St. 69.
V Ljubljani, sreda dne 26. marca 1919.
Leto III.
Izhaja razen nedelj in praznikor vsak dan popoldne.
Oradnlitva la ajpravnlitvo ▼ LJnbljani, Frančiškanska ulica itav. 6, L nadatar.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po poiti s dostavljanjem aa dom la eelo lato K Vf—, xa pol lot* £ XI-—, ca ietrt laU X 10-50, sa mesec K 3 50. Za Nemčijo eelo leto K 46, »a ostalo tujino in Ameriko K M.
(Marati - Snostopna petit vrstica 30 ▼; pogojen prostor KI*—; razglasi in poslan* rrstica po 60 v; večkratne objave po dogovora primaren popust
Reklamacija sa list sc poštnina prosta.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
0 naši demokraciji.
(Dr. Škapin.)
Politično pomeni demokracija vlado ljudstva, torej vlado vseh slojev naroda. Le-ta pa se more udejstviti šele komaj tedaj, če se postavi in izvede načelo, da je državljan Ze kot °l°vek, ne glede na to, ali in koliko poseduje ter brez razlike stanu, spola in verstva opravi-1 Cen sodelovati pri institucijah, ki se tičejo j upravljanja človeške družbe, njenih političnih, kulturnih in gospodarskih naprav.
Demokracija v njenih najširših in najglobo-kejših Zahtevkih se more izvesti šele tam, kjer ie postal vsaj večini politično organiziranega 'jučlstva stavek: »človek človeku sveta stvar«, kri in meso. Dokler so večini ljudstva mrtva Stl«v, kapital, blago, večje vrednosti nego človek, se ne more govoriti o popolni demokraciji, i tr.a&lo bo še dolgo, predno bo človeštvo mo-81o izvesti vsestransko demokracijo. Reforma-Ci^a je pomenila uveljavljenje človeka, njegove osebnosti v verskem, torej kulturnem oziru. *emu duševnemu uveljavljanju je sledilo politično. Revolucije 18. in 19. stoletja so le posledice prejšnjega kulturnega uveljavljanja človeka. Zgodovinski potek uveljavljanja človeka Pa nam tudi kaže pot, po kateri moramo hoditi, <la najsigumeje in brez večjih reakcij udejstvi-f>io politično in gdspodarsko demokracijo. Kulturno demokratično delo je podlaga političnemu in gospodarskemu. Politična in gospodarja demokracija se da z gotovostjo izvesti šele, •J0 je intenzivno kulturno delo usposobilo državljana, da na političnem in gospodarskem ^°)ju uvede In proti vsaki reakciji zasigura demokratične institucije. Demokracija se dd udejstviti šele na podlagi docela spremenjenega svetovnega nazora sedanjega človeštva. V kabalistični človeški družbi, kakršna je še povsod na§j zemeljski obli, se dd govoriti samo ? demokratiziranju, ne pa o demokracijah, o gi-b?nju, ki stremi za tem, da udejstvi po zagotovitvi življenskih pogojev vseh in po izenačenju °Uih pravd kulturno skupnost človeštva. Pritavamo, da imajo zapadne demokracije in da ‘‘na ameriška demokracija mnogo demokratičnih prvkov, toda demokracije v pravem in polnem pomenu besede to niso, ker pač le tam vladajoči kapitalistični družabni red ne dopusta izvedb popolne demokracije. Popolna demokracija je, skoraj bi rekel, nek ideal v njenih ‘]aJglobokeiših zahtevkih, nekaj za nas smrtni-skoro neizvedljivega. Toda zgodovina človeške družbe se nedvomno giblje v znamenju, v smeri proti demokraciji in zato je dolžnost vsakega človeka, ki resno razmišlja o svojih dolžnostih kot družabnega bitja, da temu zgodovinskemu gibanju ne nasprotuje, da mu ne stavi ovir. ampak, da vsa svoja dejanja Ln nehanja podredi tej vrhovni zgodovinsko kulturni zapovedi. Le v tem slučaju si je lahko v svesti, cIa 3e kulturna enotka. V nasprotnem je pa Protikuiturna.
Če je tudi popolna demokracija za nas še ‘deal, ne postane zapoved, gibati se v smeri Pr°ti temu idealu, nič manj nujna. Človeka, ki Je razmišljal o demokraciji in socializmu z ono .^snostjo, ki je vprašanje zahteva in ki je svo-J(j notranjost zdemokratiziral, ki je intelektualko in čustveno zapojmil celo zmisel demokrate in socializma, ta ve, da je komunistično gozdarsko načelo izvedljivo in ve tudi, da poceni to gospodarsko načelo velikanski napre-Sfik v smeri demokratizacije človeške družbe, 'udi komunizem se je smatral še pred nekaj esetletij za utopijo. Toda svetovna vojna, ki
jo je povzročil kapitalistični družabni red in koji je ta družabni red nudil sredstva za njeno nadaljevanje in dovršenje svetovne vojne z vsem svojim gorjem, je morala mislečega in čutečega človeka postaviti pred vprašanje: Ni-li ohranitev sedanjega družabnega reda za človeštvo in njegovo kulturo škodljiveje, nego bi bil komunistični svetovni red. Sem kot evoluci-jonist pristaš onega nauka, ki uči, da se povsod popolneje razvija iz manj popolnega, ter sem tudi prepričan, da se ta obstoječi politični in gospodarski družabni red dd z gotovostjo pre-vreči le tedaj, če je človeštvo moralno in intelektualno, torej, kulturno doseglo gotovo razvojno stopnjo. Če je doseglo to stopnjo, potem je njegova pravica in dolžnost, da z revoluci-jonarriim činom vrže staro družabno obliko. In v tem slučaju si je tudi lahko v svesti, da je izvršilo veliko kulturno delo.
Predpogoj trajne politične in gospodarske demokracije je, kakor že prei rečeno, kulturna demokracija, oziroma demokratizacija na kulturnem polju. Višja, širša, predvsem pa globo-kejša izobrazba ter prava čustvena vzgoja, vzgoja k človečnosti, vzgoja k humanosti šele omogoči trajno politično in gospodarsko demokracijo.
Uvedba splošne šolske obveznosti je najvažnejši demokratični čin, ki so ga izvršile ta-kozvane moderne demokracije in po njih tudi druge države. Seveda je bilanca dosedanjih uspehov ljudskih in drugih šol glede demokracije pasivna, in to za to, ker manjka pri učiteljstvu pravega demokratičnega razumevanja in čustvovanja. Prepričan sem, da bi zavedno in demokratično učiteljstvo že pri sedanjem ustroju ljudskega šolstva lahko imelo večje uspehe, nego jih je dosedaj doseglo. Ali treba je zavednega, krepkega, trdnega značaja za polaganje demokratičnih temeljev v otroški duši. Tu bo imela naša šola najvažnejše kulturno polje ter bo učiteljstvo lahko postalo in mora postati kulturni pijonir našega naroda. Tudi cerkev, ako se na cerkvenem in verskem polju povrne k svoji pravi misiji, propovedi pozitivnega krščanstva in njegovih vzvišenih naukov, ako se zopet poglobi ter na drugi strani osvobodi od praznih oblik, bo ostala še dolgo važna organizacija na kulturnem polju človeštva.
Demokracija mora iskati potov in sredstev, udejstviti v človeški družbi mogočnost, da bo cel narod — in ne-le gotovi sloji in stanovi — deležen kulturnih dobrot. Njen program je: »Rešitev iz ekonomske, politične in duševne sužriosti za vse ljudi brez razlike narodnosti, plemena in spola«.
Človeštvo, ki se hoče rešiti iz ekonomske in politične sužnosti, se pa mora predvsem re-šiti iz duševne sužnosti, rešiti se mora iz sužnosti, v kateri smatra sedanje gospodarsko in politično ustrojstvo človeške družbe za neka} nespremenljivega, ki smatra privatno kapitalistični družabni red za edino možno hrbtenico vsega socialnega in kulturnega življenja. Rešitev iz duševne sužnosti pomeni emancipacijo od sedanjega svetovnega nazora. Brez te emancipacije je tudi trajna ekonomska in politična emancipacija nemogoča.
Po Wilsonu je demokracija »razveriženje ljudskih sil, je osvoboditev vseh skritih, v nižinah pokopanih ljudskih sposobnosti; je klic in vabilo na najširše in zato najmnogoštevil-nejše plasti družbe, udeležiti se javnega življenja in prinesti vanj novih organizatornih sil, nove inicijative.«
Naše politične stranke so do danes bore malo storile za kulturno in politično vzgojo ljudstva. Stara napredna (liberalna) stranka ni
imela dosedaj prave, širše organizacije. Loboda pravi o nji v članku o našem notranjepolitičnem stanju (»Zvon« št. 1—19):	»Združe-
vala je od vseh naših političnih strank socialno najbolj heterogene elemente, kar gotovo ni znak naše politične zrelosti; to pa je bilo vzrok, da stranka ni mogla voditi nikake izrazitejše družabne politike.«
So se li razmere v stranki, se je-li njena struktura v zadnjem času spremenila? Ne. Priznavamo, da imajo nekatere mlajše vodilne osebe, ker so pravzaprav proletarci, dobro voljo, gibati se v smeri proti demokraciji; ali vprašanje je, je-li in v koliko bodo strankini pristaši s tem gibanjem zadovoljni. Vzemimo le naše kmetske magnate, naše industrijalce, trgovce. Na jeziku ima vsak izmed teh gospodov demokratizem, dejanski pa le tedaj in le v toliko, kadar in v kolikor mu ta demokratizem koristi oziroma v kolikor mu vsaj ni v škodo. Ti ljudje se še niso naučili misliti in čutiti demokratično in zato profanirajo demokratizem. Koliko vzgoje bo še treba, da bodo ti gospodje videli politično enotke iste vrednosti tudi v naših »hlapcih Jernejih«. Kot visokošolec na počitnicah sem nastopil večkrat proti našim i kmetskim veljakom in zatiranju 'revnejših slojev in če mi veljak z besedami v prepiru ni mogel do živega, je slednjič segnil v žep, po-žvenkljal z denarjem ter rekel: »pa ti žvenk-laj!« In to je še danes ultima ratio večine našega ljudstva. Da pa bije to v obraz vsakemn demokratičnemu mišljenju in čustvovanju, ni treba praviti. Materijalizem je ono zlato tele, ki ga naše ljudstvo v veliki večini še moli. Zanj ne eksistira drugega; idealizem mu je čisto tuj. Organizirani proletarijat bo moral v raz-j rednem boju izvojevati zmago demokracije.
Lažje bode gibanje v smeri proti demo-; kraciji in zlasti proti demokraciji na gospodarskem polju. Slovenski ljudski stranki, koje elementi niso tako različni in koje pristaši tvorijo v glavnem srednji in mali kmet, ki vendar ne pozna v taki meri one oholosti in nadutosti, kj so jo polni naši takozvani kmetski in drugi veljaki. Tudi je imelo strankino delo in zlasti delo na zadružnem polju v tem oziru dobre vzgojne posledice, čeSar se o stari liberataj . stranki, ki je živela le v frazah in brezdelju,
I žal, ne more trditi.
Politično, gospodarsko in kulturno delo v zmislu zahtev demokracije bi bik) veliko lažje, če bi se stranke diferenirale po interesnih skupinah. Pri današnji strukturi JDS mora biti n. pr. vsaka akcija stranke nek kompromis med interesnimi skupinami v stranki, ki so si pogosto dijametralno nasprotne. Da je to na škodo načelnemu političnemu delu, je jasno, fen vendar zahteva današnji čas načelnosti tudi v političnem delu. Vsled načelne politike je izključena tudi vsaka politična prognoza, kar pa moti politično orijentacijo.
Če zaključimo, lahko rečemo: Pomanjkanje politične ter kulturne izobrazbe in vzgoja našega ljudstva na eni strani, heterogenost interesnih skupin političnih strank na drugi strani bosta žalibog kljub demokratičnim programom ovirala načelno in radikalno demokratično delo. Zato pa bo morala socialistična stranka svoje delo podvojiti.
Razdelitev veleposestev v Sremu.
Novosadska »Sloboda« prinaša članek pod gornjim naslovom, ki pove, da je ministrstvo za socialno politiko s strokovnimi komisijami začelo izvedbo agrarne reforme. Prvi korak k temu je razdelitev veleposestne zemlje v obdelovanje kmetom za to leto. Razde-
Ijevanje se je začelo v šidskem, iločkem in iri-škera okraju. V Šidu je odpravljen zakup nekega madžarskega velikaša nad tamošnjim posestvom križevačkega škofa. V Sloku in sosednjih občinah se je Načelo z razdelitvijo zemlje kneza Odeskalkija. V iriškem okraju bo razparcelirana zemlja tamošnjih veleposestnikov. V vukovarskem okraju bodo razdeljena veleposestva grofa Elca. Skozi prve tri okraje potuje s komisijo za razdelitev zemlje z avtomobilom od vasi do vasi sam minister za socialno politiko, sodrug Korač, v spremstvu velikega župana dr. Kostiča in na licu mesta izdaje odloke in navodila, ki se tudi ta-kol izvrše. Na sličen način se bo organiziralo v kratkem tudi delo za razdelitev veleposestev v Bački, Baranji in Banatu. Prišel je torej čas, da ljudstvo more videti in spoznati sad naše dolgoletne borbe, o čemur ti pozitivni rezultati jasno svedočijo. Da bi bili rezultati še bolj povoljni, je neobhodno potrebno, da se naša proletarska moč poveča, da se utrdijo in razširjajo naše strankine organizacije. Potem nam bo mogoče pokazati našim razrednim protivnikom našo moč. — Tako torej »Sloboda«.
Interpelaciji sodr. Čobala in tovarišev v državnem predstavništvu.
Na ministra za gozdarstvo in rudarstvo:
Pokojnine, ki so jih izplačevale bratovske sklad-niee po zakonu iz leta 1889., so znašale za moške poprečno 200—288 K na leto, ali na mesec 16—24 K. Vdove so dobivale polovico tega, oziroma eno tretjino; a sirote eno šestnajstinko. 2e v mirnih časih je bila odmerjena pokojnina pičlo, v sedanji draginji je pa ta znosek popolnoma nezadosten.
Odbori bratovskih skladnic, kakor tudi posamezni vpokojenci so prosiili svojo nadzorovalno oblast, višji rudarski urad v Ljubljani, da se jim dovoli v tem iz-rednem času, povišati pokojnine preko določil v pravilih bratovskih skladnic. Doslej še ni nobene rešitve, dasi je preteklo že več mesecev od tega časa.
Zato vprašajo podpisani gospoda ministra:	Ali	je
pripravljen naročiti višjemu rudarskemu uradu v Ljubljani kot nadzorovalni oblasti bratovskih skladnic, da nemudoma ugodno reši vse omenjene prošnje?
*
Na ministra za socialno politiko:
Podpora za preživljanje, ki so jo dobivale družine in sirote, katerih hranitelji so bili v ujetništvu ali Ameriki ali so padli v boju, se je ustavila dne 15. novembra 1918. leta s pripombo, da to podporo uživajo i nadalje, nko dokažejo, da njih hranitelj še ni prišel domov.
V	resnici se pa v mnogih slučajih, n. pr. v litijskem okrajnem glavarstvu, ni izplačala ta podpora, čeprav se je podal dokaz, da hranitelja še ni domov. S 15. februarjem 1919. leta so se pa popolnoma ustavile te podpore z naročilom, da se morajo vlagati nove prošnje, ki pa doslej še niso rešene. Prizadete družinč in sirote so s tem pahnjene v veliko bedo.
Zato vprašajo podpisani gospoda ministra. Ali je pripravljen naročiti okrajnemu glavarstvu v Litiji, da nemudoma reši omenjene prošnje ter izplača zaostale podpore onim družinam in sirotam, katerih hranitelji se £e niso vrnili iz ujetništva, oziroma so padli na bojnem polju ali pa se nahajajo v Ameriki?
Politični pregled.
—	Ministrski predsednik Protič je govoril. V seji narodnega predstavništva dne 22. t. m. je govoril ministrski predsednik Protič o zunanjem položaju: Po uje-dmjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev je vlada vsem zveznim in nevtralnim državam odposlala notifikacijo
o	ustanovitvi kraljestva SHS. Našo državo so dozdaj priznali: Norveška, Zedinjene države severoameriške, Grška, Švica, Cehoslovaška republika in Poljska. Zavezniki Anglija, Francija in Italija nas še niso priznali, ravnotako no Rumunija. To je pripisovati edinole londonskemu dogovoru in tajni pogodbi z Rumunijo. Tega nismo zaslužili in najenergičnejše protestiramo proti takemu postopanju. Položaj je mučen. Ne obupujemo, ker je naša stvar sveta in pravična. Narodu SHS, ki se je skozi leta in leta ustavljal proti sovražnikom Avstrije in Turčije, se ni treba bati bodočnosti. Očitajo nam, da pretiravamo s svojimi zahtevami. Res je le, da so tuje narodnosti bile tekom naše narodne sužnjosti šiloma na-seljone fn gojene na našem ozemlju, t. j. predvsčm po turški, benečanski, avstrijski in madžarski sili. Na prosto tujim življem, da se izselijo, če jim ne ugaja pri nas. Svoje zahteve smo predložili pariški konferenci v pravično rešitev v imenu bodočega miru. Vedno smo pa tudi pripravljeni, da branimo svoje pravične zahteve. Italijanska okupacija gotovih delov našega ozemlja je
nenaravna in povzročuje konflikte in razpore. Hrvatska Reka nas kliče, naša Istra, vsa naša Goriška, Trst, Dalmacija, naš bo tudi zapadni Banat, medtem seveda Te-mešvar, Vršeč in Bela Cerkev. Iščemo priznanja principov, ki so jih zavezniki proglasili v borbi proti nasilnim germanskim teorijam. Vse naše zahteve slone na načelih svobode, samoodločbi narodov, na principu narodnosti, neodvisne in samostojne razsodbe in razsodišča Amerike. Če veljajo ta načela za druge, morajo veljati tudi za nas! (Burno odobravanje).
— Finančni odbor konstituiran. LDU. Belgrad, 23. (JDU.) Včeraj se je konstituiral finančni odbor narodnega predstavništva. Za predsednika je izvoljen dr. Vo-ja Veljkovič. Odbor je imel že posvetovanje s finančiim ministrom Minčičem o vladni predlogi glede novega kredita 150 milijonov dinarjev.
— Dr. Angjelinovič demisiouiral. LDU. Zagreb, 24. Novinski urad poroča: Državna osrednja vlada je sprejela demisijo poslanca dr. Angjelnoviča kot šefa policijske službe v Zagrebu, na katero mesto je bil imenovan svojčas od, Narodnega vječa. To poverjeniško mesto bo sploh odpravljeno in prevzame vodstvo policije zopei uradnik.
— Narodno predstavništvo. LDU. Belgrad, 24. (JDU.) Narodno predstavništvo je na današnji seji nadaljevalo in končalo adresno debato. Govorili so poslanci Stanko Banič (Jugoslovanski klub), dr. Matko Laginja (narodni klub), Mihajio Jovanovič (Črnogorec), Ilija Ilič (srbski radikalec), dr. Draškovič (samostalec), Kot zadnji govornik je povzel besedo (prvič v narodnem predstavništvu), Juraj Biankini, od vse zbornice živahno pozdravljen. Prihodnja seja bo jutri ob 4. uri popoldne. Na dnevnem redu bo glasovanje o adresi in nadaljevanje debate
o	poročilu verifikacijskega odbora.
—■ Demisija čehoslovaško vlade. LDU. Nauen, 24. (Brezžično.) Predsednik čehoslovaške republike dr. Ma-saryk je radiotelegratično naznanil, da ie Cehoslovaška vlada demisionirala. .
— Cehoslovaška meja zaprta. LDU. Bratislava, 22. (ČTU.) Na povelje vrhovnega poveljnika češkoslovaških čet na Slovaškem so zaprli dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer slovaško mejo in vse mostove čez Donavo.
— Preki sod na Slovaškem. LDU. Bratislava 24. (ČTU.) Z ozirom na razmere na Ogrskem ie pooblaščeni minister za Slovaško, dr. Srobar, za vso Slovaško proglasil obsedno stanje. V javnih lokalih se sme bivati samo do devetih zvečer. Po deveti uri zvečer se ne sme nihče pokazati na ulicah.
— Pozdrav ogrskih komunistov Rusijo Bell Kunu. LDU. Budimpešta, 24. Iz Moskve javljajo brezžično: Ogrski vladi svetov, sodrugu Beli Kunu v Budimpešti.
—	Ogrski komunisti v Rusiji, internaclonalisti rdeče armade pošiljajo najprisrčnejše revolucionarne pozdrave proletarijatu, kmetom in vojakom, ki so ustvarili vlado svetov proletarske diktature na Ogrskem. Člani rdeče armade stoje trdno in odločno v fronti internacionalne proletarske revolucije, kjer bodo vzdržali glavni napad imperialistov. Vsi drugi proletarci, kmeti in vojaki, ki so še v sovjetski Rusiji, so mobilizirani ter obvezani, da se čimprej postavijo v službo ogrske republike svetov. Pričakujemo vaših nadaljnih navodil in pojasnil o posameznostih nove strankine tvorbe, zlasti vlade svetov. Naj živi rdeča Ogrska! — Rudnyanskyi.
— Veliko socialistično zborovanje. LDU. Budimpešta, 24. (DunKU.) Na včerajšnjem zborovanju ogrske socialistično stranke je govoril med drugimi tudi ljudski komisar za zunanje posle Bela Kun, ki je izvajal med drugim: Današnji dan je velepomemben za enotnost n* samo ogrskega proletarijata, temveč za enotnost proletariata vsega sveta. Proletarijat je prvoboritelj zaln-ternacionlno jedinstvo in je ponosen na to nalogo. Na čelu proletarijatskega sveta stoji ruska sovjetska država. Ruski komunistični kongres je poslal ogrski sovjetski republiki tople pozdrave. Na te pozdrave odgovarjamo z bratskim čustvom. Nahajamo se ob začetku proletarskega boja vsega sveta. Čakajo nas hudi dnevi. Naše ideale moremo le udejstviti, če podpira proletart-jat one, ki imajo sedaj moč v rokah. Obetamo, da bo vsak, ki hoče delati, zaslužil pod diktaturo proletarijata svoj vsakdanji kruh. Svobodna in srečna bodočnost čaka proletarijat. — Kun je končal svoj govor z vzklikom na ogrsko sovjetsko republiko in na internacionalo, diktaturo proletarijata. Na koncu zborovanja je rumun-ski vojak sporočil, da koraka rumunska Rdeča garda proti Rumuniji, da uniči gospodstvo bojarov in roja-lizma. Na drugi strani se približa z vojsko Rumuniji Ra-kovski, ki je bil deset let izgnan iz Rumunlje.
— Aretacije v Budimpešti. LDU. Budimpešta, 24. (DunKU.) OKU. Na ukaz revolucionarne vlade svetov je bil snoči aretiran bivši ministrski predsednik VVekerle. Prepeljali so ga v skupno ječo. Aretirali so tudi nadomestnega vodjo odgonske postaje, policijskega svčtnika Jakaba in nadzornika Pala, katera dolže, d& nisti zd-branila insultiranje Bela Kuna in drugih vodjlj komunistov, oziroma, da sta pri tem sodelovala.
— Budimpeštanska gledališča Javna last. LDU. Budimpešta, 24. (Brezžično.) Sovjetska vlada ljudskih po-
verjenikov je proglasila, da so vsa budimpeštanska zasebna gledališča, kabareti in orfeji, javna last. Ljudski poverjenik za uk je pozval za soboto zvečer ravnatelje in posestnike gledališč in jim dal to naredbo na znanlo-Igralski načrt gledališč bo poslej določevala komisij* imenovana po vladi. Prihodnja dva tedna bodo igrali igre %volucionarne vsebine in klasična dela. Med akt! bodo ogrski pisatelji predavali o pomenu revolucije.
—• Čisto prav so jim godi. LDU. Berlin, 24. (CTU.) Kakor poročajo »Lokalanzeigerju« iz Haaga, so napravili dogodki na Ogrskem velik vtis v Parizu. Smatralo jih kot resen opomin, da se morajo pogajanja kar najbolj pospešiti, ker bi sicer prišlo do nemirov po vsem svetu. General Franchet d’ Espray je po svojem P°‘ vratku iz Ogrske opozarjal najvišji vojni svet na ne-vzdržnost Karolyijeve vlade. Najvišjemu vojnemu svetu je predložil načrte boljševikov, ki niso prišli v javnost. Opozarjal je nato, da bodo ideje Ljenina in Trockega nemoteno prodirale, ako ne bo zadostnih varnostnih od-rdb. Konferenca pa je predloge generala Franchet 0 Esperaya zanemarila. O teh predlogih se niso nikoli P°" svetovali.
— Rumunska se pridruži sovjetski vladi. LDU. Rot* terdarn, 24. (ČTU.) »Daily Mail« javlja iz Stockholm®'-Po poročilu »Pravde« jo vladni komisar v Petrogradu naznanil sovjetom, da se bo, kakor javljajo ruski agenti v Bukarešti, Rumunska kar najhitreje pridružila ruski sovjetski vladi.
— Smernice komunistično internacionale odobren
LDU. Moskva, 22. Beli Kunu, poverjeniku za vnanje
zadeve v Budimpešti. — Smernice komunistične internacionale je odobril kongres komunistične internacionale v Moskvi od 2. do 6. marca 1919. Nasprotja, ki jih vse- ^ buje kapitalistični svetovni sestav, so se pokazala Z ogromno močjo v velikanski' eksploziji v veliki Imperialistični svetovni vojni. Kapitalizem je skušal svojo lastno anarhijo premagati z organizacijo produkcije.
— Odhod nemških ladij iz Hamburga. LDU. Nauen. 24. Odhoda nemških ladij iz Hamburga ne ovirajo nobene težkoče več. Mornarjev je zadosti na’ razpolago. Do nedelje je odplulo že 15 ladij. Mnogo ladij je še pripravljenih za odhod. Kakor poročajo, so zastopniki mornarjev iz drugih mest izjavili na odločilnem posvetovanju v Hamburgu, da vztrajajo na odklonljivem stališču-Temu je krivo nezaupanje v obljube antante zaradi vrnitve nemških ladij, preskrbovanja Nemčije z živili 1® vrnitve mornarjev. Zastopniki vlade so imeli velike težkoče, ko so skušali prepričati delavce, da mora ostati Nemčija zvesta pogodbam. Nad polovica mornarjev s« je izrekla za to, da se ne pusti odpluti ladij.
Dnevne vesti.
— »Rudeča nevarnost«. ».Slovenski Narod« je star grešnik, ki zagovarja vedno le najbolj reakcionarno politiko terorizma. Čeprav si je stranka, na katero se naslanja, nadela iriie »jugoslovanske demokratske« stranke, sta vendar ostala list in stranka na svojem starem stališču despotizma izvoljenih slojev. Grozovit strah imata pred »rudečo« nevarnostjo, zato kliče »Slovenski Narod« od torka pariško konferenco in antanto na pomoč s tem, ko pravi: »Gospodje v Parizu! Rudeča ne-avrnost ni izmišljena. To veste sami bolje nego mi. igrajte se ž njo. Ne odbijajte sigurnih zaveznikov Srbov, Hrvatov in Slovencev zato, da si ohranite nesi-gurne zaveznike. V izberi med Jugoslavijo in Italijo z® vas ne more biti dvoma. Pri nas so dane garancije z® mir in za zvestobo.. Ne vemo, če imate takšne garancije drugod. Mi lahko kakor Fabius nagubamo svojo togo: Izbirajte! Izbirajte tako, da vam ne bo žal.« Tako torej! Slovensko, hrvaško in srbsko ljudstvo so po mnenju »Slov. Norada« tisti, ki so še bplj reakcionarni kot pariška konferenca. Ta troimenski narod naj bo žandar antante, s katerim naj zatre antanta svobodo eVropskih narodov? Namesto, da bi prijeli za ušesa gospodje liberalci oderuhe z življenskimi potrebščinami, namesto d® bi doma skušali urediti življenske razmere sporazumno zlasti s trgovci z živili, da bi odprli trg, se pa ponujajo antanti za pandurje v obrambo domačih jugoslovanskih in drugih oderuhov. Taka izjava je za stranko dovoli značilna.
— Čudno postopanje JDS (liberalcev) v Betemtn-adu.
Pravzaprav čudno ni postopanje liberalcev, ker ta stranka še ni nikdar delala za ljudstvo in z ljudstvom-Včerajšnji »Slovenec« poroča in Belgrada, da so slovenske stranke poslale deputacijo k ministru za prehrano, v kateri so bili sodrug Kristan, dr. Holmjec in dr. Novak. Za hrbtom te deputacije pa je poslala JDS še posebno deputacijo. Isti list poroča tudi, da izdeluje slovenski minister dr. Kramer (JDS) poseben volilni načrt za Slovenijo, po katerem naj bi se napravilo 19 volilnih okrožij. Vsako okrožje naj bi imelo dva poslanca, eneg® večina, enega manjšina. Ta načrt je zopet velika in pravična modrost slovenskih liberalcev, ki se domišljujejo, da imajo patent na predpravice in osleparjenje naroda. Zakulisna igra slovenskih liberalcev presega že vse mejo in le čudimo se, da slovensko ljudstvo ne obračunava s temi neodkritosrčnimi »demokrati« tako kakot
zaslužijo. Gospodje liberalci, preden bo izvedena volilna pravica, preden boste uveljavili tako oslarijo in sklepali o usodi jugoslovanskega naroda, bo narod zahteval °d vas račun; narod sam hoče odločevati, ne mara in ne bo dopustil, da mu vi kujete nove verige.
—	Ali Je g. Ribnikar kupil hišo ali ne? To vprašanje muči slovenske JDS demokrate. Nas to vprašanje Prav nič ne peče. Ce poslušate vsak dan govorice, vam prihajajo vesti na ušesa, ki so takorkoč javno mne-nje’ Potem se že taka vprašanja lahko stavijo v diskusijo, in če je gospodom stvar znana, naj jo pojasnijo, da teke govorice prenehajo. Gospod —r. v »Slovenskem Narodu« se torej popolnoma po nepotrebnem jezi. Kar Se Pa političnega delovanja S. Ribnikarja tiče, smo p<* ™i tega mnenja, da ne zasluži zaupanja slovenskega KidstVa, iter je prjstaS tiste klike, ki hoče usuanjiti slovensko ljudstvo.
' Ljubljanske porotne obravnave. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem so se pričele porotne obravna-ve- Na zatožni klopi je sedel Kgrl Pirc, 24 let star, ki s| ie goljufivirii potom pridobil 10.000 K na ta način, da
10	na račun drugih jemal posojila, potem pa izginil.
oroženih mož, ranilo ravnatelja s streli iz revolverja in ukradlo 1,500.000 mark. Roparji so se nato odpeljali v avtomobilih.
Tako
čajih
ženca
je delal v Šiški, v Krškem in v Litijf. V štirih slu-Pa mu je goljufija izpodletela. Porotniki so obdol-spoznali za krivega in ga obsodili na 2 leti težke
'eče, Poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsako
Vojaška godba v Ljubljani. V kratkem času so “Stanovi v Ljubljani vojaška godba in se obenem razpiše mesto kapelnika. Prošnje, iz katerih je razvidno dosedanje delovanje v tej stroki, ter spričevala dovršenih glasbenih šol (konservatorija itd.) naj se pošljejo ^oniandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani do 1. ®P[ila 1919. V poštev pridejo izključno kapelniki slovan-narodnosti.
— Vpokojencem. Dne 3. aprila 1919 ob 3. uri popol-obs Se vrSi v »Nar°dnem domu« v Ljubljani usanovni ien ^ Zb°r *SpIošnega društva jugoslovanskih vpoko-čla eV"' ^a™en in na,°Ka društva bo, varovati pravice
nov ter jim nuditi moralno in gmotno pomoč. Član ustva postane lahko vpokojena ali v pokoj namenje-[*a oseba obojega spola, ki je bila z odlokom (dekre-0,n) postavljena, odnosno vpokojena, *brez razlike službe stopnje in političnega mišljenja. V svrho natanč-neiŠih pojasni! vabimo na sestanek, ki se bo vršil za za-Padni in severni del mesta in Šiško dne 26. t. m. ob 3. Uri popoldne v »Narodnem domu« v Ljubljani. — Pripravljalni odbor.
Krajevna skupina Zidani most Splošno žel. org. ne	“ROS,avlJo	poživlja tem	potom najnujneje vse	čla-
Ijei	Se niS0	odda,i svoiih	članskih knjig, da jih	poš-
jj ° na krajevno skupino in prilože knjižici listič, na erem ie zaznamovan njih rojstni dan In rojstno leto,
i	evidence in posmrtno-odpravninskega sklada. *— 'Jdbor.
^ J" Krajevna skupina Zidani most Splošne žel. org. ničar‘K°Slavi*° Za družine Preganjanih tržaških želez-st lev sledeče zneske nabralo in na Centralno vod-po,	^PoSlala.	Na 1. pob. polo Likonik 255 K; na 2.	pob.
48 R-. rhovc	Pr- 91 K: na	3. pob. polo Petkovšek M.
na s’' na pob' pol° Baicla 33 K. Kosem F. 40 K In ^ s- Pob. polo Šumej A. 16 K; skupaj 483 kron. Vsem drovateljem ter vsem zaupnikom za njihov trud izraža m Potom najiskrenejšo zahvalo skupni odbor. .
— Zglasi se naj pri Posredovalnem uradu za begun-SHS v Ljubljani Terezija Lesjak, vdova po pokojnem
'°iziju Lesjaku iz Grahovega ob Bači. pol. okraj Tol-Ravnotako naj se zglase vse ono osebe, stanujoče ^Ljubljani, ki morda poznajo goriimenovano, osebno Posredovalnem uradu.
8tvo~" ^°sest Schulverelna in Siidmarke pod nadzor-p0s( m\ ^odpredsedništvo deželne vlade za Slovenijo 1& vereav^°. vsa gospodarska podjetja iz zemljišča Schul-Žgv 1,13 'n Siidmarke v mariborskem okraju pod dr-2 nadzorstvo, da se ne odtegnejo obdavčenju v tujstvu .Za nadzornika je imenovan odvetnik dr. Le-0yar. Zoper to naredbo ni pritožbe.
^ — Železniška zveza Dunaj-Maribor. Od 24. t. m bodo na progi Dunaj-Maribor odnosno Ljubljana 8 "i in tja vozili nastopni vlaki: Osebni vlak štev 31 ob ribf‘ 10 minut z^utra] z Dunaia- južni kolodvor, do Ma-j^”ra '« v protismeri, od 25. t. m. dalje osebni vlak viak 'Z Maril)ora cl0 ^pi,i ‘n od tuknj naprej osebni ob s 5tCV‘ 38 do Dunaia' iužn' kolodvor, kamor dospe ■ uri 30 minut popoldne. Do sedaj v Gradcu se vrše-Vu.Pre^lIava vlaka štev. 32 v vlak štev. 34 odpade. ... Stev. 32 se tedaj spoji z vlakom, ki prihaja čet no
•	uri zjutraj.
pr ' Ekspresni vlak Parlz-Bukarešta od pondeljka na-n> «• vozi preko Budimpešte, ampak preko Dunaja, vlak {°ra’ ZidaneRa mosta in Sisek3- ‘n sicer kot bržo-
li	tcv- 5- ,z Maribora odpelje približno ob 5. uri z]n-Hj0' ~7 Vzrok temu so dogodki, ki so se odigrali zadani v Budimpešti in na Ogrskem. kircC" VoHk roP> V podružnico državno banke v Nuss-nu v Nemčiji ie preteklo nedeljo vdrlo deset ob-
oj) ‘z Celovca in dospe na Dunaj, južni kolodvor
Dopisi.
Litija. Pri nas se še vedno dogajajo od strani parnikov surovi nastopi napram delavstvu, in sicer po največ od tistih, ki so postali iz delavca mali košček parnika. Med temi je tudi g. Janša, ki se seveda tudi hoč«. | vleči za košček fraka, vsaj za toliko, kolikor ga visi poa kolenom. G. Janša upa, da potem lahko še strožje po-; stopa proti delavstvu. Ali v tem slučaju se tudi g. Jan-j ša lahko zmoti, pa naj si nikar ne misli, da se ml topil-ničarji ne zavedamo, kje da kaže g. Janša tisti košček fraka! No, če se bo kaj dobro obnesel, mu pa tudi topil-ničarji lahko vrežejo enega brez krojaških vzorcev!
Križe pri Tržiču. V eni zadnjih številk »Naše Moči« pišejo naši klerikalci, da »rdečkarji« prirejajo shode v Križah, pri čemur jim pridno pomagajo tržiSki rdečkarji. Mi že zdavnaj vemo, da klerikalce v oči bode, če se delavstvo zaveda. Zatorej mislijo, če napadejo naše pristaše z imenom po časopisju, da jim to koristi pri njihovi agitaciji. Mi jim povemo samo tole: Delavstvo in mali kmet se že zavedajo, da ne spadajo več tja, kjer so bili dosedaj, ker predobro vedo, da, akoravno ste bili absolutni gospodarji v deželi in občini, niste napravili nič drugega kot škodo. Zato vam zdaj obračajo hrbet, pa rohnite in zmerjajte po vašem časopisju, kolikoi
vam zljubi!
Loka pri Zidanem mostu. Še vedno po starem kopitu Avstrije. Pri nas so zopet začeli rekviriratl živino, ne da bi pomislili, ali jo more dotičnik dati ali ne, ne oziraje se, ali je živina noseča ali ne. Pride komisija treh mož, vzame škarje in žival zastriže in ne pomaga nič; ž njim pride tudi orožnik in kar ta reče, tako mora biti, če ne pa obeta z ječo. V domačem hlevu moraš torej molčati. — Vprašali bi samo eno: Ali vam je znano, gospod župan, da ste že v času vojne občino čisto izmož-gali na živini in živilih, nobena občina v vsem celjskem okraju ni bila tako izčrpana kakor naša in to je pač tudi krivda župana, in namesto da bi sedaj ščitil svojo občino, jo hoče zopet še naprej izmozgavati. Vprašali bi tudi, če vam je dalo okrajno glavarstvo ukaz, da vpijete nad ženami, ko pridete živino rekvirlrat. Ce Je žena sama doma, nimate vi nič tam opraviti, mož je gospodar, to jg običaj, in če on rabi živino za delo, ali če je žival noseča, je nimate pravico jemati. Gospodje, le tam še prej malo poglejte, kjer niste med vojno pogledali; tudi pri vas se nahaja protekcija. Navajeni ste hoditi le k tistim, ki so že dali po 6, 7 do 8 glav ali pri takih ne pogledate, ki imajo obilo živine. Morda je tudi še pri vas repek, ki bi ga lahko oddali. Slab je takšei. gospodar, ki ne gleda na koristi svoje občine, pa imate tako bogato (!) občino.
Shodi.
Seja centralnega odbora Splošno železničarsko organizacije se vrši v sredo, dne 26. marca ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih. — Predsednik.
Seja kovinarjev v četrtek, dne 27. t. m. zvečer takoj po delu. Poleg odbornikov naj se seje zanesljivo udeleže tudi zaupniki.
Odborova seja odbornikov Osrednjega društva In podružnice lesnih delavcev v Ljubljani se bo vršila v četrtek, dne 27. marca ob četrt na 6. uro zvečer v društvenih prostorih. Polna udeležba dolžnost! — Načelstvo.
V petek, dne 28. t. m. točno ob pol 8. uri zvečer seja odbora za proslavo Prvega maja v prostorih krajevne politične organizacije. Udeleže naj se je zanesljivo izvoljeni in imenovani zaupniki krajevne politične organizacije, »Svobode« in strokovnih organizacij.
V soboto, dne 29. t. m. ob 7. uri zvečer javen shod pri Travnu na Glincah.
Vrhnika, Ustanovni občni zbor podružnice Osreo-njega društva usnjarjev in sorodnih strok se vrši v nedeljo, dne 30. marca 1919.
Mesečni shod lesnih delavcev v Tržiču se bo vršil v nedeljo, dne 30. marca t. 1. dopoldne. Prostor in urp' določijo zaupniki. Poročevalec iz Ljubljane. Nihče naj ne manjka!
Shod lesnih delavcev v Sevnici se bo vršil v nede. ljo, dne 30. marca dopoldne. Na shodu poroča sodrutt To kan iz Ljubljane. Pridite vsi!
Železničarski shodi z dnevnim redom: Naše ujedi-njenje .in spomenica za železničarje po sledečžm sporedu:
Maribor, 30. marca ob 2. popoldne.
Hoče pri Mariboru, 30. marca ob 9. predpoldne.
Ptu), dne 29. marca ob 7. uri zvečer.
Pragersko, dne 28. marca ob 7. uri zvečer.
Celje, dne 27. marca ob 7. uri zvečer.
Zidanimost, dne 30. marca ob pol 8. uri zvečer.
Na teh shodih poroča sodrug poslanec Kopač.
Novo mesto, dne 30. marca ob 6. uri zvečer.
Jesenice, dne 28. marca ob 7. uri zvečer.
Poroča sodrug 2 o r g a.
Litija, dne 30. marca ob 4. uri popoldne na Pošti.
Poroča sodrug Perdan.
Poljčane, dne 30. marca, čas začetka in lokal se naznani.
Govornik sodrug Marn.
R eichenburg, dne 30. marca ob 9. uri zjutraj.
Poroča sodrug Pečnik.
Umetnost in književnost.
Repertoar Narodnega gledališča. Dramsko gledališče: V sredo, dne 26. t. m. Ibsenovi »Strahovi« ob znižanih cenah, izven abonementa. — V četrtek, dne 27. t. m. ostane gledališče zaprto. — V petek, dne 28. t. m. ob pol 8. zvečer »Španska muha«, burka v treh dejanjih, izven abonementa. — Operno gledališč e: V sredo, dne 26. t. m. ostane gledališče zaprto. —
V	četrtek, dne 27. t. m. ob pol 8. zvečer »Manon« za abonement »B«. — V petek, dne 28. t. m. ostane gledališče zaprto.
Zadnje vesti.
Za izboljšanje dovoza živil v Slovenijo.
LDU. B e lg ra d, 25. (JDU.) Poverjenik za javna, dela in poslanec sodrug Anton Kristali ter poslanec dr. Hohnjec (jugoslov. klub) sta intervenirala včeraj pri ministrskem predsedniku Protiču in pri ministru za trgovino in prebrano Ribareu in posredovala o važnih gospodarskih zadevah, ki se tičejo Slovenije, zlasti v vprašanju svobodne trgovine in zadostne prehrane vseh slovenskih okrajev, dalje tudi o dovozu in izvozu iz inozemstva. O vseh zadevah je bila narejena in izročena spomenica, ki so jo podpisali vsi trije parlamentarni klubi, v katerih so tudi slovenski poslanci. Naši zastopniki so dobili gotovost, da se bo za Slovenijo dovolilo in ukrenilo vse, karkoli bo mogoče, da se naši kraji zadovoljilo s prehranjevanjem in v drugih gospodarskih ozirih.
Iz narodnega predstavništva.
LDU. B e 1 g r a d, 24. (JDU.) Predsednik dr. Draža Pavlovič otvori skupščino ob pol desetih dopoldne. Zapisnik zadnje seje se sprejme brez spremembe. Nato se nadaljuje adresna debata. Kot prvi govornik nastopi Banič (jugo-slov. klub\ za njim dr. Laginja (narodni klub), ki slika v živih barvah trpljenje našega naroda v Istri. Poudarja veliki pomen dejstva, da je pokazalo narodno predstavništvo tako impozantno velikodušnost v protestu proti imperialističnim zahtevam naših sosedov. Poudarja, da zahteva tajno, direktno in proporcionalno volilno pravico in razpravlja obširno o agrarni reformi. (Zbornica je sledila tem izvajanjem z živahnim pritrjevanjem.) V imenu Črnogorcev je govoril o ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev Mihajlo Ivanovič. Poslanec Ilija Ilič (srbski radikalec) je slikal trpljenje naroda v boju proti Nemcem, Madžarom in Bolgarom. Spominja se junaštva srbske vojske in opisuje zločine Bolgarov. V nadaljnjem govoru nagla-ša, da so se Srbi borili za osvoboditev vsega troimenskega naroda. Tudi on razpravlja o agrarni reformi in o potrebi demokratične volilne pravice. Za njim govori dr. Druškovič (srbski samostalec) in ostro napada londonski in bukareški dogovor in poudarja, da je šla Amerika v boj za velike ideale demokracije in človeštva. Predsednik Wilson kot sodnik sveta ni nikdar pristal na te dogovore. Italija je svojčas odobravala 14 točk Wilsonovih, danes pa jih zanikava. Boj v Parizu je pomembnejši in ostrejši, kakor na bojiščih. Boj na mirovni konferenci je boj med staro in novo dobo, med Macchiavellijem in Wilsonom. Kot zadnji govornik v adresni debati se oglasi Bankini. Pozdravlja predstavništvo v imenu Dalmatincev, ki plačejo pod jarmom modernih barbarov. Pozdravlja pa tudi srbsko vojsko in srbske brate. Nato očrtava med odobravanjem vsega narodnega predstavništva bedno življenje naših bratov v Dalmaciji, protestira proti italijanskim aspiracijam in naglaša, da naš narod ne bo pustil sovražnikom niti nobene pedi zemlje. (Viharno odobravanje.) Predlagana adresa je bila sprejeta soglasno in med burnim odobravanjem vse zbornice. Ob tričetrt na dve je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri ob štirih popoldne.
Italija grozi.
LDU. Berlin, 24. (DunKU.) Po semkaj dospelih vesteh so grozitve Italije, da bo postopala popolnoma samostojno, zelo poslabšale težavni položaj mirovne konference, zlasti ker noče Wilson ugoditi pretiranim zahtevam Ita-
lije. Sedaj se poizkuša pod vodstvom Lloyd Georga odpraviti spor med Italijo in Jugosla-vij s kompromisom. Poučeni krogi trdijo, da se je položaj vsled postopanja Italije zelo poslabšal in da se je delo kongresa zaradi tega zavleklo.
Ugodnosti Cehoslovaške pri dobavi živil.
LDU. Praga, 25. Kakor poroča čehoslo-vaški tiskovni urad, je dobil predsednik Masa-ryk poročilo Hooverja glede preskrbe Srednje Evrope in zlasti Cehoslovaške s hrano. V tem poročilu se zagotavlja, da bodo Cehoslovaki in drugi osvobojeni narodi imeli prednost pri pre-skrbovanju z živili. Dočim bodo Nemci in drugi sovražni narodi morali plačati živila v zlatu ali z drugimi likvidacijskimi sredstvi, se bo Ceho-slovaški republiki in drugim zaveznikom dovolil kredit z dolgim rokom.
Na Češkem mir, na Slovaškem proglašeno obsedno stanje.
LDU. Praga, 25. (ČTU.) Včerajšnji ministrski svet je z zadovoljstvom ugotovil, da vlada na vsem ozemlju Cehoslovaške republike mir in da ni nobenega vzroka za kakršnokoli bojazen. Proglasitev obsednega stanja na Slovaškem, ki ga je odredil minister dr. Srobar, pomenja le preventivno sredstvo.
Pritisk antante na Nemško Avstrijo.
LDU. Ž e n e v a , 25. (CTU.) Iz Pariza prihaja doslej uradno še ne potrjena vest. da bo Nemška Avstrija na pritisk antante zahtevala opustitev stikov z Ogrsko m oddajo potnih listov ogrskemu poslaniku, sicer £i antantna misija zapustila Dunaj.	.•	'
Vojno stanje med Ogrsko in antanto.
LDU. H a a g , 25. (CTU.) Kakor poročajo iz Pariza, je v soboto zvečer nastopilo vojno stanje z Ogrsko.
V čem so se združili socialni demokratje in komunisti na Ogrskem.
LDU. B u d i m p e š t a , 25. (CTU.) Fuzija socialno demokratične stranke s stranko komunistov se je izvršila z nastopnimi pogoji: 1. Vso oblast prevzame proletariat. 2. Proletariat se mora oborožiti. Meščanstvo se mora razorožiti.
3.	Organizirati se mora vojske delavcev. 4. Oblast izvaja svet delavcev, vojakov in kmetov proletarcev. 5. Zemljišča so skupna last. Posestva se ne razdele, produkcija se vrši po zadrugah. 6. Tvomice, rudokopi, banke in železnice se morajo socializirati. 7. Takojšnja ločitev cerkve od države.
Ogrski groze prijatelji zveze narodov s kaznijo.
LDU. Ž e n e v a , 25. (CTU.) Pariškim časnikarjem je izjavil maršal Foch glede položaja na Ogrskem:	Sedaj	vendar enkrat popademo
pošast, boljševizem. Ruski boljševiki so name-, ravall, zvabiti nas v neskončne planjave na Ruskem. Bili smo dovolj previdni, da jim nismo sledili. Danes je položaj drugačen. Na Ogrskem bomo udejstvili ne samo zahteve zmagovalca, temveč bomo porazili tudi boljševizem. Ogrska, ki se je uprla zahtevam celokupne antante, bo zaradi svoje nepremišljenosti hudo kaznovana.
Ruraunljo hočejo rešiti.
LDU. Berlin, 25. (DunKU.) »Algemeen Handelsblad« doznava iz Pariza, da so aliranci baje sklenili, z ozirom na položaj na Ogrskem intervenirati in pomagati Rumuniji, ki je ogrožena od dveh strani.
Že točijo solze.
LDU. Berlin, 23. (CTUj) Iz Pariza poročajo: Večina listov se peča z dogodki na Ogrskem in piše, da se hoče Nemčija na ta način odtegniti mirovnim pogojem. Sta samo dve sredstvi, da se prepreči udarec: 1. Premagati boljševizem na Ogrskem, preden bi bilo prepozno in 2. uporabiti Poljsko in Rumunijo, da se tam vzpostavi moč antante. — Iz Londona poročajo: Dogodki na Ogrskem so_ napravili globok vtis. Ogorčenost zaradi pariških pogajanj je splošna, ker bo antanta izgubila premoč v Srednji Evropi.
Pariško časopisje o dogodkih na Ogrskem.
LDU. Pariz, 24. (DunKU.) »Agence Ha-vas« poroča: Pariško časopisje pripisuje naravno dogodkom na Ogrskem veliko važnost. Soglasno poudarja, da bodo notranje težkoče imele za posledico čimdalje močnejšo akcijo
ogrskih boljševikov. Že dolgo časa je bila Karo-lyijeva vlada naklonjena ekstremnim elementom. Vseeno pa menijo listi, da ta okolnost le deloma pojasnjuje dogodke. Vsi časopisi soglasno sodijo, da morajo aliiranci zajeziti ogrski boljševizem, da ne bo prepozno. Namesto dvomljive intervencije na Ruskem se sedaj poraja nujna potreba, pomagati Poljski in Rumuniji.
Švica proti delavskim in vojaškim svetom.
LDU. Praga, 25. (CTU.) »Tribuna« poroča iz Bregenza, da je švicarski komisar za živila, ko je bil izvedel, da se na Tirolskem in Predarlskem nameravajo ustanoviti delavski in vojaški sveti, izjavil, da bo Švica, ako se to gibanje še nadalje širi, ustavila pošiljanje živil v Nemško Avstrijo.
Aprovizacija.
Prodaja moke. Od četrtka, dne 27. t. m. do všte sobote, dne 29. t. m. se dobi na vsako močno izkaznico
1	kg bele moke za pecivo. Kilogram stane 4 K 66 vin. Ostanek moke je napovedati v pondeljek, dne 31. t. m.
Peki se vabijo, da se zglase v sredo, dne 26. t. m. ob 9. uri v mestni posvetovalnici radi nakazila moke.
Krušno komisije bodo uradovale v petek, dne 28. t. m. od 8. do pol 1. ure popoldne. Izdajale se bodo izkaz-aice ža kruh in moko.
Delna sprememba pri prodaji kruha in moke. Ker je nekaterih ulicah, ki meje na dva krušna okraja, precej prodajalen kruha, ki pa so odkazane samo enemu okraju, bodo dotični prodajalci kruha prodajali kruh za oba okraja, ki mejita na tako ulico. Številke prodajalen itruha v novem načrtu se s tem prav nič ne predrugačijo. Sprememba se izvrši le na ta način, da se izkaznice takih prodajalen razdele na oba krušna okraja. Vsled te poddelitve bodo prodajali kruh: Za III. In IV. okraj: Posavec, Rimska cesta; Vojna prodajalna na Brs-gu; Vidmar na Rimski cesti; Reden na Tržaški cesti. — Za V. in VI. okra?: Vojna prodajalna v Prešernovi ulicls Baležič v Kolodvorski ulici.
Sladkorno izkaznice za marec so veljavne samo do zadnjega marca t. 1. V aprilu se marca zapadle izkaznico ne bodo zamenjavale. To se sporoča vsem tistim, ki nimajo cel mesec zadosti časa, da bi si kupili sladkor in ki mislijo, da je zanje treba vedno posebne izjeme.
Vsem železničarskim uslužbencem, ki so pri posmrtnem društvu v Inomostu!
Ker je sedaj mnogo uslužbencev, ki so prišli iz juga in so pri omenjenem društvu v Inomostu, naj mi nujno javijo svoja bivališča, kje se sedaj nahajajo. Po točki 4. pravil se je vsak dolžan javiti pri pooblaščencu, toraj proga Zidan most-Zaprešiči in do Litije pri prostornem mojstru Pečniku v Zidanem mostu. Vsi člani naj pazijo, da ne zaostanejo s prispevki, da jim ne zapade posmrtnina. — Pečnik Jožef, prostorni mojster. _______________
Razno.
* Sami so sl razdelili zemljo. »Večerni list« poroča, da so se kmetje ogrskih občin Aszet in Hatvan, ki So brez zemlje, odločili, da koniiscirajo posestva znanih sladkornih baronov Schossbergerja in Hatvany - Deut-scha. Ce bi vlada poskusila preprečiti to namero z vojaško silo, se bo ljudstvo tudi vojaštvu uprlo. Kmetje so že napravili svoj zaključek in vzeli imovini v svojo posest. To se je dogodilo seveda na Ogrskem, a naj bi bilo vseeno naši gospodi v Belgradu v opomin, ker hodi preveč z rokavicami okoli veleposestnikov in kapitalistov.
* 40 milijard na morskem dnu. »Le Matin« je priobčil nekaj podatkov o zakladih, ki leže na morskem dnu in so bili med vojsko tja pogreznjeni. Do avgusta leta 1918. so potopila torpeda in pa mine najmanj 15 milijonov ton tovorov v vrednosti 40 milijard frankov. Anglija je že začela z delom, da dobi vsaj del potopljenega bogastva zopet na dan, in podjetja k temu so se doslej nad vse pričakovanje dobro obnesla. Angleška družba »Salvage Section« je dvignila iz morskih globin doslej že 450 ladij, ki imajo vrednosti z vsebino tonaže, ki je ostala še nepokvarjena v ladjah, okroglo 750 milijonov frankov. Dela, združena z dviganjem ladij, je omogočilo dejstvo, da leži večina potopljenih ladij nedaleč od evropskega obrežja ter na mestih, ki ne dosezajo globine nad 100 metrov. Gotovo je, da se poslužujejo pri delu vseh tehničnih metod. Potapljači popravijo najprej pod vodo ladjo popolnoma, nato izsesajo vso vodo iz nje, tako da se dvigne ladja sama na morsko gladino. Ta dela pod vodo so omogočena z izpopolnjenimi skafandri, aparati za potapljače. Vsak potapljžč im& pri sebi posodico z zgoščenim zrakom in 'aparat, ki meri množino izdihanega zraka. Radi genialne iznajdbe v akustični stroki, morejo potapljači med setoj pod vodo
govoriti. S pomočjo moderne tehnike bo možno ohraniti veliko večino tega, kar je hote1?, ravnotako moderna tehnika —■ uničiti.
*	Budget Angleške. Pred vojno je znašal budget Angleške letno okoli pet milijard frankov. Za leto 1919-do 1920 se je pa dvignil na 30 milijard, torej šestkrat več. Buržoazni listi se bavijo sedaj s tem, kako se pokrijejo ti veliki izdatki.
Izdajate!) in odgovorni urednik Josip P e t e ] a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Vabilo
na
redni občni zbor
Vojne zveze kranjskih konzumnih zavodov in konzumnih društev v Ljubljani, r. z. z o. z. ki bo
v pondeljek dne 31. marca ob 11’ uri dopoldne v zadružnih prostorih* Franca Jožefa cesta štev. 5. •’*
DNEVNI RED:
1. Poročilo o delovanju zadruge.
2. Poročilo računov.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Predlog za spremembo zadruge v družbo 1 omejeno zavezo za mirovne namene v smisl® § 45. zadružnih pravil.
5. Volitev v načelstvo in nadzorstvo v smislu § 13. in 22. pravil oziroma volitev likvidacijskega odbora v smislu zadružnega zakona*
6. Raznoterosti*
Načelstvo.
(ličnim ftrni 86 k u pL - Ponudbe pod .stroj* rldulUt d IIU j Anončno eksp. Al. Matelič, Ljnbljafl*
Hill, podgan«) stenice, Starki!
Izdelovanje in raz-
poSiljatev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5! za ščurke K 5-—; tinktura za stenice K 2, posebna močna tinktura K 5"—, uničevalec moljev K 2; prašeK proti mrčesom K 2‘— in K 4‘—; tinktura za človeške uši K 3; mazilo proti ušem pri živalih K 2; prašek za uši v obleki in perilu K 2; tinktura proti pasjim bolhart K L50; prašek proti pernlm ušem K 2; tinktura proti mrčesu na sadju In zelenjadi (uničev. rastlin) K Pošilja po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa M. Jilnker, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3, lil«
Enega ali dva
mizarska pomočnika
se takoj sprejme Hrana in stanovanje v hiši-Plača po dogovoru pri
Ivan Leskovar mizarju v Trbovljah'
■■■■■■■■■■■■■■■■■g
Več zidarjev
proti dobri plači in ugodnimi pogoji s® sprejme takoj v delo. Javiti se je med uradnimi urami v
»Državni posredovalnici za delo
Ljubljana, Stritarjeva ulica 3.
SADJEVEC,
VINO in
KISLO VODO
razpošilja
A. OSET, p. GUŠTANJ'