Št. 50. V Gorici, v petek dne 28. junija 1901. Letnik III. l/.haja vsak torck in noboto v ti'ilmi ob 11. ui'i prodpoldne za iiieslo ter oL 8. uri popoldno /.;i dežolo. Ako pade na ta dneva praznik i/i.le dan prej ob 6. zvečer. iStaiic po posti prejoman ali v Corici na dom pošiljan celoletno 8 K., polletno 4 K. in celrlli'liio 2 K. l'rodaja se v (Jorici v lobakarnah Schwarz v Šolskili iilicah in .1 •• 1- lersitz v Nunskih ulicab po K vin. GORICI llreduištvo in uprayiiistvo se nabajata v «N a r o d n i t i s k a r u i», ulica Velturini li. št. 9. Dopise jo nasloviti na uredništvo, uglase in naročnino pa na upravništvo «Gorico>. Ojflasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. fa*afcLUxmj Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Nase ljiulsko solstvo z oziroin »a dennriic razmere v dc/eli. Kakor smo v svojeni poročilu o peti deželnozborski seji povedali, jo vspre- jel deželni zbor nujnostnim potorn predlog posl. prof. B e r b u č a, da naroči deželni zbor deželnemu odboru, naj isti vse po- trebno ukrene, da izprosi od vlade za naš dežolni šolski zalog stain ega in pri- mernega letnega prispevka. Da dokažemo svojim čitateljem, kako umesten in opra- vičen je bil ta predlog, zdelo se nam je potrebno, da se ž njim nekoliko obšir- neje bavimo v svojem listu. V lanskem zasedanju deželnega zbora sprejel se je naert zakona. po ka- terem se v nekoliko drugače razvrste bremena za vzdrževanje ljudskih šol na Goriškem. Vsled tega zakona, ki je za- dobil že Najvisje potrjenje in je atopil v veljavo, ne bodo no.sili več posamezni okraji vseh stroškov za ljudske sole, marveč pribli2.no polovico sprejela jih je deželu. S tern pa so se le preložila ta bre- inena ali vsaj del teh brenien takorekoč z jednega ramena na drugo, nikakor pa jih deželni zbor ni zmanjsal ali celo od- stranil. Naša dežela bo rnorala skrbeli odslej za isle velike vsote v ta namcn kakor prej, — da! celo še ^več: Vsled zakona za povišanje učiteljskih plač po- stali so ti zneski še večji. In kolika je bila ta teža, ki je slo- nela do sedaj na ramenih naših posest- nikov in bode slonela poslej na ramenih cele dežele, razvidi se iz tega, da je po- biral sežanski ok raj 12U odsto na vse izravne davke za potrebšcine tamošnjih ljudskih sol in celo 100 odsto od neke druge vrste davkov. Toiininski okraj je plačeval 100 odsto, goriška okolica 80 odsto in gradiščanski okraj 52 odsto. Ti odstotki so \>au ogromni od- stotki in bati se je, da jim dežela pod- leže, ako no priskrbimo novih virov in pomoči v to svrho. hi kar je pri tem najbolj obžalovanja v red no, je to, da nismo še nikakor dospeli do vrhunca teh stroškov, marvee da se bodo ti od leta do leta množili, kajti naše ljudsko šolstvo je se zelo nedostatno in podpore potrebno. Da je temu tako, razvidi se lahko iz sledečega: Res je, da je deželni zbor še le lani povisal učiteljem place, toda le ne- znatno, in gotovo je, da bodo predruga- eene socijalne razmere in potrebe in tudi draginja kmalu silile te gospode, da zopet potrkajo na duri deželne zbornice. Tudi ni srneti pozabiti na uravnavo po- kojnin njihovim udovani in sirotam, ka- kor tudi na uravnavo ali nekako moder- niziranje učiteljskih petletnin, funkcijskih naklad itd. A vse to bode zahtevalo no- vih denarnih žrtev. Dalje! Splosen pogled na naše Ijiidsko žolsLvo kaže, da isto tudi v dru- g( in oziru ni dospelo na ono stopinjo dovrsenosti, da bi srneli imenovali nje- govo stojljivost vsaj za nekoliko let sta- bilno. Nasprotno; vsi podatki, ki so v tem oziru na razpolago, kažejo, da je naše ljudsko šolstvo tudi v drugih ozirih še pomanjkljivo toliko v naših gorah ka- kor na planem, toliko po.vaseh kakor v mestu bodisi z ozirorn na število šol in učencev, kakor tudi na njihovo uravnavo. Sploh je pa znano, da se množi stevilo prebivalstva, torej bode treba vedno novih šol in stroškov. Vse kaže torej, da bodo stroSki za nase ljudske sole od leta do leta vecji ; a naša dežela je tako preobložena z davki in drugirni nakladami, da ne smemo strune na to stran že več napenjati, ako nočemo, da — poči. V tem oziru prisli sino na takozvano mrtvišče in kakor znano, na takem stališču si člo- | vek navadno ne more sain pomagati, tu je treba pomoči od zunaj. In kje naj jo iščemo, ako ne pri visoki vladi? A to tem bolj, ker govore tehtni in utemeljeni razlogi za to, da nam vlada pornaga. Evo nekoliko takih razlogov. 1. 1 s t r a, ki ni dosti večja od naše kronovine, dobiva že nad 30 let 46.000 K od vlade v takozvani normalni šolski zalog, docim dobiva naša dežela le 6000 K. lstra je dobila torej v teku 30 let 1.200.000 K vec za ljudsko šolstvo nego mi. Kazlika med našo in drugimi krono- vinami je še ve,čja. Toda to bi ne bilo Še največje zlo. Ako pa pomislimo, da vplacuje vlada te zneske le kot odškod- nino za takozvane normalne sole, katere je do 1. 1869. sarna vzdrževala in so bile jedine ljudsko učilne v deželi, tedaj se razvidi, kako borno malo je storila vlada preil ono dobo za pouk in omiko pri nas. Ni čudo torej, da sino v tem oziru zaostali, kakor tudi ni čudo, da sino zaostali v gmotnem oziru, kajti kjer ni oniike, kjer ni vede, sploh skrbij za razvoj umstvenih močij kakega ljudstva, lam sta napredek in blagodat ljudstva nemogoča. Nevedno ljudslvo ostane vedno ubožno. Priznamo, da je vlada v novejsem času mnogo storila za nas v gmotnem oziru, in za to smo ji hvaležni ; toda pred ono dobo smo bili zanemarjeni kakor Dalmacija, za katero se niso go- spodje na Dunaju mnogo brigali. Toda Dalmacija dobiva že ali vsaj ji vlada namerava dati 200.000 K podpore za tamošnje ljudske sole in nienimo, da nismo mi nič manj vredni in nič manj potrebni take podpore, kakor imenovana kraljevina. 2. V obče je znano, da naša dežela ni pasivna, temuč da romajo lepi tiso- čaki kot čisti prebitek iz naše dežele v dunajske blagajne. Menimo, da je tudi to razlog, da nam vlada pomaga, ko smo prišli brez svoje krivde v finančne stiske. 3. Znano je, da so obtežena naša zemljišča vsled uravnave zemljiškega davka na temelju postavezdne 24. maja 1869. z najvišjim zemljiäkim davkom, ki ni v nobenem pravem razmerju s čistim donosom naših zemljišč. Razlika med našimi tarifi in onimi drugih kronovin je velika, celö nečuvena, kar je bilo že večkrat v deželnem zboru dokazano, in čemur ne more tudi visoka vlada ugo- varjati. Res je, da je znižala komisija za uravnavo zemljiškega katastra naš zem- Iji.ski davek povprek za 17 odsto, a pri vsem tem je se vedno tolik, da se ne da z nobenega stališca opravičiti. Naša dežela placuj«! torej preveč zemljiskega davka in to že nad 30 let. Opravicena je torej zahteva, da naj bi nas visoka vlada odškodovala s tem, da bi nam prišla v teh šolskih stiskah na pomoč. 4. Ko so se slovenski in italijanski poslanci pred par leti pogajali za usta- novitev dež. šolskega zaloga, je tudi vis. vlada posredovala in bila je tedaj javna tajnost, da je visoka vlada obljubila pri- meren letni prispevek v ta namen, ako se stranki pogodita. No, sedaj je ta po- godba fait accompli in nienimo, da bi bilo umestno, ako bi dež. odbor spomnil vlado na to njeno obljubo. 5. Naš deželni zbor se je vedno odrekal svojim pravicam, ko so celokup- nost države in njeni interesi to zahte- vali. Opomnimo le na osebno dohodariuo in davščino na žganje. Če pa se odre- cemo svojim pravicam v korist cele države, menimo, da je dolžnost centraln*; vlade, da nas tudi ona ne pusti poginiti, ko pridemo brez svoje krivde v velike financijalne stiske. K vprašanju zidanja dežel- zdravstvenih zavodov. Kakor smo že omenili v svojem listu, nastalo je vprašanje glede zidanja novih deželnih zdravstvenih zavodov pri nas pereče. Bavijo se namrec s tem vpraša- njem vsi naši listi, bavijo se ž njim zdrav- niki, pišoči v ta namen brošure, a bavi se ž njim tudi vse nase občinstvo v pri- vatnih pogovorih. Zato je pa popolnoma naravno. da so porabili tudi posestniki hii5, nahajajočih se v bližini bolnisnice usmiljenih bratov to priliko, da se, ako le mogoce iznebijo jako neljube jim so- sedinje, namreč te bolnisnice. In kdo naj bi jim zameril?! Omenjeni posestniki so podali torej te dni deželnemu zboru to-le prošnjo, katero prinašamo doslovno v prevodu: Vis. dež. zbor! V seji dne 4. maja 1900 je sklenil visoki deželni zbor na predlog fin. odseka sledeče: Deželnemu odboru se nalaga: 1. da vkupi kolikor mogoče blizu mesta Gorice ležeče zemljižče, obsegajoče najmanj 12 oralov pod kar najugodnišimi pogoji, na katerem naj se sezidajo de- želni dobrodelni zavodi t. j. norišnica, bolnišnica in hiralnica; 2. da nemudoma da napraviti po strokovnjakih splošni načrt teh zavodov, glede norišnice pa kolikor mogoče pri- prosti podrobni načrt za 130 prehranjen- cev, imajoč vedno pred očmi namen za- voda in stroške, kateri ne smejo z vštev- širn zneskom za nabavo zemljišča pre- segati 150.000 gld. Pri napravi teh načrtov treba pa vedno paziti na to, da se zavod s časoma tudi lahko razširi; 3. Gradba norišnice naj se takoj prične, držati pa se je pri tem vedno gori omenjenega proračuna glede stro- škov. V poročilu lin. odseka, v katerem stavi isti dežclnemu zboru svoje predloge, nahaja se glede bolnisnice usmiljenih bratov, ki ima pravico javnosti, mej dru- gem tudi sledeče: Lega te bolnisnice ne odgovarja svojemu namenu, je preveč stisnena med hiše. Ako bi v tej bolnišnici nastala zopet taka bolezen kakor leta 1886, katero je c. kr. namestništvo v svojein dopisu z dne 21. dec. 1886 štv. 19.692/1 V na tuk. municipij spoznalo za azijatsko kolero, bi to ne bilo brez nevarnosti za mesto in deželo. Stavbišče je })remajhno, ker meri samo 1445[J sežnjev. Poslopje samo na sebi ni odgovarjalo nikdar, najmanje pa danes zahtevam znanosti. Je pretesno. Prostor za bolnike meri, ako se izločijo oni prostori, katere je vladna komisija dne 21. in 22 nov. 1888 spoznala za ne- sposobne, kakor to kaže načrt, katerega je predložil 12. nov. 1886 Stv. 4561 in- žener Erzetič, 3155 kub. metrov. Isti za- dostuje torej le za 89 bolnikov. Ako sejemljejo v ozir tesni prostori omenjene bolnisnice in se primerja ste- vilo bolnikov, kateri se vsako leto sprej- mejo in oskrbujejo^v bolniänici usmiljenih bratov, kakor to dokazuje vsakoletni izkaz katerega izdaja ta zavod, potem je raz- vidno, da je ta bolniänica vsako leto pre- napolnjena. To dejstvo in pa še neko drugo, katero se lahko povzame iz gori navede- nega izkaza, namreč, da se vsprejemajo v to bolnišnico somatični bolniki z naj- različnejšimi boleznimi, da se isti v njej zdravijo in oskrbujejo, dokazuje, da preti s to bolnišnico trajna nevarnost mestu Gorici. To pa se sme trditi z ozirom na gori omenjeno poročilo finančnega odseka in z ozirom na slučaj, ki je v njem na- veden, sluOaj namreč, da je deželna zdrav- stvena oblast v tej bolnišnici konstatirala leta 1886 izbruh prave azijatske kolere. Ta nevarnost je tern večja, ker so zdrav- stvene razmere v mestu posebno glede pitne vode in kanalizacije jako nedo- statne (Dr. A. Luzzatto in dr. Pontoni). Da se ta nevarnost čim prej odpravi, je v eminentnem interesu mesta Gorice in njega prebivalstva kakor tudi tukaj mudecih se tujcev. V prvi vrsti preti pa ta nevarnost, ki se ne da na noben nacin utajiti, ker jo potrjuje žalostno dejstvo leta 1886, nam posestnikom v bližini bolnišnice usmiljenih bratov ležečih his in prebi- valcem istih. Ker smo izvedeli, da je slavni de- želni odbor, izvräuje nalog deželnega zbora, v bližini mesta nakupil zemljiače, ki v polni meri zadostuje, da se na njem sezidajo deželna norišnica, bolnišnica in hiralnica, zdi se nam umestno, da v svo- jem in v interosu prebivalcev svojih v bližini bolnišnice usmiljenih bratov ležečih his nujno prosimo: Visoki deželni zbor izvoli s tem, da spremeni v nekoliko svoj v seji dne 4. maja 1900 storjeni sklep glede zidanja deželne bolnišnice, norišnice in hiralnice, skleniti, da najprej začne zidati deželno bolnišnico oziroma, da se začne isto vsaj ob jednem zidati z deželno norišnico ter da se v tem smislu dajo deželnemu odboru primerna naročila. V Gorici, meseca junija 1901. Alfred Lenassi — Dr. Fr. Kos — Eliza Engelhardt — Eliza Tominz — Tereza udova Juch — F. Scherer — Žiga grof Attems — Franc Pallich — Julija Mreule — Anton Ghitter — Josip Culot — G. Bombig — Leop. Bolko — za Marijo Uria Viktor Uria — Jos. Šturli — za Al. Four- nier Ed. de Savorgnani — Jos. Morpurgo — Ivan Gorkič — J'>s. Toros — V. Ve- nuti — Anton Bolko — Ivan Pečenko Anton PeČenko. D o p i s i. Iz učiteljskih krogov. — Ome- njal sem že v prejšnjih številkah „Go- rice" s kakošno besnostjo so planili na nas naši tovariši iz „naprednega" tabora samö zato, ker se ne strinjamo z nji- hovimi zdražbarskimi in prekucuškimi nazori in nastopi, marveč hočemo po edino pravi poti skupnosti in vzajemnosti vsih poklicanih činiteljev delovati v šoli in zunaj sole v prid in blagor svojega naroda. Ako imate vi svoje društvo, kjer delujete za svoje krive nazore, kako se morete spotikati nad tem, da hočemo osnovati tudi mi društvo, kjer bomo de- lovali po svoji vesti in po svojem pre- pričanju. Ali ni vaš nastop pravi tero- rizem po uzorcu Wolsovem? Tod a nikar ue niislile, da vns oplašite s svojim kri- eanjem ; nastopila jo doba, da vsak po- kaža Kvojo barvo. Proč s temo, od ka- tere so imeli korist samo neznačajneži! Pri nas smo sicer v tern obziru zaostali, in bi bili inorda nezdravi odnošaji še na- dalje trajali, ako bi nas ne bili ravno vi s svojim nastopanjem vzdramili. To dobro zaslugo vendarle inmte! Tak proces ločitvo se je po drugih deželah že izvršil, kar narn najbolje do- kazuje zborovanje krščansko mislečih učiteljev. katero se je vräilo o binkoštnih praznikib na Dunaju in je bilo sklicano po „Katoliški učiteljski zvezi", ki je pod pokroviteljst vom nadvojvode Franca Ferdi- nand a. Shoda se je udeležilo v prvi vrsti učiteljstvo ljudskih in meščanskih šol skoraj iz vseh avstrijskib pokrajin; na shodu so bili tudi profesorji srednjih Šol, duhovščina i. dr. Gelo dež. glavar iz Predarelske je doäel k shodu in je zbrano učiteljstvo nauduševal za boj proti rovarskemu de- lovanju nekaterih polit. strank. Na shodu je bil voditelj delavskega slauu, ki je posebno poudarjal ljubezen mej učitelj- stvom in delavstvom. Razen drugih skle- pov in predlogov sta se sprejeli sledeči resoluciji: Izraža se zahvala nadvojvodu Francu Ferdinandu, ki je blagovolil prevzeti po- kroviteljstvo „Katol. učit. zveze". Z drugo resolucijo i/raža shod svoje ogorčenje na neprestanih napadih na katoliško cerkev in na revolucijskem gi- banju nemško nacijonalnega (pri nas bi rekli „slov.-napred.") in socijalno demukr. učiteljstva. » Pri slavnostnem banketu je veljala prva napitnica zaščitniku katol. šol, nad- vojvodu Francu Ferdinandu. Odposlale so se tudi udanostne brzojavke papežu, cesarju in nadvojvodu Fr. Ferdinanadu. Zveza šteje 4OCK) udov. Kaj pravijo k temu shodu in .tern verskim in patrijotienim pojavom naži slov. „napredni" učitelji? So vsi pri kat. učit. zvezi prismo- jeni in zaslepljeni? H koncu izražam samo željo, naj bi se tudi našim zaslepljencem odprle oči, da bi spoznali položaj in se otresli za učitejstvo in za naš narod toli škod- Ijivih misli in nastopov. Iz učiteljskih krogov. (Odgovor naodlomek dopisa v „Učit. To- varisu"). — V „Slovenskem učitelju" sem čital, da be je sklenilo pri zadnjem zborovanju „Zveze" na Bledu, da sme odslej uredništvo „Tovaviša" sprejemati dopise le potorn predsedništev okr. učit. društev. Ako jo temu ros tako, tedaj je predsednik učit. društva za gor. okraj vedel za nesramen dopis z Goriškega, ki ga je prijavil „učit. Tovariš" v svojej 18 št. Obžalujemo g. predsednik, ako je temu res tako! Škržatom. „Ligys Pilijon agorßtes tetigesju eojkos". Prešel je zimski mraz in hlad, Odcvela zlata je pomlad, Pritiska že vročina — Prodirno zdaj cvröi škržat, Da čuje hrib ga in dolina ; Ves dan kriČi, ves dan cvrči, In uha nam gluši; V cvrčanji pa premembe ni: Le e n o zna škržat In to ponavlja tisockrat! — — —¦ Skržati d r u g i po deželi Cvrčati so zaeeli; Po vsej deželi krog kri<56, Ušesa nam gluäe. Modrost ti vso v zakup so vzeli, Krčmarje vse, njih pivce In žganjarje in lahkoživce: Ti složno ž njimi zdaj kričč, Ljudem srce in um slepe, Ušesa pametnim gluše; — A če posamno se glasč In če kriče vsi hkrati: Le e n o znajo ti škržati! V onern dopisu je omenjena tudi igra „z balami". Želeti bi bilo od gosp. predsednika, da bi, kakor ocenjevalec dopisov bil nekoliko bolj strog, in ne dopuščal v javnost takih dopisov, katerih o.st je posredno najbolj proti njemu sa- memu obrnjena. Stvar jo preveč smežna! lgia „z balami" ni sicer kaj nena- vadnega med „naprednim" uuteljstvom, ali majstor v tej igri, kdo je? Pozor! Sploh nam bo odslej gosp. pred- sednik ueit. društva soodgovoren za vse dopise, ki pridejo iz „napredno" uci- toljskih krogov (ako je bil pri zborovanju ,.Zaveze" gori omenjeni sklep res — sprejet) Iz ŠcinpuHa. — (V odgovor na dopis v 68. St. letošnje ,,Soče" pod naslovorn: „Le prilivaj le pri livaj!") — Bilo je po popoludanski službi božji na praznik sv. Rešnega Te- lesa. Ker so se cerkveni pevci ta dan toliko pri procesiji, kakor tudi v cerkvi obnesli precej dobro in v obco zado- voljnosti, povabil jib je naš Ijubljeni in dobri č. g. župnik zvečer na kozarec vina. — Tem peveem se je pa pridrtžilo tudi neko drugo nepoklicano človeee, ki ni cerkveni pevec, ampak so se inn go- tovo, ko je cul o povabilu, sline eedile po dobrem župnikovem vinu, — in čujte kako lepo „naprednjaško" zaiivalo je (kakor se govori) poslal on sam za to naäemu č. g. župniku po posredovaicu, listu „Soča" : ,Le prilivaj, le prilivaj! — in prilival je novemu vinu staro toliko časa, da se je skazilo vse skupaj, kakih 15 hektov. To je slika iz „katoliskega" go- spodarstva v Žempasi. Tisti, ki je sveto- val prilivati, je voliki narodni ekonom, znani Hrustja, tisti, ki je nalival, je pa njegov patron, župnik Blaž. In tako sta lepo skupno po receptih „katoliskega" gospodarstva ustvarila iz vina neko brozgo, katera ni za človeški želodec. Ali vseeno sta s tem storila korak „na- prej" na narodno-gospodarskem polju. Častitamo obema, želeč jinia dober okus in mir v želodcu pri pitju liste brozge!" Po receptih „katoliskega" gospo- darstva torej? ! Da, o dobrem gospodarstvu uže lahko govori oni dopisnik, ki je inenda neki tudi v tržaški okolici dobro znani „purganist" „Bimbo", kateri je moral baje iti tudi iz Škednja, ker ni tarn posebno „dobro" go s pod aril. Da ona „brozga" (kakor je lepo krstil jžupnikovo vino) ni za „človežki želodec", to je pokazal gotovo najbolje on sam, ko je ves čas oni večer prav pridno praznil svoj kozarec insiga zopet nalival, tako, da je uže vzbujal občno pozornost, in mu je celo nekdo rekel opetovano: „Bravo, bravo B., vi imate pa vedno sušo v ko- zarcu"! Res je v>a lo, da se je, čeravno nepoklican, v župniAču prav grdo in ne- spodobno obnašal. Kaj je z onim „prilivanjem" nam ni znano, vemo pa !<•¦ toliko, da je ona „brozga" prav dobro in zdravo vino, čeravno ni ugajalo, ko ga več ni bilo, naprednjaškemu želodcu g. B. Da, pač srečna in časti vredna je narodno „napredna" stranka in njeno glasilo list. „Soča" ki ima tako „vrle" in „časti vredne" poročevalce, kakor je na;5 slavni B. V Kotu, 23. junija. — ISkode z dne 13., 14. in 15. junija po loci in hu- dih nalivih se ne da preceniti, posebno ne one vsled nalivov. Občina Sedlo leži strmo v hribih pod Stolom; odneslo jej je z njiv vso plodonosno zemljo; njive so kakor bi bile iz proda, namesto prsti beli se sam grušč; veliko udrtin se je naredilo, budourniki so vse razorali in podsuli, posebno hudournik Bela je ve- liko škodo pouzročil. Bran za Sedlom je raztrgan, ter je nevarnost, da voda ves odnese; ker je voda odnesla male bra- nove, sili zdaj za velikirn brunom, ki ga je zgradila vlada, oziroma vodstvo za urejevanje hudournikov. Vas Podbela je obdana okoli in okoli od hudournikov. Stanovišnjek, Bela in Nediža silno po- trebujejo rcgulucije. Glede tega smo silno potrebni dezclne in državne podpore, katero naj nam izposluje deželni zbor. V liovcu, 25. juniju. — Glede škode pri nas so občinski cenilci cenili, da bi znašala kakih 30% na pridelkih. Na par krajih na hovAkeni polju je Ludi toča potolkla, in tarn je sirk in krompir uprav posekan. Na Kalu in v Koritnici se pritožu- jejo, da jim je povodenj naredila kakih 800 gld. škode, ker jim je nekaj polja z gruščem zasula, nekaj p.i odnesla; tudi je odnesla Soča veliko brv v Jablanico. V Vodenici pri Bovcu je nekemu Šulerju izpodnesla Koritnica kos hise; prej nekd:;j pa Žago in mlin. Najve.č skode jo napravilo pa v Banšici pri Bovcu His jo krog 18 in so razlreaene ob rubu nekega gorskega kotla: Z vseh stranij s hribovja je drla voda in spremenila precej veliko in dobi-o kollino v celo jezcro nekaj metrov na globoko. Ko je voda odtekla, pustila jo 10—15, cm blata po poljih in trav- nikih po sredi ravni, ob krajih pa je lo-te zasula z gruščem (v gorenji Banšici). Trava je letos vsa končana in sirk (turšica), razven krompirja in lizula jedini pridelek, se suši. Možje iz Banšice couijo škodo na 1000 gld. Ljudje -ü revni ovčarji in kozarji. Iz Kožbaue. — Z nasimi Tum- ovcami imamo res pravi križ. Na noben način se jim ne more dopovedati zakaj ne more občina Kožbana prevzeti 10% nega prispevka za te le ceste in sicer za prvo, ki bi peljala od Vrhovlja čez Ko- balisče-Kostanjevico, in drugo pri Idriji, od Golobrda-Brilof. Bilo jim je vže nadsto in stokrat povedano, da obč. Kožbana ima 200° 0 prevdarjeno samo za vzdr/evanje svojih obc. cest. Razun tega pa ima kakor znano Kožbana še posebne stroške, svojo pre- potrebno cesto ob potoku Kožbanščoku, katero se namerava prej ko mogoče iz- peljati do skladovne cente pri Kocjančiču pod Neblem. Vso hvaležnost izrekamo pa našemu g. županu in onim obč. inožem ki so se toliko trudili za njo. Posebno se pa za- hvaljujemo preč. g. Dr. Gregorčič-u, ki je z našimi prosnjami neutrudljivo iskal po- rnoci pri vladi za našo cesto. Srčna hvala! Stroški za našo cesto ob potoku Kožbanšček so preudarjeni na 56000 K, a na vse naše prošnje prej ko nam je vlada kaj odločila, je ista vprasala: koliko da obcina v to cesto. Glejte, zdaj je bil eel Mirniški kataster gluh za našo cesto, govorili so: nam ta cesta ne bode nic koristila, mi jo ne bodetno nikdar rabili, itd. itd. s tem so se stroškov te ceste ognili. Na to je sklenilo obč. staraš., da bode občina dala v to cesto 14.000 K. Kdo da ta znesek, ko noče celi Mirniški kataster iiiti sližati o njej? Prevzeti so mogli ta znesek le ti oddelki: Kožbana, Brdice, gorenji in — dclenji Brezovk, Podpoznik in SJapnik. — Nato nam je vlada še le obljubila 26.000 K in dež. zbor 6000 K. Zdaj pa po cenitvi prirnanjkuje še 10.000 K. Nato vpraša dež. odbor, kdo bode provzel še ta primaukljej? Ker pa ta cesta pelje tudi skozi Dolensko občino, in bi tudi koristila nekterim oddelkom te občine, je zahtevala Kožbana, da bi tudi Dolen- ska obč. prevzela primankljej, t. j. od- stotni, kakor bi sjmdalo tudi na Kožbance. Dolensko starašinstvo je v svoji seji dne 8. junija t. 1. to sprejelo, ter se zdaj nadejamo da bode kmalu delo začelo. Dne 21. marca t. 1. je imelo obč. staraš. v Kozbani sojo. Na dnevnem redu je bilo več točk. Prva točka je bila pre- trcsovanje računov za leto 1900. Ko je bila ta točka končana, pride druga na dnevni red, in sicer: o zadevi dveh cest, prve, ki hi peljala od Vrhovlja čez Ko- bališče-Kostanjevico, in druga ob Idriji od Golobrda-Britol'. Kakor znano, jo vlada za te dve costi, ki so conjono obe na 440.000 K, dovolila 80%, dež. zbor 10%, in premanj- kujočih še 10% »laj bi prevzele priza- deto občino. (Jcllok dež. odbora z dne 4. marca t. 1. pa pravi, da županijo, ki prevzamejo 10%tni [irispevok, prevzamejo ludi riia- daljno vzdiževanje loh cost". — Pomis- limo zdaj: ali bi bilo mogoi-e Kožbancem to donasati, ko siiio že za svoje ceste preobloženis stroški za vzdrževanje? Tega ne moremo. Posebno pa za ono pri Idriji, ki bi jo mi nikdar ne rabili, po večjem če bi prišol kakson naših zajcev vsake kvatre enkral na njo. Kaj piše dopisnik „od nekod" v „Soči".šl. 57, da ta cesta bi koristila, „skoro celej kožbauskej občini?" Zakaj pa noče cela občina niti slišati o njej? Uzvzemši Koslanjevca za Golimbrdom). „Sočin" dopisnik „od nekod", naj v svojo mošnjico pogleda^; ako dobi kaj nolri, naj Kostanjevca z denaioin pod- pi ra, da si cesto do hiše naredi, a ne samo drugih grdili in Kostanjevca prati. Kaj no da g. Keko, ako ravno Vas „Soča" večkrat opore, se ne pocutite prav zado- voljnega, ampak bolj zadovoljen bi bil, ako bi imel cesto enkrat do hiše? Ker pa nima g. Keko nobene ceste do svoje hise. — usmililo se je obč. sta- rešinstvo, da hi mu odločilo 300 K za pomagali tej „gospodskej" družini cesto napraviti od svoje hiše na skladavno v Golobrdo (to bi bilo v daljuvi kakih 200 in). A očeKoslanjevec tega ni hotel, ampak me- nil, da rnora obč. prevzeti oni prispevek //d to cesto ob Idriji, ki hi sla ravno pred njegovo hišo dalje. No, na to si je marsikdo mislil: ni vredno celo Kostanjevčevo premoženje toliko z mlinom in kovačnico vred, ko- likor hi občina stroškov za to cesto imela; splavalo mu je nato so onih 300 K po Glede druge coste. od Verhovlja čez Kobališče dalje, je slarešinstvo pripozualo, da bi tudi nam bila v korist, posebno od Verhovlja do nad JSIapnika. Kadi tega je slnreSinstvo sklenilo dati 600 K, t.j. 400 K denaia in za 200 K cenjeni svet, po ka- terem bi šla ta cesta, s tem pa da je Kožbana prosta od vzdrževanja te ceste. — — Dne 2. junija je bila v Kožbani zopet obč. seja v zadevi teh dveh cest. K tej seji je bil poslan tudi dež. odb. g. dr. Tuma, da rešijo enkrat ta odlok. G. dr. Tuma je prinesel se sabo tudi zemljevid. A kako je to, da je zašel v drugo vas. mesto v Kožbano, na Brdice, ne vem. Njegov zemljevid je najbrže izdelan prav le za „Kraška tla", a ne za Briska. Slučajno je dobil g. doktor na cesti pod Brdicem enega možička, (ki je bil pred 2. leti kot blazen v norišnici) ter ga prosil, naj mu pokaže pot v Kožbano. Možiček ga pelje ob n a j k r aj še in potu, po grdih strmolinah in potokih v Kožbftno, seveda ne zastonj, ampak za eno krono. (Konec prih.) Dostavek u r e d n i s t v a. Razu- mevamo težave, katere branijo kožbanski občini, da bi prevzela za cesto ob Idriji in proti Kobalarju prispevke, ki se od nje zahtevajo. Ohcina je svojo dobro voljo in naklonjenost za omenjeni cesti poka- zala z malimi prispevki, katere je v ta namen odlocila. Nismo pa zgubili upanja, da se na katerikoli način zagotovi i5e ostalih 10% k stroskom za receni cesti, ki sla v resnici — co tudi ue za Kož- bano, pazadru^e — neobhodno potrehni. Stvar glede vzdržavanja cest se na vsak nacin povoljno vredi. Politicni pregled. Isterski deželnt zbor. Za včeraj je bila spet napovedana seja. Ob določenem času prisli so pa v zbornico le hrvalsko-slovenski poslanci, deželni glavar in pa vladni zastopnik. Ker so se nahajali v Kopru tudi deželni odhorniki, ki so Italijani, poslal jib je deželni glavar iskat. Prišli so sicer, a deželni zbor vendarle ni bil sklepoen ter ni mogel zborovati. To je deželni glavar konstatiral ter rokel, da sklice prihodnjo sejo, kedar se mu bo zdelo, da bo mogel zbor zborovati. Mi pa mi slimo, da so deželnemu zboru istrskemu dnevi že šLcti. Nanieravani napad na nasega cesarja? V četrtek se je raznesla po Duna.ju govorica, da se je izvrsil na našega pre- svitlega cesarja nu|>Hl, t. j. zagual se v osebo g. čitalnic- ncga pevovodje prav robato in surovo kakor neotesanec. No s tem je njegova vulkanska narav za nekaj dni zopet po- tolažena. Pricakovali smo, da se pri prvem periodnem izbruhu zadrvi vsaj v naš dopis iz Podgore, v katerern postavljamo njega in njegove „napredne" bratce za- stran „laškega takta" neizpodbitno na sramolni oder zaradi očitne demo- ralizitcije nasega ljudstva. A nili tega ne. Tudi to „grenko kroglico" jerevček molče požrl, kakor jib požira zdaj zaporedoma. Privadil se jim je kot berač gladu. V sobotni ekspektoraciji je pograbil po „pohvali" ultra-lahonskega lista „Friuli Orientale", katera je neki doletela Tu- niovo polilicno pevsko dru^tvo zarad le- peg;i pc'tja. Uboga „Soča", karn lo je pri- pravil sedanji gospodar! Nekdaj si s po- nosom izjavljala, da si Steješ v cast, če te lahonski listi grajajo, zdaj pa ti je lahonska hvala prava mana. In če se tvoji sedanji reditelji te hvale tako ve- sele, so jo želeli, in če so jo želeli, s'> se za njo tudi trudili, da je zagledaia beli dan tarn, od koder jim zdaj tako sladko d.oni. Ilm, hni! Kaj pa če bi bila ta pobvala slovensko „kukovičje jajce" izleženo v laškern guezdu! Vse mogoče pri na.ših „naprednjakih", katerih politična rnodrost nas je obogatila z izrekom: Ce nas ne velja, naj pa vse hudič vzame! Že za časa zadnjih dr/.avnozborskih vo- litev smo konslatirali ljubavno koketiranje drobnookega Gabrščeka z lepoličnirn Gra- ziadiom. T(;mu je sledilo ono v narod- nem oziru uprav škandalozno zagovarja- nje prvega po drugem. Kaj če se pletejo te Ijubavne razinere za kulisami še dalje?! Mi stavimo glavo, da bi dr. Turna svoje drut5tvo takoj komaudiral pet podoknico najhujsemu laškemu nasprotniku, ki bi mu (dr. Tumi) mogel pri prih. jesenskih volitvah zagotoviti zopetno deželno od- bornirftvo. Saj je to ona točka, okoli ka- tere se sučejo in pehajo — vede ali ne- vede — vsi pevci in pevke, vsi nacelniki in načelniee, vsi odborniki in odbornice, vsi pisarji in uradniki, vsi tiskarji in stavci, in kakor se še imenuje to službeno osebje Tumove" politične službe. Prih. volitve utegnejo prinesti še marsikatero iznena- denje izza kulis „naprednjaškega" rodo- ljubja. Pa vrnimo se h Gabr.ščekovemu „petju!" Kako ulogo mu je dr. Tuma pri tem odkazal, poverno obširneje nadrugein mestu. Za danes ga imamo le potolažiti, da nas njega hvalisanje lepega „petja*1 ne spravi iz ravnotezja in še manj g. čitalničnega pevovodjo. Revček ne ve, da s tem gospoda M. še najbolj hvali; kajti ako hi se on ne bil skozi petnajst let trudil tako nesebično in rodoljubno s pe- tjem, bi se zdaj Gabršček in Tuma in se kdo ne mogli šopiriti s „tujim perjem". Toliko ktevetajočemu Gabrščeku ob pev- skih zaslugah g čitalničnega pevovodje. Kar se nas lice, mu povemo, da nas nje- govo hvalisanje „petjakt nič ne peče. Mi pobijamo le politične tendence tegu „petja" in jih bodemo dokler ne pride v roke onim, ki nimajo s politiko nič opraviti. Ali nas je Gabržček razumel'? — Cirkus Tuniii v Renčah. — Prih. nedeljo doleti naše Renčane velika cast; dr. Tuma pripelje k njim svoje potujoče politično pevsko društvo. Kaj nameruje, tega on ne sine in ne more povedati. Ker se je pa bati, da bi mu utegnilo to „zakrivanje srčnih želj" škodovati kakor njegovemu pobralimu Gabrsčeku „samo- zapiranje sape", se ga hočeino mi usmi- liti in Rencanom povedati, kaj mu „srce teži'4. Petje rada posluša mladina ; ali on ne potrebuje mladine, ne možke ne ženske. Tudi žen ne mara. Ima pa rad može, može-volilce, pa ne vseh, arnpak le tiste, ki bodo imeli besedo pri prih. deželnozborskih volitvah. Na te obrača dr. Tuma svoje poželjive oči, te ima zdaj rad, oh tako rad, bolj kot lastno srce. Zato možje volilci, pridite v nedeljo vsi, oh vsi ; ne brigajte se za petje, ampak bodite dobri, ko ste tako lahko, dovolite mu, da Vam katero reče o .... no, o politiki, o prih. volitvah. Renöanje, na- redite g. doktorja srečnega! Oškodujte ga vsaj Vi Za „smolo" zadnjih dni; ker ta nesrečna Samatorca imela ga je le za norca, in ta pobožna Pliskovica razvedrila mu ni lica ! „Misijousko delo". — Veličijec, katerega smo po vsej pravici nazvali b a r a b o v g o s p o s k i s u k n j i, po- vzpel se je v svoji brezprimerni domiš- ljavosti, kakor da je zares on! poklican stati na prižnici ljudske vzgoje, že tako visoko, da primerja svoj „Caviar" z ita- lijanskim pesnikom — Petrarco, čež, Pe- trarca jes svojimi spisi ,.iz sredi.šča pekla" pripomogel do tega, da je italijanska du- hovščina pošteneje živela in ker novega Petrarce ni, opravlja zdaj — ,,Soca isto misijonsko delo. Ali je mogoča večja predrz- nost in domisljavost kakor jo že lira ta — baraba v gosposki suknji? Rečeno mu bodi samo : Petrarca je bil človek, ki je s m e 1 drugim očitati pregrehe, ker je bil cist, značajen in moralen. Kaj pa veli- čijec? Ali je morda on tako predrzen, da se hoče staviti v tem pogledu v eno vrsto s človekom in pesnikom Petrarco? Ne, te pravice on nima, zato so njegove svetohlinske tirade v zadnji „Soči" nič druzega nego gola lumparija. Kdor ima sam polno masla na glavi, naj se ne roga drugim in celo takim, ki mu osebno niso stopili nikdar blizu; — prasec, ki se je valjal sam po gnoju, naj ne očita gnjusobe drugim, ako ne namerava s tem javnim gnjusenjem pohuj^ati ne- dolžne mladine. Ali bi bilo veličijcu pri- jetno, ako bi se zacelo prijavljati „tutti frutti" o — njorn? Težko da! Ali po- čaka naj, se utegne se zgoditi. A veli- čijcu se zdi pač potrebno delati reklamo za „napredne" — „angelje" njegove vrsle, zato gnjusi neprijetno mu duhovščino. Svilodi. — Do četrtka se je pro- dalo na goriškem trgu 61.793 kilogr. svi- lodov. V četrtek so jih pripeljali 6382 kg; cena jim je bila najvisja 284 K in naj- nižja 2-20 K, srednja pa 268 K. Iz Kožbane se nam piže: Tistemti dopisniku, ki v ,,So<5i" od 21. maja „za- morca pere" treba še nekoliko pojasnil. Njegove besede: Obrekovati ljudi, ki mu niso nikoli nič žalega storili, dajo sumiti, da prvič ne ve, da kdor se brani proti obrekovalcu s pojasnilom resnice, ne obrekuje, in drugič, da hoče zvrniti vso krivdo in odgovornost razžaljivih dopisov pd „Beneške meje*' na svojega tovariša v Mirniku ob meji. Üvomi se po vsej pra- vici, da bi bila ta zvrnitev poštena, ter da bi bil zgorej imenovani dopisnik po- polnoma čistih rok pri dopisih od ,.Be- neške meje". Na vsak način bi bilo po- šteno, da pravi dopisnik od „Beneške meje" z elektriko resnice v to temo tajitve posveti. Isti dopisnik hvali sicer učitelja kožbanskega, ki bi mu pridobil nezaslu- ženo veljavo, tod^a prisiljen je bil vsled naäih pojasnil preklicati svoj prejšnji do- pis, s katerim je obrekoval „debelega pod- županah kožbanskega. Njegov preklic do- kazuje, da ne pozna niti podžupana svoje obcine, pa vendar se drzne po öasnikih lagati o takih osebah. Potem ko je do- pis iz zahodnih Brd v „Gorici" opozoril, da se pi3e „debeli podžupan" Kožbanski Kostanjevic, ter ga branil proti napadom, prišel je dopisnik iz Kožbane s preklicoin na dan, ker se je bal, da mu pade kaka tožba v „filisterski želodec", ter potrjuje vse, kar je „Gorica" hvali la na „debelem podž." kožbanskem, zdaj pa sam priznava, da je s tisto pohvalo opran „kožban- ski zamorec". Kaj ne, da je to čuden pre- klic? Prav za prav ,.pere" kožbanskega zamorca dopis. v „Soči" od 21. maja, kjer piše da je has v ravno isti krčmi, kjer ima zaslužni (?) in splošno priljubljeni (?) učitelj kožbanski stanovanje. Drugega za- morca ni v Kožbani. Noben drugi človek ni bil roj en. v Asriki, naj manj pa tiati expodzupan tarn od Belega, kateri je kož- banskemu učitelju, „Tum-ovcam" „Soči- nimk< in „Primorčevim" — podrepnikom resnico razkladal — bodi si pri „Peter- nelu" ali v tisti kremi, kjer učitelj sta- nuje. Zato se izljiva toliko grdih psovk in obrekovanj v derečo ,,Soco", da se „Tumovci perejo". Toda! tako razdivjano perilo ostane zmeraj umazano, tudi če bi se sušilo na cistern zraku „kožban- skega kola", kamor se skriva kožbanski dopisnik ,,Soče-'. To skrivanje nas poo- blašča, da vam pošljemo danes „retour" (nazaj) vašo pošiljatev: „falotje na kato- liški podlagi". Listnica uredništvsi. — Gg. do- pisnike prosimo potrpljenja, za danes nemogoce, pride vse na vrsto. Prvi kmetijski odsek po novib pravilih c. kr. krnetijskega društva v Go- rici se je ustanovil v Komnu v nedeljo dne 23. t. m. Na povabilo gosp. Josipa Fabian i-a, veleposestnika v Kobdilju in gosp. Ignacija K o t n i k a, c. kr. no- tarja v Komnu — zbralo se je na dvo- rišču Krpanove gostilne ob 4. uri pop. lepo število mož, duhovnikov, županov, posestnikov i. dr., a tudi venec gospä in gospic se je z očitnitn zanimanjem de- ležil zborovanja. Gosp. Fabiani pozdravi zbrano občinstvo, predstavil je zastop- nika kmet. društva gg. Krnesta Klavžarja in Adoll'a Ferranta in podelil besedo g. Klavžarju, da razloži pomen sklicanega shoda. — G. Klavžar je na to pozdravil zbrane v imenu kmetijskega društva, jim 1 popisal društveno delovanje in pojasnil namen krnetijskih odsekov, kateri bi ta- kofekoc posredovali med kmetovalci in kmet. drustvom ter v vseh okrajih oživ- ljali zanimanje za vsestranski kmetijski napredek. Govornik je posebno naglašal potrebo, da se na Kvasu kaj več .stori za zboljsanje gov.edi in za povzdigo sad- jereje, kateri kmetijski panogi vlada po posredoyanju kmet. društva radovoljno in radostno podpira: a treba tudi samo- delavnosti ljudstva, brez katere vse pod- pore nič ne pomagajo. Zato je sklenil govor z vabilom, naj kraški kmetovalci pokažejo malo yec zanimanja za delo- vanje kmetijskega društva, kakor do zdaj, naj zlasti občine, kakor v drugih okrajih pristopijo kot člani društvu, pa tudi pre- možnejši posestniki naj ne zaostanejo. Da bo pa delovanje še živahneje in uspešniše, naj se kmetovalci v mnogern številu oklenejo novih krnetijskih odse- kov in naj tudi ti sami za-se razvijajo čvrsto delavnost. Govornik je žel prav lep uspeh, kajti takoj se je dopolnilo število pravih drui^tvenih članov tako, da bo odsihdob komenski okraj po svojem odborniku zastopan v osrednjem obboru kmetijskega društva. V kmetijski odsek pa se jih je vpisalo samo izmed prisotnih 47 — med njimi tudi 7 gospä in gospic — in odsek. se je takoj ustanovil, izbravši si pred- sednikom g. Fabiani-a, podpredsednikom g. dr. Kotnika in tajnikom g. 1. Strekelj-a. Na to je g. predsednik zahvalil gg. za- stopnika kmetijskega društva na njunem trudu, in po zborovem sklepu ju je na- prosil, naj sporočita društvenemu pred- sedniku Ni. Vzv. gospodu Francu grol'u Coronini-ju prespoštljivi pozdrav kmet. shoda ter mu izrazi udanost in hvalež- nost za njegovo požrtovalno prizadevanje v prilog kmetijstvu. Shod je bil zares kolikor zanimiv, toliko uspešen in želeti je le, da bi vse- jana setev obrodila bogat sad. Cudiii podjctnik javnih del. - Kakor je znano, zida se čez Sočo blizu železniškega mosta novi most. To delo je bilo oddano dotienim podjelnikom. Ti podjetniki pa imajo z delavci vedne pre- pire, ker jim baje node.jo izplačevati po- gojenih dnin. Onienili smo nedavno iz- grede, ki so se vršili pri tem rnostu in katere so provzročili podjetniki ker niso hotoli placiali ljudem tega, kar so zaslu- žili. Zaradi tega pa je bilo tudi devet delavcev aretovanih in včeraj se je vr- i§ila pied tukajšnjini okrožnim kot ka- zenskim sodiščem obravnava proti njim, pri kaleri priliki so bili obsojeni vsi od 6 tednov do 2 meseeov. Zadnja povodenj je, kakor snio tudi žo poročali v svojein listu, provzroeila vsled narasle Soče tudi pri zgradbi tega rnosta veliko škode. Odnesla je med dru- gem tudi mnogo nekega posebnega peska, ki so ga dobili od drugod in ki je pri zidanju mosta noobhodno potreben. Pod- jetniki imajo zaradi tega mnogo škode, kar jih pa nikakor ne opravicuje, da ne bi placuli delavcev, katere so najeli. da jim zopetskupaj spravijo ta pesek. To'a podjetniki pač mislijo, da imajo pra-- vico najeti delavcev, da jim spravljajo pesek, katerega jim je odnesla Soča, da pa niso dolžni teh delavcev plačati. Vsaj tako bi človek sodil, ko je te dni poslušal tožbe desetih delavcev, ki so iskali pri oblasti pomoči zoper podjet nike, katere so pa pošiljali od Poncija do Pilata, ker se ni čutila nobena oblust pristojno, da bi delavcem takoj pripo- mogla do njih pravic. To je žalostno in se ne da tako postopanje nikakor opra- vičiti. Podjetniki jemljejo od države javna dela zaradi tega v izvršitev, ker vedo, da bodo imeli pri tem velik dobiček. Do dobička jim pa pomorejo v prvi vrsti delavci in zato je dolžnost države, skrbeti za to, da se delavcem ne dela krivic in ako se jim krivice delajo, da jim dotiene oblaati takoj pripomorejo do njih pravic, ne da bi delavci še bili pri- morani hoditi od Poncija do Pilata, ali si pa šele s pomočjo odvetnikov iskati tega, kar so s tako velikim trudom za- služili. lz Kobarida nam poroöajo: Dne 26. t. m. je umrl tukaj posestnik in umi- rovljeni žendarmerijski postajevodja g. Franc Stih, star še le 48 let. Ranjki se je, dasi neizšolan, vsled svoje prid- nosti in nadarjenosti povzpel do odlične stopinje v svoji službi, katero je vestno izvTševal dolgo vrsto let. Služboval je v Bosni in Hercegovini, v Istri, Dalmaciji, na Kanalskem in na Grahovem v tol- minskem okraju. Leta 1888. se je poro- čil z g.eno Jožefo Gruntar v Kobaridu. Pokojnik je bil vrlo katoliško-narodnega znacaja, plernenitega sroa in v skrbi za svo.jo družino, kalero je prisrčno ljubil. Hudi napori v službi so mu nakopali mučno notranjo bolezen, ki ga je spra- vila v prerani grob. Mir njegovi duši ! Otroški vrtec v Tolminu. — V Tolminu so se zbrali v društvo gospodje katerim je pri sreu vzgbja nežne mladine ter sklenili ustanoviti tarn in vzdrževati otroäki vrtec. Kakor čujemo, priskrbeli so si že tudi učiteljičo. Ako jim dospč pravočasno potrebno dovoljenje od strani deželne šolske oblasti, o čemur ni dvomiti, odpre se ta vrtec že prvi dan avgusta t. I. Z murve padel je v sredo v Vr- tojbi 371etni kmet Franc So lei. Hotel je namree rezati perje; po nesreči se je pa račesnil vrh, na katereui je sedel in revež je tako močno padel na tla, da mu je na roki žila počila in da se je tudi drugače hudo poškodoval. Prenesti so ga morali v bolnišnico usmiljenili bratov. Nepreviden mlinar. — Pred ka- kimi 14 dnevi si je 711etni mlinar iz Sela Jože Marmolja pri mlinskem karnnu nekoliko poškodoval prst. Mesto da bi si poiskal zdravniške pomoči, zdravil si je prst sam kakor je vedel in znal in kakor so mu svetovali isti, ki so toliko vedeli in znali kakor on. Vsled takega „zdrav- Ijenja" pa je ššlo s prstom na huje meato na bolje in prišlo je tako daleč, da mu preti rak ter da mora zdaj iskati po- moči v bolnišnici usmiljeiiih bratov v Gorici. Teraj za babice na porodni- škem oddelku v tržaški bolnišnici prične 19. avgusta t. 1. Železnica oezTure in Karavankc. — Dne 23. t. m. se je vržila v Gasteinu slovesnost pričetja gradnje železnice čez Ture in sicer v navzoenosti 2000 oseb, 24. t. m. pa se je vräila jednaka slavnost pri tunelu iz Podrožic do Jesenic, kateri veliki predor so začeli vrtati dne 22. t. m. Ta železnica je nadaljevanje bohinj- ske železnice. Ke^ulacija rek. — Ministerski predsednik je doposlal okrožnico vsem nacelnikom deželnih vlad, da v sporaz- umljenju z deželnimi zbori sestavijo načrte glode uraviiave rek in potokov v posameznih deželah. Vsesokolska slnvnost v Pragi. — Te praznike se vrši v Pragi vseso- kolska slavnost, katero se udeleži ogromno število Sokolov vseh sokolskih društev v Avstriji in tudi vnanjih gostov. Slavnosti se udeleži tudi občinski svet mesta Pa- riza, kateri dospe v Prago danes. V ta namen se delajo velikanske priprave; župan dr. Srb je izdal poseben oklic. Program to ogrornne slavnosti se priC'in- izvrševati danes zvečer s slavnostno pi'edstavo v „Narodnom divadlu" (gleda- lišču) ter bode trajal do ponedcljka zve- (5er. Vse dni so bodo izvriievale velike umetne telovadbe raznih čeških in drugib slovanskih Sokolov. Za to slavnost so bili prirejeni posebni vlaki. Knjiga „Naši uarodui grehi" se dobiva v „Narodni tiskajni" v üurici in pri kiijigoužcu g. Likaiju. V nobeni slovenski liiši ne bi smela manj- kati ta knjiga, iz katere se inoiaino učiti, kako ži- veti res sluvenski in kako se o^ibati narodnih greliov. Baš sedaiije volitve po obun'jiiili sloveiiskih pokrajinah so zopet pokazale, kako potiebni smo se narodnega pouka. Zatoiej Slovenci, ne izogibajte se tej prekoristni knjigi in naročajte si jo! Cena knjigi je 50 vinarjev po pošti 5 vin. več. Zavarovanje proti toei. „Uiifl Catlöüca" družtvo zu vziijernno zavjirovanje proti škodi zavaruje vseh vrst pri- delkov proli toči. — Pusestniki, kateri niso še za- varovali grozdja, naj se oglasijo pismeno ali ustnieno pri zastopniku društva g. Gregorju Marinaz pod Kapelo St. 38 v Gorici, ki sprejema ponudbe zavarovanja. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 23, priporoča castiti duhovščini in slavnemu obcinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namroö po V» kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnidersič & Valenčic v 11. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Girila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdoväcini Vse blago prve vrste. Po pošti so razpo.šilja v zabojckih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. „Krojaška zadruga", vpisana zadruya z umejeno zavezo Gosposka ulica hiš, šlev. 7. VELIKA ZAL0GA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v liajveeji Izberi, kakor: sukno, platno, prte- nino, Chiffon, oksfort, srovico, vsa- kovrstne preproge, zavese, namizne pr(e; nadalje vsakovrslno perilo,srajce. Jäger itd. itd. Ywe po iiajiiižjili ceuali. i!ene wo Htalne brez pogajanja. Stanovanje isce mala slovenska družina. — Zahteva se s n a ž n o in mirno stanovanje, obsto- ječe iz dveh—treh sob, kuhinjo in kar treba ter košček vrta ali travnika zu prosto uporabo. Stanovanje je lahko v pritličju in nekaj minut zunaj mesta. — Odgovor na upravnistvo „Gorice" do 15. julija t. 1. Globoko ginjeni vsled presrčuega sočutja oh času bolezni, kakor tudi izvanredne udeležbe pri pogrcl)u no])oz;ibnega, vele- zaslužnega gospoda župnika, prečastitega nionsignora JVCaFtiua JYCilost, ! izražajo podpisani najiskrenejšo .zahvalo pi dn»'' 11. noveinbra 1897 podelili naslov »L'vunu zalu/.nik Nj. sve- tosli« s pravico v svoji linni po'ijg naslova imcLi tudi jrrl> Nj. svotosti. linciiovarii zdravnik ter tudi iimotfi drugi slo- viti proi'i'sorji in doktorji priporoüfajo bolcliaviii] (i. I' i i-co lij<> v o želorično tinkiuru, katora krepča ' zflodi'f, j)ovekarnar »pri angelu« v Ijubljaiii. na hunajski ccsti. Tinkturo za želodcc pošilja i/.dnlovate'j v Skatljali po \-i st(;k]onii>ie za gld. \2ii a. V.; po 24 stt'kliMiic za gld. 2'40; po 3(5 za gld. 8-50. po 70 za gld. 6"oO, po 110 za «Id. 10-30. I'ustnino mora plačati p. n. naročnik. Jakob Miklus, tr^ovec z lesorn in opeko, zaloga pohištva, rakev (trug), vinskih po- sod, stiskalnice za vino in sadje vsake velikosti, kakor ludi krat- kocasiiih igtM- slovonskih ,.Mari- jaiiic" I. j. lienih in trpežnih miz iz trdega lesu, ki imajo z not raj tro- ali štiridelno keg- IjiSce z vrtenci in kegljavnično blagajno po najnovejai sestavi. za krčtnarjo, zasebnike itd. v Pevmi, za Soškim mostom, p. Gorica, priporoča p. n. obcinstvu svojo bogato zalogo, zagotavlja naj- hitrejšo postreibo in jako nizke cene. Odiikovana kleparska delavnica J Artur Makutz ' v Gorici Ozka ulica St. 1. — Via Stretta St. 1. Priporoča iz lastne zaloge izvrstue in trpožn« škropilnice proti peronospori, (prenovljeno po Vermorf'lovi sestavi). Bak"er je trd in svotel. ZalisLke (valvole) se more; lahko premeniti. — Skropilniua je sestavlj«na priprosto -in tako, da škropi lahko na tri načine po volji Skropilca. j^- Cena je xelo nizka. -^s^, Spn'jomlje v popiavo in v prenovljenje škropilnice raznih sisteinov in postreže v popolno zadovoljnost slranke. —^mmmEssmm^mmmmmsssBmsa^^ Priporoča tudi stroje zažveplanje sodov iz cinkanega železa, pripravo za obvarovanje vi^n pr^d jilosnobo in cikanjo m pri točenju iz soda (kan), me- hove za žveplanje grozdja raznih sist«mov, cevi iz gume za vsakovrstne Äkropilnice. — Sprejema vsa v kleparsko obrt spadajoča dela, postavlja stre- lovode itd. itd.