Poitnlna plačana T rofovini posamezna številka 8 din D olenfsKi list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDfflK 1A POLITIČKA- GOSPODARICA M KULTURKA VPRAŠAJ Leto III. - gtev. 42. NOVO MESTO, 17. OKTOBRA 1952, ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN IZHAJA VSAK PETEK PRED V». KONftRISOMKP) h? 111 *Tn"i'—•■ L -1 * u-.....«-----\ X okrajne partijske konference v Črnomlju V nedeljo 5. Oktobra je bila v Črnomlju okrajna partijska konferenca, na kateri je 125 izvoljenih delegatov zastopalo 1018 članov Partije iz vseh osnovnih organizacij Bele krajine. Razen delegatov so bili na konferenci tudi org. sekretar CK KPS tov. Vida Tomšič, Ivan Novak-Očka in Tone Suštaršič. Predkongresna partijska konferenca v Beli krajini je kritično promotrila delo Partije v okraju, ugotovila pomanjkljivosti in napake, ki so zmanjševale uspehe dela OPO, hkrati pa je nakazala načine in pota za nadaljnje uspešno delo Partije kot celote in vseh njenih organizacij ter posameznih Članov. Obširen, a zato zelo izčrpen referat o delu Partije v okraju je prebral sekretar OK KPS tov. Janez Zunič. Po krajšem pregledu politične situacije med V. in VI. kongresom KPJ je opisal delo in skrb Partije za napredek Bele krajine. Ze večkrat smo v našem tedniku pisali o uspehih obnove in načrtnega gospodarstva v črnomaljskem okraju, zato lahko danes v prav kratkih obrisih ponovimo dosežene uspehe: pred vojno so bile elektrificirane v Beli krajini le 3 vasi, danes je elektri- Od tedna do tedna V New Yorku so začeli. V torek dopoldne so se zbrale delegacije 60 držav v novi palači OZN in izvolile za predsednika letošnjega zasedanja kanadskega delegata Pearsona. Generalna skupščina si je izbrala še sedem podpredsednikov — poleg zastopnikov petih velesil Še delegata Hondurasa in Egipta — in prešfe na splošno razpravo. Mnoge napovedi pravijo, da bo letošnje zasedanje eno izmed najburnej-ših, kar so jih doslej doživeb Združeni narodi. Korejski konflikt je dosegel že tako stopnjo, da bo morala OZN prestati težavno preizkušnjo pri razpravljanju o tem problemu in iskanju ustreznih sklepov. Nihče več ne dvomi, da bo Koreja najpomembnejša točka Generalne skupščine, mnogi po pristavljajo, da sta zdaj postavljeni na tehtnico veljava in ugled Združenih narodov. Svetovno javno mnenje je Sovjetsko zvezo že davno obsodilo kot krivca korejskega spopada. Zato mora nositi tudi zdaj Moskva največje breme odgovornosti okrog razpleta tega vprašanja va sejah v New Yorkxi. Se s kopico drugih zapletov se bodo ukvarjale delegacije OZN. Zelo zani-viivo bo zlasti tuniško in maroško vpra.Šanje. Francija si z vsemi silami prizadeva, da do teh razprav ne bi prišlo. Kolonialne sile: Velike Britanija, Belgija in Holandska podpirajo Francijo, ki se huduje, da se tudi ZDA niso priključile tem državam. Vse to vrenje pa dokazuje, da bodo mnoge delegacije Združenih narodov, kot še nikoli doslej obsodile kolonialne režime, kar bi pomenilo velik napredek v splošnem razvoju kolonialnega vprašanja. Dovolj bo še prilike, da bomo sproti tolmačili potek in najvažnejše dogodke zasedanja v Neto Yorku in bi zato danes ne sodilo govoriti kaj preveč o tem,, kar šele bo. Precej je namreč drugih mednarodnih dogodkov v svetu, ki jih ne .smerno prezreti. Egipt in Perzija sta nenehno v ospredju zanimanja. Odkar je Nagib srečno prestal boj s starim, vodstvom vafdistične stranke in dosegel, da so prejšnjega predsednika Nahasa odstavili, si je zagotovil še trdnejši položaj v Kairu. Tudi krizo med Egiptom in Sudanom, je znal nekako prebresti, saj so načrti o skupnem izkoriščanju Nila in gradnji novih naprav v dolini te reke, prav gotovo precej zbližali Kairo in Kartum. Kmalu se bo moralo tudi pokazati, kako so vskladili težnje o neodvisnosti Sudana — na eni strani — in na drugi egiptovske težnje, da bi se jim. Sudan priključil Za november napovedujejo volitve in novo ustavo za Sudan, za kar so si pridobili sudanski politiki razumevanje v Londonu. Ker sta se tudi v Kairu, že nekajkrat raz-govarjala o sudanskem problemu general Nagib in britanski veleposlanik Stevenson, so utemeljene domneve, da Sudan ni več sporna točka, ki bi jo zdaj silili na površje. V večni izmenjavi not med Teheranom in Londonom je petrolejski spor ostal nerazčiščen, še več, odnosi med obema državama so se zaostrili. Mosa-di kgrozi, pošilja precej ostre predloge, ki jih pa v Londonu ne sprejmejo in jih na tak način zavrnejo, da ostajajo vrata za pogajanja vendarle še odprta. Razne vesti o teheranskih zarotah, odstopu zunanjega ministra, o aktivnosti prosovjetske organizacije Tudeh le še bolj podkrepljujejo mnenje o negotovem položaju, ki ob tako vnetljivi snovi, kot je petrolej, ne pomeni nič dobrcoa. ficiranih 85 rU. Prve tovarne so stekle, oživlja domača obrt in lokalna industrijska delavnost, ki zaposluje skupno 588 delavcev in nameščencev. Obnova Bele krajine je tik pred zaključkom. Ne pozabimo, da so okupatorji požgali in porušili v Beli krajini nad 2500 hiš in gospodarskih poslopij! Kmetijstvo v Beli krajini pa je še vedno nedonosno in izredno razdrobljeno. Na zasebnega kmeta odpade komaj povprečno po 35 arov orne zemlje. To niso izgledi za gospodarski napredek, niti ni mogoče pri taki razcefranosti zemlje in lastništva uveljavljati naprednih načinov gospodarjenja. Na drugi strani pa je v okraju nad 15.000 hektarov steljni-kov, od katerih bi jih lahko 6000 ha s kultiviranjem v nekaj letih izpreme-nili bodisi v njive in travnike, bodisi v donosne sadovnjake, 9000 ha steljni-kov pa je treba čimprej pogozditi. Borna stelja in breze, ki rastejo na teh steljnikih, ne bo dala kruha belokranjskemu kmetu. Posamezniki in skupnost morajo imeti od te zemlje večjo korist — tu čaka Belo krajino hvaležno, a obsežno področje dela. Prav tako je vinogradništvo v okraju pred nujno potrebno celotno obnovo. Kako malo donosno je sedanje kmetijsko gospodarjenje v okraju, naj pove primerjava tehle ugotovitev: kmetje v okraju bodo ustvarili letos za 42 milijonov dinarjev narodnega dohodka, 588 delavcev in nameščencev pa bo dalo v istem času skupnosti 62 milijonov dinarjev. Delavsko samoupravljanje dobiva v okraju vedno trdnejše oblike. Prejšnja nepovezanost Partije z upravo podjetij-odpada, delavska zavest pa se krepi in utrjuje. Primeri samovolje direktorjev, ki so hoteli zrasti ljudstvu in njegovi Tudi vas prosimo! Morda prihaja tudi v vašo hišo že več let naš tednik. Upamo, da ste zadovoljni z njim. In če ste — kako je v vaši okolici? Ali imajo vaši sosedje naročen »Dolenjski list«? Prosimo vas, pomagajte nam uresničiti geslo, ki smo si ga postavili za naš cilj: »V vsako hišo Dolenjski list«. Brez vaše pomoči te naše velike naloge ne bomo izpolnili. Člani Osvobodilne fronte smo — zato podprimo naš tisk, naročajmo ga in mu pomagajmo z rednim plačevanjem naročnine! Pridobite nam. prosimo, vsaj enega novega naročnika, pošljite nam njegov naslov, da mu pošljemo tednik brezplačno na ogled. Veliko veselje boste naredili sinu, možu ali prijatelju, ki je odšel k vojakom, če mu naročite lokalni časopis! Vsak teden ga bo redno obveščal o vseh novicah iz domačih, znanih krajev. Vsak teden mu morda res ne morete pisati pisem, tednik pa mu za malenkosten znesek lahko naročite. In še nekaj: od 1. novembra dalje bomo brezplačno zavarovali vse naše redne naročnike, ki imajo poravnano naročnino, proti nezgodam. Ne zamudite te ugodnosti — poglejte še danes, če ste poravnali naročnino do konca letošnjega leta. Partiji čez glavo, pri tem pa so utonili v brezdušni birokraciji, so se najjasneje pokazali v Tovarni učil in v »Belsadu«. V obeh primerih so delavski kolektivi s svojimi delavskimi sveti odstranili zaupanja nevredne in moralno propadle ljudi kot sta bivša direktorja Skok in Dodič. S takimi in podobnimi birokrati bo ljudstvo Bele krajine pomedlo povsod, kjerkoli se bodo pokazali. Več pažnje pa bo treba posvetiti delu sindikatov, ki morajo bolj kot doslej razvijati razredno zavest. K utrjevanju Partije so precej pripomogli odprti partijski sestanki, za katere so se nepartijci na splošno zelo zanimali. Mnogi Člani Partije so se na te sestanke pripravili z nekakšnim nezaupanjem in strahom .Prvi zato, ker še ne poznajo ogromnega zaupanja našega delovnega ljudstva do svoje Partije, drugi morda zaradi svojega slabega dela ali pa nedela sploh. Velika večina OPO pa se je na sestanke dobro pripravila in položila pred ljudstvo čiste račune o svojem delu in slabostih. Nepartijci so povsod izrazili svoje mnenje, da so taki sestanki potrebni in da bi jih morali prirejati že prej. Spoznali so, da Partija in ljudstvo nimata ločenih in nasprotujočih si ciljev, kakor to radi govorijo tudi po Beli krajini ostanki reakcije. Premalo pa so odprti partijski sestanki zaostrili vprašanje lika komunista, osebnega življenja partijcev in njihovih odnosov do ljudi. s (Nadaljevanje na Z. strani) IZ NOVOMEŠKE RAZSTAVE V SEPTEMBRU 1952 Pogled na del glavne dvorane s sliko F. MJheliča »Taborni ognji«. Skozi vrata pogled t sobo Božidarja Jakca V Koteviu so odprli dom ..SVODODE' Stari Svoboda« na kočevskem rudniku in v Salki vasi so toplo pozdravili pobudo za oživitvijo društva. Priprave in organizacijsko đelo za novo ustanovitev so obudile v ljudeh spomine na predvojno napredno delo. Ko Jc bil sklican občni zbor, je pristopilo nad 250 članov. Izvolili so delovni odbor, delati pa so začele tele sekcije: godba na pihala, Igralska družina, pevski zbor in Športna sekcija. V sestavu društva Je tudi kino aparat. Uprava rudnika, ki Je svojčas začela preurejevatl in popravljati bivši prosvetni dom v Salki vasi, je sklenila dograjeni dom podariti delavskemu društvu »Svoboda«, kar se je na slavnosten način zgodilo v nedeljo 5. oktobra. Pred domom se Je zbralo lepo S PREDKONGRESNE KONFERENCE ŽEN A NOVOMEŠKEGA OKRAJA IZOBRAŽEVANJE NA) POSTANE STALNA SKRB NAS1H ŽENA Letna konferenca žena novomeškega okraja, ki je bila preteklo nedeljo v okrašeni dvorani Doma ljudske pro-svete v Novem mestu, je bila delovni obračun naporov, skrbi in uspehov naših žena. Poleg 53 delegatk so bili na konferenci zastopniki OKKPS, Okrajnega odbora OF, okrajnega komiteja mladine ter predstavnik novomeške garnizije JLA, Glavni odbor AFZ pa je zastopala urednica »Naše žene« tov, Fani Koširjeva. Obsežno tajniško poročilo je podala predsednica Okr. odbora AFZ tov. Martina Petričeva. Z njim je zajela politično stanje organizacij žena v okraju, ki je bogat tradicij jz let NOB, v kate-rih so žene novomeškega okraja postavile nešteto zgledov junaštva in po-žrtvovanja. V borbi za socialistično izgradnjo zastavljajo žene novomeškega okraja prav tako vse svoje sile za zmago napredka in razvoja naše družbene stvarnosti. Na IV. kongres žena, ki bo v novembru v Ljubljani, Se pripravljajo žene Dolenjske z vsestransko izboljšanim delom svojih občinskih odborov AF2, ki jih je v okraju 23. Odbore sestavlja po 5—9 žena; reči je freba, da so za razliko od prejšnjih let prav občinski odbori AFZ že našli vseoino svojega dela, medtem ko za vaške odbore dostikrat tega še ne bi mogli trditi. Dosedanje delo žena se je usmerilo predvsem na socialno, zdravstveno in prosvetno področje, premalo pa se je še storilo za prevzgojo žena in družin. (Nadaljevanje na 2. strani) število predstavnikov oblasti, društev ln političnih organizacij, veliko rudarjev ln ostalih gostov lz mesta in bližnje okolice. Govorniki so posvetili svoje besede revolucionarni preteklosti kočevske »Svobode« do njene prepovedi, nadaljevanju naprednega dela v društvu »Vzajemnost« in delu članov med okupacijo. Prav lz vrst »Svobode« so izšli prvi borci proti okupatorju. — Predsednik rudniškega upravnega odbora Je nato izročil predsedniku društva ključe obnovljenega doma. Pred ogledom stavbe so odkrili na domu ploščo v spomin padlega prvoborca Alberta Vldeniča. Mladi Albert, znan aktivist in organizacijski sekretar Partije, je padel leta 194« nad Sodražlco v borbi z domačimi izdajalci. Pri odkritju plošče so bili navzoči tudi starši padlega junaka. Po ogledu doma se Je nadaljeval program v dvorani. Spregovoril Je organizacijski sekretar OK KPS Tone Ožbolt in vzpodbudil člane ter vse prisotne k prosvetno kulturnemu Izgrajevanju. Pri proslavi je sodeloval pevski zbor iz Kočevja ln rudniška godba na pihala. Popoldne je priredila v novem domu mladina s pionirji Salkc vasi akademijo, za njo pa le bila v domu prva kino predstava. »Svoboda« ima vse pogoje za uspešen ln hiter razvoj. Vsi pričakujemo, da ne bo ostalo samo pri začetnem zanosu. Vzor in vzgled dela bo ljubezen starih članov društva do kulturno-prosvetnega Izobraževanja, ki so z revolucionarnim zaletom znali reševati vse težave vse do danes in nikoli niso klonili, čeprav so čestokrat gledali smrti v lice. Tako prndano in vseskozi požrtvovalno naj bo tudi delo mladih članov, ki vstopajo v vrste kočevske »Svobode«, kateri želimo največ uspehov v Izgrajevanju lika socialističnega državljana. Vaščani Travnika so proglasili 30. JULIJ ZA OBČINSKI PRAZNIK V nedeljo 26. oktobra bomo volili socialni zavarovanci »Slovenski delavci, uslužbenci in upoko- in Vel. Gaber bo v Veliki Loki t. podvo-jenci si prvič v svoji zgodovini sami volijo liščem v Vel Gabru, Trebnje in Dobrnič organe socialnega zavarovanja.« — Tako bosta imeli svoje volišče v Trebnjem, Tre-pravi poziv Republiškega Sveta vsemu član- belno in Mokronog v Mokronogu, Hinje in stvu sindikatov Slovenije. Za prve volitve Žužemberk v Žužemberku, vse ostale ob-v okrajne skupščine Zavoda za socialno za- čine pa imajo svoja lastna volišča na se-varovanje vlada med vsemi zavarovanci dežih občin, in sicer na Rakovniku, Mirni, veliko zanimanje. Vsi se zavedajo, kolikšne Zagradcu, Šmarjeti, Skocjanu, Straži, Dol. važnosti in pomena po te volitve za nadalj- Toplicah, Šentjerneju* Dvoru, Prečni. Mirni nji razvoj samouprave socialnega zavarova- peči; voltlci Trške gore pa v Otočcu ob n,ja ter jim zato ni vseeno, kdo bo v nji- Krki za ves teritorij svoje občine. V samem novem imenu vodil delo in upravljal s Novem mestu bodo imeli svoja volišča Pio-sredstvl socialnega zavarovanja. Ako pove- nir. Krka, vsa ' železnica s Sekcijo, Kuril-mo, da smo samo v juliju letos porabili za nico in Prometom. Tekstilna tovarna, LIP, socialno zavarovanje eno milijardo dinar- Gozdno gospodarstvo, Sekcija za vzdrževa-jev, potem si lahko predstavljamo, s kakš- nje cest. Tovarna igrač in mizarstvo MLO mmi sredstvi naj v bodoče upravljajo so- Novo mesto, vsa trgovina, gostinci, soc. in cialni zavarovanci sami preko svojih izvo- privatni obrtniki, prosvetni delavci, zdravljenih uprav in delegatov. stveni delavci ter upokojenci v Novem me- Tudl v novomefkem okraju je zanimanie stu z dvemi volišči in eno na Mirni, za te prve volitve zelo veliko. OSS v No- Volili bomo x listki, ki jih bomo po vo- vem mestu Je v lokalnem listu razpisal lilnem aktu vrgli v volilno žaro. Okrajna volitve, ki bodo v nedeljo, dne 26. oktobra, volilna komisija bo v tem tednu potrdila Poleg tega ie predsedstvo OSS že imeno- vse volilne odbore, ki jih bodo sindikalne valo okrajno volilno komisijo, sestoječo iz podružnice predložile komisiji. Ti odbori 7 članov pod predsedstvom tajnika OSS naj takoj po potrditvi s pomočjo sindikal- tov. Načeta Murglja in tajnika komisije nlh podružnic na teritoriju občine sestavijo tov. Ignaca Zbačnika, upokojenca v Novem volilni imenik, ki naj vsebuje podatke vseh mestu. Predsedstvo OSS in volilna komisija zavarovancev vseh strok dotične občine, sta določila vse potrebno, da bodo volitve Dolžnost vseh podružnic je nadalje tako potekle v najlepšem redu. Tudi nedavni na terenu kot tudi v Novem mestu, da iz- III. plenum OSS je razpravljal podrobno berelo kandidate za volitve delegatov po o pripravah za te volitve in sprejel pred- ključu, ki ga dobe od okr. volilne komisije, loženi Statut Zavod za socialno zavarovanje Izberite res predane borce socializma, naj- za naš okraj Da bo sindikalno članstvo in vsi zava rovanci obveščeno tako o vseh pripravah boljše med seboj, ki bodo zastopali vnšo stroko v novi skupščini. Odzovite se pozivu Republiškega sveta kakor tudi o nalogah, ki stojijo pred vsemi sindikatov Slovenije ter sodelujte pri pri pravah na te prve volitve, ki Jih vodijo sindikalne organizacije in ki morajo po- zavarovancl, posebej pa še pred vodstvi naših sindikalnih podružnic novomeške„ okraja, dajeta predsedstvo OSS ln volilna kazati veliko "zrelost delavskega razreda" komisija naslednja navodila: tem trenutku. Naj bodo te naše prve volitve V celoti bo v novomeškem okraju 34 dostoien uvod v slavnostne dni naše heroj- volllnih enot In volišč za približno 10.000 volilnih upravičencev, ki bodo izvolili 81 delegatov za prvo ekrajno skupščino Zavoda za socialno zavarovanje. Voliln se bo Izven Novega mesta na sedežih občin v 16 krajih: v Gotni vasi M občini Gotna vas in Brusnice, zadnja bo imela svoje podvolišče. Volišče za Vel. Loko ske Partije, naš doprinos za VI. kongres KPJ ter priprava za druge volitve vsega delavskega razreda, ki bo v novembru Izvolil svoje najboljše v Svet proizvajalcev v svojem okraju. Naša parola bodi — vsi ha volitve! Predsedstvo OSS ln okr. volilna komisija Novo mesto V nedeljo S. oktobra so v Travniku — občina Loški potok — sklicali zbor volivcev. Zastopanih je bilo nad tri četrtine vseh volivcev. Pogovorili so se o gospodarskih, kulturnih ln političnih vprašanjih svojega kraja. Med gospodarskimi vprašanji je najvažnejša okrepitev kmetijske zadruge, ki je že doslej dosegla velik uspeh s tem, da so Travnlčanl do malega skoraj vsi povišali svoje deleže za 100 odstotkov. Utrdili bodo živinorejski odsek, ki ima z ozirom na razvoj živinoreje v Travniku In Loškem potoku lepo bodočnost. Sadjarstvo bodo poživili s tem, da bodo v neposredni bližini hiš posekali grmovje ln smreke ter nasadili sadno drevje, ki bo donašalo večje koristi. Pogovorili so se tudi o skupni paši, čiščenju pašnikov ter o čimprejšnji graditvi mlekarne, ki je potrebna za uspešnejši razvoj živinoreje. Volivci so posebno živahno razpravljali O gradnji kulturnega doma, ki jim bo pomagal pri razvoju napredne miselnosti, pri uspešnejšem delu z mladino in pri dvigu kulturnega življenja na vasi sploh. Težave pa imajo z lastništvom zemljišča, kjer naj bi stal dom. Splošno zanimanje ln navdušenje Je zbudil predlog, da naj bi 30. julij postal vaški narodni praznik. Na ta dan so bili postreljeni talci, Travnik pa Je bil požgan. Predlog je bil soglasno sprejet, saj so skoraj Posvetovone na okrajnem ljudskem odboru V petek 10. oktobra 1952 so se zbrali v Novem mestu vsi predsedniki in tajniki občinskih ljudskih odborov novomeškega okraja k posvetovanju o predstojećih volitvah v okrajne in občinske ljudske odbore ter v Svete proizvajalcev pri okrajnih ljudskih odborih. Posvetovanje jc vodil predsednik Okrajnega ljudskega odbora tov. Viktor Zupančič. O političnem delu in pripravah na volitve je govoril sekretar OK KPS tov. Jože Borštnar, navodila tehničnega in organizacijskega značaja pa je podal predsednik okrajnega sodišča tov. Milan Regvat, predsednik okrajne volilne komisije. Poročilom in navodilom je sledilo razpravljanje v zvezi z nalogami organov ljudske oblasti pred volitvami. Volitve v občinske ljudske odbore in v OLO bodo v nedeljo 7. decembra, pred tem pa bodo v posameznih volilnih skupinah tudi volitve v svet proizvajalcev OLO, o čemer bomo podrobneje še poročali. Vremenska napoved Kratkotrajne padavine se pričakujejo okoli 18., 20., 22., 25. In 27. oktobra. V ostalem vsaj deloma sončno. vsi Travničanl sodelovali v NOB, na kar so upravičeno ponosni. Do julija 1953 nameravajo zgraditi kulturni dom, kjer naj bi bila prva proslava vaškega praznika, -fr. RAZPIS Okrajni ljudski odbor Novo meslo Svet za kulturo in prosveto razpisuje vpisovanje v v sledečih krajih: Šentjernej, Trebnje, Otočec ob Krki (Šenrpeter), Dol, Toplice, Mirna peč, Mirna. Te zimske kmetijske šole bodo z ozirom na krajevne potrebe obravnavale v glavnem sledeče predmete: Živinorejo, travništvo. vinogradništvo, vrtnarstvo, gozdarstvo, poljedelstvo in pod. Za dekleta bodo tudi gospodinjske ure, kjer bodo dobile znanje o kuhi, o negi dojenčkov, skratka o delih dobre gospodinjo. V zimske kmetijske šole se lahko vpišejo mladinci in mladinke od 16 leta starosti naprej, ki imajo vsaj 4 razrede osnovno šole. Zimska kmetijska šola bo trajala 4 mesece in sicer: november, december 1952, januar in februar 1953. Pouk bo 3 krat na teden v popoldanskih urah. Šola prične z rednim delom 3. novembra 1932. Vpisovanje bodo izvršila upravi teljsiva ali ravnateljstva prosvetnih ustanov v omenjenih krajih od 15. oktobra do 30. oktobra 1952. Vpisnina znaša do 500 din (višino vpisnine bo določila za vsakega posameznika posebna komisija). Vsak obiskovalec kmetijske šole dobi ob zaključku spričevalo. Na teh šolah bodo poučevali sami priznani strokovnjaki in Agronom i. Pohitite z vpisi! 1456 Straji 2 DOLENJSKI LIST fttev. 42. » Podjetje je naše življenje « Med šoferji in mehanUi strašfcoga Avtoparka »...V devetih mesecih smo letos prevozili en milijon 257.778 tonskih kilometrov. Za dva OMA, ki vozita v Delnicah, manjkajo Se potni nalogi zadnjih šest dni, sicer pa smo od letne planske naloge 1,800.000 kilometrov izpolnili v preteklih treh četrtletjih 69 odstotkov letnega plana ...« Ko jc Štefan Kovač, nosilec partizanske spomenice lz leta 1941 in predsednik upravnega odhora Avtoparka v Straži, v petek zvečer bral pred Šoferji, mehaniki, delavci in nameščenci LIP-ovega avtopodjetja poročilo o letošnjem delu podjetja, Je hllo v veliki mehanični delavnici, kjer smo posedli po klopeh, tako tiho ln mirno, da si slišal dihanje ljudi. Od časa do časa Je zahrnel motor zakasnelega kamiona, ki Jc pripeljal na dvorišče, šofer in sovozač pa sta se primaknila na sedeže. Tovariša Štefana Je bilo težko pridobiti, da hi sam prebral "poročilo. »Naj ga kdo lz pisarne!« je dejal še tik pred zborom proizvajalcev, kt so ga na stra-fikem Avtoparku 10. oktobra zvečer prvikrat Imeli. Pa mu tovariši niso pustili. , »Tebe smo izvolili za predsednika, ti pore« i;V Pa bi Štefan raje vozil 09em ur skupaj najtežjega Renolta ali Orna kakor bral — a kc je vendar udal. Poročilo Je bilo kratko, zato pa polno zanimivih ugotovitev. Šoferji ln mehaniki so se ob njem zamislili. Nekdanjega zloslavnega GAP-ovega nereda v Straži ni več. Kolektiv se Je znebil lum-pcnprolctarcev, ki so lovili visoke plače In r;/hijaH avtomobile po mili volji. Se lani so bili kamioni LIP-a v skrajno slabem stanju. Mehanična delavnica pa se Je lotila z veliko poguma ln dobre volje tuđi generalnih popi,i vil. Prav. na tem področju so bili doseženi najlepši uspehi. 14 velikih tovornih avtomobilov je domača delavnica sama popolnoma prenovila, še šest pa Jih bo. Namesto J5 milijonov so izdali za generalno popravilo avtoparka le 6 milijonov dinarjev. Pre-nekateri dober del za obnovljene kamione so našli na pokopališču bivših GAP-ovih avtomobilskih ruševin. Poraba nafte je padla od prejšnjih 40—45 litrov na 35 litrov pri ion kilometrih. Vzrok? Vestnost in poštenost šoferjev. 24 težkih kamionov že teče: Rog, Gorjanci, Bela krajina. Delnice — povsod Jih poznajo in njihove pridne šoferje. Čedalje globlja je v ljudeh na Avtoparku delavska zav^Stj delovna disciplina nI več prazna beseda ali strašilo za slabe delavec, temveč življenjska potreba. Nad 3 milijone dinarjev čistega dobička so zaslužili s pametnim go bodo povedali. Res Je Čudno s temi plačami: podjetje ima svoj denar, pošteno zaslužen, pa ga vendar v banki ob prvem ne more dobiti takoj na roke. *Banka jc kriva!« pribije nekdo v ozadju. Komercialist Šuštar vstane in razloži, kaao teče denar v banko ln iz nje. Pove, da Ima banka v Novem mestu premalo razpoložljive gotovine, ki kroži med ljudmi. Plače bodo te dni zanesljivo prišla delavcem v roke. Kolektiv sicer razume pojasnilo, a vendar padajo ostre na račun Narodne banke: »V Delnicah sprašujejo šoferji: kje je denar za hrano in stanovanja? AH res mora biti LIP vedno med zadnjimi? Cemu ne bi enkrat izplačali najprej nam, pa potem drugim?« Razumeti Je treba razburjenost delavcev. Neredno izplačevanje zaslužka ne dviga razpoloženja do dela. So pa še težje stvari, ki bole nocoj šoferje: »Kaj je vendar s Sotesko? Po 2 in pol url moram čakati ■ kamionom, predno mi ga i razložijo! Cemu te čakarine? Cemu toliko . voznikov na kupu, da za kamione ni prostora? Zakaj ni reda?« Piletič pa vseka: »Tovariši, marsikakšno menzo sem že videl, take hrane, kot nam Jo daje zadružna menza v Straži, pa še nikjer! Zdi se ml, da je hrana predraga. Dobro plačamo, pa malo in slabo jemo! Baje ima zadruga od menze visoke dobičke. To ni pošteno! Ce šofer ne bo dobro Jedel in dovolj spal, ne bo dolgo Šofer! Od štirih zjutraj do sedmih zvečer sem za volanom, menja pa ima baje 180.000 dinarjev čistega — od koga7 Od nas, delavcev, šoferjev Tn nakladačev! Pritožne knjige nI, če kaj rečeš ti svetujejo, da pojdi drugam na hrano — pa nimamo kam iti!« Ostre padajo na račun upravnega odbora straške zadruge, ki gleda samo za dobički. Kaj pravi občina k temu? Izmed 58 članov Avtoparka je edini Smolič član občinskega ljudskega odbora — pogovoriti se bo treba, tako sklenejo. Spet so v Soteski. V avgustu so zaradi čakarin ln stojnin prevozili 5000 tonskih kilometrov manj kot v juliju. Cemu? Debata postaja zanimivejša. Kmalu nam pokaže, da je prinesla osamosvojitev LIP podjetij dobre uspehe: manipulacije skrije, da bi oddale kar največ lesa. Šoferji ga želijo čim več zvoziti, Žaga v Sotesk! (in tudi druge) pa spet skrbi, da nima prehudih zalog hlodovine. Obrati so že precej samostojni, i Preden pa bo prišlo kje do resnih spodarjenjem na Avtoparku, odkar so de- ( zastojev aH sporov, bo take slučaje reševala lavrl prevzeli v svoje roke upravljanje podjetja! Pri tem so znižali stari dolg na amortizaciji od 6 na 1 milijon dinarjev. Vidni uspehi so tu — čeprav še nI vse tako, kakor bi bilo treba. /bor proizvajalcev je tudi za kolektiv Avtoparka nekaj novega. AH se niso tudi na sindikalnih sestankih pogovarjali doslej o o raznih vprašanjih podjetja? Pa vendar gre nocoj za globlje stvari. S čem bi se najprej oglasili? se sprašujejo nekateri. O nabavi akumulatorjev in orodja se nekdo oglasi., drugi pripomni, da je dvigalo preseglo plan, tretji omeni spet vlačilce. Stane Tavčar pa vstane: »Kako pa* Je to: dela se in dela, plače pa od nikoder ni?« t»rei'!iil je v živo; na mah so vsi obrazi bolj napeti in radovedno strme v Štefana, direktorja Kneza in sekretarja Pavlina, kaj mladina dvora na Čast vi. kongresa kpj Pred dnevi Je mladinska organizacija na Dvoru izvolila novo mladinsko vodstvo In se pomenila « Nvojem delti in novih nalogah. Sklenila je odpraviti manjše pomanjkljivosti, ki in doslej zavirale večji delovni polet Pod vodstvom svojega rtbčlnskeea komiteja LMS. ki kaže v zadnjem času precejšnje zanima nje in vseslrannsko lelavnost. bodo dvorski mladinci tekmovali / vsemi sosednjimi ak t i v I LMS Na čast VT. kongresa bodo uredili mladinsko sobo; prostor jim bo odstopil občinski ljudski odhor V njej si bodo opremili knii/nicii ki je doslej mladina na Dvoru nI imelH. Veliko je tudi zanimanje za šah In poučna predavanja. Pripravljajo predavanje o vlogi kmetijske zadruge na vasi ln o naši zunanji trgovini Preštudirali bodo zundn vin« naše Partije In vlogo Partije v naši socialistični izgradnji. Mladincl-mizarji in ostali obrtniki l»nd» pnrnagall, da bo mladinska suha postala priljubljeno zbirališče dvorske mladino. Z. A. arbitraža v podjetju samem. Ce bo delo enega obrata šlo v škodo drugega, mu bo le-ta moral vrniti škodo. Ostra kritika zadene tudi odpremo na železniški postaji. Borba za rentabilnost obratov ne sme preseči koristi celega podjetja, poduči zbrane direktor Knez in povabi kolektiv, naj seže globlje v lastne razmere. Delovodja Bersan vstane in po domače, pošteno po delavsko pove: — Res Je, bolniških izostankov Je manj, »plavi« pa so še! Milan — dober varilec — Strašna otroška žaloigra v okolici Šentjerneja Šestega oktobra ob pol 1. popoldne sta prišla osemletni Rangus Franc in devetletni Vinko Jevnikar, oba lz Velikega Bana, klicat lo-letnega Toneta Jevnikarja iz Malega Bana, da gredo kot običajno skupaj v šolo. Pridružil se jima je Vinkotov brat Ivan Jevnikar. Da bi »prestrašil« Rangusa, je vzej Tone Jevnikar očetovo puško dvocevko iz omare In zunaj nameril v Rangusa, čeprav mu je Ivan branil. Sprožil Je enega petelina, cev ni bila nabita; sprožil Je drugega in — počilo Je. Projektil Je zadel Rangusa v trebuh, da se Je takoj pokazalo črevesje, zadel pa Je tudi zraven stoječega Vinka Jevnikarja, da se je tudi njemu pokazalo drobovje. Slednji je prosil brata Ivana naj mu potisne črevesje nazaj. 2alostna je bila pot Rangusove matere in drugih v dolino, ki so tudi Vinkota odnesli, da ju Je odpeljal rešilni avto v novomeško bolnišnico, kjer Je Rangus umrl, Vlnkotovo stanje pa je zelo resno. Naj dodamo še to, da je Rangusu pred kratkim umrl oče, pri hiši pa je revščina. V pojasnilo še to. Petega oktobra je bil Tonetov oče Jože Jevnikar na lovu. Ker pa nI mogel spraviti patrone iz cevi, Je puško obesil v omaro, ključ pa spravil v drugo omaro, kjer ga je Tone iztaknil ln povzročil dvema družinama in vsej soseski tako žalost. M. se ga ob ponedeljkih rad nacuka, da zamuja službo. Stražar je zaspal na mizi, namesto da bi bil na obhodu! Milanu Je nerodno, praska se za ušesi in pove: »Pošteno je Bersan povedal, prav ima!« Pred tovariši ga Je sram. Obljubi Jim, da se bo res poboljšal. Vino ga zapelje, da pozabi na službo, čeprav vsakdo ve, da Je dober ln sposoben varilec. Vendar — podjetje zamud in škode od nikogar ne bo trpelo! To povedo tovariši Milanu ponovno. Vstane Piletič:, priznajmo tudi tole: po-edlncl še vedno gledajo samo na svoj dobiček, premalo pa na koristi podjetja. Podjetje — to Je nage življenje. Tu smo, tu bomo ostali, za nas, za naše otroke, za našo državo. Danes Ima vsak poštenjak delo v Jugoslaviji. Ce pa ne bomo poklicu ln delu zvesti, lahko gremo! 7,daj ni več beganja iz podjetja v podjetje. Ce pogledamo Aazaj, kaj se je delalo na GAP-u, bi se človek zjokal. Kdor se ne misli boriti za rast našega podjetja, naj gre raje ven! Ml smo kakor ena družina, po vendar nekateri še vozijo na črno, naredijo to in ono na lastno pest! To ni prav. Vsak naj gleda na to, kar imamo, kot na svojo domačijo. Malo več partizanske discipline moramo lmetit« Vsi so hvaležni Piletiču, da Jc tako lepo povedal. Sober se oglasi, da mdra nezdrava famlliarnost prenehati. To samo kvari ljudi. Jordan na primer samo rovari, nič mu ni prav, razvadll se Je zaradi prcmehklh odnosov, —stražar, ki Je zaspal, se sam Javi in prizna svojo napako. Tovariši ga opozorijo na veliko odgovornost, ki Jo ima v podjetju. Sobar spet poroča o izkušnjah v Delnicah, kjer vozijo les. Soliden odnos do dela ustvarja ugled podjetju tudi na Hrvaškem. Sef delavnice Kogoj se oglasi s kritično besedo zaradi slabih del pri gradnji avtoparka in skladišča za gorivo. Omeni tudi nezdrave pojave v zadnjih mesecih v delavnici, kjer nekdo nagaja. Gačnlk kritizira tiste šoferje in mehanike, kl ne skrbe dovolj za orodje. Se in še vstajajo ljudje z zdravimi predlogi in odkrito besedo. Oglasi se tudi direktor Knez ln govori o vlogi zborov proizvajalcev, ki bodo postali stalen organ delavskega Upravljanja v vseh LIP-ovlh obratih. To ni sindikalni ali proizvodni sestanek. To Je obračun upravnega odbora in kolektivno, skupno odločanje o razvoju, uspehih in pomanjkljivostih podjetja. Diskusija Je bila nocoj do neke mere kritična, pa vendarle še premalo odločna in vsestranska. Več bo treba ostrejše samokritike. Le ta nas bo pripeljala k še boljšim uspehom! Direkcija bo skrbela v bodoče le še za komercialno službo in osnovne investicije ter amortizacijo, na podjetja ln samostojne obrate pa se bo preneslo celotno gospodarjenje HP-a. Sleherni mora poznati pereča vprašanja celega podjetja. Tako bi se šoferji in mehaniki še dolgo pogovarjali. Tudi izven podjetja sežejo. Čedalje bolj postaja Straža močan industrijski center v okraju. Skrb partijske organiraclje, sindikata in vseh delavcev bo, da se bo glas delavcev poznal i v občinskem ljudskem odboru i v Javnem ln kulturno-prosvetnem življenju kraja. Od nas samih bo, tako ugotavljajo, odvisno, kakšno vlogo bomo Imeli v razvoju In življenju Straže. * Brez dvoma Je prvi zbor proizvajalcev na Avtoparku dobro uspel. Pred leti takorekoč še brez odločilne besede v upravljanju podjetja, so danes delavci in nameščenci Avtoparka samostojni gospodarji velikega ljudskega premoženja. Kolektivu v čast jc treba zapisati, da ga upravlja z dostojno skrbjo ln vedno vidnejšimi uspehi. Tg. bo od 1. novembra 1952 zavarovan za primer smrti zaradi nezgode in v primeru trajne invalidnosti Da bi Dolenjski list nudil svojim stalnim naročnikom razen vsako-tedenskega zanimivega in koristnega branja tudi še kaj več, amo se odločili, da bomo vse naše stalne naročnike zavarovali za primer smrti zaradi nezgode in za primer trajne invalidnosti. S kolektivno zavarovalno polico bo od 1. novembra tega leta dalje zavarovan vsak naročnik pri Državnem zavarovalnem zavodu na 10.000 din za primer smrti zaradi nezgode in 20.000 din za primer trajne nesposobnosti za delo Jamstvo DOZ-a velja za nezgode, ki bi se pripetile zavarovanim naročnikom kjer koli: pri delu, v tovarni, doma ali na poti, pri razvedrilu, pri športu ali kjer koli drugod. Za nezgode v emislu tega zavarovanja se štejejo zlasti sledeči dogodki in njihove posledice: povozitev, karambol, udar s kakim predmetom ali ob kak predmet, udar električnega toka ali strele, padec, spodrsljaj, strmoglavi jen je, ranitev z orožjem in pksplozivi sploh, udarec ali ugriz po živali, kačji pik, ubod s kakim predmetom, mrčesni pik (razen če tak pik povzroči kakšno kužno bolezen), zastrupljenje p hrano ali drugim kemičnim strupom, utopitev v vodi ali v močvirju, zadušitev s paro ali plinom, opekline od ognja, pare, vročih ali jedkih tekočin itd. Za nezgodo pa ne veljajo navadne in kužne bolezni (na primer malarija, tifus, škrlatinka rtd.) ter poklicne bolezni. Iz jam9tva so izvzete nezgode pri vožnji z letali, zračnimi prevoznimi sredsitvi sploh, pri avtomobilskih, motociklističnih, kolesarskih in konjskih dirkah, dalje nezgode pri gorskem plezanju z vrvjo, pri smučarskih skokih, pri vožnji z motornim kolesom, pri težki atletiki, pri boksu, hokeju in pri igranju nogometa. Zavarovalno jamstvo velja le za tiste naročnike, ki so redno poravnali naročnino. Za redno plačevanje velja, če je naročnina za tekoči mesec poravnana najkasneje do 15. v mesecu. Če se je torej nekdo ponesrečil od 1. do 15. v mesecu, velja zanj zavarovalno jamstvo le tedaj, če je ponesrečeni naročnik poravnal naročnino za pretekli mesec. Će pa se je nezgoda pripetila v času od 16. do zadnjega v mesecu, obstaja jamstvo DOZ-a le tedaj, če je ponesrečeni naročnik poravnal še pred svojo nezgodo naročnino za mesec, v katerem se je nezgoda pripetila. Kot dokaz, da je bila naročnina plačana, služi vpis plačila v upravi kartoteke »Dolenjskega lista« oziroma v blagajniškem dnevniku uprave, pri zunanjih naročnikih pa datum vplačila na položnici Narodne banke. Ker znaša trimesečna naročnina za »Dolenjski list« le 100 dinarjev, priporočamo vsem stalnim naročnikom, da plačujejo naročnino redno vsaj za tri mesece vnaprej. S tem bodo imeli stalno jamstvo, da so za slučaj nesreče zanesljivo zavarovani. Vsem našim naročnikom iskreno želimo, da bi jih doletelo čim manj nesreč. Če pa pri tem ali onem naročniku le pride do nesreče, bo uprava »Dolenjskega lista« takoj izplačala svojcem gornjo zavarovano vsoto, v slučaju invalidnosti pa tudi takoj, ko se le-ta in njena stopnja ugotovi. Če je naročnik »Dolenjskega lista« podjetje, ustanova ali podobno, velja jamstvo DOZ-a le tedaj, če je naročnik predhodno pismeno sporočil upravi tednika ime in priimek, poklic in bivališče tiste osebe, za katero naj zavarovanje velja. Če je podjetje, ustanova, društvo itd. naročeno na več izvodov našega časopisa, ima pravico prijaviti toliko oseb v zavarovanje, kolikor izvodov Časopisa je naročeno. Ne pozabite: v vsakem primeru bo zavarovanje koristilo naročnikom ali njihovim svojcem tedaj, kn bodo pomoči najbolj potrebni! Pogoj za redno zavarovanje pa je, da je naročnina za DOLENJSKI LIST poravnana! Zaostanek v naročnini pomeni: sebe in svojce prikrajšati v primeru morebitne nesreče! Vabimo vas zato, da se poslužite položnice, ki smo jo priložili zadnji številki »Dolenjskega lista« in nakažete morebiten zaostanek neporavnane naročnine. Okra'na konferenca AF2 v Novem mestu Ml "dina nroslavlja 33. obletnico SK0J Spet je tu ohletnica SKO.I-a — Zveze komunistične mladine Jugoslavije, ki se Je zapisala v zgodovino naših narodov z zlatimi črkami. Tudi letnšnjo obletnico proslavlja in po vojni sprejetih v slavno Komunistično partijo Jugoslavije. "V njej aktivno delajo ln se borijo za napredek in srečnejšo prihod-njnsl. Naloge, ki jih je nekoč Izvrševala Skojev- miadina uuv^mitskega okraja zelo slavnostno i , i........_____4, ._,„.nu ____ i,, ,~ ska organizacija, izvršuje danes organizacija in se spominja mladih junakov, ki so dali vse za domovino. Osnovna mladinska organizacija OLO je s kratkim, a prisrčnim sporedom počastila ta spomin. Na proslavo se pripravlja tudi mladina Tekstilne tovarne, železnice, »Pionirja«, 33. obletnico proslavljali' vedno odmevajo veliki dnevi proslav© deset Id nioe prvih brigad v Dolenjskih Toplicah in zvene maršalove besede, izgovorjene- na n.ie.j. Vrvež onih dni pa se ie hitro iitokel in življenji* je, zavilo v svojo umirjeno strugo, zato je zdaj že možna ludi mirnejša presoja in vrednotenje doživetij, ki so jih oni dnevi razsipali v ta- Prirejene- ho bile pravzaprav tri razstave: Slikarska umetnikov-partizanov, spominska soba v partizanih padlega, pesnika Mirana Jarca in soba. posvečena desetletnici brigad. K a/.stava slikRrjov-partizanov je obsegala štiri sobe-, ostali dve pa vsaka po eno. V štirih sobah je U umetnikov razstavilo skupno 168 del, ki jih jo Dolenjski muzej v ta na- IZLETI Z AVTOBUSOM so nadvse prijetni, če sedite na visokih, udobnih sedežih in poslušate med vožnjo prijetno radijsko glasbo. — Tak, popolnoma nov 16-sedežni avtobus vam je vsak čas na razpolago pri PUTNIKU v Novem mestu, tel. 108. Na željo vam dostavimo avtobus kamorkoli — Priporoča se za naročila PUTNIK, Novo mesto NA ETIKETI vsake steklenice so navedene bolezni, ki jih uspešno zdravite z rednim uživanjem RADENSKE in G ROGAŠKE Soba Fr. Miliellča in Nikolaja PIrnata s pogledom v sobo Alenke Gcrlovlčcve, Vita Ulobočnlka In Doreta Klemenčiea kem obilju. Pomembno nic9to v bogatem i" pestrem programu proslav »o zavzemale zlasti nekatero kulturne prireditve, ki bo jih za to priliko oživljene bivše partizanske kulturno skupine izvajale v Dol. Toplicah in bližnji ter daljni okolici, kakor tudi razna kulturno-umetniškn društva in ustanove od novomeškega SKUD »Dušana Jereba« do Slovenske filharmonije. Ne mislimo pa ..e sedaj baviti s posameznimi nastopi po poedinih krajih. Pred očmi imamo predvsem prireditve v Novem mestu, in od teh tudi ne nameravamo govoriti n vi.sokokvalite.1nem koncertu Kusovelovcev in Slovenske filharmonijo na Glavnem trgu 13. septembra zvečer, niti ne o literarnem večeru Društva slovenskih književnikov dan pred 1em, temveč predvsem o oni kulturni prireditvi, ki je bila po svojem značaju mani bučna, pa zato toliko bolj namenjena podoživljanjn ali novemu vživljanju v veliko obdobje osvobodilnih bojev. Spregovorili hi hoteli nekaj besed o razstavi, ki jo je_ v slavuostne dneve pripravil Dolenjski muzej v obnovljenih prostorih Križalije. Naročnikom iz poštnih okolišev Bela cerkev, Brusnice, Celje, Črnomelj, Dobrnič, Dolenja vas, Draga, Dragatuš, Dvor pri Žužemberku, Far« pri Kočevju, Gabrovka, Gradac v Beli krajini in Uinje v Sulii krajini smo danes priložili poštne položnice, na prvo stran pa smo jim poleg naslova pripisali dolžni znesek naročnine do konca leta 1952. Prosimo jih, tla /postalo naročnino poravnajo, če želijo list nemoteno prejemati. Prnvtako ponovno prosimo vse ostale zaostanka rje, da takoj poravnajo zaostalo naročnino za leto 1952. Položnice in obvestilo o vi; šini zaostanka smo jim sporočili v 40. številki Dolenjskega lista. rnen dobil na posodo v LJubljani pri Muzeju narodne osvobodi I ve LKS. pri Umetniški zadrugi in pri akademiku Božidarju Jakeu. Razstava naj bi bila v nekem pogledu obnova razstave partizanskega slikamiva. ki je bila januarja 1945 na osvobojenem ozemlju v Črnomlju, oziroma razstave slovenskih umetnikov-partizanov v poletju in jesODi 1945 v Ljubljani in Zagrebu. V primerjavi I ljubljansko oziroma zagrebško razstavo je bila novomeška seveda skromnejša, saj jo bilo tam razstavljenih vsega 354 del. Primerjava g n. pr. zagrebško -Tzložhu slovenačkih umetnika partizana septembra 1945 z novomeško v septembru 1952 nam pokaže med razstavljalci in razstavljenimi deli to razmerje: Ime: 1945 1952 (ierlovič A'enka 12 i (ilobočnik Vito 17 n> Jakac Božidar (»4 71 Jordan Vlado 7 ti Klemencič Dore - Maj M 11 l.ajovic Janez t — l.avrič. Lojze j 1 Miha leč France 59 2S Pirnat Niko H 9 Seljak Ivan - Čopič 5 2 Slana France i . 2 šuhic Ive n 10 Vidic Janez 7 — Vidmar Dratro 20 i Vidmar Nnndo 12 i Petrič • — i Cargo Ivan ■ — i 354 1(9 Za razstavljeno gradivo je bil Dolenjski muzej, kot povedano, navezan v prvi vrsti na pomoč MN'0 LRS, ki je dal na razpolago svojo zbirko( partizanske grafike. Umetniške Visoke tn nizke %tadn e. ceste, mostove in tovarne gtaai Poslužite se PIONIRJEVIH« stranskih obratov: mizarstva in kovinarske delaimice! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PIONIR NOVO MESTO doči ureditvi sobe Mirana Jarca v Dolenjskem muzeju. In h koncu le be koncu razstave- veliko neurje preprečilo večji skupinski obisk delovnega kolektiva gradhenega pod.ie1.ja. •■Pionir*, ki je kazal za to veliko zanimanja. Soba Mirana Jarca « pesnikovo pisalno mizo In violino. V v M t-1 n i rokopisi In knjige, na steni portret pesnika In ilustracije njegovih knjig, dela It. Jakca šala Tita je visela velika slika »Taborni ognji , umetnina Franceta Miheliča. ki jo je Dolenjskemu muzeju za to priliko posodil CK hlPS. Poleg tega je viselo v tej dvorani še petero paslelov B. Jakca z niotivi iz Baze 20 na Rogu, njegova risha s Kočevskega zbora in portreti B. Kardelja. B. Kidriča, J- Vidmarja, M. Djilasa. heroja Albince Ma-lijeve ter treh partizanov. Povsem izven obsega ra«stave partizanskega slikarstva pa je bila spominska soba pesnika Mirana Jarca- Poleg pesnikove pisalne mize iii violine, s katero je kot visoko-šolec nekai časa vzdrževal sebe in pomagal domačim (za razstavo posodila pesnikova vdova Zinka), je bila v sobi razsta vi jena vrsta njegovih rokopisov in pisem prav od prvih začetkov njegovega literarnega udej-stvovan.ia do rokopisov nekaterih pesniških zbirk in knjig, ki so izšle v njegovih zrelih letih. Posebno dragocenost, te razstave so predstavljali njegovi rokopisi, ki so nastali v partizanih juli.ia in avgusta 1942, torej tik pred njegovo prer.godn.io smrtjo. Poleg fotografij, ki sta jih posodila pesnikov« vdova in njegov Pfijalalj B, Jafcao, ja visel* u Vse ostale organizacijo in sindikati pa *f> slali ob strani, čeprav je bilo za skupinske obiske pripravljeno vodstvo. Novo mesto, ki rado poudarja, da Jb partizansko, in hoče tudi nekaj dali na svojo kulturno tradicijo, bi moralo to svojo zavest izpričati t im 11 &h laki, .sicer ne bučni ali celo morda z raz m m i -vrvohodci« pri vlači ji vi prireditvi, kot jo umetniška razstava. Zakaj ravno vglabl.ianjo v umetniške stvaritve katerokoli vrste, njih doumevanje in razumevanje pomen.ja važno stopnjo v kulturni rasti posameznika in družbe. To pa je tudi eden izmed važnih ciljev izgraditve našo socialistične družbe. J. .1. [Jreje uredniki odbor - Odgovorni urednik Tone Gosolk - Tisk« Msharua Ljudske pravice v Ljubljani - Naslov uredništva in uprav«: Ncvo mesto Ljubljanska cesta 25 — Pofttnl predal J3 — Telefon uredništva in uprav« 127 — Tekoči račun on Narodni banki v Novem mestu štov. 61*190332-1. Četrtletna naročnina 100 din. polietua 300 din, eeluletua 400 din.