Ob 1. maju iskreno čestitamo bralcem in naročnikom Primorski gioielli - dragulji ¿ff mololon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com ČETRTEK, 1. MAJA 2008_ Št. 104 (19.194) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Praznik dela in osvoboditve Dušan Udovič Praznik dela in osvoboditve. Tak je vseskozi bil in tudi bo v naših krajih prvi maj, četudi se mnogi trudijo, da bi izmaličili nje gov po men z vztraj nim pri -krojevanjem zgodovine in vrednot, ki jih je osvobodilni boj prinesel s seboj. Ni brez pomena, da se novi predsednik poslanske zbornice spoštljivo izraža o 25. aprilu. A praznik je bil šele pred par dnevi, na volitvah pravkar zmagovitih desničarskih državnih liderjev pa na slovesnostih ni bilo videti nikjer. To menda pove več od nekaj prebrisano izrečenih stavkov. Le nekaj dni je minilo tudi od drugega datuma, dneva, kije bil posvečen varnosti na delu. Številke, ki so jih navajali ob tej priložnosti so naravnost pošastne; v svetovnem merilu govorijo o letno dveh milijonih umrlih zaradi nesreč na delu, težko ranjenih je kakih 270 milijonov, medtem ko jih 160 miljonov zboli zaradi tako imenovanih poklicnih bolezni. Kot da bi šlo za pravo svetovno vojno. Kar zadeva smrtne primere delovnih nesreč je Italija visoko na lestvici, naša dežela celo v špici. S tega vidika gotovo ni pomirjujoč nastop nove predsednice italijanske zveze industrijcev, ki bi rada že popravila pravkar izglasovani zakon Prodijeve vlade o poostritvi varnostnih ukrepov na delovnih mestih, češ, da podjetjem nalaga preveliko breme. Predsednici Emmi Marcegagli tudi ne odgovarjajo vsedržavne delovne pogodbe in še marsikaj drugega, v ozadju pa ostaja vprašanje višanja plač odvisnih delavcev, ki v povprečju stagnirajo nekje od leta 2000, njihova kupna moč pa je iz meseca v mesec šibkejša. Objektiven podatek je, da so v rezvitih državah Evrope osebni dohodki v zadnjih letih zrasli za 15 do 20 odstotkov, v Italiji pa nazadujemo. Nič boljši ni položaj glede zaposlitve, katere stopnja se je le navidezno ustalila, saj so nestalna delovna mesta zlasti za mlade postala prej pravilo kot izjema, napovedi o skoraj ničelni gospodarski rasti pa izpolnjujejo ta nespodbuden okvir. To je samo nekaj podatkov, ki ob današnjem prazniku dela žal ne dopuščajo velikega optimizma. Bo Italiji uspelo najti pot iz velikih težav, od katerih so nekatere že kroničnega značaja? Berlusconi je na tem, da umesti svojo vlado, desnica je ob volitvah veliko in z lahkoto obljubila. Njena zmaga je bila popolna in večina je vsaj po številkah trdna. Pa naj uresniči, to, kar je obljubila. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) dežela - Po volilni zmagi desne sredine Tondo je sestavil novo deželno vlado Odbornik za kulturo bo najbrž Roberto Molinaro (UDC) praznik osvoboditve - Prireditev v Domu Alberta Sirka Milan Kučan gost Križanov »Slovenija je sad uporništva« Prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan je bil sinoči gost kriške vaške skupnosti. Prireditelja večera sta bila SKD Vesna in domača sekcija VZPI-ANPI Evald Antončič. Kučan se je navezal na polpreteklo zgodovino, fašizem, nacizem in povojna dogajanja. Slovenska država je sad slovenskega uporništva, je poudaril nekdanji predsednik. Izpostavil je tudi položaj slovenske manjšine pred in po volitvah v Italiji in Furlaniji-Julijski krajini KROMA TRST - Novoizvoljeni predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo je včeraj sestavil novo deželno vlado, ki je odraz desnosredinske koalicije. Tondo je za svojega namestnika imenoval Luco Cirianija iz vrst Nacionalnega zavezništva. Od bor nik za kul tu ro bo po vsej verjetnosti Roberto Molinaro (Sredinska unija-UDC). Odborniške resorje bo Tondo razdelil v ponedeljek, dan kasneje pa se bo prvič sestal novoizvoljeni deželni parlament. Na 5. strani »Pakt« za razvoj , V V I • a • v v tržaškega pristanišča Na 4. strani V vodniku o tržaški pokrajini ni Slovencev Na 9. strani Na Tržaškem in Goriškem danes prvomajski shodi Na 10. in 18. strani V centru Bratuž prva od številnih pobud v počastitev Trubarja Na 20. strani OBVESTILO BRALCEM Tako kot ostali časopisi v Italiji Primorski dnevnik zaradi praznika dela, 1. maja, jutri ne bo izšel. Naslednja številka PD bo izšla v soboto, 3. maja 2008. italija Fini na čelu poslanske RIM - Voditelj Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini je novi predsednik poslanske zbornice. Izvoljen je bil včeraj v četrtem glasovanju s 335 glasovi od skupno 611. V svojem umestitvenem nagovoru je izrazil prepričanje, da bo nova, 16. zakonodajna doba ustavodajnega značaja in da bo pri oblikovanju institucionalnih reform sodelovala tudi opozicija. Sicer se je zavzel za spravo in poudaril, daje praznovanje 25. aprila in 1. maja dolžnost vseh italijanskih državljanov, pri čemer je požel ploskanje tudi iz opozicijskih vrst. Na 7. strani OBUTVE, USNJENA IN ŠPORTNA OBLAČILA. PROSTI ČAS Velika promocijska prodaja od 6.5.2008 do 24.5.2008 TRST - Korzo Saba, 26 - Ul. Carducci, 41 Tel./Fax 040 636038 Campionari & Company Čakamo vas z novo kolekcijo italijanskih modnih revij SAMO ZA VELIKOSTI 42 IN 44 Od 6. maja NOV URNIK: 10.00 - 12.30 / 16.30 - 20.00 ^^m* + * " + * Ul. S. Kosovel, 9 Bazovica Tel. 040226244 oo0m ujm DadMidlaS velik poletni IS| mmm BBM in udobno OSS® Avtobusa št. 11 in 25 vas pripeljeta prav do nas! Ul. Eremo 259 5 min. od Katlnare, 100m od parka Revoltella Tel. 040/910342 2 Četrtek, 1. maja 2008 MNENJA, RUBRIKE GLOSA _ Nujen kolektivni razmislek celotne evropske skupnosti x JoZe Pirjevec_ V Luxemburgu je v torek beograjska vlada podpisala z EU sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, ki mu je botroval naš znunanji minister Dimitrij Rupel. Če bo sporazum udejanjen in bo prinesel želene rezultate, se bodo Srbiji odprla vrata v evropski dom, kakor trdi optimistični naslov v včerajšnjem Primorskem dnevniku. Brez dvoma bo to pomemben dosežek za krepitev varnosti in sodelovanja na zahodnem Balkanu, obenem pa tudi lepa uveljavitev slovenske diplomacije, ki bo dokazala, da lahko tudi majhna država odigra pomembno vlogo pri konstruktivnem oblikovanju mednarodnih odnosov. V zvezi z omenjenim dogodkom bi želel bralce našega lista seznaniti z zanimivo polemiko, ki se je v zadnjih treh tednih vnela med slovenskim zunanjim ministrom in predsednikom Milanom Kučanom na omenjeno temo. Na konferenci poslovnih ljudi jugovzhodne Evrope, ki je bila organizirana pred kratkim v Portorožu, je glede Balkana Kučan namreč ponovil ideje, že izražene v pismu Billu Clintonu pred njegovim uradnim obiskom v Sloveniji junija 1999. Trdil je, da bi bilo potrebno sklicati po zgledu Helsinške konference iz leta 1975 konferenco evropskih držav, ki naj bi skupno oblikovale politiko do tega nemirnega področja in začrtale celovito strategijo svojih odnosov do njegovih različnih državnih osebkov. »Pogoji morajo biti pregledni in za vse enaki. Prazne obljube ali celo trgovanje z načeli, podkupovanje s posameznimi projekti, priviligiranje enih na račun drugih v skladu z interesi velikih držav - je naredilo zahodnim balkanskim državam več škode kot koristi. Ljudje na tem območju pa potrebujejo realno razvojno perspektivo, brez lažnih upanj. Lažno perspektivo dajejo tudi odločitve, celo mimo veljavnih načel v mednarodnih odnosih, o novih državah, ki so formalno sicer neodvisne in suverene, v resnici pa niso sposobne funkcionirati in prevzemati odgovornosti suverene države. Z njimi dejansko upravlja mednarodna skupnost.« Ta nastop bivšega predsednika, v katerem ni mogoče spregledati kritične osti na račun ZDA in njihovega reševanja kosovskega vprašanja, je Rupla močno vznemiril in ga prisilil k javni reakciji, češ Milan Kučan je »proti sedanji politiki EU« (čeprav slednja v resnici nima enoz-vočnega stališča). Kučan ni ostal tiho, temveč je v članku, objavljenem v mnenjski rubriki Dela, ironično vprašal: »So drugače misleči za zunanjega ministra grožnja?« Ni pa se zadovoljil s tem, temveč je izrabil priliko in po- novno poudaril, da bo samo organski pristop vseh evropskih držav do balkanskega soda smodnika lahko enkrat za vselej pogasil zažigalno vrvico, ki še vedno nezadržno tli. To mnenje Rupla ni ustavilo, da bi ne nadaljeval polemike (glej sobotno prilogo Dela 26. aprila) in naporov, kar zadeva posamično reševanja problemov z raznimi državami zahodnega Balkana. O tem priča pravkar podpisani sporazum z Beogradom. Konec koncev mora pač kronati predsedovanje Slovenije EU z rezultatom, ki bo vsaj nakazoval možnost vključevanja Srbije v evropske integracijske procese. Za konferenco širšega poleta v kontekstu te časovne stiske pač ni prostora. Dva diametralno nasprotna pristopa, ki sta pač izraz dveh različnih političnih osebnosti sodobnega slovenskega trenutka in njunih interesov. Razumem ene in druge, tako da bi ne znal reči, kdo ima bolj prav. Ugotoviti pa moram, da me prepriča tisti del Kučanovega razmišljanja, kjer trdi: »Dolgoročna in celovita rešitev pa je mogoča samo znotraj postmoderno pojmovane politične demokracije, torej vladavine prava in uveljavljanja človekovih, tudi manjšinskih pravic (...) Ena temeljnih ovir je, žal, še vedno zakoreninjena, že skoraj avtis-tična politična zavest na Balkanu, ki vodi v pritiske za ustvarjanje nacionalno čistih držav po načelu »kri in zemlja«, s katerim se utemeljuje pravica do nacionalne države ter upravičujeta tudi etnično čiščenje in celo genocid.« Ker ta semester predavam na Filozofski fakulteti v Kopru zgodovino Balkana od starega veka dalje in se s to tematiko intenzivno ukvarjam, moram reči, da je Kučanova analiza točna. Skozi stoletja so narodi polotoka živeli v okviru turškega cesarstva v pogojih tako imenovanega »milleta«, družbene ureditve, ki je ločeval posamezne verske skupnosti v samostojne enote, med katerimi ni bilo pravega dialoga. Ko je z Osmani navidezno odprti sistem »milleta« propadel in so se na njegovih ruševinah uveljavile posamezne nacionalne države, so se te še bolj zaprle v svoje nacionalne samobitnosti in spet niso znale vzpostaviti med sabo odnosov, ki bi bili dia-loško uglašeni. Rezultat je današnja slepa ulica, iz katere bo mogoče najti izhod samo s kolektivnim razmislekom celotne evropske skupnosti, kako premostiti avtiz-me, o katerih govori Kučan. To pa zahteva pogumno zasnovan intelektualni projekt, ki bi dal zunanji politiki EU močan zagon, če bi ga bila zmožna. VREME OB KONCU TEDNA Postopno se bo okrepil anticiklon Darko Bradassi_ Nad nami se prehodno še zadržuje za ta čas razmeroma hladen zrak. Na nekaterih deželnih vrhovih je zadnje dni snežilo, ničta izo-terma (v prostem ozračju) se je spustila do višine 1800 m, meja med snegom in dežjem pa je bila na višini okrog 1500 m. Ponekod v gorah je torej vzdušje še povsem zimsko. Tudi najnižje nočne temperature, ki jih je včeraj namerila Deželna meteorološka opazovalnica ARPA-OSMER v nekaterih goratih predelih niso bile nič kaj pomladne. Na Višarjah se je živosrebr-ni stolpec spustil do -1,1°C, na Zoncolanu do -0,3°C, na Piancavallu do 0,5°C, na Trbižu pa do 3,6°C. Nova obsežna višinska dolina s hladnejšim severnoatlanskim zrakom se je, kot se je pogosto dogajalo v zadnjih tednih, po pričakovanjih spustila proti zahodnemu Sredozemlju, kjer je nastalo obsežno ciklonsko območje, ki preusmerja proti nam od jugozahoda vlažen zrak. Zaradi razmeroma hladnih višinskih temperatur in visokega odstotka vlage je ozračje pri nas povečini še precej nestanovitno in prevladuje spremenljivo ali oblačno vreme z občasnimi padavinami. Na višini 1411 m je radiosonda iz Campoformida včeraj opolnoči namerila natanko 3°C, torej dobro stopinjo manj od dolgoletnega povprečja, ničta izoterma pa je bila na višini 1880 m, kar je za okrog 300 m nižje od dolgoletne normalnosti. Predvsem v zadnjih letih so bili višji sloji ozračja v tem času običajno že precej toplejši in ob pogostejših advekcijah subtropskega zraka tudi bolj suhi, kar nam je zagotavljalo več sončnega vremena in višje temperature z le občasno spremenljivostjo. Danes bosta naše kraje hitro prešli dve vremenski motnji, v višjih plasteh se bo ozračje prehodno nekoliko ohladilo, zato se bo povečala nestanovitnost. Zaradi razmeroma hitrega vremenskega dogajanja bo predvidoma precej spremenljivosti. Vrstila se bodo različna vremenska stanja, od morebit- nih prehodnih (verjetno ne povsem dolgotrajnih) sončnih obdobij, ki bodo verjetnejša ob morju in v južnejših nižinskih predelih, do padavin ter krajevnih ploh in neviht. Z jutrišnjim dnem se bo nad Sredozemljem, podobno kot v preteklem koncu tedna, spet okrepil anticiklon s toplejšim višinskim subtropskim zrakom. Predvsem jutri čez dan in v soboto bo zato spet več sončnega vremena in bo topleje ter bolj pomladno. Več spremenljivosti bo predvsem v gorah v popoldanskem času, ko bo nastajala kopasta oblačnost. V nedeljo bo, kot kaže, od vzhoda oplazil naše kraje nekoliko hladnejši višinski zrak, ki se bo po vzhodnem robu anticiklona spuščal proti Balkanu. Danes bo povečini spremenljivo, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Jutri in v soboto bo pretežno jasno, v gorah bo v popoldanskem času povečini spremenljivo oblačno in bodo možne posamezne krajevne plohe ali nevihte. Čez dan bo topleje. V nedeljo bo dopoldne delno jasno, v popoldanskih urah bo povsod več spremenljivosti in bodo možne krajevne plohe in nevihte. Na sliki: v naših krajih so se temperature v zadnjem tednu zadrževale okrog dolgoletnega povprečja, drugod po Evropi je bilo povečini nekoliko topleje od normale. šolstvo - V ponedeljek in torek Volitve v Deželno šolsko komisijo za slovenske šole Organ je italijanska vlada ustanovila lani na podlagi zaščitnega zakona TRST, GORICA, ŠPETER - V ponedeljek in torek bodo na sedežu Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino ter na didaktičnih ravnateljstvih, nižjih in višjih srednjih šolah s slo ven skim uč nim jezikom v pokrajinah Trst in Gorica ter na Večstopenjski dvojezični šoli v Špetru v videmski pokrajini potekale volitve v Deželno šolsko komisijo za izobraževanje v slovenskem jeziku. Gre za telo, ki ga je na podla -gi zaščitnega zakona italijanska vlada ustano vila septem bra la ni (de -cem bra je odlok izšel v Urad nem listu) in ki ga bodo sestavlja li dva rav -natelja (od katerih mora eden biti ravnatelj osnovne ali nižje srednje šole, eden pa ravnatelj višje srednje šole), štirje predstavniki učnega osebja (po en učitelj, en profesor nižje, en pro fesor višje srednje šole in en učitelj dvojezične šole), izvoljeni predstavnik neučnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom in dvojezične šole, trije predstavniki staršev (po eden za vsako pokrajino) in trije predstavniki dijakov (po eden za vsako pokrajino). Po zakonu je član komisije tudi izvoljeni predstavnik šol s slovenskim učnim jezikom v Vsedržavnem šolskem sve tu v Rimu. Kot do lo ča odlok, ki ga je pred mesecem dni podpisal vodja Ura da za slo ven ske šole Tomaž Simčič, bodo volitve predstavnikov ravnateljev (volilno pravico imajo stalni in poverjeni ravnatelji, ki v šolskem letu 2007/08 dejansko opravljajo to službo na slovenskih oz. dvojezični šoli, izvoljeni pa so lahko le stalni ravnatelji) potekale v ponedeljek, 5. maja, v Uradu za slovenske šole v Trstu, kjer bo od 8. do 18. ure deloval volilni sedež. Volitve predstavnikov učnega in neučnega osebja (volilno pravico ima osebje s stalno ali začasno delovno pogodbo do konca pouka in veroučitelji, zaposleni v šolskem letu 2007/08, pravico do izvolitve pa ima le osebje v staležu) bodo na vsaki nižji in višji srednji šoli in na vsakem didaktičnem ravnateljstvu oz. dvojezični šoli v ponedeljek, 5., in v torek, 6. maja, pri čemer bodo volilni sedeži odprti od 8. do 14. ure. Volitve predstavnikov staršev ter dijakov na višjih srednjih šolah (volilno pravico imajo le tisti starši in dijaki, ki so bili izvoljeni v področne ali zavodske svete, pravico do izvolitve pa imajo vsi starši učencev in dijakov, ki v tekočem šolskem letu obiskujejo slovenske oz. dvojezično šolo, ter dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu in Gorici) bodo v ponedeljek, 5. maja, potekale od 18. do 20. ure, v torek, 6. maja, pa od 8. do 14. ure. Za tržaško pokrajino bo volilni sedež deloval na Liceju Fran ceta Pre šer na v Trstu, za goriško na Liceju Trubar-Gregorčič v Gorici, za videmsko pokrajino pa na Večstopenjski dvojezični šoli v Špetru. V ponedeljek bo uro pred odprtjem volilnega sedeža od 17. do 18. ure na vsaki od ome nje nih šol zbo rovanje star šev in dijakov, ki so volilni upravičenci, name nje no mo rebit ne mu evi den ti ra -nju kandidatov, ki bi bili pripravljeni predstavlja ti ome nje ni dve kategoriji v Deželni šolski komisiji. PISMA UREDNIŠTVU Ohranitev identitete Enakovrednost: V svoji enakovrednosti z italijanskimi someščani ali sodržavljani se sam ne čutim ne ogroženega ne zapostavljenega na kulturnem področju, ker uživam isto svobodo, raznolikost in čvrstost kulturnega življenja, naj si bo to petje, gledališke prireditve, športne, likovne, literarne ali raznorazne druge dejavnosti. Raznolikost in čvrstost sta odvisni danes tudi - vsaj delno - od sredstev, s katerimi društva razpolagajo. Nemalokrat nekatere prireditve enostavno odpadejo ali se skromneje izvedejo prav zaradi pomanjkanja sredstev - tudi če je včasih skromneje lahko pristneje. Žal nimam podatkov, na podlagi katerih bi lahko presodil, ali so slovenska društva v Italiji zapostavljena v primerjavi z italijanskimi. Vabila: Če naj bi slovenska društva vabila na svoje prireditve tudi preko italijanskih medijev, bi lahko pričakoval, da italijanska društva vabijo v slovenskih medijih. Morda bi se mediji veselili dodatnega priliva, sicer lahko vsakdo seže po vseh medijih, ki ga zanimajo, in če torej italijanski someščan želi vedeti, kaj se dogaja v slovenskih društvih, se lahko tozadevno informira. Jezik: Kako naj pa slovenska društva oglašajo v italijanskem okolju? V italijanščini, ker gre za vabilo italijanski publiki, ali v slovenščini, ker gre za prireditev v slovenskem jeziku? Ne more namreč biti nobenega dvoma, da gre za prireditev v slovenskem jeziku, ko govorimo o Prešernovi proslavi, gledališki igri ali koncertu Partizanskega zbora, kajti -kot poudarja gospa Cerkvenič v Primorskem dnevniku, dne 29. 4., stran 28- gre za to, da bi »naša slovenska društva bleščala in da bi oddajala žarke naše bogate in predvsem žive slovenske kulture«, mar ne? Če se pa obrnemo na italijanske someščane, ki slovenščine ne razumejo, čemu bi se le-ti mučili skozi poldrugo uro gledališke veseloigre, od katere ne razumejo niti ene smešne situacije? Čemu bi se mučili skozi poldrugo uro dolgo proslavo, med katero bi slavnostni govornik ali govornica razčlenila svoje misli, pa ne bi razumeli, za kaj sploh gre? Naj začnemo s simultanim prevajanjem, tako da se slovenski poslušalci in gledalci mučijo ne skozi poldrugo uro, ampak skozi tri ure taiste proslave? Sam na take proslave ne bi hodil, ker razumem oba jezika in ne potrebujem prevoda. Koliko lažje bi prodrli Prešern, Cankar, Kosovel in veliko drugih (katere se prevaja že leta v italijanski jezik), tudi modernih pesnikov, če bi someščani mogli seči tudi po slovenski knjigi? Strinjam se, da se lahko, mora krepiti vse pobude, preko katerih se ne-slo-vensko govoreči someščani učijo našo materinščino. Odprtost: Ko grem na prireditev slovenske ustanove, pričakujem, da je v slovenskem jeziku. Ko grem na prireditev italijanske ustanove, pričakujem, da se odvija v italijanskem jeziku. Nihče me ne zapostavlja, ker mi ne prevede posega, igre ali pesmi, izbira je moja. Strinjam se, da so določeni trenutki, ko se jeziki lahko prepletajo ali dopolnjujejo, vendar se sprašujem, koliko imamo v takih primerih slovensko govoreči od tega in koliko imajo od tega italijansko govoreči. Naša kultura, naše prireditve se »razvijajo« pod svetlim soncem, ne v katakombah: kdorkoli želi, lahko pride zraven - to je odprtost. Mi nismo zaprti, kajti italijanske someščane ne zavračamo pri vratih. Istočasno pa ne moremo italijanskim someščanom privzgojiti odprtost do naše kulture: kdor je odprt, bo prišel, in kdor je posebno odprt, se bo tudi naučil toliko našega maternega jezika, da razume, o čem je na prireditvah govor. Kdor je ustrezno sposoben (in ima sredstva) lahko seveda nudi italijanskim someščanom prevod ali vsaj povzetek tega, kar bo slišal in videl. Ohranitev identitete: Svoje identitete pa gotovo ne bomo ohranili s tem, da pripravimo popolnoma dvojezične prireditve ali prireditve v italijanskem jeziku, ali da dovolimo, da se naši someščani okrasijo z našimi narodnimi simboli, kot je narodna noša. Čeprav nisem strokovnjak za to, menim, da je pesnika lažje doumeti, če ga beremo v izvirniku. Svojo identiteto bomo ohranili s tem, da slovensko društvo govori slovensko, da slovenska šola govori slovensko in se tudi obiski ustanov ali obrtnikov odvijejo v slovenskem jeziku, da dijaki in odrasli na mestnem avtobusu govorijo slovensko, da slovenski podjetnik pozdravi po slovensko, da slovenski gostilničar izbere slovensko ime za obrat, da slovenski obrtnik izobesi slovensko tablo, da častimo tiste, ki so padli za našo svobodo, da negujemo naša obeležja in naše simbole, da slovensko gledališče ponudi igre v slovenščini in izbere čim več slovenskih avtorjev in režiserjev, da slovenski mediji pozorno uporabijo slovenščino, da po družinah govorimo slovensko, beremo slovenske knjige in gledamo slovenske filme, da slovenski politiki uveljavijo slovensko besedo pri svojem delu v izvoljenih telesih, da občani zaprosimo za dvojezične izkaznice in dokumente, da se ljudje vseh starosti in izobrazbe pridružimo društvom, župnijam, zborom in pomagamo šoli, da politično delujemo vsi v isto skupno smer in da se pred someščani ne sramujemo pokazati, da smo Slovenci. Saj smo tu doma ravno tako eni kot drugi. Slovenski pozdrav, Igor P. Merku \ \ I * V Živel 1. maj, praznik dela! m / / PINTAR DANICA Grcijskp Ätcveijan TM 04K J .884035 ZAPRTO OB PONEDELJKIH LS ČETRTKIH m 4* ftf - m VR F i sVETEGA MI I I A KI .A lit m 0401.802488 ^DcLïttûJf ijj^o www.deveuk.coni OKUSNE I>OBEOTK JHIMACF ZEMLJE .qÙI yj/viiiïw Oi/t/i/i fia & fÙQOtÀ^vwi'/wv/ . {Ôfïtf/iifi' (.\ytova cïntÂitta wem vesefc 'Tn-'OTS¡aj§ke prazriifcç avtodalavnka avtalič 1J I II # ■ I ri I ^6'HAi Jj /Z 171 GLASS GLOBAl^M SYSTEM www.imsa.il < PELLETTERIE TO MANIAI DFSMQ , FURIA Gif SS > ÚKNKEI > PIERO GUMI GORICA Knr/.iP Verdi L11, 0481 ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI Tabaj F.lli s.n.c. Miloš in pajipund ŠTANDRE2 - GO RICA l iku A. ftftgvKlC 24' r«]. 04H 1/21514* Fakt 04HI 21í(7 GRADBENO PODJETJE DEVETAK IZTOK & C. S,A.S. r T-rj-T ] I r' I' u j- L-J DOBERDOB UL Prešeren B - Poljane Tel. (0431) 78116 UL. TRIVIGIANO /5 STANDREŽ í 0481 f 21366 Potovalno agencijo GOTOUR ujuuw.90t011rv1ct99t.1t Po to vanjo - letalske k o rte izleti - posebne ponudbe ul. Sauro 12 - GORICA tel. 0461.531213 > faks 0401.531100 e-mail: gotour@gotourviag0i.it LiHAl I Hh NE I MUCI Jht.fc G/OI/4/V/V/ L». M^ncirm J, [»] : wac TeJ. ewe 1 791 iiwww.iociwc.fi OKIJSWA EJ JDHAmA HÏA.MA) HU, _ V PRIMOŽIČ u À GORICA 0/, £ Drevored ^('A 1 Tel. 04S1.S211? XX. Se ptem bra, 134 Faks 0481.548 36 4 > mane MiDIÇAi 5UPPLI» ÇROUp MARK S.r.L UL S. Michele, 334 34170 - GORICA * ITALY Tel.: +39 043t 21711 Fax.: +39 0431 £0719 E-mail; info@i7iark-rTiedical.com Web: http://www.inark-medical.com PRODAJA IN POPRAVILA KOLES E. CUK CEFAHIFI R. fr 5 AK51 DA A. GORICA TfgCflrtHjf3.Tel HEI »5013 QPky&A? prvomajske praznike Agraria M. & M. Zavadlav semena, sadike in vsi pripomočki za vrtnarstvo krma in upremo za domače živali Gorica VI TrieHe t S. Tel. tW¡52089$ URA RNA ZLATARNA SULJGOJ Gofiio. uliQQ CiindyiccL 49, Tel. 0431.535657, www.iulgfl|¡.oom 4 Četrtek, 1. maja 2000 GOSPODARSTVO gibanja - Po začasnih podatkih statističnega zavoda Istat za april Inflacija nespremenjena, cene hrane pa še naprej drvijo V letni primerjavi je ostala inflacijska stopnja na marčni ravni 3,3 odstotka TRST - Po začasnih podatkih zavoda Istat se inflacijska stopnja v aprilu ni spremenila in je ostala na marčni 3,3-od-stotni stopnji, v mesečni primerjavi pa so se življenjski stroški zvišali za desetinko odstotka. Vendar to ne pomeni, da so se cene ustavile, nasprotno, te še naprej rastejo zlasti na področju živilskih proizvodov. Po Istatovi oceni se je namreč indeks živil v inflacijski košarici aprila v primerjavi z marcem zvišal za 0,5 odstotka, v primerjavi z lanskim aprilom pa za 5,5 odstotka. V mesečni primerjavi je prišlo do največjih podražitev pri poglavjih stanovanje, voda, elektrika in goriva (+1,2%), živilski proizvodi in nealkoholne pijače ter gostinske in hotelske storitve (+0,5 pri obeh poglavjih), alkoholne pijače in tobačni izdelki ter pohištvo, predmeti in storitve za dom (+ 0,2% pri obeh poglavjih). Nobenih sprememb ni bilo v primerjavi z marcem pri poglavjih zdravstvene storitve in stroški za zdravje ter izobraževanje, medtem ko so bile negativne spremembe pri poglavjih prevozi, komunikacije (oboje -0,3%), rekreacija, prireditve in kultura (-0,2%) in ostale dobrine in storitve (-0,1%). V letni primerjavi so največjo rast indeksov zabeležila poglavja stanovanje, voda, elektrika in goriva (+ 5,8%), živilski proizvodi in nealkoholne pijače (+ 5,5%) in prevozi (+5,1%). Negativna je bila rast pri poglavjih komunikacije (-2,7%) in zdravstvene storitve in stroški za zdravje (-0,3). Če se vrnemo k živilom, ugotovimo, da se je kruh v primerjavi z lanskim aprilom podražil v povprečju za 13 odstotkov, testenine za 18,5 odstotka, mleko, sir in jajca pa za 8,3 odstotka. Pojenjala je le rast cen mesa in povrtnin. Svoje k inflacijski rasti še naprej prispevajo tudi cene energentov, in to ne samo neposredno s cenami pogonskih goriv, ampak tudi posredno s prevoznimi stroški, ki vplivajo na cene blaga v končni potrošnji. Visoke cene nafte vplivajo tudi na dražitev elektrike, saj je v Italiji še veliko termoelektrarn na naftni pogon. V Trstu se indeks življenjskih stroškov glede na marec ni spremenil, letna stopnja inflacije pa je znašala 2,8 odstotka in je za pol odstotka nižja od državnega povprečja. V primerjavi z marcem so se v Trstu najbolj zvišali stroški za stanovanje, vodo, elektriko in goriva (+1,7%), največje znižanje pa je zabeležil indeks poglavja gostinske in hotelske storitve (-1,2%). Tudi v letni primerjavi so se najbolj zvišali stroški za stanovanje, vodo, elektriko in goriva (+10,5%), zmanjšali pa so se stroški za komunikacije (-3,8%). obračuni AcegasAps lani z 41 milijoni evrov dobička TRST - Tržaško-padovan-ska multistoritvena skupina AcegasAps, ki kotira na milanski borzi, je lani ustvarila za 41,6 milijona evrov čistega dobička. Lanski poslovni obračun in kon-so li di ra no bi lan co sku pi ne so delničarji družbe, ki jo vodi Massimo Paniccia, odobrili na včerajšnji skupščini v Trstu. Kot je zapisano v tiskovni noti multiservisne družbe, so skupni čisti prihodki lani dosegli 443,3 milijona evrov. Skupščina je med drugimi točkami na dnev nem re du odob ri la predlog upravnega sveta družbe za razdelitev dividende v višini 0,30 evra na delnico, kar je enako kot v poslovnem letu 2006 in v sorazmerju s povprečno borzno kotacijo delnice AcegasAps v zadnjih tridesetih dnevih. Dividende bodo šle v izplačilo pod 10. julija naprej. Cene živilskih izdelkov še vedno rastejo bistveno hitreje kot inflacija gibanja - Po podatkih statističnih uradov Inflacija v območju evra in v Sloveniji rahlo upadla V območju evra nižja za 0,3, v Sloveniji pa za 0,4 odstotka LUXEMBOURG - Stopnja inflacije v območju evra je aprila na letni ravni znašala 3,3 odstotka, je včeraj v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. Marca je bila letna stopnja inflacije višja in znašala 3,6 odstotka. V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin aprila v primerjavi z marcem zvišale za 0,8 odstotka, na letni ravni pa je inflacija znašala 6,5 odstotka.Letošnja aprilska inflacija je torej nekoliko nižja kot v marcu in tudi kot v aprilu lani. Rast cen je bila precej sezonsko pogojena, vezana pa tudi na spremembe cen nafte na svetovnih trgih. Aprila se je najbolj podražila obleka in obutev, prva za 3,1 in druga za 5,7 odstotka. Opaz- neje so se podražili še naftni derivati (pogonska goriva za 1,1%, tekoča goriva pa za 0,8%), sadje (+9,4%), stanovanjska oprema (+0,8%) ter gostinske in hotelske storitve (za 0,8 odstotka, druge pa za 3 odstotke). Skupno rast cen so v aprilu podob no kot v ena kem me se cu la ni najbolj nižale cene cvetja in izdelkov za vrtnarstvo, ki so se v povprečju znižale za 5 odstotkov, alkoholne pijače in tobak pa so se v povprečju pocenili za 0,1 odstotka. Rast cen na letni ravni se je tako po treh mesecih višanja v aprilu spustila nazaj na februarsko raven, to je na 6,5 odstotka, medtem ko se je povprečna 12-mesečna rast ponovno zvišala in znaša 5 odstotkov. družbe - Po zamenjavi na vrhu in neuspeli privatizaciji Novega predsednika družbe Insiel Walterja Santarosso čaka nelahko delo TRST - »Insiel je ena od najboljših med družbami Dežele Furlanije-Ju-lijske krajine, ki pa preživlja zelo občutljiv trenutek,« je po imenovanju za predsednika deželne informacijske družbe izjavil Walter Santarossa. Kot je znano, je dosedanji predsednik in pooblaščeni upravitelj Piero Della Valentina, ki ga je imenovala Illyjeva deželna uprava, takoj po volitvah napovedal odstop, v torej pa je svojo odločitev formaliziral na sestanku upravnega sveta družbe. Na istem sestanku so člani upravnega sveta imenovali novega predsednika in pooblaščenega upravitelja, kot omenjeno, pordenonskega odvetnika Walterja Santarosso. Upravni svet ga je kooptiral po navodilu nove deželne uprave, ki si je tako želela zagotoviti nepretrgano nadaljevanje vodenja družbe, ki se po dveh neuspelih poskusih pri-vatiziranja nahaja v zelo zapletenem trenutku. Illyjeva deželna uprava se je odločila, da bo družbo - ki ima 715 zapos- ARHIV lenih, več kot sto milijonov letnega prometa in je lani ustvarila 10 milijonov bruto dobička - v celoti privatizirala, vendar ob izteku roka, ki je bil podaljšan, ni prejela nobene ponudbe. Za prihodnost družbe so trenutno v igri štiri možnosti, o katerih se bo morala odločiti nova deželna uprava: postaviti nov rok za zbi ra nje na kup nih po nudb, vzpostaviti zasebna kupoprodajna pogajanja, ponoviti razpis ali pa arhivirati zamisel o privatizaciji. Novi predsednik Dežele Renzo Tondo je med volilno kampanjo naka- EVRO 1,5540 $ -0,20 pristanišča Pakt za razvoj tržaškega • a • v v pristanišča TRST - Z novo Berlusconijevo vlado bo podpisan »pakt« za tržaško pristanišče, na osnovi katerega bodo pospešena tako vlaganja kot promet. Novico je včeraj posredoval tržaški župan Roberto Dipiazza na zasedanju pristaniškega odbora, ki je odobril zaključni obračun lanskega poslovanja. Kot je pojasnil Dipiazza, bi moral dogovor z novo vlado vsebovati tri točke, ki bo do za de va le na črt za pre kva -lificiranje starega pristanišča, izgradnjo pristaniške logistične platforme in ške-denjsko železarno, ki je že dolgo v središču polemike zaradi onesnaževanja. »Ni se mogoče ne strinjati s takimi vsebinami, še posebno, ker je bila med volilno kampanjo pokazana pozornost za severovzhodni del države in za najbolj vzhodno italijansko pristanišče, ki bi mo ra lo pos ta ti most za sred njo in južno Evropo,« je komentiral predsednik Pristaniške oblasti Claudio Bonici-olli. »Če je to tisto, kar hoče nova vlada, se ni mogoče ne strinjati,« je dodal. Poleg odobritve lanske bilance, ki se je končala z 8,9 milijona evrov dobička, so se člani pristaniškega odbora posvetili tudi poteku izdelave splošnega pristaniškega regulacijskega načrta, ki bi moral biti dokončan med oktobrom in novembrom letos. V načrt bo vključena tudi varianta za staro pristanišče, kije že pripravljena, nato pa bosta morala urbanistične dokumente dokončno odobriti še rimska vlada in deželni odbor Furlanije-Julijske krajine. »Pristaniška struktura je po 50 letih nujno potrebna prenove, saj je prišlo med tem do ogromnih sprememb tako v količini kot strukturi prometa,« je pojasnil Boniciolli. »Če bo sporazum z vlado privedel do pospešitve, bi bil to velik rezultat, ki si ga želijo tako predstavniki lokalnih uprav kot sindikati in Pristaniška oblast,« je pristavil. Čla ni pri sta ni ške ga od bo ra so med drugimi točkami na dnevnem redu potrdili imenovanje Renza Tonda za čla na v za stop stvu De že le FJK. Vče raj je deželno upravo zastopal centralni derektor za ozemeljsko načrtovanje Dario Da ne se. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. aprila 2008 evro (povprečni tečaj) valute 30.04. 29.04. ameriški dolar 1,5540 1,5571 japonski jen 162,62 10 0506 161,73 10 0763 kitajski juan ruski rubel krona 10,0506 36,0320 7,4620 36,0630 74613 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt O/^HCKS krona 0,79015 9,3575 0,70095 9,3570 JVCUJNO M Ulici norveška krona 7,9740 25,205 7,9000 25,250 LOKC1 MUI IG švicarski frank 1,6147 1,6153 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtoliski 7 At 253,32 34515 252,93 3,4564 LJUIJjM ¿IUL kanadski dolar avclralck I Holar 1,5609 1 6614 1,5702 1 6710 avjUaDM UUlol bolgarski lev romunski 1,9550 3,6790 1,9550 3,6056 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona litovcki ifac 32,229 3,4520 32,230 3,4520 IILUVJM I I LC13 latvijski lats hr37l ICki rAal 0,6903 2,6430 0,6903 2,6400 Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti irika lira 115,00 2,0030 115,20 2,0000 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2601 7,2629 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 30. aprila 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,0025 2,05 2,965 3,07075 LIBOR (EUR) 4,38688 4,85563 4,88625 4,96563 LIBOR (CHF) 2,43033 2,01033 2,92333 3,10033 EURIBOR (EUR) 4,39 4,857 4,882 4,955 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.038,40 € +133,66 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 30. aprila 2008 zal možnost, da bi privatizacijo ustavili in da bi torej družba ostala v lasti Dežele. Vendar tega ne dovoljuje Bersani-jev odlok, ki družbi onemogoča, da bi poslovala zunaj deželnih meja, to pa ji omejuje rentabilnost. Zato je Tondo po volilni zmagi in očitno tudi po posvetovanju z odgovornimi v Rimu povedal, da se bo z odgovornim ministrom dogovoril za podaljšanje odloka Bersani, s čimer bi pridobil čas za preučitev položaja in sprejem ustreznih rešitev. Če se povrnemo k novemu predsedniku družbe, naj spomnimo, da Walter Santarossa ni novinec v deželni politiki. Star je 58 let, živi in kot odvetnik dela v Pordenonu, v preteklosti pa je bil deželni svetnik in odbornik za infrastrukture in zazdravstvo. Izvoljen je bil na listi sredinske stranke UDC. Odbornik za infrastrukture je bil od julija 1988 do junija 2001 v deželnem odboru predsednika Roberta Antonione-ja, odbornik za zdravstvo pa od junija 2001 do junija 2003 v prvem deželnem odboru Renza Tonda. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 35,89 IMTTTDCI IDDDA 31 Cd +0,67 KRKA 1 1 IKA KOPER 95,50 +0,67 +0,70 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 63,76 253,00 +0,22 +0,11 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 627,02 245,46 -2,66 +0,60 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 105,56 DELO PRODAJA -ETOL 189,40 ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 88,80 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 30,94 MLINOTEST -KOMPAS MTS - Mil/A +1,90 +3,16 -1,14 +0,26 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 00,45 760,00 -0,06 +1,33 TERME ČATEŽ ŽITO 437,74 250,00 233,96 +0,32 +3,73 -0,55 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 30. aprila 2008 +0,40 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,365 0,415 2105 +0,47 +0,62 +1 30 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 12,77 2 1925 +1,59 +0 11 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 7,925 1 59 -2,02 EDISON ENEL ENI 6,99 +2,71 -1,22 FIAT FINMECCANICA 24,74 14,39 +0,32 -1,36 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 22,4 25,00 +3,51 +0,27 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 20,54 5,375 +0,67 +2,93 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 4,0025 19,03 1013 +0,79 +0,92 +1 00 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,065 1343 +3,17 PARMALAT PIREMI e C 2,1975 +0,30 +2,16 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,525 20,24 +0,96 -2,10 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,0725 7,52 -0,06 -1,64 TENARIS TERNA 1,352 16,00 +3,05 +1,70 UBI BANCA UNICREDITO 2,04 16,90 +0,07 +1,25 UNICREDIIO UNIPOL 4,00 2,1025 -0,33 +1,96 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 114,63 $ +1,03 IZBRANI BORZNI INDEKSI 30. aprila 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 0.451,55 1.065,35 -0,15 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 6.256,39 117,13 -0,05 +0,69 +0,24 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka 3.792,72 1.951,06 +1,55 -0,30 DII\J, DC1I 1IC1IUKC1 FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 3.900,01 1.604,99 -0,01 +0,54 DCICA 1 -J, DCUUI C1*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo 074,72 4.499,06 -0,19 -0,57 DITA, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 23.195,12 5.015,12 +0,09 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.015,65 1.923,03 -0,13 -0,51 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 1.305,07 1.510,02 6.940,02 6.007,30 4.996,54 4.264,79 -0,42 -0,53 +0,92 -0,03 +0,39 +1 90 Al X, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 1.609,0 3.025,02 13.049,99 3.147,79 25.755,35 3.693,11 17.207,31 +1,71 +0,03 -0,32 -0,77 -0,61 +4,02 -0,52 / ALPE-JADRAN Četrtek, 1. maja 2008 5 politika - Prvi sklep novoizvoljenega predsednika Furlanije-Julijske krajine Tondo sestavil novo deželno vlado, ki je sad desnosredinske koalicije Renzo Tondo KROMA TRST - Novi predsednik Furlani-je-Julijske krajine Renzo Tondo je včeraj sestavil novo deželno vlado. Za svojega namestnika je predsednik po pričakovanju imenoval Luco Cirianija iz vrst Ljudstva svobode (komponenta Nacionalno zavezništvo). Ostali člani oziroma članice uprave so: Federica Se-ganti in Claudio Violino (oba Severna Liga), Roberto Molinaro (UDC), predstavniki Forza Italia Vanni Lenna, Sandra Savino in Elio De Anna, zastopnika NZ Alessia Rosolen in Riccardo Ric-cardi ter neodvisni predstavnik Vladimi-ro Kosic. Slednji bo odbornik za zdravstvo, ostale odborniške resorje bo Tondo formalno razdelil v ponedeljek. Odbornik za kulturo (z Illyjem je ta resor vo dil Ro ber to An tonaz) bo naj -brž Molinaro iz vrst sredinske stranke UDC, ki dobro pozna položaj slovenske manjšine. Med obravnavo deželnega zaščitnega zakona za Slovence je podprl dvojezično šolo v Špetru, imel pa je velike pomisleke nad deželnim priznanjem krovnih organizacij SSO in SKGZ. Kosic je predsednik deželne kon-zulte za invalide, svojčas pa je bil akti- ven v kulturnem društvu Istria. Savino-va je trenutno odbornica za finance Ob- čine Trst, Segantijeva pa je bila že deželna odbornica. V Tondovem odboru ni nobenega zastopnika iz goriške pokrajine. Predsednik računa, da bo ta vla- Luca Ciriani da vodila deželo pet let, kolikor traja mandat deželnega parlamenta. Vladimiro Kosic koroška - slovenija - Na povabilo SGZ na obisku župani Maribora, Celja in Slovenj Gradca S padcem schengenske meje se območju odpirajo nove priložnosti za sodelovanje CELOVEC, MARIBOR - S padcem schengenske meje decembra lani se obmejnim regijam ob slovensko-avstrijski meji ponujajo nove možnosti sodelovanja, katere je treba bolje izkoristiti. V tem so soglašali sogovorniki posvetov ob obisku delegacije županov slovenskih občin Maribor, Slovenj Gradec in Celje v torek na južnem Koroškem in v Celovcu. Župan Maribora Franc Kangler, županja Slovenj Gradca Irena Majcen in župan mestne občine Celje Bojan Šrot s sodelavci so bili gostje Slovenske gospodarske zveze (SGZ) v Celovcu, na sporedu pa so bili tudi pogovori z gospodarskimi in športnimi ustanovami koroških Slovencev, poleg tega pa so se srečali tudi s celovškim županom Haraldom Scheucherjem. Glede manjšinskih ustanov je Slovenska gospodarska zveza organizirala pogovor s poslovodstvom Zveze Bank v Celovcu, Posojilnice-Bank v Pliberku (z ogledom Kulturnega doma Pliberk) in s Slovensko športno zvezo (SŠZ). Za Zvezo Bank sta predsednik upravnega odbora Ludvik Druml in poslovodja Rudolf Urban z velikim poudarkom spregovorila o izrednih poslovnih uspehih v preteklem poslovnem letu (kot je znano, je bilo lansko leto za Zvezo Bank doslej najuspešnejše v zgodovini), predsednik SŠZ Marijan Velik pa je informiral goste o krovni športni organizaciji koroških Slovencev, ki v 27 včlanjenih športnih društvih združuje okrog 2500 aktivnih športnikov in športnic ter športnih delavcev. Francu Kan- Z desne predsednik SGZ Benjamin Wakounig, županja Slovenj Gradca Irena Majcen, mariborski župan Franc Kangler, generalni konzul Slovenije v Celovcu Matjaž Longar in podpredsednik SGZ Feliks Wieser ILAB glerju, županu Mestne občine Maribor, je Velik zaželel mnogo uspeha pri kandidaturi za zimsko univerzijado 2013. Svetovna univerzitetna športna zveza (Fisu) bo sprejela odločitev o organizatorju na zasedanju izvršnega odbora 31. maja v Bruslju. Predsednik SGZ Benjamin Wa- kounig je izrazil prepričanje, da se bo sodelovanje med slovenskimi manjšinskimi ustanovami oz. južno Koroško in obmejnimi regijami v Sloveniji še poglobilo in bo nova politična realnost v prid vsem. Ivan Lukan celovec - Referendum proti Lizbonski pogodbi in izgoni priseljencev Predsednik države in sodišče koper, trst - Čezmejna televizija Danes in jutri na sporedu aprilski Lynx Magazine CELOVEC/DUNAJ - Avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer in deželno sodišče v Celovcu sta - vsaj v dveh primerih - ustavila populistično politiko koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja! Fischer s tem, da je podpisal Liz-bonsko ustavno pogodbo Evropske unije in tako Haiderju preprečil izvedbo napovedanega referenduma o pogodbi na Koroškem, deželno sodišče v Celovcu pa s sodbo, s katero je potrdilo, da je bil izgon mladega begunca iz Čečenije (na Hai-derjev oseben ukaz!) nezakonit in v nasprotju s človekovi pravicami. Kot je znano, je Haider v začetku tega leta brez vsakršne pravne osnove izgnal iz dežele kar 19 čečenskih beguncev z utemeljitvijo, da so sodelovali pri pretepu v noči na novo leto v Beljaku. Na torkovi obravnavi pred deželnim sodiščem v Celovcu pa se je izkazalo, da obtoženi begunec iz Čečenije ni bil niti na kraju pretepa in ga je Haider, skupaj z ostalimi 18 - med njimi so bili tudi ženske in otroci - povsem samovoljno in po krivem izgnal iz dežele. Skupina beguncev se je takoj po izgonu iz Koroške nazaj v sprejemni center za begunce v Traiskirchnu v Nižji Avstriji pritožila zaradi nečloveškem ravnanju koroškega deželnega glavarja. Pritožbo pa je podprlo tudi več nevladnih organizacij, ki so Haiderju že takoj očitale, da hoče na račun beguncev »menjati politični drobiž« in si z radikalnim ukrepanjem zagotoviti glasove na skrajni desnici ter - dobro leto dni pred deželnimi volitvami na Koroškem - hkrati ustvarjati vzdu- Jorg Haider jih je dobil po prstih šje v deželi, ki je naperjeno proti beguncem in tujcem nasploh. Glede svoje kampanje proti Lizbonski pogodbi pa je desničarski populist priznal, da je bilo zbiranje 15.000 podpisov po Koroškem, s katerimi je hotel izsiliti referendum, zaman oz. - kot je dejal - da je šlo za »prazne kilometre«. (I.L.) TRST - Redna mesečna oddaja Lynx Magazine, ki nastaja v sodelovanju Regionalnega RTV centra Koper - Capodistria in Deželnega sedeža RAI za Furlanijo - Julijsko krajino, v dveh jezikovnih različicah, bo na sporedu danes ob 22.30 na Tretji mreži RAI/bis in na frekvencah TV Koper. Tokrat bo med drugim na ogled prispevek o »agilityju«. Vse več ljudi se odloča za nakup štirinožnega ljubljenčka, pogosto pa se ne zavedajo, da psi potrebujejo veliko naše pozornosti ter gibanja. Ena izmed možnih dejavnosti, ki pomaga vzdrževati psihofizično kondicijo, tako lastnika kot psa je »agility«. Obiskali so člane tržaškega »agilit« kluba Bora v Bazovici in koprske ljubitelje tega športa. Naslednji prispevek se bo vrnil k temi medkulturnega dialoga, eni izmed poudarjenih tem v Evropski uniji v letošnjem letu. Posneli so vzporedni pogovor s slovenskim kan-tavtorjem Vladom Kreslinom in pev- ko skupine Zuf de Žur Gabriello Ga-brielli o tem, kako gledata s svojega glasbenega razgledišča na medkulturni dialog in kaj jima pomeni. Med temami, ki jih ljudje ob meji že dolgo občutimo, je med najpomembnejšimi prav gotovo »čezmej-no« zdravstvo. Kakšno je pravzaprav sodelovanje med bolnišnicami, ki delujejo v tem prostoru ? Tako so želeli izvedeti, kako sodelujeta izolska in tržaška bolnišnica. Orienteering je relativno nova športna disciplina. Vedno več ljudi uživa v tem, da se lahko zadržuje na prostem, spoznava svoje naravno okolje in se ob tem še vežba v orientaciji. Vse to ponuja disciplina, h kateri vabijo tako tekmovalce kot rekre-ativce vseh starosti. Prispevke so pripravili Špela Lenardič, Martina Repinc, Loris Bra-ico in Piero Pieri, oddaja pa bodo ponovili na tretji mreži RAI/bis jutri ob 20.50. 6 Četrtek, 1. maja 2008 ALPE-JADRAN obrežje - Srečanje slovenskega in hrvaškega premiera Janša in Sanader: Veliko več skupnih točk kot težav Premiera sodelovala na slovensko-hrvaškem sindikalnem srečanju pred 1. majem OBREŽJE - V odnosih med Slovenijo in Hrvaško moramo slediti zgledu, ki sta ga dali sindikalni organizaciji, ne pa pozivom, obrnjenim v smer nesodelovanja, je včeraj na slo-vensko-hrvaškem sindikalnem srečanju na Obrežju dejal slovenski premier Janez Janša. Hrvaški premier Ivo Sanader je poudaril, da je prijateljstvo med državama večje kot dvostranski problemi. "To ne pomeni, da se bodo problemi rešili sami od sebe, potrebnega bo veliko dela in potrpežljivosti, da bi ta vprašanja v prihodnosti zaprli. Tis to, kar je v ve li ko po moč, da bo -mo pri tem uspešni, pa je prav evropski okvir," je dejal Janša na hrvaški strani mejnega prehoda Obrežje. Hrvaški premier pa je poudaril, da si bo uradni Zagreb prizadeval urediti odprta dvostranska vprašanja v prijateljskem duhu. Včerajšnje srečanje na meji in pobudo Sindikati brez meja je označil kot korak naprej v približevanju in partnerstvu med državama in narodoma. "Predvsem vam moram povedati, da odnosov med državama in njihov razvoj ne more narekovati no ben posamez nik, ne Jo ško Jo ras ne kdorkoli drug. Tako Slovenija kot Hrvaška imata pristojne ustanove, skupni komisiji ter politično voljo in odločnost za iskanje rešitev, ker gre za prijateljski državi," pa je Sanader odgovoril na vprašanje, kako komentira dogajanje zadnjih dni ob Dragonji. "Da ne bi bil Joras v prvem planu, srečanje dveh sindikatov iz Slovenije in Hrvaške pa po bu da v dru gem, sva premi er Jan ša in jaz da nes priš la pod pret po -budo Sindikati brez meja. Pričakujem, da jutri, ko bo Hrvaška vstopila v EU, ne bo meje med Hrvaško in Slovenijo. To je cilj, na ka te rem si že li mo de -lati," je še dejal Sanader. Predsednik slovenske vlade je v odgovoru na isto vprašanje izpostavil, da se Evropa nahaja v zgodovinskem obdobju pozitivnega napredka, ko meje padajo. Dodal je, da "ne podpira postavljanja kakršnihkoli zaprek, korit ali česarkoli, ki pelje v drugo smer. Vsi koraki, ki peljejo k tem, da bi bila hrvaško-slovenska meja bolj propustna in bolj evropska, si zaslužijo podporo," je še dejal. Kot je ocenil, je v teku drugi resni poskus ureditve meddržavne meje od osamosvojitve obeh držav. "Dobro bi bilo, da strokovnjakom pus ti mo ne kaj ča sa za de lo, ker je ozračje za to delo zelo pomembno. Pričakujem, da bo ta poskus uspešen," je Premierja Ivo Sanader in Janez Janša (v sredini) skupaj s sindikalnima voditeljema Ano Kneževic in Dušanom Semoličem BOBO odgovoril Janša na novinarsko vprašanje o mednarodnem pravosodnem posredovanju pri urejanju mejnega spo ra. Najboljši odgovor na to vprašanje je naj ino sre ča nje, je od go vo ril Sa na -der. "Mi smo se zmenili, da bomo šli pred mednarodno pravosodno telo. Bil je predlog s slovenske in potem s hr-vaš ke stra ni, na Ble du pa smo se go -vorili o tretji rešitvi - kompromisu. Zadeve potekajo v dobri smeri in ne bi okrog tega delal problemov," je izjavil Sanader. Poudaril je pomembnost srečanja meddržavnih komisij o meji ter je dodal, da državi delata tudi na urejanju ostalih sporov. Oba premiera sta najprej nagovorila udeležence srečanja, ki sta ga pripravili Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Zveza samostojnih sindikatov Hrvaške (SSSH), nato pa sta se pomešala med sindikaliste. Janša je v nagovoru izpostavil problem približno 8000 hrvaških delavcev, ki dnevno prihajajo na delo v Slovenijo. Dodal je, da je morda še najbolj v nji ho vem in te re su, da bo med -državna meja vse bolj propustna ter da bo sodelovanje čim večje. "Želim vsem tistim delavcem, da bi evropski okvir, ki zagotavlja vsaj približno enake pogoje dela in plačila, čim prej zaživel v praksi," je izjavil slovenski premier. Predsednika obeh sindikatov sta po va bi la na čim prejš nje sre ča nje pred stav ni kov mi nis tr stev za de lo, ki naj bi začeli urejati problematiko dnevnih migrantov. Premierom sta sporočila, naj resno dojameta zahteve, ki so jih poslali delavci na nedavnih množičnih protestih v Ljubljani in Za-gre bu. Predsednica Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške Ana Kneževic je med drugim spomnila na nedavno Janševo izjavo, da ima desetkrat manjšo plačo kot francoski predsednik Nicolas Sarkozy: "Prosim oba premiera, naj si prizadevata za to, da bosta njuni plači takšni, kot jo ima Sarkozy, medtem pa naj bodo delavske plače takšne, kot sta sedanji premierski." Predsednika obeh vlad smo povabili na srečanje, ker oba lahko usodno vplivata na življenje delavk in delavcev, je dejal Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Sodelovanje med sindikati pa je nujno, ker "kapital ne pozna meja, dobički pa se požvižgajo na schengensko mejo". Dodal je, da za delavce in sindikate meja dejansko obstaja, sicer pa zagotovo ni ovira za njihovo dobro sodelovanje. Srečanja so se udeležili tudi sloven ska mi nis tra za go spo dar stvo in za delo, Andrej Vizjak in Marjeta Cot-man, ter hrvaški minister za gospodarstvo, delo in podjetništvo Damir Po-lan čec. ( STA) meja Joško Joras začel gladovno stavko SEČOVLJE - Joško Joras je v torek opolnoči začel gladovno stavko. Kot je pojasnil na včerajšnji novinarski konferenci ob Dragonji, se je za ta korak odločil, potem ko mu je bilo onemogočeno izvršiti sklep piranskega sodišča za odstranitev cvetličnih korit, ki ovirajo pot do njegove hiše na levem bregu Dragonje. Pojasnil j e še, da j e začel stavko že, ko so mu prepovedali dostop do njegovega doma. Na to se je pripravljal - hranil se je le z vodo in sadj em - tudi zato, ker so mu svetovali, da ni dobro za organizem, če se k temu ne pristopi pravilno. "Glede na dogodke, ki so se zgodili, sem moral to narediti. Na to sem pripravljen, fizično in psihično, da lahko delam, kar sem se odločil," je pojasnil. Novinarske konference ob Dragonji se je udeležil tudi Jorasov odvetnik Daniel Starman, ki je pojasnil, da ker v torek ni bilo pozitivnega premika glede izvršitve odločbe piranskega sodišča, je včeraj poslal novo prošnjo varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik za ukrepanje. (STA) -/ hrvaška in eu Poziv EP Sloveniji k odprtju vseh poglavij OPATIJA - Skupni parlamentarni odbor Evropskega parlamenta in hrvaškega sabora je v sklepni izjavi dvodnevnega srečanja v Opatiji slovensko predsedstvo EU pozval, naj do konca predsedovanja odpre preostala poglavja v hrvaških pristopnih pogajanjih. Slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Borut Pahor (SD/-PES) se je glasovanja o izjavi vzdržal. Pahor, ki je tudi podpredsednik delegacije Evropskega parlamenta v skupnem odboru, je za STA pojasnil, da so razlogi za vzdržani glas trije. Prvi razlog je to, da ni bil sprejet niti eden od njegovih amandmajev k sklepni izjavi. S prvim amandmajem je želel spremeniti besedilo izjave, ki "Hrvaško in njene sosede poziva, naj rešijo dvostranske probleme". Predlagal je črtanje besed "in njene sosede", saj se resolucija nanaša na Hrvaško in ne na druge države. Z drugim amandmajem pa je Pahor želel bolj jasno opredeliti razloge, zaradi katerih je Hrvaška morala odstopiti od uveljavljanja zaščitne ekološko-ribolovne cone v Jadranu za članice EU. Dokument namreč po njegovih besedah Hrvaško hvali za ta korak, ki pa ga j e bila dolžna storiti, saj se je k temu zavezala. Drugi razlog je bil po Pahorjevih besedah ta, da je bil naknadno sprejet amandma o tem, da naj slovensko predsedstvo do konca predsedovanja odpre vsa poglavja v pristopnih pogajanjih Hrvaške. Tretji razlog pa sta bila "ravnoduš-nost hrvaških oblasti do odprtega vprašanja v medsosedskih odnosih, ki ga imamo zaradi njihove protipravne postavitve cvetličnih korit na Jorasovi evropski poti in nepripravljenost, da bi z gesto dobre volje odpravili problem, zaradi katerega se utegnejo odnosi poslabšati, če problem ne bo na pameten diplomatski način rešen". Pahorje poudaril, daje današnjo razpravo v Opatiji opazoval predvsem v luči medsosedskih problemov. Po njegovih besedah namreč po eni strani poslušamo zveneče besede o dobrih medsosedskih odnosih, po drugi strani pa imamo problem zaradi poteze hrvaških oblasti, ki niso v skladu z dogovorom med obema vladama o izogibanju incidentov. S svojim vzdržanim glasom je želel pokazati svoje nestrinjanje s takšno politiko Hrvaške. Na dvodnevnem srečanju so člani odbora razpravljali o stanju v pogajanjih Hrvaške za vstop v unijo, o napredku pri reformah hrvaškega pravosodnega sistema in javne uprave, o nadaljnjem prestrukturiranju hrvaškega ladjedelništva v skladu s pravili EU o državnih pomočeh ter o varstvu okolja na Hrvaškem. (STA) turizem - Projekt občine Bovec Dolina Soče nominirana za Evropsko destinacijo odličnosti Projekt bodo podrobno predstavili v soboto in nedeljo BOVEC - Dolina Soče je s projektom Zgodba Soče kot prva v Sloveniji, kjer je na nivoju države pometla z vso konkurenco, nominirana za naziv Evropska destinacija odličnosti. Projekt bodo predstavili 3. in 4. maja, prijavila pa ga je občina Bovec v sodelovanju s kobariško in tolminsko občino in se tako odzvala na poziv Slovenske turistične organizacije na izbor Evropske destinacije odličnosti imenovane Eden. Evropska komisija ga razpisuje že drugo leto zapovrstjo in letošnja tema razpisa je bil prav turizem in nesnovna dediščina. Strokovna komisija si je ogledala prijavljene destinacije in se na podlagi ogledov in razgovorov odločila, da se kot slovenski predstavnik za ta laskavi naslov poteguje Dolina Soče. Ta namreč med vsemi prijavljenimi v največji meri izpolnjuje evropske standarde na področju trajnostne-ga razvoja na ekonomskem, družbenem, naravnem in kulturnem področju. Projekt Zgodba Soče je dvodnevni dogodek, ki bo potekal 3. i n 4. maja v organizaciji lokalne turistične organizacije Bovec in Fundacija Poti miru v Posočju. Dogodek oživlja in opozarja na bogato zgodovinsko, kulturno in etnološko dediščino 1.svetovne vojne ter povezuje turistično gospodarstvo, društva, obrtnike in lokalno prebivalstvo. Začenja se s kulturno literarnim večerom v Trdnjavi Kluže, ki nosi naslov Spomini vojaka na Soško fronto in se nadaljuje naslednji dan s pohodom po Poti miru, sejmom dediščine Doline Soče in predstavo bovškega Društva 1313. Dolini Soče bo podeljen naziv Evropska destinacija odličnosti. Poleg tega bo predstavljena na portalih Evropske komisije, Evropskem turističnem portalu ter na turistično informacijskem portalu www.slovenija.info. Izdelali bodo tudi predstavitveno brošuro v slovenskem in angleškem jeziku ter promocijski video film. Kot obljubljajo v Slovenski turistični organizaciji, bodo ponudbo destinacije izpostavljali v svojem tržnem komuniciranju in poskrbeli, da bo septembra predstavljena tudi na evropskem turističnem forumu v Parizu. Carmen Leban zakonodaja - Cestno prometni predpisi Od včeraj v Sloveniji precej • V* I • «V I višje kazni za najhujše kršitve LJUBLJANA - Včeraj je začela v Sloveniji veljati novela zakona o varnosti cestnega prometa, ki precej zvišuje kazni za najhujše kršitve cestno prometnih predpisov. Novela, ki je v državnozborskih klopeh sprožila vrsto pomislekov opozicije v smislu repre-sivnosti zakona, medtem ko jo je koalicija ocenjevala kot nujnost, bo lahko voznike pošteno udarila po denarnici. Prinaša precej višje globe predvsem za tiste prekrške, ki so med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč v Sloveniji. Gre med drugim za vožnjo pod vplivom alkohola in drugih nevarnih substanc, velike prekoračitve hitrosti v naseljih, vožnjo v nasprotno smer na avtocestah, nepravilno prehitevanje in podobno. Vozniki, ki bodo prekoračili najvišjo dovoljeno hitrost v naselju za več 30 kilometrov na uro, bodo tako po novem kaznovani z globo v višini najmanj 1000 evrov, devetimi kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje motornih vo- Naprave za merjenje hitrosti so lahko nameščene tudi v avtomobilu zil. Podobna kazen čaka voznike, ki bi imeli v litru izdihanega zraka več kot 0,52 miligrama alkohola. Kaznovani bodo z 800 evri globe, desetimi kazenskimi točkami in odvzemom vozniškega dovoljenja. Globa za neuporabo varnostnega pasu bo po novem znašala 120 evrov, prav toliko tudi uporaba mobilnega telefona med vožnjo. Po novem bo- do kaznovani tudi pešci, ki ne bodo upoštevali rdeče luči na semaforju. Novela uvaja tudi dodatno možnost odvzema oziroma pridržanja voznika zaradi najhujših prometnih prekrškov, ki so storjeni pod vplivom nedovoljenih substanc, predvsem pod vplivom alkohola. Za najhujše prekrške je kot sankcija za kršitelja predviden tudi zaseg motornega vozila. (STA) / ITALIJA Četrtek, 1. maja 2008 politika - Voditelj Nacionalnega zavezništva novi predsednik poslanske zbornice Fini za spravo ter za skupno praznovanje 25. aprila in 1. maja Novi predsednik obsodil kulturni in moralni relativizem - Požel ploskanje vseh poslancev 7 RIM - Poslanci so včeraj za svojega predsednika izvolili vodjo Nacionalnega zavezništva Gianfranca Finija, ki sicer velja za enega najbližjih sodelavcev bodočega italijanskega premiera Silvia Berlusconija. Fini je v četrtem krogu glasovanja v spodnjem domu italijanskega parlamenta dobil 335 glasov od 611 in tako postal prvi politik iz nekdanje neofašistične stranke MSI, ki je zasedel tretji najvišji položaj v italijanski hierarhiji. 56-letni Fini je za zmago potreboval 306 glasov. Fini je vezi z italijansko fašistično preteklostjo pretrgal leta 1999 in ustanovil stranko Nacionalnega zavezništva (AN), naslednico neofašistične MSI. Tri leta prej je diktatorja Benita Mussolinija še vedno opisoval kot »največjega državnika dvajsetega stoletja«. Leta 2003 je fašizem obsodil kot »absolutno zlo« in dejal, daje Mus-solinijeva republika iz časa vojne »sramotno poglavje v zgodovini Italije«. Fini je bil od leta 2001 do 2006 podpredsednik Ber-lusconijeve vlade, zadnji dve leti pa tudi zunanji minister. »Sem strankarski človek, a dosledno se bom zavzemal za zagotovitev enakopravnosti vseh članov parlamenta,« je dejal v svojem včerajšnjem umestitvenem nagovoru. Novi predsednik poslanske zbornice je najprej pozdravil predsednika republike in papeža Benedikta XVI. ter predstavnike drugih oblasti. Izrazil je prepričanje, da bo nova, 16. zakonodajna doba ustavodajna in da bodo torej v naslednjih petih letih končno zagledale luč sveta toliko pričakovane institucionalne reforme, in to ob sodelovanju večine ter opozicije. Sicer se je Fini zavzel za dokončno spravo med zmagovalci in poraženci v drugi svetovni vojni, temelječo na skupnem zgodovinskem spominu. Poudaril je pomen 25. aprila in 1. maja. »Obeleževati obnovljeno svobodo Italije in osrednji pomen del a j e dolžnost, ki se j i nihče ne sme izmikati,« je dejal. Kar zadeva delo, se je novi predsednik poslanske zbornice zavzel za okrepitev varnosti na delovnih mestih. Fini se je tudi poklonil italijanski trobojnici, simbolu enotnosti države, in se kritično obregnil ob »kulturni in moralni relativizem«, ki po njegovem predstavlja nevarnost za svobodo in demokracijo, in to veliko bolj kot ostanki ideologij iz prejšnjega stoletja. »Svoboda je v nevarnosti, kadar se sklicujemo nanjo, da bi utemeljili, zakaj je nemogoče določiti, kaj je pravilno in kaj zgrešeno,« je dejal, razvijajoč priljubljene teze sedanjega papeža, ki ga sicer poimensko ni navedel. Po njegovem prepričanju je mogoče ta relativizem premaga- ti s primerno politiko, zlasti na vzgojno-izobraževalnem področju. Fini je govoril 14 minut. Poslanci so njegova izvajanja 16-krat prekinili s ploskanjem, na koncu pa so mu stoje zaploskali praktično vsi, tako predstavniki večine kot opozicije. Med tistimi, ki Finiju niso vselej pritrjevali, so bili poleg poslancev iz opozicijskih vrst tudi predstavniki Severne lige. To se je zgodilo, ko se je predsednik poslanske zbornice poklonil italijanski zastavi. »Pada-nija ima svojo zastavo,« je pojasnil Umberto Bossi, ki je sicer pozneje svojo izjavo omilil. Predstavnik Demokratske stranke Massimo D'Alema je obžaloval, da Fini ni omenil antifašizma, voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni paje dejal, daje pripravljen na dialog z vladno večino, a le o institucionalnih reformah. »V ostalem bomo vodili dosledno opozicijo,« je dejal. Zadovoljen s Finijevim govorom je bil tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je izrazil pričakovanje, da bo na tej osnovi mogoče konstruktivno soočenje v obeh vejah parlamenta. Gianfranco Fini ANSA davki - Spletna stran Agencije za prihodke na voljo vsem Davčne prijave na spletu Kaj pa zasebnost? Združenja potrošnikov planila pokonci in garant zaustavil objave RIM - Italijanska Agencija za prihodke je včeraj na svoji spletni strani prvič objavila davčne prijave Italijanov za leto 2005. Vsakdo je tako lahko preprosto kliknil na stran www.agenziadelleentrate.it, nato se pomaknil na link Uffici oz. na seznam davkoplačevalcev in nazadnje prišel do seznama davčnih prijav za vsako posamezno deželo, pokrajino, občino ter izvedel koliko je pred tremi leti zaslužil na primer prijatelj, znanec ali nasprotnik, ki smo mu vedno zavidali. Očitno je radovednežev med nami kar precej, saj je število obiskov povsem ohromilo delovanje strani. Na dan je privrelo marsikatero ime t.i. vip-ov in navadnih ljudi... s precej visokimi davčnimi prijavami. Podminister za gospodarstvo Vincenzo Visco je objavo davčnih prijav ocenil kot dokaz prozornosti in demokracije. Povedal je, da ne gre za nikakršno težavo, saj se to dogaja po vsem svetu in še dodal, da bi morali biti podatki sicer objavljeni že januarja, a so zaradi volilne kampanje z njimi raje počakali. Popolnoma nasprotno trdi garant za varstvo osebnih podatkov Francesco Pizzetti, ki je planil pokonci, saj ga Agencija za prihodke nikoli ni povprašala za dovoljenje. Nemudoma je prekinil objavo podatkov na spletni strani, ker ta krši zakon o zasebnosti. Agencija za prihodke pa vztraja pri svojem, in sicer, da gre za ukrep v skladu z zakonodajo, ki jo je garant predhodno tudi odobril. Nove smernice zakona o umetni oploditvi RIM - Odlok z novimi smernicami za izvajanje zakona št. 40 iz leta 2004 o umetni oploditvi, ki ga je 11. aprila podpisala ministrica za zdravstvo Livia Turco, postaja stvarnost. Med spremembami, ki so jih narekovale številne nedavne razsodbe, je tudi odprava prepovedi diagnoze pred oploditvijo, obenem se po novem k umetni oploditvi lahko zatečejo tudi osebe, za katere je ugotovljeno, da so pozitivne na serološke teste v zvezi z virusi bolezni, ki se lahko prenašajo s spolnimi odnosi. Te osebe, ki so jih spoznali za dejansko neplodne, bodo lahko, če bodo hotele, imele otroka ne da bi slednji oz. partner tvegal okužbo. Obenem bodo poskrbeli za psihološko podporo ženskam in parom, ki se bodo poslužile tehnik umetne oploditve v vseh njenih fazah. Po besedah ministrice Livie Turco je cilj teh smernic dvojen. Po eni strani se želi v polnosti in pravilno izvajati zakon št. 40, po drugi pa je zdravstvenim delavcem potrebno nuditi primerne in točne smernice spričo novih kliničnih izsledkov in spremenjenega zakonskega okvira. Ženska pred splavom pisala Napolitanu NEAPELJ - »Rada bi imela otroka, a se mu moram odpovedati, ker z možem nimava dovolj denarja: najini mesečni dohodki ne presegajo 1.300 evrov.« Tako je zapisala 29-let-na ženska v »nekrologu za otroka, ki je še v mojem trebuhu« in ga poslala predsedniku republike Giorgiu Napolitanu. Z možem živi v okolici Neaplja in je medtem že opravila pregled v neapeljski polikliniki, ki je predviden pred splavom. Prekinitev nosečnosti je predvidena 27. maja. Prvomajski koncert v Rimu RIM - Vrsta znanih imen italijanske lahke glasbe bo nastopila danes na tradicionalnem prvomajskem koncertu, ki ga prirejajo vsako leto na rimskem Trgu S. Giovanni. Koncert bo predvajala v živo tretja mreža RAI, in to v bistvu nepretrgoma. Prenos se bo začel ob 15.15 in se bo zaključil ob 23. uri, vmes pa bodo le TV-dnevniki. Na koncertu bo v ospredju varnost pri delu in bodo v ta namen tudi zbirali prispevke. Koncert bodo povezovali Pierfrancesco Favino, Claudia Gerini in Sabrina Impacciatore, med nastopajočimi pa bodo Piero Pelù, Subsonica, Elio e le storie tese in mnogi drugi. Skupina All Star Jazz Band pa bo ob 20. uri izvedla pesem kantav-torja Francesca De Andréa Ho visto Nina volare. gospodarstvo - Srbska tovarna avtomobilov v italijanskih rokah Fiat za 700 milijonov evrov kupil večinski lastniški delež Zastave BEOGRAD - Turinski proizvajalec avtomobilov Fiat prevzema večinski lastniški delež v srbski tovarni avtomobilov Zastava. Memorandum o prevzemu 70-odstotnega deleža v Zastavi sta podpredsednik Fi-ata Alfredo Altavilla in srbski minister za gospodarstvo Mladjan Dinkic podpisala včeraj v Beogradu. Vrednost Fiatove naložbe v Zastavo znaša 700 milijonov evrov. Država Srbija, ki se je obvezala, da bo v prihodnjih štirih proračunskih letih v skupno podjetje vložila 100 milijonov evrov, bo v Zastavi obdržala 30 odstotkov delnic. Srbija bo Fiatu omogočila tudi dodatne spodbude, med njimi davčne olajšave in brezplačno zemljišče za širitev zmogljivosti. Fiat namerava konec leta 2009 v tovarni v Kra-gujevcu začeti s proizvodnjo popolnoma novega modela avtomobila. Načrtovana je proizvodnja 200.000 avtomobilov letno. Leta 2010 naj bi proizvodni paleti dodali še nov model, s čimer bi se skupni obseg proizvodnje v Zastavi povečal na 300.000 vozil letno. Če se bo razvojni načrt uresničeval po načrtih, se bo proizvodnja avtomobilov v Zastavi v prihodnjih treh letih povečala za 30-krat. Fiat in Zastava sodelujeta že od petdesetih let, ko je v Srbiji stekla proizvodnja modela fiat 500, takrat popularnega »fička«, pozneje pa še drugih modelov. (STA) q6|0 v tovarni Zastave v Kragujevcu benetke - Županova odredba Prepoved hranjenja golobov razširjena na Trg sv. Marka BENETKE - Prepoved hranjenja golobov na številnih beneških trgih, ki jo je beneški župan uvedel že leta 1997, od včeraj velja tudi na Trgu sv. Marka. Umaknjene bodo tudi znamenite stojnice, na katerih so doslej prodajali koruze za golobe, je sporočila tiskovna služba beneške občine. Vsak, ki bo hranil golobe ali pustil ostanke hrane na krajih, ki so dostopni ptičem, bo moral plačati od 25 do 500 evrov kazni. Občinski svet je v ponedeljek še sklenil, da bodo morali prodajalci koruze takoj prenehati s svojo dejavnostjo, občina pa jim bo zagotovila odškodnino. Beneška občina bo morala tako poskrbeti za 19 delavcev. Odločitev o prepovedi hranjenja golobov in posledično zmanjšanje števila teh živali v mestu je posledica strokovnih raziskav o poškodbah, ki jih golobi povzročijo na spomenikih, in njihovem negativnem vplivu na zdravje ljudi. Prebivalci se z odločitvijo občine strinjajo, odločno proti pa so bili turisti. "Glede na to, da so Benetke predvsem turistično mesto in da je na glavnem trgu videti samo turiste, bi se morala lokalna uprava pozanimati za mnenje ljudi, ki iz vsega sveta sem hodijo tudi zato, da bi se slikali z golobi na ramenih," je dejala ameriška turistka. Podobno je menila tudi ruska turistka. Ko jo je novinar povprašal za mnenje, je iz torbice potegnila knjigo, mu pokazala naslovnico in dejala: "Razložite mi, zakaj golobe, če jih že ne marate, dajete celo na naslovnice vaših vodičev." (STA) 8 Četrtek, 1. maja 2008 APrimorski r dnevnik 1 Ulica dei Montecchi 6 inr^i II tel. 040 7786300 f%Tl t fax 040 772418 trst@primorski.it obletnica osvoboditve - Milan Kučan sinoči na proslavi v Križu »Zlo se ni začelo po vojni, prej sta bila fašizem in nacizem« Prvi predsednik samostojne Slovenije je bil gost VZPI-ANPI in društva Vesna »Zlo se ni začelo šele po koncu '''fftSlS vojne. Je vse obsodbe vredno, a poro- ■ '■ ' |ld||En7 dilo se je veliko prej, s fašizmom in nacizmom. Takrat je Evropa doživela svoj moralni zlom. Šele zmaga je omogočila njeno zelo drago plačano obnovo.« Prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan je na sinočnji proslavi obletnice osvoboditve Trsta v Križu podčrtal, da je Slovenija sad upora proti fašizmu in nacizmu. Skupno dejanje Sloven cev ne gle de na ide o loš ke in po li -tične razlike. Kučan je bil gost na proslavi v Domu Alberta Sirka, ki sta jo priredili slovensko kulturno društvo Vesna in kriška sekcija Zveze partizanov VZPI-ANPI Evald Antončič (v njenem imenu je pozdravila Soča Košuta Hafner). Na prireditvi so nastopili učenci domače osnovne šole Alberta Sirka. mladi glasbeni ustvarjalci, flavtistke Glasbene matice (razred prof. Tamare Tretjak) ter moški in ženski pevski zbor Vesna. Sledila je prvomajska baklada do partizanskega spomenika, bogat kriški večer pa se je končal s tzradici-o nal nim kre som, ki je na zna nil da naš -nji praznik dela. Kučan (njegov sinočnji govor bomo objavili v nedeljo) je prvi del svojega posega namenil Križu in Križa-nom. »Lučke, ki se vsako pomlad na ta večer razlijejo od Križa sem gor do spomenika, svetijo na križev pot Kri-žanov. Rojaki, katerih imena so izklesana na spomeniku, so morali svojo kalvarijo prehoditi zgolj zato, ker so bili Slo ven ci. In za to, ker so boj za svobodo in dostojanstvo slovenskega člo-ve ka, ki mu je su ro vo od re kal fa ši zem, imeli za svojo človeško dolžnost in življenjsko poslanstvo«, je dejal nekdanji slovenski predsednik. »Vsa zgodovina slovenskega Križa govori o tem, da izjemno velik človeški davek, ki ga je ta nekdanja ribiška vasica položila na oltar svobode slovenskega človeka in skupne zmage zaveznikov v največji moriji svetovnih vojn doslej, ni bil naključen. Bilje posledica zavestna odločitve ljudi, ki so vedeli, da se zlo fašizma, ki so ga prvi občutili prav primorski Slovenci, ne bo zaustavilo samo in da ni nobena žrtev prevelika, da se pred njim obvaruje do- Na proslavi v Domu Alberta Sirka v Križu je bil slavnostni govornik nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan, v imenu VZPI - ANPI pa je spregovorila Soča Košuta Hafner KROMA mače ognjišče, sosed, narod in ves človečnosti zavezan svet. Njihova žrtev je vtkana v vseslovensko uporništvo in v osvobodilne boje slovenskih ljudi.« Dolgega trpljenja in žrtve slovenskih ljudi v spopadu s tem zlom ni mogoče spregledati. Po Kučanovem mnenju pa ni mogoče spregledati niti tragične usode Italijanov na teh območjih po koncu druge svetovne vojne. Dolgo je trajalo brezpravno fašistično nasilje in nič manj dolga in težavna je bila pot do medsebojnega razumevanja. Kučan se je navezal tudi na položaj na še na rod ne skup nos ti. Do prav -nega priznanja manjšinskih pravic je prišlo po dolgi prizadevanjih in šele Prodijeva vlada je dokončno sprejela Slovence v občestvo italijanske republike. »Verjamem, kljub nekaterim ne-ugod nim zna me njem, ki smo jih bi li priča te dni, da bodo to spoštovali tudi novi italijanski upravitelji,« je sinoči v Sirkovem domu v Križu povedal še Milan Kučan. Iz Trsta v Palermo za varstvo zakonitosti Tudi v Trstu bodo počastili dan spomina na pokol v Capaciju, v katerem je 23. maja 1992 izgubil življenje znani protimafijski sodnik Giovanni Falcone in ki je postal simbolni dan spomina za vse žrtve mafije, terorizma in kriminala ter za padle pri izvrševanju dolžnosti. Iz Trsta bo namreč v soboto odplula jadrnica, ki bo obiskala razna pristanišča na italijanski obali Jadranskega morja, 23. maja pa bo priplula v Palermo (tam bo osrednja svečanost ob 16. obletnici pokola v Capaciju), prav tako kot druga jadrnica, ki bo odplula iz Genove 14. maja, in t.i. »Ladja zakonitosti« s 1.500 študenti na krovu. Tržaška slovesnost se bo začela ob 9.45 na nabrežju (pri spomeniku bersaljerjem), po posegih predstavnikov oblasti in generalnega tajnika policijskega sindikata Sap Fi-lippa Saltamarinija pa bo jadrnica s policijsko posadko na krovu ob 11.30 odplula iz Trsta. Pobudo prireja goriška sekcija Vsedržavnega združenja državne policije pod pokroviteljstvom policije, dežel Veneto in Abru-ci, pokrajin Trst, Bari, Gorica, Lecce in Benetke, občin Trst, Tržič, Palermo, Ferrara in Benetke ter ob podpori Fundacije Falcone in združenja Un'al-tra Storia Rite Borsellino. Prvomajski praznik na Opčinah Stranka komunistične prenove vabi na Prvomajski praznik pod šotorom na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Danes bodo ob 14. uri odprli kioske, po prvomajskem pozdravu ob 16.30 pa bo ob 17. uri nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, za njim pa ansambel Mladi Kraški muzikanti in ples s skupino Kraški ovčarji. V dvorani bodo ob 20.30 predvajali film Apnea Roberta Dordita. Jutri bodo kioske odprli ob 18. uri, ob 20. uri bo ples s skupino Le mitiche pirie, v dvorani ob 20.30 pa predvajanje filmov La strada dei capelli. Il mestiere che porto' Elva in giro per il mondo Freda Valle in pa Realities Kosova/o. Voci di minoranze dimenticate Eve Ciuk. V dvorani Prosvetnega doma je na ogled razstava Edi Šelhaus - Fotoz-godbe, v organizaciji SKD Tabor -Opčine in Muzeja novejše zgodovine iz Ljubljane. Med drugim bo poskrbljeno za otroški kotiček, na voljo bodo stojnice Emergency in tiste z majicami, zastavami, knjigami in še marsičem. dolina - Polaganje vencev ob prazniku osvoboditve Smo in ostanemo na plemeniti strani Županja Fulvia Premolin se je spomnila vseh domačih padlih, med katerimi tudi desetih, ki so umrli v Rižarni - Nastopil je MPZ upokojencev iz Brega Skupen doživet poklon vsem domačim padlim KROMA Svoje padle v borbi proti nacifašističnemu zlu je včeraj počastila tudi dolinska občinska uprava. Pred domačim županstvom se je nekaj pred 15. uro zbrala večja delegacija občinskih upraviteljev, pevcev in seveda zavednih domačinov, ki so v sprevodu z županjo Fulvio Premolin na čelu krenili proti bližnjemu Spomeniškemu parku. Tu jih je pričakala častna straža tabornikov in borcev. Občinska redarja ter predstavnika Stranke komunistične prenove in Slovenske skupnosti so položili vence pred obeležja, na katerih so trajno zapisana imena vseh domačih žrtev. »Vsaka skupnost ima svoj zgodovinski spomin, ki ga hrani in kot svetel zgled prenaša na mlade rodove,« je uvodoma povedala županja Premolin, pri tem pa opozorila na dejstvo, da je spomin lahko različen, zgodovina pa je lahko samo ena in ena mora tudi ostati, brez nikakršnih revizij. Spoznati je torej treba zgodovinsko resnico, vse gorje druge svetovne vojne in pa svetel nauk, ki je vzklil iz NOB. Danes živimo v združeni Evropi, je poudarila Premolinova, kjer je še vedno potrebno poudarjati to pomembno obdobje, ki nas je pripeljalo do demokracije; vanj se vključuje tudi odporništvo, se pravi enkratna dejanja teh, ki niso klonili nacistični diktaturi in so ponosno postavili temelje demokraciji. V svojem govoru se je seveda spomnila vseh do- mačih skoraj 300 padlih, med temi tudi desetih mladih, Socerba Baruta, Ane Kuret, Matije Mihaliča, Leonarda Pizzulina, Danila Petarosa, Albine Prašelj, Save Sancin, Marije Slavec, Bruna Žerjala in Viktorije Žerjal, ki jih je zaznamovala mladostna zagnanost in sla po boljšem življenju; njih so okupatorji iztrgali iz rodne vasi in jih zaprli v Rižarno, kjer so dočakali smrt. V trajen spomin jim je dolinska občinska uprava svečanosti ob 25. aprilu v Rižarni odkrila spominsko obeležje. Spomin na žrtve pa noče vzbujati maščevalnih namer, je pojasnila županja, ampak poziva mlade, naj ohranjajo vrednote miru, prijateljstva in ljubezni do domačih ljudi ter krajev. »Njihov duh prek naših spomenikov po teritoriju, naj bo še razločnejši pokazatelj, da smo in ostanemo na strani tega, kar je dobro, pravično in plemenito.« Nazadnje se je zahvalila še Borisu Kuretu, kije več let raziskoval o domačih padlih. Izsledke njegove raziskave pa bodo objavili v knjigi, ki je ravno v pripravi. Žrtvam so se na koncu poklonili še z doživeto partizansko pesmijo, ki jo je pod vodstvom Edvina Križmančiča zapel MPZ upokojencev iz Brega in pa z enominutnim molkom. Nato so krenili še proti dolinskemu spomeniku »na Taborju«, Prebenegu, Ma-čkoljam, Domju, Ricmanjam, Gročani in še Boljun-cu, kjer so počastili vse tamkajšnje padle. (sas) / TRST Četrtek, 1. maja 2008 9 Kraška hiša je v vodniku »značilna hiša na tržaškem Krasu ob robu majhnega naselja Repen« KROMA turizem - Stališče pokrajinskega podpredsednika Walterja Godine »Potrebna je večja pozornost promociji celotnega ozemlja« turizem - Predstavili pobudo Konzorcija Promotrieste T for you in povezani vodnik Na Tržaškem ni Slovencev, na Krasu ni v bistvu ničesar V turističnem vodniku sploh ni omenjeno SSG - Niti besedice o obstoju slovenske manjšine Turist, ki se bo letos podal v naše mesto, bo izvedel, da so v Trstu le tri gledališča: Rossetti, Verdi in Contrada. Slovenskega stalnega gledališča ni več. Prav tako bo izvedel, da v Trstu mrgoli hotelov, kakovostnih restavracij in kavarn, na Krasu pa ni v bistvu ničesar. Ni gostiln, ni restavracij, ni kmečkih turizmov. Da o slovenskih prebivalcih ne govorimo. Izjema je Kraška hiša, o kateri bo popotnik dobil le informacijo, da je »značilna hiša na tržaškem Krasu ob robu majhnega naselja Repen, stara od 200 do 300 let: datuma ni mogoče točno določiti. Vstop prost«. Za vse to bo vsekakor izvedel v treh jezikih, in sicer v italijanščini, angleščini in nemščini. V slovenščini pa spet nič. To so pač podatki, kijih ponuja turistom informativni (?) vodnik La tua Trieste card. Publikacijo je v 10.000 (doslej) izvodih ponatisnil Konzorcij Promotrieste in je namenjena široki paleti ljudi, ki si bodo prišli ogledat Trst in njegovo okolico. Vodnik so izdelali kot sredstvo za promocijo izkaznice T For You, ki jo je konzorcij Promotrieste letos pripravil že petnajstič zapored v sodelovanju s Trgovinsko zbornico in deželno turistično agencijo Turismo Fvg. Pobudo je letos prvič financirala Pokrajina Trst. Izkaznico in zgibanko je predstavil včeraj predsednik konzorcija Promotrieste Claudio Giorgi ob udeležbi generalnega tajnika konzorcija Paola De Gavar-da in podpredsednika pokrajinske uprave Walterja Godine. Izkaznica T For You nudi brezplačen dostop do nekaterih mestnih muzejev in javnih prevozov ter popuste v restavracijah, hotelih in drugih obratih, ki sodelujejo pri pobudi, je povedal Giorgi. Kot že vsako leto pa je popolnoma prezrl, da živijo na Tržaškem Slovenci in da sploh Trst meji s Slovenijo, s Hrvaško in skratka srednjevzhodnim svetom. Na naše vprašanje je Giorgi odgovoril, da cilja Promotrieste predvsem na italijanski trg. Temu sledita avstrijski in nemški. »Odvisno je nato od poletov,« je povedal. V zadnjem obdobju je npr. prišlo v Trst mnogo Angležev, ki so izkoristili ponudbo znane irske letalske družbe, je razložil Giorgi in dodal, da ni izključeno, da bodo v prihodnosti letalske družbe lahko vzpostavile povezave z vzhodno Evropo... Ciljni trg se skratka spremenija v funkciji poletov. Poleg tega so ciljni turisti srednje-visokega sloja, diplomirani in s srednje-visokim budgetom, pravi Giorgi. Ostaja dejstvo, da se bo mnogo turistov opiralo na vodnik. Publikacijo in izkaznico, ki stane 10 evrov in velja 48 ur, bodo delili v hotelih, restavracijah in obratih, ki sodelujejo pri pobudi in ki bodo ponujali popuste ali brezplačne storitve, pa tudi v muzejih in drugih turističnih točkah. Toda vodnik je vodnik. Turist lahko vanj slepo verjame, še zlasti ko ga izda ustanova, ki se ukvarja (ali naj bi se) s turizmom. Zato je nedopustno, da so na kulturnem (in ne samo) področju take pomanjkljivosti. Če so prve strani posvečene hotelom (pretežno s 4 ali 3 zvezdicami in skoraj vsi v mestnem središču), restavracijam in kavarnam (v Trstu in devin-sko-nabrežinski občini) ter trgovinam (Coin in Rigutti), so nato omenjeni Sv. Just in miramarski ter devinski grad. Sledi vrsta muzejev, med katerimi sta Rižarna (»edino nacistično koncentracijsko in de-portacijsko taborišče v Italiji«) ter bazov-ska fojba (»kraj usmrtitev civilistov in vojakov, ki so jih aretirale jugoslovanske okupacijske čete«). Po dveh stavkih, posvečenih Kraški hiši, so na vrsti gledališča. Slovenskega stalnega gledališča ni. Sploh pa bo izletnik prepričan, da so v Trstu le tri gledališča. Sledijo štiri knjižnice (brez NŠK) in razne zanimivosti, kot je dolina Glinščice, seveda v italijanskem jeziku. Med omembe vrednimi dogodki so vzorčni sejem, Bavisela in - noč razprodaj. Nenazadnje so omenjeni Okusi Krasa, ali - natančneje - »Sapori del Carso«. Ker pač Slovenci, njihove ustanove in dejavnosti za nekatere ne obstajajo. Aljoša Gašperlin »Zahtevali bomo, da bodo prihodnjič bolj pozorni do promocije celotnega ozemlja in njegovega bogastva.« To nam je ob robu srečanja povedal pokrajinski podpredsednik Walter Godi-na, ko smo ga vprašali za oceno o vodniku konzorcija Promotrieste. Godina, ki je resnici na ljubo včeraj prvič videl publikacijo, je naglasil, da je Pokrajina Trst pozorna do vseh pobud, ki imajo kot cilj promocijo ozemlja. Toda če si po eni strani vedno bolj utira pot težnja po sinergični promociji, je dodal, po drugi verjetno še primanjkuje potrebna zavest, da je na Tržaškem vrsta ustanov, ki jih zaznamuje odličnost. Med temi je Slovensko stalno gledališče, ki je npr. lani v okviru prireditve Gledališča v gledališču poskrbelo za izvrstno predstavo v rimskem amfiteatru. Vrsta odličnih dejavnikov je tudi na Krasu, ki pa jih je treba očitno promovirati na drug način. Walter Godina Naslednjič bo Godina vsekakor zahteval, da mu vodnik pokažejo vnaprej. Potrebni bodo torej dodatni koraki na poti do promocije ozemlja in njegovih kultur v celoti, za kar se pokrajinska uprava vneto zavzema. Zato bo od konzorcija tudi zahtevala, da naslednjič objavi tudi Kraške itinerarije, ki jih prireja Pokrajina Trst in ki so že želi velik uspeh. Pokrajina namerava namreč na kateri ko- li način preseči delitev med Trstom in Krasom in spodbujati skupno promocijo tržaške pokrajine, je še povedal. Spomnimo naj, da bo Pokrajina med Baviselo priredila kar pet Kraških poti. Udeleženci bodo lahko obiskali Tabor in Rilkejevo pešpot, botanični vrt Carsiana in jamo pri Briščikih, raziskovalni center AREA in dolino Glinščice, Milje in Dolino (z ogledom tipične torkle) ali pa Napoleonsko cesto in Kraško hišo. Po končani poti je vsakič predvidena degustacija tipičnih kraških proizvodov (od olja do vina, meda in sirov) v osmi-ci ali kmečkem turizmu. In vse to brezplačno. Na razpolago je še nekaj mest, za vpisovanje tel. 3487507866, spletna stran www.triestetour.it. Naj dodamo, daje Pokrajina Trst s tem v zvezi izdelala tudi zgibanko. Napisana je v italijanščini, v slovenščini in v angleščini. A.G. Danes dopoldne začasne prometne zapore Tudi letos bo več pobud v sklopu praznika Bavisele, ki bodo v prihodnjih dneh popestrile dogajanje v našem mestu. Danes bo na sporedu kolesarska tekma, zato bodo mestni redarji od 9.30 do 13. ure nadzorovali in začasno zaprli promet od četrtega pomola, mimo Velikega trga, Nabrežja 3. novembra, Korza Cavour, Trga Liberta, Mira-marskega drevoreda, Barkovelj in vse do državne cesti 14 (do restavracije Marinella). Zaprti občinski izpostavi Tržaška občina sporoča, da bosta občinski izpostavi pri sv. Jakobu (Ul. Caprin 18/1) in pri Valmauri (Ul. Paisiello 5/4) jutri zaprti zaradi reorganizacije okenc za izdajo dokumentov. Švarova razstava še jutri Slovenski informativni center v Narodnem domu bo juti zaprt, razstavo slik umetnika Deziderija Švare v galeriji Narodnega doma pa si bo mogoče ogledati samo še jutri. Filmski večer na Pončani Združenje Tina Modotti vabi jutri ob 20.30 v Ljudski dom na Pončani (Ul. Ponziana 14) na ogled filma »Sbatti il mostro in prima pagina« Marca Bellocchia. Oglasi se na kasting V naši deželi bodo konec maja snemali film o Albaniji v letih 1990, pravzaprav o skupini kolesarjev, ki se tja podajo. Ekipa išče igralke in igralce z gledališkimi ali filmskimi izkušnjami. Kandidati naj se predstavijo v soboto od 15. do 17. ure na sedežu kulturnega združenja Club In-contri (Ul. Boccaccio 1). Za informacije pokličite Federico Cecchini na tel. 0481/82289 ali pišite na iti-nerariartivisive@gmail.it. Taksi namesto tramvaja Tržaška pokrajina in prevozno podjetje Trieste Trasporti sporočata, da se zaradi tehničnih preizkusov na openskem tramvaju nadaljujejo alternativne vožnje s taksiji do ponovne vzpostavitve vožnje tramvaja. Pojasnilo V obširnem poročilu o openskih pobudah ob dnevu spomina, objavljenem v sredini številki, žal ni prišlo do izraza , da sta bila organizatorja dva, in sicer ob omenjenem SKD Tabor tudi krajevna sekcija VZPI-ANPI. Za pomanjkljivost se opravičujemo. tržaški kanal - Včeraj dopoldne uradno odprtje z blagoslovom Baileyev most vabi pešce Struktura je začasnega značaja -11. maja bo referendum, ko bodo občani odločali o novem, trajnem mostu čez kanal Baileyev most za pešce, ki so ga pred nedavnim čez kanal pri Pontero-šu postavili vojaki 2. pontonirskega polka iz Piacenze, je včeraj dopoldne doživel svoje uradno odprtje in blagoslov. Slavnostni trak je prerezala mati podčastnika Andree Paladinija, ki je 24. novembra lani izgubil življenje v atentatu v afganistanski prestolnici Kabul, slovesnosti pa so se udeležili tržaški župan Roberto Dipiazza, odbornik za javna dela Franco Bandelli, poveljnik italijanskih vojaških sil v Furlaniji-Julijski krajini general Andrea Caso in tržaški škof Ev gen Ra vig na ni. Bai ley ev most, je bi lo med dru gim re če no ob tej priložnosti, omogoča rešitev nekaterih težav, vezanih na mestni promet, vendar je tudi začasnega značaja (postavljen je bil v okviru programa praznovanj ob 147-letnici ustanovitve italijanske vojske). O dokončni postavitvi novega, cementnega mostu, ki bi povezoval ulici Trento in Cassa di Rispar-mio, bodo vsekakor odločali občani na referendumu, ki bo 11. maja. Po baileyevem mostu se je včeraj sprehodilo mnogo Tržačanov KROMA 10 Četrtek, 1. maja 2008 TRST / 1. maj - Začel se je Praznik dela Včeraj dvignili maje Danes sindikalni shodi, še prej budnice po vaseh V Lonjerju je pomagal tudi župan Dipiazza KROMA Z dviganjem majev so se včeraj po kraških in breških vaseh začela praznovanja ob letošnjem 1. maju. Maje so dvignili v Hribenci, v Ricmanjih, v Prebenegu, v Boljuncu in v Lonjerju, kjer se je prireditve udeležil tudi župan Roberto Dipiazza. V Dolini pa so pri studencu (na Kaluži) postavili topo-lovo drevo, ki oznanja začetek Majence. Prireditvam v spomin na padle za svobodo, kresovom in drugim kulturnim pobudam, ki so bile včeraj, se bodo danes pridružile prvomajske prireditve. Med temi bodo budnice po raznih vaseh. Pihalni orkester Breg bo tako pod vodstvom dirigenta Maurizia Codricha igral budnice z začetkom v Borštu ob 7. uri. Budnice bodo tudi na Proseku-Kontovelu z zbirališčem ob 8. uri pred Šoščevo hišo, v Bazovici ob 7. uri z godbo na pihala Viktor Parma iz Trebč, na Padričah ob 6. uri, na Opčinah z zbirališčem pri spomeniku padlim ob 9.45 z godbo na pihala Viktor Parma iz Trebč. Za budnice v zgoniški občini bo poskrbelo godbeno društvo Prosek, in sicer v Sama-torci ob 9.45, v Saležu ob 11. uri, v Zgoniku ob 11.45, v Re-pniču ob 12.15, v Briščikih ob 12.45 in v Gabrovcu ob 13.15. Prvomajski shodi Na Tržaškem bodo prvomajski shodi, ki jih prirejajo sindikati Cgil, Cisl in Uil, v Miljah, Nabrežini in Trstu. V Miljah bo zbirališče ob 10. uri na območju Giardini Europa, zaključni shod pa bo ob 11. uri na Marconijevem trgu, kjer bo v imenu Cgil posegla Maria Belle. V Nabrežini bo zbirališče ob 9.45 na Trgu sv. Roka. Glavni shod bo na glavnem trgu v Križu ob 11. uri, ko bo v slovenščini posegel Aleks Košuta iz sindikata Cisl. V Trstu bo zbirališče ob 9. uri pri Sv. Jakobu, medtem ko se bodo upokojenci zbrali na Trgu Garibaldi ob 9.15. Glavni shod bo ob 10.30 na Velikem trgu. Osrednji poseg bo imel član državnega tajništva sindikata Cisl Gianni Baratta, v slovenskem jeziku pa bo govorila Mariuccia Canciani iz sindikata Spi-Cgil. Okrnjena služba Trieste Trasporti Služba prevoznega podjetja Trieste Trasporti bo danes okrnjena. Avtobusi bodo prvič krenili ob 7. uri, nekatere proge pa bodo rahlo spremenjene. Za 1. maj bodo vsekakor ukinjene proge št. 2, 7, 12, 18, 19, 21, 40, 50 in 52, medtem ko bodo večerne proge A, B, C in D peljale od 20.30 dalje. zgonik - Polaganja vencev ob 63. obletnici osvoboditve Ob spomenikih in obeležjih Konec tedna bo posvečen počastitvi padlih - V soboto bo večerni pohod, v nedeljo pa proslava ob spomeniku v Zgoniku Z vencem in minuto molka so včeraj počastili svoje padle KROMA area science park Znanost je lahko zabavna: spoznajmo jo! Pobudo so predstavili čeraj Padriški znanstveni center Area Science Park bo tudi letos pripravil dan odprtih vrat, s katerim bodo med drugim počastili jubilejno 30-letnico delovanja tega centra. Dogodek, ki bo na sporedu v soboto, 10. maja (med 10. in 18. uro), bo širši javnosti osvetlil in približal znanost v vseh njenih spektrih, glavni namen tovrstne prireditve pa je približati naravoslovne in tehnične vede širši družbi. Podrobnosti pobude so prireditelji dogodka predstavili na včerajšnjem srečanju z novinarji, na katerem so govorniki večkrat izpostavili, da je znanost lahko zelo zabavna. Generalni direktor inštituta Area Science park Giuseppe Colpani je včeraj povedal, da bo na dan odprtih vrat svoje duri odprlo kar 31 laboratorijev, obiskovalci bodo znanost pobliže lahko spoznavali v okviru 12 različnih vodenih ogledov, pri organizaciji dogodka pa sodeluje zelo številčen tim, saj znanstveni praznik pripravlja kar 400 oseb. Posamezniki in družine bodo lahko obiskali dva centra, in sicer tistega v Padričah in tistega v Bazovici, možen pa bo tudi obisk inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS in bazoviške astronomske opazovalnice INAF. Tako kot vsako leto bo tudi letos poskrbljeno za najmlajše, ki bodo na interaktiven način spoznavali odkritja in izume za dobrobit človeštva. Dobro bo poskrbljeno za različne starostne skupine, saj se bodo denimo otroci, stari med 8 in 14 let, preselili v virtualni svet, malčki stari med 5 in 8 let pa bodo na sedežu Znanstvenega imaginarija po znanstvenih načelih izdelovali igrače, ki jih bodo lahko odnesli domov. Zanimiv bo tudi obisk Sin- KROMA crotrona, kjer bodo otroci med 10. in 14. letom starosti izvedeli, kaj dejansko pomeni potovanje s svetlobno hitrostjo. Dan odprtih vrat v padriškem znanstvenem centru pa bo potešil tudi radovednost odraslih oseb. Zelo zanimivo bo denimo potovanje v digitalni in tridimenzionalni svet, inštitut OGS bo približal nastanek in razvoj planeta zemlje, astronomski observatorij INAF pa bo poskrbel za potovanje med zvezde. Prof. Stefano Cristiani, direktor inštituta INAF, je včeraj izpostavil, da bodo obiskovalci od blizu lahko videli in z dotikanjem spoznavali vse instrumente, ki jih za svoje delo uporabljajo fiziki in astronomi. Ob letošnji tridesetletnici delovanja padriškega znanstvenega centra so organizatorji dogodka pripravili tudi nekatere novosti, med katerimi velja omeniti razstavo digitalne umetnosti in predavanje o vlogi žensk v znanosti. Svoje delo bodo v besedi in sliki predstavile znanstvenice nacionalnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS. Skratka, program ogledov in predavanj bo pester in zanimiv, poskrbljeno pa bo tudi za prevoz. Na razpolago bo avtobus, ki bo vsake pol ure vozil na relaciji Trst - Padriče, poleg tega pa bo obiskovalcem na razpolago tudi avtobus, ki bo povezoval Padriče, Bazovico in Briščike. Ta avtobus bo vozil vsakih 15 minut. Za zainteresirane naj povemo, da se priporoča vnaprejšnja rezervacija vodenih ogledov in didaktičnih delavnic. Podrobne informacije je možno dobiti na telefonski številki 040/761866, in sicer od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 14. in 18. uro. (sč) Na predvečer 1. maja je tudi uprava zgoniš-ke občine polagala vence k spomenikom in obeležjem padlim ob obletnici zmage nad nacifa-šiz mom. V do pol dan skih urah se je manj ša de -legacija občinskih upraviteljev z županom Mirkom Sardočem na čelu podala najprej do pro-seškega pokopališča in Proseške postaje, po-pold ne pa še do spo me ni kov v Re pni ču, Briš -či kih, Ga brov cu, Sa ma tor ci, Sa le žu in Zgo ni ku. Sicer bo v zgoniški občini ta konec tedna posvečen 63. obletnici osvoboditve. Sobotni večer (3. maja) bo minil v znamenju tradicionalnega pohoda AŠK Kras. Pohodniki se bodo zbrali ob 19. uri pred spomenikom padlim v Zgo ni ku, od ko der bo do kr e ni li po ko lo vo zih in gozdnih stezah do Saleža; tu bo v prostorih KD Rde ča zvez da dru žab nost za vse po hod ni ke. V nedeljo, 4. maja, pa bo ob 11. uri osrednja občinska proslava, ki jo urava prireja v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI in domačimi društvi. Na proslavi pred spomenikom v Zgoniku bodo sodelovali krajevni šoli Lojze Kokoravec-Gorazd iz Saleža in 1. maja 1945 iz Zgonika, mešani pevski zbor Rdeča zvezda -Devin, pod vodstvom Rada Miliča ter Godbe-no druš tvo s Pro se ka pod vod stvom Eve Je lenc. Slav nost na go vor ni ka bos ta no vinar Pa o lo Ru -miz in predsednik SKGZ za Goriško Livio Se-mo lič. log - Voznik fiata scudo izgubil nadzor in se zaletel v avtobus št.41 Kombi naravnost v avtobus Cesta je bila 2 uri zaprta za promet - Voznika in nekaj potnikov odpeljali v katinarsko bolnišnico Cesta med Domjom in Ricmanji je bila sinoči skoraj dve uri zaprta za promet. Nekaj pred 19. uro je namreč v višini zaselka Log prišlo do prometne nesreče med kombijem fiat scudo in linijskim avtobusom št. 41. Kombi, ki je vozil po pokrajinski cesti št. 20 navzdol v smeri Dom-ja, se je na ostrem ovinku naenkrat znašel pred avtobusom, ki je vozil v nasprotno smer. Pritisnil je na zavore, vendar je bilo prepozno in izgubil je nadzor nad vozilom; silovito je treščil v sprednji del avtobusa ter ostal vklenjen med njim in zidom. Na lice mesta so prihiteli miljski karabi-njerji in rešilec. Oba voznika in nekaj potnikov so odpeljali v katinarsko bolnišnico, vendar brez hujših poškodb. Potem ko so uslužbenci dolinske občine temeljito očistili cestišče, na katero se je prelilo nekaj olja, in na katerem so ležale razbitine, so cesto ponovno odprli okrog 21. ure. / TRST Četrtek, 1. maja 2008 1 1 trebče - Hiška od Ljenčkice Na ogled Rumeno kot... Razstavljene so fotografije Marjetice Možina in Mirne Viola - Pobuda SKD Primorec ricmanje - Na pobudo SKD Slavec Prijetna komedija o usodnosti trinajstice SKD Slavec je v soboto, 19. aprila gostilo tržaško dramsko skupino Proposte teatrali, ki je na odru ricmanjskega Kulturnega doma uprizorila komedijo Ma... quanti semo a zena? Marca-Gil-berta Sauvajona v priredbi, prevodu in režiji Massima Papagna. »Vraževerstvo prinaša nesrečo«. Umberto Eco bi takole strnil celotno dogajanje poldrugo uro trajajoče komedije, ki je prežeta s smešnimi zapleti in dvoumnimi situacijami. Vešči amater ski gle da lišč ni ki so pu bli ki po -stre gli z brez čas no zgod bo, ki jo je re ži ser le ne ko li ko pri re dil in jo po sta vil v da naš nje tr žaš ko druž -beno okolje s tem, da je ohranil osnovne zaplete Sauvajonove bri-ljantne komedije Tredici a tavo-la. Zanimivo je, da so kljub teh-no loš ke mu in znan stve ne mu na -predku nekatera stara prepričanja os ta la glo bo ko za sid ra na v du ši ljudi vseh slojev in starosti. Zakonca Frasconi ( ki ju izvrstno igrata Angelo Delluniversita' in Alessandra Privileggi) se vneto pripravljata na božično večerjo, na kateri naj bi bilo prisotnih 13 oseb. Gospodinja je, čeprav sa ma tr di ob rat no, iz red no vra že ver na. Pre pri ča na je, da se bo za ra di šte vi la gos tov na gos ti -telja zgrnila zla sila. Gospa nujno išče še ene ga na ključ ne ga omiz ni ka, ki bi pre gnal do mnev -ni urok. 10 igralcev tržaške amaterske skupine se tako zaplete v vrs to dvo um nih in brez iz hod nih ko mič nih si tu a cij, ki se..... raz ple - tejo. M.C. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 1. maja 2008 PRAZNIK DELA Sonce vzide ob 5.52 in zatone ob 20.12 - Dolžina dneva 14.20 - Luna vzide ob 3.41 in zatone ob 15.23. Jutri, PETEK, 2. maja 2008 BORIS VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,5 stopinje C, zračni tlak 1009,3 mb ustaljen, veter 7 km na uro vzhodnik jugo-zahodnik, nebo spremenljivo, vlaga 80-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,4 stopinje C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 28., do srede, 30. aprila 2008, ter v petek, 2. in v soboto, 3. maja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268). Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). Danes, 1. maja 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Dadnte 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268). Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino Razstavljene fotografije zaznamuje rumena barva KROMA V torek je Hiška od Ljenčkice v Treb-čah ponovno zaživela z odprtjem fotografske razstave Rumeno kot.... Avtorici slik Marjetica Možina in Mirna Viola, članici Fotovideo krožka Trst 80, sta kot rdečo nit razstave izbrali rumeno barvo. Odprtje razstave se je pričelo z glasbeno točko skupine Nomos ensamble, ki jo sestavljajo umetniški vodja Aljoša Tavčar, Marino Marsič, Marco Benini in Sara Clanzig. Po kratkem pozdravu predsednice SKD Primorec Sabine Citter je Robi Jakomin, član Fotovideo krožka Trst 80, takole predstavil dela obeh umetnic: »Avtorici teh fotografij sta se odločili, da bo njuna vodilna nit rumena barva. Rumena barva je barva sonca, barva toplote, barva veselja in optimizma, barva svetlobe in življenja. Barva, ki poživlja, aktivira in osvobaja pred strahovi. Barve, katere nam jih nudi narava, pomembno vplivajo na naše življenje, saj smo ljudje izrazito barvna bitja. Brez njih bi bilo življenje enolično, pusto. Na barve se pasivno ali aktivno odzivamo pri vsem kar počnemo. Zadošča, da pomislimo, kako vplivajo na nas, ko jih zbiramo za svoja oblačila, za svoj dom, za avto, itd...«. Skupina Nomos ensamble je za zaključek izvedla še nekaj prijetnih skladb na Ljenčkini peči, ki se je za to priložnost spremenila v oder. Gotovo si gospa Ljenčka sploh ni predstavljala, kaj bi se v prihodnosti dogajalo v njeni hiški, kaj pa na peči. Razstava bo na ogled v soboto 3., nedeljo 4., v soboto 10. in v nedeljo 11. maja od 16. do 18. ure. S Izleti Čestitke ALCIONE - 15.00, 19.00 »Non pen-sarci«; 17.00, 21.00 »Un bacio ro-mantico«. AMBASCIATORI - 11.00, 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Iron man«. ARISTON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Juno«. CINECITY - 10.55, 13.30, 15.20 »Or-tone e il mondo dei chi«; 17.15, 19.40, 22.05 »21«; 11.00, 18.20, 20.15, 22.10 »Step - up 2«; 11.00, 13.00, 14.50, 16.35 »Alla ricerca dell'isola di Nim«; 10.55, 13.10, 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »3ciento - Chi l'ha du-ro..la vince«; 11.00, 13.00, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »U2-3D«; 10.45, 12.45, 14.45, 16.40, 18.35, 20.30, 22.20 »Saw 4«; 11.00, 13.30, 15.00, 16.00, 17.25, 18.30, 19.50, 21.30, 22.10 »Iron man«. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.15 »The Hunting Party«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.00 »Racconti di Stoccolma«. FELLINI - 16.10, 20.00 »Il cacciatore di acquiloni«; 18.10, 22.00 »Un amore senza tempo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I demoni di San Pietroburgo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 11.00, 14.30, 16.00 »Ortone e il mondo dei chi«; 17.20, 18.55, 20.30, 22.15 »Il treno per Darjeeling«. KOPER - KOLOSEJ - 21.40, 0.10 »Ni prostora za starce«; 16.30, 19.00, 21.30, 0.00 »Pozabi Saro«; 22.15 »Kralji ulice«; 16.20, 17.10 »SOS planet in morski psi«; 17.20, 19.30 »Nore na denar«; 18.00, 20.10 »Povratne steklenice«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Saw IV«; Dvorana 2: 11.00, 14.30 »Alla ricerca dell'isola di Nim«; 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »3ciento - Chi l'ha duro..la vince«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.30, 18.25, 20.20 »Sopravvivere con i lupi«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.00 »Or-tone e il mondo dei chi«; 16.15, 18.00 »Step up 2 - La strada per il succes-so«; 20.15, 22.15 »21«; 22.15 »Tutti pazzi per l'oro«. SUPER - 16.30 »Alla ricerca dell'isola di Nim«; 18.15, 22.00 »La ragazza del lago«; 20.00 »Tutta la vita davanti«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.30, 19.50, 22.10 »Iron man«; Dvorana 2: 15.50, 18.00, 20.10, 22.10 »Saw 4«; Dvorana 3: 16.00 »Ortone e il mondo dei chi«; 17.45, 20.00, 22.00 »I cacciatori - The hunting party«; Dvorana 4: 15.45, 17.50, 20.10, 22.00 »3ciento - Chi l'ha duro...la vin-ce«; Dvorana 5: 17.30, 20.00 »Un amore senza tempo«; 15.30, 22.10 »Step up 2 - La strada del successo«. Brajnik Vanja je sestrico VA-NESSO za Fabianota povila, očka Chico je presrečen, kot teta Deborah, nono Darjo in nona Ivi. Z objemom jim želimo mirne noči, zdravja in veselja, in še enkrat vroče poljubčke pošilja Vanessi Fabiano. Čestitkam se pridružujejo vsi ostali v hiši. BETTI, vse najboljše za tvoja okrogla leta ti želi Zmaga. Jutri, 2. maja bo na Proseku ugasnil tretjo svečko naš dragi vnuček NICK. Vse najboljše v nadaljnem življenju mu iz srca voščijo nonota Marta in Ludvik ter teta Erika. Id Osmice AŠD-SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. maja 2008, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje bo na sedežu društva, Repentaborska ul. št. 37, v torek, 6. maja 2008, od 19.30 do 21. ure. Informacije lahko dobite na tel. št.: 347-5292058. Rok za vpisovanje zapade 9. maja 2008. Vljudno vabljeni. SKD IGO GRUDEN prireja izlet na Bistriško v nedeljo 11. maja 2008; obiskali bomo: Prem, staro mestno jedro Ilirske Bistrice, Hodnikov mlin, slap Sušec, grad Kalec (dom Miroslava Vilharja), in še marsikaj. Odhod iz Nabrežine ob 8.30, povratek okrog 19. ure. Cena izleta 35,00 evrov, vključno s kosilom. Prijave v trgovini Sergij Kosmina (040-200123) in v Kavarni Gruden. KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI (Evald Antončič - Stojan) organizira v nedeljo, 18. maja 2008, bogat in zanimiv enodnevni izlet z ogledom Zagreba in koncentracijskega taborišča v Jasenovcu. Za informacije in vpisovanja tel. na št.: 040-220200 (Ida Tretjak) ali 040-229237 (Gabrijela Sedmak). 50-LETNIKI TRŽAŠKE POKRAJINE organizirajo 24. maja 2008 celodnevni izlet v Belo krajino. Vpisovanje v torek, 6. maja 2008, od 18. do 20. ure, v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Za informacije pokličite na tel. št.: 347-9604775 (Igor) ali 3470396371 (Nadja). Vabljeni vsi pol-stoletni prijatelji in prijateljice. 2. MAJA ODPRETA osmico Cvetko in Zmaga Colja v Samatorci št. 50, tel. na št.: 040-229224. Vabljeni! DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. NA KONTOVELU (na Kamencu) so odprli osmico Andrej, Danilo in Darjo. OSMICA je odprta na farmi Kraljič, Prebeneg 99, tel. št.: 040-232577 ali 335-6322701. OSMICA je odprta na kmetiji D'Oro verde pri Walterju in Susy. Tel. na št.: 340-5990529. OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnov-ca št. 4. OSMICO je odprl Ivan Pernarčič v Vižovljah. Tel. št. 040-291498. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. OSMICO je odprl Štolfa Srečko, Salež 46. Toči belo in črno vino. Tel. št.: 040-229439. OSMICO je odprla družina Frandolič, Slivno 25. Nudi belo in črno vino ter domač prigrizek. Tel. 040-200750. OSMICO je v Logu odprla kmetija Komar. Poleg namiznega belega in črnega vina toči ustekleničeno Vitovsko in Malvazijo letnik 2005. Za pod zob so na voljo prašičje dobrote in oljke Belica. Možen je nakup ekstradeviške-ga olja Belica. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Fer-foglia v Medjivasi št. 6. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprla družina Laurica v Dolini. Tel. 040-228511. OSMICO v Samatorci sta odprla Gruden Mario in Ondina. Tel.: 040229449. PAROVEL vinarji in oljkarji imajo odprto osmico v Boljuncu. Točijo belo in črno vino s hladnim prigrizkom do nedelje, 4. maja. V GABROVCU št. 27 sta odprla osmi-co Igor in Roberta. ŠUBER ima na Opčinah odprto osmi-co. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL:, Ul. Brigata Casale, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: - Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. 1 2 Četrtek, 1. maja 2008 TRST / 1. maj «iirjMiiiBii _ A. Ukmar-Miro pri Domju V SOBOTO, 3. MAJA OB 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu koncert ®©m0© KJ l m Epcggoooggo v H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OTROK OŠ VIRGILA ŠČEKA iz Nabrežine vabi na predavanje dr. Suzane Pertot »Dvojezični otrok v vrtcu in osnovni šoli«, ki bo v četrtek, 8. maja, ob 20. uri v domu Iga Grudna v Nabrežini. Toplo vabljeni. Ü3 Obvestila JUS REPEN vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 5. maja 2008, ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu na Colu. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER V NARODNEM DOMU V TRSTU (Ul. Filzi 14) vabi slovenske organizacije, ki bi rade posredovale informacije o svojih pobudah, da kontak-tirajo urad ob sledečih urnikih: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure, sreda in petek od 16. do 18. ure, na tel. št.: 040-3481248 ali e-mail: info@narodnidom.eu. POZOR MLADI!!! Če si star/a od 18 do 28 let in te zanima enoletno služenje v obliki prostovoljne civilne službe, te vabimo, da se oglasiš na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. San Francesco 20, Trst, tel. št. 040-635626), kjer boš dobil/a podrobnejše informacije. Civilna služba je enkratna priložnost za pridobivanje osebnih in profesionalnih izkušenj, namenjena tako študentom kot mladim iskalcem zaposlitve. Za prosto-voljce/ke je predvideno mesečno povračilo stroškov. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ulica 124, vabi cenjene člane in članice na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 12. maja 2008, ob 18.30 v prvem sklicanju in ob 19. uri v drugem sklicanju. Na delovnem redu so: Predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzorniškega odbora, odo- B Poslovni oglasi PRODAM PO ZMERNI CENI AVTOMOBIL Tasso 330 cc za dve osebi, brez vozniškega dovoljenja, v zelo dobrem stanju, prevoženih 5.000 km in že vplačana taksa in zavarovanje do aprila 2009. Tel. 335-8112434 48-LETNA GOSPA IŠČE delo kot negovalka starejšim osebam ali hišna pomočnica. 331-2439497 KMEČKI TURIZEM UŠAJ - NA-BREŽINA 8 j e odprt danes, 1.5. in ob petkih, sobotah, nedeljah, ponedeljkih do 12. maja. 339-4193779 britev obračuna za leto 2007, odobritev obračuna za leto 2008, razno. ODBOR ZA POSTAVITEV MAJA v Ricmanjih, vabi na podiranje maja v soboto, 3. maja, ob 18.30 zbiranje in ob 19. uri podiranje maja. Sledilo bo žrebanje loterije. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja danes, 1. maja prvomajsko bud-nico po vaseh Zgoniške občine s sledečim urnikom: Samatorca 9.45, Sa-lež 11.00, Zgonik, 11.45, Repnič 12.15, Briščiki, 12.45, Gabrovec 13.15. KD KRAŠKI DOM vabi danes, 1. maja 2008, na pohod pod geslom »Srečanje na Volniku«. Srečali se bomo s člani razvojnih združenj Re-pentabor, Pliska, Gmajnca ter Turističnim društvom Kras. Odhod s trga v Repnu ob 9.30. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo uradi sedeža, uradi podružnic in pa-tronata INAC v petek, 2. maja zaprti. OBČINA DOLINA sporoča, da bo pobiranje odpadkov v krajih: Domjo, La-kotišče, Pulje: steklo/plastika/pločevinke (rumeni zaboj); Boršt, Zabrežec, Hervati, Bo-tač: Papir (plav zaboj); Prebeneg, Mačklje, Križpot, Mont, Dolina, Kro-glje, Industrijska in obrtna cona, Krmenka: Splošni odpadki (zelen zaboj); predvideno za 1. maj, odpadlo zaradi praznika. Pobiranje odpadkov bo za te kraje preneseno na petek popoldan 2. maja. PRVOMAJSKA BUDNICA Bivši Radio Opčine, Agrososič, Pizzeria Rino, sladoledarna Arnoldo, Hotel Valeria, bar Tabor Sandro, bar sladoledarna Vatta vabijo na polno številno udeležbo tradicionalne Prvomajske bud-nice, ob spremljavi trebenske godbe na pihala »V. Parma«. Zbirališče bo danes, 1. maja, ob 9.45 pri spomeniku padlim na Opčinah. SKGZ obvešča, da bo jutri, 2. maja, njen tržaški urad zaprt. KRUT obvešča, da bo v petek, 2. maja urad zaprt. Ponovno bo redno deloval s ponedeljkom, 5. maja. OBČINA DEVIN NABREŽINA - SOCIALNA SLUŽBA sporoča, da bobo v petek, 2. maja uradi socialne službe zaprti. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo v petek, 2. maja uradi zaprti. OBČINA ZGONIK v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI, društvi in šolami ob 63-letnici osvoboditve v soboto, 3.maja 2008, na pohod iz Zgo-nika v Salež v organizaciji AŠD Kras (zbirališče ob 19. uri pred spomenikom v Zgoniku) z zaključno družabnostjo v prostorih KD Rdeča zvezda, v nedeljo, 4.maja 2008, ob 11. uri, pred spomenikom padlim v Zgoniku osrednja proslava. Sodelujejo MePZ Rdeča zvezda-Devin, šoli 1.maj 1945 in L.Kokoravec-Gorazd, taborniki RMV, Godbeno društvo Prosek. Govorila bosta novinar Paolo Rumiz in predsednik SKGZ za Goriško Livio Semolič. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA slavi letos desetletnico. SC Melanie Klein in Slovenska prosveta obveščata, da bo potekal od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta od 3. maja do 14. junija. Podrobne informacije na www.melanieklein.org ali tel. 328-4559414. KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje-zdravljenje v Strunjanu v nedeljo, 4. maja in sicer: ob 14.30 iz Gorice (parkirišče pri bivšem mejnem prehodu Rdeča hiša); ob 15. uri iz Sesljana (avtobusna postaja) ter ob 15.30 iz Trsta (Trg Oberdan - Deželna palača). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 5. maja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3 v Trstu, na razgovor o času in liku patra Antonia Banchiga, ki si je s svojim odmevnim pastoralnim delom v severni Italiji in Avstriji zaslužil oznako »mejnega jezuita« 19. stoletja. Govorili bodo Marija Cenda, Giorgio Banchig ter Mario Vit S.J. za Center Veritas. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je v torek, 6. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. OBČINA DEVIN-NABREŽINA, v svoj-stvu glavne Občine Socialnega Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik, Re-pentabor) sporoča, da zainteresirani lahko predložijo prošnjo za brezplačna mesta v kolonijah in v poletnih centrih do 7. maja 2008, v ura- du socialnega skrbstva Občine Devin Nabrežina, v Naselju Sv. Maura 124, Sesljan, v sredah in petkih, od 8.30 do 10.30. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Kosir vabi člane in prijatelje na 5. redno sejo, ki bo v sredo, 7. maja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. S. Francesco 29. CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta vabi vse zainteresirane v petek, 9. maja 2008, od 18.00 do 19.30, na informativo srečanje »Satsang«, ki ga bo vodila Swami Shivaroopananda Saraswati na sedežu društva v Trstu, v ulici Economo 2 (2. nadstropje), na temo »Satyananda Yoga Symposium« ob priliki obiska v Evropi Pa-ramahansa Niranjananda Saraswa-tija prihodnjega meseca maja. Več informacij o dogodku lahko dobite na spletni strani drustva: www.sa-tyanandayogatrieste.it. Toplo vabljeni. SC PRIMORJE sporoča svojim članom, simpatizerjem in vaščanom, da bo v četrtek, 8. maja, ob 20.30 redni občni zbor društva v sedežu pri kulturnem domu na Proseku. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi na redni občni zbor, ki bo v petek, 9. maja, v prvem sklicanju ob 16. uri, v drugem sklicanju ob 16.30 na društvenem sedežu v Trstu, ul. Mazzini 46, prvo nadstropje. Istega dne, ob 18. uri bomo podelili Flajba-nove študijske podpore. DRUŠTVO PROMEMORIA sklicuje redni občni zbor v sredo, 14. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih Ljudskega doma Zora Perello v Škednju. Na dnevnem redu bodo predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo nadzornikov ter razprava. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v ulici Ginnastica 72 (Tel.: 040573141). TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040422696. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bodo Poletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce odvijale v Rakovem Škocja-nu od 21. do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št.: 040-635626, 0481-531495). 0 Prireditve KD ZA UMETNOST KONS vabi na ogled razstave »50 let slikarstva«, ki je na ogled do 2. maja v Narodnem domu. Z vero v moč umetniške besede, z zavzetostjo do skupnega dela, s slutnjo Sporočila, boš iz prostranih daljav vedno z nami. Draga MATEJKA, hvala za vse. Spomnili se te bomo na ŽALNI SEJI jutri, 2. maja, ob 18. uri v Peterlinovi dvorani - Ul. Donizetti 3 _Tvoj RADIJSKI ODER_ VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vabijo na prvomajsko praznovanje danes, 1. maja: ob 7. uri bud-nica z godbo V. Parma iz Trebč ter poklon na bazovskem pokopališču. GLAS HARMONIKE - KD FRAN VEN-TURINI vabi na tradicionalno srečanje godcev na diatonično harmoniko, danes, 1. maja 2008, v centru Anton Ukmar-Miro pri Domju, od 14. ure dalje. Toplo vabljeni godci in ljubitelji ljudske in narodnoza-bavne glasbe. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek 1. Maj, vabi v Ljudski dom v Podlonjerju danes, 1. maja, na praznik. Ob 13. uri bo Prvomajsko kosilo in odprtje kioskov, ob 19. uri Prvomajski pozdrav, sledil bo ples s skupino Move Ant Groove. V dvorani bo na ogled razstava ob 30. letnici Ljudskega doma. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi na Prvomajski praznik pod šotorom na Opčine danes, 1. maja. Ob 14. uri odprtje kioskov, ob 16.30 Prvomajski pozdrav, ob 17. uri koncert TPPZ P. Tomažič, sledi nastop ansambla Mladi kraški muzi-kanti in ples s skupino Kraški ovčarji. V dvorani ob 20.30 film »Apnea«. V petek, 2. maja 2008,ob 20. uri ples s skupino Le Mitiche Pirie. V dvorani ob 20.30 film: »La strada dei ca-pelli. Il mestere che porto' Elva in giro per il mondo« in »Realities Kosovo. Voci di minoranze dimentica-te«. V soboto, 3. maja 2008, ob 18. uri, debata na temo: Bodočnost levice v Italiji in v Evropi. Ples s skupino Tiresia. V dvorani ob 20.30 film »Ora o mai piu'«. V nedeljo, 4. maja 2008, ob 17. uri, koncert godbe-nega društva Nabrežina, ob 20. uri ples z ansamblom Oasi in v dvorani ob 18.30 film »Edi Šelhaus: bil sem zraven«, ob 20.30 pa film »La rieducazione«. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju na razstavo »Kako so gledali v daljavo- 1914-1954« (Razstava daljnogledov in drugih optičnih pripomočkov in še... dosti drugega). Otvoritev bo v petek, 2. maja, ob 18. uri. Urnik: sobota 3. in nedelja 4. maja ter petek 9., sobota 10. in nedelja 11., od 16. do 20. ure. KD FRAN VENTURINI v sklopu praznovanj 40-letnice društva vabi na koncert »Denis Novato in prijatelji« v soboto, 3. maja 2008, ob 20.30, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Prisrčno vabljeni. ZGODOVINSKA RAZSTAVA »BO-NOMOVE POTI« Ob Trubarjevem letu in natečaju šole FAI-Fondo per l'Ambiente Italiano Vas dijaki in profesorji 1. klasičnega razreda liceja »France Prešeren« v Trstu vljudno vabimo na otvoritev zgodovinske razstave o škofu Petru Bonomu, Trubarjevemu učitelju, ki bo v torek, 6. maja 2008, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu, ul. Filzi 14. Veseli bomo, če boste prišli. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN USCI Trst vas vljudno vabita na revijo otroških in šolskih pevskih zborov »PRIMAVERA DI VOCI« v luteranski Cerkvi v Trstu (largo Panfili) v soboto, 10. maja 2008 ob 18. uri. Nastopajo Šolski pevski zbor NSŠ Sv. Cirila in Metoda iz Trsta, Glasbena šola Le Picco-le Melodie, OPS in mladinska glasbena skupina Vigred, Vokolna in-stumentalena skupina Cantare, OPZ Kraški cvet, OPZ Voci bianche Centro Giovanile Claret, Šolski pevski zbor NSŠ Lionello Stock in OPZ Fran Venturini. 0 Mali oglasi POTOVANJE V GRČIJO s Primorskim od 11. do 18. maja, za 2 osebi, oddam. Telefonirati takoj na 040396013. AVTOMOBILSKE GUME pirelli p6, 195/60r 15, zelo malo rabljene ugodno prodam. Tel.: 347-6786877. IŠČEM MUCKO črne barve, samičko. Če je kdo, ki nam jo lahko podari, naj prosim kliče na tel. št.: 349-1081249, po 16. uri. PRODAM 4 hrastove sode (skupna kapaciteta 1000l), 1 plastično kad (1000l), 1 plastično kad (300l), 1 stiskalnico za grozdje (premer 40 cm), 1 mlin za grozdje (ročni), 1 električno pumpo s cevmi za vinski pretok. Vse v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. ob uri obedov na tel. št.: 040-942071. PRODAM kraško skrinjo iz oreha, 2 metra dolgo ter mizarski pult. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM prikolico v campingu Ankaran primerno za poletno sezono. Cena po dogovoru. Tel.: 3289670024. PRODAM hišo in zazidljivo zemljišče v Gropadi. Tel. 040-214854 ali 3397806313. Prispevki V spomin na sestro Matejko daruje Joži z družino 100,00 evrov za AŠZ Sloga, 100,00 evrov za Mladiko in 50,00 evrov za rojanski cerkveni pevski zbor. V spomin na teto Matejko darujeta Matevž in Ambrož 100,00 evrov za AŠZ Sloga. Namesto cvetja na grob Matejke Pe-terlin Maver daruje Mara Kalan 50,00 evrov za AŠZ Sloga. V spomin na Ladija Gombača daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na strica partizana Alfonza Širco, padlega maja '45 za osvoboditev Trta, daruje Dijomira Fabjan 50,00 evrov za društvo Edinost in 50,00 evrov za društvo Promemoria. Ob obletnici smrti Marije Ferfolja Vet-torato daruje Eda Indri 10,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 9. obletnici smrti dragega Nazaria Slatiča se ga spominja žena Argia z družino ter daruje 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB iz Križa. Ob predstavitvi knjige Milana Pahorja, Zadružništvo na Opčinah, daruje Zadružna prodajalna-Opčine 150,00 evrov za MoPz Tabor-Opčine. V spomin na pokojne iz družine Košuta, Sedmak in Magania daruje Angela Košuta Sedmak 20,00 evrov za misijonarja Ernesta Saksida v Braziliji. Walter Bullo Lidia Giugovaz Bullo Pogreb bo jutri, 2. maja ob 14.30 na kontovelskem pokopališču. 1.5.2004 1.5.2008 Erino Fabrizi Z ljubeznijo se te spominjajo vsi tvoji dragi. Opčine, 1. maja 2008 1.5.1998 1.5.2008 Ob deseti obletnici smrti v Ninke Svab roj. Turk se je vedno spominja z veliko ljubeznijo v srcu sin Igor Trst, 1. maja 2008 / TRST Četrtek, l. maja 2008 IB t Odšla je po zasluženo plačilo h Gospodu naša draga in dobra žena in mama Matejka Peterlin Maver Pogreb bo v ponedeljek, 5. maja ob 13.20 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Od 10.00 do 12.50 se bomo od nje poslovili v mrtvašnici v ulici Costalunga. Žalostno vest sporočajo mož Mario, hči Manica z možem Mitjo in vnuki Urško, Mojco in Boštjanom, sinova Andrej in Martin, sestra Anka, sestra Lučka z družino ter brat Joži z družino. Iskrena hvala zdravnikoma dr. Jevni-karju in dr. Ciocchiju ter zdravnikom in osebju sanatorija Pineta del Carso za njihovo požrtvovalno nego v času dolge bolezni. Trst, 1. maja 2008 Za drago svakinjo in teto Matejko žalujemo Jože, Marko in Ivan z družino. Svojcem izrekamo iskreno sožalje. Žalovanju se pridružujeta Kim in Stephanie z družino Z žalostjo v srcu in s prelepimi spomini na drago Matejko Maja in Saša Ob boleči izgubi drage Matejke Maver izrekata Mariju, Manici, Andreju, Martinu in ostalim sorodnikom občuteno sožalje družini Slama in Zobec Ob boleči izgubi gospe Matejke iskreno sožalje družini Nadja M. Ob hudi izgubi gospe Matejke Pe-terlin Maver izrekava vsem svojcem iskreno sožalje Silvia in Peter Franza Z globokim sočustvovanjem Annamaria in Drago Štoka, Alenka in Massimo Ob hudi izgubi drage Matejke izreka svojcem sožalje Jan Volčič z družino Umrla je Matejka Peterlin Maver znano ime režiserke, igralke in recitatorke, žive pričevalke slovenstva med nami. Pogrešali bomo tudi njeno človečnost in dobroto. Bog naj jo bogato poplača. Možu Mariju, hčeri, sinovoma in svojcem izreka iskreno sožalje družina Harej Ob boleči izgubi drage Matejke Maver izrekamo svojcem globoko sožalje. Družine Roncelli, Ciacotic, Beck Klanjamo se spominu ljube Matejke. Vsem njenim dragim naše globoko sožalje. Miro, Ondina, Marijana, Martina in Rok Veliko prezgodaj nas je zapustila Matejka Peterlin Maver igralka in režiserka Radijski oder izraža svojo globoko prizadetost, obenem pa ji izraža hvaležnost za življenjski trud, ki ga je z izjemno ljubeznijo vložila v delovanje naše igralske družine. Slovensko stalno gledališče izraža globoko sožalje svojcem ob smrti prof. Matejke Peterlin Draga Matejka, z nami si verjela v besedo in v moč izraznosti mladih. Hvala za ves tvoj trud. Svojcem naše globoko in občuteno sožalje. Vsi pri gledališki šoli Studio Art Ob težki izgubi drage Matejke Maver izrekamo iskreno sožalje svojemu podpredsedniku Mariju in vsem ostalim sorodnikom člani društva Slovensko gledališče Ob smrti Matejke, do zadnjega zveste slovenski skupnosti v Rojanu, izrekamo družini iskreno sožalje. KŠD Rojanski Krpan Žalovanju družin Maver in Peterlin ter ostalih sorodnikov se pridružujejo vsi pri Skladu Mitja Čuk in Zadrugi List Ob nenadomestljivi izgubi cenjene sodelavke in pevke Matejke Peterlin Maver izražata vsem svojcem občuteno sožalje odbor in združeni zbor ZCPZ Ob preranem slovesu dragocene sodelavke Matejke Peterlin Maver izražamo prijatelji Slovenskega programskega oddelka Deželnega sedeža RAI za FJK občuteno sožalje možu, bivšemu kolegu Mariu, otrokom in ostalim sorodnikom Ob izgubi naše priljubljene Matejke Peterlin - Maver izrekamo iskreno sožalje možu Mariju, hčeri Manici, sinovoma Andreju in Martinu, družinam Peterlin in Susič ter vsemu bližnjemu sorodstvu. Vedno se bomo spominjali Matejkine zavzete ustvarjalnosti in prisrčnosti. Svet Slovenskih Organizacij Ob prerani smrti drage žene in mame Matejke izreka dolgoletnemu članu svojega vodstva Mariju Maverju, hčerki, sinovoma in vsem dragim iskreno sožalje Slovenska skupnost Ob izgubi izredne ženske, ki je vse nas spremljala po življenjski poti, izrekamo svojcem iskreno sožalje Klubovci V naši rojanski skupnosti je nastala velika praznina. Neizmerno Te bomo pogrešali, draga Matejka. Hvala ti za vse! Mariotu, družini in sorodnikom naše občuteno sožalje. Rojanski cerkveni pevski zbor in Društvo Rojanski Marijin dom Ob prerani izgubi žene in mame izreka Mariju, Manici, Andreju in Martinu iskreno sožalje Š.C. Melanie Klein Spoštovani gospod Maver, ob smrti žene, gospe Matejke, izražamo vam in vsem vašim dragim občuteno sožalje. SKD Barkovlje Ob prerani izgubi gospe Matejke izreka Mariju Maverju in družini iskreno sožalje Mladinski krožek Dolina Ob prerani izgubi drage Matejke izreka iskreno sožalje možu Mariju in družini, bratu Jožiju ter sestrama Lučki in Anki Športno združenje Soča Društvo Marij Kogoj izreka iskreno sožalje Mariju Ma-verju in sorodnikom ob boleči izgubi drage Matejke Peterlin. Ob izgubi drage žene Matejke Pe-terlin izreka možu Mariju Maverju ter sorodnikom iskreno sožalje MePZ Jacobus Gallus Ob smrti ugledne kulturne delavke Matejke Peterlin Maver izreka globoko sožalje možu, svojemu soustanovitelju Mariju Maverju, otrokom in vsem svojcem Knjižnica Dušana Černeta V večnost si k Bogu odšla, draga Matejka, v ljubezni si se nesebično razdajala vsem; taka boš v najinih srcih vedno ostala. Magda in Robert Ob boleči izgubi sočustvujeva z Ma-nico in vsemi njenimi dragimi Tamara in Marko De Luisa z družino Ob smrti Matejke Peterlin por. Maver izreka iskreno sožalje hčerki Mani-ci, sestri Lučki in vsem bližnjim sorodnikom združenje staršev osnovne šole F. Bevk in otroškega vrtca Andrej Čok -Opčine Ob izgubi drage mame izrekamo iskreno sožalje Manici Maver in družini ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole Ivana Cankarja Ob bridki izgubi drage Matejke Pe-terlin Maver izreka iskreno sožalje Andreju in vsem svojcem Slovenska zamejska skavtska organizacija Ob prerani smrti Matejke Peterlin Maver izražamo Martinu, Mariju in Jožiju ter ostalim sorodnikom najgloblje sožalje. ZSŠDI Ob prerani izgubi drage mame in sestre Matejke Peterlin Maver izrekamo iskreno sožalje sinu Martinu in bratu prof. Jožiju Peterlinu. Tržaški pokrajinski odbojkarski odbor FIPAV Ob boleči izgubi mame in sestre Ma-tejke izrekamo iskreno sožalje Martinu, Jožiju in prizadeti družini vsi pri AŠZ Sloga in AŠD Sloga-Tabor Draga Anka, ob tej težki izgubi sva ti blizu, sočustvujeva s tabo in ti izražava globoko sožalje Marija in Silvana Ob boleči izgubi drage sestre izrekava iskreno sožalje Anki in vsem njenim sorodnikom kolegice in prijateljice Slovenske sociopsihopedagoške službe Mariju, Manici, Andreju in Martinu naše iskreno in globoko sožalje Miloš, Dina, Irena in Miran Ob težki izgubi izrekam gospodu Mariju in družini iskreno in občuteno sožalje Bogdan Grom Žalovanju svojcev in sorodnikov se pridružujeta družini Valenčič in Pahor Vedno se bomo spominjali Matejke Peterlin, njenega vedrega nasmeha in vneme za skupnost. Z njo smo izgubili nenadomestljivo sodelavko in prijateljico. Prizadeti družini izrekata sožalje Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev Prizadeti zaradi prerane smrti drage Matejke Peterlin Maver, ki je svoje življenje posvetila lepi slovenski besedi, izrekamo svojcem in sorodnikom občuteno sožalje vsi pri reviji in založbi Mladika Hvala za Tvoje prijateljstvo Rozeta, Meri, Helena, Marija in Dorica Ob prerani izgubi mame Matejke Peterlin Maver izreka Martinu in ostalim svojcem iskreno sožalje AŠD Cheerdance Millenium Ob smrti drage Matejke izrekava prijatelju Mariju in vsem najbližjim iskreno sožalje Ivo in Martin z družinama Ob težki izgubi prof. Matejke Peterlin Maver izrekava iskreno sožalje hudo prizadeti družini. Andrej in Neva Zaghet Ob bridki izgubi predrage sestre izrekamo kolegici Anki globoko občuteno sožalje vsi na nižji srednji šoli sv. Cirila in Metoda Ob boleči izgubi gospe Matejke Maver izrekamo družini in sorodnikom občuteno sožalje Lupinčevi iz Šempolaja Dragi Manici! Ob izgubi tvoje ljube mame smo ti ob strani Alenka, Kristina, Vida Ob prezgodnji smrti bivše kolegice Matejke Peterlin Maver izrekamo svojcem občuteno sožalje vsi na liceju Prešeren Ob boleči izgubi drage Matejke izrekamo Andreju, Martinu, družini in sorodnikom občuteno sožalje Danilo, Edwin, Igor, Francesca, Matjaž, Štefan Ob težki izgubi žene Matejke Maver izrekamo Mariju in vsem svojcem iskreno sožalje. David Stupar z družino in vsi pri podjetju Graphart Ob izgubi drage Matejke Peterlin Maver izrekamo družini iskreno sožalje. ŠZ Bor Ob težki izgubi drage Matejke Peterlin Maver izrekamo možu Mariju, otrokom Manici, Andreju, Martinu in ostalemu sorodstvu občuteno sožalje. Liljana, Alenka G., Nadia, Danilo, Jasna, Lučka, Magdalena, Nataša, Igor, Alenka H. in Ivo V tem žalostnem trenutku sočustvujeva z družino Fabrizio in Veronika Polojaz t Zapustil nas je in odšel v večna lovišča naš dragi Giorgio Umari (Jurij Ukmar) Za njim žalujemo žena Luisa, sin Marko, hči Sara z Andreom in malo Giulio, sestra Orietta z družino ter tašča Ema. Od pokojnika se bomo poslovili v ponedeljek, 5. maja od 8.00 do 9.45 v ulici Costalunga, sledila bo maša v ške-denjski cerkvi. Pogreb z lovskim obredom bo v torek, 6. maja ob 16.00 v Tinjanu nad Škofijami (SLO). Škedenj, Koper, 1. maja 2008 Zadnji poljubček, nono tvoja Giulia V tem težkem trenutku smo ob strani in žalujemo z Luiso in družino. Družina Mikol in družina Lukač Globoko prizadeti ob prerani smrti moža in očeta Giorgia Umarija izrazimo iskreno sožalje naši predsednici Lojzki Primossi Umari, hčerki Sari, sinu Marku ter jih toplo objamemo. KD in ŽPS Ivan Grbec Ob izgubi dolgoletnega tajnika in člana Jurija Umarija izrekata Društvo slovenskih lovcev Doberdob in Slovenski lovski pevski zbor Doberdob iskreno sožalje ženi Lojzki in svojcem Ob izgubi dolgoletnega direktorja LD Repentabor Jurija Umarija izreka Lovska Družina Repentabor iskreno sožalje ženi in svojcem Ob izgubi dragega Giorgiota Umari-ja izrekajo ženi Lojzki, sinu Marku in hčerki Sari iskreno sožalje bivše kolegice iz COŠ Fran Venturini iz Boljunca 1 4 Četrtek, 1. maja 2008 KULTURA / tržaški kulturni dom - Založništvo tržaškega tiska predstavilo najnovejšo knjigo Benetke so gigantsko akupunkturno delo Marko Pogačnik spregovoril o svojem alternativnem vodniku Skrivnost Benetk Po izobrazbi akademski kipar, član nekdanje umetniške skupine OHO, ustanovitelj kmetijsko-umetniške komune v Vipavski dolini, oblikovalec uradnega grba Republike Slovenije, avtor številnih knjig: v zadnjem obdobju pa predvsem ekolog. Marko Pogačnik se namreč že nekaj let poklicno ukvarja z ge-omantijo, posebno ekološko vedo, ki se posveča zdravljenju prostora. Rad išče »vitalno-energijske razsežnosti« krajev, preučuje njihovo ravnotežje in ga zdravi z »litopunkturo«, posebnimi kamnitimi stebri, ki jih postavlja na določene točke prostora. Občinstvu tržaškega Kulturnega doma je v torek spregovoril predvsem o Benetkah, saj se njihovemu preučevanju z ljubeznijo posveča že nekaj let. Posebna občutljivost tega mesta ga je namreč očarala pred natanko tridesetimi leti, ko je na beneškem bienalu zastopal jugoslovansko umetnost: Benetke so za Pogačnika mesto, v katerem doživiš stik z naravo, v katerem vlada posebno ravnotežje med vodnimi in kopenskimi potmi, med čustvenimi in razumskimi elementi. Temu vodnemu mestu je posvečena tudi Pogačnikova knjiga Skrivnost Benetk, ki jo je Založništvo tržaškega tiska pravkar izdalo v svoji novi zbirki Druge poti. Gre za predelavo knjige, ki je pred desetimi leti izšla v nemščini in jo bogatijo zanimivi posnetki ljubljanskega fotografa Bojana Breclja; slednje so predvajali tudi na tržaški predstavitvi, kije sodila med pesniške večere Slovenskega stalnega gledališča (torkovega večera se je udeležilo tudi veliko italijansko govorečih ljudi, ki so imeli na razpolago simultano prevajanje). Knjiga Skrivnost Benetk želi v bralkah in bralcih prebuditi ponovno zanimanje za obisk Benetk ter jim predstaviti vlogo posameznih cerkva in trgov v mestnem organizmu. A tudi spodbuditi izmenjavo energij in doživetij med krajem in ljudmi. Kajti rešitev našega planeta ni odvisna samo od zmanjšanja škodljivih plinov, temveč tudi od odnosa, ki ga prebivalstvo goji do Zemlje; evolucija ni linearna, ampak ciklična in polna razpotij, na katerih ima človek možnost odločanja. Za Pogačnika so Benetke vsekakor mesto, ki nosi v sebi sporočilo alternativne civilizacije in kulture: občutljive, čustvene, ženske. Morda zato, ker so kot »gigantsko akupunkturno delo«, ki se dotikajo peska in občutljivega ravnotežnega centra. (pd) Pogačnikovo pripoved so obogatile tudi zanimive fotografije Bojana Breclja KROMA nagrada strega Pahorju posebno priznanje? Boris Pahor nas iz dneva v dan preseneča z razveseljivimi vestmi. Med najnovejšimi je ta, da se je Elido Fazi, založnik italijanskega prevoda njegove Nekro-pole, angažiral, zato da bi tržaškemu pisatelju podelili posebno priznanje v okviru prestižne literarne nagrade Strega; za slednjo lahko namreč konkurirajo le knjige, napisane v italijanskem jeziku. Boris Pahor bo medtem o svoji knjižni uspešnici in pretresljivi življenjski zgodbi spregovoril tudi na tu-rinskem knjižnem sejmu, ki se bo naslednji teden začel v piemontski prestolnici. trst - Koncertno društvo Kakovosten zaključek Nastopil j odličen čelist Mario Brunello, ki ga je na klavir spremljal Andrea Lucchesini portorož - Avditorij Nastopil svetovno znani pianist Maksim Mrvica Sezona tržaškega Koncertnega društva se je zaključila z dogodkom, ki je bil toliko bolj dragocen, v kolikor nepričakovan: namesto koncerta skupine Quadro Janas e Tripla Concordia, ki bo uvrščen v prihodnjo sezono, smo lahko ponovno občudovali umetnost Maria Brunella, odličnega če-lista, ki je tokrat nastopil s pianistom Andreo Lucchesinijem in sklenil res odlično serijo čelistov - Enrico Dindo, Daniel Müller-Schott in Enrico Bronzi -, ki so oplemenitili sezono. Pred začetkom koncerta je tajnik društva inž. Nello Gonzini povabil člane na redni občni zbor, ki bo na tržaškem konservatoriju Tartini 9. junija, prisotne je povabil tudi na dobrodelni koncert, ki bo v luteranski cerkvi v Trstu 9. maja, nato pa se je zahvalil za zvestobo in podporo, ki društvu že petinsedemdeset let omogočata povsem neodvisno dejavnost, brez vsakršnega javnega prispevka, kar je prava redkost. Obetal si je tudi prirastek novih, po možnosti mladih članov, ki bi lahko jamčili za uspešno nadaljevanje koncertnih sezon, napovedal je tudi datum otvoritve sezone 20089,10. novembra bo v gledališču Rossetti igral Simfonični orkester FJK. V ponedeljek, 28.aprila, so bili v Trstu istočasno kar trije privlačni koncerti: medtem ko je GM v Kulturnem domu gostila slovaški duo, je v dvorani Victor De Sabata za društvo Chamber Music nastopil mlad ruski čelist Sergej Antonov, ki je lani osvojil prestižno nagrado Čajkovski. Isto nagrado si je leta 1986 prislužil Mario Brunello: bil je prvi italijanski čelist, ki je bil deležen tako visokega priznanja, v svoji čudoviti karieri pa je dokazal, da ruska zmaga ni bila slučajna. Svojo umetniško pot vodi Brunello tudi po neobičajnih tirnicah: poleg klasičnih koncertov je večkrat sodeloval pri pobudi, ki je glasbo privedla v gorske koče na Dolomitih, svoj dra go ce ni vio lon če lo je na ra mah pri na šal v vi so -kogorje in s svojim muziciranjem očaral hribolazce. Sodeloval je s pisatelji, intelektualci kot Marco Paolini, pa z jazz glasbeniki, skratka, vsestransko razgledan in angažiran umetnik, ki je med drugim ustanovil tudi komorno skupino, s katero uspešno nastopa v Italiji in tujini. Intelektualna in umetniška zrelost izstopata v Brunellovi igri, ki poslušalca očara z globino in pretanjenostjo interpretacije: že prve fraze Schumannove skladbe so zazvenele s sladko mehkobo, kot blaga pripoved, ki nekoliko okleva, preden se sprosti s polno poustvarjalno energijo. Adagio in Allegro v As-duru op.70 je že upravičil obisk koncerta, nato pa sta umetnika izbrala Brahmsovo Sonato št.2 v F-duru op.99, v kateri je Lucchesini včasih preglasil svojega tovariša , muzicira-nje pa je bilo vsekakor prežeto z okusom in toplino. Najbolj zanimiva točka programa je bila Pohadka (Pripoved) Leoša Janačka: moravski skladatelj je našel navdih v pravljici ruskega pesnika Vasilija Andrejeviča Žukovskega, mimo opisne vsebine pa je skladba res očarljiva glasbena pri- Mario Brunello s pianistom Andreo Lucchesinijem poved, ki ji je duo vdahnil polno mero živosti in fantazije. Brunellovo muziciranje je v bistvu vseskozi privlačna pripoved, čelist najde za vsako frazo različne poteze in omehča du šo s svi le nim zvo kom, ki se po po tre bi na bre kne do strast -nih viškov, potek je razgiban, a nikoli uprt zgolj v virtuozno dimenzijo. Soglasje s pianistom je najlepše izstopalo v sklepni točki: Sonata v g-molu op.19 Sergeja Rachmaninova je prevzela tudi poslušalce, ki jim melodije ruskega skladatelja včasih zvenijo nekoliko osladne. Poznoromantični val je zatrepetal z vsemi čustvenimi odtenki, za mojstrsko interpretacijo sta si Brunello in Lucchesini prislužila dolge in navdušene aplavze, naporen koncert pa sta zaključila z nežnim dodatkov Brahmsove pesmice za otroški zbor. Katja Kralj Maksim Mrvica, nekoč hrvaški čudežni klavirski deček, danes 33-letni interpret, ki je več kot uspešno združil pop in klasiko, je bil 18. aprila gost Avditorija Portorož. Rojen Šibenčan je pri devetih letih odkril svojo prvo ljubezen - klavir. Nadarjenost je pokazal zelo zgodaj, saj je že pri enajstih letih imel koncert z orkestrom. Vojne vihre mladega talenta niso ustavile, šolanje je nadaljeval v Budimpešti in očitno po vrnitvi domov doživel srečanje bližnje vrste ali bolje srečal prave ljudi, ki so njegove pia-nistične talente in njegov zanimiv obraz znali izkoristiti in prodati na način, sicer značilen za velike pop zvezde. Danes je Mrvica zvezdnik, ki ima istega stilista kot Rolling Stonsi in istega mene-džerja, kot ga je celih 50 let imel David Bowie. Živi v Londonu, Šibeniku in se - kot je nekje zapisal - dogovarja za nakup stanovanja v Parizu. Skratka, njegov uspeh je zagotovljen, in če si ogledate in prisluhnete njegovim posnetkom na you tube, vas Mrvica resnično fascinira, pa čeprav pri tem uporabi že znane prijeme populariziranja najbolj znanih, priljubljenih in tudi posladkanih odlomkov ali skladb iz zimzelenega repertoarja klasične glasbe. Zagotovo so vsi obiskovalci koncerta v Portorožu pričakovali, da bo Mrvica tudi tokrat nastopil kot genij na klavirju, znan po izvirnem kombiniranju klasike in popa, in da bo tudi kaj videti, ne samo slišati. Pa so mnogi doživeli presenečenje.... Mrvica je najprej zaigral Šest bagatel Srečka Bradica in že po prvih odigranih taktih sem lahko prepoznavala, daje hrvaški pianist lahko sinonim za prvovrstno reklamo za klasično glasbo, tisto, v kateri klavir postane fetiš. A ta (klavir!) je tokrat ostal popolnoma osamljen sredi odra, asketsko zaznamovan, brez vsakršnih dodatkov posebnih svetlobnih ali zvočnih efektov, sicer značilnih za popularno glasbeno sceno. Mrvica je postregel s stereotipnim klavirskim recitalom, ki gaje seveda »za- činil« z vražje hitrimi prsti, strastnimi udarci, mogočnimi zvoki in le s skromnim izborom priredb skladb, med katerimi so prevladovala dela Tončija Huljiča, avtorja številnih komercialnih hrvaških uspešnic. Prefinjeno spretno se tako Mrvica od skladb Huljiča čedalje bolj približuje železnemu klasičnemu repertoarju za klavir in poslušalce pripravi do zbranega poslušanja celo Sonate št. 2 v b-molu F. Chopina. Občinstvo sicer med posameznimi stavki navdušeno ploska, a to pianista niti najmanj ne zmoti, saj - rojen pod srečno zvezdo -zelo uspešno popularizira tudi originalno klavirsko literaturo in s tem ustvarja tudi zelo dober posel. Klavirski biseri Chopina in Franza Liszta (Transcendentalna etuda št. 10 v f-molu, Madžarska rapsodija št. 2) so očitno trenutno njegovi aduti, s katerimi se proslavlja po največjih svetovnih koncertih odrih, pa čeprav teh skladb na novem albumu ni. Mrvica s svojimi izvedbami žanje burne aplavze in glasna odobravanja -tudi v Portorožu. Po koncertu pa (tako kot veliki zvezdniki) z največjo pozornostjo številnim oboževalcem podpisuje albume in zaradi tega zanemari redke novinarje. Kar niti ni slabo, saj bi mu ti mogoče zastavili manj prijetna ali tudi manj primerna vprašanja, kot so na primer, zakaj skoraj celoten koncert izvaja z notami, ali bi na tak način lahko »prodajal« tudi glasbo J. S. Bacha, kaj meni o klavirskih tekmovanjih ... Je Maksim Mrvica lahko tudi blefer? Kakor za koga. Po koncertu v Portorožu pa vendar lahko nekaj zagotovo ugotovim. Na Primorskem imamo vsaj pet izjemnih (mladih) pianistov, ki bi Chopino-vo Sonato ali Lisztovo Rapsodijo izvedli umetniško bolj prepričljivo in tehnično bolj izčiščeno - a jih žal srečno naključje še ni pripeljalo do svetovno znanih stilistov ali menedžerjev. Pa tudi če bi jih, je veliko vprašanje, če bi si tovrstnega zvezdništva želeli. Tatjana Gregorič / AVTOMOBILI Četrtek, 1. maja 2008 15 novost - Športnik, ki premore 423 KM Lexus ISF, najnovejši proizvod Toyotine prestižne znamke Osemvaljnik z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom Pri Toyoti so sklenili dati prav posebno pozornost znamki Lexus: zanjo so si omislili poseben marketing in posebno prodajno strategijo. Poudarjajo tudi dejstvo, da ima Lexus kar tri hibridne modele, kar pa je samo izhodiščna točka za Toy-otino ekskluzivno znamko. Kupci, ki se bodo odločili za nakup enega Lexusovih modelov bodo deležni prav posebne pozor-nos ti. Pri Lexusu predvide vajo v obdobju med leti 2008 in 2011 kar 9 novosti, ob koncu tega obdobja pa naj bi prišel v prodajo model, ki bo resna konkurenca Audijevemu A3. Danes bomo spregovorili o zad njem mo de lu prestiž ne ja pon -ske tovar ne, ki so ga poi me no vali ISF. F izvira iz imena Lexusovega športnega oddelka (in Toyotinega tehničnega centra, ki stoji blizu), ki je ime dobil po gori Fuji na Japonskem. Svojo bazo imajo namreč pri dir kališ ču Fuji, ki seve da le ži pod is toi men sko go ro. Agregat, ki poganja IS F že pozna mo, saj gre za pet li tr ski osem -valjnik, ki že poganja LS 60. A za uporabo v IS F so ga Lexusovi inženirji dodobra predelali. Glava motorja je zdaj iz enega, in ne več iz dveh de lov, sesal ni ven ti li so iz-de la ni iz tit ana, do da li so dru go olj -no črpalko (daje mazanje zanesljivo tudi pri dol gih in ve li kih bočnih pospeških), odmične gredi so lažje, na sesalni strani pa je hidravliko, ki uravnava krmiljenje ventilov (VVT-i) pri LS, zamenjal elektro-mehanski sistem (z oznako VVT-i-E; na izpušni strani je krmiljenje odmičnih gredi ostalo hidravlično). Sesal ni sis tem je do bil ven til, ki spreminja njegovo prostornino in dol žino, ne le zara di bolj šega di -hanja motorja, temveč tudi za boljši zvok. Motor pridela 423 KM in 505 Nm pri 5200 obratih: menjalnik je samodejni z 8 prestavami. Da so osemvaljnik, ki je precej daljši od šestvaljnika, lahko spravili pod motorni pokrov, je moral IS na 'operacijo' nosu. Ta je zdaj 75 milimetrov dalj ši . Stran pripravil Ivan Fischer Lexusov osemvaljnik z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom ISF je najnovejši proizvod Toyotine prestižne znamke nissan - Majhne, a za boljše počutje pomembne spremembe Nova micra z lepotnimi popravki bo prispevala k uspehu japonske hiše Najnovejša micra bo s prenovljeno zunanjostjo in prefinjeno novo barvno pale to pos krbela še za na dalj -njo rast Nissanovih prodajnih številk. Kljub relativni mladosti je sedanja micra občutno vplivala na Nissa-novo prodajo in podobo same družbe. S svojo prijazno zaobljeno obliko je us pela ohra ni ti zvestobo last ni kov svoje predhodnice, privabila pa je tudi nove kupce. V kratkem času je micra znamki prinesla mlajše kupce, povečal pa se je tudi delež kupcev ženskega spola. Danes ženske predstavljajo približno 66 odstotkov lastnikov avtomobilov. Kupci pa so v povprečju stari okrog 45 let, medtem ko so bili kupci micre prejšnje generacije v povprečju stari 52,5 leta. Spremembe na novi micri se lahko zdijo majhne, vendar segajo globlje, kot je videti na prvi pogled. Najbolj očitni zunanji spremembi sta no va podo ba prednje ga de la in prenovljeni zadnji del, notranjost pa ima nove sedeže in novo armaturno ploščo. Tako zunaj kot znotraj najdemo nove barve. Spreme nje na je tudi ar ma tur na plošča, kjer je prikazovalnik potovalnega računalnika premeščen med merilnika na instrumentni plošči za lažji pregled nad informacijami. Funkcije računalnika zajemajo uro, temperaturo zunanjega zraka, števca prevoženih kilometrov A in B, čas potovanja, povprečno hitrost, porabo goriva in število kilometrov, ki jih lahko pre vo zimo s pre ostalim go rivom. Vključuje tudi indikator intervala vzdrževanja ter kazalec nivoja olja, ki je novost. Eden ključ nih raz lo gov za pro -daj ni uspeh nove micre je vgradnja uporabne tehnologije, ki jo sicer pogosteje najdemo pri večjih avtomobilih, a je eno stavna za upo ra bo ter v pomoč vozniku in ostalim potnikom. Inteligentni ključ, ki omogoča odklepanje in zaklepanje vrat in prtljažnika ter zagon motorja brez vstavljanja ključa v ključavnico, je zelo priljubljena micrina lastnost in je zato ohranjena tudi pri najnovejši različici. Micro, ki smo jo imeli na testni vožnji je poganjal odličen 1500-ku-bični turbodizel, že znan z Renaulto- vih modelov. Motor se rad vrti in ni prav nič požrešen. Edini napaki, ki smo ju zasle di li na Nis sa no vem mal -čku, je bi lo ne ko li ko tr do pre ti kanje, in teli gent ni ključ pa je mar si kdaj od- povedal: motor se namreč na noben način ni hotel zagnati. Zakaj, nam niso znali povedati niti pri Nissanu. Dobite jo lahko za 10-11.000 ev- raziskovanje Peugeot in Citroen razvijata gorivne celice Koncern PSA in Intelligent Energy sta predstavila rezultat skupnega raziskovalnega dela H2Origin, katerega namen je vgradnja napredne tehnologije gorivnih celic v dostavni avtomobil na električni pogon. Plod triletnega sodelovanja je dostav-nik peugeot partner H2Origin, z elektro motorjem, ki ga napaja zadnja generacija gorivnih celic Proton Exchange Membrane (PEM). Nova generacija gorivih celic 10kWe ima več prednosti. Avtonomijo za 300 kilometrov, trikrat več kot vozila na električni pogon z baterijami, prostorsko kom-paktnost tako gorivnih celic kot dodatne opreme, kar omogoča vgradnjo v prednji motorni del vozila, na mesto motorja z notranjim zgorevanjem in zagon motorja že pri -20°C, kar predstavlja za vozilo na gorivne celice precejšen napredek. Inovativni sistem shranjevanja vodika pod tlakom 700 barov poveča mobilnost in praktičnost vozila. Shraniti je moč kar 70% več vodika, brez povečanja teže ali prostornine posod za gorivo. Avtonomija in s tem praktičnost uporabe je povečana, vozila namreč ni potrebno priključiti na električno napajanje. Posode z vodikom se nahajajo v predalih pod tovornim prostorom zadaj, kar omogoča enostavno zamenjavo z novimi. Tak sistem nudi praktično alternativo polnjenju na črpalkah in s tem odpravlja glavno oviro pri razvoju vozil na vodikov pogon. PSA Peugeot Citroen z vozilom peugeot partner H2Origin demonstrira aktivno delovanje v iskanju novih rešitev na področju alternativnih pogonov. Po mnenju strokovnjakov je široka proizvodnja avtomobilov na gorivne celice lahko realna okrog leta 2010. Več hibridov v Ameriki Da je hibridna tehnologija resnično v vzponu, govori podatek o prodaji hibridov v ZDA, ki je narasla za 38 odstotkov. Lani so v ZDA na novo registrirali 350.289 hibridnih avtomobilov, kar še vedno znaša le 2,2-odstotni delež celotnega ameriškega avtomobilskega tržišča, vendar pa bo ob vsakoletnem gibanju rasti ta številka za leto 2008 zagotovo večja. Razlogov, zaradi katerih ljudje vse bolj prisegajo na hibride, ni težko najti -vse višje cene goriv, za katere se pričakuje še nadaljnja rast (hibridi porabijo manj goriva), in vse več okoljske ozaveščenosti, kar gre tudi v prid hibridom, ki s škodljivimi izpusti manj obremenjujejo okolje. Najbolj prodajan hibrid je še naprej Toyotin prius, ki obsega več kot polovico vsega ameriškega tržišča, natančneje 51 odstotkov, v primerjavi z letom 2006 pa so prodali 43 odstotkov priusov več. Za njim so se zvrstili nissan altima, saturn uura in lexus LS600 (limuzina), chevrolet tahoe, GMC yukon ter mazda tribute (SUV). Passat parkira sam Volkswagen je v Hannovru predstavil parkirni sistem, ki je sposoben povsem samostojnega parkiranja vozila. »Park Assist Vision« deluje povsem samostojno po tem, ko voznik že izstopi iz svojega avta. Strah pred parkiranjem je sedaj povsem odveč. Volkswagen je namreč v Hannovru predstavil prototip passata s sistemom »Park Assist Vision«. Sistem deluje v povezavi z navigacijsko napravo in menjalnikom DSG. Ko se recimo pripeljete pred nakupovalno središče vklopite iskanje primernega parkirnega mesta (glede na mere). Ko sistem zazna prosto mesto, ki je vsaj malenkost večje od mer passata, postavite ročico menjalnika v položaj »P« in izstopite iz avta. S pomočjo daljinskega upravljalnika aktivirate samostojni parkirni sistem, ki s pomočjo nameščenih kamer v obeh stranskih ogledalih ter senzorjih parkiranja, samostojno parkira vozilo v prazen parkirni prostor. Sistem seveda upravlja tako s stopalko zavore kot tudi z volanskim sistemom. K Z I V E L 1 * ^ 3 rii ir i J"11 B.e.tcn - Pesek - Gramoz- - Malta - Gnadb.enii mateiiiah - 0FDdja í.nhc i Ti i Industri js-Kl1 sona Nofj^tre s Strada d elk- Saline. AC Tel. 040 9235023 - 9235026 fe0,40 92340G7 X.A.C S.A.S. GRUDEN MATEJ & C. SESLJAN 24/1 - TEL. 040.299259 L nhpofltejipofl j-fltffflf&otjke t TftST' VIDEM spil. IMPORT EXPORT 34135 Trst - Scaia al Belvedere. 1 Tel 040.43713 -040 411826 Fax 040.43073 W ^PRI VODNJAKU ai. pozzo i M A IMAIDA J ÍÍÜ rrr RO - Trf. i.i .m tttmm BORDON BORDON ELEKTRIČNE INŠTALACIJE I-1 pi K.4» 11 M 11 rimi fi< E a» TS i/i O S.i\! Domjo 47 Tel. 040.820229 mvw.aIbergosonia.it info@albergosonia.it P VESELE E PRVOMAJSKE PRAZNIKE idrosystem SKERK PAOLO NARDIN G. zastopstvo GORICA Ulica Svetega Mihaela 324 Tet. 0481.21065, Faks 04®1.522410 ft r -Z PRODAJA BARVNIH IN NEBARVNIH KOVIN Ut. Giàdù 64 - Tftilč (G0) ¿raveíí Kimmwa Te). Q49Í.40469 - 43423 * Fat 0481.4)570 ï/ww. pai'iQr.ft * ç-m&t' infQ®pahor it peč na drva pizzeria - bar - gostilna »VETO» DEBENJAK NADA sne TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA OPCINE Proseška ulica 35 Tel. 040.211629 ob torkih zaprto Društvena gostilna v Gabrovcu Sovina & Anna m ^mm Gabrovec, 24 Tel 040 229168 Tipične kraške jedi Vrt - Velika dvorana - Parkirni prostor _Zaprto ob torkih in sredah_ GOSTILNA « LUXA" domača kuhinja • ribje specialitete PROSEK 539 TEL. 040 225398 GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 Faks 040.2529521 Mob. 348.5211656 www.edilcarso.it e-mail: edilcarso@libero.it kraj Monte 22 Knmiri {GO) alefon. 04Ö 1.605: www.la5uDrda.it □AN EV PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM PREGLEDI S TV KAMERO IN ZIDARSKA DELA V NOVI OBRTNI CONI ZGONIK PROSEŠKA POSTAJA 29/C TEL. 040 2528113 - FAX 0402528124 e-mail: info@danev.it G ¡.•.y.ij ...ivi grofica gormaría 170 q&kq » ul. û. Qieg&iiö, t® • Id. 0481 22116 22079 * e-nrn I: rJoSgfn[¡cnníK¡j¡nr.n COTÍ t m g r o f Í c o g o r www. i 2 i Û rt Q . L c o m L ! k t —^ POTOVALNI URAD Aurora Viaggi TRST - ul. Milano, 20 - tel 040631300 fax 040365587 - www.auroraviaggi.com 1 8 Četrtek, 1. maja 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it prvi maj - Osrednji kulturni dogodek v Števerjanu Po sinočnjem dvigovanju mlajev danes tradicionalno praznovanje Govornica bo senatorka Tamara Blazina, zapeli bodo združeni zbori - Praznik se vrača tudi v Rupo V mnogih slovenskih vaseh Goriške so krajani sinoči oživljali tradicijo mlajev in z njihovo postavitvijo uvedli v današnja prvomajska praznovanja. Kot vsako leto bo poleg delavskih shodov v Gradišču in Opatjem selu osrednje prizorišče dogajanja v Števerjanu. Na prireditvenem prostoru na Bukovju se bo osrednji kulturni dogodek začel ob 17. uri. Slavnostna govornica bo slovenska senatorka Tamara Bla-žina. Poseben poudarek zasluži okoliščina, da bo po torkovi umestitveni seji rimskega senata za Blažinovo to prvi javni nastop na manjšinski prireditvi. Predsednika Zveze borcev Slovenije Janeza Stanovnika pa danes ne bo v Števerjan, so včeraj sporočili prireditelji in pojasnili, da je odpoved njegovega nastopa povezana z rehabilitacijo po kirurškem posegu. Ob nagovoru Ta-mare Blažina bodo nastopili tudi združeni pevski zbori Goriške pod vodstvom Bogdana Kralja. Zbor bodo sestavljali pevci in pevke ženske vokalne skupine Jezero iz Doberdoba, dekliške pevske skupine Danica z Vrha, moških zborov Jezero iz Doberdoba in Skala iz Gabrij ter vokalne skupine sindikati Danes shoda v Gradišču in Opatjem selu Praznik dela bodo počastili tudi na delavskih shodih, ki bosta danes potekala v Gradišču in, v Sloveniji, v Opatjem selu. Osrednje prizorišče v Gradišču bo travnik v mestnem središču. Udeleženci se bodo zbrali ob 9.30 v Tržaškem drevoredu (pri gostilni Paradise), sprevod pa bo krenil na pot ob 10. uri. Shod na trgu Unita d'Italia se bo začel ob 10.30, sklenil pa ga bo državni tajnik Fim-CISL Giorgio Caprioli. Tradicionalno prvomajsko praznovanje v Opatjem selu pripravlja območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Posočje. Začelo se bo ob 15. uri, ko bosta zbrane nagovorila izvršni sekretar za področje soupravljanja in izobraževanja ZSSS Marjan Urbanč ter predsednik SD Borut Pahor. Tamara Blažina KROMA Sraka iz Štandreža, ki se jim bodo pridružili še bivši pevci moškega in mešanega zbora Oton Župančič iz Štandreža. Spremljala jih bosta harmonikarja Walter Ferfo-glia in Manuel Figheli. Kulturni prireditvi bo sledil ples z Navihankami. Pri Briškem griču, ki stoji za praznovanjem, računajo na naklonjeno vreme; program so pripravljeni spremeniti le, če jim bo dež preprečil potek praznika, vendar so bili včeraj optimisti. Kot je že tradicija, poteka danes tudi celodnevni pohod, ki bo povezal Lokve in Števerjan. Pohodniki so startali navsezgodaj, njihov prihod na Bukovje pa je predviden za 17. uro. Kdor želi, se lahko udeleži samo drugega dela pohoda, od Solkana do Števerjana; v tem primeru bo zbirališče ob 12. uri na parkirišču ob solkanskem mostu. Števerjansko praznovanje se bo nadaljevalo v soboto, ko bo na Bukovju koncert Kraških ovčarjev, v nedeljo ob 17. uri pa nastop pevskega zbora slovenskega društva iz Banja Luke, ki prihaja v goste. V nedeljskem programu bodo še nagrajevanje skupin, ki so sodelovale na BrdAvtu, in ples z Mački. Novost letošnjega slavja pa bosta v nedeljo pohod po Brdih in BrdAvt. Prva pobuda je namenjena ljubiteljem hoje, ki bodo na pot krenili ob 8. uri izpred sedeža Briškega griča. Nekaj povsem novega je avtomobilski orienteering, imenovan BrdAvt. Namenjen je skupinam, ki bodo po navodilih organizatorja z avtomobili krožile po Brdih. Zbirališče bo v nedeljo ob 8. uri pred županstvom v Števerjanu. Prijave bodo sprejemali tudi danes na Bukovju. Ravno tako danes z začetkom ob 16.30 se v Rupo vrača priljubljeni Praznik frtalje; letošnji govornik bo predsednik slovenske konzulte pri goriški pokrajini Peter Černic, nastopila bo dramska skupina iz Štandreža in zaigral ansambel Happy day. običaj - Po številni vaseh goriškega prostora Mlaji ponosno stojijo V prihodnjih dneh jih bodo popisali in izmerili v okviru natečaja Rumitrskega jusa »Za prvi maj bu mlaj,« pojejo doberdobski Blek Pantersi v eni izmed svoji uspešnic, ki je posvečena dvigovanju mlajev, starodavnemu običaju, ki je sinoči zaživel v številnih va seh na Go riš kem. Ve či no ma so mlaje dvigovali v poznih večernih urah, po ne kod ce lo sre di no či, po -vsod pa je običaj spremljalo veselo razpoloženje. S postavitvijo mlaja so pred mrakom prvi odpravili na Jeremiti-šču, kjer so do ma či nom in čla nom Rumitrskega jusa prišli na pomoč prijatelji iz Rupe, Štandreža in iz drugih vasi. Pri postavitvi mlaja so uporabili zgolj lesene drogove, vrvi pa nobene; pred tremi leti so s to tehniko dvignili rumitrski mlaj gasilci iz Topol, vasice nedaleč od Mengša, zatem pa so se je naučili tudi domačini. Po mlaje so se Rupen-ci in člani Rumitrskega jusa odpravili že v torek na Panovec, kjer so pod močnim dežjem podrli tri visoke smreke, ki so jih zatem s traktorji prepeljali na Jeremitišče. V torek so drevesa tudi olupili in okrasili, včeraj pa so jih slovesno dvignili. Najprej so mlaj postavili na Jeremi-ti šču, za tem pa še v Ru pi. Na po bu do Ru mis tr ske ga ju sa bo v pri hod njih dneh opra vi li po pis mlajev iz vsega goriškega prostora. Lani so v okviru natečaja »Naj mlaj« izmerili 118 mlajev, njihovo število pa se iz le to v le to vi ša, saj na ra šča zanimanje za tradicionalni običaj tudi tam, kjer je za mrl. Fa šis tič ne ob -lasti so namreč v prejšnjem stoletju mlaje prepovedale, marsikje pa običaja takoj po vojni niso obudili in je šel v pozabo. To še zlasti velja za vasi na Ajdovskem in Vipavskem, kjer mlaje danes ponovno odkrivajo tudi po zaslugi natečaja »Naj mlaj«. Včerajšnje dvigovanje mlaja na Jeremitišču BUMBACA nova gorica - Pred občino postavili mlaj Vozili so ga dva dni Pot iz Trnovskega gozda je zahtevala več postankov za napojitev konj in furmanov pokrajina - Na Brdu predstavili projekt »Mladi na meji« prevzeli Evropo Letos so že šestič zapored pred novogoriško občinsko stavbo postavili mlaj, ki so ga furmani s konjsko vprego pripeljali iz Trnovskega gozda. V dolino so ga vozili dva dni, saj so se ob poti, tako kot veleva tradicija, večkrat ustavili, da so napojili konje, pa tudi furmani se niso branili prigrizka in kapljice. Po nekajkratnih postankih pred gostilnami na poti s Trnovega v Novo Gorico, je konjska vprega z mlajem točno ob napovedani uri prispela pred občinsko stavbo. Spremljal jo je tudi voz, ki je Mlaj so s konjsko vprego pripeljali pred novogoriško občinsko palačo FOTOK.M. prevažal sode vina in okrasne vence za mlaj. Furmane je pred občinsko stavbo sprejela podžupanja Darinka Kozinc, z njimi nazdravila in se zahvalila za mlaj, ki bo krasil osrednji novogoriški travnik. Vzdušje je bilo veselo, harmonikar je zaigral, možje in žene v kmečkih nošah so zapeli, ostali pa so že začeli odpenjati mlaj z voza in ga pripravljati za postavitev. Furmani so povedali, da so pot kljub dežju pogumno premagali. Dogodek je organiziral Goriški muzej, Društvo doli, Društvo Planota in Društvo žena in deklet Trnovo.(km) Projekt goriške pokrajine z naslovom Mladi na meji je osvoj il in prevzel predstavnike vlad vseh 27 držav članic Evropske unije, ki so se prejšnji ponedeljek sestali na Brdu pri Kranju. »Vsaka država je na srečanju predstavila en projekt, Italijo pa je zastopala goriška pokrajina s projektom za mladino, ki je med prisotnimi požel veliko zanimanje in odobravanje, kar je za naše delo pomembno priznanje,« je včeraj poudarila pokrajinska odbornica Sara Vito, ki se je zasedanja v Brdu udeležila s kolegico iz pokrajinskega odbora Maro Černic. Projekt Mladi na meji so začeli uresničevati letos, skupno pa bo trajal tri leta. Dežela Furlanija-Julijska krajina je pred nekaj tedni podpisala z italijanskim ministrstvom za mladinske politike sporazum, ki predvideva, da bo država v treh letih dodelila osem milijonov evrov za financiranje projektov, ki so namenjeni izključno otrokom in mladini. Dežela bo denar porazdelila med štirimi pokrajinami, največji delež - skoraj tri milijone evrov -, pa bo dobila goriška pokrajina, ki bo v prihodnjih treh letih prejela približno 965.000 evrov letno. Program mladim namenjenih pobud, ki ga je goriška pokrajina že začrtala lani, bo potekal na petih strateških oseh. Le-te so delo in izobraževanje, kultura in umetnost, mir in okolje, zgodovina in identiteta ter čezmej-ni šport. Med širšimi projekti, ki jih je pokrajina že začela uresničevati v zadnjih letih in s katerimi bo do leta 2009 tudi nadaljevala, so projekt Eurogos-port, salon študijskega in poklicnega usmerjanja GOrienta, projekt mikro-kreditov za mlade podjetnike, projekt delovnih praks, pobuda Knjige in svoboda, tekmovanje dijaških gledaliških skupin višjih srednjih šol iz Goriške in projekt Poti miru. V načrtu je tudi izvedba študije za uresničitev čezmejne-ga medkulturnega centra za mlade, še napovedujejo na pokrajini. Ar mah f dclû! \ » y Pekarna Bukavec PROSEK, 160 - tel. 040.225220 Ban t _ DraguLjarna - zlatarna FASHION oOro © H^ncio c^cEcia s m $ S] n M lïrt od leta 1985 VESEL I.IAfci gradnja in prenova GRADBENO PODJETJE Mob. 338.8313006 - Tel. Fax 040.220573 - Križ, 175 - Trst I www.crismanidavid.it ÎAAt£>\AlCa HOTEL RESTAVRACIJA jSŽfe ou/('/W f$$S lili i M "I .M 11» I I!.. kWJU.VW ČASOPISI tobakarna ZAPRTO OB POVEUWJKIEI KAVARNA GRUDEN 2ELÍ VBsn o Em} M N J SEE MESNICA DA PUFO ÏVEÎEKEiq IN StËCUUJTETE ZA ï h E v Í \ Tt u? : S 1 i-iti' PROSEK - Ul. S. Nazario 46 - TRST - Tel. 040 2528145 Gradbeno pqdfíije in izkopi m Boris Tel, 040.200103 Fax 040.202415 - Mob. 335 6939992 BAR - BUFFET - PIZZERIA »RINO« ob nedeljah zaprto KOSILA - VEČERJE PIZZE OPOLDNE IN ZVEČER OPCINE Dunajska c. 11/A Tel. 040 213821 hlissX^ comete I MO RELIATO \ijk i ko itllHl \ m*^ OGLAS VEHA ZA 1U DO 25%-ni POPUST Vesele prvomajske praznike! Praprot, U * f*L 0-10/20015 J Audi GOSPODARSKA VOZI LA GUŠTIN SERVICE PARTNER Pooblaščena Mehanična Delavnica in Avtokaroserijal OBRTNA CONA "ZGONIK" Ul. Proseška Postaja, 29/a - Zgonik (TS) Tel. 040.225343 Vesele prvomajske praznike! 1ÏRUSTVENA GOSTILNA KONTOVEL najemnik -G.Papucci & C.- DOMAČA KUHINJA IN DOMAČE Y|NC£ Kontovel 152 - Tel. 040225168, AVTOPRALNICA BAR-BIFE GORIVO adriaenergy ■ '¿fTesei f. mqr'wemf ven o britje cone "zgonik" Tel. 040-225007 BARVE FURLAN & MILiČ ■ S1ENSKE TWT: ■ TOPU =00 ■ 30N&EZMÊE ■ KCMWWI 0|K »n-- l>umi>kn rem A - I t i. <>40.23:168 20 Četrtek, 1. maja 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V centru Bratuž prva od številnih pobud v počastitev Trubarja Zaslužen je predvsem za kulturno osveščanje naroda Gaberšček: Ubral je pot, ki nas je pripeljala v današnji čas - Bratuževa: Pridigal je v treh jezikih V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je v torek potekala prva od številnih prireditev v počastitev 500-letnice rojstva Primoža Trubarja, začetnika slovenske pisane besede. Prireditev so organizirali Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov, obsegala pa je pevska nastopa in recitacije Trubarjevih tekstov. O očetu prve slovenske tiskane knjige, kije slovenščino povzdignil med enajst najbolj razvitih evropskih jezikov, sta na večeru spregovorila državni sekretar na ministrstvu za kulturo Republike Slovenije Silvester Gaberšček in goriška slovenist-ka Lojzka Bratuž. Tri krajše Trubarjeve tekste pa je prebral Dario Bertinazzi, ki je na prireditvi tudi povezoval nastope. Gaberšček je uvodoma izrazil zadovoljstvo, da lahko sodeluje v Trubarjevem letu na prireditvi v Gorici, ki je bila in je tudi danes eno od src slovenske kulture ter ji je prav Trubar tako jasno, odločno in uspešno utrl pot v evropski prostor. Opozoril je na pomembno naključje, da se prireditve v počastitev 500-letnice Trubarjevega rojstva odvijajo ravno v obdobju, ko Slovenija predseduje Evropski uniji. Gaberšček je nato nakazal pomembnejše prireditve Trubarjevega leta, od mednarodnega simpozija v začetku junija, ob obletnici krsta Primoža Trubarja (točen datum rojstva namreč ni znan), do slovesnosti, ki jih pripravlja evangeličanska verska skupnost, in še do Dneva reformacije, ki bo letos še posebej slovesen. Zatem je v daljšem nagovoru predstavil lik reformatorja, njegovo zagnanost in delo za versko in vsestransko osveščanje slovenskega (in drugih) narodov v težkih in zapletenih časih. O Trubarju smo veliko slišali in brali, vendar nas zmeraj znova preseneča, je poudaril državni sekretar ter izpostavil Trubarjevo vlogo na verskem področju in pri- Pevci moškega zbora Mirko Filej (levo), na odru govornika Silvester Gaberšček in Lojzka Bratuž (desno) BUMBACA zadevanja za pristnost evangelijskega sporočila ter prav tako pomembno vlogo na področju kulturnega osveščanja človeka, naroda in narodov. Zanimivi so v tem pogledu poskusi, da bi »pristni božji nauk« zasejal tudi med Turke, ki so v tistem času oblegali Evropo. »Bil je v nekem smislu univerzalen katoličan,« kulturnik, kije za sabo pustil poleg Abecedariuma in Katekizma še okrog dvajset drugih v slovenščini tiskanih knjig ter nekaj nemških tekstov in besedil v drugih jezikih. Njegova zavzetost in delo sta za nekaj desetletij spodbudila številne protestantske pisce. Ubral je pot, ki nas je pripeljala v današnji čas, je zaključil govornik. Lojzka Bratuž je spregovorila o Trubarjevem dvotedenskem delovanju na Goriškem v letu 1563 in odmeve na njegovo pridiganje, ki je naletelo na ugoden in množičen odziv predvsem na Vipavskem ter je tudi sprožilo odločne in hitre ukrepe cerkvenih in državnih oblasti, kar je verjetno spodbudil hiter Trubarjev umik v Ljubljano. Devin, Gorica, Gradišče so bili kraji, kjer je menda zgorelo največ protestantskih knjig. Podatki o Trubarjevem delovanju na Goriškem so skopi, je poudarila Bratuževa, saj se moramo zanašati le na to, kar je o dogajanju zapisal avtor sam v pismih. Vemo, da so ga v Gorici podpirale plemiške družine Eck, Thurn in Attems in da je v Gorici bil gost Hanibala Ecka. Pridigal je v slovenščini, italijanščini in nemščini, v cerkev ni smel stopiti, pa je zato svoj nauk razlagal v neposredni bližini stolne cerkve. Poleg Gorice je obiskal še grad v Rubijah in tudi Vipavski Križ, kraj, ki je bil ravno v tistem času proglašen za mesto. Na osnovi dokumentov, ki jih je odkril zgodovinar Silvano Cavazza - gre za diplomatske note med Rimom, Benetkami in Dunajem -, je mogoče sklepati, da so takrat- ne oblasti zelo strogo spremljale Trubarjevo dejavnost v naših krajih in da tudi niso izbirale sredstev, da bi preprečile širjenje novih idej proti središču takratne katoliške Evrope. Udeležence večera je državni sekretar Gaberšček seznanil z okoliščino, daje Slovenija - prav v Trubarjevem letu - pridobila po prav neverjetnem naključju še en dragocen dokument Trubarjevega dela, približno polovico biblije nove zaveze, in jih povabil na ogled razstave v Narodnem muzeju, kjer je do 4. maj mogoče videti tudi izvod Cerkvene ordnunge iz vatikanske zbirke. Program večera v centru Lojze Bratuž sta dopolnila nastopa moškega pevskega zbora Mirko Filej in okteta Vrtnica; na sporedu so bile tudi Trubarjeve pesmi. Že prihodnji teden se bodo goriški Slovenci spet poklonili začetniku slovenske pesne kulture. V nedeljo, 11. maja, ob 11. uri bo namreč v Rubijah slovesnost ob postavitvi doprsnega kipa Primoža Trubarja na pobudo družbe Rubijski grad in s pokroviteljstvom občine Sovodnje. Odkritje kipa v Rubijah Goriški Slovenci se bodo oddolžili spominu na Trubarja tudi s postavitvijo doprsnega spomenika v Rubijah v nedeljo, 11. maja, ob 11. uri. Bronasti kip bo nameščen pred Rubijskim gradom, ob stopnišču, ki vodi v grajski park, in ob ulici, ki nosi njegovo ime. Izdelal ga je v Bukarešti rojeni kipar Dumitru - Ion Ser-ban, ki že vrsto let živi v Vidmu. Slavnostni govornik bo predsednik Slavističnega društva Slovenije Miran Košuta, kulturni program pa bodo izvedli slovenski pevski zbori iz sovodenjske občine. Osrednji pobudnik postavitve obeležja je Rubijski grad ob sodelovanju občine, Kulturnega doma iz Gorice, ZSKP, ZSKD in centra Lojze Bratuž. Pokrovitelji so SKGZ in SSO, odborništvo za kulturo pri deželi FJK, goriška pokrajina, Urad vlade RS za Slovence po svetu ter Častni odbor za počastitev 500. obletnice Trubarjevega rojstva. gorica - V Podgori in Stražicah obeležili obletnico bojev za obrambo tovarn Za svobodo in pravico do dela Spomnili so se zgodovinarja Silvana Benvenutija, ki je dolga leta raziskoval delavsko gibanje na Goriškem V nekadnji tovarni Cotonificio Triestino v Podgori in pred obratom Carraro v Stražicah so se včeraj poklonili spominu delavcev, ki so 30. aprila 1945 padli v bojih za obrambo goriških tovarn. Slovesnosti so se udeležili predsednik goriške sekcije VZPI-ANPI Silvi-no Poletto, predsednik AVL Mario Merni, pokrajinska odbornika Maurizio Salomoni in Marino Visintin, predsednik rajonskega sveta iz Stražic Vito Conighi ter pred- Poklon padlim v Podgori (levo) in Stražicah BUMBACA stavniki podgorske sekcije VZPI-ANPI, sindikatov in delavcev. Pred obeležjem v Stražicah sta Poletto in Salomoni poudarila, da so pred 63 leti delavci padli v boju za svobodo, hkrati pa tudi za obrambo pravice do dela. Poleg njiju je spregovoril tudi predsednik deželnega inštituta za zgodovino odporništva Giancarlo Bertuz-zi, ki orisal lik zgodovinarja Silvana Benvenutija, ki je veliko raziskoval delavsko gibanje na Goriškem. nova gorica Kotalkarji uspešni, a žal brez dvorane V Novi Gorici bo od jutri do 4. maja potekalo tradicionalno, 29. kotalkarsko tekmovanje za pokal Goriška vrtnica. Gre za najpomembnejšo od treh vsakoletnih tekmovalnih prireditev novogoriškega Kluba za umetnostno kotalkanje (KUK) in obenem največje mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju v Sloveniji. Letošnja prireditev bo po udeležbi rekordna: nastopilo bo petnajst ekip iz Slovenije, Italije in Španije, s skoraj 150 prijavljenimi tekmovalci in tekmovalkami. Vsak dan bo dopoldanski čas namenjen treningom, popoldanski in večerni pa tekmovalnim nastopom. Gostitelj največjega slovenskega tekmovanja v umetnostnem kotalkanju - novogoriški KUK - pa se sooča z velikimi težavami zaradi neugodnih razmer, v katerih morajo vaditi domači kotalkarji. Otroci, ki sicer dosegajo zavidljive uspehe, vadijo pod milim nebom, na zahtevnejše treninge pa se morajo voziti celo na Op-čine. »Mesto Nova Gorica z resnim načrtovanjem pokrite dvorane za kotalkarske športe žal še ni pričelo,» opozarja novi predsednik kluba Niko Jurca. V novogoriškem Klubu za umetnostno kotalkanje trenira 25 otrok, registriranih tekmovalcev in štirje, ki to še niso, zanje skrbijo štirje trenerji. Klub se lahko pohvali z zelo dobrimi rezultati, ki jih člani in članice dosegajo na domačih, državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih. Lani so na domačih tekmovanjih skupno dosegli 16 prvih, 20 drugih in 7 tret'ih mest. Na devetih tekmah v tujini je dosegel skupaj 7 prvih, 4 druga in 6 tretjih mest. Na državnem prvenstvu je klub dosegel 6 prvih, 9 drugih in 2 tretji mesti. »Na pokalu Slovenije je klub dosegel eno prvo in dve drugi mesti. Na evropskem prvenstvu so reprezentantke iz kluba dosegle peto, šesto in dve sedmi mesti. Na svetovnem prvenstvu je naša reprezentantka dosegla sedmo, petnajsto in sedemnajsto mesto,« pristavlja Jurca. Kljub naštetim odličnim rezulatom pa je klub primoran delovati v težkih in neugodnih razmerah, saj nima niti primernega pokritega prostora za vadbo. »Na kotalkališču so otroci brez strehe nad glavo. Za mlajše otroke in nekatere elemente treninga lahko uporabljamo telovadnico osnovne šole Frana Erjavca in enkrat v tednu dvorano HIT-ovega športnega centra v Šempetru, za celovite in zahtevnejše treninge pa se morajo starejši otroci voziti celo na Opčine!« opozarja predsednik kluba. Novo, pred dobrim mesecem dni izvoljeno vodstvo kluba si je zato zadalo dve ključni nalogi: prizadevalo si bo, da bo mesto Nova Gorica v čim krajšem času poskrbelo za ureditev objektov, ki bodo nudili spodobne in primerne pogoje za nadaljnji razvoj umetnostnega kotalkanja na Goriškem. »Prizadevali pa si bomo tudi, da bi se uredile organizacijske razmere v državnem merilu, da bi vsi slovenski klubi lahko delovali ter strokovno in tekmovalno napredovali v enakopravnih, preglednih in poštenih razmerah,« je odločen Jurca. Tekmovanje za pokal Goriška vrtnica se začenja v jutri s tekmovanjem v obveznih likih v telovadnici osnovne šole Frana Erjavca. Tekmovalni del se bo pričel ob 12.30, zaključek tekmovanja z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj bo predvidoma ob 19. uri. V soboto bo v balonu v športnem parku ob 12.30 začetek tekmovalnega dela v prostem programu za najmlajše tekmovalce; zaključek tekmovanja z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj bo predvidoma ob 15.30 uri, ko bo tudi uradna otvoritev prireditve. Ob 16.15 uri bo začetek tekmovanj v kratkih programih, zaključek z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj pa ob 19. uri. V nedeljo bo v balonu v športnem parku ob 12.30 uri začetek tekmovanja v prostem programu za vse kategorije razen najmlajših; zaključek bo predvidoma ob 17.30 uri, ko se bodo tekmovanja tudi uradno končala. Vrhunec tridnevne prireditve in posebna poslastica bodo zagotovo nastopi članic, napovedujejo organizatorji. Domači tekmovalki Nika in Teja Arčon, članica KK Renče Lucija Mljinarič, članica kluba GPS Schio Pamela Donanzan, članica kluba Gioni iz Trsta Francesca Roncelli in španka Carla Pey so vse po vrsti imetnice zavidljivih dosežkov in laskavih priznanj v svetovnem merilu. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 1. maja 2008 21 gorica - V prihodnjih dneh bo župan podpisal odredbo zoper nočnega hrupa Javne lokale ožjega središča bodo morali zapreti opolnoči Zotter v imenu trgovcev: »Odločitev sodi v obdobje medvojnega režima« gorica - Kršitelje čakajo visoke globe Ukrep bo »prizadel« najbolj obiskane lokale Opolnoči bodo morali zapirati svoja vrata javni lokali, ki se nahajajo na predelu korzov Italia in Verdi, ki je zaobjet med križiščema z ulicami Locchi in Bellini ter Boccaccio in Oberdan. Odredba bo veljala še v ulicah Nizza, Diaz in Garibaldi ter na trgu pred županstvom. Na tem območju so nekateri izmed najbolj obiskanih lokalov, med katerimi so do poznih ur odprti diskoteka Fly, kavarna Teatro, Caffe Haus, bara Enigma in Torino ter turška prodajalna kebaba. V ostalih delih mesta bodo lokali ohranili dosedanje urnike, saj odlok zanje ne bo veljal. Spoštovanje odredbe bodo preverjali mestni redarji, ki bodo lokale obiskali tudi v civilnih oblekah. Kdor bo kršil odredbo, bo prejel globo; njeno višino bodo določili na sodišču, saj bodo proti kršiteljem postopali po kazenskem zakoniku. Vrača se Expomego V goriškem sejemskem razstavišču bo od danes do nedelje, 5. maja, spet odprt tradicionalni vzorčni sejem Expomego. Danes si bo sejem mogoče ogledati med 10. in 21. uro, jutri pa med 15. in 21. uro. Visintin odstopil Javne lokale v ožjem središču Gorice bodo s prihodnjim tednom morali zapirati opolnoči, obiskovalci pa jih bodo morali zapustiti do 1. ure. Tako je predvčerajšnjim določil občinski odbor, zatem pa so odločitev potrdili še na zasedanju odbora za varnost in javni red. Sklep bo postal pravnomočen v prihodnjih dneh, ko bo go riš ki žu pan Ettore Romoli podpisal potrebno občinsko odredbo. »Odločili smo se za "soft" rešitev problema nočnega hrupa v mestnem središču,« je včeraj pojasnil Romoli in nadaljeval: »Javni lokali so imeli doslej precej različne urnike; nekateri so zapirali ob 2. uri ponoči, drugi ob 3. uri, turška prodajalna kebabov pa ob petkih celo ob 5. uri zjutraj. Da bi stanovalcem zagotovili nočni počitek, mestnemu središču pa lepši videz, smo se odločili, da bodo morali imeti vsi javni lokali isti urnik zaprtja. Svoja vrata bodo morali zapirati opolnoči, sicer pa zakonske norme omogočajo, da se bodo obiskovalci lahko v njih zadrževali še eno uro po zaprtju.« Odlok bo stopil v veljavo, komaj bo župan podpisal potrebno odredbo, veljal pa bo vse dni v tednu. Lastniki bodo primorani tudi znižati glasbo že ob 23. uri; ob tem bodo mo ra li red no čis -titi pločnike pred svojimi lokali, kjer bodo morali namestiti pepelnike. Za ukrepe so se po besedah župana odločili po enajstih mesecih stalnih protestov stanovalcev mestnega središča in številnih prijavah na sodišče. Romoli je pojasnil, da je odlok poskusen, urnike in ulice, kjer bo veljal, bodo namreč lahko naknadno spremenili. »Če se bodo težave rešile, bi lahko naredili tudi korak nazaj,« je razložil župan. Po njegovih besedah so z občine večkrat prosili za posredovanje zaradi hrupa v nočnih urah tudi zvezo trgovcev ASCOM, ki je sicer izdelala pravilnik o delovanju javnih lokalov, vendar naj bi se ga njihovi lastniki ne dr žali. »Gre za avtoritarno odločitev, ki bi spadala v čas medvojnega režima,« je sklep o predčasnem zaprtju lokalov ocenil Gianfranco Zotter, odgovorni za javne lokale pri goriški zvezi trgovcev ASCOM. »Sedanja občinska uprava predstavlja veliko razočaranje, saj sem pričakoval, da bo vzpostavila bolj konstruktiven odnos s trgovci,« je menil Zotter. Po njegovih besedah s prejšnjim županom Vittoriom Brancatijem ni bilo pravega dialoga, enajst mesecev po zamenjavi uprave pa se stvari niso kaj dos- ti premaknile na boljše. »Prejšnji odbornik za trgovino je bil univerzitetni profesor, ki ni bil dovzeten za naše potrebe, sedanji pa je premlad in preveč zaverovan v svoja prepričanja,« je dejal Zotter in skupaj s predsednikom zveze ASCOM Piom Trainijem poudaril, da lastniki javnih lokalov nimajo nobene krivde, če se po zaprtju barov in diskotek mladi zadržujejo v mestnem središču, povzročajo hrup in odme tavajo odpadke po ulicah. Po Zotterjevih besedah bi morali kršitve javnega reda preprečiti mestni redarji, policisti in karabinjer-ji, nikakor pa bi ne smeli dajati krivde izključno lastnikom javnim lokalom. Traini je tudi poudaril, da so v Gorici vložili v razvoj univerzitetnega pola milijone evrov, zdaj pa zgleda, da mladi v mestu niso več dobrodošli. (dr) V občini Foljan-Redipulja je z mesta občinskega svetnika odstopil Franco Vi-sintin, ki je sedel v klopeh opozicije, izvoljen pa je bil na desnosredinski občanski listi. Visintin, ki je bil v preteklosti dva krat izvoljen za župana, se je za odstop odločil, da bi opozoril na številne napake občinske uprave. Župan Mauro Piani odgovarja na očitke rekoč, da je Visintin začel volilno kampanjo eno leto pred volitvami. Delavnice in glasba V okviru festivala Mesto mladih bodo danes v Novi Gorici na sporedu razne delavnice, tako za otroke kot za odrasle, od 18. ure do polnoči bo borov gozdiček preplavila elektronska glasba, od polnoči do šestih zjutraj pa se bo le-ta preselila v diskoteko Marco Polo. (km) Plujejo proti mafiji calderoli izzval odmeve »Neumestno in neodgovorno« »Izjava je povsem neumestna. Vsekakor se z njo ne strinjam.« Tako je goriški župan Ettore Romoli komentiral besede senatorja Severne lige Roberta Calderolija, da naj se prekliče izvajanje schengen-skega sporazuma na italijanski vzhodni meji, kar bi pomenilo ponoven dvig pregrad in vzpostavitev policijskih kontrol. »Izjava je neumestna in neutemeljena. Se mi ne zdi, da bi skozi tukajšnjo prehajal naval nezakonitih priseljencev, zato ni razloga za ukinitev schen-gna. Očitno so takšne izjave edina pot do časopisne odmevnosti in do lastnih volivcev,« je še pripomnil župan. Novogoriški podžupanji Darinki Kozinc, ki nadomešča odsotnega župana Mirka Brulca, se zdijo Calderolijeve izjave nesprejemljive. »Zanimali bi me primerjalni podatki glede priseljencev pred schengnom in po njegovi uvedbi. Zanimajo me konkretne številke, na katerih naj bi slonela ta izjava, če je torej res odprtost meje Slo-venija-Italija za njih resnično tako obremenjujoča,« pravi Kozinče-va in nadaljuje: »Bojim se, da bo do takih zadev oz. izjav s spremembo vlade v Italiji še prihajalo.« Sogovornica opozarja na podobno pobudo, ki je prišla z druge strani meje, okrog katere se je prah komajda polegel; gre za predlog o kamerah na meji. »Problem priseljencev je treba obravnavati z drugimi prijemi, ne pa enostavno najti krivca, kot je padec schengenske meje pri nas, tako da smo potem mi krivi za vse težave, ki jih imajo oni. To je nesprejemljivo in neodgovorno ter ozko gledanje politika, ki bi moral imeti bistveno bolj širok vpogled v družbeno dogajanje.« »Zamisel bodočega ministra Roberta Calderolija o ponovnem zaprtju meje je največja bedarija, kar sem jih kdaj slišal,« pravi predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in dodaja: »Takšna zamisel je skregana z interesi vseh političnih strani, levih in desnih, ter bi za goriške družine in podjet'a, če uresničena, pomenila začetek obdobja revščine in brezposelnosti. Upam, da takšne nerazsodne besede ne bodo oškodovale dobrih odnosov s Slovenijo in razvojnih projektov, ki jih skupaj snujemo v interesu teritorija in ljudi.« (km, red) gorica - Poziv javnosti Center Clandestino Štirje goriški policisti Roberto Zavadlav, Franco Maccagnan, Diomede Ribezzo in Vito Surace bodo 3. maja z jadrnico odpluli iz Trsta, dvajset dni kasneje pa bodo prispeli v Palermo. Svojo plovbo bodo posvetili spominu padlih v atentatih v Capaciju in ulici DAmelio. zapušča poslopje Spomin na Maxa Kramarja ® ® ® w V centru skupnosti Arcobaleno v Štar Po petih letih socialni center Clandestino zapušča poslopje v ulici Ponte del Torrione, pri pevmskem mostu, in daje pobudo za odprtje čezmejnega kulturnega središča GOstello. Čeprav je nanje legel molk - kot pravijo pri centru Clandestino -, jim preti prisilni izgon, saj v javnih upravah na deželi, pokrajini in občini nimajo zaveznikov. Navajajo, da so tamkajšnjo zgradbo z lastnimi močmi oživeli, da je tam potekalo na stotine pobud, obenem opozarjajo, da se je Gorica odpovedala bogastvu čezmejnega povezovanja, da se spet sklicuje na »italijanstvo, na X Mas in salojsko republiko, pa čeprav je meja padla in tukaj od nekdaj živijo različna ljudstva«. Poslopje torej zapuščajo, vendar pod pogojem, da bo ostalo v javni lasti, da se tam uredijo prostori za študente, upokojence, turiste ali za vse tiste, ki želijo prispevati k vsestranski rasti mesta, zatrjujejo in javnost pozivajo, naj podpre njihovo zamisel. »Clandestino ne bo več samoupravni center, smo pa radovedni, kaj bodo znali politiki narediti iz njega,« dodajajo in pozivajo javnost, naj stopi z njimi v stik in se o novem projektu izrazi preko bloga na naslovu csoclandestino.spaces.live.com. Center CPT pri Gradišču se širi V roku enega tedna bodo v Gradišču odprli center za prosilce azila, ob že obstoječem centru za nezakonite priseljence CPT. To je včeraj sporočila goriška prefektura. V pričakovanju na razpis natečaja, na podlagi katerega bodo določili upravitelja nove strukture, jo bo začasno upravljal konzorcij iz Trapanija Connecting People, ki že skrbi za CPT. V novem centru - poimenovan bo CARA - bo veljal režim, ki ga izvajajo v sosednjem sprejemnem centru CPA: 150 gostov, kar jih bo največ premogel, bo lahko zapuščalo strukturo čez dan, vračati pa se bodo morali zvečer. Z odprtjem centra CARA bo kompleks v ulici Udine v Gradišču postal po številu obravnavanih priseljencev najpomembnejši v Italiji. Če pa se bodo uresničile napovedi ligaša Roberta Calderolija, je tudi pričakovati, da ga bodo dodatno širili. V centru skupnosti Arcobaleno v Štan-drežu bodo današnji dan posvetili spominu na Maxa Kramarja, prostovoljca in animatorja številnih pobud, ki je umrl leta 1992. Kramar je svoj prosi čas posvečal skupnosti Arcobaleno, kjer so ga cenili zaradi velike razpoložljivosti in humanosti. Prostovoljci v Novi Gorici Na Bevkovem trgu v Novi Gorici bo jutri med 9.30 in 13. uro potekal Mednarodni festival prostovoljstva, na katerem bodo sodelovala društva in organizacije, ki delujejo na področju prostovoljnega dela. V kulturnem programu bo nastopilo mažoretno društvo Twirling, gledališka skupina Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske bo uprizorila predstavo Kip v Parku, sledil bo harmonikarski nastop Društva civilnih invalidov vojn Primorske. Od 9. do 13. ure se bodo na stojnicah predstavili medobčinsko društvo invalidov, društvo civilnih invalidov vojn Primorske, društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske, Rdeči križ Nova Gorica, Ozara Slovenija, društvo upokojencev Dornberk, sindikat azbestnih bolnikov Slovenije, zveza ANMIL ter združenji La saga dei diamanti in Incontriamo Monfalcone.(km) gorica - Krajevni upravitelji z generalno direktorico zdravstvenega podjetja na ogledu gradbišča Septembra selitev bolnišnice Z leve Romoli, Gherghetta in Baccarinova med včerajšnjim vodenim obiskom nastajajoče bolnišnice BUMBACA Septembra se bo splošna bolnišnica selila v novo poslopje v ulici Fatebenefratelli v Gorici. To je včeraj napovedala generalna direktorica zdravstvenega podjet'a Manuela Baccarin, ki je pospremila mestne upravitelje na obisku gradbišča. Z njo in z nekaterimi tehniki, ki so odgovorni za gradbišče, so si strukturo ogledali župan Gorice Ettore Romoli, njegova odbornica Silvana Romano, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta ter še nekateri predstavniki manjših občin in deželne agencije za zdravstvo. Po časovnem planu je še pred koncem meseca maja predvidena kolavdacija prostorov s tehnološko opremo, v julijiu pa strokovno preverjanje bolnišniškega dela poslopja, ki bo namenjen hospitalizaciji. Selitev bo potekala na začetku septembra, ko se bodo iztekli dopusti za administrativno in zdravstveno osebje, je pojasnila Baccarinova. Upravitelji so si včeraj ogledali tako strukturo, ki je na sedmih nadstropjih namenjena pacientom, kot tudi t.i. tehnološko ploščad, s posebno pozornost'o za operacijske sobe, za oddelka za oživljanje in prvo pomoč ter laboratorij za opravljanje analiz. Udeleženci vodenega obiska so se pomudili tudi v prostorih, kjer bodo sprejemali ljudi in kjer bodo uredili okenca za raznovrstne storitve. Baccarinova je med drugim poudarila, da 90 odstotkov naprav in opreme bo novih, podjetja, ki so jih izbrali na podlagi javnih dražb, pa bodo dokončala opremljanje notranjih prostorov po njihovi kolavdaciji. Selitev bo nato trajala dva do tri tedne. Na izrecno Romolijevo vprašanje o zmogljivostih strukture, je bilo povedano, da bo imela bolnišnica 256 postelj, vključno s petnajstimi posteljami v oddelku prve pomoči, dalje pet operacijskih sob, ki jim gre dodati še operacijsko sobo za kirurške posege v režimu »day suggery«, ki predvideva operacijo in največ eno nočitev. V okviru bolnišnice bo primerno poskrbljeno tudi za priletne bolnike in oskrbovance z dolgim stažem. Romoli in Gherghetta sta nazadnje prejela zagotovilo, da bodo vsa dela, ki so jih gasilci evidentirali med nedavnim preveqanjem struktur in opreme, dokončana pred roki za kolavdacijo. 22 Četrtek, 1. maja 2008 GORIŠKI PROSTO števerjan - Vogričeve fotografije Občutljiv pogled na Brda in Brice Predstavili so tudi Goljevščkovo knjigo V prvomajsko praznovanje v Štever-janu so uvedli s sinočnjo prireditvijo v domu na Bukovju, kjer so odprli razstavo fotografij Zdenka Vogriča in predstavili knjigo Modrina nad Maricelom primorskega pisca Frana Goljevščka. Glede na značilnosti razstavljenih posnetkov in vsebino knjige je bil v ospredju etnografski pristop obeh avtorjev, ki je pisan na kožo tudi prizadevanjem društva Briški grič. Le-to namreč posebej skrbi za ohranjanje izročila in predmetov iz briške tradicije in kulture. Po glasbeni dobrodošlici kitaristke Maje Pahor je Vogriča predstavila Maja Humar, ki je povzela fotografovo življenjsko pot, zasluge in delo, o Goljevščku pa je spregovorila Tamara Mizerit; njegova knjiga, ki je izšla lani, je dragocen prikaz nekdanjega vaškega življenja na območju Liga pri Kanalu, v katerega danes težko posegajo novotarije in prišleki, ki vasi uporabljajo le še za prenočevanje. Iz obširne fotografske zbirke Zdenka Vogriča, ki svoje etnološko raziskovanje že skoraj petdeset let spremlja tudi s fotografskim aparatom, so člani fotokluba Skupina 75 izbrali in na ogled ponudili predvsem črno-bele posnetke na briško tematiko. V manjši meri so razstavljene tudi fotografije s Krasa. Da so njegovi posnetki nadvse zgovorni, da nagovarjajo dušo in oči ter da oživljajo spomin na izgubljene čase, je dokazalo občinstvo, ki se je še dolgo po krajši prireditvi zadrževalo pred fotografijami. Zdenko Vogrič na sinočnjem odprtju razstave na Bukovju BUMBACA romans - Vipava Na suhem devetdeset kilogramov rib Ribolovna sezona je v polnem teku. Pri sovodenjskem ribiškem društvu Vipava so se že začela tekmovanja v lovu na postrv v umetnih jezercih, ki se jih vsako leto udeleži visoko število članov. Pred nekaj tedni so priredili prvo društveno tekmovanje, ki gaje zmagala ekipa Peric-Elettrauto Rudi. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Da Pao-la-Fajt, na tretje Francet, na četrto Rubijski grad, na peto Ribičija, na šesto Edilcasa, na sedmo pa Turri. Med posamezniki so trije tekmovalci osvojili enako število točk, po žrebu pa je zmaga pripadla Giovanniju Villaniju, drugi je bil Fabio Devetak, tretji pa Simon Fe-ri. Da so bili vsi tekmovalci pri ribolovu uspešni, priča podatek o visokem številu ujetih rib; iz jezerca pri Romansu, kjer navadno potekajo tovrstna tekmovanja, so namreč potegnili na suho skupno kar 90,5 kilogramov postrvi. Kam po bencin [I] Lekarne Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca d'Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ OMV - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.00 -20.10 - 22.10 »Saw 4«. Dvorana 2: 16.00 »Ortone e il mondo dei Chi«; 17.45 - 20.00 - 22.10 »I demoni di San Pietroburgo«. Dvorana 3: 15.50 - 17.50 - 20.00 - 22.00 »Il treno per il Darjeeling«. CORSO Rdeča dvorana: 15.20 - 17.45 -20.00 - 22.15 »Iron Man«. Modra dvorana: 15.45 - 17.50 »Step up 2«; 20.00 - 22.15 »Tutti pazzi per l'oro«. Rumena dvorana: 15.45 - 17.50 -20.00 - 22.15 »The Hunting Party«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -19.50 - 22.10 »Iron Man«. Dvorana 2: 15.50 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »Saw 4«. Dvorana 3: 16.00 »Ortone e il mondo dei Chi«; 17.45 - 20.00 - 22.00 »I cac-ciatori - The Hunting Party«. Dvorana 4: 15.45 - 17.50 - 20.10 - 22.00 »3ciento - Chi l'ha duro... la vince«. Dvorana 5: 15.30 - 22.10 »Step up 2 -La strada del successo«; 17.30 - 20.00 »Un amore senza tempo«. il Razstave IZ NIZA ARS NATURAE - NARAVA V SLIKI IN FOTOGRAFIJI je v centru Gradina v Doberdobu na ogled fotografska razstava Luciana Gaudenzija; do 4. maja ob petkih med 17. in 20. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 10. in 20. uro; vstop prost; informacije na tel. 333-4056800, inforogo-sgmail.com. MUZEJSKE ZBIRKE GORIŠKEGA MUZEJA so odprte po poletnem urniku: Muzejska zbirka Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13. do 19. ure; Muzejska zbirka Sv. gora sobota, nedelja, prazniki od 10. do 18. ure; Muzejska zbirka Grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, sobota, nedelja, prazniki od 13. do 17. ure; Muzejska zbirka Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika; informacije in najave na tel. 003865-3359811. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled razstava grafik Sonje Ma-kuc in male plastike Tee Curk; na ogled bo do 24. maja, od torka do sobote po urniku Katoliške knjigarne. V GOSTILNI SHERLOCK na Oslavju (pri Tildi) razstavlja svoje fotografije Marko Vogrič, član fotokluba Skupina 75. Dela v različnih tehnikah ter večjih in manjših velikosti bodo na ogled do poletja. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ je na ogled razstava z naslovom Negovan Nemec 20 let pozneje; po domeni ali ob prireditvah do 30. junija; informacije na tel. 0481-531445. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je v priredbi Pokrajinskih muzejev iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Secesionist na robu cesarstva«; na ogled do 30. septembra vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro (informacije na tel. 0481-547541 ali na naslov musei@provincia.gorizia.it). V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled kiparska razstava Dušana Tršarja z naslovom Življenje v prostoru; do 9. maja. V VIPAVI (na osnovni šoli Draga Bajca) je na ogled razstava likovnih del na temo Voda. Svoja dela razstavljajo člani Univerz za tretje življenjsko obdobje Most iz Ajdovščine in Unitre iz Krmi-na; na ogled bo do nedelje, 4. maja, od 16. do 19. ure. Koncerti SNOVANJA 2008 V ORGANIZACIJI SCGV EMIL KOMEL: 7. maja ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž koncert z naslovom Romantični klavir (igrajo pianisti Alexander Gadžijev, Giuseppe Guarrera, Neva Klanjšček in Simone Peraz iz razreda profesorja Si-javuša Gadžijeva); informacije na tel. 0481-532163 ali scgvkomel@tin.it; vstop prost. 9 Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest na 48-ur-nem tečaju Uvod v Web Publishing, ki se bo pričel v teku meseca maja in bo z obrazi svojega časa pokrovitelj sezone v Gorici Slovensko planinsko društvo Gorica iskreno čestita vsem članom in prijateljem ob 7. MAJU -PRAZNIKU DELA potekal dvakrat tedensko ob torkih in petkih z urnikom od 18. do 21. ure. Glavni cilj projekta je nuditi tečajnikom osnovno poznavanje za sestavljanje spletnih strani. Sposobnosti, ki jih bo vsak udeleženec razvijal, so vezane na funkcije osnovne uporabe programskega jezika HTML. Interesenti naj pohitijo z vpisom; informacije na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev Korzo 51, tel. 0481-81826. M Izleti NA SPREHODU PO TRŽIŠKEM OZEMLJU: v nedeljo, 4. maja, izlet po tržiškem Krasu z zbirališčem ob 9. uri na trgu della Rocca. Izlet se bo zaključil ob 13. uri. ¿j Čestitke □ Obvestila K A A Bríftaúlit '^-v^'' v Súdtbtvúnfu ^ rZSJi&iA SKGl lr PROGRAM PA¥0M4?SKE&A SLAVJA ril EVESJ1M U DANÉS,t MAJftíflílR til] É.Ofl ¡v/Simi j, fjArrtin íjrb rr,vjrJHr •frlTJDO OSBÉQttJIPRflGFlAM iislnp 2d[utenhgoih pflßi.'hfio«** [hhI vodrvarr toldara í.'.t.-ü paw fan^j flijM? OfelSJDptHSStuOtnolMVIHAlU 3. MAJA ÍP08 ob 21 M kcmcefl KRAŠKI OVČARJI 4 MAJA j? D ÜB tjti g.OQtnSHWUWD HRU.v t - j„hi pe ünith ñv orjfTrfmrífy i jrrIwjWr ou 17.00 MJLfUftNl SPOfiEí rasicppcvüc tupirte Srmcnstotga druSIra a Ban p Lifts, Hedí des i anurü«n MAČKI Program xg bcodvi|»l ni piWtfltvtntm prwlgru n» fluk(r.|u .■■.iDOhttr - mtnrcnj: .itj{ i B-JJVÍJWtT) Danes naša ANDREINA in VERI praznujeta srebrno poroko. Iskrene čestitke jima iz srca izražajo mama Jelka in sestra Lučka z družino. ZDRUŽENJE STARŠEV OTROŠKEGA-VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE V ROM-JANU ter slovenski društvi Jadro iz Ronk in Tržič prirejajo pod pokroviteljstvom občine Tržič praznovanje ob stoletnici tržiške ladjedelnice v soboto, 3. maja, ob 18.30 v razstavnih prostorih v ulici Resistenza v Tržiču; na programu predstavitev dvojezične pesniške zbirke Liliane Visintin »CantiE-re mare morje«, odprtje razstave del Brune de Fabris, nastop mešanega pevskega zbora Starši ensemble in glasbe-no-vokalne skupine Mali romjanski muzikanti. ČIPKARSKA ŠOLA V GORICI vabi na odprtje razstave čipk ob prvem mednarodnem natečaju z naslovom Čipke v Gorici v soboto, 17. maja, ob 11.30 v samostanu uršulink v ulici Palladio 6 v Gorici. GORIŠKI URAD ZSKD bo v petek, 2. maja, zaprt. GORIŠKI ŠOLSKI URADI bodo v petek, 2. maja, zaprti. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo v petek, 2. maja, zaprta. URADI ATER v Gorici in v Tržiču bodo v petek, 2. maja, zaprti. BRIŠKI GRIČ prireja Brdavt 2008: orientacijska vožnja z avtomobili po Brdih v nedeljo, 4. maja; informacije in prijave na tel. 334-2294517. KMEČKA ZVEZA v Gorici obvešča, da je na razpolago svojim članom in drugim zainteresiranim za izpopolnitev modelov za davčno prijavo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 13. uro; informacije na tel. 0481-82570. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo anagrafski urad v petek, 2. maja, zaprt. POLETNO SREDIŠČE SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA v Gorici bo delovalo od 9. junija do 18. julija in od 25. avgusta do 5. septembra, od ponedel- jka do petka; vpisovanje in podrobnejše informacije daje uprava na tel. 0481533495 ob delavnikih med 13. in 18. uro najkasneje do 23. maja. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja v Gorici poletno središče Srečanja 2008 za otroke in mlade od 4. do 12. leta, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole, in sicer od 9. junija do 11. julija od 7.45 do 13. ure z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom ali brez. Predvpis s popustom samo od ponedeljka, 5., do četrtka, 8. maja, na sedežu Mladinskega doma ul. Don Bosco 60 (od ponedeljka do petka od 15. do 17.30); informacije na tel. 0481-546549 ali 0481-536455 ter 328-3155040. ZDRUŽENJE AMICI DEL TRASPORTO SU ROTAIA prireja dan odprtih vrat v soboto, 3. maja, med 15.30 in 19. uro in v nedeljo, 4. maja, med 9.30 in 12.30 in med 15.30 in 19. uro na sedežu združenja pri goriški železniški postaji (nasproti APT-ja). Na programu bo razstava vlakcev ter za odrasle in otroke bodo nameščene tračnice, na katerih bodo preizkušali lastne modele. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v sredo, 7. maja, v hiši za starejše občane S. Salvatore v Gradišču. V GRADU KROMBERK bo na pobudo Goriškega muzeja predavanje Bojana Godeše z naslovom Slovenci in narodno vprašanje med drugo svetovno vojno v torek, 6. maja, ob 20. uri. 0 Mali oglasi POTOVANJE V GRČIJO s Primorskim dnevnikom od 11. do 18. maja, za 2 osebi, oddam. Telefonirati takoj na 040396013. PRODAM TIBETANSKE kozliče; tel. 339-1549193. Pogrebi JUTRI V LOČNIKU: 10.00, Giulia Fere-sin vd. Tempo v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V RONKAH: 14.00, Rosa Sclau-nich por. Zamo (iz tržiške bolnišnice ob 13.45) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. / SVET Četrtek, 1. maja 2008 23 bližnji vzhod - 12 skupin, med katerima sta tudi vodilni Fatah in Hamas Palestinska oborožena gibanja pristala na predlog o premirju Egiptovski posredniki bodo zdaj skušali pridobiti še soglasje Izraela KAIRO/AMAN - Palestinska oborožena gibanja so včeraj v Egiptu pristala na predlog o premirju, za katero bodo egiptovski posredniki sedaj soglasje poskušali dobiti tudi na izraelski strani. 12 skupin, ki so se sešle v Kairu, se j e strinjalo z načrtom, ki sta ga že pred tem podprla gibanji Hamas in Fatah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Gre za del načrta, ki teži predvsem k doseganju stanja, ki bi dovoljevalo opustitev izraelske blokade območja Gaze in končanje notranjih delitev Palestincev," je ob tem dejal neimenovani egiptovski predstavnik. Dogovor o šestmesečnem premirju je sicer že pred tem sprejelo islamsko gibanje Hamas, medtem ko je palestinski predsednik Mahmud Abas, ki sicer pripada rivalskemu gibanju Fatah, pogajanja brezpogojno podprl v nedeljo. Načrt predvideva vsestransko in vzajemno premirje, ki bi ga do se gli pos to po ma, naj prej v Ga zi, nato pa še na Zahodnem bregu. Tiskovni predstavnik Hamasa Sami Abu Zu hri je spo ra zum ozna čil kot "dober korak, ki potrjuje, da je poteza sedaj na izraelski strani". Ob tem je še dodal, da je iz sporazuma razvidno, da je problem glede vprašanja miru na izraelski strani, ki še vedno grozi in nadaljuje z napadi. Palestinski veleposlanik v Kairu Nabil Amr je ob tem povedal, da bodo egiptovski predstavniki predlog sedaj predstavili tudi oblastem v Izraelu. Dejal je še, da nima podatkov, kdaj točno naj bi se to zgodilo. Kot pa poroča AFP, je egiptovski predsednik Hosni Mubarak po telefonu že poklical izraelskega obrambnega ministra Ehuda Baraka in ga seznanil z rezultati zadnjih pogovorov v Egiptu. Iz jordanske kraljeve palače so medtem sporočili, da se izraelski premier Ehud Olmert mudi na obisku pri jordanskem kralju Abdulahu II., ki si prav tako prizadeva za pospešitev mirovnih pogajanj med Palestinci in Izraelom. Voditelja sta se po poročanju ameriške tiskovne agencije AP srečala za zaprtimi vrati, tiskovni predstavnik izraelske vlade Mark Regev pa je povedal, da sta se pogovarjala "predvsem o dvostranskih odnosih ter o poteku mirovnega procesa in jordanski podpori mirovnemu pro-ce su". Abdulah II. se je sicer prejšnji teden v Beli hiši o palestinsko-izraelskem mirovnem procesu pogovarjal tudi z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem. (STA) Izraelski tank med napadom minulega 28. aprila na Gazo turčija - Ukrep bo moral zdaj odobriti še predsednik Parlament za spremembo člena, ki se nanaša na svobodo govora ANKARA/BRUSELJ - Turški parlament je včeraj po dolgotrajni razpravi sprejel predlog vlade za omilitev sporne zakonodaje, ki se nanaša na svobodo govora. Za dopolnitev zloglasnega 301. člena v turškem kazenskem zakoniku je glasovalo 250 poslancev, vsi iz vrst vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), proti jih je bilo 65. 301. člen, ki po ocenah Evropske unije omejuje svobodo govora, omogoča kazenski pregon oseb, ki "sramotijo" državo. Po novem naj bi "sramote-nje turške identitete", kar naj bi bilo težko definirati, zamenjali s "sramotenjem turškega naroda", najvišja zagrožena kazen je znižana s treh na dve leti zapora, za začetek preiskave proti domnevnim kršiteljem pa bo odslej potrebno dovoljenje pravosodnega minis-tr stva. Po navedbah vlade bodo takšne Turški predsednik Abdullah Gul spremembe pomagale Turčiji hitreje napredovati v pogajanjih za članstvo v EU, kritiki pa so prepričani, da s tem ne bodo odpravljene vse omejitve svobode govora v državi. Opozicija, v kateri prevladujejo nacionalisti, po drugi strani meni, da člena ne bi smeli spreminjati, saj s tem le dovoljujejo vmešavanje Bruslja v turške notranje zadeve. Spremembo mora sedaj odo- briti še predsednik države Abdullah Gul. Bruselj je spremembo označil kot "korak naprej". "Pričakujemo nadaljnje korake s ciljem spremembe podobnih členov v kazenskem zakoniku," je povedal tiskovni predstavnik Evropske komisije. Vlada v Ankari mora po njegovih besedah tudi zagotoviti, da bodo vsi že sproženi postopki ustavljeni. "Turške oblasti bi se morale sedaj osredotočiti na uveljavitev predpisov, ki jamčijo neomejeno svobodo mišljenja vsem turškim državljanom," je dodal. Na podlagi 301. člena je bilo v Turčiji preganjanih več intelektualcev, med njimi Nobelov nagrajenec za literaturo Orhan Pamuk zaradi svojih stališč do pokola Armencev v Otoman-skem cesarstvu v letih 1915-1917. (STA) Belorusija izgnala več ameriških diplomatov MINSK - Beloruske oblasti so sporočile, da so iz države izgnale več ameriških diplomatov, potem ko so bile ameriške diplomatske graje zaradi domnevnega kršenja človekovih pravic v državi vse glasnejše. "Vodji ameriške diplomatske misije v Belorusiji Jona-tanu Mooreu je bil vročen seznam ameriških diplomatov, označenih kot 'persona non grata', ki morajo zapustiti ozemlje Belorusije," so povedali na beloruskem zunanjem ministrstvu. Belorusija je po navedbah tamkajšnjega zunanjega ministrstva že pred tem število diplomatskega osebja na veleposlaništvu v Washingtonu zmanjšala na vsega šest diplomatov, enako pa je zahtevala tudi od ameriškega veleposlaništva v Minsku. Z izgonom diplomatov želi Belorusija izraziti protest proti ameriškim ekonomskim sankcijam zoper beloruskega naftnega monopolista Belnefte-khim, ki po mnenju Belorusije predstavljajo kršenje mednarodnega prava. Washington je sankcije uvedel z namenom izvajanja pritiska na belorusko avtoritarno vodstvo. Obama se je »ločil« od svojega pastorja NEW YORK - Demokratski predsedniški kandidat Barack Obama se je v torek odpovedal svojemu nekdanjemu pastorju iz Chicaga Jeremiahu Wri-ghtu, ki mu je s svojimi nastopi v zadnjih dneh naredil precejšnjo škodo v tekmi za predsednika ZDA. Za ta korak se je Obama odločil po pa-storjevem nastop v ponedeljek v Nacionalnem novinarskem klubu, ko se je norčeval iz nekdanjih predsednikov ZDA, ponavljal sume, da je ameriška vlada "izumila" aids za svoje temnopolte državljane. ZDA načrtovale jedrski napad na Kitajsko WASHINGTON - Ameriške letalske sile so v 50. letih prejšnjega stoletja razmišljale o uporabi jedrskega orožja, če bi se zapletle v vojno s Kitajsko zaradi Tajvana, a je bil njihov načrt zavrnjen, razkrivajo doslej tajni dokumenti. Ko je tedanji predsednik Dwight Eisenhower izvedel za to, je od letalskih sil zahteval, naj proti Kitajcem najprej uporabijo konvencionalno orožje, če bi prišlo do stopnjevanja krize, so razkrili včeraj objavljeni tajni dokumenti ameriških letalskih sil. Eisenhowerje-va navodila so presenetila poveljnike letalskih sil. Avtor ene od objavljenih raziskav trdi, da so takratni najvišji ameriški predstavniki ugotovili, da imajo jedrski napadi "prirojene slabosti", saj povzročajo radioaktivne padavine in povečujejo tveganje jedrskega spopada. (STA) srbija - 14 dni pred volitvami Protievropski tabor se krepi BEOGRAD - Dva tedna pred parlamentarnimi volitvami v Srbiji, ki bodo 11. maja, se je glede na zadnje javnomnenjske raziskave v državi okrepil protievropski tabor. Ta naj bi na volitvah dobil 137 poslancev, medtem ko naj bi proevropska Demokratska stranka srbskega predsednika Borisa Tadica dobila 113 sedežev v 250-članskem srbskem parlamentu. Srbski časnik Blic je včeraj po poročanju nemške tiskovne agencije dpa objavil javnomnenjsko raziskavo, po kateri bi v protievropski blok radikalcev (SRS), Demokratske stranke Srbije (DSS) premiera Vojislava Koš-tunice in socialistov (SPS) nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševica dobil 137 poslancev, proevropska Tadiceva DS pa bi dobila samo 113 poslancev. Skorajda vsi srbski komentatorji napovedujejo, da bo Srbija po volitvah dobila vladno koalicijo, v kateri bodo tri stranke protievropskega tabora pod vodstvom dosedanjega premiera Koštunice. Srbija je sicer v torek v Luksemburgu z Evropsko unijo podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, s katerim je stopila na pot k polnopravnemu članstvu v EU. Od tega trenutka je evropska prihodnost Srbije odvisna od Srbije in srbske vlade, je ob podpisu poudaril vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. (STA) kitajska - Prvo priznanje oblasti, da so med nedavnimi nemiri koga ubile Na severovzhodu države ubit borec za tibetansko neodvisnost váA ■ % r> i". L ft i S .< * i i i -j ^ i. F Medtem je olimpijska bakla včeraj prispela v Hong Kong, od koder bo nadaljevala pot v osrednjo Kitajsko ANSA PEKING - Policija je v provinci Qinghai na severozahodu Kitajske ustrelila domnevnega borca za tibetansko neodvisnost, poročajo kitajski državni mediji. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP je to prvo uradno priznanje, da so kitajske oblasti med nedavnimi nemiri koga ubile. V strelskem obračunu v provinci Qinghai, kjer živi veliko Tibetancev, je bil ubit tudi policist. Do streljanja je po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua prišlo v ponedeljek, medtem ko je policija zasledovala vodjo skupine "upornikov, ki zahtevajo neodvisnost Tibeta," in naj bi marca vzpodbujali tibetanske pastirje v okrožju Dari k protestom. "Po preiskavi, ki je trajala mesec dni, je policija v ponedeljek poskušala aretirati domnevnega vodjo. Osumljenec se je upiral aretaciji in prišlo je do streljanja," še poroča Xinhua, ki se sklicuje na lokalne varnostne sile. V Lhasi so se 10. marca začeli protesti ob 49. obletnici tibetanske vstaje proti kitajski nadvladi, ki so se štiri dni kasneje sprevrgli v nasilje in se postopno razširili še v okoliške kitajske province. Po podatkih tibetanskih oblasti v izgnanstvu je bilo v nasilnem zatrtju demonstracij ubitih več kot 150 ljudi, medtem ko Peking vztraja, da se je v prizadevanjih za umiritev nemirov odzval zadržano. 24 Četrtek, 1. maja 2008 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Polfinale Lige prvakov Chelsea prvič v finalu Chelsea - Liverpool 3:2 po podaljških (1:0, 1:1) STRELCI: 1:0 Drogba (33.), 1:1 Torres (64.), 2:1 Lampard (98./11 m), 3:1 Drogba (105.), 3:2 Babel (117.). CHELSEA: Čech, Essien, Carvalho, Terry, A. Cole, Makelele, Ballack, Lampard (od 119. Ševčenko), J. Cole (od 91. Anelka), Kalou (od 70. Malouda), Drogba. LIVERPOOL: Reina, Arbeloa, Car-ragher, Škrtel (od 22. Hyypiä), Riise, Alonso, Mascherano, Kuyt, Gerrard, Benayoun (od 78. Pennant), Torres (od 100. Babel). LONDON - Liverpool je prvič pod vodstvom španskega stratega Rafe Beniteza zatresel mrežo na londonskem Stamford Bridgeu, a to ni bilo dovolj za še za tretji finale v LP v zadnjih treh letih. Chelsea je namreč v podaljšku poskrbel, da je še 82. zapored ostal nepremagan na svojem igrišču, kar je pomenilo prvi finale »modrih« v zgodovini najelitnejšega evropskega klubskega tekmovanja. Oba trenerja sta imela na voljo praktično vse razpoložljive moči. V domačo vrsto se je po odsluženi kazni vrnil Michael Essien, prav tako pa je po materini smrti svojim soigralcem spet pomagal Frank Lampard. Na drugi strani je Benitez v prvo enajsterico uvrstil nesrečnika s prve tekme, Johna Arneja Riiseja, ki je v izdihljajih prve tekme zabil avtogol in Chelseaju pomagal do boljšega izhodišča, v napadalnem »odseku« pa je tokrat naloge v prvi enajsteri-ci namesto Ryana Babela opravljal Yossi Be-nayoun. Londončani so bili v prvem polčasu boljši tekmec, si priigrali več strelov in več priložnosti. V deževnem vremenu so se Grantovi nogometaši odločali za strele z vseh položajev. V 33. minuti je razigrani Sa- Drogba (desno) je dosegel prvega od treh zadetkov Chelsea. Londončani so na domačih tleh že 82 tekem nepremagani! ANSA lomon Kalou prodrl po levi strani in nato namučil Liverpoolovega vratarja, ki je žogo odbil, toda na pravem mestu je bil Drogba, ki je nekoliko z desne strani žogo zabil v bližnji kot. A nevarnosti za blede »rdeče« še ni bilo konec. V 42. minuti je namreč Ballack s prostega strela le za nekaj centimetrov zgrešil cilj. Liverpool je moral za ugoden razplet na Stamford Bridgeu v drugem polčasu korenito spremeniti svojo igro. V vse močnejšem dežju so gosti to začeli tudi uresničevati. Steven Gerrard je v 48. minuti lepo zaposlil Dirka Kuyta, a njegov strel je z levim stopalom Petr Čech odbil. V težkih razmerah je sledilo zatišje pred Liverpoolovim viharjem, imenovanim Benayoun. Izraelec se je Benitezu v 64. minuti oddolžil za zaupanje, ko je popolnoma premešal Chelseajevo zadnjo vrsto in na koncu lepo podal do Torre- sa, Španec pa je bil takrat dovolj zbran, da je zabil izenačujoči gol. Ker je po rednem delu na semaforju pisalo 1:1, so sledili podaljški. V teh je takoj prišlo do razburljivih dogodkov. Najprej je Essien zatresel mrežo gostov, a je gol italijanski sodnik Rosetti razveljavil zaradi prepovedanega položaja njegovih soigralcev, v 98. minuti pa je Hyypia nespametno zrušil Ballacka v kazenskem prostoru, zato je sledila enajstmetrovka. Z bele točke je bil neusmiljen Lampard. V 105. minuti je lepo kombinacijo štirih nogometašev spet učinkovito zaključil Drogba po podaji Nicolasa Anelke in na eni strani uresničil Chelseajeve, na drugi pa končal Liverpoolove sanje. Za lepotni popravek rezultata in potezo tekme je sicer v 117. minuti poskrbel Babel, ki je z velike razdalje ugnal prvič na tekmi negotovega Čecha. pokal uefa Fiorentina danes za nastop v finalu FIRENCE - Fiorentina ima danes veliko priložnost, da se uvrsti v finale pokala UEFA, saj se Glasgow iz Rangersa, s katerim sta se na prvi tekmi na Škotskem razšla pri neodločenem izidu 0:0, zdi vse prej kot nepremagljiv. Fiorentina bo igrala s podobno začetno postavo kot na prvi tekmi. V napadu bo torej potrjen Pazzini. Na drugi tekmi se bosta v Rusiji pomerila Sankt Peterburg in Bayern iz Muenchna. Prva tekma se je končala z izidom 1:1. SLOVENSKI POKAL - V finalu slovenskega nogometnega pokala bosta igrala Maribor in Interblock. Izid 2. polfinale tekme (v oklepaju izid prve): Domžale - Maribor 1:1 (0:l), Koper - Interblock 2:3 (1:2). PO ROMANDIJI - Kazahstanec Maksim Iglinski je zmagovalec prve etape kolesarske dirke po Romandiji. Član Asta-ne je v ciljnem sprintu 182 kilometrov dolge preizkušnje med Morgesom in Saigne-legierjem prehitel zdaj skupno vodilnega Švicarja Michaela Albasinija in Markusa Zberga. KOREN - Slovenski kolesar Kristjan Koren še naprej zelo dobro nastopa na dirki pokala narodov Giro delle Regioni. Peto etapo med Spoletom in Folignem (148 km) je po ciljnem sprintu končal na četrtem mestu. Hitrejši od njega so bili le Poljak Ma-ciej Paterski, Italijan Pierpaolo De Negri in Francoz Blel Kadri. Trofeja Rocco: finale Kaernten - Mineiro Koroška ekipa Austria Kaernten in Atletico Mineiro sta današnja finalista mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja za Trofejo Rocco. Finalna tekma bo v Gradišču, s pričetkom ob 15. uri. Uvrstitev Korošcev v finale pomeni veliko presenečenje. V derbiju nemško govorečih ekip so v včerajšnjem polfinalu z 1:0 premagali Borussio iz Dortmunda. Velik protagonist zmage je bil vratar Sapina, prav ob izteku srečanja pa je Korošce kar dvakrat zaporedoma rešila vratnica. Lanski zmagovalec Atletico Miniero je s 4:1 premagal Juventus. Turinčani so prvi po-vedli. Tekma je bila izredno groba. Juventus je končal tekmo v osmih, Brazilci pa v devetih. Pol ure je bila tekma celo prekinjena. Zelo slabo! Italija pa je zmagovalka vzporedne Trofeje narodov za šestnajstletni-ke. V finaluv Gradišču je po podaljških z 2:1 premagala Hrvaško. V tekmi za 3. mesto, ki je bila v Mirnu, je Mehika z 2:1 premagala Izrael. Množica otrok na Velikem trgu Bavisela yopung za najmlajše do 14. leta starosti je pritegnila na Veliki trg v Trstu kar 3.700 otrok. Tekmovali so predšolski otroci, učenci osnovnih in nižjih srednjih šol. Pisani množici otrok je sledilo tudi veliko število staršev. Medalje, pijače in sladoleda so bili deležni vsi, najboljši trije za vsako od številnih kategorij so stopili na zmagovalni oder za aplavz. Borbenosti ni manjkalo. Zvečer sta bila na nabrežju še tekma v vzvratnem teku in pa množična štafeta 100 x 1000 metrov. Danes zjutraj bodo na svoj račun prišli ljubitelji kolesarstva. Bavisela bike bo imela ob 10. uri dvojni start: iz 4. pomola v Trstu ter iz Gradišča, udeleženci pa se bodo srečali v Devinu. V bistvu bodo kolesarili po progi nedeljskega maratona. Mladoletniki (najmanj 12 let) morajo kolesariti v spremstvu odraslih. Popoldan bo na 4. pomolu od 16. ure dalje tekmovanje Duathlon Kids. hokej na ledu - Slovenija na SP v Kanadi S hokejskim Zahovičem do obstanka v elitni ligi Anže Kopitar adut, ki ga slabša moštva nimajo - Jutri proti domačim mojstrom Slovenska nogometna reprezentanca ni še igrala proti Angliji na Wem-bleyu ali proti Braziliji na Maracanaju. Hokejska bo jutri nekaj temu primerljivega doživela: v otvoritveni tekmi svetovnega prvenstva bo igrala proti domači Kanadi. Kanadski navijači bodo najbrž pred ali po tem sre čanju do ma na zemljepisnem atlasu pogledali kje leži dežela z imenom Slovenija, še posebno mor da zato, ker bodo ve de li, da ne gre za Slovaško, ki je v hokeju vendarle dovolj prepoznavna. In v resnici je Slovenija med vsemi udeleženci SP pravi malček, to pa jo vsekakor druži z usodo, ki so jo na velikih tekmovanjih doživljali no go me taši. Temu primeren je tudi cilj slovenskih hokejistov, to je obstanek v elitni diviziji. Recepta za to sta kot običajno dva: eden je izogniti se zadnjemu mestu v predtekmovalni skupini, drugi pa je že nekajkrat izkušeno igranje v skupini za obstanek, kjer se štirje zadnjeuvrščeni vseh štirih skupin pomerijo med seboj, dve ekipi izpadeta, dve pa se rešita. Prva naloga se zdi tudi tokrat težko dosegljiva. Kanada in ZDA sta za Slovenijo »off-limits«, tretji nasprotnik pa je Latvija, ena izmed bivših sovjetskih republik z najmočnejšo hokejsko tradicijo. Gre za ekipo, ki je po imenih klubov, za katere igrajo njeni reprezentanti, na višjem nivoju. Nenazadnje, Slovenija je z njo češnje zobala že pred dvema letoma, in Latvija je bila (sicer na SP pred domačimi gledalci) odločno boljša. Druga pot do obstanka pa je tista, kije doslej Sloveniji dvakrat prinesla uspeh, dvakrat pa tudi izpad. Nasprotniki, s katerimi se bo Slovenija najbrž me- rila v tej skupini smrti, so bolj ali manj predvidljivi. Francija, Norveška ter Danska ali Italija. Vse štiri ekipe so v dometu slovenskih »risov«, Norveško in Italijo so v pripravljalnih tekmah v zadnjih dveh tednih že premagali. Resda se hokejsko tekmo igra s 15 ali tudi 20 igralci, toda noben tekmec Slovenije za obstanek nima igralca kova Anžeta Kopitarja, ki je pri 20. letih zaključil redni del NHL sezone na 23. mestu lestvice strelcev. Medtem ko se je v severnoameriški ligi končnica prevesila v »vročo« fazo, se Slovenci lahko samo zahvalimo temu, da so bili Los Angeles Kings daleč od nje in tako še pravočasno spustili hokejskega Zahoviča v reprezentanco. Sicer pa gre pripomniti, da ima Slovenija še kar nekaj odličnih napadalcev, na čelu z bratoma Marcelom in Davidom Rodmanom. Podobna zgodba velja za Italijo, za katero pa že predtekmovalna skupina ponuja realno možnost za obstanek, to je nasprotnik z imenom Danska, ki je nekako na nivoju Italije. Ob običajni zasedbi Južnih Tirolcev in naturaliziranih ita lo-Ame ričanov ter ita lo-Ka nad ča-nov bo barve »azzurrov« branil tudi napadalec Pontebbe Margoni. Skupina A: Belorusija, Francija, Švedska, Švica. Skupina B: Kanada, Latvija, ZDA, Slovenija (Slovenija - Kanada jutri ob 21.15, Slovenija - ZDA v ponedeljek ob 1.15, Slovenija - Latvija v sredo ob 1.15). Skupina C: Finska, Nemčija, Norveška, Slovaška. Skupina D: Češka, Danska, Italija, Rusija (Rusija - Italija v soboto ob 1.00, Italija -Danska v ponedeljek ob 1.00, Češka -Italija v sredo ob 1.00). (dk) odbojka Vitezova z Italijo morda v Abu Dabiju RIM - Italijanska ženska odbojkarska reprezentanca bo od 21. do 27. maja nastopila na mednarodnem turnirju Abu Dhabi International. Selektor Massimo Barbolini je povabil na priprave 18 igralk, med katerimi bo izbral dvanajsterico za nastop na tem turnirju. Med povabljenimi igralkami je tudi Sandra Vitez, ostale pa so Anzanello, Arrighet-ti, Merlo, Centoni, Pincerato, Fiorin, Crisanti, Decordi, Secolo, Cardullo, Ortolani, Piccinini, Ferretti, Vigano, Bosetti, Stufi, Rondon. BAGNOLI PRVAK - Dinamo iz Moskve, klub Mateja Černica in italijanskega trenerja Danieleja Ba-gnolija, je osvojil naslov ruskega prvaka. V odločilni četrti tekmi finale je Iskro Odinčevo premagal s 3:1 EVROLIGA - Jutri v Madridu pričetek finala košarkarske evrolige. Polfinalni spored: ob 18.00 Siena -Maccabi, ob 21.00 Tau Ceramico -CSKA Moskva. Finale bo v nedeljo, ob 21. uri. NBA - Košarkarji San Antonia in New Orleansa so se uvrstili v drugi krog končnice. BONICIOLLI - Danilo Galli-nari (Armani Jeans) je bil imenovan za najboljšega košarkarja rednega dela A1-lige. Za »naj« trenerja je bil izbran Tržačan Matteo Boniciolli (Air Avellino). Danes AcegasAps-NPG TRST - V tržaški športni palači bo danes, s pričetkom ob 18. uri, druga tekma za obstanek v košar-karki B2 ligi med tržaškim Acega-somAps in goriškim NPG. Na prvi tekmi so zmagali Goričani, morebitna tretja tekma bo v nedeljo, spet v Trstu. odbojka Danes začetek »zgodovinskega« finala A1 -lige Trento in Piacenza se bosta za naslov prvaka italijanskega odbojkarskega klubskega prvenstva A1-lige prvič pomerila že danes v Trentu (ob 21.00, Sky sport 2). Za Trento, pri katerem letos nastopa tudi Slovenec iz Kanala ob Soči Gregor Jerončič, je to zgodovinski uspeh, saj bo današnji nastop v finalu prvi za klub; za Piacen-zo pa bo to že drugi finale. V finale prvenstva se je Piacenza uvrstila že leta 2004 in lani, ko je v končnici nastopil tudi naš odbojkar Loris Mania, obakrat pa je bil boljši Sisley iz Tre-visa. Prvič v zgodovini bo na finalu nastopila ekipa, ki je zaključila redni del prvenstva na šestem mestu. Piacenza je bila namreč s 17 zmagami in 9 porazi šesta, Trento pa je redni del prvenstva zaključil na prvem mestu z 21 zmagami in 5 porazi. V medsebojnih dvobojih je bil prvič uspešen Trento s 3:1, v povratnem delu pa Piacenza s 3:2. »Uvrstitev po rednem delu ni pomembna, saj ekipe igrajo v končnici z drugačnim elanom. Veliko je dejavnikov, ki bodo vplivali na razplet tekem,« je pojasnil Gregor Jerončič, ki bo kot prvi odbojkar iz Slovenije nastopil na finalu italijanske A1-lige. Za kanalskega odbojkarja, ki je osvojil 6 slovenskih in 2 nemška državna naslova, bo to prvi nastop na finalu italijanskega klubskega prvenstva po šestih letih nastopanja v A1-ligi. Prvak bo ekipa, ki bo prva osvojila dve srečanji. Druga tekma bo že v nedeljo v Piacenzi, morebitna tretja pa v Trentu v sredo, 7. maja. / ŠPORT Četrtek, l. maja 2008 25 odbojka - Polfinale končnice moške D-lige Olympia Tmedia izsilila tretjo tekmo V napeti in borbeni tekmi so zasluženo premagali tržiški Fincantieri Olympia Tmedia - Fincantieri 3:1 (25:20, 19:25, 25:22, 25:23) OLYMPIA TMEDIA: F. Hlede 7, Fa-ganel 19, Terčič 13, Lango 12, Dornik 9, Mania 8, Maraž (L1), Bernetič 1, Brotto (L2), De-vetak, J. Hlede, Sfiligoj, Caregari. Trener: Claudio Conz V boju za napredovanje v C ligo bo med Olympio in Fincantierijem potrebna še tret'a tekma, saj so Goričani po zelo izenačeni in napeti tekmi premagali Tržičane. Olympia je tokrat igrala precej boljše kot na prvi tekmi, odločno manj je bilo predvsem napak v odločilnih trenutkih. Na splošno je boljše servirala in sprejemala kot Fincantieri, predvajala pa je tudi bolj raznoliko igro. Vsi štirje seti so bili na začetku zelo izenačeni. V prvem je domačinom trikrat uspelo pobegniti svojim nasprotnikom, ki pa niso popustili in so jih večkrat ujeli. Proti koncu niza pa je dve pomembni točki dosegel mladi Terčič, zaključno pa Mania s centra. V drugem setu so domačini s serijo napak v napadu dovolili Fin-cantieriju, ki je igral vedno bolj samozavestno in odločno, da povede celo 17:11, zaostanka pa jim ni nikoli uspelo nadoknaditi. Fincan-tieri je odločno nadaljeval tudi na začetku tret'ega niza in povedel 5:2, nato pa še 11:7. Ko je prišel na servis Terčič (v tem elementu je bil zelo uspešen), pa so domači igralci nadoknadili ves zaostanek in povedli 13:11. Tedaj so na žalost zapravili nekaj priložnosti za protinapad, tako da so jih Tržičani ujeli, set pa je bil nato v bistvu do konca izenačen. Olympia je tedaj izvedla nekaj uspešnih blokov, po seriji zgrešenih servisov na obeh straneh pa sta Faganel in Lango dosegla odločilni točki. Zadnji set je bil najbolj izenačen. Ob glasnem navijanju navijačev obeh ekip so se igralci borili za vsako žogo, nobeni pa ni uspelo doseči odločilne prednosti. Uspešnim napadom so sledile napake na obeh straneh, dokler se ni v končnici seta razigral Dornik, ki je z uspešnim napadom in dvema blokoma priboril svoji ekipi odločilne točke in s tem tudi možnost igranja na tretji odločilni tekmi, ki bo v soboto ob 18.30 v Tržiču. Damjan Dornik je srečanje takole komentiral: »Vedeli smo, da moramo nujno zmagati. Mislim, da smo igrali bolj povezano kot na prvi tekmi in da je bil prav ekipni duh odločilen za zmago. Končno tudi nismo odpovedali v odločilnih trenutkih. V soboto pričakujem zelo izenačeno tekmo, saj sta ekipi enakovredni. Mi pa bomo seveda dali vse od sebe, da si priborimo napredovanje.« (T.G.) Ostali izid: San Quirino - Rigutti 2:3 (Rigutti v finalu) MOŠKA C LIGA - Polfinale končnice: Prata - PAV Natisonia 3:1 (stanje 1:1), Fae-dis - VBU Videm 3:2 (VBU v finalu) Tretjo in odločilno tekmo (zmagovalec polfinala že napreduje v višjo ligo) bodo igralci Olympie odigrali v soboto v Tržiču KROMA košarka - Danes v moški C2-ligi Jadran Mark v Ronkah za prestiž V zadnjem krogu rednega dela deželnega prvenstva C2 lige se bosta drevi ob 20.30 v Romjanu (sodnika Cucchiaro iz Spilimberga in Ivan iz Sacileja) Ronchi in Jadran Mark pomerila le za prestiž, saj oboji nestrpno pričakujejo le začetek končnice za napredovanje. Popovičevi varovanci, ki bodo predvidoma igrali v popolni zasedbi, so si že zdavnaj zagotovili prvo mesto (zbrali so že 54 točk) in torej najboljše izhodišče pred play-offom. Košarkarji z Goriškega (48 točk) pa bodo na koncu najverjetneje tretji, saj morajo za osvojitev druge stopničke drevi zmagati in upati v malo verjeten domači poraz Mug-gie doma proti že izpadlemu San Vitu. Peterka iz Ronk je v bistvu presenečenje letošnjega prvenstva, saj igra zelo konstantno. Prvi violini sta play-maker in strelec Varesano ter orjaški center Dreas, okoli njiju pa se uveljavlja skupina motiviranih mladih (Carlin, Castaldo, Marin, Piras, Zanellato). Zadnje čase igra zelo učinkovito tudi izkušeni branilec Lu- gnan. Oboji bodo šele drevi po tekmi iz- košarka Dom ugnal Skyscrapers, za napredovanje pa • v ■ v je, zal, ze prepozno Dom - Skycrapers 101:79 (19:17, 44:34, 72:56) DOM: Voncina 6, Bresciani, Grav-ner 10, Cej 21, Belli 8, Kristancic 9, Faganel 8, Kojanec, Pahor 5, Franco 19, Čotar 2, Zavadlav 13, trenerja Peter Brumen in David Ambrosi. SON: 28; PON: Voncina, Izključen: Peter Brumen v 13. min, 3T: Cej 4, Belli, Faga-nel in Zavadlav 1. Domovci so sklenili domače nastope v letošnji sezoni z lepo zmago proti ekipi Skycrapers, ki je v prvem krogu domače ugnala. V prvi četrtini so varovanci trenerja Brumna dovoljevali nasprotnikom preveč odbitih žog v napadu, a so vseeno predvsem po zaslugi tokrat odličnega Zavadlava zaključili četrtino v vodstvu dveh točk. Drugo četrtino so domovci začeli zelo dobro s Francom na čelu, nato pa je sodnik dosodil iz nepojasnjenih razlogov tehnično napako Kojancu. To je domače precej razburilo, tako da sta sodnika najprej dosodila še tehnično napako trenerju Brumnu, naposled pa ga še izključila. Vodstvo ekipe je torej prevzel David Ambrosi, ki je do konca dobro opravil svoje delo. Na srečo so nasprotniki zadeli le dva od šestih dodatnih prostih metov. To je domovcem vlilo poguma, tako da so polčas zaključili v vodstvu desetih točk s trojko Faganela ob zvoku sirene. V tretji četrtini so nasprotniki nastopili s consko postavitvijo obrambe. Domovci pa so jih pokopali s štirimi zaporednimi trojkami. Poleg tega je Cej zadeval iz vseh položajev, tako da je vodstvo domačih znašalo kar dvajset točk razlike. V zadnji četrtini so gostitelji nadaljevali s sijajno igro v napadu in tako takoj zapečatili tekmo. Na koncu so vsi igralci stopili na igrišče in prav vsi so se dobro izkazali. V Domovem taboru so bili z zmago zadovoljni, ostaja pa nekoliko razočaranja, kajti kljub zmagi, napredovanje ni več mogoče, saj je Inter-muggia kot edina ekipa že napredovala v D ligo. Tokrat si pohvalo zasluži celotna ekipa, predvsem pa trojica Cej, Franco, Zavadlav. (Albert Voncina) vedeli za nasprotnika, ki jih čaka v četrt-finalu končnice: Jadranov izzivalec bo zmagovalec dvoboja Cervignano - Cbu, Ronchi pa se bo spoprijel z goriško Ardi-to, Cormonsom ali videmskim Cusom. MOŠKA D LIGA Kontovel Sokol čaka na razplet Breg z vodilnim Drevi je na sporedu še zadnji krog rednega dela D-lige. Prvenstvo pa se gotovo ne bo še zaključilo za Brežane, ki so si v soboto kljub porazu zagotovili mesto v play-offu. Kontovel Sokol pa je v zadnjem krogu prost in bi se lahko ob ugodnem izidu tekme Isontina - Nab v Pieri-su neposredno rešil izpada. V primeru zmage Isontine pa bi ga ta dohitela, tako da bi združena ekipa zaključila prvenstvo na 13. mestu in bi si morala obstanek izboriti v dvoboju s trinajstouvrščeno ekipo iz zahodne skupine. Trenutno je to ekipa Oece Fiume Veneto, ki ima isto število točk kot Porcia, a pozitivno koš razliko. Tako v vzhodni kot v zahodni skupini se bodo vse tekme pričele ob isti uri - 20.30, pol ure prej kot lanska zadnja dva kroga. Brežani bodo tako igrali na domačih tleh z običajnim urnikom. V goste prihaja prvouvrščena Goriziana, ki mora tekmo nujno zmagati, da si zagotovi neposredno napredovanje. Po sobotni zmagi z Gasthausom so Goričani nesporni favoriti. Ze pred nekaj meseci pa je predsednik goriškega kluba Rosso priznal, da je v dolinski telovadnici težko zmagati. Pred skoraj letom dni je Breg z odlično igro pred domačo publiko presenetil dre-višnje nasprotnike in jim zadal usoden poraz v boju za napredovanje. Gostje so tačas v izjemno dobri formi, medtem ko Brežani zaradi številnih poškodb in bolezni že dalj časa ne trenirajo v popolni zasedbi. Jutri bodo tako gotovo odsotni Ciacchi, Laudano, Lorenzi, Posar in Škorja. Predvsem pod košema bo trenerju Pregarcu res trda predla, saj tokrat ne bo imel na razpolago igralcev višjih od 190 cm, medtem ko se lahko Goričani ponašajo s postavnima Carcichem in Sanso. Prvo peterko dopolnjujejo še hitri playmaker Bevitori ter strelca Sokanovič in Marras. Jevnikar in soigralci lahko končno igrajo povsem neobremenjeno, medtem ko bodo nasprotniki pod precejšnjim pritiskom in bodo morali za vsako ceno zmagati. (Mitja Oblak) Trofeja pokrajin V Lignanu se je včeraj začela Trofeja pokrajin za moške reprezentance U15 in ženske reprezentance U14, v katerih nastopajo tudi odbojkarji naših društev. Prvi dan so bili najuspešnejši tržaški odbojkarji, ki jih vodi Franco Drassich. Pordenon in Videm so gladko premagali z 2:0. Goričani pod vodstvom Lucia Battistija pa so proti Vidmu izgubili z 1:2, Por-denon pa so premagali z 2:0. V ženski konkurenci sta bili goriška in tržaška reprezentanca na obeh tekmah (proti Pordenonu in Vidmu) poraženi, s tem da so Goričanke osvojile proti Porde-nonu vsaj niz. Danes se bosta v jutranjih urah pomerili v moški in ženski konkurenci reprezentanci Trsta in Gorice, v popoldanskih urah pa bo finale. namizni tenis Na DP še dve medalji za ŠK Kras Michele Rotella KROMA Stefano Rotella KROMA TERNI - Predzadnji dan državnega mladinskega namiznote-niškega prvenstva v Terniju je Športnemu krožku Kras prinesel še dve medalji, obe v mešanih dvojicah. Med naraščajniki je Stefano Rotella skupaj s Sofio Schierano (Rangers Videm) osvojil srebrno medaljo. Med 21 pari sta šele v finalu s 3:0, a po izenačenem boju klonila pred favorizirano dvojico Debora Vivarelli (Alto Sebino) in Damiano Seretti (Castelgoffre-do). Za pravo presenečenje sta med mladinci poskrbela Michele Rotella in Chiara Miani, ki zdaj tekmuje za videmski Rangers, izhaja pa iz Krasove šole. Ze v če-trtfinalu sta s 3:2 premagala na papirju za dva razreda boljši par Cas-telgoffreda, podvig pa je tudi v tem, da sta že izgubljala z 2:0. V polfinalu sta nato klonila pred kasnejšima zmagovalcema Marcom Rechom Daldosso (TT Asola) in Valentino Macario (Alto Sebino). Med moš kimi mla din ci ekipno (28 ekip) sta se z uvrstitvijo med osem najboljših dobro odrezala Michele Rotella in Tom Fabiani, enaka uvrstitev pa je v manj številčni ženski konkurenci uspela tudi Tjaši Kralj in Nikol Škabar. Slednja se je kljub neizkušenosti dobro odrezala zlasti v igri dvojic, kjer je pripravila teren za uspešne napade bolj izkušene Tja-še. Prvenstvo se bo končalo danes s posamičnimi nastopi mladincev in mladink. Za Kras bodo tekmovali Michele Rotella, Tom Fabiani in Tjaša Kralj. kolesarstvo Denis in Patrick Milic s FJK solidno v Ivrei V kraju Torre Canavese pri Ivre-i (Turin) je bila prva preizkušnja Pokala Italija v gorskem kolesarstvu cross country. V reprezentanci FJK sta tudi Slovenca Denis in Patrick Milic (Team Isonzo Pedale Ronchese in Pieris), poleg njiju pa še Federico Nocent, Simone Samsa, Stefano Braidot in Massimo Sartori (vsi U.C. Caprivesi), iz Pordenona Tamara Rucco in Riccardo Nadalini (Acido Lat-tico) ter Fabio Onagro (Cellina Bike) iz Vidma. Tekmovalo je 220 kolesarjev iz 8. kategorij in iz 21 dežel. Med začetniki l.letnika je Patrick Milic zasedel 17.mesto., med naraščajniki pa je bil Denis Milic petnajsti. Reprezentanca FJK je po prvi preizkušnji na 9. mestu z 89 točkami. Naslednja preizkušnja Pokala Italija bo 4. maja v Busalli (Genova). Edera danes v play-offu V drugi tekmi četrtfinala končnice prvenstva Al-lige v hokeju na roler-jih bo tržaška Edera danes na Čarboli (ob 20.00) gostila LIbertas Forli'. Barcarola 2008 Na vodni gladini pred Velikim trgom v Trstu bo danes od 18. ured dalje veslaška in kajakaška šprinterska preizkušnja La Barcarola 2008 7. trofeja Nazario Sauro. Organizatorja sta CMM Sauro in CC Saturnia. Nastopajo najboljši tekmovalci iz naše dežele in Slovenije. Nogomet: Disciplinski ukrepi Zaradi presežka opominov oziroma izključitev bodo nogometaši ekip naših društev Mario Pantuso (Juventi-na), Nicola Mainardis (oba Juventina), Alex Simone (Sovodnje), Mauro Mer-candel (Primorec) in Manuel Satti (Zarja Gaja) □ Obvestila TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje tečaje v razredu »Optimist«. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj -od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040422696. SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi vse nagrajence, tekmovalce in prijatelje športnega gibanja na zaključno nagrajevanje Primorskega smučarskega pokala, ki bo potekalo v soboto, 10. maja na Kaliču pri Postojni. ZSŠDI sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici jutri, 2. maja zaprta. SK DEVIN prireja v okviru spomladanskih pobud nedeljske jutranje izlete pod geslom Spoznavajmo Kras s kolesom. Naslednji izlet je na vrsti v nedeljo 4.maja 2008. Zbirališče ob 9.uri pri Kalu v Bazovici (na cesti proti Lipici). AŠD-SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. maja avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje bo na sedežu društva, Repenta-borska ul. na št. 37, v torek 29. aprila in v torek od 19.30 do 21. ure. Informacije lahko dobite na tel. 347-5292058. Rok za vpis zapade 9. maja. AŠD BREG organizira v nedeljo, 18. maja tekmo med bivšimi Bregovimi nogometaši. Za podrobnejše informacije in prijavo lahko pokličete v večernih urah naslednje številke: Giuliano 329 1258112, Sandy 335 6186336 in Paolo 348 8833730. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. 26 Četrtek, 1. maja 2008 ŠPORT / šolski šport - Na deželnem finalu v Lignanu kar tri ekipe naših nižjih srednjih šol Odbojkarji šole Trinko gredo na državni finale Fantje šole Kosovel in dekleta šole Ciril in Metod na 3. mestu V torek so bile v Lignanu tekme deželnega finala v okviru dijaških iger za nižje srednje šole v različnih ekipnih panogah. Slovenski šolski šport so zastopale tri naše reprezentance v odbojki in sicer Sv. Ciril in Metod v ženski ter open-ski Kosovel in goriški Trinko v moški konkurenci. Z izkupičkom naših dijakov smo lahko zelo zadovoljni, saj je goriški Trinko osvojil naslov deželnega prvaka, njegov uspeh pa sta dopolnili obe tržaški šoli z osvojitvijo tretjega mesta. Dekleta Svetoivanske dijakinje so bile že na pragu še večjega uspeha. V polfinalni tekmi proti šoli I.C. Perco iz Ločnika so po izgubljenem uvodnem setu odlično reagirale, po dobri igri stanje izenačile in v zadnjem ob menjavi igrišča vodile že z 8:4. Zal pa se jih le lotila nerazumljiva živčnost, naredile so celo serijo zaporednih napak in se pustile dohiteti in prehiteti. V nadaljevanju se je vnel boj za vsako žogo, ekipi sta si bili stalno za petami, v finalu pa je bil žal boljši goriški prvak, ki se je tako veselil nepričakovane uvrstitve v veliki finale, kjer pa ga je nato premagala šola Manzoni iz Vidma. V finalu za tretje mesto so naše igralke zaigrale veliko bolj zbrano in so brez najmanjše težave ugnale vrstnice šole I.C. Chions. Izidi: IC Perco - Sv. Ciril in Metod 2:1 (25:19, 18:25, 16:14), Manzoni - IC Chions 2:0, za 3. mesto: Sv. Ciril in Metod - Chions 2:0 (25:14, 25:12), finale: Manzoni - IC Perco 2:0. Končni vrstni red: 1. Manzoni, 2. IC Perco, 3. Sv. Ciril in Metod, 4. Chions. SV. CIRIL IN METOD: M. Bruss, S. Carciotti, J. Hauschild, M. Jerjan, I. Kneipp, A. Nadlišek, I. Obersnel, A. Piccolo, M. Pincer, K. Pučnik, G. Voinich, M. Zerjal. Profesorici: Jadrana Gabrovec in Eva Fičur Fantje Na deželnem finalu smo imeli, kot rečeno, dva predstavnika, tržaškega prvaka openske šole Kosovel in goriško šolo Trinko, ki sta tudi pokazali neprimerno boljšo igro kot prvaka iz Vidma oziroma Pordenona. Naši dijaki so se med sabo pomerili že v prvi polfinalni tekmi, v kateri je bil prvi set zelo izenačen in na visoki tehnični ravni, v drugem pa so Kosovelovci popustili in goriški od-bojkarji so se brez težav prebili v finale. V finalu za tretje mesto so bili openski dijaki daleč boljši od vrstnikov šole iz Sacileja, ki so jih gladko premagali brez težav. V najpomembnejši tekmi dneva so dijaki šole Trinko v finalu za prvo mesto znali uveljaviti svojo nepri- Zmaga odbojkarske šole Trinko na deželni ravni je že prava stalnica, v preteklih letih pa je bila uspešna tudi na državni ravni. Enkrat je bila namreč 2. dvakrat pa tretja merno boljšo skupinsko igro in so zasluženo zmagali po samih dveh setih. Naši mladi odbojkarji so se tako kot deželni prvaki FJK uvrstili na državni finale, ki bo konec maja v Latini. Če bodo ponovili dober nastop s tega deželnega finala, se bodo prav gotovo dobro odrezali tudi na državni ravni. Izidi: Trinko - Kosovel 2:0 (25:19, 25:8), IC Aiello - SM Unica Sa-cile 2:0, finale za 3. mesto: Kosovel -SM Unica Sacile 2:0 (25:16, 25:11), finale za 1. mesto: Trinko - IC Aiello 2:0 (25:21, 25:17). Končni vrstni red: 1. Trinko, 2. IC Aiello, 3. Kosovel, 4. SM Unica Sacile. TRINKO: S. Čaudek, C. Debianchi, L. Fiorelli, D. Hlede, L. Kovic, S. Perso-glia, S. Prici, D. Škerk, J. Terpin, L. Vizin, P. Vogrič,T. Winkler. Profesor: Aleksander Kodrič KOSOVEL: D. Antoni, A. Kerpan, M. Milkovič, L. Pečar, A. Rupel, M. San-cin, L. Tanteri, D. Taučer, J. Trento, M. Ugrin, I. Valič, M. Vidoni. Profesor: Ivan Peterlin Pa še neljubi incident Žal ne moremo mimo neljubega incidenta: na tribuni so starši nekaterih igralk goriške šole Perco besedno ostro napadli profesorici svetoivanske šole Sv. Cirila in Metoda Jadrano Gabrovec in Evo Fičur zaradi slovenskega jezika, v katerem sta se pogovarjali na tribuni s svojimi dijakinjami. Ob že znanih žaljivih frazah, da smo v Italiji in da je tu treba govoriti italijansko in ob trditvi, da so profesorji državni uslužbenci in morajo torej v javnosti govoriti italijansko, je v besedni spor posegel še prof. Peterlin, ki je v ostri besedni polemiki skušal razložiti italijanskim staršem, da stvari niso ravno take, kot oni mislijo, a zaman! So morda to že znaki novega post-volilnegapolitičnega ozračja? smučanje Potrdili pravilnik zamejskega »Na slovenskem zamejskem smučarskem prvenstvu lahko pridobijo naziv zamejskega prvaka oziroma zamejske prvakinje smučarji in smučarke, ki obvladajo slovenski jezik, ki so se rodili ali imajo ali so imeli stalno bivališče v deželi Furlaniji julijski krajini.« Tako se glasi sprejeta točka pravilnika Zamejskega smučarskega prvenstva, ki jo bodo organizatorji ohranili tudi v naslednjih izvedbah. Odločitev so sprejeli člani smučarske komisije s predstavnikom izvršnega odbora ZSŠDI. Opredelitev zamejskega prvaka in prvakinje oziroma kdo lahko poseže po naslovu je bila letos pred izvedbo 27. izvedbe pr ven stva glav no ja bol ko spo ra. Slovensko planinsko društvo Gori ca je na mreč za ra di ne stri -njanja s starim pravilnikom odklonilo organizacijo. V prejšnjem pravilniku je bilo namreč za pi sa no, da lah ko pos ta ne za -mejski prvak le tisti, ki je zamejski Slovenec. Za zamejskega Slovenca pa so opredelili »italijanskega državljana s stalnim bivališčem v deželi FJK slovenske narodnosti, ki je sin/hčerka vsaj ene ga za mej ske ga Slo ven ca.« Naposled pa so sporno točko, ki je burila duhove tako v športnih kot tudi v drugih krogih (s tem v zvezi so se oglasile tudi krovne organizacije), odstranili in spremenili z novo, ki bo sedaj veljala v naslednjih izvedbah. Nova formulacija pravila vključuje bistveni razločevalni element naše skup nos ti, ki je je zik. Uspešen nastop Skupka in Kovaca V sklopu balinarskih tekmovanj za dvojice, ki se vsak prazničen dan po vsej deželi vrstijo kot na tekočem traku, sta prejšnji petek predstavnika Por-tualeja Zdravko Skupek in Donato Kovac požela izvrsten uspeh. Na tekmovanju v Gradišču pri Gorici sta v ostri konkurenci 64 nastopajočih dosegla nič manj kot prvo mesto. Ze po prvih izločilnih srečanjih jima je marsikdo že prisojal visoko uvrstitev. Med šestimi zmagovitimi srečanji sta zaigrala na visoki ravni kot potrjuje podatek, da sta dopustila nasprotnikom v vseh nastopih le rekordnih dvanajst točk. Piko na »i« sta postavila v finalu, kjer sta v slabih 40 minutah nadkrilila nasprotnika iz Povoletta z neoporečnim 11:0. Uspeha je bil posebno vesel mlajši predstavnik zmagovalne dvojice, saj je bil to zanj prvi uspeh na tovrstnih tekmovanjih, katerih se je sicer doslej zelo poredkoma udeleževal. Vsakakor to je še dodaten dokaz, da preživlja Skupek daleč najuspešnejšo sezono doslej. Prejšnjo nedeljo pa so bili pristaniščniki ponovno uspešni. Takrat sta namreč v kraju Cussignacco slavila Battain in Stoccovaz. (Z.S.) PLANINSKI SVET Sre ča nje po hod ni kov po ev -rop skih peš po teh Pred 30 leti so postavili v Sloveniji prvo evropsko pešpot E6, pred 20 leti pa še evropsko pešpot E7. Obe po ti sta ozna če ni z rde če-ru me ni mi markacijami. Celotna pot E6 poteka od Kil-pisjarvija (Finska na meji s Švedsko), prečka številne evropske države do Strunjana. Slovenski del, imenovan tudi Ciglarjeva pot, pa je speljan od prehoda Radelj do Strunjana, v smeri s severa na jug. Slovenski del E7 ali Naprudnikova pot pa poteka, v smeri zahod - vzhod, od Robiča do Hodoša. Povezovala bo Atlantik in Črno morje (ni še dokončana). Komisija za evropske pešpoti organizira vsako leto srečanja s po-ho dom. Le toš nje sre ča nje po hod ni -kov iz vse Slovenije bo v soboto, 10. maja 2008 v Strunjanu. Pot pohoda pa bo vodila iz Šmarja proti Kopru. Program pohoda: Zbirališče bo v Šmarju ob 10. uri. Tu bodo planince sprejeli domačini in jih nato, skupaj s turističnimi, planinskimi in gozdarskimi vodniki vodili po poti E6 do Strunjana. Hoje je za 4 ure. Veselo dru že nje, z bo ga tim kul tur nim pro -gramom, bo v Strunjanu s pričetkom ob 15. uri. Po končanem srečanju se bodo pohodniki lahko vrnili nazaj na zbor no mes to z av to bu som. Dob ro -došli vsi, ki radi zahajate v Naravo. Podrobne informacije: Predsednik KEUPS Jože Prah, 041 657 560, e. naslov: prah.joze@volja.net. ( V. K.) Izlet na Bloško planoto V nedeljo 27. aprila je SPDT priredilo avtobusni izlet na Bloško planoto. Bloška planota je slovenski Tibet v malem, prepišna planota, ki se razprostira med ribniško kotlino na vzhodu, cerkniško globeljo z znamenitim jezerom na zahodu in snežniškimi gozdovi na jugu. Dviga se okoli 800 m nad morsko gladino in je posejana z manjšimi hribi, od katerih je najvišji Blošček s svojimi 1060 m. Značilna je po svojih boga- tih zimah - vsi vemo za bloške smuči, poleti pa tu vladata vročina in sopara. Najlepši trenutek za izlet sta torej pomlad in jesen, posebno za tiste, ki se navdušujejo nad bogato floro in gozdnimi sadeži. Velik del ravne planote pokrivajo danes travniki, kjer potoki zaradi nepropustne do-lomitne podlage tečejo po površju in ustvarjajo več povirnih barij in močvirnih travnikov. Ko pa voda doseže apnence, ponikne. Lepo vreme je privabilo poln avtobus izletnikov, ki smo se iz Trsta peljali mimo Cerkniškega jezera do sredošča Bloške planote, Nove vasi. Po kratkem postanku za kavico smo bili kmalu v vasici Kračali, kjer se je pohod začel. Strmo smo se spustili proti soteski Kadice. Z listjem pokrita steza in premočena tla sta narekovala previdnost in dolga vrsta se je vila po pobočju. Kmalu smo se vsi zbrali na travniku nad potokom, kjer je Marinka Pertot razložila nekaj osnovnih podatkov o cvetju, ki so rasli na travniku. Vstopili smo nato v sotesko Ka-dice, ki jo je v triasne dolomite iz-dober potok Mateča voda, eden po-virnih krakov Bistrice. Tu smo si najprej ogledali mali star mlin, ki je še ostal od mnogih, ki so nekoč tam delovali. Na bližnji kmetiji smo videli tudi delavnico malih kočij. Pot se je nato vila ob in nad strugo potoka. Na prvi brvi je stal opozorilen napis, da je tu področje medveda in da vsak vstopa na lastno odgovornost. Seveda nas to ni prestrašilo in pogumno smo se zagrizli v strmino. Kmalu smo dosegli skalnati pomol, okoli katerega Bistrica tvori vrsto slapov in tolmunov, ki jim domačini pravijo ka-dice. Tu smo se razdelili v dve skupini, ena je pot nadaljevala ob strugi navzgor, parkrat prečila potok, ki je imel precej vode po obilici padavin zadnjih tednov. Kmalu smo prišli na glavno cesto, po njej previdno nadaljevali, kljub mimo brzečim mo-tociklistom, do kolovoza, po katerem smo se zložno povzpeli po bukovem in nato mešanem gozdu do travnatega vrha Drnik ob vasi Benete, kjer smo imeli zasužen počitek z malico iz nahrbtnika. Druga skupina se je medtem vrnila ob Strugi navzdol do križišča pri Podklancu, kjer so počakali na avtobus, ki jih je nato prepeljal do vasi Benete in Nove vasi. Od tam so po evropski pešpoti šli do Bloškega jezera in se nato sprehodili ob reki Bloščici. Prva skupina se je od Benetov povzpela na mali hrib in se po drugi gozdnati strani spustila do manjšega naselja Kotel. Po udobni vozni poti smo korakali naprej, dokler nismo srečali evropske pešpoti E6 in po njej zavili levo. Pot se je naprej v glavnem vila po planoti, kjer smo deloma hodili po kratkih delih po odprtem gozdu in vse češče po prekrasnih zelenih jasah in travniki, kjer so se po njihovi sredini vili potočki in rasle kalužnice. Še en postanek za suha grla in kmalu smo po kolovozu dosegli Bloško jezero. Tu nas je čakalo presenečenje, saj je ob njem potekala veselica ob Krpanovem pohodu. Ob zvokih narodnoza-bavne glasbe se je prilegel vrček piva. Naš član je za zapeto slovensko himno dobil tudi darilce, ostali pa smo opazovali, kako je korajžen domačin zaplaval v mrzlo jezersko vodo. Pri jezeru sta se obe naši skupini spet združili in z avtobusom smo se vsi zapeljali do Dolenje vasi pri Cerknici, kjer nam je vsem v gostoljubnem agriturizmu "Pri kontraban-tarju" teknilo pozno kosilo z gobovo in mesno juho, ocvrtim piščancem in pečenko s krompirjem ter sladico. Vsi veseli smo se z avtobusom spet pripeljali v Trst. / PRIREDITVE Četrtek, l. maja 2008 27 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V četrtek, 15. maja, ob 10.30 / v mali dvorani Marko Sosič: »Tubotubatube-tubitu«, abonma zlata ribica. Gledališče Rossetti John Patrick Shanley: »II dubbio« / režija Sergio Castellitto, igrata Stefano Accorsi in Lucilla Morlacchi. Do sobote, 3. maja, ob 20.30 ter v nedeljo, 4. maja, ob 16.00. Gledališče Rossetti Andrea Camilleri: »La concessione del telefono« / režija: Giuseppe Dipa-squale; igrajo: Francesco Paolantoni, Tuccio Musumeci, Pippo Pattavina, Marcello Perracchio; produkcija: Teatro Stabile di Catania. Premiera v sredo, 7. maja, ob 20.30, ponovotve v četrtek, 8. maja, ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 9. in v soboto, 10. maja, ob 20.30 ter v nedeljo, 11. maja, ob 16.00. Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli Nicola Fano: »Lillipupa« / režija: Antonio Calenda; igrajo: Angela Pagano, Ivan Schiavi, Agostino Oliviero - violina, Pierangelo Fevola - tamburica, Massimo Biclungo - kitara. Jutri, 2., in v soboto, 3. maja, ob 21.00, v nedeljo, 4. maja, ob 17.00, v torek, 6. maja, ob 19.00, v sredo, 7. maja, ob 21.00, v četrtek, 8. maja, ob 17.00, v petek, 9., in v soboto, 10. maja, ob 21.00, v nedeljo, 11. maja, ob 17.00, od torka, 13., do sobote, 17. maja, ob 21.00 ter v nedeljo, 18. maja, ob 17.00. Gledališče Miela V ponedeljek, 5. maja, ob 21.21 / »Pup-kin Kabarett«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 7. maja, ob 20.00 / gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega z Molierovo igro »Ljudomrznik«. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče V soboto, 3. maja, ob 18.00 / Quentin Tarantino: »Stekli psi«. V četrtek, 8. maja, ob 20.30 / Alan Ayckbourn: »Skrivni strahovi na javnih krajih«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V ponedeljek, 5., in v torek, 6. maja, ob 11.00 in ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V sredo, 7. maja, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Trambaj Poželenje«. V četrtek, 8., in v petek, 9. maja, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V soboto, 10. maja, ob 19.30 / Andrej Hieng: »Osvajalec«. Mala drama V ponedeljek, 5. maja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V torek, 6. maja, ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V sredo, 7. maja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V petek, 9. maja, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. Mladinsko gledališče Simona Semenič, Ivan Talijančič: »Malfi« / premiera bo v torek, 8. maja, ponovitve: v soboto, 17. maja, ob 13. uri ter v sredo, 21. maja ob 19.30. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V ponedeljek, 5. maja, ob 10.00 / »Flašofonisti« v sodelovanju z Glasbeno matico, abonma morski pes. Gledališče Verdi Gaetano Donizetti: »Roberto Deve-reux« / premiera bo v četrtek, 8. maja, ob 20.30, ponovitve v torek, 13., v sredo, 14., in v četrtek, 15., ob 20.30 v soboto, 17. maja, ob 17.00, v nedeljjo, 18. maja ob 16.00 ter v torek, 20. maja ob 20.30. Gledališče Rossetti V ponedeljek, 5. maja, ob 21.00 / koncert Francesca Renge. IV. pomol V soboto, 3. maja, ob 21.00 / koncert Alexa Brittija. Gledališče Miela V sredo, 7. maja, ob 21.30 / koncert Ca-paRezza. V petek, 9. maja, ob 22.00 / koncert Bob Log III in Low Tune Duo. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V sredo, 7. maja, ob 18.00 / koncert »Romantični klavir« - igrajo pianisti razreda Sijavuša Gadžijeva: Aleksander Gadžijev, Giuseppe Guarrera, Neva Klanjšček in Simone Peraz. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 13. maja, ob 20.45 / nastopa Estonian Philharmonic Chamber Choir pod vodstvom Paula Hillierja. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V nedeljo, 11. maja, ob 20.45 / nastopata John McLaughlin (kitara) in skupina The 4th Dimension. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 11. maja, ob 20.00 / koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 12. maja, ob 20.15 / koncert Denysa Masliuka, klavir. SOLKAN Kulturni center Mostovna Jutri, 2. maja, ob 21.00 večer alternativne glasbe s skupinama Kolektiv Bast in ŠKM banda. V soboto, 3. maja, ob 21.00 koncert s skupinami Stonface & The Hijackers, Guštom in Polono ter višek večera s hrvaško skupino Jinx. V soboto, 10. maja, / koncert s skupinama Noctifera in Prospect. LJUBLJANA Cankarjev dom V sredo, 7., in v četrtek, 15. maja, ob 20.30 / »Serata artistica giovanile« -nova predstava koreografinje Maje Delak. V torek, 6. maja, ob 20.30 / v Klubu CD bo nastop skupine Dafnis Prieto Acoustic Sextet (Kuba, New York). V četrtek, 8., in v petek, 9. maja, ob 19.30 / v Gallusovi dvorani koncert Zagrebške Filharmonije, dirigent: Alexander Rahbari; solistka: Monika Le-skovar, violončelo. V petek, 9. maja, ob 21.00 bo v Klubu CD koncert Brine. V nedeljo, 11., in v ponedeljek, 12. maja, ob 20. uri / v Linhartovi dvorani: Peeping Tom »Le salon«, sodobni ples (Bruselj, Belgija). Mediapark Cvetličarna V četrtek, 8. maja, ob 21.00 / koncert skupine Zabranjeno pušenje. Posebni gost Laka (predstavnik BiH na Euro-songu). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: do 23. maja bo na ogled razstava Fotokrožka Trst 80 »Človek in čas«. V galeriji Narodnega doma v Ul. Filzi 14 bo še v petek, 2. maja, na ogled razstava Deziderija Švare »50 let slikarstva«. Urnik: od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. 4. pomol: na vodnem žerjavu Ursus bo do 11. maja na ogled razstava sodobne umetnostni. 30 umetnikov predstavlja 60 izdelkov, od platen do fotografij, od kolažev do instalacij in videoar-ta. Urnik: vsak dan od 10.00 do 12.30 in od 19.00 do 20.00. V gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cairo« in »Armeni a Trieste tra Set-tecento e Novecento«. Urnik: do 25. maja od 9. do 19. ure. Zaprto ob ponedeljkih. V galeriji Lipanje Puntin bo do 3. maja razstavljal Stefano Schema. V Trgovinski zbornici je na ogled razstava slik o Somaliji. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. V kavarni San Marco bo do 18. maja na ogled razstava Niccie Quarto »La vo-lutta e il sogno«. V Studiu Tommaseo bo na ogled do 7. maja razstava Dina Tamburinija. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in sku- pine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE V galeriji Milka Bambiča (Proseška ul. 131) bo do 16. maja na ogled slikarska razstava »Naturalistična estetika« društva likovnih dejavnosti Pozejdon-ka iz Kopra. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra, z urnikom: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Z večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: in-fo@kraskahisa.com. NABREŽINA V dvorani Iga Grudna bodo do 18. maja na ogled slike Klavdija Palčiča. Urnik: ob sobotah, od 17. do 19. ure, ob nedeljah, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kavarni Gruden so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Laurenti. Urnik kavarne, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA Kulturni dom / na ogled je razstava Franceta Slaneta. Kulturni center Lojze Bratuž: / do, 30. junija, bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un secessio-nista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Palazzetto Veneto / še danes, 1. maja, bo na ogled razstava »Le cartoline rac-contano - Il cantiere 1908-2008«. Urnik: od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silen-zio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. V Vili Manin bo do 27. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. _SLOVENIJA_ PIRAN Galerija Herman Pečarič / do 15. maja bo na ogled razstava ob 100-letnici rojstva slikarja Viktorja Birse. V Mestni galeriji Piran bo do 16. maja na ogled razstava Edvarda Zajca z naslovom: »Umetnik in računalnik«. Urnik: od torka do sobote med 11. in 17. uro ter v nedeljah med 11. in 13. uro. KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. SEŽANA V Mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelovem domu bo v torek, 6. maja, ob 19. uri odprtje razstave slik Nine Zul-jan. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem do- govoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Mestni galeriji Nova Gorica (Trg E. Kardelja 5) bo v petek, 9. maja, ob 20. uri odprtje razstave z naslovom Lujo Vodopivec Skulpture. Do 30. maja od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. SOLKAN V Galeriji Tir v KC Mostovni bo v četrtek, 8. maja, ob 20.00 odprtje razstave akademskega slikarja Janeza Za-laznika »Sladke laži in druge nečednosti«. Razstava bo na ogled do konca maja z urnikom: od ponedeljka do petka, od 11. do 15. ure. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. 28 Četrtek, 1. maja 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Kotiček 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Edi Šelhaus - Bil sem zraven 22.30 Lynx 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Io sto con lei 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in L. Giurato) 10.40 Aktualno: Dieci minuti di...pro- grammi dell'accesso 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana storie (vodi C. Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.50 Aktualno: Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Film: Se cucini ti sposo (kom., ZDA '00, i. N. Kinski) 18.50 Kviz: Alta tensione (vodi Carlo Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Capri - La nuova serie (i. G. Pession) 23.15 Dnevnik 23.25 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik ^ Rai Due 6.25 17.20, 19.50, 22.50 Resničnostni šov: X Factor 7.00 Variete: Random, sledi L'albero az-zurro 9.15 Aktualno: Garden 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Magazine 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Aktualno: L'Italia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Variete: Pirati 0.25 Nan.: Squadra speciale Lipsia ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.10 Film: La ragazzola (kom., It., 65, i. A. Spaak) 10.40 Dnevnik: Praznik dela 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved sledi Chiediscena 12.55 Aktualno: Tg3 - Chi e' di scena 13.10 Nan.: Windy at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Leonardo, sledi Dnevnik - Neapolis 15.15 Aktualno: Anteprima Primo Mag- gio 16.00 Glasba: Koncert za 1. Maj 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Glasba: Koncert za 1. Maj 23.10 Deželni dnevnik, sledi Primo Piano 23.45 Glasba: Koncert za 1. Maj 0.55 Nočni dnevnik ► Rete 4 Aktualno: Pregled tiska, sledi Peste e corna e gocce di storia Nan.: Kojak Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Saint Tropez Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Bianca Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Film: Addio alle armi (dram., ZDA '57, i. R. Hudson) Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Don't say a word (triler, ZDA '01, i. M. Douglas) Aktualno: Top secret - Speciale Moro Dnevnik, vremenska napoved in pregled tiska 11.05 Koncert klasične glasbe 13.00 Dok.: La cina imperiale 14.00 Aktualno: La TV delle liberta 15.00 Conosciamo i nostri ospedali 19.00 Odd.: Voci dal ghetto 20.30 Film: Difficile dimenticare (groz., '98) 22.15 Musa Tv 22.45 Il Rossetti 23.00 Film: Il fiume dalle acque magiche (vojni, '90) 0.30 Film: Anbushed - La trappola (akc., 6.00 6.25 7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00 18.40 18.55 20.20 21.10 23.30 1.45 LA 7.30 9.20 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 22.40 23.35 23.50 0.50 La 7 Film: Il libro della giungla (pust., ZDA '42, i. P. O'Rouke) Aktualno: Punto Tg - Due minuti un libro Nan.: Matlock Nan.: Il tocco di un angelo Aktualno: Le vite degli altri Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Cantando sotto la pioggia (glasb., USA, '52, i. S. Donen) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Nogomet: Fiorentina - Glasgow Rangers (Pokal Uefa) Šport: Speciale Coppa Uefa Variete: Speciale Chiambretti Variete: Markette - Tutto fa brodo in tv Nočni dnevnik Canale 5 Jt Slovenija 1 8.00 8.50 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 22.15 23.30 1.20 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Film: Non guardarmi, non ti sento (pust., ZDA '89, i. R. Pryor) Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Film: Bianco, rosso e Verdone (kom., It. '81, i. C. Verdone) Aktualno: Uomini e donne (vodi M. De Filippi) Film: La grande corsa (dram., ZDA '03, i. C. Van Dien) Kviz: 50 - 50 (vodi G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Nan.: I Cesaroni (i. C. Amendola, E. Sofia Ricci) Nan.: Un ciclone in famiglia 4 (r. C. Vanzina, i. M. Boldi, 3. del) Variete: Maurizio Costanzo Show Nočni dnevnik O Italia 1 6.10 Nan.: Otto sotto un tetto 6.35 13.40, 17.15 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.25 Nan.: Will & Grace 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: La principessa e la magia del drago (pust., ZDA '06, i. J. Reardon) 16.45 Film: Dragonheart II (fant., ZDA '00, i. H. Van Gorkun) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Variete: Candid Camera 19.35 Nan.: Belli dentro 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Aktualno: RTV - La tv della realta' 21.10 Film: Bad Boys II (akc., ZDA, '03, i. W. Smith, M. Lawrence) 23.45 Aktualno: Il Bivio 1.45 Šport ^ Tele 4 6.05 8.00, 8.45, 10.30 Aktualno: Buon-giorno con Telequattro 2008 -Svetnik dneva, horoskop, pregovor 6.25 Aktualno: Dopo il Tg 6.45 17.00Risanke 8.05 Klasična glasba 8.50 Aktualno: A tu per tu - Lettere a Don Mazzi 9.00 15.20, 15.55 Dok.: Dokumentarec o naravi 9.30 Formato famiglia 10.35 Nan.: The flying doctors 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Mladinski pihalni orkester Viva (pon.) 7.25 15.40 Risana nanizanka 7.50 Risanka 8.30 Pod klobukom (pon.) 9.10 Dok. nan.: Koža, dlaka, perje (pon.) 9.15 Risani film 9.45 nan.: V dotiku z vodo 10.10 Slovenske ljudske pesmi (pon.) 10.50 Pogovorna oddaja: Izbrano poglavje (pon.) 11.40 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Tv serija: Začnimo znova (pon.) 13.45 Kviz: Piramida (pon.) 15.10 Mostovi - hidak 16.05 Kratki igr. film: Čarodej Max 16.20 Enajsta šola 17.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Štafeta mladosti 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Dok. film: Edi Šelhaus - Bil sem zraven 21.15 Tednik 22.10 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 22.35 Osmi dan 23.05 Film: Potapljač (t* Slovenija 2 6.30 7.00 9.00 11.45 12.30 13.00 14.25 14.45 14.55 16.25 16.55 17.25 18.00 19.00 20.00 20.30 23.30 0.10 9.30, 1.55 Zabavni infokanal Infokanal 11.15, 13.55 Tv prodaja Hans Christian Andersen - Zgodba o pravljičarju (pon.) Globus (pon.) dok. odd.: Izginuli brodolomci (pon.) 50 let televizije Prvi in drugi (pon.) Nibelunški prstan (pon.) Evropski magazin Lynx magazin Mostovi - Hidak: Moj gost, moja gostja (pon.) Dok. odd.: Zgodbe o volji in moči Z glasbo in plesom... glasbene šale in laži Dok. feljton: 3 X ekstremno Nogomet, pokal Uefa: povratni tekmi polfinala Nad.: 4400 Povratnikov Film: Skrivnostna koža (pon.) 14.20 Iz arhiva po vaših željah 15.10 Biker explorer 15.40 Odmev 16.10 Srečanje z...(vodi Rebeka Legovic) 16.40 City folk 17.10 Pogovorimo se o ... 18.00 23.20 Zgodbe s kanalskega (program v slovenskem jeziku) 18.35 0.30 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 21.30 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.55 Glasb. odd.: In orbita 20.25 Avtomobilizem 20.40 21.45 Nogomet: Pokal Uefa (polfinale) 22.30 Lynx magazin (program v slovenskem jeziku) 0.35 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Pred Štiridesetimi leti - filmi Marka Valentiča 18.00 Planet polka 19.45 Mladi @ -a+e 19.55 EPP 20.00 Praznik dela 1. maj 20.30 Predsedniki parlamentarnih strank 21.30 Naj viža 22.45 Kulturni utrinek (pon.) 23.00 Praznik dela 1. maj (pon.) RADIO TRST A 8.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar sledi Glasbena skrinjica ; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sanci-nom; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Marjan Tomšič - Oštrigeca (22. nad.); 10.40 Kantavtorji; 11.00 Studio D; Napo-vednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Na-povednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.20 Otvoritev in Napovednik; 8.00 »Noč in dan« - OKC obveščajo; 8.10 Praznična glasbena rubrika; 8.30 Jutranjik in osmrtnice, 9.00 Radijska kronika; 9.30 Osrednja praznična oddaja; 10.30 Poročila in osmrtnice; 11.00 Priprave na majenco; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik in osmrtnice; 14.00 Pogovor s kmetom iz Vipavske doline; 15.30 Prenos Dogodkov in odmevov; 16.30 Nova knjiga zgodovinarke Marte Verginella; 18.30 Prvomajska glasbena razglednica; 19.00 Večerni radijski dnevnik, prenos RS; 20.00 - 22.00 Praznična glasba; 22.00 Zrcalo dneva, prenos RS; 22.30 Od glave do Repa; 24.00 Preklop na nočni program RS. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacan-za; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.40 Malčki o...; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutran-jica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti po tretji mreži rai Od 16. ure dalje koncert za 1. maj Claudio Santamaría (na posnetku) bo skupaj s Sabrino Impacciatore vodil letošnji koncert za 1. maj v Rimu, ki ga bo od 16. ure dalje prenašala tretja mreža RAI. Na koncertu se bo zvrstila vrsta znanih glasbenikov in glasbenic, med katerimi velja omeniti tudi Bruce-a Springsteena, ki pa bo prisoten samo z videom. Koncert, kot je že običaj, so pripravili sindikati CGIL, CISL in UIL posvečen pa je smrtnim nesrečam na delu. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Četrtek, l. maja 2008 29 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 8. video natečaj 2008 - Srednja šola Ivan Trinko - Gorica: Prva moška sklanjatev 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Io sto con lei 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 10.30 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in L. Giurato) 10.40 Aktualno: Dieci minuti di...pro- grammi dell'accesso 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi A. Clerici) 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie (vodi C. Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo (i. V. Alfieri, M Campironi) 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Variete: La vita in diretta 18.50 Kviz: Alta tensione (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I Raccomandati 23.15 0.55 Dnevnik 23.20 Aktualno: Tv7, sledi Appuntamen-to ^ Rai Due 6.00 6.20 Aktualno: Focus 6.05 Dnevnik, običaji in družba 6.25 17.20, 19.50, 1.15 Resničnostni šov: X Factor 7.00 Variete: Random 9.15 Aktualno: Dnevnik - Gore 9.45 Magazine - Un mondo a colori 10.00 Aktualno: Dnevnik - punto.it 11.00 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik, običaji in družba, potovanja 14.00 Variete: L'ltalia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Film: I predatori dell'arca perduta (pust., ZDA, '81, r. S. Spielberg, i. H. Ford, K. Allen) 23.10 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.25 Proza: Due partite 1.05 Aktualno: Parlament V" Rai Tre 6.00 8.05 9.05 9.15 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo; Italia, istru-zioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved in rubrika Cifre in chiaro 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Aktualno: Fuoriclasse canale Scuo- la - Lavoro 13.40 Aktualno: Lab Story: Miss Perfet-tissima 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Dnevnik - Leonardo - Neapolis - Flash L.I.S. -15.15 Variete: Trebisonda 16.00 Dnevnik - GT ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole (i. S. Rossi) 21.05 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Dnevnik - deželne vesti, sledi Primo piano 23.45 Variete: Glob - L'osceno del villag-gio 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved ! Rete 4 Aktualno: Peste e corna e gocce di storia Nan.: Kojak Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nad.: Hunter Nad.: Saint Tropez Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Bianca Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Film: La storia di una monaca (dram., ZDA, '59, r. F. Zinnemann, i. A. Hepburn, P. Finch) 21.10 Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Simpatici & antipatici (kom., It., '98, r. C. De Sica, i. C. De Sica, G. Funari) Dnevnik - Pregled tiska 6.20 6.25 7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00 18.40 18.55 20.20 23.20 1.25 Canale S 8.00 8.50 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.20 Dnevnik - Prima pagina Promet, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattino cinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne (vodi M. De Filippi) Resničnostni šov: L'album di Ami-ci Film: Una nuova casa (dram., ZDA '04, i. M. Settle) Kviz: 50 - 50 (vodi Gerri Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Variete: Lo show dei record - Il me-glio Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) Dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.35 9.05 10.00 10.30 11.00 11.25 12.25 13.40 15.00 15.55 16.25 16.50 17.15 18.30 19.05 19.35 20.05 20.30 21.10 23.30 0.30 0.40 Risanke Nan.: Happy Days Nan.: Dharma & Greg Nan.: Hope & Faith Nan.: Prima o poi divorizio! Nan.: Will & Grace Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Risanke Nan.: The O.C. Nan.: H2O Nan.: Zoey 101 Nan.: Lizzie McGuire Risanke Dnevnik in vremenska napoved Variete: Candid Camera Nan.: Belli dentro Nan.: Love Bugs Aktualno: RTV - La tv della realta' Film: Vacanze di Natale '90 (kom., It., '90, i. D. Abatantuono, M. Bol-di) Nan.: 24 Studio sport 7.00 7.20 8.00 8.10 8.50 9.40 11.15 12.10 12.50 14.00 15.00 18.45 19.00 20.55 21.10 23.40 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 17.00 Risanke 8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008- Svetnik dneva, horoskop, pregovor Storie tra le righe 15.40 Dokumentarec o naravi 10.35 Dokumentarec Klasična glasba Inf. odd.: Udinesismi, il blog in Tv Gledališče: Il Rossetti Okrogla miza: La tv delle liberta Aktualno: Questa settimana vi parlo di... Aktualno: Speciali - Fondazione Crup per il territorio Aktualno: Ditelo al sindaco Glasb.odd.: Musica, che passione! Film: Stangata in famiglia (kom., It., '76, i. L. Banfi) Film: Brigadiere Pasquale Zagaria (kom., It., '74, i. L. Banfi) La 7 LA ^ 7.00 Aktualno: Omnibus 9.15 Aktualno - Due minuti un libro 9.30 Nan.: Matlock 10.30 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Aktualno: Le vite degli altri 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Alla conquista del West 14.00 Film: 20.000 leghe sotto i mari (pust., ZDA '54, i. K. Douglas) 16.00 Dok.. Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.00 Nan.: Stargate SG-1 20.00 0.50 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Le invasioni barbariche - Collection 23.45 Variete: Markette - Tutto fa brodo in tv 1.05 Aktualno: 25. ora - Il cinema espan-so (T Slovenija 1 7.00 8.15 8.35 9.00 9.40 9.55 10.15 10.45 11.30 12.00 13.00 13.25 13.40 14.30 15.10 16.05 16.20 17.00 17.15 17.50 18.55 19.55 20.30 22.00 22.40 Harmonije Evrope: posnetek koncerta Andreje Župančič Lutkovno igrana nan. Risana nanizanka Lutkovna predstava 15.45, 15.55, 18.40, 18.45 Risanke Kratki igrani film: Čarodej Max Enajsta šola Štafeta mladosti (pon.) Osmi dan (pon.) Dok. oddaja (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti Duhovni utrip (pon.) Nad.: Rožmarinka in Timjanka Slovenci v Italiji Mostovi - Hidak Iz popotne torbe Nan.: Peta hiša na levi Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti Posebna ponudba Dok. serija Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Nan.: Začnimo znova Na zdravje! Odmevi, Evropa.si, kultura, vremenska napoved in športne vesti Polnočni klub |r Slovenija 2 6.30 8.30 11.20 11.50 12.20 12.45 13.10 13.40 14.00 15.40 16.05 16.35 16.55 17.25 17.55 20.00 21.15 23.45 1.35 9.00, 2.30 Zabavni Infokanal 10.50 Tv prodaja Resnična resničnost (pon.) Med valovi (pon.) Glasnik Podoba podobe (pon.) Evropski magazin (pon.) Črno beli časi (pon.) Nad.: Callasova in Onassis 50 let televizije Primorski mozaik Študentska Mostovi - Hidak (pon.) Zdaj! Oddaja za razgibano življenje Madrid: Evroliga v košarki (turnir četverice) polfinale Nan.: Pustolovka Halifax: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine A: Slovenija -Kanada Film: Felicijino potovanje Nad.: Huff 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.30 Vesolje je ... 14.50 Četrtkova športna oddaja 15.30 Nogomet: Pokal Uefa (polfinale) 17.00 Biker explorer 17.30 Mladinska odd.: Fanzine 18.00 Študentska (Program v slo. jeziku) 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved, sledi Primorska kronika 19.00 22.35 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Mladinska oddaja: Ciak Junior 20.30 Potopisi 21.00 Košarka: Evroliga Final Four - polfinale 22.40 Globus 23.10 Arhivski posnetki 0.35 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.00 0.00 Video strani 17.00 Predsednik parlamentarne stranke: Zmago Jelinčič Slovenska nacionalna stranka 17.55 19.55 Epp 18.00 Miš maš 18.45 Kultura (pon.) 19.15 Rally magazin (pon.) 19.45 Kulturni utrinek (pon.) 20.00 Deseta obletnica Občine Šempeter - Vrtojba 20.30 Mi znamo 9 del 21.00 Razgledovanja 21.30 Kultura 22.00 Vedeževanje 23.00 Dnevnik in vremenska napoved RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Marjan Tomšič - Oštrigeca (23. nad.); 10.40 World glasba; 11.00 Studio D, sledi Napoved-nik; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pesem mladih; 14.40 Jezikovne reže; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napo-vednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.20 Otvoritev in Napovednik; 8.00 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.10 Praznična glasbena rubrika; 8.30 Jutranjik in osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.30 Obisk v piranskem Pomorskem muzeju; 10.30 Poročila in osmrtnice; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik in osmrtnice; 14.00 Svilogojstvo na Goriškem; 15.30 Prenos Dogodkov in odmevov; 17.00 Zdomski učitelji slovenščine na obali; 18.00 Delovna praksa dijakov zdravstvene šole; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Zvok in čas; 22.00 Zrcalo dneva, sledi Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Ca-podistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 17.40 Šport; 18.00 Povzetek izjave tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.30 Hokej: Slovenija-Kanada. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprt termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 1. maja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI Nad našimi kraji se zadržuje razmeroma vlažen zrak. Naše kraje bosta hitro prešli atlantski fronti. Ob koncu tedna se bo okrepil anticiklon, kinam bo ob severnih tokovih zagotovil bolj _ n stanovitno vreme. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.52 in zatone ob 20.12. Dolžina dneva 14.20. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 3.41 in zatone ob 15.23 Nad zahodno Evropo se zadržuje ciklonsko območje s središčem nad Britanskim otočjem. Hladna fronta bo danes zvečer prešla naše kraje. Z jugozahodnimi vetrovi k nam priteka precej vlažen in razmeroma topel zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Zvečer in v noči na petek bo obremenitev oslabela. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 2.28 najnižje -31 cm, ob 8.20 najvišje 24 cm, ob 14.06 najnižje -41 cm, ob 20.24 najvišje 53 cm. Jutri: ob 2.57 najnižje -44 cm, ob 8.57 najvišje 30 cm, ob 14.40 najnižje -41 cm, ob 20.55 najvišje 59 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m............14 1000 m ..........11 1500 m............6 OC 2000 m............3 2500 m............0 2864 m ...........-2 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 7; po nižinah pa 6. VIDEM O 8/23 O PORDENON 9/22 ČEDAD O 9/22 O N. GORICA 6/22 O TRŽIČ 5/20 0 KRANJ X., O LJUBLJANA 8/21 POSTOJNA O 5/18 KOČEVJE CELJE 6/21 O T N. MESTO 8/21 O ZAGREB 9/22 O REKA 12/23 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Zjutraj bo ponekod še oblačno, v dopoldanskih urah se bo povsod delno razjasnilo. Čez dan bo v gorah nastajala ko-pasta oblačnost in niso izključene posamezne krajevne plohe. Topleje bo. (NAPOVED ZA JUTRp \ V noči na petek bodo padavine ponehale. V petek in soboto bo sončno z občasno povečano oblačnostjo in večinoma suho. rusiJa - Gre za posmrtne ostanke Alekseja in Marije Romanov Potrdili identiteto kosti dedičev zadnjega ruskega carja newyorski zupan svetuje Najprej se lotite najtežjih stvari! Na sliki na levi ruski car Nikolaj II. Romanov, cesarica Aleksandra ter otroci Olga, Tatjana, Anastazija, Marija in Aleksej. Na sliki na desni newyorški župan Michael Bloomberg MOSKVA - Testi DNK so pokazali, da kosti, ki so jih lani našli v gorovju Ural, pripadajo otrokoma zadnjega ruskega carja Nikolaja II., Alek-seju in Mariji, poroča ameriška tiskovna agencija AP, ki se sklicuje na rusko tiskovno agencijo Interfax. Slednja še navaja, da so teste DNK opravili v ameriški laboratorijih. Raz is ko val ci so kos ti odkri li lani v bližini palače, kjer so boljše-viki leta 1918 umorili Nikolaja II., njegovo družino in nekaj njegovih slu žab ni kov. Posmrt ne ostan ke zad -njega carja, cesarice Aleksandre in treh njunih hčera so odkrili že leta 1991 in prav tako z analizo DNK potrdili njihovo identiteto. Manjkale so le kosti Nikolajevega naslednika Alekseja in hčere Marije, ki so jih našli šele lani. Tako postaja vse jasnejša slika tragičnega konca cesarske rodbine Romanov. nemčiJa - V Augsburgu ob 100-letnici rojstva Počastili Oskarja Schindlerja s simboličnim drevescem AUGSBURG - V čast Oskarju Schin-dlerju (1908-1974) so predstavniki nemškega mesta Augsburg in društva za stike med kristjani in Judi ob stoletnici njegovega rojstva posadili simbolično "drevo spomina". Schin dler je kot in du stri a lec v času na cis tič -ne diktature rešil okoli 1200 Judov pred de-portacijo in smrtjo. Med tedaj rešeni mi je tudi v Augsbur gu živeči 88-letni Mietek Pemper, osebni tajnik komandanta koncentracijskega taborišča Amona Gotha. Pemper se je z županom Augsburga Paulom Wengertom v ponedeljek tudi udeležil akcije sajenja drevesca v Schin-dlerjevi ulici v Augsburgu. Pemper, tudi sam taboriščnik, je Schin-dlerju prek njegovega judovskega knjigovodje Jicaka Sterna preskrbel znameniti seznam Judov, ki jih je podjetnik potem rešil. V knjigi "Der rettende Weg - Schindlers Liste. Die wahre Geschichte" (Odrešilna pot - Schindlerjev seznam. Resnična zgodba) je Pemper opisal ta dogodek. Njegovi zapisi so služili ameriškemu režiserju Stevenu Spielbergu pri snemanju potem večkrat nagrajenega filma Schindlerjev seznam (Schindler's List) iz leta 1993. (STA) NEW YORK - Župan New Yorka, milijarder Michael Bloomberg je napisal knjigo, v kateri deli politične in podjetniške nasvete. Knjiga z naslovom Do The Hard Thing First (Najprej se lotite najtežjih stvari) se bo na knjižnih policah pojavila septembra, izkupiček od njene prodaje pa bo newyorški župan namenil spominskemu skladu za Svetovni trgovinski center. "Večina ljudi se iz politike poda v podjetniške vode. Sam sem storil prav nasprotno. Ustvariti uspešno podjetje iz nič, je bilo izobraževanje kot nobeno drugo. Vodenje uspešnega mesta pa je vsakodnevno izobraževanje. Glede kariere tako v zasebnem kot javnem življenju sem se naučil pravil, ki so lahko koristna za vse ljudi," je dejal Bloomberg. To bo Bloombergova druga knjiga. Prva, avtobiografska knjiga je izšla leta 1997 z naslovom Bloomberg by Bloomberg (Bloomberg ob Bloobmergu). Bloomberg, nekdanji borzni posrednik z Wall Stre-eta je ustanovil servis novic s področja financ, ki ga je poimenoval po sebi. Po podatkih ameriške revije Forbes je njegovo premoženje ocenjeno na 11,5 milijarde ameriških dolarjev, kar ga uvršča na 25. mesto najbogatejših ljudi sveta. (STA) / Četrtek, 1. maja 2008 31 PRVOMAJSKA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO TEK NA KRATKE PROGE AMERIŠKA ZVEZNA DR2AVA PLAČILNO SREDSTVO SLAVILNA PESEM REKA V EVROPSKEM DELU RUSIJE PRIPADNIK VEDE O ZAKONITOSTIH SNOVI DEL OBLAČILA FOTO KROMA POMOŽNI SVETOVNI JEZIK VIŠEČ KAPNIK V PODZEMELJSKIH JAMAH NEKDANJI JAPONSKI POLITIK IN PREMIER HERCEGOVEC ZAČINJENA OBARA ALI JUHA BERI PRIMORSKI DNEVNIK ZAČETEK ŠOKA SIOV. POUT1K (LOJZE) JEZERO V ZDA IN KANADI STARODAVNO MESTO V PALESTINI ANDREJ ZAMEJIC SOSED SLOVENCEV UPRIZAR-JENJE ODRSKEGA DELA ITALIJANSKI POPEVKAR SLOV. SPLETNI SLOVAR ... VAS PRI LOŠKI DOLINI KRILATI DEČEK ACE MERMOLJA ŠIRNA TRAVNATA RAVAN DRAMA HENRIKA IBSENA ŠVEDSKA PISATELJICA LINDGREN VELELNIK TAZIO NUVOLARI ANGLEŠKI GLASBENIK "GNET1LEC" TELES. DELOV ALOI PODOBNA RASTLINA PREB. GRŠKEGA POLOTOKA / PREBIVALCI NEKDANJE JUGOSLOV. REPUBLIKE IZNAJDITELJ STENOGRAF. PRENOS NA KRAJ ZAČETEK TEKME JUDOVSKI KRALJ KREKOVI PRISTAŠI NEKDANJI MILANOV NOGOMETAŠ (GIANNI) LEV MODIC KRAJ NA JUŽNEM ŠVEDSKEM GLAVNO MESTO SLOVAŠKE DELEC Z ELEKTRIČNIM NABOJEM PREDSEDNIK SOKOLA PERTOT SPOJINA ALKOHOLA S KISLINO HIMALAJSKI NOSAČ DIVJA KOZA MEDN. VESLAŠKA ZVEZA RIMSKI BOG SMRTI AM. IGRALEC LADD INDIJANCI V ZDA KRAJ PRI ŠENTILJU LAURENCE OLIVIER NAČIN OBLAČENJA SLOVENSKA SMUČARKA BOKAL SLOVENSKI SKLADATELJ ADAMIČ KOŠARKAR KIČANOVIfi ZA PRIJATELJE ŠPORTNA DISCIPLINA PRISTANIŠČE V TURČIJI (TUDI SMIRNA) ZAZNAVANJA S PRSTI URADNA LISTINA EDI KRAUS FILMSKA IGRALKA GARDNER SLOVENSKA PISATELJICA PEROCI SPOSOBNOST MIŠLJENJA ENICA ZBIRKA LEPOSLOVNIH DEL NASPROTJE KOMUNIZMA LJUBKOVAL. ŽENSKO IME CITROENOV AVTOMOBIL VSE V REDU V LONDONU ERNEST HEMINGWAY MLINSKI ŽLEB SREČKO KOSOVEL TANJA ROMANO SL. IGRALKA KRAVANJA OBLAČILO ZA NA ROKO SRBSKI PISATELJ IN PESNIK (BOŽIDAR) OKRASNA RASTLINA ŽELJKO RAŽ NJATOVIfi NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK TOMAŽ KALIN TELO VRTLJIVO OKROG OSI TRINOŽNIK NIKOLA TESLA PLOD PEKOČE PAPRIKE NEKDANJI TIP FIATOVEGA AVTOMOBILA GR. BOGINJA ZMAGE SREDIŠČE VRTENJA GLAVNI JUNAK SHAKESPEAROVE TRAGEDIJE DELE2, PARCELA KITAJSKA UTE2NA MERA / VELIKA ŽUŽELKA, KI SESA KRI ŠPORTNO MOŠTVO NEUMEN ČLOVEK RUSKI KLOVN POPOV CASSIUS CLAY ULIČNO GLASBILO OŠABNOST, PREDRZNOST (MNOŽ.) PROSTOR ZA VAJE V BOKSU, SABLJANJU AGAVI PODOBNA RASTLINA HALJA MUSUMANK SLOV. PESNIK ŠIROK HOMERJEVE GRKINJE OSKAR PEČAK IVAN PETERLIN PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK VEČJA KAMNITA GMOTA MONGOLSKI OSVAJALEC AZIJE (TAMERLAN) NEKDANJI SPANSKI KOLESAR (ABRAHAM) PRIKRITO OPOZORILO FR. PRESTOLNICA (ORIG.) NAM OMOGOČAJO OCI AMINOKISLINA V BELJAKOVINAH NILDE JOTT1 EDEN NAJVEČJIH KOŠARKARJEV VSEH ČASOV FOTO KROMA DELEŽ DRUŽABNIKA OTROŠKI DELI OBRAZA TISOČ KILOGRAMOV ITALIJANSKA IGRALKA VALLI Z MIHCEM NA OSREDNJEM TRŽAŠKEM TRGU NAS DOLGOLETNI PLANINSKI DELAVEC (VIKTOR) RAZSTAVNI PROSTOR LJUDJE ISTE BARVE KOŽE GOROVJE V NOTRANJOSTI AZIJE KEM. SIMBOL ZA ERBIJ REDKO ŽENSKO IME MESTO NA JAPONSKEM RAFKO POLHAR NAJMANJŠE ŠTEVILO NEKD. ITAL. NOGOMETAŠ IZRASTEK NA GLAVI VRSTA VIŠNJE CARLO RUBBIA TINA TURNER INFINITIV LJUDSKI DOM NEKDANJA SOVJETSKA VESOLJSKA LADJA ŽIVALSKA BOLEZEN STENSKI LOKI NA STEBRIH LETOVIŠČE IN ZDRAVILIŠČE V ŠVICI ARABSKI ŽREBEC MUSLIMASKO MOŠKO IME SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA ALBERT CAMUS HERNIJA SLOVARČEK - ADNAN = muslimansko moško ime * DAVAN = angleški glasbenik (Hilary) * ENDO = nekdanji japonski telovadec • KOVAČEVIČ = srbski pisatelj in pesnik * MALA = kraj na Švedskem * MEAL = slovenski terminološki spletni slovar * MSTA = reka v evropskem delu Rusije * NODA = mesto na Japonskem * OARA = mednarodna veslaška zveza * OLANO = nekdanji španski kolesar * PIOLA = nekdanji italijanski nogometaš in reprezentant (Silvio) * TAN = kitajska in japonska utežna mera * TANAKA = nekdanji japonski politik . maj ZADRUZNA KRAŠKA BANKA www.zkb.it ZADRUZNA BANKA DOBERDOB in SOVODNJE www.bccdos.it V različnosti je naša moč