BPtI? ONLY SLOVENIAN DAILY NEW YORK AND CHICAGO the best medium to reach iso.ooo s sl0>^ians in u. s., canada ^ south america. lint; uirii iioJ> , f®' lelj^ se. '■Wkli*4 umi dUttrIbated nder permR No. 728) aalEor. Iv Act ol OetoB« #, ob ffle «1 tK« Port Office of Ckvelmmd, OUo. By order of the President, A. S. BarletOB, Portmutw Geau ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands; one nation indivisible with liberty and justice for all." __ V—LETO V. Copy 3c, CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) MARCH 15, 1922 ŠT. (NO.) 61. VTISI IZ lUGOSUVUL Entered att Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. )(|J ^^nevtralen trgovec, katerega je na žaj govcii-w^'"" iriivuiyi ovujii^ija tr- sr A^rl; potovIanja, pravi, da je jugo- JPT «X TRGOVEC, KATEREC TI Ar YORK WORLD", DA OPIŠE POLOŽAJ |) 1 * 1^ **■ ^*vxv YT v/rVJuL/ J Lf.A Lil loJjj i Lflj\ DEŽELA TEKOM SVOJEGA Sr AArt POTOVIANJA, PRAVI, DA ^^IJA MILITARISTICNA DEŽELA. Dunai. ^ Ba&s - ^čiiKa^' ~ Ko se po obsežnem potovanju nevo ki ^ iia Dunaj, sem presenečen nad do- '3da namreč, da se veruje, da na Balkanu aeijg]^g j^ii'ovne pogod'be so sicer začrtale demar- JG pa tudi približno vse. lip. Vlsak ^^česar bolj oddaljenega kot je ravno fajopyg, vsako noč se dogajajo spopadi in po- Srbi"^ GfiBga konca Balkana do druzega. fUgo aktivni fronti, eno napram Bolgariji, i'I'IHevj gi^ti*^/ in tretjo proti Italiji, ki je tako '^^Potoval mojega trgovskega potovanja sem težje t Srbijo, Albanijo in dalmatinsko led ^ sem priliko potovati semtertja večkrat, ^)lo oipazil gotove reči, o katerih mislim, da bi '•il ^ javnost. ^Wavi" ^ mislim opozoriti na nekatere reči v '% Ppyj?' ® katerih zunanji svet jako malo ve. '}■' z%ad je izza končane vojne organizo- 18- '^i^o Tiiv. ^^'sije drugo največjo armado v Evropi. Francija je ' Sr'bov, HrvatoA'' in Slovencev. Ko je člf : V 'Ot je danes v vojaškem oziru na višji stopnji Sr'bov, Hrvatov in Slovencev. Ko je tJUM^slavijj^^ zadnjič piiskiisil s svojim "pučom", je Ju-'3 800 upoštevanja vredno armado, na- ^sak Srb .16 rojen vojak. Duh militarizma je tako "J ko se je enkrat pričela, sploh ni ^'''^^obiij., ?f^^viti. Jugoslania ni imela denarja, da izve-vse, kar jebiiO na rokah, je bila prosto-žele, Y| 500,000,000 dinarjev za notranji razvoj ®cijo^ trtri ^ inaela moči, porabiti ta denar za mobili-}jj ^ "^'ojnega duha 'se ni smelo zatreti, zato se je bil namenjen za miroljubne namene, porabil ^obii; Srb izacijo. ^uje ] postala vojaška sila. Medtem ko se država ^^stavh'! • Srbov, Hrvatov in Slovencev, pa Srbi '^f^jaško silo. Belgrad diktira danes vsej de-predstavlja \danes iste vrste zlorabo • bilo opaziti pred vojno v Nemčiji. \T^ ^ ^ Jugoslaviji smatra za nekaj več kot pa '.Povso(j mora vse ukloniti, in vojaška uniforma 3G bil še ni do tistega kot nekoč v Nemčiji, ^ dežele, toda radi različ- j"i 10 ^dbeh narodov, toda splošno razpoloženje i. Srth'«='^'«-no. JG polna Rusov. Ostanki armade gene- so v Jugo- Demonstracije proti Italiji v Belgradu. Belgrad^ 14. marca — Danes ?e je vršila v Belgradu velika demonstracija proti po-'etju Italijanov na Reki. Demonstrant je so zahtevali, da Jugoslavija da enkrat italijanskim teroristom poskusiti njih lantno zdravilo, in da se pošlje oborožene čete, da nastopijo proti fašistom. Demonstrant je so zahtevali, da vlada, ako treha^ pod vzame oboroženo intervencijo, ter* na ta način prisilili italijansko vlado, da izpolnuje rapalsko in st gerrnain-sko pogodbo .ter nastopi proti fašistom, ki so zasedli Reko in ki bi radi zasedli še nadaljna dalmatinska mesta. Govorniki so izjavljali, da italijanska vlada brez dvoma sodeluje s fašisti. Jugoslavija ima tudi nov spor z Madžarsko vsled aretacije nekega jugoslovanskega kurirja v madžaiski meji in pa vsled za- Pristaši četvorne po- Južno afriški upor- godbe zmagali. Washington^ 14. marca. — Administracija je danes dosegla v boju glede odobritve četvorne pogodbe svojo prvo zmago. Senatna zbornica je namreč zavrgla dva predlagana dodatka k četvor ni ^acifični pogodbi, in sicer prvega s 55 glasovi proti 30, drugega pa s 50 glasovi proti 27. Rezultat glasovanja se smatra kot dokaz^ da bo senat sprejel vne pogodbe, kar se jih je oklenilo na washingtonski konferenci, a obenem pa vendar dokazuje, da bo končna odobritev pogodbe, ki zahteva dvetretjinsko večino, komaj dosegla potrebno število glasov. Danes se je glasovalo o dodatku senatorja Robinsona, glasom katerega bi se na konferenco glede kakega nesporazuma na Pacifiku moralo povabiti ne sarril: pogodbene države, temveč via prizadete sile, in pa o dodatku se* plembe uradne poštne vreče. Kot natorja Walsha iz Montane, ki je se zdi, so Madžari iskali dokazov precej podoben prvemu. za srbske intrige v Pečuhu, kjer Ima belgrajska vlada izza plebiscita nastavljenega posebnega vojaškega atašeja. -O-— OLJNI INTERESI KUJEJO NA PAD NA RUSIJO. Ohijska senatoi'ja, irepilWii-kanec Willis in demokrat Pome-rene. sta obakrat glasovala proti dodatkom. --—o---- Vihar povzročil smrt 25 oseb. 1 ^ 1 puuicl XVLloUN. V.'OLClllJM dill Že ušli s Krima v Carigrad, . ._e_ ^e.?ecev. ter tvorijo danes že del jugoslovan- / Z všteje še druge Ruse, ki se jih je vzelo ^0)000 v skupno število Rusov v srbski ar- dosti (^Gl od teh spada med izvežbane oficirje^ Jih slui- z veseljem sprejelo nižje pozicije, in ve- Teb t> prostaki. : ^USov cjo spopadov, bi na tak način Rusi wrisli v v mogoče poslati na bolgarsko mejo, kajti se nahajajo Rusi, in ker na meji ' 2 1? • J }Jl lid LdJ\. XldLlil IVU.Ol pj ioii \ jih je poslalo na albansko mejo, te ^-bancj po^sel, da love tihotapce. n ^Cv jalco^^/^ i'zvrstni tihotapci, toda Ru:i so se navzlic ) till izkazali pri svojem poslu. Ker je tisti, . ^^^Pca, deležen 20 procentov zajetega blaga, si'bsko Armado dosti tekmovanja, kdo da %^di albanski meji. London 14. marca. — Glasom sentksj doaiih pbročU. se sovjet- (%,,,an8 14. ,n:m:a. «ki vWm krogi Izjavljajo, da ^;harju, ki je divjal francoski m ameriški oljni interesi v zve%i 2 baronom Petrom Wranglom, ki se sedaj nahaja v Jugoslaviji, in da ge v slučaju ne uspešnosti genovske konference, namerava spomladi prirediti na-pad na Baku, kjer se nahajajo najibogateljši oljni vrelci v Rusiji. Kot se je izjavil Leon Tiočki v govoru, ki ga je danes držal pred moskovskim sovjetom, so se a-meriški in francoski kapitalisti že domenili % Wranglom ter mu 'obljubili vso finančno podporo. Belgrad, 6. marca. — (Informacijski urad SHS.) Tujezem-sko časopisje pripisuje bivanju generala Wrangla v Belgradu po vsem napačen značaj General Wrangel je prišel v Jugoslavijo in uživa . isto gostoljubje kot o- stali Rusi, in kot jo^ je užival Trocki za časa carske vlade. Zato pa je napačno dajati Ibivanju Wrangla v naši državi kak političen ali vojaški značaj. --o- — V sinoči in danes .po Lfw,n.Aian{, .Arkansas, Oklah'orai in Alalbami, je bilo ubitih najmanj 25 oseb. Samo v eni vasi v Oklahomi je bilo ubitih 12 oselb, ko je pridivjal silni tornado, medtem ko je dosti drugih dobilo hude poškodbe Danes zjutraj pa je ibilb v severnem delu okraja Jefferson u-bitih 'šest oselb. Po nekaterih 0-krajih obstaja tudi nevarnost povodnji. -o- FAŠISTOVSKI IZBRUHI PO ITALIJI SO SE OBNOVILI. Rim, 14. marca. — Glasom ipo ročil iz raiznih delov Italije so iboji med fašisti in socijalisti po raknih italijanskih mestih ponovno izbruhnili. V vaseh v bližini Parme so #šisti ustrelili pet delavcev medtem k'o jih je bilo veliko tudi ranjenih. Blizu Modene so fašisti napadli skupino socijalistov v neki kavarni s krepelci. Enega soci-jalista so ulbili, več pa je bilo iiiki obstreljevani s topovi. Johannesburg, 14. marca. — Mesto Fordsburg, ki se nahaja nekaj milj od tukaj, se rjahaja pod obstreljevanjem iz topov, tankov in strojnih pušk. Kot se poroča uradno, so vsi deli štraj-kovnega okrožja, izvzemša centralno okrožje Johanneshurga, o-čiščeni uporniških sil. Rekrutira-nje se je ustavilo. Neka brzojavka pravi, da se je Fordsburg podal po 75-minutneTn obstreljevanju. Pretoria, uradna poročila pravijo. da se je vladnim četam sko-10 povsem posrečilo zatreti upor. niško gibanje, in da so vladne sile zajele veliko število ujetnikov. Policijske sile v Brakpan, ki je -spet padel v roke vladnih čet, sbile tri dni brez živeža ali vode! Železniška proga med Pre-\ori j o in Gerrnistonom je zopet prosta, Obkrožujoče gibanje vladnih sil je polno in položaj je dobro v rokah. Johannesburg, 14. marca. — General Jan Smuts, ki je bil nekoč sam velik sovražnik Anglije, si na vse načine prizadeva, da prepreči nadaljni razvoj državljanske vojne, ki je posledica rudarskega štrajka. V to revolto nj zapleteno le delavsko vprašanje, temveč tudi nacijonalistični element, ki že dalj časa zahteva o-živjtev neodvisne bursl^e republike, k temu pa prihaja še zelo nevarno plemenska vprašanje. Plemensko vprašanje zavzema z vsakim dnem večjo važnost. V južno-afriški koloniji Anglije živi en milijon in pol belcev in sest miljonov zamorcev. Zamorci sb povečini oboroženi, dosti jih je nekoliko izobraženih, in ideja sa-moodločfevanja se utrjuje ' med njimi z vsakim dnem močneje. Oni del Burov, ki niso nikdar pozabili podjarmljenja od strani Anglije, so med temi zamorci vo. dili jako živahno propagando. Samo spoštovanje, katero uživa Smuts pri črncih, j« preprečilo, da se zamorski element ni navalil na belce. V spapodih je bilo ubitih tudi dosti črncev, in splošno znano je, da je napetost med njimi jako velika. Zavezniki odgovorili na ameriško zahtevo. Pariz, 14. marca. — Zavezniški finančni ministri so dane? R. W. Boydenu, ameriškemu zastopniku pri odškodninski komisiji izročili noto, v kateri se odgovarja na ameriško zahtevo, da se od nemške odškodnine določi tudi za Zedinjene države 241 milijonov dolarjev kot povračilo za vzdrževanje ameriških čet ob Re-ni po sklenjenem premirju. Zavezniški odgovor konštatira sledeče: 1. Da se je ameriško zahtevo sprejelo. 2. Da se je v medzave-zniški sporazum glede reparacijskega vprašanja inzertiralo posebno točko z ozirom na pridržek-ameriških pravic, kot se jih bo lyienqje določilo, 3. Da finančni ministri niso v stanu odločiti glede ameriške zahteve, ki spada pod področje zavezniških vlad samih, na katere se priporoča ameriški vladi^ da se obrne. Cek mrliškega oglednika. CUVAJ JE KRIV ŽELEZNIŠ- . KE NESiRECE, JE ZAKLJU- ] poškodovanih. Blilzu Piacenze go fašisti d-o smrti pretepli nekega kmeta, bli zu Reggio pa so ubili tajnika nekega sbcijalističnega kluba. Tudi v Sipefcia je bil ubit en socija-list. O- ^ albansko ozemlj je jako dobičkanos-v3 Tfnr-^ vedno dovolj. Albanci, ki dobivajo stre- k h tudi ničesar bolj ne ljubijo, kot gg ^ ozemlje, katero se je dalo Jugoslaviji, ^■^^^jati nahajajo v položaju, ki jim onemogo- aik^ ^^'dov udarce proti Srbom, imajo na tak ^ J®tvo, zadajati jim indirefktne udarce potom 8e tipd T> Kusov, ne želijo ničesar boljšega, kot da ^^jet Painesville, O., 14. marca. — Okrajni mrliški oglednik Bradley je nocoj naznanil, da je zaključek njegovih preiskovanj strašne železniške nesreče v kateri je 16 'oseb zgubilo življenje, ta, daje želeizniški čuvaj ob križišču v prvi vrsti kriv nesreče, ker ni pravočasno posvaril prihajajočega avtomotoija. Vbanliiki avtomobila se od 3. marca ni niti enkrat zavedel. V J iic ZidIJU UUlJO"gdj .t\.UL VAa komitasev opremljenih z italijanskim f( Alb: povod za vpad v albanske vasi. Papirnati de-VsT}!^^ namreč na isto stopnjo kot papirna-Aru ^^y^Pskih dežela vzhodno od Švice, medtem ^nci samo zlato in srebro. — Zelo važno! Člani izvnše-valnega odbora okr. organizacije J. R. Z. so vabljeni na sejo, katera se bo vršila jutri zvečer v S. N. Domu. To bo zadnja seja, na kateri se bo razpravljalo o va'žnih zadevah. Naj nikdo ne izostane. Komitaši so Turki ali mohamedanski Macedonci. Ker pa imajo pristaše po vsem južnem delu Jugoslavije, od dalmatinskga obrežja pa do Bolgarije, so vzrok, da je dežela v stanju vedne nemirnosti. Pojavijo se, ropajo in ubijajo, potem pa izginejo preko skalovitih gora v Albanijo ali Bolgarijo. Srbski oddelki jim sledijo in čestokrat prekoračijo mejo, ne da bi za to vedeli. To da povod za spopad z obme'jno stražo in "špas" se prične. Vse to je zabavno toda se nikakor ne more imenovati civilizacija. Celo oni deli Jugoslavije, ki so bili povsem ev-ropAi pred vojno, so se pričeli pogrezati v Balkan. Sedanji položaj, v katerem se na, *eni strani zahteva sovjetsško vladoj, na drugip?i uvedbo republike, kakržno so imeli Buri, ko jim je predsedoval zadnji biv.'rski predsednik, Paul Kruger, Revolta je posledica štrajka v zlatih rudoko-pih, ki se jc pričel pred tremi me-meseci. Podjetniki so zahtevali, da rudarska unija sprejme mezdno znižanje. Ker rudarji tega niso hote li storiti^ so nekateri podjetniki začeli nadomeščati belokožce z zamorci. Pozneje so se rudarjem v zlatih rudnikih pridružili še pre-mogarji, toda ministrski predsednik Smuts je imel upanje, da se bo vse mirno poravnalo. Koncem fe bruarja se je dosti rudarjev povrnilo na delo na podlagi njegove obljube, da bo gledal, da se bo mezdno vprašanje pravično poravnalo. Toda plemensko sovraštvo se ni hotelo poleči, in v rudarskem ozemlju je bilo ubitih več zamorcev. Dne 5. marca pa je nenadoma posegla vmes eksdtt.itiva Indu-stiijalne federacije. Izdala je poziv na delavce, da se za dosego zmage podvržejo celo lakoti, ako treba, nakar so delavski vodje proglasili generalno staVko vseh delavcev Južne Afrike. Kot se poroča, je želja Francije, da pride med zavezniki in A-meriko do popolnega sporazuma glede medsebojnih pravic z ozirom na versaillesko in berlin|ko pogodbo. Francija stoji na stališču, da z legalnega yidika zavezn,iki »n'so nič b^lj vezani bd sepavatn« pogodbe, ki jo je sklenila .Amerika 2 Nemčijo, kot je Amerika od versailleske pogodbe. Francija na drugi strani pa pviznava da ima .Amerika gotove moralne pravice, m vsled tega želi, da se iste vte-ifsi v obliki legalnega sporazuma. -o- Cementne korporaci-je obtožene. Chicago, 14. marca. — Velika zvezna porota je 8. marca naperila obtožh/o radi kršenja Sher-manovega proti-trustnega zakona napram 26 korporacijam v o-,srednjem zap'adu, ki izdelujejo cement, jn pa napram 48 posameznikom, uradnikom teh družb toda obtožbe ge je p'odalo v javnost šele danes, ko se je vsakega posamelznika oseibno obvestilo. Velika zveana porota pravi, da So kor^oracije krive kršenja zve znega ^akona za regulacijo meddržavne trgovine ker so določevale cene cementu v vseh osrednjih državah, kot Ohio, Indiana. Michigan, Illinois, Kentucky, Iowa, Missouri, Wisconsin, Minnesota, Nebraska, North Dakota, Pennsylvanija, South Dakota, Tennessee in Arkansas. Velikanski požar v Chicagi. Chicago, 15. marca. — Danes ponoči se je v Austin poslopju na South Canal ulici pojavil o-genj, ki je ob poldveh ponoči ob-jel že ves bl'ok, ki meji na ulice Canal, Van Buren, Clinton in pa na Jackson bulevard. V bloku, kjer se pojavil požar, se povečini nahajajo zaloge raznih tvrdk, ki trgujejo na debelo. Požar se je prijel tudi Burlington poslopja, v katerem ge nahajajo uradi Chicag'o, Burlington and Quincy železnice. Velikanska vročina silnega po ž ar j a silno zavira gasitev, in veliko manjših podjetij je bilo po-" vsem uničenih, še predno so og-njegasci mogli pričeti z gaše-^ njem. Kot ge izjavlja, je to eden največjih p'ažarjev, kar jih pomni Chicago tekom zadnjih let. Ob 7. uri zjutraj se je računalo, da bo skupna škoda znašala že od $3,000,000 do $5,00,000, ako se ogenj še nadalje ne razširi Proga nadulične železnice Metropolitan na aapadni strani je za dolžino enega bloka povsem uničena. Zaičasn'o je bil ustavljen celo železniški promet na Union železniški postaji. o- IZJAVA RADEK A. Moskva, 12. marca. — Kari j;> danes v imenu sovjetske vlade izjavil pred časnikar-kim poročevalcem "United News", da nenavzočnost ameriškega zastopstva na genovski kon ferenci jemlje isti vso važnost in korist, v kolikor se tiče s'ovjet-ske Rusije. "Ta odločitev Zedinjenih dilžav pomeni, da genovska konferenca ne 'bo dosti več kot nekaka slavnost navadnega klepn-tanja,'' je dejal Radek. "Praktičnih rezultatov brez navzočnosti Zedinjenih držav absolutnb ni mogoče doseči. Evropa se bo še nadalje valjala v svoji krvi. dokler se Amerika ne oprosti svoje oholosti in se pridruži sku pnemu delu za rekorfetrukcijo." Sovjetska vlada ne poskuša prav nič skrivati, da je razočarana nad akcijo Zedinjenih držav ■Nadalje se izjavlja, da te druž ibe izdelajo 90 procentov vsegu cementa, kar se ga porabi v o-srednjem zapadu, in 25 procentov od vsega cementa v Zedinjenih diSavah. -Obtožba nadalje pravi, da s-o korporacije kršile Shermanov zakon v 'osemih točkah -o-- organizirano delavstvo v piladelfiji za trgovino z rusijo. Philadelphia, 12. marca. — Centralna delavska unija v Fila-delfiji, v kateri je zastopano vse organizirano delavstvo mesta, so je danes soglasno izrekla za obnovitev trgovine med Rusijo in Ameriko kot sredstvo za oživitev ameriške industrije in trgovine. Toda preostaja pa še vedno eno upanje: Rusija je prepričana, da se ji bo po razočaranju nad ničevnostjo konference posrečilo preldožiti sVoje načrte, kar bi ji v nasprotnem slučaju ne bilo mogoče. Poleg tega pa se iaraža prepričanje, da bo navzlic poskusom Lloyd Georgea, da bi na genovski konferenci postavil trdn'o zigradibo ekonomske stabil-narodna ekonomska konferenca, katere ge bo tudi Amerika vde-Mila. — Zdravstvene oblasti obje-zerskih mest, kot so Cleveland, Detroit, Buffalo, Chicago in Milwaukee, preiščejo večkrat vodo, katero vzamejo seboj potniške in tovorne ladje, ki plovejo med lami mesti, da doženejo če je zdrava. Lansko leto je pronašel tukajšnji zdravstveni komisar Rockyood, da je bilo sedem odstotkov vode, vzete i/ sedmih potniških in iz 97 tovorniskih ladij nevarne za pitne svrhe. Vsa tozadevna poročila se pošljejo na sanitarnega inženirja Združenih držav, katerega dolžnost jc potem gledati, da se nesanitarne in nezdrave okolščine po ladjah odpravijo. STKAN "ENAKOPRAVNOST' MA!RCH 15th, 1# 1 mm— a^m ^mm #^# ISSUED EVERY DAY EX^PT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDEIJ IN PRAZNIKOV." Owned and Published by: (the american-jugoslav printing & publishing co. BocineM Place of the Corporation — R418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6..mo. $3.00. 8 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood. Newbureh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00, United State# ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. S2.00 Europe and Canada .......................... 1 year $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3. SINGLE COPY 3c. Lastni« in izdais n Ameri&o-Jugosldvanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE Zm Tsebino cglaaoT nl odgovorno ne uredništvo, me upravništvo. CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) MARCH 15, 1922 MOHANDAS K. GHANDI. 'V naj plačano in poleg tega imamo že precejšnjo svoto na strani in ako bi napeli*svoje agitacij^ke moči, bi kmalu nabrali se ostalo svoto in pričeli z zidanjem. Zadnja konvencija ali delničar ska seja, kakor jo že hočemo ime novati, je storila sklep ki je razveseljiv^ in sicer, da se prične z I zidanjem stavbe že to pomlad. Ta sklep je silno lep toda ako pogledamo pa stvar nekoliko bolj natančno spoznamo, da se ideja ne bo vresničila toliko časa dokler se javnost ne bo malo bolj zainteresirala in dokler se vsa društva za katerih interese se grs Kritični i^oložaj v Indiji vzbuja svetovno zanimanje, in vodja proti-angleškega gibanja, Ghandi, je postal nenadoma oseba, s katero je treba računati. Njegova nedavna aretacija od strani angleških oblasti ni povzročila ni'kakih resnih izfcnihov, toda kadar se ga ibo postavilo pred sodnika ter se ga poskušalo obsoditi radi veleizdaje, tedaj lahko pride do dogodkov najdalekosežnejšega pomena. Ghandi j a se dostikrat nazivlje fanatika, toda nJkakor so ne more reči, da je v kakem oziru podoben fanatikom v splošnem On je človek miru in sovražnik vsake nasilnostih Star je 52 let, in pokazal je ob vsaki priliki častitljivost in resnost, ki je primerna njegovim letom. Njegovo polno ime je Mohandas Karamchand Ghandi, in je bil rojen v okraju Bombaya, kjer je bil njegov oče premožen trgovec, ki je sklenil, da nudi svojemu sinu temeljito izobrazbo, ki se je pričela že s i>oukom na domu. Do petnajstega leta so ga poučevali domači učitelji, nato pa je bil poslan v Anglijo. Tam je pričel s študijo prava ter se izkazal ja'ko zmožnim. Govori se, da je imel mladi Ghandi družabne aspiracije, toda da ga je pri tem oviralo dejstvo, da njegov oče jii pripadal najvišji kasti Hindu rodu. Večina mladih Indijcev v Angliji je pi ipadala kasti Brahminov, ki so Ghan dija inavzlic boga'stvu njegovega očeta in njegovih lastnih usi^ehov prezirali. Ko je dosegel 25 leta ke je vrnil zopet v deželo .svojega rojstva. Odprl je odvetniški urad v Bombayu, kjer je kmalu zaslovel radi svojih pravniških zmožnosti in govorniš- -ke sposobnosti. Svoje principe humanitarnosti, vsled katerih ga je i^ldijyko prebivalstva tako vzljubilo, je pokazal prvič, ko je prišel na pomoč trpečim indijskim kontraktnim delavcem v južni Afriki. Za časa burske vojne je organizoval zdravniške oddelke, ki so vršili izvrstno delo. Prebil je dvanajst'let v južni Afriki, nato pa je zopet obiskal Anglija. Ko je prišla svetovna vojna, je zopet organizova! 3916 pa se je zopet vrnil v Indijo. jvica zainteresirala za akcijo S. D. Ko t se govori, so nekako ob tem času pričela nanj I Doma, mislim, da bi kaj kmalu silno vplivati nekatera dela slovitega ruskega misleca,! p"®'' zaželjenega cilja, t. j. ijeva Tolstoja. Spoznavati je pričel, da se njegove misli /e ^dav ^ i / JO j na 1 T^lar*anr\ in r»r*l/»nr povsem ujemajo s Tolstojevimi, in da mu je določeno, da reši 'SVoj narod izpod angleškega jarma. Pustil je svoj odvetniški poklic, ter postal popotniški pridigar. V svojih govorih je obsojal stari indijski sistem kast ter branil pravico, resnico in moralnost. Pozneje je zašel tudi na politično polje, ter razvil idejo, da Anglija vlada nad več kot 300,000,000 prebivalci Hindu rodu in Mohamedancev samo vsled dejstva, ker so ti milijoni pripravljeni so:de'lovati z maloštevilnimi, ki vladajo. On veruje v pasivno rezistenco, to se pravi, da se odreče vsako sodelovanje z vladnimi organi. Končni cilj te takozvane ne-kooperatistične teorije je seveda po])olna politična neodvisnost Indije. Proučeval je biblijo novega testamenta, in pravi, da smatra takoimenovani Kristov "govor na gori" dobesedno, in da namerava po njem tudi oblikovati vse svoje življenje. Svojo kampanjo je vodil več let, toda bilo je šele meiseca septembra, 1920, da je objavil svoj ne-kooperatis-lični program. Začetek je bil jako neuspešen. Sodnij se ni bojkotiralo, zelo malo uradnikov je resigniralo, in odvetniki indijskega rodu niso prenehali z uradovanjem. Toda to Ghandi ju ni vzelo njegovega poguma, temveč se je še krepkeje oprijel svojega programa. Sčasom je pridobil vedno večje število ljudstva za svoje doktrine in za sebe. Danes ima n a mil i j one pristašev, na katere ima nek poseben vpliv, akoravno je telesno majhne postave ter zelo navadne zunanjosti. Ljudstvo mu pripisuje čudovite moči, o katerih se govori po vsej deželi. GhaTidi si ni nikdar prisvajal božanstvene moči toda dosti njegovih pristasev je, ki so mu iste sami začeli pripisovati. Samo splošna revolta bi dokazala obsežnost nje.govega v]>liva na ljudstvo, toda to je one vrste dokaz, kateremu je Ghandi kot sovražnik vsake nasilnosti jako nasproten. Ghandi j a se je že neštetokrat dolžilo, da je ignoran-ten, fanatičen in pripadnik anarhizma, kar pa je vzpričo njegove obsežne izobrazbe in oče vidne iskrenosti povsem neutemeljena obdolžba. On je eden izmed tistih ljudi, ki ne 'bodo nikdar mirno gledali, kadar se krivica godi. Njemu podoibne smo srečavali v zgodovine, in vidimo jih na delu danes po vseh deželih sveta. Oni so svetu isto kot posamezniku zra'k: 'brez njih bi človeštvo kmalu zadušil Si.ori^nl reakcij« v .vseh 4)anogah življen^Kega dejanja in nehania. DOPIS. bližno $35,000, ni s tem rečeno, da moramo imeti že vso svoto skupaj ter naloženo i>a bankah. Posebno še tega ni treba sedaj, ko imamo zemljišče že plačano. Edino kar je treba je, da se vsa društva, ki so v akciji za Dom, obvežejo vzeti, recimo za pet sto dolarjev delnic vsako, manjša iruštva in posamezniki pa kolikor pač zmorejo. Uspeh bomo opazili kaj kmalu in ako se nam posreči, da naberemo svoto $4,-000 do spomladi, se sklep zadnje konvencije kaj lahko uresniči. DireTitorij, ki je izvoljen za CO leto b'o storil v tem oziru kar mu bo le mogoče, ampak vedeti morate, da direktorij sam, kot mala skupina ni druzega kot di- rektiva{ ki potrebuje vaše pomoči, kajti edino z vašim sodelovanjem bomb kaj dosegli. Meni se zdi, da se je stvar dovolj časa zavlečevala, naše malo marnosti je dovolj in sedaj je čas, da delamo. Nekaj so seveda i krive razmere, da ne moremo de lati kot bi*radi, nekaj pa oni strankarski fanatizem, ki se jo nekoč ukreninil v ntkaterih. Če moramo plačevati od te zemlje I vsega tega ne bilo, bj stavba danes mogoče že stala in bila v nice. Na ta način bodo obdržala društva in ne posamezniki kontrolo nad Domom. Člani, glejte, da boste del'ovali na to pri društvenih sejah in da boste prirejali veselice v korist Domu, s tem, (ja kupite ^a preostanek del nice Del. Doma Nadalje tudi ne pozabite na našo narodno podjetje pri raznih botrijah, svatbah ali dru'zdh veselih družbah. Naberite malo svoto v korist Do ma. Direktorij je vzel v pretres na svoji zadnji seji tudi glede nameravane širše javne kamipa-nje mej društvi in posamezniki toda definitivnega ni ničesar sklenil. Da se bo kampanjo enkrat priredilo, je gotova stvar in sicer bo trajala ista en mesec, ne bodo zavzela in posvetila vsejgato apeliram Že sedaj na druš-svoje moči S. D. Domu^ kupovala j ^va, da se pripravijo, tako da bo-delnice in prirejala veselice v pripravljena voditi med član prid podjetju. jstvom propagando ob napoveda- Torej, ako si nameravamo po-1 nem Času. staviti stavbo, katera bi stala pri! ™ • . , . _ , I ■ Torej rojaki, ne kaze druzega, j kot zavihati rokave in iti vsi brez izjeme na delo za S. D. ampak popr''®' skupno nakar J druzega, dela vsi šeno dbbro in v kratke® Ko bomo enkrat prišli za'zeljenega cilja, t. j ba postavljena, bomo selih obrazov v narodno' J*' če ter gojili narodno tere tako močno plotreW f[ ■ Odstavljen župan. ska vlada je odstavila žl Račjem prj Mariboru i" rednosti v občinski upr' : pan Franc Koban je bil h" škutar. Dom Nei nanašajmo se eden na Hl'j Pueblo, Colo. Pred tno umrl tukaj gnani rojak lor laj, doma iz Škocijana ^ jaku. — Pradpustom čilo precej parčkov, mi je tudi hčerka peri"';''^ žine z Viktorjem Benčk^]i*ar __, OGLAŠAJTE iLa V "ENAKOPRAV^ i »I* »C ! 40.0C9 50.000 3#.000 37.000 36.000 55.000 34.000 33.000 32.000 51.000 30.0C0 RS.300 SS.OtO 27.000 26.CCO a S. >''00 24.000 23.000 2.000 c:.oco #0.000 10.000 19.000 17.000 16.000 iS.000 14.000 15.000 12.000 11.000 lO.OOO 9.000 8.000 7.000 6.000 5.000 4.CC/0 9^00 g.ooo 1.000 SLOVENSKI NARODNI L I Collin wood, Ohio, Kar hočem poročati to pot, j« glede Slov. Del. Doma. Ne boni se spuščal v preteklost, pač pa v prvi vrsti v sedanjost in prihod-njost. ' ... I Da: je Slovenski Delavski Dom zdravniške oddelke za zapadno fronto in je dosti p^a-j lastujc svoje ze precej velik davek in da ako ho-' I'emo torej sami sebi dobro, bomo gledali, da sc nam bo izplačevalo. Zato pa nastaja vprašanje — kdaj postavimo na to zemljišče ono zaželjeno stavbo o kateri že toliko časa sanjamo in za katero delujemo? Ako pomislimo, da je v naši naselbini približno 8,000 Sloven- ponog celi naselbini, poleg tega bil ibila dobičkanosna in bi se obrestovala. Društvom bi priporočal, naj uvedejo izreden asesment meseč no, t. j. vsak član naj bi prispeval po deset ali več centov na mesec v .poseben sklad s katerim iTIll indijsk&m Č4tam, ki so nahajflle v Franciji. Lsta I ml j išče, to vemo. Vemo tudi, da cev in da akcV b'1 se istih Ic polo-bi si potem društvo kupilo del- Ill _Guy dc Maupasant. — O lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ,,S Suzano Walterjevo se oženiš! To je pa preveč! To je pa preveč iZe tri mesece se mi dobrikaS, samo da si mi laže prikrival.. Ves svet že ve, samo jaz ne. Moj mož mi je povedal!" Duroy se je zasmejal, vender je bil nekoliko v zadregi; položil je klobuk na kamin ter je sedel v naslanjač. Ona mu je gledala naravnost v obraz in mu je rekla z razdraženim, podmolklim glasom: "Odka- si se ločil od svoje žene, si že meril na to, mene pa si obdržal lepo «e.a metreso. za tačks? O ti lopov, ti!" Zavzel ?.e je: "Zakaj) Imel sen\ ženo, ki me je varala. Zasači sem jo, dosfgel ločitev, in sedaj si vzamem drugo. Kaj je bolj naravnegai^" Trepetala je in zamrmrala: *'0, kako nevaren pretkanec si ti!" Zopet se jt nasmehnil: ' , ".Strela — mevže in sieve dobe vedno po repu!" Ona pa je razpredala svoje misli naprej: "To bi bila morala slutiti takoj izpočelka. Pa ne! Nisem mogla verjeti, da si tak poniglavec." Vzpel se je, pa veličavo: "Opozarjam te, da dobro pazi na svoje besede," To njegovo ogorčenje jo je pogrelo: "Kaj! Ti zahtevaj seduj, naj si oblečem rokavice, predno pridem k tebi! Odkar te, poznam, se vedeS po barabsko proti meni_ a mi hočeš usta zamašiti? Varaš ves svet, izkoriščaš ves svet, jemlješ zabavo in denar povsod, pa hočeš, naj govorim s teboj kakor s poštenjakom?" Vstal je in ustnice so mu drhtele: "Molči če ne te poženem odtod. ' Zajecljala je: "Požencš odtod. . . Poženem odtod? ... Ti me hočeš pognati odtod? ... ti? . . . ti? . . .' Beseda se ji je utrgala, tako jo'je lomila jeza;' in nenadoma, kakor da jo predrla besnost svoje zatvor-nice, je izbruhnila: ''Piiženeš odtod? . . . Ali s itorej pozabil, d;-, sern ga jaz plačevala, od prvega dne, to stanovanje? O, da. res je, od časa do časa si ga pač vzel na svcij račun. .Ampak kdo ga je najel? . . . Jaz. . . Kdo ga je obdržaN Jaz. . . 1.1 ti me hočeš pognati odtod? Molči, ničvrcd-než' Ali, misliš, da ne vem, kako si ukradel Madeleni polovico Vaudrccove dedšpir.e? Ali mislia, da ne verh, kako si spal s Sv.zano, da si jo prisilil, da te vzame. . Zgrabil jo Je za rame in jo je potresel: "Ne ziai'i mi o tem! To ti prepovcm!" Zakričala je: ".Spal si z njo, vem!" i Prenesel bi bil karkoli, a ta laž pa je razjarila. Ob vseh resničnih očitkih, ki mu jih je brusila v /obe, se je zdrzal od notranje togote, a ta krivica proti deK-' lici, ki ima postati v kratkem njegova žena, y;'. je rat-drastila, da mu je zagom.zelo po dlaneh in hi bil rajši udaril. "Molči. . . Varuj se. . . Molči. . . !" In majal jo je kakor vejo. s katere hoče otresti sad Tulila je, vsa razmršena, na vsa usta z blaznitjii očmi: | "Spal si z njo!" 'j Izpusti jo je in ji dal tako zaušnico v obraz, da * je opotekla proti ateni. A še se jc obrnila proti njcmy, stopila na prste in mu zaklicala io enkrat; "Spal si z njo'" Vrgel se je nanjo, jo spravil podse in jo lolkc kakor bi mlatil po moškem. Nenadoma je utihnila in začela jcč^ti pod govimi udarci. Ni se več genila. Skrila jc bila obru/ v kol in je milo poihtevala. Nehal jo je !)iti in se je vzravnal. Potem je otopil parkrat po sobi, da bi se pomiril; spomnil sr jc, .ic! v drugo sobo, nalil v umivalnik mrzle vodi; in si jc uuiil roke ter se vrnil gledat, kaj dela ona; skrbno si jc o tiral prste. Še vedno se ni premegnila. 2Ueknjena po tleh, tiho ihtela- j Prašal je: ^ * i ".Ali se boš kmalu nacmerila?" Mi odgovorila. Stal je sredi sobe, malo mu je bilo nerodno, malo ga je bilo sram vpričo tega telesa, ki je ležalo pred njim. Potem se je hipoma odločil ter vzel klobuk s kamina* "'Lahko noč. Ključ spravi pri hišniku, kadar o-praviš. Jaz ne bom čakal, da te pamet sreča." Šel je iz sobe. zaprl vrata, stopil k vratarju in mu je rekel: "Gospa je ostala notri, kmalu pojde ven. Povejte gospod.'irju, da odpovem za prvi oktober. Danes je 11). avgusta, torej imsm še pravico." In odšel je z dolgimi koraki, zakaj imel je še precej silnih potov radi nakupov za poroko. Poroka je bila določena na 20, oktobra, po otvo-)it\'i državnega zbcra. Vršila se bo v Madeleni. Mno-{Tokaj so ljudje klepetali, a pravega ni vedel nobeden. Razne dogodbice so krožile, Šepetali so si o ubegu Suzaninem, a nič gotovega ni bilo. Kakor so pripovedovali sluge, se je gospa Wal-torjcva, ki s svojim bodočim zetom ni več govorila, iz jeze zastrupila tisti več^r. ko je bila ta združitev ekle-njcna, in je bila dala odvesti svojo hčer o polnoči v samostan. Našli so Jo skoraj mrtvo. Okrevala pa brez dvoma ne bo več Sedaj je bila čisto stara ženska' lasje so ji vsi osiveli; pobožvia je postala, vsako nedeljo hodi k obhajilu Prve dni septembra meseca je Vie francaise" naznanila, da je postal baron Du Roy de Cantel listu šef, dočim ostane izdajatelj tudi zanaprej gospod Walter. In sedaj so pritegnili v uredništvo celo četp znanih podlistkarjev^ člankarjav za dnevne 'vesti, političnih poročevalcev, umetniških in gledaliških kritikov, ki ^o jih z denarjem prevzeli velikim listom, starim, vplivnim in utrpenim listom. Osiveli, tehtni in ugledni žurnalisti niso več sko-mizgali % rameni, kadar je nanesla govorica na 'Vie .francaise". Nagli in popolni uspeh je izbrisal prezir resnih pisateljev, s katerim so gledali začetkoma na ta list. Poroka glavnega njegovega urednika je bila pra- KAMPANJA S. N. DOMA: Toplomer S. N. Doma jc zopet poskočil! ta.inik jc preje! sledeča nar/aljna vplačila na dd" Slovenija jc izplačalo ostanek ST5,00; dr. C^arni®'' 1288 TM, ostanek 1 delnice $4.00; dr. Jugoslav WOW, $200.00 in ostanek $4.00, medtem ko dru?'"* la, najemnina itd. znašajo $268.80. SKTIPNA SVOTA. NALOŽENA NA 9>A .®17.640.61; Torej par dolarjev manj kot za dolarjev napredka od zadnjega pondeljka! iA vi dogodek za Pari:, Irer so bili vzbujali Georges Du Roy in Walterjevi precej ljudje, katerih imena se čitajo o raznih prilikah med dnevnimi vestmi, so sklenili. ^ leže svatbe. Dogodek se je vršil jasnega jesenske?^ ob osmi ura zjutraj so razgrnili uslužbenci leni po stopnicah pri vhodu te cerkve, ki vso rt-'e Royale, veliko rdtčo preprogo, dk. Kd:)' iste ne izpolni ga zadene kaizen od 5 do, 25 odstot-kiJV. Urad \ Federal poslopju je odprti od 9 do 'J.^0 popoldne vpoštevalo pa se bo tudi pisma, oddana do danes opolnoči. Kdo bi slučajno ne mogel takoj plačati prvega svojega davka, mora vseeno spopolniti ijistino, nakar se mu da še 30 dni časa, da vplača prVi obrok. Oblasti v Wa-shingtonu so mnenja, da bo letošnji dohodninski davek manjši kot kdaj preje. — Ošpice se širijo. Zadnji, teden je bilo naznanjenih zdravstvenemu komisarju 124 novih slučajev o&pic, tako, da znašajo vsi slučaji te otročje bolezni sedaj 187. Influenza in pljučnica se počasi poslavljata. V pondel-jek je bilo javi jenih že samo 13 novih slučajev influence in 14 slučajev pljučnice. — Sedaj imajo oblasti, ki preiskujejo nepostavno trgovanje z morfinom in oipijem v rokah podatke že o drugi skupini kontro-Ibantarjev teh omamljevalnih snovi j. Najprvo se je mislilo, da delujejo vsi pod enim jn istim Vodstvom, toda sedaj se je dognalo, da je poleg skupine lju di, katere kontrolira in zalaga % morfinom in opiumom neka ženska iz Deti'oita, še ena druga ter popolnoma neodvisna skupina prodajalcev. Najvažnejši izmec podatkov so sledeči: da je na E 105 St. neki zdravnik, ki zalaga ipremožne uživalce omavljivih snovi j, da je neka toibakama na E. 55 glavni Stan razpečeval cev, odkoder prihaja skoro eno tretjino vseh omamljevalnih sno vi j, kar se jih proda v Clevelan du, in pa da je izsiljeval neki po licaj, 'ki je prišel nekemu trgo-valcu na sled i? njega denar, da ga ni aretiral. Neki Nathan A lexander, ki je bil prijet ter ob PRISELJEVANJE V AMERIKO. Razun Indijancev je vsakdo v Združenih Drižavah v nekem ^mi u priseljenec, b'odisi osebno ali pa po potomstvu. Radi tega smemo lahko reči, da so Združene Države — dežela prišeljev. Po zadnjem ljudskem štetju imamo danes v tej deželi okroglo 13, 700,000 belih ljudi, ki so se rodil; v inozemstvu, d očim števi'o aelcev, ki go se rodili v Združenih Državah od tujerodnih sta-išev, znaša v okrogli številki 15,700.000 in število tukaj rojenih belcev, katerih le eden izmed starišev je bil rojen v inozem-tvu, zTifiŠA skoraj 7.000,000. Od vsega pBjb'v.r.'/T a Združenih Dr žav, ki je 1. 1P20 znašalo 105,-710,620 je torej — vzevši Ic belce v bzir — 13 od sto tujerod-ev, 14.8 od sto domačinov tujerodnega roditeljstva in 6.6 od sto domačinov mešanega rodi-eljstva. Z drugimi besedami, d o )ra tretina vseh današnjih prebivalcev Združenih Držav obstoja od tujei^odcev in njihovih o-rok. Leta 1820. je bil po uradnHi zapiskih naveden prihod le 8,38*1 )riseljencev. Tekom sledečega stoletja je število priseljencev stalno raslo od leta do leta, iz-vzemši le začasno nazadovanje za časa gospodarskih kriz, d'o-(ler je za fiskalno leto 1907 doseglo svoj vrhunec % 1,285,349 priseljenci. Tekom zadnjega leta prej svetovno vojno je prišlo 1,218 4S0 priseljencev Svetovna vojna pa je skrčila priseljevanje na razmeroma jako nizko štev!-0, tako da je tekom fiskalnega eta 1918 prišlo le 110,618 priseljencev^ Po primer ju je priseljevanje zopet začelo naraščati kar skokoma, dokler je tekoči fiskalnega leta, ki se je končalo 30. junija 1921, znašalo 805,228. Z začasnim priseljeniškim zakonom od 19. jnaja 1921 omejujočim pri sel je van je na gotov odstotek, in ki ostane v veljavi do 30. juni- ja 1922, je vlada Združenih Držav pi-vič poskusila skrčiti priseljevanje na določeni maksimum. Ta zakon omejuje število pripustiljivih inozemcev na tri odstotke vseh tujei-'odcev iste na rodnosti, nastanjenih v Združenih Državah glasom ljudskega štetja od 1. 1910 Na podlagi tega zakona skupna imigracija za fiskalno leto 1922, t. j. od 1. julija 1921 do 30. junija 1922 je o-mejena na največ 355,825 priseljencev. Resnično pa niti to število ne bo doseženo ker nekatere dežele % veliko kvoto i>ripu-stljivih priseljencev, kot na pr. Ruska, Velika Britanija, Nemčija, nt bodo bržikone niti od daleč izčrpale svojo posebno kvoto. Ameriški priseljeniški zakoni. Naravno je, da priseljevanje inozemcev v tako tipično priseljeniško deželo, kot so Združene Države, mora tvoriti velo^ažno vprašanje vsenarodnega pomena in mora vzibuditi najresnejše zanimanje državnikov in zakono dalcev. Zdrava priseljeniška politika je predmet najbolj živi jen ske važnosti za blagor Združenih Držav. Predsednik Roosevelt je rekel nekoč, da vo ^ j ego vem mnenju najvažnejši P'" b.em pr«ri .r.flo-riško javnostjo — morda poleg vprašanja ohranitve naših pri-rodnih bogastev — je ravno pri-eijcnidk: vp-a^anje. Isto sc ne tiče le gospodarskih razmer v tej zemlji, marveč tudi — ker ve'ii-na priseljencev tukaj ostane samega bistva ameriškega naroda. sojen na 12-mesečen zapor radi kršenja narkotične postave, Je izpovedal, daje nekoč plačal ne-ikemu policaju $580, da ga ni a-retiral, — Ako še nimate družinskega našem uradu. Cena je samo 75c. koledarja, ga dobite lahko še v — Žrtve alkohola. Oblasti pre iskujejo zagonetne smrti dveh moških in pa obolelost neke ženske. Policiji se nekaj d'ozdeva, da so vsi trije žrtve strupenega alkohola. Mrtva sta Leo Botvene |30, 5603 Kinsman Rd. in pa Frank Thompson, 38, 1281 E. 102 St. Kot pripoveduje Mrs. A-na Lehshus, gospodinja, pri kateri je bil prvi na stanovanju, je izpil Botvene-požirek rozinove-ga žganja, nakar mu je takoj prišlo slabo in je padel po stopnicah navzdol. Bil je na mestu mrtev. Drugi moški pa je prišel Ik družini Gresch na 1538 E. 34 St. vprašat za sobo, Mrs. Gresch pravi, da je nekaj pil ij?^ steklenice, katero je imel pri sebi, nakar se je zgrudil in umrl. Mrs. ■Gresch, ki je omenjeno pijačo 'komaj: pokusila, je tudi zbolela. Do 1. 1832 ni bilo federalnih zakonov, ki bi ure jeva \ priseljevanje. Pred tem je bilo urojeva-njie priseljevanja in nadziranje prihajajočih priseljencev v rokah posameznih ^veznih držav. Prvi splošni priseljeniš>f akon je bil siprejet 3. oktoibra 1882. Ta zakon je določal, da inozem l.I kaznjenci, norci, idijoti in osebo, ki bi bržkone postale javno breme, ne smejo biti pripuščene. Leta 1885 je bil sprejet prvi zakon, prepovedajoči prihod vnaprej najetih delavcev (contract labor). Od tedaj so bile vzakb-njene razne postave o priseljevanju. L. 1907 je Kongres imenoval posebno komisijo, ki nam preišče vse pris'eljenisko vprašanje. Na podlagi njenega poročila je bil siprejet priseljeniški zakon (Immigration Act) od 5. februarja 1917. Ta zakon je sedanja temeljna postava o priseljevanju v Združene Države. Takozvani Dillingham Act od ly. maja 1921, ki je ^a eno leto omejil priseljevanje na tri odstotke, je le dodaten začasni zakon, ki dodaj e noVo določbo, ne da bi spremenil ali razveljavil nikake določbe temeljne priseljeniške postave, vzakonjene v Immigration Act Od 5. februarja 1917. Kdo more priti v Združene Države? Vsak inozemec, predno mu dovolijo vst'op v Združene Države, mora vzadostiti priseljeniškim postavam. Priseljeniške oblasti v pristanišču, kamor je priseljenec dospel, morajo imeti zadostne dokaze o njegovi priipustlji-vosti. Da se mu dbvoli vstop, se — na kratko povedano — zahteva v glavnem; 1. Da je inozemec prišel kot redni potnijc (ali mornar) z pravilno viziranim potnim listom; 2. Da kvota njegove rojstno dežele ni bila še iačrpana; 3. Da ni bil že najet za delo v Združenih Državah; 4 Da ni nepismen; 5. Da ne spada v nikakb drugo vrsto inozemcev, izrecno izključenih po zakonu Ibodisi radi telesne, duševne ali moralne nesposobnosti ali radi drugih razlogov ; 6. Da ni verjetno, da bo dotič-nik padel na breme javnega &-broddstva. Teh šestero točk predstavlja takorekoč zaporedno prerešeta-nje priseljencev na priseljeniški postaji, in obsega, v splošnem, vse zahteve glede priipuščanja i-nozemcev v Združene Države. Ako inozemec odgovarja zgornjim točkam, bo pripuščen. Ako propade le v eni točki, bo po pravilu izključen. Razlagali bomo natančneje vsako izmed teh točk v nadaljnih člankih. NASI ZASTOPNIKI. Potovalni zastopnik John Ja-klich. Krajevni zastopniki za državo Ohio. Za Cleveland: John Renko, Jernej Alesh, L. Mayer, Anton Jankovich. — Za Collinwood: Ludvik Medvešek, Kari Kotnik, J. F. Bohinc. — Za West Side: Andy Kljun. — Za Newburg: Josip Blatnik. — Za Nothingham, Euclid, Nobel: Vin cent Koller. Hrvatski ^astopnik za Cleveland in okolico: Ludvik Deliši-monovič. Gaspar Logar, Niles, O. ■los. Sankar, West Park, O. Laurich Silvester, Barberton, O. Frank Cesnik, Warrensville, O. Mirko Mihely, Brewster, 0, Tony Ogrin, Conneaut, O. Louis Koželj, Lansing, O. Joe Hribernik, Glencoe, O. Košir Frank, Akron, O. Vincent Jereb, Kenmore, O. Math Leskovec, 35 Smithsonian St., Girard, O. Max Kragelj, 1819 E. 33rd St., Lorain, O. MALI OGLASI miiiiittJi)iiHtiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii!i!iiiiimiii!iimiiiitiiiimniniiuiiiiiniimniiniiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiHiiin!iiniiiniiiiiPiii!iiiiii>iniiiiimiiniiiiiiiniiitniiniiiiti'i ODDA SE LEPA SOBA za enega fanta; s hrano ali brez; kopališče in gorkota. Naslov se izve v uradu tega lista, (62) PRODA SE LOT 150x40 na West Side. Cena $225. Vprašajte na 1007 E. 64 St (62; PRODA SE krojačnica ri okolici. Kogar zaniw® trgovina, naj se zglasi Waterloo Rd. Darila za birmo Najlepša darila za birmo, katera botri in botrice lahko podarite svojim birmancem, so LEPE SLIKE kajti slike birmancev in botrov imajo velik pomen. Vaši birmanci se bodo spominjali svojega botra ali botrice še mnogo let po birmi. Zato se priporočam vsem botrom in botricam, da se prepričate, da izdelujem resnično najlepšo birmanske slike in to po nizkih cenah. Moje slikama bo odprta dva dni pred birmo in na dan sv. birme od jutra do večera, da bo dovolj časa za vse birmance da se slikajo. J. S. Widgoy, SLOVENSKI FOTOGRAF 487 E. 152nd St., Collinwood, Ohio. Za Pennsylvanijo: Joe Merše, Box 248, Meadow Lands, Pa. Mike Pavšek, RFD, 3, Irvin, Pa. Louis Hribar, Bessemer, Pa. Andrew Vidrich, Johnstown, Pa. Rudolf Gor j up. Moon Run, Pa. Anton Sinčič, Farrell, Pa^ Georg Plesničar, Onnalinda, Pa. Frank Hayny, Whitney, Pa. Louis Tolar, Imperial, Pa, Anton .Jerich, Lloydell, Pa. John Branstetter, Yukon, Pa. Paul Weis, Gasselman, Pa, John Turk, Claridge, Pa. Frank Baiznik, St. Mary, Pa. Anton Kovačič, Irvin, Pa. Martin Koroshetz, RapMon, Pa. Vincent Jerševar, North Bessemer, Pa. Mike Jerina, West Newton, Pa. Bavdek Frank, Dunlo, Pa. Mišmaš Joe, Whitney, Pa, Zupančič Tony, Martin, Pa. Kovačič Anton, Export, Pa. Thomas Oblak, Manor, Pa. Jos. Cvelbar. Sharon, Pa. Louis Lindich, P. 0. Box 554, Greensburg, Pa. Jakob Mihevec, Box 28, Vand- ling. Pa. Math Kos, Box 227, Cuddy, Pa. Druge države: Krall Joseph, Pueblo, Colo^ John Virant, Salida, Colo. John Gudnich, Box 334, Ely, Minn. Otto Majerle, Eveleth, Minn. Louis Vesel, Gilbert, Minn. Anton Zornik, Herminie, Pa. John Paulin, E. Worcester, N, Y. Herman Perehlin, Little Falls, N. Y. L. Skube, 28 Broadway St., Go- vanda, N. Y. Math Lipovšek, Blanford, Ind. Joseph Lustek, Pursglove, W.Va. Thomas Reven, Volby Grove, W. Va. Frank Novak, Dodson, Md. Jakob Predikaka, Stanton, 111. Frank Francelli, Brooks, W. Va. Martin Jurkas, Aurora, 111. Frank Strmšek, Detroit, Mich. Stanley Pahor, Milwaukee, Wis. Frank Polanc, Box 108, Pierce, W. Va. Tomaž Cadež, Rock Springs, Wyoming. Vsi gornji zastopniki so upravičeni nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino za dnevnik "Enakopravnost". Rojakom po naselbinah jih toplo priporočamo in želimo, ko vas obJš-čejo, da se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer še nimamo zastopnikov in bi kdo želel prevzeti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke. Uprava "Enakopravnosti" 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O. IŠCE SE priletna ženska, da bi pazila na otroke. Zglasiti se je v uradu tega lista. (63) stanovanje 4 velike sobe, spodaj, elektrika, gas, klet za prati, podstreha in vse udobnosti, se odda takoj. Na jemnina je nizka. Zglasite se na 15409 Halle Ave. (63) naznanilo! Društvo Sloven skj Sokol v Cle velandu je imelo svojo zadnjo sejo 10. marca in na tej seji je sklenilo član stvo, da se p'odalj'sa čas za brezplačno vstopnino v društvo še za dva meseca in sicer za mesec a-pril in maj. Tekom teh dveh me. secev torej je vstopnina in zdrav niška preiskava prosta kot pri zadnji kampanji. Pri zadnji kam panji je pristopilo 32 novih članov. Kdor želi postati član S'okola, naj gre k zdravniku Dr. Frank J. Kernu, na 6202 St. Clair Ave. tekom uradnih ur, od 7 do 8 zvečer. Prihodnja seja se bo vršila 14. aprila ob 8. uri zvečer v prosto-rihiS. N. Doma soba št. 3. Sokol plača v slučaju smrti $150,00 smrtnine, v slučaju bolezni pa $1.00 dnevne p'odpore. Mesečnika je 75c na mesec ter 25c pose-ibej, za upravne stroške), torej skupaj $1.00. Na zdar! SLOVENSKI SOKOL. Ako potrebujete voznika žanje pohištva in drugo pri meni, ker imam na tomobil za vsakovrstno , blaga. louis zupanc 1195 NORWOOD RD "iŠCE SE Slovenko"?)!'^ pravila. Zglasiti »e je Edna Ave. NAJBOLJŠI NA SVET 5914 St. Clair A v« IV* debelo ir» dr®'''' n ?il b, .1,1 I u I M I I I I I I 1,1. H n; ah? * b naznanilo! Lepa prilika ga Slovel da se dcbr) znana slove''^ ^ cerija v sredi slovenck^J* ne. Zamenja so tudi i® k' da se radi odhoda od tu™ K« St se poizve na 1425 E. Oi Mti gtimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiimiimmiiiiiiiii"' 1 I SLOVENSKA POPRAVljJ tfl). ■ I NICA AVTOMOBILO*^ j 2 i varimo in ravn^"" ' g B vrst železne in kovina®^® (I ■ I mete. Zaloga, olja, *«0"" ' / Bg mijevih obroCev !n '0| ■ i trebšCln. Ako rabite j, B i kličite nas po telefonu, '»V ■ I CETON 1372. ■ i Odprto tudi ob • ■ | ELYRIA AUTO REPAIR gg 0b]2 St. Clair .Vv«; r "Enakopp Oglašujte mi kupimo, prodajamo, zamenjamo vaše posestvo. Farme v zameno: 110 akrov 8 krav. 2 konja, kokoši prašiči in vse orodje v najboljšem stanju, na tlakovani cesti. Druga: 60 akrov. 25 akrov trte, 4 krave 2 konja vse v dobrem stanju ter v bližini tlakovane ceiste. Tretja: 68 akrov, 10 grozdja. 6 krav, 2 konja vse orcr-dje, vse v dobrem stanju. Oglasite se pri Collinwood Realty Co d. stakich 15813 ^VATERI.00 RD. Imamo tudi več drugih posestev naprodaj. 1: IZ URADA DRUSTVA , .. ŠT. 142 S. N. P' J Članstvu se naiznani®,' vrže redne društvene drugo nedeljo v mes'ecu ri dopoldne v Slov. Doio" ^ ^ . linvMoodu. V nedeljo pa se vrši izredna sej^; ^ bo poleg drugih važn' ^ pobiralo tudi asesni«"^ novi Vsi ste prošeni, ^ ■ ležite in prinesete svoj® ^ knjižice seboj. A • Na zadnji seji seiM ^ jen tajnikom druživa ^ požar jam članstvo, !§' na znanje, da ne bom P j sesmenta na domu, lahko oddali istega 22.> ^ II Gospodinje! če hočete imeti belo perilo rabite BULL DOG BLUE Zelo gosto plavilo. 20 krat močnejše kot navadno. Ne pusti pack in načrt po perilu. DOSEDAJ ŠE NAJBOLJŠE. Treba je le par kapelj BULL DOG BLUE Po vseh grocerijah! 0UtL DOQ ^ COtlOtPO'-® I Louis Henikman , 439 E. 156th Street Tel. Wdod 180-L Avtomobil za: krste, poroke, pogrebe in za druge slučaje. Se priporočam, v mesecu od 7. do 8. v Slovenskem Domu. ure' VJl Vse tista člane, 2® pokojni Vinko Blaško ^ za asesment pa poaivlJ® zglasijo ipri meni, da ^ S redi, in da se svota, pokojni posodil, vrne P) progi. Z bratskim pozdrav® ANTON BOKAL, 727 ® Collinwood, O- fc»i k Oglašujte Enakopravnosti!" Dnevnik Enakopravni jB Z I C A ki spaji odjemalca s trjfl*®"* Oglas ¥ našim 1]^ dospe na svoj« ceno mesto liki gram. ti k, Hi 5s:i:5i