Predsednik S.D.M. g.S.Prosenak je v prisotnosti gostov iz skoraj vseh slovenskih društev Avstralije prerezal svileni trak in s tem simbolično odprl na novo urejeno in
prvo pokrito balinišče Slovencev v Avstraliji.
*****
Govor predsednika
4'Gospod Branko Žele in predragi gostje ter člani S.D.M.
Hvala za zaupanje in izkazano mi čast. Z veseljem in ponosom sem sprejel vabilo odbora balinarske sekcije, da odprem ta končno dograjena balinišča, katera so plod skupnega dela in naporov velike večine članov S.D.M.
Vem kako dolgo ste vsi vi navdušeni balinarji in balinarke nestrpno čakali na ta veliki dan, kateri je danes končno le pred nami. Vidi se na vas, na vaših nasmejanih obrazih s kako velikim za-dovojstvom v srcu gledate na velikana, ki končno le stoji tukaj pred nami.
Ni bilo lahko priti do tega pokritega balinišča, ker so bila potrebna zraven težkega dela tudi ogromna denarna sredstva. Končno se je pa le pokazalo kaj pomeni sodelovanje, razumevanje, vztrajnost in predvsem dobra volja.
Prepričan sem, da ravno ta športna dejavnost, katera se bo razvijala tukaj, pod to streho, v okviru tudi drugih aktivnosti, bo doprinesla levji delež k bodočim uspehom S.D.M.
Čestitam letošnjemu odboru balinarske sekcije, kakor tudi prejšnjim odborom za izvanredno delo in dosežke na polju tega, mnogim Slovencem tako priljubljenega športa, kot je balinanje.
Tako proglašam ta športni kompleks odprt in ga izročam balinarjem v uporabo za veliko let aktivnega in prijateljskega balinanja."
Ob zvokih Viktorjeve harmonike so se tekmovalci takoj po otvoritvi razporedili za tekme, kajti vedeli so, da bodo vzele mnogo časa. Tekmovali so moški
v trojkah in četvorkah ter ženske v čet-vorkah. Tekme so se nadaljevale seveda še tudi v nedeljo.
Vzdušje na 4'hribu" je bilo oba dneva izredno prijetno in umirjeno, saj se organizatorjem ni bilo več treba bati, da bo njihove načrte pokvaril dež ali mrzlo vreme. Nova zgradba je to skrb odpravila. V soboto zvečer je bil potem v nabito polni dvorani S.D.M. balinarski ples, na katerem so tudi razdelili pokale zmagovalcem v poedinskem tekmovanju članov S.D.M.
V nedeljo je bil obisk tako velik, da je bilo kar težko najti prostor za parkiranje. Šele proti večeru so se pomerili med seboj finalisti za spominske pokale, ki sta jih za to priliko podarila g. Ivan Sluga in ga. Jana Sluga. Zmagali so: Moška trojka: S.D. Planica-Springvale, Moška četvorka: S.D.M.in ženska četvorka: S.D.M.
Prijiteljski in bratski stiki, ki so jih navezali med seboj naši balinarji, ki so se menda ob tej priliki prvič zbrali v takem številu in s tako oddaljenih krajev, se bodo verjetno v bodočnosti praktično izrazili tudi v drugih panogah med-društvenega tekmovanja slovenskih narodnostnih skupih v Avstraliji.
Ni glavne važnosti kdo dobi pokale, mnogo bolj važno je, da z medsebojnimi stiki krepimo drug drugega ter s tem tudi nadaljevanje naše narodne posebnosti v okviru raznokulturne družbe Avstralije.
*
V SLOGI JE MOČ!
'Registered by Australian Post Publicationa No. VAW 1215" CATEGORY A
meSSEfiGER« GLASILO SLOVEDCEV V AUSTRALIJI
LETNIK XXVII štev. 9.
SEP. 1982.
Slovenski balinarji Avstralije v Melbournu
Napori in delo, ki so ga v zadnjih mesecih vložili člani S.D.M. v pokritje balinišč na „hribu" je bilo že bogato poplačano z nepozabnim obiskom slovenskih balinarjev iz skoraj vse Avstralije.
V soboto 14. avgusta so se že zgodaj zjutraj pričeli zbirati ob lepo okrašenem balinišču balinarji v svojih tekmovalnih krojih, pa tudi drugi, ki so prišli da prisostvujejo otvoritvi. Oni iz Canberre so napolnili kar velik avtobus in kljub celonočni vožnji so bili vedro razpoloženi. Iz Adelaide, Sydneya Albury-Wodonge in Geelonga so se pripeljali v osebnih avtomobilih že v petek. Poleg ekip „Jadrana" in „Planice - Springvale" so se udeležili tekem m otvoritve tudi balinarji dveh istrijanskih društev Melbourna; to sta bila Istra Social Club in „Učka" Istrian Club.
Vremenski urad je sicer napovedal dež in težki oblaki so se premikali po nebu, a sonce je, le bolj kot ne, osvetljevalo hrib in ogrevalo prisotne, ki so se zbrali ob svilenem traku, ki je zapiral vstop na steze balinišč v novi zgradbi.
G. Branko Žele, vodja balinarske sekcije S.D.M. je na kratko pozdravil navzoče in izrekel zahvalo vsem, ki so z dobrovoljnim delom in darili pomagali do zgradbe in ureditve ter olepšanje
OTVORITEV BALINIŠČ
okolice. Saj poleg ogromnega dela, ki ga je zahtevala gradnja poslopja je bilo izravnano zemljišče poleg nje ter posajeno veliko število drevesc in grmičevja. Nato je naprosil predsednika S.D.M. g. Stanka Prosenaka naj s prerezom traku simbolično odpre novo zgradbo, ki je bila okrašena s pestrimi trakovi, cvetjem in balončki. Tudi g Prosenak je odprl zgradbo s sledečimi besedami:
Ameriški škof -Slovenec
Letos v aprilu je papež Janez Pavel
II imenoval za pomožnega škofa \
Clevelandu, USA, slovenskega duhovnika Edvarda Pevca.
Novi škofje bil rojen v Clevelandu 16.4.1925, v družini slovenskih izseljencev. Posvečen v duhovnika je bil leta 1950. Potem je opravljal različne službe v Clevelandski škofiji. Odlično obvlada slovenščino in se vedno prišteva Slovencem. Škofovsko službo bo opravljal v Clevelandu, kjer živi najmočnejša in najdejavnejša slovenska skupina v ZDA.
V škofa je bil posvečen 2. julija ob navzočnosti mnogih cerkvenih dostojanstvenikov, med katerimi sta bila tudi slovenska škofa dr. Alojz Am-brožič iz Toronta ter dr. Franc Kramberger iz Maribora.
vesi JE NEODVISNO GLASILO	injk
SLOVENCEV V AVSTRALIJI	
Lastnik:	Published by:
Slovensko Društvo Melbourne	Slovenian Association Melbourne
Predsednik:	P.O. Box 185, Eltham, Vic., 3095
Stan Prosenak	Telephone:
Tajnica:	Melbourne: 437 1226
Anica Markič	Editor:
Odgovorni urednik:	Marijan Peršič
Marijan Peršič	Set-up and printed by:
Upravno-uredniški odbor:	Polyprint Pty. Ltd.
Vasja Čuk, Sandra Krnel,	Price — Cena:
Dušan Lavrič, Jana Lavrič,	50C.
Božo Lončar, Karen Peršič, Simon Špacapan, Peter Mandelj	Annual subscription — Letno: $6.00 Za podpisane članke odgovarja
Rokopisov ne vračamo	
Letno predplačilo $6.00.	pisec.
Cena številki 50$.	Rokopise ne vračamo.

OBVESTILO!
The "Slovenian Association Melbourne Youth Club''
will be holding a
Country and Western Dance
on Saturday, the 9th of October, 1982, starting at 7.30 p.m.
"F TROOP" will be entertaining you with some real "Knee slapping, heel kicking" music.
The ticket includes light supper with beer on tap, which is really great value at $7.50 for members and $9.00 for non-members.
To avoid disappointment, we suggest that tickets are booked ahead through:
Mrs. Anica Markič, 870 9527 Mr. Max Hartman (Snr), 850 4090 Miss Helen Vučko, 306 3212 Mr. John Cvetko, 306 4837
G. Franc Hartman, ki je socialni referent v letošnjem odboru S.D.M. prosivsakogar, ki zve, da je kdo od rojakov obolel ali pa celo umrl, da ga o tem obvesti telefonično na 613 771 v urednih urah ali pa na 374 1198 po uradnih.
V prejšnji številki "Vestnika" smo poročali, daje napravil ograjo pri galeriji za gledalce na balinišču S.D.M. g. Franc Jelovčan sam. To je bilo deloma zmotno. Kot nas obvešča g. Jelovčan je imel mnogo pomagačev pri delu, ki se je vršilo v njegovi delavnici.
SLIKARSKA RAZSTAVA
Priprave za 6. slikarsko razstavo/ "VESTNIKA", 23. in 24. oktobra^ 1982 so že v polnem teku. Dobili smo( že število prijav naših slikarjev. "Po-1 lish Art Foundation" pa nam je spo- ( ročila svoje zadovoljstvo za povabilo k sodelovanju in že naprosila svoje ( slikarje, da se prijavijo. Prijave morajo biti v naših rokah čimpreje, ( tako, da bomo lahko pristopili k pripravi vabil in kataloga.
S ponosom reči smem...
"S ponosom reči smem: Slovenec sem..." Tako gre refren poznane pesmi
Da, ponos nas lahko prevzame kadar ocenimo kako delujejo in kaj so dosegli Slovenci v Melbournu.
Za nami so letne skupščine članstva vseh treh naših društev v Melbournu. Navzlic temu, da se včasih na njih tudi malo potarna nam kažejo, da so rezultati našega dela odlični.
S.D. Melbourne - matica in začetnik slovenskega udejstvovanja v Viktorji se lahko pobaha s pokritim baliniščem in tako izpolnjeno vročo željo ljubiteljev tega športa; z zboljšanim streliščem in olepšanim zemljiščem, katerega prirodna lepota je neprecenljive vrednosti Kljub velikim izdatkom kaže S.D.M. solidno knjižno vrednost svojega premoženja, ki presega četrt milijona dolarjev in obilne možnosti za nadaljni razvoj
"Jadran" v Keilorju je proslavil 10 let svojega obstoja z dograditvijo nove lepe dvorane z odrom, katera jim bo omogočila in olajšala udejstvovanje.
"Planica " v Springvale pa ima tudi že pod streho dvorano, ki je od vseh slovenskih v Avstraliji menda največja in katero bodo svečano odkrili ob svoji desetletnici v letošnjem novembru.
To so samo gmotni in gospodarski uspehi naših društev in dokaz pridnosti in požrtvovalnosti njih članov. Preveč bi vzelo prostora, da bi na tem mestu omenjali tudi delo in uspehe na drugih poljih. Tudi ti so znatni, čeprav na zunaj ne tako vidni kot dograjena poslopja.
Izkušnja iz našega družinskega življenja pa nam kaže; da mora človek prvo imeti svojo streho ter dobro kuhinjo in šele nato usmeri vso svojo energijo tudi na druga področja, ki niso tako materijalističnega značaja. Zgleda, da bodo tudi naša društva sedaj, ko imajo svoje strehe prešla s svojim delom v novo fazo: več intenzivnega dela na kulturnem polju, na dobrodelnem polju in mnogo več pozornosti problemu, ki se bo z vsakim letom večal in kije osamljenost in s tem zvezana brezupnost rojakov; ki počasi prehajajo v jesensko dobo svojega življenja.
Ko s ponosom gledamo na uspehe naših društev pa ne smemo pozabiti, da nam je do njih v največji meri pomagala naša složnost in medsebojno razumevanje. Zdrav razum sejalcem nezaupanja in razdvojenosti. Zato smo imeli za naše vodilo skupno delo za skupno dobro vse naše skupnosti Poedinci, ki so tu in tam hoteli uveljavljati svoje ali pa tuje interese so kaj kmalu lahko spoznali, da slovenska družina v Melbournu ve, da je najbolje usmerjati svoje moči v prvi vrsti za svoje lastne potrebe. Kot številno majhna skupina smo se in se še vedno zavedamo, da veljamo le toliko kolikor si sami pridobimo.
Pri tem pa seveda nismo pozabili na svoj izvor, svoj narod in svoj rodni kraj. Odnos Slovencev Melbourna do vsega kar nas povezuje s Slovenstvom je močan in ne-pretrgljiv, a vendar umerjen in neopredeljen v zavesti, da pri majhnem številu le sloga pomeni moč.
Gledati moramo na to, da bo naša družina v Melbournu tudi v bodoče zadržala stališče zaupanja in popustljivosti v medsebojnih odnosih, da bomo tudi drugim našim rojakom pokazali pot, na kateri bomo vsi lahko glasno in ponosno rekli: Sbvenec sem!
Obisk iz Slovenije
Ottavio Brajko - plesni ansambel iz Izole namerava, pod okriljem Slovenske Izseljenske Matice, v letošnjem decembru obiskati Avstralijo.
Predhodni razgovori o gostovanju so se vršili v Ljubljani na sestanku med zastopniki SIM in odborniki društev "Jadrana" in "Triglava" iz Sydneya. Dogovorjeno je bilo, da bodo ansambel spremljali še en slovenski dramski igralec, en književnik, predsednik ISM g. Stane Kolman in urednik Rodne grude g. Jože Prešeren. Seboj bodo pripeljali tudi slovenska grafična dela, knjige, plošče in kasete, katere bodo razstavljali, pa tudi prodajali.
Želja SIM je bila, da obidejo vsa slovenska društva v Avstraliji. Sestava končnih datumov obiskov je bila prepuščena koordinatorjem v Avstraliji.
Predstavniki društev S.D.M., "Jadrana", "Planice-Springvale", Gee-longa in zastopnikov Slovenske radijske ure na 3EA so na sestanku 14. avgusta ugotovili, da bi bil najprimernejši čas za obisk ansambla v Melbournu med 1. in 10. decembrom, nikakor pa ne za božični teden kot je bilo to predlagano v Ljubljani.
O tem svojem sklepu so takoj obvestili tudi SIM v Ljubljani.
DENAR ZA S.B.S.
POROKE S TUJCI
Nov federalni proračun Avstralije za leto 1982-83 je predvidel $27.8 milijonov, kar je za $1.7 milijona več kot v preteklem letu, za delo SBS. (Special Broadcasting Service). Ta denar bo deloma uporabljen za zboljšanje televizijskih oddaj v Syd-neyu in Melbournu ter za povečanje časa programov. Več kot eden mili-jondolarjev bo porabljen za razširitev oddaj na Canberro. V letu 1984-85 nameravajo raztegniti oddaje celo v Perth, kajti raziskave so pokazale, da že sedaj 1.7 milijonov ljuidi gleda kanal 0-28 povprečno 7 ur na teden. 62% prebivalstva pa je mnenja, da etnična televizija pospešuje medsebojno razumevanje različnih narodnostnih grup Avstralije.
Izgleda, da bodo avstralske oblasti od sedaj mnogo bolj pazljivo preiskovale poroke avstralskih državljanov s tujimi. S tem hočejo preprečiti, da se take poroke ne bi uporabljale, kot sredstvo za doselitev v Avstralijo.
Zaročencem neavstralskega porekla bo dovoljen vstop samo ako bodo zadostili vsem pogojem, ki veljajo za odobritev vstopa. To je oba partnerja morata biti osebno poznana drug drugemu. Naprej dogovorjene poroke bodo dovoljene le kjer oba zaročenca prihajate iz dežele, ki ima takšen običaj. Zaročencu bo potem vstop dovoljen le za tri mesece. Ako v tej dobi ne bi prišlo do poroke se bo moral vrniti v svojo domovino.
NA HRIBU OB YARRI
Letna skupščina S.D.M.
28. redna letna skupščina članstva S.D.M. se je vršila v nedeljo 22. avgusta 1982 v dvorani S.D.M. na Elthamu in je dala društvu nekaj kar je vedno velike vrednosti: kontinuiteto o odboru.
Čeprav je veliko načrtovanih del za obdobje dveh let že dokončano so na programu ali pa že delno pričeti še drugi projekti in zato je nujno potrebno, da vsaj ključne osebe, ki poznajo projekte in z njimi zvezane probleme ostanejo na svojih mestih. Sestava odbora za leto 1982-83 nam pokaže, da se je tako tudi zgodilo. Istočasno pa je vstopilo v odbor tudi nekaj novih in mlajših oseb, ki bodo gledale na delovanje z novih perspektiv in tako verjetno tudi osvežile mnoge smernice društvenega udejstvovanja.
Skupščino je tudi letos uspešno in spretno vodil dr. Franc Mihelčič. Iz poročil predsednika in odbornikov je bilo razvidno, da je društvo imelo zelo plodovito leto, čeprav odziv članstva za denarno posojilo ni bil tako velik kot se je pričakovalo. V tem letu je društvo imelo 16 prireditev, proslavo materinskega in očetovskega dne in že peto letno razstavo slovenskih slikarjev. Ustanovil se je moški pevski zbor, reorganizirana je in povečuje se društvena knjižnica. Nedeljska šola redno deluje, pravta-ko upokojenski odsek. Balinarsko igrišče je bilo pokrito, balinaiji pa so na sedmih medruštvenih tekmovanjih dosegli zadovoljiva mesta. Lovska družina, ki ima 80 aktivnih članov je prirejala skupne love in družinske izlete v naravo; v strelskih tekmovanjih pa so dobili štiri pokale. Strelišče in njega okolica so bili izboljšani in olepšani. Gradbeni odbor je skrbel za koordinacijo vseh gradbenih del. Poleg del ob balinišču in strelišču je bil zgrajen zid pod otroškim igriščem, posajeno je bilo kakih 200 drevesc, prepleskana je bila notranjost dvorane, napeljana elektrika za cestne luči od glavnega vhoda, zemljišče in že zasajen drevored, sta bila pridno oskrbovana. V naslednjih mesecih se bodo pričela dela na razširitvi kuhinje in vsak dan se pričakuje dokončna odobritev načrtov za vse projekte s strani občine Eltham. Mladinska sekcija je organizirala natečaj "Mamica leta", Rock dance, Country in Western dance, izlet na sneg ter razne športne aktivnosti.
Šahisti in igrači biliarda so imeli tekme z "Planico" in "Jadranom". Ženska sekcija je oskrbovala kuhinjo in dejstvo, da so med letom izdali samo za prostovoljne delavce 2357 kosil nam jasno pokaže obširno delo, ki so ga vršile one članice, ki so se odzvale dežurni službi v kuhinji.
Iz blagajnikovega poročila smo razbrali, da je S.D.M. napravil v preteklem letu $21.213 dobička in, da je celotna čista vrednost premoženja S.D.M. sedaj cenjena na $243.000. Že te številke, če nič drugega, nam kažejo, da je bilo leto iz-
redno uspešno. Zavedati pa se moramo, da so te vsote prišle do nas le z požrtvovalnim in neplačanim delom članstva, predvsem tistih, ki nosijo na sebi največji del bremena. To pa je v glavnem Upravni odbor, ki bo v letu 1982-83 sledeč:
Predsednik: Stanko Prosenak, Prejšni predsednik: Peter Mandelj, Podpredsednika: Branko Žele in Janez Žemljic, Tajnica: Anica Markič, Blagajnik: Stanko Penca, Odborniki: Ivan Barat, Jože Brgoč, Franc Hartman, Franc Jelovčan, Aleks Kodila, Ivan Mohär, Gary Oder, Dušan Lavrič, Andrej Fistrič in Božo Lončar.
Opogumljivo je videti, da imamo v sedanjem odboru poleg izkušenih moči tudi tri člane, ki so bili rojeni že izven stare domovine.
V ostalem delu skupščine je bil sprejet sklep, da se poviša letna članarina, ki je bila že leta sem $25.00 na $35.00 ter, da si Upravni odbor lahko po potrebi vzame do $10.000 posojila brez predhodnega odobrenja
skupščine, a s privolitvijo zaupnikov. *****
REZULTATI SPOMINSKIH
BALINARSKIH TEKEM 14-15. avgusta 1982 pri S.D.M.
ŽENSKA ČETVORKA	ZMAGE PORAZITOČK		
S.D.Melbourne	3	0	39
S.D Jadran	2	1	34
S.D.Planica	1	1	17
S.D.Canberra	0	3	20
MOŠKA TROJKA			
S.D.Planica	8	0	88
S.D.Melbourne	5	3	74
S.D.Geelong	5	3	72
S.D.Adelaide	5	3	62
S.D.Jadran	4	4	70
S.D.Canberra	4	4	63
Istra Social Club	3	5	66
Učka Istrian Club	2	6	57
Wodonga-Albury	0	8	56
MOŠKA ČETVORKA			
S.D. Planica	7	1	86
S.D.Melbourne	6	2	69
Učka Istrian Club	5	3	75
Istra Social Club	5	3	64
S. D. Geelong	4	4	68
S.D.Triglav-Sydney	4	4	63
S.D.Jadran	3	5	57
Wodonga-Albury	1	7	54
S.D.Canberra	1	7	40
V finalu moških trojk sta igrala S.D. Planica			
in S.D. Melbourne. Dobila je Planica z 13:7 točk. V finalu moških četvork pa je dobilo igro S.D.M. proti S.D. Planici z 13:2 točk.
VELIKO SLAVJE NA ELTHAMSKEM HRIBU
Uresničil se je dolgoletni sen Slovenskega društva, posebno pa njegove balinarske sekcije, katera je nesebično delala in se žrtvovala, seveda tudi s pomočjo ostalih, da smo lahko prisostvovali tekmam, ki so tokrat že pod streho nad balinišči. Tega edinstvenega tekmovanja se je udeležilo nad sto bali-narjev Sydneya, Canberre, Albury-Wodonge, Adelaide, Geelonga in seveda tudi vsa društva Slovencev, ki žive na prostranem ozemlju Melbourna.
Po končanih tekmah, ki so potekale kar dva dni smo se z nekaj vprašanji obrnili na vodjo balinarske sekcije S.D.M. in predsednika Slovenske balinarske zveze Viktorije g. Branka Žele.
Branko, poveji nam kako si zadovoljen s celokupnim tekmovanjem, ki se je prvič vršilo pod lastno streho?
"Zelo sem zadovoljen, saj balinanje pod streho je čisto nekaj drugega kot na prostem. To velja posebno za deževno sezono.''
"Kaj misliš, ali smo veliko pridobili s to streho nad balinišči?"
"Moje mišljenje in mišljenje vseh ki se zanimajo za balinanje je, da je streha v vsakem pogledu ogromna pridobitev v praktičnem kakor tudi v gospodarskem pogledu."
"Branko, ali pričakuješ, da se bo balinanje še bolj in lažje razvijalo kot dose-daj."
"Brez dvoma. Računam, da bo streha dala večje možnosti uporabe časa tudi v zimskem in deževnem času ter bo tako balinanje bolj napredovalo ter se bo zanimanje zanj še bolj širilo. Kar še posebej želimo je, da bi se tudi naša mladina zopet bolj vključila v to lepo igro."
"Kako pa si kaj zadovoljen z balinarji S.D.M.?"
"Na splošno še kar. Res je, da so v zadnjem času nekoliko popustili, toda saj so na drugi strani skoraj vse proste ure jžrtvovali za to, da smo lahko v določenem jroku postavili streho nad balinišči."
"Ali misliš, da bo naša mladina gojila ta šport še tudi potem, ko bomo mi že onemogli?
"Upajmo in nadejmo se, da bo. $eveda pa jo moramo mi že zdaj učiti in navajati, da bodo ta šport vzljubili. Saj so tudi naši starši delali isto z nami, ko smo bili še otroci."
"Slišati je bilo, da bi lahko pristopili k Australijski Federaciji Balinarjev, to je Australian Boce Federation?"
"Da, o tem smo že razpravljali med seboj, toda do sedaj še ni nič ni nič odločenega. Izpolniti bi morali celo vrsto pogojev, katere predpisuje ta Zveza in seveda moramo tudi paziti na to, da nam to naša društvena pravila dovoljujejo."
"Ali imaš še kakšno željo, katero bi rad, da jo priobčimo v "Vestniku"?"
"Moja iskrena želja je, da bi pri vseh slovenskih klubih tukaj prišlo do tega, da si pokrijejo svoja balinišča, da bodo mogli trenirati in igrati v isto tako dobrih pogojih kot jih imamo sedaj mi. Ob enem pa bi rad sporočil vsem balinarjem S.D.M., naj se jih čim več prijavi za posameznično tekmovanje ter, da to tekmovanje v čim krajšem času končajo tako, da bomo lahko izbrali najboljše za močne ekipe S.D.M. ob priliki bodočih meddruštvenih tekmovanj. Izbrabil bi rad tudi to priložnost, da se tudi tukaj zahvalim vsem tistim ki so kakorkoli pripomogli, da smo lahko pokrili balinišča ter tudi vsem onim, ki so nas obiskali ob priliki naših tekmovanj ko smo proslavljali otvoritev stavbe nad balinišči."
Pogovarjal se je Božo Lončar.
KLUBSKO TEKMOVANJE
Na med klubskem tekmovanju z zračno, puško so bili doseženi tile rezultati:
MED ČLANSKO
Z naslonom:
1.	I. BARAT
2.	F. ARNUŠ
3.	F. JELOVČAN
Brez naslona
1.	F. PONGRAČIČ
2.	J. BARAT
3.	A. UDOVIČIČ
Ženska ekipa S.D.M.:
1.	FANIKA BARAT
2.	EMA ARNUŠ
3.	ANGELA BALIGAČ
MED KLUBSKO
Z naslonom:
1.	ST. ALBANS
2.	PLANICA
3.	S.D.M.
Brez naslona:
1.	PLANICA
2.	S.D.M.
3.	ST. ALBANS
POSAMEZNIKI
V	naslonu:
1.	F. PONGRAČIČ, S.D.M.
2.	F. ROZMAN, PLANICA
3.	F. KRIŽMAN, ST. ALBANS
POSAMEZNIKI
Brez naslona:
1.	O. VERDERIK, PLANIČA
2.	JURKOVIC, ST. ALBANS
3.	F. MAJERIC, MURA
*****
Tekmovanje v biljardu
Med S.D. Planica in S.D. Melbourne se je končalo 34-30 v korist S.D. Planice.
Tekmovanje še ni končano.
*****
V	GOSTEH PRI "VENETO"
V nedeljo 5. septembra je balinarska ekipa S.D.M. bila v gosteh in na prijateljskem tekmovanju pri italian-skem klubu "Veneto". Igralo je po osem dvojk od vsakega kluba.* V semifinale sta prišle dve dvojki S.D.M. In sicer Jože Urbančič in Vergilij Go-mizelj ter Otilio Udovičič in Peter Mandelj. V finalu pa sta sta igrala Jože Urbančič in Vergilij Gomizelj, a sta na žalost izgubila.
Na stotine kilometrov daljave ni moglo zadržati navdušenih slovenskih balinarjev,da se ne bi odzvali povabilu S.D.Melbourne.
Prišli soda se skupaj povesele in še bolj utrdijo svoje športne vezi;
To sta bila za mnoge dva dneva, ki jih zlepa ne bodo mogli pozabiti.
Te fotografije v "Vestniku" pa naj bodo tudi našim zanamcem,ko bodo šli skozi arhive slovenskega udejstvovanja v Avstraliji priča o naši prijateljski povezavi.
Priobčene so fotografije vseh sodelujočih ekip,razen one iz Geelonga,ki se je prehitro pomešala med veselo druščino.
NEPOZABNI DNEV NAŠIH BALINARJEV
Fantje iz Adelaide
Moška ekipa iz Albury - Wodonge
Reprezentanti "Triglava" iz Sydneya.
Ženska ekipa iz Canberre
Istria Social Club.
Moška ekipa S.D.Melbourne.	Istrian Club "Učka".
Moška ekipa iz Canberre
Celotna ekipa "Jadrana" iz Keilorja.
Veselo je pela Viktoijeva harmonika
Celotno zastopstvo
Albury—Wodonge
Ženska ekipa S.D.Melbourne.
Moški in ženske "Planice"-Springvale -4 - VESTNIK-SEP. 1982
Napeta igra v "finale"
ZAČETEK IN RAZVOJ SLOVENSKEGA DRUŠTVA PLANICA
■— ■ / m i -mi h h /m ° ^
Zamisel o ustanovitvi "Planice" v Springvale'u se je porodila 1972. leta na pikniku "Slovenskega Društva Melbourne" v Wandin East-u. Na tem pikniku so se Slovenci iz okolice Springvale-a, Claytona in Glen Waverleya, z g. Stanetom Lešnja-kom na čelu, dogovorili, da se sesta-nejo in ustanovijo slovensko društvo.
Rečeno-stoijeno. Prvič se je v garaži g. Lešnjaka sestalo sedem mož: g. Troha, g. Ferligoj, sedaj že umrli g. Debevec, g. Tenko, g. Uršnik, g. Pod-bevšek in seveda g. Lešnjak. 21. septembra 1972. leta so imeli naslednji sestanek, kjer je bilo prisotnih že 52 ljudi.
Takrat so bili postavljeni temelji današnje "Planice". Izvoljen je bil tudi prvi vodilni odbor, z g. Uršnikom na čelu. (Podpredsednik-g. Ferligoj, tajnik-g. Pejmont, blagajnik-g. Troha. Člani odbora: Z. Penko, V. Ben-čič, D. Erzetič, I. Debevec). V prvi vrsti je bilo naloga odbora pridobiti čim več članov in organizirati zabave, ki bi združevale Slovence v tem delu Melbourna. Dosežen uspeh je bila potrditev, da je zamisel o ustanovitvi društva padla na rodovitna tla, saj so v prvem letu obstoja priredili kar pet uspelih plesnih prireditev.
Naslednje leto je bila prva generalna seja "Planice" (15.7.1972) v mali dvorani RSL v Noble Parku. Razen blagajnika so vsa vodilna mesta ostala neizpremenjena. Za blagajnika sem bil izvoljen jaz. Na redni seji vodilnega odbora (10.8.1973) je bilo sklenjeno, da se kupi zemljišče, kjer naj bi nekoč stal naš slovenski dom. Takrat je društvo imelo v rokah $1886,20, mi pa smo se začeli pogajati z g. Maryjem za zemljišče, ki je stalo $50.000. Položili smo $100 depozita in začeli z zbiralno akcijo; v dveh tednih smo pri članih nabrali $10.300. Potem nam je A.N.Z. Banka posodila $40.000 in ojunačeni smo 22. novembra 1973 sklenili kupno pogodbo za naše zemljišče. Seveda to ne bi bilo mogoče, če nam ne bi trije člani priskočili na pomoč in garantirali banki izplačevanje posojenega denarja. To so bili g. Zvonko Penko, g. Janez Rotar in g. Jože Krnjak. Namesto v petih letih smo denar povrnili v treh.
1974.leta je bil ustanovljen delavni odbor pod vodstvom g. Sedmaka, ki je preuredil obstoječe barake, tako da smo dobili naš skupni prostor, kuhinjo in sedanjo šolo.
1975.1eta smo ustanovili balinarsko sekcijo pod vodstvom g. P. Sed-
Zemljišče "Planice" v Springvale je dobilo uradno odprta še pred koncem leta se ponosno sposobnosti naših "Planičarjev".
maka in pričeli graditi zasilna balinišča. Delovni odbor je prevzel g. T. Tkalčevič, ki je nadaljeval s preure-vanjem kuhinje. Istočasno je bil ustanovljen Materinski odsek, ki je s svojim prostovoljnjim delom in varčevanjem prihranil društvu lepo vsoto denarja, poleg tega pa pridno skrbel za želodce naših delavcev in obiskovalcev.
Januarja 1977. leta se je društvo udeležilo festivala Australia day v Dandenongu, kjer smo imeli svojo dvorano in smo se predstavili s slovensko glasbo, folklornimi nastopi ter dobro hrano. Pri avstralskih oblasteh in drugih narodnostih, ki so sodelovale, smo si pridobili velik ugled.
Delo na zemljišču pa se ni nikoli ustavilo; zgradili smo otroško igrišče za tenis ter pričeli s pripravami
letos povsem nov izgled. Poslopje dvorane,ki bo dviga sredi poljane kot priča požrtvovalnosti in
načrtov za novo dvorano.. Tako smo leta 1979 končno dobili gradbeno dovoljenje in pričeli z dovozom materiala za nasip. Oktobra 1981 smo zalili betonsko ploščo, 4. januarja 1982 pa smo pričeli zidati. Naši pridni zidarji so 22.8.1982 položili zadnjo od 130.000 opek.
Danes, ko se pripravljamo na praznovanje desetletnice "Planice", gledamo na preteklo desetletje kot na čas trdega dela, a tudi velikega veselja. To je bila velika preiskušnja, ki nas je vse povezala v trdno celoto. Še malo, prijatelji, pa bomo lahko uživali sadove tega našega dela!
Pozdravljam vse naše člane in vse prijatelje S.D. Planica; istočasno pa vas vabim na praznovanje desetletnice in otvoritev naše nove dvorane.
Matija Cimerman
S.D. ALBURY - WODONGA "SNEŽNIK"
Slovensko društvo v Albury-Wo-donga "Snežnik" je na 21. avgusta 1982 proslavilo 5 let svojega obstoja. Svečane proslave s plesom so se udeležili številni rojaki iz Melbourna, da svojim rojakom v dvojčekme-stu na meji Viktorije in NSW čestitajo za ta jubilej. Rojaki pri "Snežniku" so v borih petih letih dosegli kar zavidanja vredne uspehe in smo o njih že par-krat poročali v "Vestniku".
S.—A.D. "TRIGLAV",CANBERRA
Slovensko-Avstralsko društvo v Canberri je v nedeljo 5. septembra svečano odprlo novo zgrajeno tenis igrišče in igrališče za otroke. Oba kompleksa se nahajata tik za Domom.
Na splošno se v Canberri opaža sedaj nov val v društvenem delovanju. Podaljšali in uredili so balinišča, prepleskali zunanjost Doma ter ob njem posadili vinsko trto in drevesa. V bodočnosti nameravajo pod brajdo
napraviti barbecue ter mize s klopmi. Vse delo je bilo opravljeno po večinoma s prostovoljnim delom. Istočasno z otvoritvijo otroškega in tenis igrišča, katero je opravil senator Miša Lajovic so lansirali knjigo rojaka Ivana Kobala "Men who built the Snowy". Knjiga je sicer spisana v angleščini in je vendarle zelo pomembna, saj je prvo delo te vrste, katerega avtorje Slovenec v Avstraliji.
Prišle so lastovke
Gospod F.Likar,tedanji predsednik "Jadrana, g.T.Tukšar,predsednik društva "Snežnik" in g.S.Prosenak,predsednik S.D.Melbourne,so izmenjali darila svojim društvom v spomin na proslavo petletnice "Snežnika".
V nedeljo 22. avgusta 1982 so se "Jadrančani" ponovno zbrali v svojih klubskih prostorih. Tokrat ne na delovno akcijo, ampak na volitve novega odbora za leto 1982-83. Rezultat volitev je zanimiv, kajti v odbor so stopili novi odborniki.
Za predsednika je bil izbran g. Rudi Iskra, za podpredsednika g. Silvo Tomšič, za tajnika g. Jože Iskra in za blagajnika g. Alojz Kumar. Poleg teh so tudi vsa ostala odborniška mesta zasedli novi ljudje. Iz prejšnjega odbora ni ostal nihče. Vendar to nima pomena, ker so vsi novi tudi izkušeni v klubskih funkcijah. Včasih pridejo prav tudi spremembe. Nove osebe, nove ideje.
Kot zvemo se je na "Jadranu" osnovalo nogometno moštvo, ki že uspešno tekmu je v Nogometni federaciji. "Jadran" si je že pred letom dni od sosedov dokupil 5 akrov zemljišča, katerega zdaj preurejajo v nogometno igrišče.
Junija meseca, letos, sta odpotovala dva slovenska pevska zbora iz Avstralije na kratko turnejo po Sloveniji: 4"Jadran" iz Melboufna in "Triglav" iz Sydneya. Razen ožje Slovenije je "Jadran" obiskal tudi staro Gorico, "Triglav" pa Koroško.
Sama turneja je bila zelo pomembna, tako za nas kakor tudi za domačine. Namen turneje je bil, pokazati rojakom v stari domovini, da še nismo pozabili slovensko pesem in, da čvrsto gojimo stare tradicije. Ko navajam besedo "stare", to besedo tudi mislim v nje pravem pomenu. Kajti tamkajšnja publika je že dokaj pozabila način
našega petja, ki je bil za njih takorekoč nekaj novega. Za nas pa je njihov način predstavljal nekaj novega. Tako smo torej oboji imeli nekaj, kar nas je zanimalo.
Razen pevskih zborov iz Avstralije sta istočasno gostovali tudi dve harmo-nikaški skupini iz Združenih držav Amerike. In sicer ena iz Kalifornije in druga iz Pensilvanije. Tudi pri njih smo opazili, da se nekateri, čeprav so že tretja ali četrta generacija rojena v Ameriki, še vedno lahko sporazumevajo v slovenščini.
Torej turneja je odlično uspela. Pevci so se zadovoljni vrnili nazaj in upa-
jo, da bodo našli sedaj še večjo podporo pri svoji publiki. Omenim naj še, da največja zasluga za našo turnejo pripada Slovenski Izseljenski Matici, katera je organizirala to potovanje. Obenem pa smo lahko hvaležni tudi neštetim drugim organizacijam.
Pozabiti ne smem tudi naših pevcev. Pokazali so svoje sposobnosti kot pevci in pivci; res pravi Slovenci.
Bilo bi lepo, da pride večkrat do takih kulturnih srečanj, če ne drugje pa vsaj tukaj v Avstraliji.
Dino Rupnik.
VESTNIK - SEP. 1982 -5
KAJ ZNANCEV JE ZASULA ŽE LOPATA...
+ VLASTA NIKOLIĆ
V	petek 3.septembra je preminul po va in leta 1949 sta oba prišla v Avstralijo in par mesecih krute bolezni naš dolgoletni se naselila v Melbournu.
naročnik in velik prijatelj Slovencev,bivši	Pokojnikfki je bil vesele in miro-
kapetan kraljevske jugoslovanske vojske	ljubne narave se ni nikoli obotavljal pri-
gospod Vlasta Nikolič.	skočiti v pomoč,če se je za to pokazala po-
Pokojnik je bil rojen pred 73 leti	treba.Vsa leta do svoje upokojitve je oprav-
V mestu Aleksinac v Srbiji.Po končani voj-	Ijal službo kot avtobusni šofer pri organi-
ni akademiji je služil po več mestih na ju-	zaciji za spastične otroke,kar je njegovemu
gu države.Par let pred priČetkom vojne	dobrohotnemu karakterju izredno odgovar-
je bil postavljen za komandanta planin-	jalo.
skega bataljona na Blokah.	Mnogi,ki smo ga poznali bomo po-
V	tem času se je spoznal z Vladi-	grešali njegovo živahnost in iskren nasmeh, slavo Potočnik bolniško sestro v Ljublja-	Kako je bil priljubljen je pokazalo veliko ni in se z njo par mesecev pred priČetkom	število prijateljev,ki so ga pospremili na vojne poročil.Po kapitulaciji Jugoslavije	nji poti do upepelitve,v ponedeljek 6.sep-so ga Italijani poslali v ujetnisko taboriš-	tembra v Springvale.
ce Treviso v Severni Italiji,odkoder pa je	Njegovi užaloščeni soprogi Vladisla-v septembru I943 pobegnil vŠvico.Tam se	vi gre iskreno sožalje vseh znancev in prijatnu je po vojni pridružila soproga Vladisla-	teljev.
+ FRANK SMOLKOVIC
V prvi polovici avgusta je umrl nas svojem domu v Camberwellu v visokih letih svoje starosti gospod J. Smolkovič. Bil je eden redkih Slovencev, ki so se naselili v Avstraliji še pred drugo svetovno vojno. V
prvih letih obstoja S.D.M. je velikokrat prišel v našo sredo v družbi svojega nečaka Stanka Šajnoviča in njegove soproge Jožice. Žalujočim ostalim naše sožalje.
Pred 25. leti - vesela "ohcet" v Salzbureu.
Na desni: Po 25 uspešnih in zadovoljnih letih - še vedno skupaj v Melbournu.^
V avgustu sta praznovala srebrno poroko kar dva para, ki sta Slovencem Melbourna, posebno pa članom S.D.M. zelo poznana. To sta bila ga. Ivanka in g. Frank Tomažič iz Greens-borough ter ga Jožica in g. Slavko Ličen. Zanimivo je pri tem, da sta bila oba para poročena na isti dan in v isti cerkvi v Salzburgu v Avstriji, čeprav prihajata iz različnih delov Slovenije. Tomažičeva sta trdna Gorenjca medtem ko ga. in g. Ličen prihajata iz prelepe Vipavske doline. Znanci in prijatelji jima žele še mnogo zadovoljnih let; ko pa bosta obhajala, kakor jima vsi želimo, skupaj še zlato poroko pa upamo da bo "Vestnik" tudi še pri življenju in, da jima bo napisal še veliko več vrstic o njih pridnem delu med našo slovensko skupnostjo v Melbournu.
kovcih, kjer je imel pokojni Vinko lesno trgovino. Po končani vojni je Viktor s sinom Marjanom emigriral v Avstralijo, kamor mu je pokojnica sledila v par letih. Kaj kmalu so si v Glenroyu nabavili svojo hišico, ki je postala drugi dom tudi mnogih naših fantov, ki so takrat v velikem številu prihajali v Avstralijo. Za vsakogar so imeli prijazno besedo in glas o gostoljubnosti Laukove družine se je na široko razširil. Svojo skrb za druge je pokojnica pokazala tudi še v svoji želji naj se namesto rož na njen grob denar pokloni zbirki za dom ostarelih v Kew.
Nič lepšega ne bi pokojnici mogli pokloniti v zadnje slovo kot, da objavimo besede, ki jih je ob njenem odprtem grobu izrekel njen sin Marjan:
Najbolj žalosten dogodek v življenju človeka je, kadar je na poti do pokopališča v avtu, kije prvi za krsto pokojnega. Danes je bil to že drugič takšen žalosten dogodek v mojem življenju.
Mama, dala si mi življenje, prinesla si me na svet. Zdaj sem te jaz nesel na tvojo zadnjo pot — tvoj večni počitek.
To ni moje slovo od tebe, mama. Mnogo ur sva se pogovarjala v zadnjih letih. Jaz se bom s teboj še vedno pogovarjal — v svojih mislih. V mojih mislih, mama, boš vedno živela. Vedno te bom imel v živem spominu, nikdar ne bom pozabil tvojih nasvetov.
Le edina tolažba mije, da v zadnjih tednih nisi trpela, nisi imela bolečin. Veliki Gospodje uslišal tvojo prošnjo.
Nikdar ne bom pozabil tvojih zadnjih besed, ko sva se poslovila 14. maja, predno sem se podal na pot. Po-križala si me in rekla: "Te pa idi v božjem imenu. "
Zdaj mama križam jaz tvojo krsto in ti rečm: "Te pa idi v božjem imenu. " In ko prideš tja, boš spet z atom skupaj. Povej mu spet tisto, kar sem mu jaz že mnogokrat preje povedal, da v življenju nisem imel nikdar boljšega prijatelja kot mije bil on — moj ata.
Z Bogom, mama.
Gospod Štefan in gospa Angela Baligac sta postala babica in dedek,ko je njih hčerka ga.Krčmar v Essendon Memorial hospitalu povila zdravega dečka.Torej se en dedek med člani lovske družine S.D.M.
v
Čestitamo!
* ♦ * * *
14. Avgusta je praznoval 21. rojstni dan, Johny Hartman. V dvorani S.D.M. seje zbralo okoli 150 gostov, kateri so se ob ansamblu Dynamic, v katerem Johny tudi igra, zabavali celi večer.
Johnyu naše iskrene čestitke in mnogo uspeha v bodočnosti.
IŠČETE DVORANO?
Kot morda ni vsem poznano, S.D.M oddaja dvorano, kuhinjo in jedilnico svo jim članom za različne prilike kot n. pr. poroke, zaroke, proslave rojstnih dnevov, razstave in slično. Vsak član S.D.M. ima pravico zaprositi za najem teh prostorov tudi za svoje bližnje svojce, ako uprava društva smatra, da je na to upravičen in mu izda dovoljenje.
Obrnete pa se lahko tudi na tajnico fco Anico Markič, telefon 870 9527.
POKOJNI IDI
LAUKO
V torek 9. avgusta 1982 je veliko število Slovencev Melbourna spremilo k večnemu počitku na pokopališče v Keilor go. Ido Lauko.
Pokojnica je bila ena najstarejših in najbolj poznanih Slovenk v Melbournu. Njena družina je bila ena tistih prvih, ki so pričele graditi organizirano slovensko skupnost v Melbournu, in to v času, ko so bili pogoji za kakršnokoli društveno delo še zelo težki. Tedaj Slovenci še nismo imeli svojih društvenih centrov, niti svojih prevoznih sredstev, niti smo bili gospodarsko dobro stoječi. Delavce za skupnost je bilo tedaj mnogo težje najti kot danes, ko je razumevanje za potrebe "etnikov" mnogo večje in ko plačila, bodisi gmotna ali v obliki "časti", kaj kmalu privlečejo takozvane "idealiste", o katerih v času delovanja družin kova Laukove še duha ni bilo.	^
Prav zato bosta pokojnica, kakor tudi njen pokojni soprog Viktor za vedno nosila neomadeževano ime pravih rodoljubov, katerega sta si pridobila z delom za slovensko tukaj-šno skupnost brez drugega plačila kot samozavest, da sta storila za rojake kar sta pač mogla.
Pokojnica je bila zvesta članica S.D.M. in njene upokojenske družine vse od osnovanja pa do dne ko je zadeta od kapi morala v bolnišnico iz katere ji ni bilo povratka. Rojena je bila v družini Sebastijan v Vuhredu pri Mariboru na 27. oktobra 1897. Poročila se je z Viktorjem Laukom v Celju in se potem nastanila v Vin-
CONGR ATUL ATIONS! ! !
Congratulations to JULIE GO-LENKO & ALBERT FISTRIC on their engagement, announced on August 28th at the S.D.M. Club in Eltham. Good Luck and Best Wishes to you Both,
From all those who attended the engagement, all your friends relatives and from the members of the S.D.M. Youth Committee
*****
Črnomeljsko jurejevanje, ki je največja folklorna prireditev na Dolenjskem je bilo letos junija že dvajsetič na vrsti. Nastopile so vse belokranjske folklorne skupine in več tisoč obiskovalcem prikazale številne kresne običaje, jurjevske obrede ter belokranjska kola in pesmi.
Hi,
Its been a while since you've heard from us, so here's a general run down of what's been happening with the S.D.M. In March our guys held a cricket match against an Italian Youth Club, the outcome being a loss to our guys by one run. Whilst, the guys played cricket, the girls set up B.B.Qs. in order to cook to lunches. A good time was had by all.
Then, in Apri, for Easter, we organised a distribution of Easter eggs to all the young children. The Easter Bunny was Tania Markic. Many thanks, Tania!
In May, for Mother's Day - we held a 'Mother of the Year' competition, which was deservedly won by Mrs. Krnel, our congratulations to her.
Also, for Mother's Day the Youth Committee took over the kitchen with help from other youth, all in all, a good time was had on both occasions.
- THE VOICE OF OUR YOUTH
Then at the end of May we had a Rock Dance. All the youth that attended said they all had a great time, so we hope to be holding yet another Rock Dance soon.
The last function we held was the Cabaret/Country & Western Nite. This dance was held at the at the end of Yuly.
Our entertainment was provided by the (Lee Walker Band'. Food was cooked by the 'cordon bleu' chefs, namely the girls in the committee with assistance from Mrs. Žele and Mrs. Vučko. The guys in the meantime decorated the hall and learned the art of serving/pouring the beer.
ALL who attended had a very enjoyable evening.
Even though we don't seem to have done too much in the past, you should all be on the lookout for much better things to come.
So keep an eye open when reading through the <(Vestnik" for details of new and interesting things that will be happening at Eltham.
That's all for now, Bye from Helen V.
Secretary S.D.M. Youth Club
THE FIRST SNOW MEDALS
BY VITO DIVAC
From Ciril Praček, pre-war skiing ace and for years the highest-placed Yugoslav in world ski championships (7th place in the slalom at Zakopani in 1939) right up to Bojan Križaj, Yugoslavs have always been present on the international ski scene, though with varying success.
The achievements of the present generation are the natural outcome of a period of steady improvement which began 10 years ago. That was when Tone Vogrinec took charge of the national team. Up to then, organisation of skiing had been rather haphazard. Having gained a certain amount of experience, Vogrinec set about putting skiing on a better footing. At the start it was hard to change the ideas of those traditionalists who were content for Yugoslavia to be better than most neighbouring states and other nations who meant nothing in alpine skiing.
The first real hope was aroused in 1974 when Bojan Križaj appeared. At his very first competition, the world championships in St. Moritz, he displayed his great potential by coming 13th in the slalom and pointing the way to a brighter future for Yugoslav skiing.
When this 17-year-old youth from Tržič won the title of European junior champion in Maierhöfen in 1975. it was clear that Yugoslavia had an ace fit to appear in the company of Killy. Thöni, and Stenmark.
Several times in his career Kri/aj has find a medal within his grasp. At the Winter Olympics in Lake Placid he missed the bronze by only two-hundrodths of a second (34 centimetres). Yet disappointment did not make him falter. »»Schladming was certainly the highpoint of my career
KONCERT SLOVENSKE MLADINE
Že osmo leto zaporedoma so se oglasili pevci in muzikanti slovenske mladine zbrani na koncertu v priredbi Slovenskega verskega in kulturnega središča v Kew.
V nedeljo 29. avgusta se je napolnila Baragova dvorana že pred četrto uro popoldne tako, da mnogim ni bilo mogoče vstopiti vanjo, kaj šele dobiti sedeže.
Spored, na katerem so letos sodelovali tudi "Adelaidski pevčki" je bil obilen in zelo pester. Poleg gostov iz Adelaide so sodelovali številni slo-
venski mladinci in mladinke iz Melbourna. Človek st lahko začudi in je ponosen, da se med našimi mladimi najde tako veliko število, ki se zanima z glasbo. Velika zasluga pa gre tudi Slovenskemu verskemu središču, ki je pred osmimi leti prišlo z iniciativo, ki daje tako lepo možnost naši mladini, da izrazi pred svojimi, koliko zna in zmore. Letošnjemu koncertu so prisostvovali kot častni gostje g. senator Miša Lajovic, župan mesta Kew ter predstavniki Emigracijskega ministerstva.
v
Se o Slovenskih pevcih
V preteklem letu je gostoval po Evropi mladinski pevski zbor iz Bariloče v Argentini. Ta zbor so že pred leti prištevali v vrsto treh ali štirih najboljših otroških pevskih zborov. Zbor je bil osnovan pred 12 leti in ga že od takrat
vodi Slovenka Lučka Kralj-Jermano-va. V njem poje tudi precejšnje število otrok slovenskega pokoljenja. Uspešna turneja jih je vodila po Švici, Italiji in Nemčiji.
FINAL CENSUS FIGURES
and all I wanted from skiing, the reason I've devoted my life to it,« said Križaj.
Like team mate Boris Strel, Križaj has mounted the winner's podium for individual events in the World Cup; twice he has won first place in the most difficult slalom of all — at Wengen.
The present popularity of skiing is the result of several factors: companies making ski equipment started investing considerable sums in developing winter sports and tourism, including advertising; television broadcasts of ski events brought them closer to everyone.
While Yugoslav skiers were well down the list of finishers, there was little interest in the sport However, when Križaj, Kuralt, Strel and Franko, and latterly the girl skiers Dornig, Zavadlav, Leskovšek and Jerman, started competing on equal terms with the world s best, its popularity grew rapidly, the most recent successes bringing on a state of delirious enthusiasm.
Many are surprised that Yugoslavia manages to achieve better results than countries which plough far more money into skiing; at the last world championships, for instance, Yugoslavia took more medals than nations like France and Italy.
There is no doubt that a highly-developed infrastructure can contribute to the faster growth of top-class skiing. On the other hand, Yugoslavia has shown that the best results can still be achieved without it.
Yugoslav skiing would not hold the position it does today if it did not snjoy the support of the ski equipment industry, particularly the ski-producing ;irm of Elan of Begunje, whose products are now world famous thanks to
On March 1, 1981, Yugoslavia had 22,418,331 inhabitants. The largest number were Serbs — 8,136,578 (36.3 °o). followed by Croats — 4,428,135 (19.7 °0) Moslems
—	2,000,034 (8.9 °o), Slovenes — 1,753,605 (7 8 %), Albanians — 1,731,252 (7.7 %), Macedonians
—	1,341.420 (6 °o), Montenegrins — 577,298 (2.6 °o), — Yugoslavs — 1,216,463 (5,4 °o), etc.
These are the final results of the last population census, published at the end of February, 1982.
Postwar censuses were carried out in 1948, 1953. 1961,1971, and 1981. The last population count shows that Yugoslavia has 24 nations and nationalities (-»national minorities«) living on its territory, not counting those listed as »Others« and »Undeclared«.
For a clear understanding of these statistics it should be said that Yugoslavia s inhabitants freely decide
which nation or nationality they belong to on the basis of personal feeling, regardless of their origin or place of residence. This explains the category
»Yugoslavs«, made up of people who do not feel they belong to a particular ethnic group.
Of the six Yugoslav republics, Serbia has the biggest population: 9,305,836, including the two autonomous provinces of Kosovo and Vojvodina which form part of it. Of this number, 2.034,772 inhabitants live in Vojvodina, and 1.584,558 m Kosovo. Serbia proper has 5.686.506 inhabitants: 4 861.000 Serbs, 271.000 Yugoslavs. 151,000 Moslems, etc. Vojvodina has 1,107,000 Serbs. 385,000 Hungarians. 167.000 Yugoslavs, 109.000 Croats, etc. Kosovo has 1,227,000 Albanians, 209.792 Serbs, etc.
There are 4,601,469 inhabitants in Croatia: 3,454,661 Croats, 531.502 Serbs, 379,057 Yugoslavs, etc. In Bosnia-Herzegovina there are 4,124.008: 1,629.924 Moslems. 1,320,000 Serbs, 758,000 Croats. 326,644 Yugoslavs, etc. Macedonia has 1,912,257 inhabitants: 1,281.195 Macedonians, 377,726 Albanians, etc. in Slovenia there are 1.891,864 inhabitants. 1.712,445 of them Slovenes, and in Montenegro 582.899, of whom 399,127 are Montenegrins.
Yugoslav skiers and Ingemar Stenmark. Due mainly to the »Yugoslav Ski Pool«, about a hundred selected skiers are able to train normally. The »Yu-Ski Pool« >s an association of ski-equipment oroducers and other firms which advertise their products through the alpine skiers. Last year the »Pool« Mas responsible for collecting two-thirds of all the money spent by the whole Yugoslav ski base.
Each firm pays a certain sum to join the »Pool«. This »entrance fee« gives it the right to have skiers advertise its products. At the end of the winter sports season, a special table is drawn up which determines what additional funds are needed. If Yugoslav team members achieve good results, members of the »Pool« are duty bound to pay out extra bonuses for each member. All the money earned by the »Pool« goes on training the national team.
Thanks to the successes of the skiers and the skilled business management of its training staff, the »Yugoslav Ski Pool« is one of the biggest organisations of its kind in alpine
skiing. This year it has 30 members, half of them coming from abroad. The Yugoslav ski-equipments firms of Elan and Toper, and other firms like Gorenje, Zlatorog, Radenska, and KoHnska which act as sponsors, invest the largest amount of money.
»If a skier wants to make the A team, he must train intensively for 8 years at least. Only A team members receive grants. I don't consider money to be the motive for skiing, but a wish for success, recognition, popularity, and a desire to prove oneself. If money were the main reason, then we certainly wouldn't have a B team, for they undergo the same training as the A selection, but don't get paid for it,« says trainer Filip Gartner.
The World Championships in Schladming finished on a high, though unexpected note. The great plan — to get one medal — was exceeded. There is no doubt that the successes achieved at Schladming will whet the appetites of other Yugoslav skiers and that all eyes will now be focussed on the goal of the medium-term plan — the 1984 Winter Olympics in Sarajevo.
9.oktober 1982:........ COUNTRY & WESTERN l3.november 1982:...... VESTNI KOV VEČER 11.december 1982:...... MIKLAVZEVANJE 27.december 1982:...... PIKNIK ŠTEFANOVO 31 .december 1982:...... SI LVESTROVANJE S 13 Vse te zabave se skozi leto lahko nekoliko spremenijo, ce Odbor to smatra za potrebno. ZA REZERVACIJE KLIČITE: g.Maks Hartmanftel.:850 4090 ali pa ga.Anica Markic,tel.:870 9527	TONEZAGORC AVIATION MOTORS (Next Door to Westgate Motor Inn) 9 Aviation Road, t LAVERTON, 3028 teÉSÈSi Telefon: 369 1363 x^IWtoII •	Splošna avtomehanika FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES •	Dynamometer Tuning •	Distributor Analysis and Modification •	Computer Wheel Alignment and Front End Repairs •	Electronic Wheel Balance •	Discount Tyres •	All Types of Repairs f FREE QUOTES mÈ ä •	Športna puškama Prodaja Lovskega orožja in municije
Surfers Paradise Počitniiko stanovanje — Holiday accomodation ADMIRAL MOTOR INN 2965 Gold Coast Highway 5 minut hoje od Cavili Ave., zasebna 5 minutes walk from Cavili Ave.; very stanovanja z vsemi udobstvi, barvna clean, fully self contained units; colour T.V., plavalni bazen. Brezplačen prevoz T.V.; swimming pool; free pick up ser-od TAA in ANSETT avtobusnih postaj. vice from TAA and ANSETT bus termi-Organizirani izleti. Nizka tarifa izven se- nals. Tours arranged; low off season zone od $18 dalje. tarif from $18. Telefonirajte ali pišite — Phone or write F. BERIČ & SON P.O. Box 691, Surfers Paradise, Queensland Telefon: 075 39 8759	
	
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje SUNSHINE PAINTING SERVICE PTY. LTD. 62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 312 1533 Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim !	wwwwwwwww^ewwCwwee^i 0 J02E URBANČIC Telefon: 850 7226 ^ jj KAL-C ABIN ET S ® STROKOVNJAKI ZA: JJ "P kuhinjsko pohištvo — mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd. — %f || vsakovrstne stenske omare in knjižne police. II SPECIALISTS FOR: il II Kitchens — Vanity Units — Wardrobes — Book Shelves || gl Če gradite novo ali pa obnavljate staro obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence! " II 3 Pamela Grove, Lower Templestowe, Vic.
	
INCOME TAX RETURNS Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri Vaših raznih davčnih obveznostih in problemih. MERCURY TAX SERVICE 518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji) Uredujemo: od ponedeljka do petka 9 am — 8 pm lastnik podjetja: v soboto 9 am.- 1 pm. STANKO PENCA NO APPOINTMENTS NECESSARY	ROJAKI 2ELITE PRISTNIH KRANJSKIH, V^JVJ ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS AgD^X IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . . J OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE JOHN HOJNIK SMALLGOODS PTY. LTD. 209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777 Postrežem boste v domačem jeziku