Iiksjs ^ ia pratnikov uodalj Ui»fd dali* assapl Sundaf* aad Holidaga. PROSVETA "< " ?V ■ "" / * GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ln uprsmiiki prostori i 1667 South Lawndalo Ara. Offlza nemškega premoga v Itali-i Londonski časopisi napOve-ijejo, da bo Italija vložila oster 'otest pri vladi. Rim, 4. marca.— Italija, ki bila vsled angleške akcije od-izana od nemških premogovni->v, ki so jo zalagali s premo-)m, se bo začela pogajati z neriškimi družbami, da dobi 000,000 ton premoga v Zdru->nih državah in tako odvrne Manjkanje. Pogajanja se Že pnjo s privatnimi interesi, to-i pogodbo, če bo sklenjena, ihko odobri ali pa zavrže ameri-U vlada. Ce jo bo slednja po-Mila. bo morda s tem odprla pt reviziji trgovinskih odnoša-k med [talijo in Združenimi Hromi. Wa*hington, D. C., 4. marca. b AmcriAke premogokopne dru-r* in železnice bi dobile $13,-po.ooo, i,ko bo Italija kupila tri nlijoric ton premoga v Ameriki. Vaiis|M»rlacija bi stala nadalj-Uih 000,000. Večji del te Note bi dobile ameriške paro-padne družbe za prevoz premo-P te Atlantik! __ mmMrnr Juimt, U. IMS, »t Um poa»-offtM caicM«. ua—to. u. am ot 0»* »ur«k 1. im. Accoptaaoo far »aiilng at spocial rat• of poštar« providod for in aetion 1103, Aet of Oct. 8, 1»1T, aathorised oa Jona 14, 191*. Subtoription $6.00 Yoarly ftTK V .—Nt t M RK R 4« Kermit Roosevelt odrine na Finsko t . • Poveljnik mednarodne brigade London, 4. marca. — Kermit Roosevelt, sin bivšega ameriškega predsednika Teddyja Rooae-velta, je naznanil, da bo kmalu odpotoval na Finsko kot poveljnik mednarodne brigade, ki se bo borila proti Stalinovim četam. Brigada že zdaj šteje 500 mož in Roosevelt upa, da bo kmalu narasla na 3000 mož. To je bila prva njegova izjava, odkar je odbor za pomoč Finski naznanil, da je bil izbran za poveljnika prostovoljcev, ki so se prijavili za službo na strani finske armade. Kot poveljnik mednarodne brigade je bil zaprisežen zadnjo soboto. Kermit Roosevelt je bil major v angleški armadi. To pozicijo je dobil, ko je postal angleški državljan. V zadnji svetovni voj/ii se je boril na strani brit-ske armade. Njegovo brigado tvorijo Angleži, Kanadčani in Američani. Muslimani apelirajo na Američane Zaščita muslimanske manjšine v Indiji New Deliti, Indija, 4. marca. — Sir Abdoola Maroon, načelnik Vseindijske muslimanske lige, je včeraj apeliral na Američane, naj posredujejo med HjegcSto :(tffrtfVilžžicijo 1rt Všein-dijskim kongreaom. V apelu naglaša, da hočejo indijski nacionalisti dobiti dominacijo nud 90,000,000 muslimani, ki žive v Indiji. Kongres " noče ničesar slišati o pPOblemu bodočnosti muslimanov. "Pred Veliko Britanijo sta dve alternativi," je rekel Maroon. "Insistirati mora, da Vseindijski kongres sklene sporazum z muslimani in drugimi manjšinami, katerih skupna sila prekaša njegovo, ali pa sprejeti zahteve kongresa. V slednjem slučaju bo ona odgovorna za izbruh civilne vojne." frto/sta tajne Vupe se združile Pomoč vladi -generala Kaiseka ^"ifklng, Kitsjska, 4. marca. " TaJ»»e organizacije, ki že ato-Pl«« igrajo važno vlogo v kitaj-JJ* politične« in ekonomskem ■^Jtnju, ho naznanile združitev centralni organizaciji in oblju-M|*,ro generalu Kaišeku, Jkovnamii poveljniku kitajske prnžene sile, v borbi proti Ja-n^im Imperialistom. jpt'W:—imajo okrog Nekatere so . u-amucife članov. ________ f* v dobi. ko je Kitaj- Padala dinastija Ming. Igra l* H.ko Vlogo v i F*_•!» revoluciji, ki I I fr revolti leta je rezulti-panovitvi kitajske repu-prranizaciie ao si izbrs-r državljanska satnopo-Imrna glavnih voditeljev gov Ujnik Komunizem se je reformiral, pravi Coughlin finci se umak-nhj na drugo bojno črto Sovjetska brigada zajeta pri Ladoskem jezeru LETALSKA BAZA BOMBARDIRANA Helsinki, Finska. 4. marca. — Finske Čete so se umaknile na drugo obrambno črto v nekaterih krajih fronte v karelijski zemeljski ožini, toda Ruse, ki napadajo ViipurL strategično mesto, s treh strani, še vedno drže nazaj. Poveljstvo je sinoči naznanilo, da so bile sovjetske čete vržene nazaj z velikimi izgubami na vzhodni strani karelij-ake ožine, severno od Lldoške Domače vesti Novi grobovi v IVnnMvIvanijl Pittsburgh, Pa.—Tu sta pred kratkim umrla Frank Ostroško, star 58 let in rojen pri Komnu na Krasu ter Anton Penko, star 74 let in rojen v Žareč ju pri Ilirski Bistrici na Primorskem. Noben ni spadal k SNPJ. — V Sli-ckvillu, Pa., je 1. marca umrl Frank Medvešek, si ar 52 let in rojen y St. Janžu pri Krškem im Dolenjskem. Bil je Član društva m SNPJ. ; Nesreča v Puehlu \ Pueblo, Colo. — Br. Frank Boltezar se zdravi za opeklinami, ki jih je dobil na mestnem smetišču. ' " Clevelandski- vesti i Cleveland. — Dne 1. t. m. naglo umrla Karolina Malnar, roj. Čuk, stara 63 let in doma iz Helendola pri Kočevju. Bila je vdova in tu zapušča sina in sega jezeru. Cez tisoč Rusov jei^i-o, v stari domovini pa tri padla v bitki. | brate. Bila je članica društva 53 Poročilo pravi, da je bila ru-(SNPJ. — V sanatoriju Mentor- ni?p„bIiirandH ^ ^T! j^ »T^' ^bMimli^ančnim "miniti-' kjer je Z p""] tidT^ ^^V A^i't ^ * - semnajata sovjetska vojaška di-;bil 47 let in tu ne zapušča so- mlnikov.---Rojak Frank Sto- par je odprl novo gasolinsko postajo v naselbini. welles odpotoval iz berlina v švico Rezultat razgovorov z Nemci ni znan IZBOLJŠANJE ODNOSAJEV Berlin, 4. marca. — Ameriški državni podtajnik Summer Wfl-les je sinoči odpotoval iz Berlina proti Švici, kamor bo doapel danes. Mejo bo prekoračil pri Bazlu, odkoder bo vlak nadaljeval pot proti Lauzani, kjer ao ostali nekateri člani VVelleaove misije, ko je 011 odpotoval v Berlin. V Švici bo ostal dva dni, nakar bo odpotoval v Pariz, kjer se bo aestal a francoskimi voditelji. Rezultat njegovega obiska v Berlinu, kjer ae je sestal s Hitlerjem, maršalom Goeringom, Rudolfom Hessom, dr. Sehach- vizija poražena. Ruskelzgube znašajo 2050 ubitih in ranjenih. Finci so zaplenili 105 tankov, 200 tovornih avtov, 28 avtomobilov in veliko zalogo drugega orožja in municije. Na fronti pri Kuhmu in Salli so Finci odbili naskoke nu svoje pozicije. Rusi so se morali u-makniti več milj nazaj in Finci ao zasedli več pozicij, s katerih so se sovjetske čete umaknile. Sovjetski letalci še vednd napadajo z bombami mesta v j urnem deM Finske. Tarča ruskih bomb so bila mesta Kouvula, In-keroinen, Lappeenranta, Hiito-la, Antrea, Mikkeli, Lahti lliihi-maki, Tumperein Turku. Finski letalci pa so bombardirali sovjetske vojaške koncentracije v ozadju fronte, letalske baze iu železnico, ki vodi iz Leningrada na fronto. Dva ruska vojaška vlaka sta bila uničena v napadu. Avtoritete so zanikale poročila, da so finske čete zanetile požare v Viipuriju, ko so se Rusi približali mestu. Ta poročilu, objavljena v Moskvi, so brez vsake podlage, pravijo avtoritete. Te dalje pravijo, da so u- Pozar uničil urad švedske komuni-stične stranke Stockholm, Švedska, 4. marca. Poslopje v Luelaaju, kjer je bil glavni stan švedske komunistične stranke, je zgorelo in pet oseb je izgubilo življenje. Kako je ogenj nastal, ifHmano. Avtoritete sume, da so ogenj zanetili ljudje, ki sovražijo komuniste zaradi stališča, ki so ga zavzeli naprum rusko-finski vojni. Med onimi, ki sta izgubila življenje, sta bila Arlhur Hellberg, upravitelj lista Norskensflamrnen, glasila komunistične stranke, in njegovu žena. trjene pozicije pri Viipuriju še vedno v finskih rokah. Stalin pošilja sveže čete na fronto v karelijski ožini', kjer no x teku srdite bitke že več tednov. Ruski uspehi kljub ogromni premoči so malenkostni. fom, ki je bil nemški poslanik v Waahingtonu, ni znan. Naznanjeno je bilo le, da bo Welles obvestil predsednika Koosevelta in državnega tajnika Hulla o stvareh, ki ao bile predmet razgovorov med njim in nemškNni voditelji. DiplomatiČnl krogi v Berlinu ne verjamejo, da je obisk Roo-seveltovega odposlanca ustvaril možnost za pogajanja, ki naj bi vzpoatavila mir v Kvropi. Edino, kar se lahku »godi, je obnova normalnih ctiplomatičnih odnoša jev med Nemčijo in Združenimi drftevami. . Nacijski tisk naglaša, da Nem-čiju ne bo skleniln miru, dokler ne bo Velika Britanija na tleh. Njen vpliv v škandinavskih državah mora biti zlomljen In nje-na kontrola morja uničena. Nemčija mora postati domi' nantna sila v centralni in vzhodni Kvropi, poleg tega pa mora dohiti nazaj kolonije, katere je izgubila v Hvetovni vojni. Španija in Italija morata tudi dobiti svoje, prva Gibraltar, druga pu Malto, otok v Sredozemskem morju. Obe državi se smatrata za jetnico v Sredozemskem morju, ker Velika Britanija kontrolira Gibraltar. Vojna pomeni konec kapitalizma Tako je rekel Etbin Kristan v nedeljo ^ I Detroit, Mich., 4. marca. — Rev. Charles E. Coughlin je vče raj v svojem govoru po radiu Iz javil, da se komunizem obrača proč- cm! ateizma in formira ma-terialistično religijo. "Ako Lenin, Trocki in Bela Kun niso ce nili važnosti religije v vladanju ljudstev, njih nasledniki v ura-dih ne bodo delali takih zmot/ je rekel Coughlin. "Njih religi ja bo drugačna — religija telesa, ne duha; religija človeka, ne Boga; religija sveta, ne nebes, toda religija bo, čeprav bo nadomestila Krista z antikristom. Komunizem je zavrgel delovno obleko persekucije, masakrov In konfiskacije. Zdaj se pripravlja, da vrže nase večerno obleko strpnosti in človekočutnoati." Habsburški nadvojvoda na poti v Ameriko Lizbona, Portugalska, 4. mar-ca. — Nadvojvoda Oton je včeraj odrinil z veleletalom American Clipper iz tega mesta v Ameriko. V Bal t more. Md„ bo prišel danes. Kaj je namen njegovega oblaka, ni bilo pojasnjeno. Neksteri trdijo, ds bo skušsl dobiti oporo pri smeriških ksto-likih v borbi, ds zasede svstrij-ski prestol. Njegov oče Karol je bil zadnji svstrijski ceasr. Z Otonom je odpotmsl tudi nje-grof Trauttmsns- 14Prepričan sem, da s koncem sedanje vojne bo tudi konec kapitalističnega^ reda," je rekel med drugim Etbin Kristan, bivši urt>dnik Proletarea in sedanji urednik Cankarjevega glasnika, ki je bil glavni govornik na slavju p#t in tridesetletnice Proletarea zadnjo nedeljo popoldne v nabito |>olni dvorani SNPJ. Kristan je v svojem pol ure trajajočem govoru poudaril, da to ni običajna vojna, kakršna je bila svetovna in mnogo drugih, Čeprav nekateri na vsa usta zatrjujejo, da ni nobene razlike med sedanjo vojno in prejšnjimi. TI ljudje se hudo motijo. Glede Proletarčevega jubileja je Krlatan rekel: "Ce bi mi verjeli v čudeže, bi lahko rekli, da je nepretrgan obatoj slovenskega socialističnega lista v tujini, tisoče in tisoče milj od stare domovine, skozi 35 let čudež —. ker pa ne verujemo v Čudeže, moremo le konatatiratl, da je 3A let življenja socialističnega lista med nami zelo važen zgodovinski dogodek za Slovence." Drugi govornik, ki je govoril angleško, je bil Maynard C. Kruger, profesor ekonomije na čikaški univerzi, Član odbora so-ciallatične stranke in član SNPJ. Njegova značilna Izjava je bila, da za socialiste danes nI več dovolj, da se bojujejo za kolektivizem, pač pa ae mora vaak Iskren socialist vprašati: kskšen kolektivizem hočem? "Rusija ima danea kolektivizem ln deloma ga Ima Nemčija, ampak pri meni maki tn nemški kolektivizem nI še noben socializem," je rekel Kruger. "Totalitarni kolektivizem (komunizem In faši zem) je slabši kot privatni ka pitalizem, zato Je današnja nalo ga socialistov, da se borijo za demokratični kolektivizem, kl Je edini pravi aocializem. Demokratični kolektivizem uključuje več vrst l/udskega lastništva sredstev produkcije In distribucije — državna last, kooperativna last — kl med seboj tekmujejo in druga drugo vzpodbujajo; prav tako mora demokratični kolektivizem uključevatl več delavskih strank In unij, ki tudi med seboj tekmujejo In se z Javnim kritiziranjem l/»H>ljšuJeJo, kar pa je |mm1 diktaturo nemo. goče." Gornje KrugerJeve besede so značilne zaradi tega, ker Je bil profesor Kruger še pred tremi leti goreč m Hita nt, Slavnoat M-letnlce Proletarea je bila sijajen moralni iu mate-Halnl us|H*h, ' Navzočih je Čez 500 oseb in videli smo znane obraze iz MilwaukeeJa, Wau-kegana, Hprlngfielda in La Hal-la, kakor tudi mnogo čikaških rojakov, ki redkokdaj pridejo na prireditve ua za|wdni strani mesta. Več o tej proslavi drugič. angleži zaseg-u nemški tovorni parnik Osem letal uničenih v bitkah v zraku NAPAD NA HOLAND-SKA PARNIKA Aruba. Triitidad. 4. marca. — Poskus treh nemških tovornih parnikov, ki so skušali pobegniti iz tukajšnje luke, se je ponesrečil. Angleške bojne ladje so zasegle enega, drugega potopile, tretji pa Je pobegnil nazaj v luko in se tako izognil zasegi. Zajeti parnik je Heidelberg, potopljeni pa je bil Dundee. Parnik Antilla ae je vrnil v pristanišče. Slednji je eden izmed Štirih nemških parnikov, ki ao se skušali Izmuzniti mimo angleških bojnih ladij, kl ao pre. Žale nanje zunaj luke. Pariz, 4. marca. — Pet nemških bombnikov Je bilo sestreljenih v zadnjih 24 urah, se gla-al tu objavljeno poročilo. Dva ao uničili Francozi, tri pa Angleži. (V Berlinu objavljena veat pravi, da ao nemški bombniki aaatrelill. tri francoaka letala zadnjo aoboto.) "Več naših letal je uprizorilo ogledu iške polete nad Nemčijo," pravi uradno francoske poročilo. "Dva nemška bombnika ata bila uničena v bitki v zraku. Vsa letala ao ae srečno vrnila v domače base." Herlin, 4. marca. — Uradno poročilo omenja bitko med nemškimi in francoskimi letalci, ki ae je vršila v zraku nad reko Mo-zelo. Eno francosko letalo je bilo sestreljeno. Več letal je Invadlralo francosko ozračje In nekatera so se (»ojavlla nad pariškimi predmestji, letala ao napadla z bombami tudi angleške parnika in nekatere od teh ao bombe potopile, druge pa poškodovala. Nacijski krogi ao osmešil! v Londonu objavljeno poročilo, da so angleški letalci Invadlrall o-zračje nad Berlinom in metali letake med prebivalce. Amitlerdam, Hotandaka, 4. marca. — Dva holandaka parnika, Hint Aiiualaiid in Hchleland, aata bila napadena iz zruka na poti Iz Nevvvastla, Anglija, v domačo luko, se glasi uradno lajročilo. Krogla I u bombe ao deloma |x»šker Mining Com-pany je znižala delavcem v topilnicah mezdo za 25 centov ua dan. Družba pravi, da Js re-dukclja prišla avtomatično na podlagi pogodi* z unijo, ki ss glasi, da se dnevna mezda zniža s' $6 na $5.75, kadarkoli cena bakru |*ad«* p<*l 11 in pol centa funt. Nemčija odgovorila belgi jski vladi Nova invazija belgijskega ozračja Bolgarija proslavila obletnico svoje neodvisnosti , Herlin, 4. marca. — Nemčija Je 'zrazlla obžalovanje, ko je belgijski |K>slanik protestiral pri zunanjem uradu zaradi Invazije bslgijakega ozračja zadrijp aoboto Nemški bombnik Je napadal dve belgijaki letali in ju U-nlčil. Men pilot je Izgubil življenje, eden pa je bil težko ranjen. Nacijsko uradno pojaanilo na belgijski protest je, da je bil napad na letali izvršen pomotoma Pilot bombnika j« mislil, da sta letali angleški in sato Ju je napadel. Hruaalj, Belgija. 4. marca. — Bojna letala, katerih Identiteta I za rsMts* proMrma lir»yp«wila»ll. še nI bils ugotovijens, so se vče- Sofija, fMganja. | maiva,- ^ ^ lj#|flJ<|||jm Bolgarija je proslavila evojo #2 ^ml)0m ,,rj ,ini(,|ju. Topniške (letnico neodvlsnoati ed lorčlje z prič* streljati In vojsškimi isiradaml v Hoflji |n zahvalnimi alulbsmi v cerkvah, Tisk je ob tej priliki posvstil do-Isti proators vlogi Rusi j«, kl jolnikl nsglsšsli tradicionalno pri-Igrala I. IM7M. ko je pognsls l JatelJstvn med Bolgarijo In Ru-Turke Iz drž*le, dočim ao govor- aijo. , jih od podile. PROSVETA PROSVETA THE ENLK'HTENMENT OLAJILO IM LASTNIMA SUN POUfOBM J ID KOT« bf ah* Martina m Urvšmm N| * f*"*"1" ta mn4 MMltolu4 *rtuu« *UI Ml kl r«turr«4 OUOT »k m taorta*. ptor«. tU.. wUI M nMrMi ta —Um »b »k« mm»uM * -U- PROSVETA •M T-M S* La»»4aU MKMUI OF TUB rKOKKATSO Glasovi iz I naselbin Vse po «turem 1 ko" in se je zelo smejala. Ker Cleveland, Ohio. - Mi v naši se tudi jaz rad smejem, sem ho- metropoli ostajamo pri starem, tel videti "Ninotchko . Najbolj Nič noveba, kakor ni posebnosti nem se smejal, ko je došla 1z na ruski fronti. Na Finskem in Moskve kot agentinja v Pariz. Ruskem je mrzlo vrenje in pri Trije sovjetski predstavniki, kl nas pa ravno tako. Tam je so čakali zastopnika, mso znal!. blitz-krieg", pri nas j«^ "sitz-krieg"; ko smo mi metropolski gl. imeli "blitz-krieg", je bil na Finsko-Ruskem "sitzkrieg". Bliskovito vojno hočejo sedaj pre- ■ < Marci. »l, '■m | rwwMf ta tntoiHM Iteitim » oklepaju n* i>nm*r IMS), pota* >•!«> 4m m na Sat m wu*i m Iz Berlina ali Moskve? Vsem onim, ki še vedno vidijo "veliko razliko" med Hitlerjevim nacizmom in Stalinovim komunizmom/toplo priporočamo, da prečita jo sledeče vrstice, ki so besedilo manifesta, katerega je pred nekaj dnevi objavil dr. Kobert Ley, šef Hitlerjeve "delavske fronte" v Nemčiji in kateri je naslovljen na "delavce vseh detel": "Delavci vseh dežel, združite! To velja tudi vam, delavci Anglije in Francije! Delavci vseh _ dežel, vstanlte in spoznajte, dA je to vojna, j tisto strežna prepoved Ut tiebe vsem delavcem, torej katero vodi denar proti _ proti predstavnikom dela Jn ustvarjajočlm človeškim bitjem! Iz tega sledi, da se morajo vsa ustvarjajoča človeška bitja (delavci) združiti. Geslo vseh zdramljenlh narodov, katerim je delo centralna točka njihovega življenja, mora odslej biti: Delavci vseh dežel, združite se In zdrobite angleški kapitalizem! — Vi mladi narodi sveta, kl se trudite, da bi se razvili, združite se in uničite starega angleškega zmaja, ki sedi na zakladnici zemlje in vam brani do bogastev I Mladi revolucionarni narodi se morajo zedinitl v tej borbi in pognati angleško denarno mošnjo irpolja okamenelega starega sveta. — Mi Nemci, in z nami vred nemški delavci, smo ponosni, da tvorimo prednjo stražo vas vseh mladih narodov. Mi smo navajeni ln voljni udariti po glavi kapitalizma, kjerkoli se nahaja in v kakršni koli formi ali osebi se pojsvi ... Delavci vseh dežel, združite s«! Vaš, kakor naš, skupni sovražnik je angleško-judovska demokratična visoka finance . . ." Gornje besedilo se prav nič ne razlikuje od običajnih besedil, ki zadnje čase prihajajo iz Moskve. Tudi v Moskvi danes najbolj strašijo z angleškim kapitalizmom, kakor da drugačnega kapitalizma ni več na svetu. Prvi'stavek gornjega manifesta je znan slehernemu socialistu — saj je dobesedno vzet iz Komunističnega manifesta, ki sta ga objavila Marks in Engels pred malo manj ko sto leti! "Delavci vseh dežel, združite se!" je geslo socialističnih delavcev do-malega že sto let in zadnjih 22 let neprenehoma odmeva iz komunistične Kusije — ampak zdaj je to geslo osVo-jll tudi Hitler s svojimi rablji vrfed, isti krvoločni ln sadistični Hitler, k I je v zadnjih sedmih letih dal poklati in postrellti na tisoče in tisoče socialistov In komunistov — kakor je dal krvoločni Stalin v zadnjih štirih letih postrellti na tisoče In tisoče delavcev, samih komunistov, v Rusiji! Hitler je dal poatreliti na tisoče in tisoče socialistov in komunistov zato, ker so bili "iz-dajaci," ker so se "prodali komunistični Rusiji," na drugi strani je pa Stalin dal postrelitt na tisoče in tisoče sovjetskih državljanov tudi zato, ker so bili "izdajalci," ker so se "prodali nacijski Nemčiji" . . . ! Ali ni zdaj združitev Hitlerja in Stalina dokaz, da so bili vsi oni tisoči in tisoči na obeh straneh ustreljeni po nedolžnem? Kdo bo zdaj sodil Hitlerja in Stalina zaradi izdajstva, ko sta se "prodala drug drugemu," torej zaradi zločina, zaradi katerega je moralo umreti na tisoče in tisoče delavcev v Nemčiji in Rusiji? Kje je torej še kakšna razlika med Hitlerjem iu Stalinom ter med nacizmom ali Hitlerjevim nacionalnim socializmom in Stalinovim nacionalnim komunizmom? Kakšna razlika je v tem, du v Berlinu Kakor v Moskvi ali v Moskvi kakor v Berlinu objavljajo manifesti« za boj proti angleškemu kapital i r m tr-faamo angleškemu!), manifeste, v katere vplet a jo Marksova gesla? Pomislite to samo malo vi, ki št* danes va--rate sebe in |»oskušate varati druge, du je razlika med Hitlerjevim nacizmom iu Stalinovim komunizmom! Pomislite malo, preden se štu-lite med — socialiste in nekaj čvekate, da vam je sa demokracijo! * v Prsm talite malo to *tra*n<» dejstvo tudi vl( (H še vedno |*ri|x \edujete. da nacizem ali fašizem vsak« vrste je puelednja stopnja brutalnega kapitalizma, dočim da je ruski komunizem prva stopnja socializma , ,v Premislite ntalo svojo silno zmoto! Primerjajte v temeljnih |iotezah današnji istloiaj pri-vatnegS kapitala v Nemčiji in Italiji s položajem drlavnega kapitala v Rusiji in našli hoete, da je na obeh straneh kapital pod tidno kontrolo oborožene diktature. Primerjajte tudi današnji položaj delavca v Nemčiji in Italiji e položajem delavca^A _ (Dalj« v zadnji koloni | . ali je mož ali ženska. Pa so videli bolj malega vpožica s "ku-from" in hajd k njemu. Ali on gre k neki Ženski, dvigne roko v pozdrav "heil Hitler" in jo po- seliti v poslopje glavnega urada ljubi. Ta ni, so si mislili in se na Lawndale. Molek in Garden' obrnili, ker je bil pravi zastop-sta Finca, a Rusi prihajajo od nik Nlnotchka (Greta Garbo). drugih vetrov. Bliska s? sicer, ali grmenja in toče ne bo. Škofovska prepoved nad ita- Potem, ko so se vrnili nazaj in jim je bilo dolgčas po Parizu, jih jč Ninotchka povabile na lijansko katoliško cerkvijo je še"party". Ali v sovjetski državi vedno v veljavi. Ker nobeden ne sme biti partyja. Pa jo vpra-duhovnik ne sme brati v tisti ša njena sodružica: Ja, kaj jim sveti blagoslovljeni cerkvi svete boš pa servirala? Ninotchka: maše, krstiti, poročiti, brati ti-,Jaz imam dva jajca in oni pri-he maše za umrlim, dokler pre- nesejo vsak svoja dva s sabo! vzvišeni ne dvigne liste svoje Dobro so se zabavali, dokler ni stroge prepovedi. Oh te uboge pokukal špion delavske države, duše, kam bodo šle sedaj? No kakor n. pr. v Pennsylvaniji tisti, ki so še zvesti škofu, mo-'nedeljo, če plešejo, da jih bo rajo podpisati zvestobo, ker od- aretiral. veza v tem slučaju ni veljavna. Ne vem, kako si je upal naš Le pero in tinta je tisto, kar pre- Tone Jankovičev napisati tako priča škofa, da je faran lojalen lep dopis o našem tajniku Slo-cerkvenjak. Upanje je, da bo venskega delavskega doma. ker zmagal ukaz, da se razveljavi »ta stara prijatelja. No, Če bi ga ška vrata bodo zopet odprta i ta ijanskim dušam. Tako je kaznoval naš škof 'most r e v e r e n d" Joseph Schrembs Italijane in radi tega> je zadela Schrembsa velika čast. Jam Italijan papež Pius XII. mu je poslal "pallium" — kaj je to, vprašajte Ameriško Domovino, ker oni se razumejo na to. - Jaz ne, ker nisem bil nikoli streŽaj pri sveti maši in ne razumem latinski. Čudno je le to, da so bili Italijani kaznovani, a Italijan je nagradil kaznovalca. Pa še recite, da nismo neumni ljudje. In tako neumne nas je Bog ustvaril, po tolmačenju svetega pisma, ki ga zna razlagati Trunk. Kako lepo je za nas, ki nismo jaz pisal, bi bil strašansko kritiziran, če bi moj-dopi s ne obležal v temnem predalu. Izgleda, da sem ubogi hlapec Jernej, ki bom moral, kakor Jernej, do cesarja oziroma do belega očeta v Wash-ington po svoje pravice. Bog se me usmili, ker vse se mi cenzurira, celo zapisniki. Sem nerazumljiv človek. Jaz ne morem zapopasti, zakaj je morala priti točka v pravila našega delavskega doma, da njjo-ra biti vsak direktor državljan? Ker, ko so prodajali delnice, niso nikoli vprašali, ali si državljan. In ko je bil Joško Penko tajnik, ni bil državljan (sedaj je), pa takrat ni bilo protipostavno, se-daj pa j«' mM Kar se meno tiče, jaz nisem jem, da bom vam ustregel in sam trpel? Moj odlok je, ne! In radi tega je sklenil John Olip, član gospodarskega odbora, da bo kupil kozo v Clarendon Hill-su in ko pridem v Chicago, mi >o serviral kozjega mleka, če ne bom več imenoval mleka-v dopisu. Moj pajdaš John iz Strabana, a., mi je zadnjič dal v bijtfter milk malo železne vode, da bi se mi jezik razvezal .In sodba je rila,, da je delovalo. Ampak mle-to je bUo močnejše, umorilo je fire" vodo, da nisem niti Uvedel, da je v mleku. Ko smo zborovali v Labor Centru, je dejal F. Zaitz Johnu rČelju, da je Železni mož, Gorš-ku, da je jekleni mož, kaj si pa ? Trdnejši kakor žele-radi tega ne maram Železne in ne "fire" vode. Frank Barbič, 53. AU, ua JJ3 j« ti, Berbjč? zo in jeklo, katoliške vere, kakor je Anton še nikomu vsiljeval, da se naj Grdina, in nas taka prepoved nič kdo z menoj strinja, kakor se ne briga, še v dopadenje nam je. mi zdi, da Tone Garden ne vsi Na 18. januarja so bili tukaj Ijuje svojega prepričanja, da se pri pogrebu Johna (Paulina, ki morajo v metropoli z njim atrije padel pri Dolganov! trgovini njati. Ko je še bil pri nas v Cle-radl srčne kupi, In so vprašali za velandu, jih je znal potipati tudi tega plsača, ni pa bilo nikogar, pri Enakopravnosti, kar ne moki bi jim povedal, kje stanuje, remo pričakovati od drugih po-To mi je potem povedal Arthur ročevalcev iz metropole. Ampak Burgess, ki je dejal, da bi ju on predložili smo vam fakte in oni, pripeljal, pa je bil bolan. To- ki so me podprli, so se prej pre-rej Amerikanec bi to storil, le pričali, če so fakti. Ce se pa v Slovenca v največji naselbini ga nočete strinjati s fakti, God ni bilo,.da bi znal, kje me vrag bless you. Prečitajte zapisnik drži. To so bili mrs. in mr. Matt Slovenskega narodnega domgr ki Kaneg iz Schenevusa in mrs. je bil priobčen v Enakopravno-Galja iz VVorcesterja, New Vork. sti, in ako ga razumete, imate Kadar pridete še sem in vam ne na krožniku rezuKat in fakte, bodo hoteli povedati, kje je Mus- kako se dela dobiček brez keg-koka Ave., vprašajte pa za foto- ljišč. In nato sc postavite na grafa Johna Bukovnika. ki je glavo. ravno na vogalu 186th Stregt in Nekateri mislijo, ako sem se Muskoka Avenpe In potem bo- malo pošalil o kravah in mleku, ste lahko našli."£>a sem to ome- da pijem samo mleko. Pa se ja nil, je radi tega, ker sc je žc ko motite. Prav malo pijem, pa prej zgodilo, da dobri rojaki niso naj bo mleko, voda, pop, piva hoteli povedati, dasi so znali,.nič, največ kave, ker nekaj mo-kje stanujem. ram piti. Pivo, pop, vinO, toma- Onl dan sem šel s svojo mrs.Uoes, hruške, sploh vse, kar vse-kino gledališče La Salle. Slišal buje kislino, mi dela glavobol, sem in rekla mi je dobra ženska ker sem bil poškodovan na glavi, enkrat, da js videla "Ninotch- ln ali naj se silim s tem in, pi O Fincih in Runih • Cleveland. — Taktika Prosvete glede Fincev in Rusov je preveč enostranska. Razkrinkavanje "buržvazne" Rusije in tarnanje o ubogih Fincih prav nič ne koristi konstruktivnemu pravcu, ikajočega se izboljšanja bednega delavčevega položaja. Cital sem v Prosveti, kdor ne simpa-;izira s Finci, odobrava s tem barbarski čin Stalina, kakor tu- aov Prizor it dem«Hi«trarli proti možnemu tatopu Amerike v tajne Ne h Vorku. di Mussolinija, ki je ugrabil Trst, in Hitlerja, ki je ugrabil Poljsko. Kaj pa, ako je človek nevtralen in gleda stvari take, cakršne so? Ni mi znano, koliko so škan dinavske države simpatizirale s Slovenci, ko je Italija ugrabila Trst in Primorsko; prav tako ne verjamem, da so Poljaki imeli take simpatije do primorskih Slovencev in sploh za slovenski narod. Citali pa smo, da je bil na sejah Lige narodov Litvinov zagovornik zatiranih malih narodov, in s Cehoslovakijo je bila Rusija v prijateljski zvezi. Za slučaj preteče nevarnosti od strani Nemčije, so bile Anglija, Rusija in Francija v dogovoru, da pomagajo Cehoslovakijl, ako jo napade Hitler. (Obrambno zvezo so imele le Francija, Rusija in Cehoslovakija, ne pa Anglija; slednja je sicer s Francijo vred "garantirala" okrnjeno mejo Cehoslovakiji po znani mo-nakovski kupčiji.—Ured.) Kot smo čitali, sta se tem dogovorom izneverili Anglija in Francija, morda zato, da spravi-tfcflusijo v past, ako bi Cehosio-vakom pomagala. Te spletke Anglije in Francije so odvrnile Rusijo, da ni šla v ogenj po kostanj, in sicer v prvi vrsti za Anglijo in v drugI vk-ati za Hitler ja. te nečedne spletke so dale priliko, da je lahko vzel Cehoslovakijo in s tem dal Rusiji razpoloženje za nove smernice zunanje politike. Litvinov je šel in^na njegovo mesto je prišel Molotov, zagovornik zbližanja med Rusijo ln Nemčijo, makar Je sledila tesnejša zveza med o-bema, rezultat pa je bil razkosanju Poljske in napad na Fitteko. Prodno ra je Rusija storila ta korak; smo čitali, da *e je s Finsko pogajala za mirno, rešitev tega vprašanja, kol je razvidno Iz sledečega poročila: "Vojna med sovjetsko Rusijo in Finsko je izbruhnila, ker Finska nI pristala na ureditev narodne in strateške meje. kakor je predlagala sovjetska Rusija, ki je nudila Finski deželo Ka-relijo v izmeri 210,000 kvadratkih metrov, |a kar odstopi Finska Rusiji .1070 kvadratnih me-'rov ^everno ml Leningrada kop-ntŠke ošine. železnico, kl teče na odstoplem teritoriju, kupi Rusija za UO milijonov mark. Za varnost posesti v Finskem zalivu odstopi Finska sovjetski Rusiji Hango. kjer si *me Rusija urediti svojo pomorsko bazo ter oporišče za letalstvo. Nadalje odstopi Finska še tri male otoke ter polotok Ribačij za odškodnino 300 milijonov finskih mark. Ti pogoji so navedeni v pogodbi, ki sta jo podpisala Molotov ln Kunisen, od sovjetske Rusije priznan predsednik Finske republike." (Jutro, 3., 12., 1030.) Bernard Shew, angleški pisa-tdj, ima sledeče mnenje o tem vprašanju: "Finska je bila po zaslugi vlade v hudi zmoti. Ne smela bi zavrniti sovjetskih zahtev, ki niso v nobenem nasprotju z njeno neodvisnostjo, marveč nasprotno, celo v njenem interesu. Nobena sila ne more trpeti take meje, s katere je mogoče streljati na mesto kakor je tvejiingrad. Tu ni šlo za to/ da si Sovjetska unija podvrže malo Finsko, marveč zgolj za željo Rusije, da si zajamči svojo varnost, in radi tega je bilo od Finske absurdno, da ni pristala na ruske predloge o teritorialnih zamenjavah." (Jutro , 5., 12., 1989.) (Bernard Šhaw je znan apologetik in oboževalec tudi Mussolinija in Hitlerja.—Ured.) | O tem kontroverznem vprašanju, o katerem smo različnega mnenja, bi bilo priporočljivo, da bi v Prosveti natisnili zemljevid, da bi se članstvo malo poučilo, kje in zakaj so take spletke med velikimi glavami. Andrej Krizmančič, 123. Juš jedan Kastavac Kappel, Pa. — Urednika prosim, da mi uvrsti-ie vrstice v naši Prospeti. Ker so se pričele ženske oglašati, tudi mi moški nečemo zaostajati ali se sramovati svojega jezika. Sosed Louis Pavlinič želi znajti, koliko nas je Primorcev naročenih na Prosve-to. Jaz znam, da jih je dosti v tej okolici in na Besscmerju imajo Kastavci tudi svoje društvo SNPJ. |Pavlinič pravi, da bi pisal po Primorsko. Ti le kar piši! Men in njemu se je bilo lahko navaditi slovenski, ker smo bili vsak dan med njimi. V naši vasi so bili vedno trije ali štirje slovenski hlapci (kočijaži), katerim sem škornje snažil za dva solda. Dostikrat sem bil v Pavliničevi hiši ln on v naši. Vi ste Pusta častili tri dni, a jaz pa pet dni. V jednoto sem pristopil 1. 1924, na Prosveto sem se pa naročil leta 1026. — Pozdrav vsem čita-teljem Prosvete. Ivan Kukwin, 385. torek, s. Marti \ Kakšna je Rusija? ] Norman Thomaa in Joel Seidman J O Novakovem ttlovarju Detroit. — Cital sem v Prosveti, da je glavni odbor SNPJ na letni seji vzeli nekoliko v pretres tudi slovar Zvonka Novaku. Jaz sem mislil, da se bo glavni odbor bolj potrudil radi le stvari kot se je. Po mojem mnenju bi bil denar, ki bi ga jednota investirala v to stvar, bolj varno naložen kakor pa v bondih ali v hišnih vknjižbah. Etbjn Kristan je pravilno omenil v decembrski in februarski številki Cankarjevega glasnika, kolikega pomena je taka knjiga. Tako knjigo bi moralo naročiti "vsako društvo za svojega tajnika, ker on največ dopiituje s člani. I>ahko bi se jih prodalo par tisoč samo društvom; tudi sem prepričan, da se bo hitro prodalo 10,000 izvodov, ker cena bo menda 13.75. Cena Kernove-mu alovarju je bila |S. pe je bil hitro prodan, dasi je bil le polovični. Koliko rojakpv je. ki mislijo, da znajo dobro angleški— govoriti mogoče ie. toda pisati pravilno je zopet vse nekaj drugega. Kernov slovar je bil dober, da se je človek s njegovo pomočjo vadil čitati angleško, toda pri pisanju ga ni mogoče rabiti. ker nima slovensko-angle-Akega besedila. Mor ho Imel Novakov slovar, bo lahko sesta-(Dsljo na «. »trani.) unije so naj vetja B ; štejejo 23,000,000 članov, ^ ^ or i v 162 unijah in predstavljajo 82'T^"1" cev in uslužbencev (te številke L t! STROKOVNE VNlJE—16 Sovjetske strokovne svetu zirani delavcev in uslužbencev (te številke ho od tembra 1938). Nekdaj so te unije hodili v upravi industrij in so skušale biti neodv2 zastopnice delavcev. Toda voditelji, ^ S(J!il1 povedovali to mnenje, kakor na primer TomJ sky, so bili "likvidirani" in danes so unij*? orodje države. Delavci niso prisiljeni fo jim pridružijo, toda večinoma vsi poatasj Člani vsled tega, da imajo prednost pri nem zavarovanju in tudi drugače. Fornvrank neodvisnih unij je v Rusiji prepovedaiu^ vjetski delavec, ki želi postati unijski člsil lahko pridruži uniji, katero mu je preskrbi država. V prvih letih sovjetskega režima je' moral spadati vsak delavec uniji. Namen sovjetskih unij je navidezno kolekj tivno pogajanje, in v resnici tudi razpravlja o plačah, delovniku in delovnih razmerah i * pravo ter sklepajo pSgodbe. Toda o kolektiJ nem pogajanju ni bilo dosti slišati od leta V resnici pa ne more biti nobenega kolektivu«! ga pogajanja, kakor te besede razumejo unijsj nisti po drugih, državah, ker so voditelji 2 vjetskih unij in tovarniški ravnatelji pod ^ minacijo komunistične stranke, kateri »o tuf odgovorni za disciplino. Ako stranka skleia da se morajo zviSati produkcijske norme ličina produkcije), morajo voditelji unij eno-.stavno sprejeti ta odlok, kakor tudi pristati na vse druge smernice. Kjer pa država določi plače, delovne ure ii delovne razmere, se skoraj ni o čem kolektiv no pogajati. Kljub temu so visoki unijski voditelji ukazali unijam, naj sklenejo pojfodJi Vendar pa unije pomagajo pri izravnavanji pritožb in skrbe, da delavci dobe, doJ$r * upravičeni po pogodbah. Podobne nalogc vS tudi kompanijske unije v Združenih državah, in ruske unije so jim veliko bolj podobne k* kor pa pravim unijam.' Človek lahko reče va to in obenem prizna, da bodo unije funkciorf rale drugače pod državpim ali socialnim last niŠtvom kakor pod kapitalizmom. Vendar pi morajo biti unije pod vsakim sistemom ne-odvisne organizacije delavcev, ki se jih žujejo za protekcijo svojih interesov pri deli O ruskih unijah se ne more reči, da je to r<* niča. Sovjetske unije sploh nimajo svoje neodv* ne eksistence od države; faktično bo |wsti|i državni administrativni organ, odkar »o bik leta 1933 transferirane unijam funkcije ljudskega komisarijata za delo. Od tedaj unije »-pravljajo fonde socialnega zavarovanja. Nji druga funkcija je, da zvišajo produkcijo, ki-kor tudi enforsirajo delovne standarde in vik kulturne in vzgojne aktivnosti. Po mišljenja Walterja Citrina (angleškega delavskega v> ditelja) se sovjetske unije "preveč ukvarjsji s produkcijo in premalo zanimajo za resnida protekcijo delavcev." Marsikateri fundames talni delavski zakon je bil spremenjen v Rit siji leta 1938 in 1939, ne da bi bile unije o ta kaj vprašane. Prav tako v^da tyhko od tu* do časa spremeni višino zaslužka ruskih d» lavcev, ne da bi se posvetovala z unijami. , Ali imajo ruske unije pravico do stavke? 1 odgovor naj citiramo unijskega voditelja I Lozovskega, urednika avtoritetne "Ročne Ul ge o Hovjetnkih strokovnih unijah." On pranj "Proti komu pa naj se unije v USSR bonjo Mar se naj bore proti tisti državi, kater« J odpravila izkoriščevalce ln ki brani neodv* nost dežele pred tujimi intervencioni*ti? S» veda ne, ker taka akcija bi bila nesmiseinH kriminalna." Stavka je nesporno svoje vri borba in bi bila torej smatrana kot krinunam čin. In v praksi je to tudi resnica, ne gW kaj deklarira oficielna teorija. Ali lahko unij zahteva — brez stavke — višje plače kakor I jih je določila vlada? Tudi to bi se m smatralo kot borbo in bi bil tak korak smatra kot kriminalni čin. A Kljub temu pa tudi v Sovjetski uniji stm pride do stavke, in sicer teda*, kadar raznw postanejo Uko neznosne, da jih delavci ne ■ rejo več prenašati brez protesta. Dasi jm n vjetsko časopisje redko ali pa sploh nilnw ■ omenja niti z besedo, vseeno sklepamo na |*» lugi najboljših informucij, da so stavke ni^ (Dalja na 3. strani.) Pred dvftjtet^ni leti (Iz Prosvete, 5. marca 1920) Domače vesti. V Hackettu, Pa-, js pobrala 42-letnega Johna Severa U Smartn* f Litiji, člana SNPJ. Delavske veati. Rudarska unija ameriško ljudstvo, da rudarji niso krivi p žitve premoga, kajti isidražitev je velifc« kot znaša povišek rudarske mezde Inozemstvo. Italijani izganjajo Hrv»l s Reke. ^ 1 Sovjetska Rusijs. Leninova vlada stila Anglijo in Ameriko, da ima larjev v zlatu za nakup tujega blaga ce pre trgovina. iDalJ« is prva kolone.I . Jetski Rusiji in našli boste — če b-* "J. — da Um prihaja vsa iniciativa od diktatorja, delavec pa nima C- le svojega dela in uprave kapital« ^ te. da je Nemčija z Hali j« vred "delavska" država kakor je Rusije <*» 1 država ~ ali obratno. ovice z starega kraja mer, da so se valile nad ljudi in ali ogromne množine. Se pre- Slovcnija sedmih dva mktva $ PLAZOM ^fja Loka, 26. januarja.— ^tnik in lesni trgovec, po j Poljanski dolini znani Ju-Stanonik iz ^a, se je bil penil, da spravi nekaj lesa iz fa Prepeljati so hoteli do-(V predvsem hlode. Včeraj zju-j ^ je odpravilo v gozd se-t, ljudi in šest konj s sanmi }d šel je tudi gospodar Statik »am. Od Loga proti levi v hograjske Dolomite se vije ipa. ki teče po njej potok Sou-Svet je tod zelo razjeden, ^tine so ostre, saj padajo >raj pravokotno navzdol. Do reče je prišlo sredi dopoldne-P6 eni verziji že tedaj, ko hotel Stanonik s svojimi Ijud-šele v grapo, po drugi vesti šele tedaj, ko so se vozovi oženi s hlodi vračali proti Lo-, Bik) tako a|i drugače, bi-a nesreče, ne eno ne drugo ne remeni. Medtem ko so bili dje z živalmi stisnjeni v graje prihrumel nad nje veli-ski plaz, ki je drsel svojih metrov s hriba navzdol. Ako iiisliroo, da je snega tod čez ter in v hribih še več, nam bo 't so mogli ljudje dojeti ne- -nost, jih je plaz že dosegel, tudi kako se boš v grapi re-in izognil. Na desno in na le-strmina, spredaj in zadaj vi-;o zasnežena pot! Plaz je v *aj trenutkih, zagrnil vse: lju-konje in sani. Čeravno se je bralo do pet metrov snega, je podarju vendarle uspelo, da je izmotal. Kmalu za njim je šel na dan tudi eden delavec. Srobna tišina, a pod njo poko-ni ljudje . . , travno sama hudo izmučena, hitela Stanonik in delavec v g. Najprej sta obvestila Stankove ljudi na žagi in kmalu zvedela za plaz vsa vas. Brž je zbralo okrog 30 odraslih di, ki so leteli z lopatami na-v grapo, da rešijo, kar se re-i da. Trud ni bil zaman. S hi-m delom je uspelo rešiti še tri iške. Tudi pet konj so spravili plazu. Zal pa prizadevanje ni o do konca nagrajeno z onim pehom, kakršnega so si vsi idje tako iskreno želeli. Po eh urah napornega dela so si-| res dosegli še poslednja dva wka, kf sta ležala globoko po-pana pod snegom, toda bila obadva že mrtva. Žalost je jela vse. ^bvestili so banovin-ei?a zdravnika dr. Milana Gre-rtiča iz Gornje vasi, ki pa ul) vsem prizadevanjem ni Kel povrniti mladjma človeko-življenja. Žrtvi plazu sta »ar Franc Mrak, star 36 let in f dveh otrok, ter samski de-w Jože Miklavčič, star 28 let <^ma iz Volč v občini PoJja-v »neKu je obležal tudi konj. Ganljiv sprevod se je pomi-■ sredi včerajšnjega dneva Jt' Ugu . . . Pretrsljivo je b|-■nklenje Mrakove družinice z ^vim očetom. Obup, žalost, Ob«. žrtvi plazu so položili skupni mrtvaški oder pri Brniku, odkoder bosta na-ll"!' svojo jsadednjo pot v Ki« Loko. Nesreča, ki ji ena-■n'' pomnimo, je vzbudila Fj javnosti res globoko obža-Niiij«' , Mka it lire/, vode K' ~(> jan uar j a j—Le t oš * °*tra zima nam je prizade ,u tlKli v Krškem precej ne-Zaradi nizkega sta " -o zadnje dni vsi vod-l/r< l vode in gospodinji! 'rMj" (|nlec hoditi |h> vodo, kl 1 Mna, če jo sploh dobijo. ' k i avoje vodnjake lki,"»*i<». Večina vodnjakov pa \ H* zamrznila. Občinski J* '.a i idaj resno premislijo, >aj lažje narediti VO-ker večno ne moremo ;ni obljubah. Želiva bi bilo Krško tujsko-pro-;r'diMč«^v Sjsidnjem Po-». im »e vuJovoda nimamo. nam tlakovano cestni vo mesto je zaradi visokega snega do nadaljnjega ukinjena, na kar opozarjamo potujoče občinstvo. fCo bo začel avtobus spet voziti, bomo pravočasno sporočili. Družinski glavarji so napadli fante — - j .Primskovo, 28. junija. — Povsod velja pravilo, da gre fantom marsikatera pravica, ki jo izgube moški takrat, ko stopijo v zakofl. Zdaj, ko je na f)olenj-skem precej žganj«, so pa tudi stara pravila postavljena na glavo. "O tem nam govori dogodek, ki se je odigral v primskov-ški fari. Tja so prišli fantje z Oble gorite, malega naselja pri fari- na Primskovem. Tam so se dalje Časa zadržali, proti popoldnevu pa so se oglašali še po vaseh, ki leže med potjo in so jim vsepovsod ponudili žganja za "okrepčilo." Ko so se fantje vračali proti večeru domov, so bili razigrane volje in so vso pot prepevali. Veselo razpoloženi so prišli v vasico Mulhe pod Pri makovim. Tam je bila zbrana druga taka veseljaška druščina, ki so jo tvorili že poročeni možje. Ko so z#-čuli, da gre skozi vas gruča fantov, so stopili nekateri možje iz hiše, kjer so sedeli dotlej pri steklenici žganja. Začeli so šariti med mladino. Eden izmed možakov se je obregnil ob fante in jim je jezno ukazal: "Smrkavci in pastirji, takoj spat, tu ne boste nič kravala uganjali!" Take besede pa so razburile mladino. Brž se je našel eden med fanti in je zakoncem vrgel v brk: "Mi smo ledik pa frej in nas ne bo nobeden komandiral. Tisti, kdor ima doma sitno babnico, da ga suče kakor veter petelina na strehi, naj gre s poti in se naj kar nič ne usaja!" Nato so zabele padati tako z ene kakor z druge strani zbadljivke. Fantje so začeli žaliti može in njihove žene. Vrišč je bil od trenutka do trenutka večji. Zdajci so se razvneli možaki. Iz bližnji^ plotov so začeli lomiti late. Ker je bilo možakov več kakor fantov, se je starejšim posrečilo, da so izrinili fante na rob vasi. Je že res, da se stari panji najbolj razvnamejo; tako je bilo tudi v Mulhah. Možaki so se počutili čisto mladeni-ške in so s krepeijci in koli tolkli po fantih. Mladina se je nato pognala v beg, možje pa za njimi. Kakor zajci so tekli fantje pred svojimi starejšimi znanci. Tone iz Oble gorice pa je imel smok). V snegu mu je spodrsnilo, da se je zavalil po tleh. "Po-bijte smrkavca!" so se bodrili možje in udarjali po fantu . » . Čeprav je bil Tone od udarcev že ves pobit, se mu je [»osrečilo, da je nekaj korakov še stekel po snegu. Spet so ga dohiteli in pobili na tla. Pa so spet znova zapeli koli po mladeniču. Nato so ga pustili samega v snegu. Fant bi postal gotovo žrtev ran in mraza. .Člani njegove druščine so ga pa po bitki šli iskat. V snegu so ga našli nezavestnega. K ranjencu so poklicali zdravniška, ki je ugotovil, da ima glavo razbito na 4 mestih, tako krvoločno so ga pretepali zakonci. Zaradi udarcev je črn in razbit po vsem životu. Očividno so mu tudi pretresli možgane. Desna roka in desna noga sta mu Čisto mrtvi. Tako so torej zdelali nesrečnega mladeniča, ki je znan kot miren in tih fant. Orožniki so uvedli strogo preiskavo. KOKOŠKI DROBIŽ Dobro obiskane in lepo uspele občne zbore so imela slovenska kulturna drufitta v Glinjah. St. Lipšu, žitari vasi in Dobrli vasi. Posebno razveseljivo je, da so se v slovenskem prosvetnem delu pojavili zopet Glinjčani, ki jim je bilo svoječasno prosvetno društvo razpuščeno, v okvirju novih društvenih pravil pa se lahko zopet udejstvujejo. Njihova nada so mladi pevci in pevke, predvsem pa novi ocjbor z Janezom Korenjakom na čelu. Sent-lipški pevci bi ae s svojim ubranim petjem lahko pokazali z uspehom tudi na večjih prireditvah. Vodja njihovega društva ostane de nadalje Jože Golavč-nik. Na vseh občnih zborih je bilo opaziti mnogo zanimanja in rastoče volje za vsestransko prosvetno udejstvovanje. Slovensko kulturno društvo v Žitari vasi bo še naprej vodil J. Rutar, v Dobri vasi pa je poatul vodja mladi J. HochI, r Posamezne občine so dobile nalog, da morajo poskrbeti gotovo količino lesa. Sedaj nalagajo občine posameznim kmetijam, koliko lesa morajo do spomladi oddati. Oddaja lesa — seveda proti odplačilu — je obvezna za vsakega kmeta, ki ima gozd. Verjetno je, da so predvidene tudi možnosti, da ae količina predpisanega lesa zmanjša, če bi ga kmetija ne mogla oddati brez škode. V Bličovhu je bilo v preteklem letu 22 rojstev in 18 smrti. Kakor izgleda, je ta fara ostala pri starih običajih. Na zborovanju pokrajinskih govornikov v Celovcu je med drugimi govoril tudi vodja oddelka za narodnostna vprašanja v ministrstvu za propagando dr. Krieg o problemu preseljevanj«. Listi govorijo, da je govoril najprej o Koroški, nato pa je prešel n« preselitev Nemcev iz baltiških držav in Italije. Celovec izda za pometanje in kidanje sneg« dnevno nad 2,000 mark samo delavcem. Za letos nameravana proslava 700-letnice Beljaka je bila preložena na poznejši čas. Celovška statistika kaže v preteklem letu 2200 rojstev, 1245 porok in 1236 smrti. Seveda Je treba računati, da so pri gornjih rojstvih vzeti tudi otroci, ki so se rodili v celovški bolnišnici, ki pa sicer ne spadajo v celovško območje., L— t-..... —ry ' Preteklo soboto je bila v Celovcu na Trgu junakov ob navzočnosti generalnega poročnika v. Nagyja in pokrajinskega vodje Kutschere slovesna zaprisega vojaških novincev. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« s 2. »t ran i.) vil vsako angleško pismo, ali pa pismo prestavil v slovensko. Jas bi svetoval, naj bi se vsako društvo vseh slovenskih organizacij obvezalo, da bo nab«vi-lo t« slovar z« svp^ega tajnika, ker to ceno bo zmoglo vsako društvo ii svoje blagajne. Koliko društev je naročilo Mladineo-jev Adresar, katemmi je bil« ist« cena — |3.76 ln kaj jim koristi ta knjig«? Po mojem mnenju prav nič, ker ljudje se selijo vsak dan in tudi društveni uradniki se zmeraj menjajo. Ta adresar bo imel koristi ie za onega, ki bo pisal zgodovino ameriških Slovencev. Torej, bratje in sestre, tukaj se vam nudi prilika, da si nabavite knjigo, ki vam bo trajne vrednosti. Pišite dopisnico ali pismo Zvonko Novaku, da si želite nabaviti njegov slovar. Prepričan sem, da se ne bo nihče kesal, ki ga bo kupil. Anton Potokar, 518. ; Moti ju raz h i j o Herminle, P«. — Vem, d« do čitatelji Prosvete debelo gledali, kaj je to za ena zverina, ki razbija. Vsem čitateljem pa je otovo znana prislovica, d« sv. «tija led razbija, če ga hi, g« pa naredi na svoj rojstni dan februarja. JiCtos pri nas nt Imet tega posla, to je, da bi ga moral delati, ker ga je našel dovolj. Samo razbiti ga je hotel in tudi ga je. To je bil naš rojak Matija Drap in njegov sin v Keystonu. Rekla sta t«kole: če ae led sam naredi, naj se pa tudi sam stopi. Vendar p« se je mlajši Matija premislil in prinesel staremu Mati-jatu — očetu — veliko kladivo in mu reče: Zdaj pa le po njem! Stari Matija ga dvigne in zavpije: Je že naš! Vsi navzoči mu pritrdimo, da zna dobro. Udaril je tako, da so kar doge zaškripale, navzoči pa smo začeli: Živijo, na zdravje, še na mnoga leta! Vesel je led razbijal, nas cem in železno vodo, pa tudi okusnega prigrizka ni manjkalo. Vi pa tudi veste, kako je s tisto domačo rečjo, katarl pravimo potica, ali pa s tistim kosom, za katerega se najbolj zanima sv. Anton in trdi, da Je njemu namenjen. Ne vem, ali mu je ali ne, vem pa, da je bil to pot pod našo kontrolo in gotovo se je pa-tron Anton pokesal, zakaj ni bil en dan prej rojen, to je na 24. namest na 25. februarja. Vse sorte amo se pogovarjali, tudi o tem, kako je bilo pred 20 leti in kako je danes. Končno smo se le domenili, da je bil pred 20 leti še vsakdo izmed nas 20 let mlajši, toda z vsakim dnevom so nam leta boš j in bolj pripeta in gremo z duhom časa naprej, to se pravi proti večnemu lovišču. Pravijo, čim več pa-tronov dočakaš, tem bližje si temu dogodku, in to bo menda tudi držalo. Ampak Matijeta se tega nič ne ustrašita, če gremo naprej. Le kaj bi bilo z nami, 6e bi šli nazaj; kdaj in kje bi že vsi bili! Torej, hvala Matijetoma za uljudno prijaznost. In če bi se Wiili«m D. Pelle.v, načelnik Srebrnih ar«jc, protlžldovske orga< nizacije. ' i slučajno k«kšen led napravil okoli sv. Frančiška, mojega pa-trona, bom pa jaz povabil in ga bomo kar stopili, ravno tako kakor smo s tvojim naredili v prijazni družbi rojakov in njihovih družic. Frank Fink, 200. Kakšna je Rusija? ~(Na ' ;< in nov most. a z «tališča najin.11 1,1 r.-Vi ne moremo dobiti ''"^»na prog« Konvencija jeklarske unije v Chicagu Chicago, 4, marca. — Philip Murray, načelnik organizatork-nega odbora jeklarske unija (CIO),* je včeraj naznanil v Pittsburghu, da bo imela organizacija svojo drugo konvencijo v Chicagu. Pričela se bo J4 maja. Murray je dejal, da bo ua konvencijo prišlo okrog tisoč da* legatov il vaeh krajev Amerike in Kanade. Židovske demonstra• cije v Palestini Jeruzalem, 4. marca. —- Zi-dje mi obnovili demonstracije v znak protesta proti zakonu, ki omejuje prodajanje arabNk« zemlje Židom Vršile so se v T«d Avivu, Jeruzalemu in Hajfi. V »dedujem meatu so demonstrant-j« napadli policijako postajo a kamenjem Več polieajev in demonstrantov Je bilo ranjenih. IJHTNICA IMKIMIATVA V. Z, Chmholrn. Minn.: O komuni n« Hrvaškem nam ni ničesar znanega. O komunizmu bomo pisali o priliki, daai je že bilo v ProMveti 'o tem d«»volj na- Srtk^viZ«.. -—d < F-«* » praznovali kitajsko nov« kl«. piaanega. W nasvetov kopanja dojenčka 1. Dojenčka moramo vaak dan kopati. Edino pri kopanju se njegova koža iznebi vseh nepotrebnih toxinov. S tem, da lahko prosto brca, se j>a sprosti njegov živčni sistemu. . . Poleg tyga je otroku kop«nje.v veliko zabavo. 2. Dojenčku smemo kopati s«mo v toplem, dobro zaprtem prostoru, Največji sovrstnik o* troka je prehlad. Zato pazimo, da med kopanjem in po njem ne bo prepiha. 3. Eno leto starega otroka kopajte zjutraj ob 9. uri, ker ja to najbolj pripraven č«s zanj. Kopal se bo torej pred jedjo—navadno dobi saJtrk okrog 0. ure in bo imel še dovolj časa za sprehod ob 10. url ali ob'pol 11. uri. otrok te hodi ln se va->sku, ga |Mt kopajte pred Tako bo utrujen lahko In hitro zaspal, aj bo dojenček šo čisto majhen ali pa nekoliko večji, če je nemiren ponoči, ga kopajte zvečer. To ga bo pomirilo in ga uspavalo v boljši in globlji sen. 6. Kopanje sme trajati samo pet do osem minut, Predolgo kopanje je* namreč prena|>orno za mladi organizem. Poleg tega Jo pa še večja možnost prehlada. 7. Toplota kopeli ne sme znašati več ko 37" C in tudi ne manj ko 36 C. Prevroč« ko|>el namreč poveča pritisk krvi ln utruja, prehladna ko|>el pa Je nevarna zaradi prehlada. 8. V začetku merite toploto s toplomerom, isizneje bbate pa lahko že sami določili pravo toploto. Za|>omnite al dobro: za določevanje toplote naj ne bo rok«, temveč komolec, ker Je ta najbolj občutljiv in čist, 0. Kopalno kad postavite kolikor mogoče visoko. M tem nI boste olajšali delo pri kopanju, poleg tega vas pa še križ ne bo liolel, 10. Prod kopalno kad jo položite blazino, pokrite z rjuho ali de-belo brisačo. Tako l>ost« otroks laže položili, ga slekli in oblekli, kakor pa če ga vzamete na kolena. Poleg tega se Ijo pa še mati la&c gibala. 11. Preden otroka alečeto, se dobro prepričajte; sli Imate rea vse pri roki. Otroka nikakor ne smete pustiti v vodi, medtem Ko vi Iščete milo ali brisačo. Posebno pazljivi bodite tskrst, ko o-troka dvignete iz kopeli in ga zsvijete. 12. Otroško milo mora biti posebno dobro izbrano. NI važno, da je dišeče, toda važno je, da m ujs>rabljate samo zanj. Otroška koža je namreč zelo nežna, zato jo v«rujte vneli draži Ji vih snovi, kf |»ovzročajo rdečico ali celo Izouščaje. 13. Ce je otrok umaz«n, g« očistite že pred kopanjem, in sicer v trenutku, ko ga sltčete. Voda, v kateri ga ki»p!jete, mora biti namreč popolnoma člata 14. Vaako jutro mu umivajte glavo z milom, skrbno mu Jo mullle Jt) š^etksjte lase t mehko ščetko Zmotno Je namreč misliti, da je nevarno otroku umivati glavo. Ce «# mu napravijo hraate, mu namažite glavo t v«-zelinofrt, Jo pokrijte a čepico In mu Jo drugo jutro umijl* z mi-lorto. 10 Pred koimnjem. očistite otroku obnut. oči, ušes«.in nosnice i vato in z mlačno vodo. Kota na obrazu je namreč zelo nežna, medtem ko sta rokuvlca za umivanje ali goba prvruska-vi in sta težko tako čisti kakor vata. Nikar pa ne uporabljajte u botre bos v ! 16. Pri kopanju držite otroka s levico pod tilnikom in rameni, ker otrok še nI dovolj velik, da bi sam aedel. Z desnico ga pa umivajte z milom. 17. Bodite pazljivi pri izpia-huvanju. To stvar morate opraviti temeljito, da ne ostane ua otrokovi koži prav nič mila. 18. Ko vzamete otroka iz ko-1*1 i, imejte pripravljeno toplo kopalno brisačo. Otroka dobro drgnite in temeljito - obrišite. Posebno pažnjo polagajte n« prste na nogah in rokah in na vsa mesta, kjer se kotla guba. Suha mesta pa obilno napudrajto z lojevcem. 19. Po kopanju se prepričajte, ali niso otrokovi nohti predolgi in aH so čisti. Nevarno je namreč, če se praska, ker lahko dobi huda koina okušenja, ture, izpuščaje in podobno, t— 20. Po kopeli mora Imeti otrok lK>poln mir, najbolje je, če zaspi, kajti Uko se njegovi iivčki n« j bolj sproste. Plača ienskam se dviga hitreje kot moškim Washlngton, D, C,, 4. mami, — Franees Perktns, tajnica departmenta sa delo, poroča, da je mezda delavkum v vseh večjih industrijah hitreje raslu v prvem letu federalnega mezdnega zakona kot je pa moškim delavcem. Isto volja za delovnlk, ki se za Ženske hitreje krajša kot za moške. Poročilo se nanaša na čin od 1. septembra 11)37 do 1, septembra 193M. Franco zatrl organizacijo prostozidarjev Madrid, 4. marca. —- Dekret vlade diktatorja Franca, ki določa zatrtje organizacije prostozidarjev, Je pravkar stopil v 'veljavo. Vsakemu, ki ostane član organizacije, preti težka zaporna ln denarna kazen. Dekret določa tudi konfiskacijo prunošo-nju prostozidarske organ Izuči- J®. Tristo Kitajcev utonilo Sanghaj, 4. marca. — Tri*to Kitajcev, med temi več žensk In otrok, Je utonilo, kft se je prevrnila ladja, na kateri so • se vozili, v bližini Niugpa, Panika jo nastala med njimi, ko je nekdo pričel kričati, da prihajajo ja|H>naka bojna letalu. _ Laborit zmagal pri volitvah v Avstraliji Sydney, Avstralija, 4. marca. — Zmaga laborita pri nadomestnih volitvah se smatra za udarec vladni vojni |M>litiki. Dela v. ska stranka s« jo Izrekla proti prisilni vojaški službi in pošllj«-n i ii i h v Evropo. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA J It I) NOT A izdaja svoje publikacije In Ae posebno list Prosveta z« koristi, ter pol robno agitacijo svojih društev in čl«n*tv« in z« propagando svojih Idej. Nikakor pa ne m propagando drugih pod pornlh organizacij. V*afc« ur-ganlzarija ima običajno avoje glasilo,' Torej aglUloričnl dopisi in naznanil« drugih podpornl|i organizacij in njih društev Mj s« n« pobijajo lUtu Pro»v«t*. rAl AflUtlN S TUCOSIAV AMERICAN KADIO HHOADCASf CIGANKA IVA 71 = i Tomaž jo je opazoval kako živa. Delala je velike in dolge žive, ki ho ai klicali med aeboj: tir ž«- ti, jaz ne morem. Iva je opazila, kaj gleda, pa je rekla: "To delo ni zame." Tomaž ae ji je približal, ona ae mu je malo umaknila, pri tem ji je zdrknilo raztrgano krilo iz roke. Iva je hitro atianila akupaj raztrgano krilo ter pogledala Tomaža. Njen »»ogled ga je aegrel. — Zunaj je tihi mraz, ki reže v koati, a v lopi je gorko, Um ata Iva in Tomaž aama. Tomaž, zdrav, mlad in spočit. Iva, v kateri pluje nemirna ciganka kri. Kdo bi ae vzdržal! Odpovedala je modrost in pamet. Narava je čudna aila in Tomaž ni zamudil priložnoati ,. . Proti poldnevu ao ae vrnili ciganf. Mati jim je nupravila koailo, sedli ao na ognjišče, na ka-> terem je plapolal visok ogenj. Tomaž je šel v drvarnico, tam je sekal drva. Sam sebi ni zaupal, kako se bi zadržal takrat, ko ae bi arečal z Ivinimi pogledi. Mialil ai je: bolje je, da aem tukaj. En sam nepreviden pogled ki mati bi takoj sumila, da nekaj je bilo — ali bo. Naslednji dan so šli zopet prosit po vasi. Iva je ostala doma — "prehladlla se je", tako je rekla materi zjutraj ciganka. Tomaž, ki je šel po ateljo, se je prepričal, da je Uko zdrava kot prejšnji dan. Mati ni mislila na to; ona je poznala svojega sina, da je pameten in zaupala mu je. Tretji dan je rekla Iva Tomažu: "Jutri gremo proč od tukaj." Tomaž jo je prosfl,~naj ne pove nikomur. "Ne boj se," mu je rekla. "Naj pride kar koli, nihče ne bo izvedel, da si ti — —" Pogledala ga je v oči in on je vedel, kaj je mislila. Poslovila sU se danes, ker ju-_ tri ne bo časa za to. Drugo jutro ao se cigani zahvalili maUri za dobroto, kaUro jim je izkazala, ko jih je\zela pod atreho. Niao štedili besed v zahvalo, "Boste videli," je rekla ciganka, "vse to vam bo Bog plačal, drugo leto vam bo polje dobro obrodilo in srečo boste i-meli pri živini. V vasi so nam pravili, da ae bo vaš sin Tomaž spomladi poročil. Videla sem jo, najlepša je med vsemi v vasi, pridna in u-smiljenega srca, ltnik, ki ga Je premamile vročekrvna Jura, in z njo Je imel otroka, ki še danes živi in je zastaven fant in ga le redko kdaj manjka pri fantovskih pretepih. Tako je zadela mojega ao-potnika čast. da je poatal deseti oče, a desetega očeU menila ni nikjer na svetu, ta slava pripada le njemu in ker se je zavedal te slave, se Je oženil z Julo, brt ko je postal deseti oče, in živi še zdaj a njo gori nad l*aatinjo vasjo in se skregata pošteno morda le vaake kvatre enkrat. Strmega klanca je bilo konec. I*it je tM\ ila čez plitv o, zamra-lo De vino in se je iagubila doli med redko posejanimi vaškimi hitami. Dedec je baš prenehal s svojo zgodlai. Obraz se mu je raztegnil v širokem |»o«mehu In je z roko iN.kazal na ajabo uho-1 ski goriei7 In kmalu Jeno pot, ki se je med snegom U«ki usedlini vil« p.*! strmo ritoznojako gori-ji^i vinogradi, co. Todle vodi pot v Pasji Vra- je n« moti življenje, v Pasjem grabnu. Dve ben, suh sneg, pot je hrapava in domačiji sU zrastli tu in ae v strma in treba bo velikega na-tem zimakem miru Človeku zdita pora, da vozniki spravijo vozove kakor dve poosebljeni pravljici, fin vino na varno cesto tam doli zlasti JanSekbva domačija zbuja za gozdovi. A vozniki so spretni vtis pravljice o Sneguljčici, ki ln resni. Prav nič ne priganjajo se skriva pod vinsko gorico, j konjy--fozovi škriplje jo in se ma-Drugod bi ne mogla biti tako jejo po nevarni vi jugi in komaj vesela in vase zamaknjena kot vidno zdrknejo navzdol in že so prav tu. — na ravnici in veselo vlečejo po Od tihih domačij se pot *tr- ravnem škripajoče vozove široki mo vpre v goro in vodi pod trta- cesti nasproti, mi do ponosne Windischgr&tzo- V obokani kleti pa še vedno ve viničarije, ki je od daleč vi- šumi vinski slap in se peni po deti. kakor visoka stavba, ki je ogromni posodi. Črpalka poje ne-lz mesU zašla v to samoto in ji utrudno svojo veselo pesem, zaje skoraj neprijetno, da stoji kaj viničar pretaka vino iz orja-sama v tem hribu. Tik pred vi- škega soda v sod, čigar vsebino ničarijo stoje vozovi, pred vsa- so vozniki odpeljali v dolino. Si-kim par močnih konj, ljudje-fci- cer jek0b prostrani kleti tišina, lijo iz nizke kleti visoke, debele ki jo le za trenutek pretrga krat-sode in jih po močnih lestvah ka beseda človeka, ki je stopil v' spuščajo na vozove. Radovednost kot k mizici, da izprazni v svoje lepa človeška lastnost in ga je veselje kozarec cinkastega nehote nažene v klet. Tu je ži- vina. Opojni slap pa prepeva še vahno življenje, viničar se vrti dolgo uro in zunaj nad gorica-okrog dveh velikanskih sodov, v mi se že mrači, ko slap nenad-katerih bi si človek lahko uredil no utihne. Le črpalka zaškriplje udobno sobo. Dve acetilenki raz- še dvakrat ali trikrat in umolk-svetljujeta klet, k1! je prijetno ne. Delo je končano, orjak je topla in zračna. Hotelir iz Slo- poln, dočim je njegov drugi to-venske Bistrice je prišel po kup- variš prazen votlo zazvenel. Ijeno vino, 4a ga zvozi v mesto. Doli v Pasjem grabnu, v okus-Gostoljubno postreže popotniku no, skoraj umetniško opremlje-kruhom, prigrizkom in vinom, nj 80bi Janžekovičeve domačije ki ga je na preprosti mizici tam «e človek prijetno ogreje in se v v kotu poljubno na razpolago. A zanimivi družbi gospodinje, nje-le viničar, izredno prijazen, nad n|h hčerk, sinov in Razde Jan-vse všeč človek, ga tu pa tam ko- fekoviča otrese vseh nadležnih maj za spoznanje srebne kaplji- duhov, ki se jih je nabral gori co, vozniki pa molče in hodijo v vinski kleti. Večer se izliva v mimo vina, kakor da ga sploh ni noč, a člove^ v gostoljubni sobi na svetu. In človek se čudom ču- pozabi na čas, kakor je pozabil na di, ko se nehote spominja slavne čudnega desetega očeta s Pohor-Trške gore in objestnih furma- ja, na nevšečno kotlino Sentov-nov, ki so vozili in Se vozijo vino ca |n ntt povest, ki se vije okrog z dolenjskih goric, in pametnih, teh krajev. Sam vrag je v svoji solidnih konjičkov, ki so pripe- pravi podobi prebival v Sentov-ljali vinske furmane sami do- cu, a tu doli v Pasjem grabnu je mov- | živel v divji pasji podobi in je Po prostorni, močno obokani čuval in stražil na obeh straneh kleti vlada razpoloženje, kakor ritoznojako jporico, dokler ga da se tu obhaja sveto opravilo, nekega dne ni sveta Marjeta s Le črpalka hrestne tu pa tam, posvečenim trsnim kolcem na-|le plamenček v acetilenki včasih gnala v njegovo pravo domačijo, vztrepeče in le vino, ki ga črpal- Ko se človek v snežnem nale-ka izganja iz soda, šumi na ves tavanju ponoči vrača v mesto, glas in se kakor majhen alap|mora nehote obstati na ovinku uliva v ogromen škaf, od koder jn He ozreti nazaj na samotno ga spet črpalka žene v drugi sod. Takega smotrnega, naglega in sigurnega pretakanja vina še nisem videl nikjer in nikoli. Reči se mora, HUMOR U Najnovejša škotska Skot je prišel v London in videl na nekem kinu napis: "80-letni sUrčki in sUrke imajo prost vstop v naš kino!" Škotu, bil je tudi sam Ustnik majhnega kina, je bilo to zelo všeč. Odločil se je, da bo tudi on naredil za syoje stare rojake tisto ugodnost. Ko se je vrnil v svoje rojstno mesto na Škotsko, je obesil pred svoj lino desko z napi«*,,, letni starčki in % prost vstop, če pridejo v 3 atvu svojih staršev!'' ♦ Moderna oblek« "Moj mož nikakor ni J Kar ae pa tiče mojih oble> Za tole orteka Sem ie m^' besedno boriti, boriti, u2J čem za sleherni centimeter" "No, zdi se mi,, da bortJ bila preveč dolgotrajna"! I-epa bodočnost Zaročenka: "Kajne, J moj, ko se poročiva, bova J hišico?" * Zaročenec: "Seveda vnJ ne bova takoj stanoval« v'« lači." v * On: "Oh, saj jih bo s jmeUj voč; vae, drugo za dru^o." »»»»»»»»»»» PRIPOROČILO rojakom Ker se bliža pomlad ii mm* l prenoviti svoje domove, bodisi od* ali znotraj. Skozi moj« dol,oU izkuftnjo v barvanju in p.3 Vam lahko, jamčim o uSm' prvovrstnem delu v tej Htroki, al teg# pa tudi a zmerno nizkimi mi. Na »ahtevo Vam prinewa Va* dom vzorce krasnega »u>iMk papirja ter zmerim Hobe u 12 V Johnatownu in okolici *e rojih toplo priporočam. Andrej Vidrich 70« Forest Ave. - Mosham, John«« Phone F ST-792 -(A, i AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR ZA LETO 1940 vsebuje 11 povestnih spisov in črtic, 3 spise iz zgodovine nagih organizacij in naselbin, potopis o Mehiki, 9 razprav, člankov in opfeo?, 11 informativnih spisov, koledarske podatke, pesmi, okrog 70 slik in drobiž. t Obsega 224 strani in je vezan v platno Stane 75c, kar je za slovensko knjigo v takem obsegu in s tako bogato vsebino izredno malo. * Razpošilja ga knjigarna "PROLETARCA" ^ 2301 So. Lawndale Avenue - Chicago, IU. kakor se spodobi. To čast ste do-. jtnžekovič, ki je tod okrog domačijo pod vinogradi. Svetlo okno veselo sije v noč, ki se beli vsenaokrog, in v človeku nehote vstaja V duš( resnična pravljica da je Uka črpalka in 0 Sneguljčici in njeni udobni, tako pretakanje vina lep napre- prijazni domačiji, posejani s sa-dek v našem vinarstvu. Ta način mjmi pravljicami in pripovedka-je prvi uvedel pri nas gospod mj, jn Vsi ti, v nočni belini raz- živeli danes, a glejte, take Čaati ne doživi vsak človek." Se enkrat se je zarežal in ae je pognal naprej In že ga Je skril prvi ovinek onkraj Devine. Moja pot pa se je vila naprej po nizkem, le slabo izhojenem snegu. Visoka kopa vlnake gorice ae Je apettjala nekam v nedosledno višino, a moja pot se ji ni bližala. temveč se je oddaljevala od nje. Na|a>sled Je izginila v gozdu in je Je bilo nenadno konec. In sem vedel, da me Je edini stavenski deseti oče pošteno potegnil in lavlekel na krivo pot. No, dobra volja me ni prešla in sem šel brez poti naprej. Gozda'je bilo kmalu konec In pred mano je zrasU* oska ravnica, naslanjajoča se na strm breg. vrh katerega ao Hile nasajene tri ali štiri hiše — Klopče. Moral aem se obrniti na levo In sem kmalu našel širok kolovoz, kl Je vodil naaaj naravnost proti vin-aem bil v tik pod zasneženi v tihi samoti, ki, nevšečno človeško glasu kot prvi strokovnjak v narskih zadevah. na vi- ločni trsi se mu v resnici zde kakor bataljoni nemih vojščakov, v popolni bojni pripravljenosti Vozniki so srečno spravili so- čakajoči na nevidnega sovražni-de na vozove in jih natovorili do ka. prežečega nekje iz teme on-zadnjega prostora. Z zastrnje-jkraj gozdov, ki črni leže doli v nega neha Je prtčel pršiti dro- ravnini. Josip Vandul. tiskarna s.n.p.j. SPREJEMA VSA v tiskarska afcrf tpadajaia Ma Tiska vabila aa veaelie« in ahode. viaitnlce, časnike, knjige koledarji, leUke itd. v slovenskem, hrvaUkem, slovaškem, četkam, nemškem, angleškem Jeziku In drugih VODSTVO TISKARNE APRMRA NA ČLANSTVO S.N.PJ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI DA Vsa poja.,11. daje endstee tlskame,-Ceaa smerna, enljskn dele pree rrsU Pišiu po Informacije aa aasiev: SNPJ PRINTERY • • r* 2t&?-ft» RO, LAWNDAI.K AVRNITR Tei a«rk»»|| 4M4 CHICAGO, IMJNOlg NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEJt) Po Sklepu II. redne konvencije se lakke aaretl na Hst Premts k prlfteje eden. dva, tri, Štiri ali pet Člaaov la ene družine k esi ssr^ nlnl. Liat Proaveta staae sa vse enake, sa člaae ali nečlane M 00 u eno letno naročnino. Ker pa ttaal že plačajo pH aaesmenl« U* • tednik, se Jim to prištele k naročnini. Torej aedaj ni vtroka. rtfi> |e liat pred rs v sa člane SNPJ. Llat Prosveta je vaša Is«IsIm k zetovo Je v vsaki drulinl nekdo, kl M rad člUl list vsak dss. listu ProsveU |e: Za Cleero la Ckleaze je....A* 1 tednik la............. 2 tednika In......V S tednike la........ 4 tednike ia........ B tednikov In....... ......... aaaa I r polnite apadnji kupon, prlloiite polretmo vaoto denarja sli S«s»f Order v pi*mu in si naročite Proavelo, liat. kl |o vaša lastaias. Pojasnile!—VseleJ kakor hitro katori teh članov preneha biti SNPJ, ali če se preseli proč od drušine in bo aahteval sam «v«J «■ tednik, hode moral tisti član is dollčne drutlne, kl Je Uko -naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniitru irt obenem doplačati dotlčno vsoto lista ProsvoU. Ako tete m tedaj mora upravništv« snišati datum sa to vsoto naročniku. Za Zdrui. dr Jave la Kanado. SCM 1 tfdalk In............. 4.M 2 tednika ia....../......VM S tednike la.... ...... 2.4S 4 tednike in............ i.jf 5 tednikov In........... nič Za Rvropo Jo.. SU IN tli ija PROSVFTA, BNPJ, 2*57 So. Lamrfale Ave. Ckkaf. HL Pelloieno pošiljam naročnin« sa llat Praeveto veote I....... .................................CL draštea št..... I) trn Naslov i.......... ••#•»' ' UotavKe tednik in ta pripišite k maji naročnini od aledečlb «*•* mojo druliae: *>.....................................ČL *n*va št........ J)................n.......................Cl droštva .......... 4>.........................................CL Jraštve St....... *>•.......................................CL *«S»ve SI........ M o« to...................■..... Nov naročnik ............ Država.