i
i
“1174-Prosen-1” — 2010/7/19 — 11:53 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 21 (1993/1994)
Številka 3
Stran XI
Marijan Prosen:
ŠE ENA KEPLERJEVA „HARMONIJA“
Ključne besede: astronomija.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/21/1174-Prosen.pdf
c© 1993 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
Slika 1. V Keplerjevem in tudi v
Swiftovem času še niso imeli tako zmog-
ljivih daljnogiedov, da bi mogli z njimi od-
kriti tako majhna vesol jska telesa , kot sta
Marsova satelita. V zadnjem času pa je
človek poslal k Marsu vesoljske sonde, ki
so prav od blizu slikale Mars in njegovi lu-
ni. Slika prikazuje del Fobosa, ki ga je
posnela sonda Viking 1. Slikano površje
meri 2 km x 3 km .
SE ENA KEPLERJEVA "HARMONIJA"
Verjeli ali ne, znamenita knjiga Jonathana Swifta Gulliverjeva potovanja je
zanimiva tudi v astronomskem pogledu . Govori namreč o Marsovih lunah
(satelitih). Astronomi dežele Laputa - Letečega ali Plavajočega otoka , kamor
je na svojem tretjem popotovanju prišel Guliver, so poznali dve Marsovi luni.
Knjiga Gulliverjeva potovanja je zagledala luč sveta leta 1726 , kar je pol-
drugo stoletje predno je ameriški astronom Hall z zelo zmogljivim daljnogle-
dom res odkril satelita , ki krožita okrog planeta Marsa . Dali so jima ime
po obeh spremljevalcih grškega boga vojne Aresa: Fobos (Strah) in Deimos
(Groza ).
Le kako je mogel Swift vnarf~j vedeti , koliko satelitov naj bi imel Mars?
Zato se ozrimo k vrlemu Keplerju, ki je tako zelo ljubil harmonijo sveta. *
Kepler si je takole zamislil novo"har-
monijo" . Le ima Zemlja en naravni
satelit - Luno, Jupiter pa štiri (tiste ,
ki jih je leta 1610 odkril Galilei in
so jih do tedaj poznali) , mora Mars,
ki kroži okrog Sonca med Zemljo
in Jup itrom , imeti dva satelita, Sa-
turn pa osem . Swift je torej moral
poznati Keplerjevo delo Harmonices
Mundi, sicer ne bi pisal o tej zani-
mivost i ali pa je šlo za slučajno šalo
na račun astronomov (a raje izklju-
čimo to možnost). S tem Swiftovo
zgodbo o Marsovih lunah lahko za-
ključimo. Mi pa nadaljujmo v letu
1877; ko sta bila odkrita Marsova
satelita, je bilo res znano, da ima
Zemlja en satel it, Mars dva, Jupiter
št iri in Saturn osem . Natanko po
Keplerju. Ta "harmonija" pa je tra -
jala le 15 let . Leta 1892 so namreč
odkrili peti Jupitrov satelit in potem
še nove pri planetih - velikanih.
Ubogi Kepler. Tudi ta njegova
"harmonija" je propadla .
Marijan Prosen
• Glej prispevek Nebesna glasba v tej š te vilki Preseka .