob pol 1. se seja zaključi in prekine do pol 4. pop.
Nadaljevanje seje.
Seja se otvori šele ob 4. uri. Voditelj naznani vložene nujne predloge. Odkaže posamezna poročila dež. odbora v razne odseke. Glede sprememb novega štatuta se vname dosti oster beseden boj med dr. Šušteršičem na eni, in dr, Tavčarjem in dr. Trillerjem na drugi strani; dr. Pegan predlaga, naj pride štatut kar takoj v plenum; Tavčar in Triller ugovarjata, ali večina sprejme predlog.
Dr. Trii 1 e r pobija v ostrem govoru novi štatut in zavrne v svojem govoru tudi Šusteršičeva sumničenja sodnikov, reče pa, da duhovniki zlorabljajo celo spovednico v strankarske namene. Klerikalci, naravno, ugovarjajo, ali nihče jim ne veruje, da so naši duhovniki nedolžna jagnjeta. Sam štatut podvrže ostri kritiki in reagira na Susteršičevo izjavo, da morajo imeti Posavci enake pravice kot ljubljanski meščani, z besedami: „Da, enako pravico, ali v svoji občini, ne v Ljubljani. V nadaljevanju njegovega govora ga pozove glavarjev namestnik baron Lichtenberg, naj se vrne na »Gegenstand".
Dr. Lampe brani svoje duhovniške sobrate in sicer prav nerodno, ker braniti našo duhovščino res ni lahka reč.
Dr. Tavčar govori o novem štatutu, ki ga smatra za klerikalno strankarsko stvar, a za ministre pravi z vso pravico, da
LISTEK.
MICHEL ZČVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[117]
» . . . Plod ene tistih njegovih kratkih	ljubezni,	s	katerimi papež včasih posvečuje rimske dame	.	.	.	Uboga	si-
rotica! Jedva šestnajst let ji je bilol . . .«
»Ali ste jo videli? . . •“
»Da, zvečer na vrtu. In pravkar sem se bil začel zaljubljati vanjo . . ."
»Vraga!" si je mislil Ragastens. »Temu tepcu leze vino v glavo! Če so okolnosti take," je nadaljeval glasno, »potem razumem častno stražo. Toda, kakor ste rekli, za vas je to težka služba ..."
»Tem težja, čim bom moral zaradi teh sitnosti, ki jih imam vsaki dve uri, zamuditi imenitno priložnost . . .“
»Kakšno? Povejte mi to . . ."
»Ali vidite onole malo postrežnico, ki ima nožiče kakor kaka markiza, kratka krila in žareče oči? . . •“
»Vidim jo; čudovita živalica!"
»Torej. In vrhutega je vsa nora vame . . . pravkar mi je povedala! . .Toda dolžnost je prva reč! . . . Dvakrat šest — dobil sem!" je veselo vzkliknil častnik.
Pograbil je dobitek.
»Za revanšo!" je vzkliknil Ragastens z navidezno zelo potrtim obrazom.
»Aha! Držite se dobro! V triktraku sem nepremagljiv."
»Vraga! In jaz vas tako trdno namerjam poraziti/
»Ne bo se vam posrečilo!"
»Vidili bomo ... Pet in dve ... vi ste na vrsti!. . .*
Ragastens je častniku neprestano nalival pijače, tako da je ta naposled pričel napačno igrati, kar mu pa ni branilo dobivati; Ragastens se mu je potihoma muzal, ko je gledal in poslušal njegovo glasno zmagoslavje.
»Ah, je vzdihnil častnik naposled ter se ozrl na stre-žajko, ki je hodila po sobi semintja, »samo da bi ne bilo te proklete službe! . . ."
»Kdo vam pa brani vstreči službi in ljubezni obenem?" je dejal Ragastens tjavendan.
Častnik ga je osuplo pogledal.
»Kaj hočete reči?" je zajecljal.
»Eh, kaj neki! . . . Tovariši medseboj si že lahko store kako uslugo ... Če hočete, vas bom jaz nadomeščal! ..."
»Vi! . . .«
»Jaz! Zakaj vas ne bi? . . . Saj sem z vami istega stanu, gospod tovariš."
»Povelje me veže!" je dejal častnik, naporno se boreč za svojo hladnokrvnost. »Ne maram ... a to vam moram reči, ljubezniv človek ste . . ."
»Naj gre služba k vragu! . . . Punica je lepa in vas gleda s takim poželjivim očesom . . . Smrt božja! . . . Malo poguma bi pa vendar lahko imeli . . ."
»Poguma? ... Saj ga bom imel . . . Pijače 1“
Ragastens je namignil strežajki, ki je brž prihitela nalivat. V krčmi ni bilo žive duše. Krčmar in krčmarica sta že spala. Velika vrata so bila zaklenjena. Nenadoma je Ragastens vstal in poljubil lepo strežajko na obedve lici.
»Bogme, kako je to mehko in sveže! Ah, tovariš, najrajši bi zavzel vaše mesto, ker se tako bojite svoje službe*.
Strežajka se je le malo branila. Ragastens jo je pahni1 častniku na kolena.
»Ah, navihanka," je dejal, »mene pa ne mara . . “
»Da,“ je blebetal tovariš, »ona me ljubi . . ."
»Tak idita vendar spat, saj lahko jaz opravljam službo!"	r	J
Zibaje se je častnik vstal ter se oprl ob Ragastensovo
rame.
»Ti si resničen prijatelj . . . Kako ti je ime?"
»Kaj te skrbi, dragi moj! . . . Porabi priliko . . . jaz prevzamem vse."
»Ne! . . . Doletela bi me nemilost ... ali morda še kaj hujšega!"
»Tak pojdi vendar, vraga! . . . Zbudim te vsaki dve uri, če hočeš!"
»Ah, zlodja, ta misel ni slaba ..."
»Vidiš! . . . Hodi, dragi moj . . . Srečnež ti!"
Ragastens se je tresel medtem prigovarjanjem in znoj mu je stopal na čelo.
»Poslušaj torej", se je nenadoma odločil častnik. »Parola je ... Tibera in Tivoli .. . Ce jo poveš mojim fantom, bodo storili po tvojem ukazu vse, kakor če bi bil jaz sam! . . . Toda zakolni se mi . . . vsaki dve uri . . .«
»Vsaki dve uri pojdem premenit stražo, in če se pripeti kaj posebnega, te zbudim! . . .*
»Poljubi me, tovariš!"
Ragastens je objel častnika ter ga napol nesel naool rinil do stopnic, po katerih je šla že strežajka naprej Malo hipov nato je slišal, kako so se neka vrata odprla in zopet zaprla.
Globoko si je oddahnil.
(Dalje.)
so pristranski. Dr. Šušteršič mu seže večkrat v besedo, ali govornik ga vselej zavrne.
S c h w a r z opravičuje v dolgem nemškem govoru stališča vlade in pravi, da je izključeno, da bi bili ministri pristranski, čemur se smejejo celo nemški baroni, ki so se čudili, da je mogel Schwarz povedati tako neumnost.
Ga n gl je pobijal v kratkem, ali jedrnatem govoru zelo spretno novi štatut in je naglasil posebno naslednje: Kreiranje splošnega razreda je potrebno in pravično, ali v tem razredu naj bi volili samo oni, ki do sedaj niso imeli volilne pravice, tako bodo pa volilci prvega in drugega razreda, ki bodo volili tudi v tretjem razredu, majo-rizirali one, ki bodo volili samo v tem razredu in to stoji v očitnem nasprotju s principom interesnega zastopstva in s pravico.
Dr. Šušteršič brani štatut slabo, ker slaba stvar se ne more hvaliti in končno začne braniti duhovščino, za katero pravi, da ne zlorablja spovednice v strankarske namene.
Dr. Novak pobija štatut z več strani in izjavlja, da bo glasoval proti sprejetju, četudi ve, da to ne bo nič pomaga.
Napredni poslanci se odstranijo in klerikalci sprejmejo vse spremembe, ki jih je zahtevala vlada, a Ljubljana dobi v par dnevih — ker vlada bo gotovo zelo hitra in zakon bo kmalu sankcioniran — štatut,ki je tako skrpucalo, da mu ni primere nikjer na svetu.
Glavarjev namestnik odredi v nemškem jeziku ob polu 6. uri desetminutni odmor.
Po odmoru stavi dr. Triller nujen predlog, naj vlada volitve za ljubljanski občinski svet takoj razpiše. Nujnost predloga je bila s klerikalnimi in nemškimi glasovi odklonjena, predlog pa se je izročil ustavnemu odseku.
Nujnost predloga dr. Novaka, naj se z ozirom na veliko draginjo odpro meje proti Balkanu za uvoz, meje za izvoz pa proti nemški meji zapro, se istotako odkloni, predlog pa izroči ustavnemu odseku.
Dr. Zajc je na dolgo in široko klo-basaril o reformiranju zdravstvenega sveta, napadal s pravo prikrito klerikalno hinavščino vlado, ki je poklicala v deželni zdravstveni svet 3 Nemce in samo enega Slovenca in tako popolnoma zapostavila ogromno slovensko večino. Predlaga, da se predlog o reformiranju zdravstvenega sveta izroči ustavnemu odseku, ki naj odgovori tekom 8 dni. Sprejeto.
Nujen predlog dr. Lampeta glede podpore kmetom, katerim je letos poljski črv uničil njive in predlog poslanca Matjašiča za podelitev podpore vinogradnikom, katerim je toča in peronospora uničila vse pridelke, sta bila med viharnim odobravanjem klerikalcev, kateri se sedaj zopet potegujejo za kmete, ker se bliža volitev v Belokrajini, sprejeta in izročena upravnemu odseku.
Predsednik nato ob pol 7. uri zaključi sejo in naznani, da se vrši prihodja seja danes ob 10. uri zjutraj.
Slovanski Jug.
Kmetsko gibanje v Bosni in Hercegovini. Kmetsko gibanje v Bosni in Hercegovini je postalo zelo resno. Kmetje se hočejo na vsak način rešiti srednjeveškega tlačanstva in so radi tega odpovedali po stavne davke svojim gospodarjem, kar je tudi čisto pravilno. Vlada se tega gibanja grozovito boji, nima pa toliko junaštva, da bi se zavzela za kmete in pripoznala njih upravičeno stališče. Da, šla je celo tako daleč, da je ponudbo srbskih poslancev bosanskem saboru za posredovanje odklonila in izjavila, da smatra to kot vmešavanje eksekutivo. — Posebno energično nastopajo kmetje v dobojski okolici. V nedeljo je šlo skozi vasi okolu mesta Doboja več tisoč kmetov in izjavilo, da na noben način ne plačajo posestnikom postavnih davkov. Ker je vlada pričakovala velikanskih demonstracij, je odposlala v Doboj dva bataljona infanterije iz Sarajeva. Vendar, doživela je veliko blamažo. Kmetje so se po manifestaciji čisto mirno razšli v prepričanju, da se bore za upravičene svoje zahteve.
Nikakor si ne morejo predstavljati, da bi v nekdaj tako klerikalni državi nekdanji domeni očetov jezuitov, mogla ostati na krmilu države Canalejasova vlada. Toda vse kaže, da bodo vse njih gonje ostale popolnoma brezuspešne. Kralj sam je prišel do prepričanja, da pelje jezuitski blagoslov vsako državo do propada in ima radi tega v Canalejasa popolno zaupanje, kar dokazuje dejstvo, da se je pred par dnevi izrazil nasproti njemu, da lahko svoj protiklerikalni program izvede do skrajnosti. In klerikalci se v resnici čutijo popolnoma osamljene in brez moči. Njih zadnje nedeljske manifestacije so doživele strašen fijasko kljub temu, da je klerikalni organizacijski komite v San Sebastianu plačal vsakemu udeležniku klerikalne manifestacije 0 peset (približno 10 K), ni mogel spraviti več kot 8000 manifestantov skupaj.
o je jasen dokaz, da se je španski narod naveličal jezuitskega gospodstva in popolnoma odobrava protiklerikalno politiko Ca-nalejasove vlade.
Dnevne vesti.
Kdor hoče vedeti kaj ga čaka, ako
se pogojno ne kloni »Narodovim" uredni-com, naj čita včerajšnji »Narod* in v njem lapad na dr. Oražna. Dr. Tavčar, ki je astnik »Naroda", se je včetaj izkazal, ko-iko poštenja ima v sebi in pokazal, kaka moralna vrednost tiči v njem in v njegovih urednikih. Tisti dr. Tavčar, ki je pred le-om dr. Oražnu naravnost prigovarjal, da naj proda pivovarno, tisti dr. Tavčar, ki je jred letom dnij dr. Oražnu dejal, da je slepa zavist, ki govori iz napadov na dr. Oražna radi prodaje pivovarne, isti dr. Tavčar, ki je ravnotako kot vsi hinavci, ki orizgajo danes na Oražna gnojnico, dejal, da bi ravno to storil na njegovem mestu rot dr. Oražen, pljuje sedaj na dr. Oražna, rakor da bi ne bil več trezen. A ne samo, da psuje „Narod“, tudi natolcuje in obre-cuje. Cisto navadna laž je, da je žen začel bojkotno akcijo. »Narod"
dr. Ora-je začel
brez Oražnove vednosti pisati o »dragon-
SplGŠftf
Odstop vojnega ministra Schonaicha.
Že par dni krožijo vesti, da so v cesarskih krogih z vojnim ministrom Scho-naichom nezadovoljni in da bo v kratkem odstopil. Kakor se pa sedaj poroča, so vse vesti o odstopu Schdnaicha prenagljene in tudi brez vsake podlage. Schčnaich ima namreč glede rešitve nekaterih vojaških vprašanj popolnoma druge nazore kakor prestolonaslednik, radi česar so pričele krožiti vesti, da je med njima prišlo do ne-sporazumljenja. Cesar ima v Schonaicha še vedno popolno zaupanje.
Kulturni boj na Španskem.
Španski klerikalci in karlisti še vedno neprestano rujejo proti Canalejasovi vladi.
skem pivu" Koslerjeve pivovarne. S tem, da so ljudje puščali Koslerjevo in prihajali k Oražnu po pivo, ni »Narod" škodoval Koslerju, marveč le Oražnu, ker je moral dr. Oražen zato plačati karteliranim pivovarnam okoli 10 tisoč kron globe. Dr. Tavčar pa tudi čisto dobro ve, da je bil škof Bonaventura oni, ki je prvi začel agitacijo za Kranjsko šparkaso in proti bojkotu. Po njegovih navodilih so delali vsi klerikalci, ki so tudi bojkot ubili in se iz njega norčevali. »Slovenec" je začel prvi prinašati nemške inserate, posnemal pa ga je tudi kmalu »Narod". Dr. Tavčar čisto natančno ve, da je bila bojkotna akcija preje v vodo padla, predno je prišla Auerjeva pivovarna na prodaj. Poleg dr. Oražna pa so se za prodajo pivovarne pogajali tudi »Kreditna banka" in »Ljudska posojilnica". Taka je resnica! Dr. Tavčar inv »Narod" sta takrat odobravala prodajo. Ce gospodje danes pišejo drugače namenoma, hinavsko natolcujejo in Iz grde zlobnosti ubijajo svojega lastnega človega! Dr. Oražen ni prodal svoje tovarne kot politik, marveč kot privatnik. Drugače je delal in dela dr Tavčar. Dr. Tavčarju so včasih drli ljudje v pisarno samo zato, ker je bil politik On je vedno znal svoje politično stališče tudi tako izrabiti, da mu je nesla njegova odvetniška pisarna veliko več kot bi mu nesla, ko bi Tavčar ne bil politik. In tudi pravno zastopstvo pri mestni hranilnici ima dr, Tavčar ravno radi tega, ker je politik. Dr. Tavčar bi boljše storil, ko bi raje molčal o takih stvareh. Dr. Oražen je prodal svojo lastno pivovarno in ni oškodoval s tem nobenega Slovenca. Dr. Oražen je zato sam sebi odgovoren, če bi moral danes beračiti. Drugače je pri dr. Tavčarju. On je tekom svoje politične karijere napravil nemško politično pogodbo z Nemci, s katero je dal Nemcem politične koncesije na veliko škodo vseh Slovencev!
Vprašanje na dr. Tavčarja? Ali je dr. Tavčar že pozabil, kako hudo mu je bilo takoj, ko je njegov sin ustrelil na lovu človeka in ko so politični nasprotniki to izrabljali in mu očitali nedolžno prelito kri. Ali spada tudi to v odlomek njegove politične poštenosti, da napiše sedaj ali sam, ali pa po svojih urednikih v „Slov, Narodu" infamen članek, v katerem govori o »tisočakih dr. Oražna" s krvjo oškropljenih? Ali je dr. Tavčar res izgubil zadnjo iskro politične poštenosti?
Kako zna psovati dr. Triller strankine pristaše? Dr. Triller je pred kratkim v pismu na tretjo osebo imenoval »Ska laše" »falote". Dr. Oražna je imenoma prištel pod ta naslov. In ta človek se upa sedaj še psovati v »Narodu" dr. Oražna, ker noče dr. Oražen več ž njim skupaj sedeti v istem klubu. Dr. Triller je s psovko »falotje" razžalil tudi vse volilce, ki so dr. Oražna volili. Pod častjo ljubljanskih vo-lilcev bi bilo, da bi se pustili od ošabnega dr. Trillerja psovati. Dr. Oražen je odstopil, ljubljanski volilci pa bodo obračunali z dr.
Trillerjem in njegovo ošabnostjo preje kot si on misli.
Hribarjev odstop. Dr. Tavčarja in dr. Trillerja je Hribarjev odstop od predsed-ništva stranke tako presenečil, da niti nista Hribarjev odstop omenila v »Slov. Narodu". Ker je s tem, da je Hribar storil ta korak, brezdvomno obsodil dr. Tavčar dr. Triller-jevo politiko, ki je bolj samomorilska kot bi jo delali blazni ljudje, so .Narodovci" v velikanski stiski. Za dezerterjem dr. Oraž-nom dezertira že drugi član »Skale" — Ivan Hribar. Iz kompanije, ki revoltira, bo kmalu armada, če bo šlo tako naprej. »Tucat" bo pa ostal pri »Narodu" in pri »Roži".
Dve kadilnici smo včeraj imeli v deželnem zboru. Z eno je kadil dr. Šušteršič dr. Tavčarju, z drugo pa dr. Tavčar Šušteršiču. Dr. Tavčar se je zavedal, da ni zanj dobro znamenje, če ga klerikalci hvalijo, zato se je zbal „Jutra“,ko ga je začel Šušteršič hvaliti. Klerikalci so seveda napadali Hribarja in mladine, ker so jim ti veliko bolj nevarni kot Tavčar, ki je divji samo na lastne pristaše.
»Narod" opovedujejo. V Narodni tiskarni so zelo vznemirjeni, ker vračajo naročniki »Narod", češ, da je bolj gnjusen v pisavi kot »Slovenec", Celo najbolj zvesti pristaši »Naroda" se zgražajo nad podlim pisarenjem in v glavo jim ne gre, kako more to trpeti dr. Tavčar, ki hoče veljati za prvega političnega poštenjaka. „Narod“ ljudje tudi zato odpovedujejo, ker so tiste psovke, ki jih prinaša, predrage. Iz »Jutra" za 4 h več zanimivih vesti izvedo kot iz Naroda" za 14 h.
Shod zaupnikov sklicuje »Slovenski Narod", češ, da naj ta napravi red v stranki. Ker so gospodje Narodovci v Ljubljani že čisto na psu, si delajo upe, da jim pomo-rejo iz zadrege zaupniki iz dežele. Mi pa pravimo, da bo tudi shod zaupnikov zanje slabo minul. Shod odbora zaupnih mož se je končal s popolnim fijaskom starih, izvrševalni odbor po odstopu predsednika ima le še 4 člane od 10 in sploh ni več sklepčen. Na shodu zaupnih mož pa bo kompanija. ki revoltira v strankini armadi, že gledala, da se pomede z dr. Trillerjevim režimom.
Obsojeni kaplan. Andrej Novak, kaplan v Notranjih goricah je dolžil tamoš-njega učitelja Ketteja, da je v šoli govoril učencem, da kaplanova maša ni nič vredna. Učitelj je tožil kaplana in ta je bil včeraj — ker svojih trditev ni mogel dokazati — obsojen na 7 dni zapora. G. Kette bi mu odpustil, če bi ga kaplan prosil odpuščanja in daroval za Sokola v Notranjih goricah 30 K, ali kaplan tega ni hotel storiti in bo sedel 7 dni v zaporu radi obrekovanja. Lep »božji namestnik".
Ubogi organisti. Kdor hoče dandanes dobiti pri klerikalcih kako organistovsko mesto, mora biti pred vsem ponižen kot tepen pes, potem “hinavec, zatem pokoren in vajen lakote ali pa želodec primerno tej rubriki dresirati] nato pa dobi — če je or-gljarsko šolo dovršil, službo organista obenem pa mežnarja in hlapca, ki mu lahko vsaka farovška kuharica ukazuje! Oj, ubogi organisti, ali vas ne strese mraz, če si predstavite to srednjeveško inkvizicijo? Farji reklamirajo zase svobodo, za uslužbence pa imajo pripravljene natezalnice.
Idijotsko. Ko so v torek večer na Turjaškem trgu peli pevci »Glasbene Matice" prof. Franu Gerbiču podoknico, so bili postavljeni med občinstvo kar trije policaji. Pomilovalen smeh so imeli pri teh figurah ljudje na ustnicah in mrmrali: »Bog daj onemu pamet, kdor jih je semkaj poslal, kjer je treba, pa zastonj iščeš stražo!"
Cesarjev spomenik je vsako noč za stražen od 9. ure naprej! Pravijo, da vodi ljubljansko policijo defaeto vladni komisar Pertot in ne magistrat. Čudnega ni to nič.
V Celju in Celovcu so na magistratu pač drugi ljudje!
Iz sodne službe. Justični minister je imenoval sodnika dr. Ščitomirja Dolenca okrajvim sodnikom in sodnim predstojnikom v Ilirskem Podgradu.
Slovensko gledališče. Danes, v četrtek še igra drugič (za nepar - obenente) drama iz življenja Japoncev „Tajfun“.
V soboto prvič opereta »Knežna". — V nedeljo zvečer se začne predstava že ob sedmih, da se morejo rojaki z dežele vrniti z večernimi vlaki domov.
Slovensko gledališče v Mariboru uprizori v nedeljo, 9. t. m. ob polu 4. uri popoldne narodno Jurčič-Govekarjevo igro »Rokovnjači". To je prva popoldanska predstava v mariborskem slovenskem gledali šču. »Dramatično društvo" je s tem, da je določilo v letošnji sezoni popoldanske pred stave, hotelo nuditi priložnost tudi tistim, katerim zvečer ni mogoče priti k predstavam, da lahko posetijo slovensko gledali šče. Upamo, da smo s tem ustregli mnogim, upamo pa tudi, da bodo popoldanske predstave obiskane istotako dobro, kakor zve^ Černe.
Delo v Gruberjevem prekopu. Zadnje dni se je že pričelo delo za novi oporni
zid iz betona tudi ob levi strani struge, na desni pa se izvršujejo zadnji oddelki. Kamen, kar se ga tu odkoplje, se uporabi kot temelj novemu zidu. Veliki bager koplje in poglobuje tla sedaj že vštric brambovske vojašnice. V tleh je mnogo debelega skalovja in kamenja, ki to delo z imenovanim strojem dokaj zadržuje, pač pa se izkopani materijal naglo in sproti odvaža na Kodeljevo. Kako bo obrežje po končani akciji izgledalo, se vidi v Stepanji vasi, kjer je že nekaj tlakovanega. Za to delo bi pa morala imeti tvrdka najmanj 1000 delavcev, da bi kaj prida napredovalo. Sedaj vidimo v strugi gibati le kakih 120 težakov. Za prevažanje gramoza in prsti ter kamenja so v uporabi štirje parni motorji, osobja je je seveda treba tudi pri teh primerno število. Iz vsega napredka osuševalnih del se vidi, da se tvrdki prav nič ne mudi. Zadnja voda je v strugi napravila zopet nekaj škode in odnesla lesa ter zasula deloma že poglobljeno strugo s peskom. Proti eventualni škodi pa je tvrdka zavarovana.
Dotlčni gospod, ki je v noči od 4.-5. v kavarni »Leon" hote ali nehote vzel tuj svilnat dežnik, se prosi, da ga nemudoma prinese nazaj, ker njegovo ime je znano.
Razne vesti.
* Nesreča v Hudsonskem zalivu v Severnem ledenem morju. V ponedeljek se je potopil v Hudsonskem zalivu v Severnem ledenem morju neki manjši parnik. Na parniku je bilo 90 mornarjev, od katerih je bilo rešenih 61. Parnik je zašel v valovje, katero je povzročil neki drugi veliki parnik. Ker je bila noč zelo temna, morje pa viharno, je bilo rešilno delo zelo otežkočeno. Dva mlada častnika sta rešila okolu 15 mož. Neki mornar je rešil štiri tovariše, nato pa je omagal in sam utonil.
* Atentat na angleškega podkonzula v Hamburgu. V torek popoldne je neki zamorec v pisarni angleškega konzulata v Hamburgu napadel podkonzula Oliverja in ga zelo nevarno poškodoval. Oliver je namreč zapodil zamorca iz pisarne, nakar se je ta zakadil v njega in ga udaril z nekim tesarskim kijem po glavi. Konzul se je hotel braniti, toda zamorec je bil v veliki premoči. Konečno se je konzulu posrečilo ubežati. Zamorca so na cesti ljudje ustavili in ga izročili policiji.
* Nadškof dr. Stadler na potu v Rim. Iz Sarajeva poročajo: Nadškof dr. Stadler je odšel v Rim. Kakor se poroča, se je šel pritožit čez frančiškane. Po drugi verziji pa je potovanje dr. Stadlerja v zvezi s sklepom bosenskega deželnega zbora, ki je povodom proračunske debate črtal večino podpor za katoliške šole. Radi tega je prišlo posebno semenišče v veliko zadrego in je tudi njega obstoj v veliki nevarnosti. Dr. Stadler skuša sedaj v Rimu prositi za posredovanje.
* Eksplozija parnega kotla. Pri Punta Carachini se je vsled eksplozije parnega kotla potopil parnik „Chiriqui“. Na parniku je bilo 70 oseb, med temi 25 potnikov
razreda. Kakor se poroča iz Paname, se je pri nesreči potopilo najmanj 50 oseb.
* Kolera na Ogrskem. Število za kolero obolelih se je v zadnjih dneh v Mo-haču precej zmanjšala vendar pa je vlada odredila, da morajo varnostne odredbe ostati veljavne še za eno leto. V trdnjavi Komorn se je pripetil samo en slučaj kolere.
Napredni slovenski javnosti!
»Domovina" je zopet otvorila svojo dijaško kuhinjo. 100 nadebudnih, nadarjenih dijakov pohaja letos zavod, kjer se jim nudi zdrava in zadostna hrana, ki je potrebna, da mlademu, mnogo zahtevajočemu telesu pri napornem duševnem delu ne zmanjka prezgodaj moči. Menda ni potrebno pov-darjati, kako plemenito socijalno dolžnost izvršuje s tem napredna javnost, ki je s svojimi prispevki ustanovila to dijaško kuhinjo in ki jo je^ dosedaj v tako bogati meri podpirala. Že v prvem letu svojega obstanka ima »Domovina" zabeležiti najlepši uspeh, ki je pripisati edino slovenskemu naprednemu rodoljubju. Ker je pa za vzdrževanje te dijaške kuhinje potrebna mesečno vedno večja vsota, zato se v začetku novega šolskega leta v imenu te naše mladine zopet obračamo na slovensko javnost s prošnjo, da ona ne zabi tega prepotrebnega zavoda, da ga vsestransko podpira tudi v naprej in mu ohrani svojo naklonjenost. Na tem mestu se posebej obrnemo do naših vrlih narodnih dam, da se zopet z ono prisrčnostjo in požrtvovalnostjo poprimejo rodoljubnega dela za »Domovino". Naj bi ga ne bilo med nami v Ljubljani, ki ne bi mesečno ali letno podal kako vsotico v oskrbo učeče se mladine. Ker pa je pretežna večina di-jaštva doma iz dežele, zato gre naš poziv pred vsem rodoljubom na deželi, da se spominjajo prav pogostokrat naše kuhinje. V mislih imamo tu naše
denarne zavode predvsem pa naše posestnike. Bogat čas jeseni je tu! Ponekod se pridela toliko živil, da dostikrat ne vedo, kam ž njimi. Naj bi se v vsakem večjem kraju našlo nekaj toli požrtvovalnih oseh, ki bi zbirali te naturalije in jih poslali .Domovini”, ki vsak dar hvaležno sprejme. Ker ima »Domovina0 še celo vrsto drugih načrtov, vsled katerih naj bi postala res prava domovina slov. dijaštvu in ker je odvisno le od podpor slov. javnosti, v koliko se dado ti načrti izvesti, zato naj bi ne ostal naš poziv brez odmeval
Pošiljatve naj se naslovijo na „ Domovina", Ljubljana, Gajeva ulica 2., sicer pa daje pojasnila društveni blagajnik prof. Ant. Jug, Dalmatinova ulica 3./I.
Odbor .Domovine".
noma mirno. Govorniki govore čisto zmerno. Čehi sicer ne nasprotujejo nemškim predlogom, zahtevaje pa, da se o vsakem njihovem predlogu otvori specijalna debata. Dosedaj se je dosegel sporazum glede re-I ferata deželnega odbora o spremembi volilnega reda za deželni zbor in o vprašanju glede okrajnega zastopa v dvojezičnih okrajih. Cehi zahtevajo kot pogoj do sprave sprejetje narodno-manjšinskega predloga. Ogrski državni zbor. — Nečuvena na-I sllstva Khuenove stranke nasproti j	Hrvatom.
I Budimpešta, 5. oktobra. Khuenova stranka je v današnji seji izvršila nečuvena nasilstva nasproti Hrvatom. Srbsko-hrvatska koalicija je namreč nominirala svoje zastopnike pri volitvah za delegacije. Khuenova stranka pa je načrt srbsko-hrvatske koali-I cije čisto navadno svojevoljno spremenila, črtala štiri zastopnike koalicije in nominirala popolnoma druge. Na ta način je bil izvoljen za delegata tudi grof Pejačevič, bivši hrvatski ban in član koalicije, ki je pa zadnji čas izstopil iz koalicije. To nečuveno postopanje je poslance srbsko-hrvatske koalicije strahovito razburilo. Za jutri je sklicana plenarna seja koalicije, pri kateri bodo poslanci vložili energičen protest proti tej nečuveni kršitvi hrvatske narodne avtonomije. Koalicija bo radi tega stopila v najskrajnejšo opozicijo.
Skupna ministrska konferenca.
Dunaj, 5 oktobra. Danes se je vršila v vojnem ministrstvu skupna ministrska seja, katere so se udeležili vojni minister Schonaich, ministrska predsednika Bienerth in Khueu-Hedervary, obrambna ministra Georgi in Hazay, justična ministra Hochen-burger in Szekely in finančna ministra Bi-linski in Lukacs. Obravnavala so se različna vojaška vprašanja. Seja še ni končana in se bo nadaljevala jutri.
Kolera na Dunaju.
Dunaj, 5. oktobra. Delavec Ivan Vrana, uslužben v donavskem pristanišču je obolel na znakih kolere. Bolnika so prepeljali v Franc-Jožefovo boinico. Zdravniki so konstatirali, da je obolel za azijsko kolero.
Dr. Ernst pl. Leygen umrl.
Berlin, 5. oktobra. Danes popoldne ob 1. uri je umrl v Berlinu slavni zdravnik in vseučiliški profesor, Ernst pl. Leygen. Leygen je imel velike zasluge pri raziska-vanju sredstev proti raku.
Egipčanski kedlv odstopi.
Pariz, 5. oktobra. Pariški listi poročajo, da odstopi egipčanski kediv Adbas Hilmi paša, v najkrajšem času, ker ne more več prenašati angleškega tutorstva. Izselil se bo za stalno v Carigrad.
Najboljša
» o ? sedanjosti:	?	O	?
     zlata, srebrna, tula, *———
nikelnasta in jeklena se dobi samo pri
Helena Pajnič naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Danice in Silvlce ter ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nje soprog, oziroma oče, sin, brat in svak, gospod
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
—  	'	Tovarniška var-	1
? I ? stvena znamka:	? I ?
1 K O TIT	I K C
? O ?	*	?0?
JOSIP PAJNIČ
imejitelj potovalne pisarne
danes popoldne ob pol 3. po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega bo v četrtek dne 6. oktobra ob 3. popoldne iz hiše žalosti na Bleiweisovi cesti št. 3 na pokopališče v Dravljah.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Drigega rajnika priporočam v blag spomin.
Ljubljana, 4. oktobra 1910.
Prvi slovenski pogrebni zavod Jos. Turk.
N^jnovejša telefonska Ib brzojavna poročila.
Revolucija na Portugalskem, — Portugalska republika. — Kralj ujet.
Dunaj, 5. oktobra. Na Portugalskem je nenadoma zbruhnila strašna revolucija. Liberalci in republikanci so bili že dalje časa nezadovoljni s sedanjo vlado. Zadnje volitve so pokazale, da stoji ljudstvo na republikanski strani. Kralj je izgubil popolnoma vse simpatije, zlasti, odkar je imenoval ministrskim predsednikom liberalnega disidenta de Sousasa. Povod revolucije je bil umor voditelja republikanske stranke Bombarda, katerega je na inicijativo klerikalcev umoril neki oficir.
Pariz, 5. oktobra. Semkaj so začela prihajati poročila o revoluciji na Portugalskem včeraj ponoči ob eni uri. Že celo dopoldne se je v Lizboni ljudstvo zelo sumljivo obnašalo, toda na revolucijo na dvoru niso niti mislili. Kar naenkrat pa so ob 2. uri popoldne ladije, ki so bile usidrane pred Lizbono, snele kraljevsko portugalsko zastavo in razobesile zeleno-modro republikansko zastavo. Takoj nato so bojne ladje pričele bombardma na kraljevsko palačo. Vsa mornarica in vse vojaštvo je na strani republikancev, le častna garda je ostala kralju zvesta. Ob 3. uri popoldne je na kraljevski palači že vihrala republikanska zastava. Republikanci so zaprli vse dohode v mesto. Na ulicah lizbonskih divjajo hudi boji. Splošno se pričakuje, da bo dinastija še tekom današnjega dne odstavljena in proglašena republika. Ko se je pričel bombardma, je bil kralj ravno v svoji palači. Skril se je v klet, toda republikanci so ga vjeli in zahtevali, da se odpove zase in svojo rodbino kraljevskim pravicam do Portugalske in odide za vedno iz države.
Pariz, 5. oktobra. Braziljianski poslanik v Parizu je dobil poročilo, da je kralj Manuel s svojo materjo že pobegnil na parniku San Paolo v Braziljio. Republikanci so vedeli za odhod in ga niso hoteli preprečiti. Tudi ne bodo zahtevali od bra-zilijanske vlade njegovo izročitev. Lizbona je popolnoma v republikanskih rokah. Po mestu vise republikanske razstave. O dogodkih iz province še ni nobenih detajlov. Le iz Oporta se poroča, da je popolnoma v rokah republikancev.
Pariz, 5. oktobra. Ko se je zaznalo, da je nastala v Lizboni revolucija, se je vlada takoj počela pogajati z republikanci glede prostega odhoda kraljevske rodbine.
Pariz, 5. oktobra. Ves portugalski narod stoji na strani republikancev. Vojvoda de Oporto je pobegnil iz dežele.
Pariz, 5. oktobra. Vesti o begu kralja Manuela in njegove matere so neresnične. Kralj je v dvorni palači ujet. Med republikanci prevladuje ona struja, ki zahteva, da naj ostane kralj kot ujetnik v deželi.
Pariz, 5. oktobra. Poulični boji v Lizboni še vedno trajajo. Sedaj so pristopili k republikancem že zadnji pristaši kralja.
Pariz, 5. oktobra. Ravnokar je došlo poročilo, da bo portugalska dinastija še danes odstavljena in proglašena republika.	j
Pariz, 5. oktobra. Republikanci bodo proglasitev portugalske kraljevine v republiko naznanili' evropskih državam šele potem, ko bo boj definitivno končan.	j
London, 5. oktobra. Angleška vlada je odposlala proti Lizboni dve bojni ladiji.
Gibraltar, 5. oktobra. Angleški oklopnici „Newcastle“ in „Minerva“ sta s polnim parom odpluli proti Lizboni.	i
Pariz, 5. oktobra. Portugalska je že proglašena za republiko. Republikanski komite je objavil oglas, s katerim naznanja, da je po volji ljudstva portugalska dinastija odstavljena, Portugalska pa proglašena za republiko. Nova vlada bo samo provizorična in ho sestavljena iz 14 republikanskih poslancev. Predsednik bo začasno voditelj republikanskih poslancev v državnem zboru, de Castro.	i
Češko-nemška narodno-politična konferenca.
Praga, 5. oktobra. Seja češko-nemške narodno-politične komisije se vrši popol- |
v starosti od 14 let naprej, vešča slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj v manufakturno trgovino pri tvrdki N. Kiissel v Novem mestu.
rpr v za slabokrvne In prebolele
rV 11 ie zdravniško priporočeno črno dal-IjL. Ll\J matinskovinoKuf najboljše sredstvo 5 kg franko K 4'—.
Br. No vali o vic, Ljubljana.
s primerno šolsko naobrazbo sprejme takoj
trgovina s špecerijo in železnino, Ljubljana, Zaloška cesta.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko.
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI, Sodnijska ulica št. 3
urar in trgovec, Ljubljana
Delnltar In zastopnik Švicarskih tovarn .Union* v Blelu In Genovi.
Uhani, prstani, briljanti.
8/10-1
Alfonz Breznik
Česky hostinec v Terstu
c. kr. zapriseženi Izvedenec In učitelj „Olnsbene Matice*.
Ljubljana, Kongresa! trg štev. 13, JgSrSiSaBiri
I popre) Orarilšče štev. il.'	W.TT
Prva, najstarejSn, najvcčj« In edina do- W mafa tvrdka vseh glasbenih Instruments,	W
strun, (tudi specialitet) in muzikali]. Naj’ raznovrstnejša izbira In najcen. izposojevol* nica prvovrstnih klavirjev in harmonijev.
Prodaja na najmanjše obroke. — Ugcd” zameaa. — lOletno jamstvo. — Geiuralno zastopstvo dvorne i' komorne tvrdke Czapka, ROsler, Stclzhainmtr. Hoj?! 4 Heitzmaa, Manborg, Horugel i. dr.
. opravila In ugla-
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani,
Beseda 5 Tin. — Za one, ki Iščejo službe 4 Tin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Češka gostilna v Trstu
Izvrsten brinjevec
ima
L. Šebenik t Spodnji Šiški,
ZALOGA IN
IZDELOVANJE
Modni luster ali raglan za gospode K 25.— brez konkurence samo v angleškem skladišču oblek O. Bernatovič._____________________________  290/10—5
Pouk italijanščine, francoščine in nemščine,
Šibenik, Selenburgova ulica št. 6, 1. nadstr. 3/3
Gospodična, ki ima veselje se učiti fotografirat, tudi proti majhni plači se takoj sprejme. Naslov pove inseratni biro .Jutra*.	308/2—2
Špecerijska stieaža, malo rabljena, se radi prostora ceno proda. Več pove Vid Bratovž, Sv. Jakoba nabrežje št. 19—25.	303/2—2
Meblovana mesečna soba se takoj odda. Kje, pove inseratni biro .Jutra*.	304/2—2
UUBUflNfl
DVORNI TRG 3
Kolo h tremi kolesi, za hitro prevažanje blaga, posebno pripravno za peke, se ceno proda; in decimalna tehtnica. — Poizve se v prekajevalnici Stari trg št. 19.	307/3—2
Avtomobil za štiri osebe se jako ceno proda Šebenik, Spodnja Šiška, Knezova ulica.	6—19
v Kontoristlnja z daljšo prakso, želi premeniti s*užbo. Naslov A. J. poštno ležeče Ljubljana.
Zahvala.
Dr. Gregor in Milena Žerjav
se iskreno zahvaljujeta vsem, ki so jima ob priliki prerane izgube ljubljene hčerke
izrazili svoje sožalje, posebej pa še darovalcem krasnih vencev. Srčna hvala.
Postojna, 5. oktobra 1910.
Pošilja po poštnem povzetju v vsaki množini od 1 litra naprej
MILAN ŽNIDERŠIČ, Kfiatenjavas, Prestranek,
VI prihranite denar!
Automatični namizni pri-žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
Lepo darilo!
M
Lepo
darilo!
K 3*80
JOSIP SCHUNDER HOtVe^do^crstrasBe^/V.
Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavamarjl Izjemne cene.
Kupujte ,JUTROc!
Model 1«10.
Edino zastopstvo znamke
Klnta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch- koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
- Točna, solidna in cena Izvršitev. -
K. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
.... Ceniki na željo brezplačno. - - -
Odda se takoj lepa prostorna, okrog 25 m dolga, hladna vinska klet na Zaloški cesti, kakoršnih je malo dobiti. Klet je 5 minut oddaljena od užitninske meje (transito) ter je praktična zveza z električno železnico. Za transport sodov izven kleti pa je preskrbljena jako praktična vspenjača. Istotam se odda tudi transito skladišče in več lepih stanovanj. Vpraša se pri H. Prlvšeku, trgovcu na Friškovcu, Ljubljana.
V Ljubljani
neto ■večja, Izfbera,
Slovenci! Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
Združeni čevljarji v Ljubljani
Wolfova ulica 14
priporočajo za pomladansko in poletno sezono svojo
bogato zalogo obuval
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi.
Špeeijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje.
Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne.
Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike.
po znano n a j n 1 ž j 1 h cenah v
modnem salonu
Stari trg štev. 21.
Sprejemajo se vsa popravila.
Pošilja se tudi na izbero.
Dr. E.
ne ordinira do 25. oktobra 1910.
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje.
--------------------------------- Proti	sajam in prahu popolnoma varno zaprt
dimnik, kjer je tudi vsaka nevarnost po ognju izključena, omogočujejo samo patentna
dimniška dvojnata vrata
s trojnatim proti ognju varnim zatvorom.
(C. kr. avst. pat. št. 26.175 od 1. junija 1906.)
Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki se lahko daj° vrta^U v ^.vih ali pa v rih poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusih in sP'°^°ipnpoznali tem dim 22201 <	niškim	vratom	prednost	pred	vsemi drugimi.
Mestni magistrat ljubljanski priporoča ta vratca z razpisom 21. avgusta 1907; deželni glavar kranjski pa z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem. — Pojasnila daje
L. Stricel, dimnikarski mojster.
Dobivajo se pri Lud. Stridu kakor tudi pri tvrdki Avg. Žabkar.
Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po patent, zakonu.
Za jesensko in zimsko sezono
nad
99
99
99
2.000
1.000
5.000
1,500
500
18.000
99
99
99
99
99
99
99
od K 8'— naprej 6-—
prispelo nad 35.000 komadov svežega blaga in sicer:
5.000 kom. oblek	za	gospode
2.000	„	„	dečke
„	„	otroke .
posameznih hlač „	gospode
pelerin iz velblodje dlake .površnikov, raglanov in zimskih sukenj posameznih modnih telovnikov .	„	„	3*—
konfekcije za dame in deklice kakor paletoti, raglani, mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze.
  Priznano nizke cene! -----------------------------------
6 —
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
jiresrasjij
Prvo slovensko podjetje za napravo električnili central.
Izvršuje električne naprave z vodno silo, na par, z benoinmotoiji s surovim oljem.
I
Poprave bencin-motorjev, avtomobilov, elektro-motorjev, dinamo- in pamib strojev: poprave v tiskarnah in pivovarnah.
Naprava transporterjev za opekarne po najnovejšpi sistemu, kakor tudi aparati za Tezanje strešne opeke za zid — patent MaTzola.
Izvršuje vsa strojna in mehanična dela točno, solidno in po nizki ceni. Načrte in preračune ne zahtevanje.
DC AI/fM strojno ključavničarstvo in • 1 /YI\1Ii podjetje za elektr. naprave
Ljubljana, Poljanska c. 67. Telefon št 73.
M petek 10 posten dan HOli
se dobe v delikatesni trgovini ANTON STACUL.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarjeva ulica št. 2	.	Reservni	fond	K	450.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča
promese na dunajske komunalne srečke d 18 K žrebanje 2. novembra gl. dobitek 300-000 K. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje po čistih
4VV
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
— Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi.
Za točno in solidno delo se jamči. Že rabjjeni vozovi se jem-— ljejo v račun. —