PRIKAZI #59
Neda Dordevic in mag. Zdenka Birman Forjanič, Andragoški center Republike Slovenije
usposabljanje za ANDRAGOŠKO DELO: pOvzETKI ANALizE zadovoljstva udeležencev z usposabljanjem iN spopolnjevanjem na andragoškem centru slovenije v LETu 2010
uvOD
Pojav novih tehnologij in potreb po novem znanju, nove učne metode in nova učna okolja postavljajo izobraževalce odraslih pred nove izzive. Njihova vloga se spreminja, od prenašalca znanja k svetovalcu, mentorju, tutorju. Učenje se vedno bolj prepleta z delovnim mestom in prostim časom, izobraževalne potrebe pa se hitro spreminjajo in vplivajo na potrebe po novem znanju in usposobljenosti izobraževalcev odraslih za kakovostno opravljanje različnih vlog in nalog.
Na Andragoškem centru Slovenije (v nadaljevanju ACS) se zavedamo, da potrebuje Slovenija za nadaljnji razvoj na področju izobraževanja odraslih nove prijeme, metode in oblike. Poleg raziskovalnega in razvojnega dela, ki lahko omogoči nastanek novih razvojnih projektov, je odločilnega pomena, ali bodo izvajalci le-teh dobro usposobljeni za njihovo izpeljavo - to pa je mogoče doseči le z njihovim sistematičnim in kakovostnim spopolnjevanjem. Podobno velja za izobraževalce odraslih sploh - kakovostne programe za odrasle lahko razvijajo in izpeljujejo le, če je njihovo znanje zelo dobro. Pripravljeni morajo biti na lastno vseživljenjsko učenje in izobraževanje, da bi pri svojem delu lahko uspešno dosegali cilje vseživljenjskega učenja.
V okviru izobraževalne dejavnosti posvečamo veliko pozornost usposabljanju in povezovanju andragogov in an-dragoških delavcev iz vse Slovenije. Na razvoj naših programov vplivajo različni dejavniki, med najpomembnejšimi je prav gotovo usmerjenost ACS v razvojno in raziskovalno dejavnost. Omogoča nam razvoj novih modelov in oblik učenja, s katerimi lahko prispevamo k prenosu znanja v vrste strokovnjakov in izobraževalnih organizacij ter k povečevanju vpliva prakse na razvoj in raziskovanje izobraževanja odraslih.
Z razvojnimi projekti na eni strani uveljavljamo nove vzorce vseživljenjskega učenja, na drugi pa prispevamo k večji udeležbi odraslih in izboljšujemo dostop do kakovostnih izobraževalnih priložnosti v različnih središčih in okoljih. Ker izkušnje in znanja prenašamo tudi v mednarodni prostor, imamo zaposleni na ACS veliko priložnosti in izzivov za svoj znanstveni, strokovni in osebni razvoj.
razvoj programske ponudbe
ANDRAGOŠKEGA cENTRA SLOvENiJE
Leta 2008 smo opravili obširno analizo izobraževalne dejavnosti za obdobje od 1992 do 2007,1 ki je pokazala, da je ACS pomembna ustanova na področju andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja. Eno izmed pomembnejših vprašanj za nadaljnji razvoj naše izobraževalne dejavnosti je, za katere ciljne skupine izobraževalcev odraslih bomo v prihodnje razvijali usposabljanje in spopolnjeva-nje. Izsledki študije kažejo, da so programi usposabljanja in spopolnjevanja, ki smo jih že do zdaj namenjali različnim ciljnim skupinam, zanje ustrezni, zato jih je treba izvajati še naprej in jih razvijati glede na aktualne potrebe. Skrbno moramo spremljati in raziskovati nove ciljne skupine izobraževalcev odraslih in njihove potrebe po usposabljanju in spopolnjevanju ter se nanje odzvati z njim prilagojeno ponudbo izobraževanja in spopolnjevanja.
Kot smo že omenili v uvodu, so med najpomembnejšimi dejavniki, ki so vplivali na razvoj naše izobraževalne ponudbe, usmerjenost ACS v razvojno in raziskovalno dejavnost, vključenost v mednarodne projekte in nenehna skrb za prenos znanja različnim ciljnim skupinam. V dvajsetih letih smo tako razvili več kot 100 programov temeljnega andragoškega usposabljanja in spopolnjeva-nja. Največ novih programov je nastalo v času kuriku-larne prenove, ki je bila usmerjena predvsem v to, da je treba izvajalcem zagotoviti znanje v skladu s prenovljenimi programi. Število novih programov se je ponovno povečalo leta 2004, ko smo se odzvali na potrebe okolja in pripravili nove programe za zaključene skupine v podjetjih, organizacijah in šolah.
V sklopu razvojnih projektov so ves čas nastajali različni programi usposabljanj in spopolnjevanj, ki so postali stalnica v naši izobraževalni ponudbi. Gre za krajše in daljše programe andragoškega usposabljanja in spopol-njevanja, ki dajejo udeležencem posebno znanje za implementacijo in vodenje razvojnih projektov v praksi.
Programska ponudba se je z leti tudi spreminjala. Na usihanje nekaterih programov so vplivali različni dejavniki, med najpogostejšimi sta bila upad zanimanja
1 Več o študiji si lahko preberete na spletni strani http://izobrazevanje.acs.si/dokumenti/razvojno_delo/PRIKAZ_DOSEZKOV_IN_RAZVOJNIH IZZIVOV_IZOBRAZEVALNE_DEJAVNOSTI_ACS.pdf.
2 - 2012 - XLIII
vzgoja izobraževanje
udeležencev (značilno za programe, ki so bili večkrat izpeljani) in financiranje programov. Čeprav je bila večina programov za udeležence brezplačna ali delno sofinancirana, to ni bil vedno dovolj velik motivator, da bi se jih udeležili. Študija je tudi pokazala, da usposabljanja in spo-polnjevanja v podporo razvojnim projektom ne bi mogli izvesti, če ne bi bilo zagotovljeno financiranje s strani različnih ministrstev.
K spreminjanju programske ponudbe so pripomogle tudi tehnološke spremembe, ki so vplivale na način učenja (npr. opuščanje prosojnic, množičen pojav e-učenja). Nedvomno pa so na našo programsko ponudbo pomembno vplivale tudi kadrovske možnosti, ki smo jih imeli, npr. koliko strokovnjakov je bilo na voljo za razvoj programov in koliko strokovnjakov smo imeli ali smo se z njimi lahko dogovarjali za izpeljavo programov. Poglavitni nosilci razvoja programov andragoškega usposabljanja pa so še vedno sodelavci ACS, zunanji sodelavci sodelujejo le v manjšem obsegu.
Študija, ki je bila opravljena v letu 2008, predstavlja izhodišče za spremljanje kakovostnega izvajanja programov andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja. Omogoča nam razvoj programske ponudbe za posamezne ciljne skupine ali področja andragoškega dela, v pomoč pa nam je tudi pri preučevanju izobraževalnih potreb, ki nastajajo zaradi različnih družbenih okoliščin, spremljanju ponudbe drugih in razvoju programske ponudbe, ki je druge izobraževalne organizacije ne ponujajo.
analiza zadovoljstva udeležencev v LETu 2010
I. Metodologija spremljanja programov
andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja
Na ACS smo razvili sistem spremljanja usposabljanja in spopolnjevanja, s pomočjo katerega želimo ugotoviti primernost programov andragoškega spopolnjevanja. Tako udeleženci ob koncu usposabljanja in spopolnjevanja izpolnijo evalvacijski vprašalnik, s katerim ugotavljamo njihovo zadovoljstvo. Pri pripravi analize uporabljamo metodo sprotnega spremljanja usposabljanja z zbiranjem mnenj udeležencev o zadovoljstvu s programom, s posameznimi vsebinami v programu, z delom predavateljev, učnim gradivom in samo organizacijo in izvedbo izobraževalnega procesa.
Analiza o zadovoljstvu udeležencev z izpeljavo izobraževalnih programov je ključnega pomena za vsako izobraževalno organizacijo in jo vsako leto opravljamo tudi na ACS. Podrobneje jo predstavljamo v nadaljevanju, sestavljena pa je iz treh glavnih sklopov, in sicer
1.	V prvem sklopu iz različnih vidikov analiziramo udeležence usposabljanj in spopolnjevanj (število, spol, starost, izobrazba, delovne izkušnje ipd.).
2.	V drugem sklopu nas zanima vloga, ki jo opravljajo udeleženci v izobraževalni organizaciji, ki jih je napotila na izobraževanje, zanimajo pa nas tudi
njihove delovne izkušnje, ki jih imajo na področju izobraževanja odraslih.
3. Tretji sklop vključuje podatke o zadovoljstvu udeležencev z izpeljavo usposabljanj in spopolnje-vanj (glede vsebine, metod in oblik dela, učnih gradiv ipd.)
II.O udeležencih naših spopolnjevanj
Ob koncu vsakega spopolnjevanja udeleženci izpolnijo enotni evalvacijski vprašalnik, s katerim poskušamo pridobiti splošne in demografske podatke o njih ter izvedeti, kako so bili zadovoljni z vsebino in organizacijo spopolnjevanja.
Na podlagi seznama udeležencev v posameznih programih se je spopolnjevanj leta 2010 udeležilo 172 udeležencev, od tega jih je evalvacijski vprašalnik izpolnilo 111, kar predstavlja nekaj manj kot 65 odstotkov.
Med udeleženci usposabljanj in spopolnjevanj pričakovano prevladujejo predstavnice ženskega spola, in sicer s 67,6 odstotka, moških je nekaj manj kot tretjina.
Največ udeležencev je bilo v starostni skupini med 31 in 50 let, skoraj 75 odstotkov, kar je 5 odstotkov več kot leta 2009. Z dobrimi 17 odstotki sledijo tisti, starejši od 50 let, starostna skupina do 30 let pa je z dobrimi 8 odstotki še vedno v manjšini.
Med anketiranimi s 74,5 odstotka prevladujejo udeleženci z visoko in univerzitetno izobrazbo, skoraj 12 odstotkov ima zaključen magisterij ali doktorat. Najmanj udeležencev v naših usposabljanjih in spopolnjevanjih je bilo z višjo in srednjo izobrazbo (skupaj 13,6 odstotka).
Dobra polovica udeležencev (55,9 odstotka) je imela na področju izobraževanja odraslih več kot desetletne delovne izkušnje. Skoraj tretjina je bila takih, ki so imeli od 6 do 10 in od 2 do 5 let delovnih izkušenj (skupaj 27,9 odstotka), slab odstotek udeležencev pa s področja izobraževanja odraslih še ni imel delovnih izkušenj.
Podatki kažejo, da se usposabljanj in spopolnjevanj udeležujejo predvsem strokovnjaki, ki imajo na področju izobraževanja odraslih različne delovne izkušnje, zanemarljiv pa je delež tistih, ki delovnih izkušenj na področju izobraževanja odraslih nimajo.
Glede splošnih podatkov o udeležencih leta 2010 lahko na kratko povzamemo, da se usposabljanj in spopolnjevanj udeležuje večina žensk z visoko izobrazbo in več kot 10 let delovnih izkušenj na področju izobraževanja odraslih.
Zanimala nas je tudi vloga, ki jo opravljajo udeleženci v organizaciji, ki jih je napotila na usposabljanje. Kot lahko vidimo iz zgornje slike, je bil leta 2010 največji odstotek učiteljev, in sicer je to vlogo opravljalo 40,2 odstotka udeležencev. S približno enakim odstotkom (okrog 20 odstotkov) sledita vlogi organizatorja izobraževanja in strokovnega sodelavca, vodij izobraževanja je bilo slabih 9 odstotkov, najmanj pa je bilo ravnateljev in direktorjev - le 4,9 odstotka.
Skoraj 7 odstotkov udeležencev opravlja drugo vlogo (trenerka, svetovalka, sodelavka na projektu, svetovalka NPK, tajnica poklicne mature).
2 - 2012 - XLIII
PRIKAZI #61
N = 102
Slika 1: Vloga v izobraževalni organizaciji, ki vas je napotila na to usposabljanje.
Drugo	| 6,86 %		
Strokovni 1 sodelavec	18,63 %		
Učitelj 1			
Organizator izobraževanja...	20,59 %		
Vodja 1 izobraževanja ...	■ 8,82 %		
Ravnatelj/ direktor	4,90 %		
0	20 40 60	80	100
Podatki analize leta 2010 se glede vloge, ki jo opravljajo udeleženci v organizaciji, v primerjavi z letom 2009 močno razlikujejo. Takrat je bila s 45,5 odstotka prevladujoča vloga organizatorja izobraževanja, v 2010 pa lahko vidimo, da se je število udeležencev, ki v organizaciji opravljajo vlogo organizatorja izobraževanja, zmanjšalo kar za polovico. Vlogo učitelja je leta 2009 opravljalo le 2,9 odstotka udeležencev, v letu 2010 pa je postala z dobrimi 40 odstotki prevladujoča.
Glavni razlog za to spremembo je verjetno v tem, da smo v 2010 izpeljali kar 3 programe za zaključene skupine, in sicer za učitelje šolskih centrov iz Kamnika in Novega mesta ter za fakulteto iz Celja, kar je prispevalo k povečanju deleža učiteljev.
III. Zadovoljstvo udeležencev z izpeljanimi spopolnjevanji
Iz slike 2 lahko razberemo, da je bilo več kot 70 odstotkov vprašanih na splošno zelo zadovoljnih z izpeljanimi usposabljanji in spopolnjevanji, preostali pa so bili zadovoljni. Manj kot odstotek ni bil zadovoljen niti nezadovoljen, nihče od vprašanih pa ni bil z našimi spopolnjevanji nezadovoljen ali celo zelo nezadovoljen.
Glede vsebine usposabljanj in spopolnjevanj je analiza pokazala, da je bila velika večina vprašanih zelo zadovoljnih ali zadovoljnih (skupaj 99,1 odstotka), manj kot odstotek udeležencev ni bilo niti zadovoljnih niti nezadovoljnih, nezadovoljen ali zelo nezadovoljen z vsebino pa ni bil nihče. Ker se pri svojem delu pogosto nahajajo v različnih vlogah (učitelj, svetovalec, informator, motivator ipd.), jim je pomembno, da pridobijo uporabna znanja, ki so podprta z učinkovitimi metodami in načini dela s strani predavateljev ter vključujejo čim več praktičnih primerov.
Udeleženci so odgovarjali tudi na vprašanje, katere vsebine so pogrešali oz. bi jih nujno potrebovali pri
opravljanju svojega dela. Poleg navedenih konkretnih vsebin v okviru posameznega programa spopolnjevanja bi si želeli predvsem (še) več praktičnega dela.
Ugotavljali smo tudi, kako so bili udeleženci na splošno zadovoljni z metodami dela. Skoraj 65 odstotkov udeležencev je bilo zelo zadovoljnih, 33 odstotkov pa je bilo z metodami dela, ki so jih uporabili predavatelji v programih usposabljanja in spopolnjevanja, zadovoljnih. Zelo malo jih z metodami dela ni bilo niti zadovoljnih, niti nezadovoljnih (2,1 odstotka). Udeleženci so metode dela ocenili kot zelo zanimive, učinkovite in uporabne. Všeč jim je bila raznolikost dela in sproščeno vzdušje, ustrezala jim je kombinacija uporabe različnih metod in oblik, ki so jih spodbudile k temu, da jih bodo začeli tudi sami v večji meri uporabljati pri svojem delu.
Ko smo konec leta 2009 posodobili spletne strani izobraževalne dejavnosti ACS (http://izobrazevanje.acs.si), smo odprli učni kotiček - spletni pripomoček, kjer udeleženci na enem mestu dostopajo do učnih gradiv, ki jih v elektronski obliki objavimo pred začetkom usposabljanja (http://izobrazevanje.acs.si/koticek/). Izkazalo se je, da je tak način posredovanja gradiv med udeleženci dobro sprejet. Kar 93,5 odstotka vprašanih je bilo z njimi zadovoljnih ali zelo zadovoljnih. 6,5 odstotka vprašanih je bilo mnenja, da bi morala biti gradiva na voljo v učnem kotičku že prej.
Z organizacijo spopolnjevanja je bilo zelo zadovoljnih 72 odstotkov udeležencev, 27 odstotkov pa zadovoljnih. Najbolje so ocenili upoštevanje želja in potreb udeležencev (povprečna ocena 4,83), k temu je verjetno prispeval podatek, da smo večino delavnic izpeljali za zaključene skupine, pri katerih lahko izvedbo prilagodimo željam in potrebam organizacije in njihovim zaposlenim. Visoko so ocenili tudi obveščanje udeležencev pred izvedbo spo-polnjevanja (povprečna ocena 4,73) ter prostore in pogoje za delo (povprečna ocena 4,66). S povprečno oceno 4,49
2 - 2012 - XLIII
vzgoja izobraževanje
Zelo zadovoljen
Zadovoljen
Niti zadovoljen 09 % niti nezadovoljen '
Nezadovoljen
Zelo nezadovoljen
0,0 %
0,0 %
20
28,8 %
40
70,3 %
60
80
100
N = 111
Povprečna ocena = 4,69
Slika 2: Splošno zadovoljstvo z izpeljanim spopolnjevanjem
0
so ocenili trajanje spopolnjevanja - zaradi zelo zanimivih vsebin pa bi si nekateri želeli še kak dan izobraževanja več.
sodelujemo z različnimi organizacijami IN podjetji
V okviru spremljanja zadovoljstva udeležencev s programi andragoškega spopolnjevanja vodimo tudi evidenco organizacij,2 od koder prihajajo naši udeleženci. Opažamo, da se vedno znova v programe spopolnjevanj vključujejo številni strokovni sodelavci, ki delajo na različnih področjih izobraževanja odraslih. Leta 2010 so se v programih temeljnega andragoškega spopolnjevanja usposabljali strokovni sodelavci iz 176 različnih organizacij in podjetij, kar v primerjavi z lanskim letom pomeni kar 40 organizacij in podjetij več.
Preglednica 1: Vrste in število organizacij, s katerimi smo sodelovali v letih 2009 in 2010.
Organizacija3	Leto 2009	%	Leto 2010	%
društvo	3	2,21	6	3,41
fakulteta	0	0,00	7	3,98
javni zavod	16	11,76	7	3,98
ljudska univerza4	40	29,41	33	18,75
ministrstvo	0	0,00	5	2,84
občina	0	0,00	3	1,70
Organizacija3	Leto 2009	%	Leto 2010	%
osnovna šola	0	0,00	4	2,27
podjetje	14	10,29	49	27,84
regionalna razvojna agencija, regionalni sklad dela	2	1,47	6	3,41
sindikat	1	0,74	2	1,14
srednja šola	41	30,15	28	15,91
višješolski zavod	3	2,21	0	0,00
(javni)vzgojno-izobraževalni zavod	3	2,21	6	3,41
zasebni izobraževalni	12	8,82	7	3,98
zavod				
drugi zavodi	0	0,00	9	5,11
zbornice	1	0,74	4	2,27
skupaj	136	100,00	176	100,00
Iz zgornje preglednice lahko vidimo, da smo leta 2010 največ sodelovali z različnimi podjetji,5 v primerjavi z letom 2009 skoraj dvakrat več. V 2009 je bilo največ srednjih šol, nekaj več kot 30 odstotkov, v 2010 pa je bilo srednjih šol skoraj za polovico manj. Sledijo udeleženci, zaposleni na ljudskih univerzah, ki v obeh letih »zasedajo« drugo mesto - v 2009 jih je bilo skoraj 30 odstotkov, v 2010 pa skoraj 19 odstotkov. Najmanj udeležencev je prihajalo iz različnih zbornic, regionalnih razvojnih agencij, regionalnih skladov dela, sindikatov in občin.
2	Več na spletnem naslovu http://izobrazevanje.acs.si/reference/.
3	Podroben seznam organizacij je predstavljen v januarski številki e-Novičk, na strani 6 (http://arhiv.acs.si/e-novicke/2011/januar.pdf).
4	Ker smo v seštevek vključili tudi različne enote znotraj organizacije (npr. UPI-LU Žalec in UPI-LU Žalec - Svetovalno središče), je število ljudskih univerz nekoliko višje (v Sloveniji je vseh ljudskih univerz 39).
2 - 2012 - XLIII
PRIKAZI #63
SKLEP
Analiza zadovoljstva udeležencev s spopolnjevanji ACS v letu 2010 je v primerjavi z letom prej pokazala razlike predvsem v ocenah vsebine in organizacije spopolnjevanja - ocene zadovoljstva so pri obeh narasle, kar je prispevalo tudi k zvišanju povprečne ocene.
Podatki te analize se glede vloge, ki jo opravljajo udeleženci v organizaciji, v primerjavi z letom 2009 močno razlikujejo. Takrat je bila s 45,5 odstotka prevladujoča vloga organizatorja izobraževanja, v letu 2010 pa lahko vidimo, da se je število udeležencev, ki v organizaciji opravljajo vlogo organizatorja izobraževanja, zmanjšalo kar za polovico. Vlogo učitelja je v letu 2009 opravljalo le 2,9 odstotka udeležencev, v letu 2010 pa je postala z dobrimi 40 odstotki prevladujoča. Glavni razlog za to je verjetno v tem, da smo v letu 2010 večino spopolnjevanj izpeljali za
zaključene skupine učiteljev, kar je prispevalo k povečanju deleža te ciljne skupine.
Leta 2010 so se programov temeljnega andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja udeležili tudi zaposleni na ministrstvih, občinah, osnovnih šolah, višješolskih zavodih, fakultetah in v drugih zavodih. Ker z večino omenjenih organizacij v preteklosti nismo veliko sodelovali, smo zadovoljni, da smo z posameznimi vsebinami programov dosegli tudi njih.
Spopolnjevanje in usposabljanje izobraževalcev odraslih je področje, za katerega na Andragoškem centru Slovenije načrtno in nenehno skrbimo že od ustanovitve naprej. Prepričani smo, da lahko glede na vire, s katerimi razpolagamo, in dolgoletne izkušnje pri skrbi za načrten in kontinuiran razvoj izobraževalcev odraslih odigramo pomembno vlogo tudi v prihodnosti.
LITERATURA
Dordevič, N.: Povzetki analize zadovoljstva udeležencev z usposabljanji v letu 2010, e-Novičke. ISSN 1855-5942. 6 (junij 2011), stran 2-3. Elektronski vir: http://arhiv.acs. si/e-novicke/2010/junij.pdf
Dordevič, N., Birman Forjanič, Z. (2011). Usposabljanje za andragoško delo - Analiza zadovoljstva udeležencev z usposabljanjem v letu 2010. Ljubljana : Andragoški center Slovenije. Elektronski vir: http://izobrazevanje.acs.si/dokumenti/Kako%20nas%20oce-njujejo%20drugi/Analiza%20zadovoljstva%20udelezencev%20z%20usposabljanjem%20 2010_koncna.pdf
Dordevič, N.: Letos smo usposabljali, e-Novičke. ISSN 1855-5942. 1 (januar 2011), stran
6-7. Elektronski vir: http://arhiv.acs.si/e-novicke/2011/januar.pdf
Birman Forjanič, Z., Dordevič, N.: Rastemo skupaj: Vloga Andragoškega centra Slovenije
pri spopolnjevanju izobraževalcev odraslih, Šolski razgledi. ISSN 1318-1483. 61: 13
(3. september 2010), stran 6. Elektronski vir: http://izobrazevanje.acs.si/dokumenti/
PRISPEVKI/Solski%20razgledi_3.9.2010.pdf
Dordevič, N. (2010). Analiza zadovoljstva udeležencev z usposabljanjem v 2009. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Elektronski vir: http://izobrazevanje.acs.si/dokumenti/ Kako%20nas%20ocenjujejo%20drugi/Analiza%20zadovoljstva%20udelezencev%20 z%20usposabljanjem%20v%202009.pdf
Birman Forjanič, Z. (et al.) (2008). PRIKAZ DOSEŽKOV IN RAZVOJNIH IZZIVOV IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE : Izhodišča za oblikovanje nove zasnove andragoškega spopolnjevanja. Ljubljana : Andragoški center Slovenije. Elektronski vir: http://izobrazevanje.acs.si/dokumenti/razvojno_delo/PRIKAZ_ DOSEZKOV_IN_RAZVOJNIH_IZZIVOV_IZOBRAZEVALNE_DEJAVNOSTI_ACS.pdf
5 Med podjetja štejemo d. o. o., s. p. in d. d., med katerimi so tudi svetovalna in izobraževalna podjetja.
2 - 2012 - XLIII
vzgoja izobraževanje
POVZETEK
Na Andragoškem centru Slovenije v okviru izobraževalne dejavnosti veliko pozornost namenjamo usposabljanju in povezovanju andragogov, andragoških delavcev in ne nazadnje tudi izobraževalcem odraslih iz vse Slovenije. Na razvoj naših programov vpliva več dejavnikov, med najpomembnejšimi pa je prav gotovo usmerjenost ACS v razvojno in raziskovalno dejavnost, saj nam omogoča razvoj novih modelov in oblik učenja, s katerimi prispevamo k prenosu znanja v vrste strokovnjakov in izobraževalnih organizacij ter k povečevanju vpliva prakse na razvoj in raziskovanje izobraževanja odraslih.
V nadaljevanju predstavljamo povzetek analize zadovoljstva udeležencev z usposabljanjem in spopolnjevanjem v letu 2010.
sede: izobraževanje odraslih, andragoško usposabljanje izobraževalcev odraslih, andragoško spopolnjevanje, analiza
ABSTRACT
Professionals at Slovenian Institute for Adult Education within the educational activities dedicate much attention to training and networking of adult education workers and ultimately adult educators from all over Slovenia. The development of our programmes is influenced by several factors, most important is certainly the direction of ACS in the development and research, as it allows us to develop new models and forms of learning which contribute to knowledge transfer in the types of professionals and training organizations and to increase the impact of practice on development and research in the field of adult education.
Further, we present a summary analysis of participants' satisfaction with training in 2010.
s: adult education and training, additional training of adult educators, in-service adult education and training, analysis
2 - 2012 - XLIII