146. flevliRo. V DubUanl, v sredo. ZS. junija 1901 xl lom. feafa vs*k dun BtrsCer, izimši r.ećelje in prasni**, ter veija po po*tt prejeman za avatro-ogrsae dcžcic u vse leto 26 K, ca poi leta 13 K, za Cctrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K SO h. Za L|h*1|am s pošiljanjem na dom za vse let« 4 K, za pol leta 12 K, za četrt ieta 6 K, sa en aroec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje detel« toliko več, kolikor »naša poštnina. — Na naročbe ez iztodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. ~ Ea *uaalla se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati Rokopisi se ne vračajo. - Vrtđnlf tro in ftpvnirmlitvo Je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, aklamacije, omianila, 1.1. administrativne stvari JKescina priloga: „Slovenski Tehnik" Sretalfitva tololoa It. 34, FoiMaui številke po 10 h. ZpnrmMi* telefon ftt. 89. Poslanska zbornica. (Volitev predsedstva. — Klub južnih Slovanov. Slovanstvo dr. Ivan Šusteršiča — Odseki in zastopniki kluba južnih Slovanov. — Življenje v zbornici zunaj dvorane. — Kreiranje novih predsedniških mest? —) Dunaj 25. junija 1907. Voli tev predsednika. Prizadevanje Čehov, spraviti na predsedniško mesto moža iz svoje srede, se je pokazalo kmalu kot brezuspešno, ker so Poljaki že pričetkom sklenili, oddati svoje glasove za nemškega krščanskega socialista Dr. W e i s s-kirehnerja. Vsa pogajanja so ostala brezuspešna, vsak račun je pokazal večino krščanskemu socialistu. Volilni boj se je imel torej odločiti brez slovanskega kandidata, ker so se v zadnji uri odločili celo vsi Slovani, oddati svoje glasove AVeiss-kirehnerju in si izgovorili zato mesto L in II. podpredsednika. Navzoči so bili do malega vsi poslanci. Izmed 516 jih je bilo v zbornici pri glasovanju 4S0. VVeiss-kirehnerjev protikandidat je bil le socialni demokrat Pernerstorfer, katerega stranka bi glasovala sicer za vsakega drugega krščanskega socialista, katerega preteklost bi ne bila tako prononsirana, kakor je VVeisskirch-nerjeva, ali za tega ni hotela. Napetost je bila splošna, če tudi izid volitev ni mogel biti dvomljiv. Izmed 4S0 oddanib glasov je bilo praznih glasovnic 24, neveljavne 3, za Weisskirchnerja 351, za Perners-torferja 101 in za dr. Šusteršiča 1. Poročilo o slednjem g'asu je bilo sprejeto s splošno veselostjo. Izid volitev pozdravljajo na levici krščanski socialisti, v centrumu slovenski klerikalci in na desnici Poljaki z glasnim aplavzom. Starostni predsednik Funke se umakne z vljudnim priporočilom zbornici s svojpga mesta novemu predsedniku Weisskirchnerju. Ta je imel pozdravni govor v konceptu že s seboj. Obeta strogo nepristranost in zatrjuje, da ima najboljšo voljo za resno in uspešno delo. V to dobro voljo naj mu verujejo tudi tisti izmed poslancev, ki mu pri glasovanju niso mogli izkazati svojega zaupanja. Volitev I. podpredsednika. Vsled prejšnjega dogovora je bil tudi že izid teh volitev, kakor II. podpredsednika, nedvomljiv. Staročeh Z a č e k, splošno znan kot najspret-nejši predsednik, kar jih je imel avstrijski parlament v zadnjih letih — Z a Č e k je bil v prejšnji zbornici, voljen II. podpredsednikom — je združeval na svojo osebo ne samo simpatije vseh Slovanov ampak tudi Nemcev. Le tako je mogoče, da je dobil izmed 430 oddanih glasov 329 glasovnic na svoje ime. Eden izmed prvih, ki mu čestitajo, je ministrski predsednik Beck. Volitev II. podpredsednik a. Ker je bil za to mesto kandidat veČine poljski poslanec S t a r-z i n s k i, kot zastopnik žlahte, so Rusini po svojem predsedniku Ro-mančuku izjavili že naprej, da hočejo proti njegovi izvolitvi najodločneje protestovati. In res, komaj je bil proglašen izid — izmed 394 oddanih glasov je bilo 7 neveljavnih, 270 na Starzinskega, 117 na Pernerstorferja se glasečih — so pričeli združeni Rusini s socialisti kratko obstrukcijo. Klicali so fej, proč z njim itd., ropotali z miznicami. Splošna nervoznost se je polastila zbornice. Ministrski predsednik Beck gleda v hrupni cen-trum očividno presenečen, da je našla izvolitev StaTzinskega, ki velja splošno kot zelo miroljuben mož, tak odpor. Obstrukcijonisti so očitali zlasti, da je vloženih proti Starzinskemu čvetero volilnih protestov. Minulo je nekaj minut, preden je nastal zopet mir. Volitev zapisnikarjev in rediteljev. Starzinski je imel pripravljen velik koncept, pa vsled obstrukcije ni prišel do besede. Med tem se je vršilo glasovanje 12 zapisnikarjev in dveh rediteljev. Izid teh volitev se izve šele v prihoduji seji, kj bo v četrtek dne 27. t. m., vendar je že danes skoro gotovo, da bodo izvoljeni sledeči kompromisni kandidati e: Sturm, BenkoviČ, Weiden-hofer, Udržal, Sohumeier, Jablonski, Ruebenbauer, Trešić -Pavičić, Bugalo, Simionowicz, Stojan in Lukas-ze\vicz: kot reditelja pa poslanca Vuković in Fink. Prvi nujni predlog. Nemški poslanec Funke je stavil nujni predlog v zadevi legitimacijskega in proračunskega odseka (vsak po 52 Članov) ter imunitetnega kakor odseka v zadevi hišnega reda in podpor vsled naravnih nezgod. Vsak teh zadnjih treh odsekov pa 26 poslancev. Nujnost — ki jo je priporočal Funke vsled tega, ker je tozadevnega opravila že mnogo in se vrše volitve za te odseke lahko že v prihodnji seji — je bila brez vsake debate sprejeta. Nenemškijeziki. Zanimivo je bilo v seji le še zahteva češkega socialnega demokrata Nemca v imenu Češke, poljske, rutenske, romunske in italijanske socialne demokracije, da se imajo sprejeti v protokol vsi zapiski nenemških govorov. Predsednik je izjavil, da hoče prepustiti to velevažno vprašanje odločitvi zbornice. (Dejanski sedi v novi zbornici mnogo poslancev, ki so nevešči nemščine. Zahteva Nemca in sodru-gov je docela opravičena. Pripoznati pa moramo tudi, da jo je jako težko zvršiti, kajti potem imamo takorekoČ celih sedem zbornic, vsako s svojimi tiskarji, stenografi itd!) Sodeč po splošni situaciji in razpoloženju med poslanci je pričakovati, da se enakopravnost vseh jezikov tudi v izvrševanju poslov uradnega in poslovnega značaja resnično pripozna. Prihodnja seja je v četrtek. Na dnevnem redu so samo volitve v zgoraj imenovane odseke. * * * Klub južnih Slovanov, v katerem sede poleg hrvaških in srbskih poslancev iz Dalmacije in Istre tudi vsi oni slovenski poslanci, ki se niso hoteli in mogli brezpogojno kloniti dr. ŠusterŠiču in njegovim drugovom, se pripravlja z vso vnemo na parlamentarno delo. V sejah se razpravlja poleg drugega tudi o celi vrsti nujnih predlogov in interpelacij s strani jugoslovanskih poslancev. Tako so že vložili oziroma vlože: dalmatinski poslanec Juraj Biankini nujni predlog zaradi pripoznanja veljavnosti visokošolskih študij, dovršenih v Zagrebu, ne samo za dežele, ki spadajo pod ogrsko krono ampak tudi za tostransko državno polovico. Štajerski poslanec Roblek interpelira vlado zaradi premešČenja slovenskih uradnikov na nemški Štajer, dvorni svetnik Ploj nujni predlog vsled zadnjih velikih požarov na Dravskem polju. Klub posluje — kar omenjamo v razliko z jugoslovanskim klubom prejšnje zbornice, kateremu je predsedoval dr. Ivan ŠusteršiČ — izključno le slovenski ali pa srbo-hrvaški, tudi pravila so sestavljena v obeh teh jezikih. In kako je bilo v jugoslovanskem klubu za časa dr. Ivan Šusteršiča? Vse razprave, vsa pravila, vsa vabila itd. samo v — nemškem jeziku ! Človek skoro razumeti ne more, da se je kaj takega res dogajalo, ko vendar vodja slovenskega klerikalizma ne zamudi nobene prilike, postavljati se v pozo velikega narodnega radi- kalca slovenskega. * * * Odseki bodo šteli po dogovoru odslej vsak po 26 poslancev; le važnejši odseki, tako proračunski even- tuvalni obrtni, ki ga nameravajo ustanoviti, in še kateri drugi, ako nanese tako potreba, pa po 52 poslancev. V prvem slučaju pride torej na vsakih 20 poslancev en zastopnik, v drugem slučaiu na vsakih 10 poslancev en zastopnik. Klub južnih Slovanov, ki zastopa vse jugoslovanske pokrajine — Štajersko, Koroško, Istro, Kranjsko, Primorsko, Trst in ozemlje ter Dalmacijo — bo imel torej v vsakem odseku svojega zastopnika; v važnejših odsekih celo dva. * * Pričetkom vsake sezone je navzočih vedno jako mnogo poslancev. Sedeže v zbornici, kjer je bila dvorana že prej tesna, so morali vsled blizu sto novih poslancev (prej 425 zdaj 516) pomnožiti. Tako je nastala zadaj cela nova vrsta, drugje so napravili iz štirih sedežev petero novih. Preden se v tesnih prostorih umesti vsak poslanec na svoje mesto, trpi precej časa. Živahnemu gibanju v zbornici odgovarja tudi življenje v kuloarjih, kjer imajo dostop le poslanci in časnikarji. Kajpada, tudi na hodnikih in v govorilnici ni nič manj vrvenja. Neprestano prihajajo ljudje in žele govoriti s poslanci. Ta bi rad dobil boljšo službo, oni bi spravil rad svojega sina v kak državni urad; drugje išče žena pomoči, ker ji je mož zgodaj umrl in ne dobi pokojnine. Rusinski kmetje prinašajo do sem svoje želje po več zemlji in pritožbe vsled postopanja žlahte; največ pa je vedno Židov. Že iz nervoznega stopicanja in njih pogledov jim govori sitnost in vsiljivost. Poslanec naj bo kakor bog, ki delaj čudeže! Med to množico pa neprestano švigajo sluge in pismonoše: vsak išče poslancev. V bufVeju imajo opraviti natakarji; smeh in žvenket čaš odmeva od tod po kuloarjih ; z druge strani prihajajo le-sem odtrgani gla- LISTEK. Domač izum. Bajde je jako znano ime. Že več let sem se ziaj in zdaj imenuje v slovenskih listih in Časih tudi v kakem nemškem listu. Tudi osebno je nositelj tega imena znan po mnogih slovenskih krajih. Kdo se ga ne spominja, visokega, bledega moža z dol-gnai črnimi lasmi in s Črno brado, ki j t po gostilnah razkazoval svoj izum : klavir, ki obenem igra na citre. Začudeni iq ljudje poslušali to godbo to v jemanje in izpopolnjevanje krepkih klavirskih tonov z nežnimi toni citre — in zmajevali z glavami, češ, kaj se mož ukvarja s takimi stvarmi, naj izdeluje raje omarice in mize, bo vsaj mogel pošteno živeti. Bajde je bil revež. Imel je veliko rodovino in težko je izhajal. Če je šel s klobukom v roki okrog gostilniških miz, se mu je poznalo na obrazu kako težko mu je pri srcu. S takim muziciranjem po gostilnah se je preživljal Bajde več let nad vse uborno in vedno in vedno iskal podjetnega človeka, ki bi hotel riskirati nekaj tisoč kron, da bi mu omogočil ustvariti dovršen vzorec svojega izuma. Ljudje pa so se mu posmehovati in ga gledali čez ramena. Samo v enem oziru niso bili edini : ali je Bajde fantast ali lenuh, da iz njegovega izuma nikdar nič ne bo, o tem so bili vsi prepričani. Kako tudi ne. Bajde je nastopal a pravo slovensko ponižnostjo, skoro plašno, svet pa veruje samo nasilnim in predrznim ljudem. Tudi okrog premožnih ljudi je hodil Bajde da bi stopili ž njim v kupčijsko zvezo. Prosil je, naj mu omogočijo napraviti dovršen vzorec svojega izuma, češ, čim bo izum patentiran, ga bomo prodali in zaslužili lepe novce. A nihče ni hotel slišati o teh predlogih in če je Bajde govoril o tisočakih, ki se bodo dobili za njega izum, so se mu ljudje v obraz smejali. No, zdaj se ne bo Bajde nič več produciral po gostilnah in nič več ne bo e klobukom v roki hodil okrog gostilniških miz. V Ljubljani ga morda sploh ne bo več videti, k večjemu če bo prišel vzet — slovo. Zgodilo se je namreč da je mlad tujec — Nemec iz Ogrske, ki pa živi v Ljubljani — spoznal Bajdetov izum in dasi ta tujec ni bogat, nego si je s svojo pridnostjo le nekaj malega pridobil — je vendar brez dolgega ugibanja in razmišljevanja sprejel ponudbo, ki jo je Bajde že poprej toliko in toliko domačim ljudem brezuspešno stavil. Dve leti je Bajde izdeloval vzorec svojega izuma. Seveda je to tujca veljalo nekaj tisoč kronic a zato se zdaj lahko smeje, ker bo spravil v žep lepo vsoto. Te dni je bil v Ljubljani ravnatelj ene največjih tovarn za instrumente na Nemškem. Ogledal in preskusil je Bajdetov izum, gledal in poskušal in naposled rekel: sprejeto. Nisem pooblaščen povedati detajlov sklenjene pogodbe. Bajde in oni Nemec iz Ogrske si bodeta kupnino, ki jo plača tovarna delila in vsak dobi prav Čedno premoženje vrh tega vstopita Bajde in njegov sin v dotično tovarno, kjer bodeta dobivala tudi prav čedno plačo. Mnogo let je Bajde trpel in v resnici stradal, predno je to dosegel. Kdor pozna tega tihega in ponižnega moža, mu srečo, ki jo je dosegel, gotovo od srca privošči. Samo vera v samega sebe mu je dala moč, da je vztrajal. Že zaradi te jeklene vztrajnosti je Bajde zaslužil, da je po tolikih letih trpljenja dosegel svoj cilj. Bajdeta slučaj je karakterističen za nas Slovence. Bajde je kakor rečeno leta in leta iskal človeka, ki bi hotel riskirati par tisoč kronic, a ga med Slovenoi ni našel. Niti truda si ni nihče vzel, da bi njega izum preštudiral in da bi se nekoliko infor- miral po svetu, kake kupčije se delajo s takimi instrumenti — ko je bila vendar priložnost zaslužiti lepo vsoto. To leži v našem značaju. Kar se je v Bajdetovem slučaju pokazalo v malem, to se kaže še jasneje pri večjih prilikah. Slovenska pasivnost, pomanjkanje podjetnosti, to je naša največja napaka. Najraje imajo ljudje svoj denar v hranilnici. Le nič riskirati to je princip vseh principov, ki se ga drže Slovenci, in cesarska služba s penzijonom ideal vseh idealov. Iz tega žalostnega naziranja izvirajo najžalostnejše konsekvence: da sili mladina v gimnazije mesto v realko; da se absolventje srednjih oziroma visokih šol trgajo samo za stalne službe, ker mislijo, da je kak vladni ali sodni svetnik, ki ima zlat ovratnik in suho denarnico, veliko več kakor „kramar" ali obrtnik, ki je svoboden gospod in si s pridnostjo lahko pridobi premoženje; da se trgovina in obrtnost ne razvije, ker je premalo strokovno popolnoma izvežbanih ljudi in sploh premalo duha in smisla za pridobivanje itd. itd. Že v familijah leži kal teh nezdravih razmer. Svoje dni sem na Dunaju stanoval pri nekih židovskih m do vin ah. Niso bili napačni ljudje. Zanimali so se za politko, za litera- turo, za gledališče, da, celo za znanost — a glavni predmet vseh njihovih pogovorov je bila vendarle kupčija v najširjem smislu te besede. Vedno so le ugibali, kje in kako bi se dalo kaj zaslužiti. Navdušeni so bili za Griinfeldovo umetnost in razumevali so jo resnično, a po vsakem koncertu so tudi ugibali, koliko je mož neki zaslužil. Ne rečem, da je to posebno lepo, ali s temi pogovori se je v otrocih vzbudil smisel za pridobivanje. Otroci so bili v teh rodo-vinah v gospodarskih stvareh bolje podučeni kakor marsikak odrasel Človek pri nas in ta vzgoja je v prvi vrsti pripomogla, da sta dva sinova iz te rodovine danes velika industrijalca in bogataša, njih nekdanji ko-repetitor pa piše ta listek. Kako pa je v naših [rodovinah ? Ravno nasprotno. O vseh mogočih in nemogočih rečeh se govori, samo nič takega, kar bi usposobljalo mladino za bodoče življenje, kar bi vzbujalo v nji podjetnost, pogum za ekonomični boj . . . Le nič riskirati in cesarska služba s penzijonom — to je tudi leitmotiv naše domače vzgoje. Da, slučaj Bajdetov je res karakterističen. Nekaka slika je naše mizerije in zato sem ga popisal. Igor. sovi kateregakoli si bodi govornika iz zbornice. * * * Preden so se izvršile volitve predsednika in obeh podpredsenikov, se je mnogo govorilo o kreiranju dveh novih podpredsedniških mest. Z izidom zadnjih volitev pa se je situacija nekoliko premenila. Nemci, Poljaki in čehi — vsaka narodnost ima svojega zastopnika na predsedniški tribuni. Vsaka je volila iz svoje srede konservativca. Kaj socialni de-mo krat je. druga najmočnejša stranka v zbornici; kaj naprednjaki sploh? Zdi se, da so čehi in Poljaki že zadovoljni, nemški krščanski socialisti seveda tudi — in zato je precej dvomljivo ali se sploh ustanovi še kaj novih podpredsedniških mest. Brez pritiska s socialistične in nem-Sko-napredne strani skoro ni misliti. Morda pa tudi tako ne. — Iz parlamentarnih klubov. Dunaj 25. junija. Češki klub si je izvolil za načelnika dr. Kramara, za podnačelnika pa dr. ŽaČka. Klub je sklenil, predložiti konkretne predloge glede protokoli-ranja nenemških govorov. Rumunski klub seje danes konstituiral ter si izvolil za načelnika barona Hormuzakija. Vsi poslanci iz Bukovine so imeli danes skupno sejo pod predsedstvom poslanca grofa Beliegarde. Sklenili so, da bodo solidarno nastopali v vseh vprašanjih, ki se tičejo Bukovine. Novi podpredsedniki. Dunaj 25. junija. Stranke desnice v državnem zboru nameravajo zahtevati tri nova podpredsedniška mesta. Eno naj se da nemškonacijo-nalni zvezi, drugo socijalnim demokratom, tretje pa Jugoslovanom. Tako bi imelo predsedstvo tri nemške in tri slovanske člane. Nagcdbena pogajanja. Budapešta 25. junija. Ogrski ministri dr. "VVekerle, Daranvi in Kossuth odpotujejo v nedeljo z državnima tajnikoma Popovićem in Szterenvijem na Dunaj, kjer se začno v ponedeljek iznova nagod-bena pogajanja. Dunaj 25, junija. Najhujši nasprotniki nagodbe z Ogrsko so bili dosedaj krščanski socijalisti pod vodstvom dr. Luegerja. Pri tem jih niso vodili stvarni, temuč osebni nagibi. Kršč. socijalisti bi radi vrgli barona Beck a ter spravili na ministrsko predsedstvo barona Biener-tha. Zato hočejo s popularnim bojem proti Ogrski spraviti ministrskega predsednika v škripce. Sedaj pa se je baje vladi posrečilo, pridobiti krščanske socijaliste za nagodbo s tem, da je vlada na vso moč agitirala, da je bil posl. "vVeiskirchner izvoljen za predsednika poslanske zbornice. Hrvaško-madžarski konflikt. Budapešta 25. junija. HrvaŠki ban grof PejaČevič je prišel na povabilo ministrskega predsednika v Budapešto, da se doseže konec konflikta. Celo popoldne do poznega večera so bile konference med banom in miniatrskim predsednikom na eni in med banom ter hrvaškimi poslanci na drugi strani. Ker je bil ban zadnje dni bolan ter je ime vse informacije le iz časopisov, sta ga voditelja hrvaške delegacije dr. Medaković in dr. Vrbanić natanko poučila o vseh podrobnostih hrvaškega boja proti železniški predlogi. Ban je izjavil hrvaškim poslancem, da je napram ministrskemu predsedniku prevzel odgovornost, da opuste Hrvatje obstrukcijo in da se na Hrvaškem ne krši mir. Pred svojim odpotovanjem je izjavil ban napram nekemu dopisniku, da ga je dr. Wekerle prosil, naj sastavi ves svoj vpliv, da Hrvatje čim preje opuste obstrukcijo. Kaj namerava ogrska vlada ukreniti proti obstrukciji, mu ni znano. Ban je izjavil, da ne upa doseči pri hrvaških poslancih kaj posebnega. Hrvaški ban odstopil. Budapešta 25. junija. Polura-dno se poroča: HrvaŠki ban grof Pejačević je danes naznanil ministrskemu predsedniku dr. W e k e r 1 u, da odloži svoje dostojanstvo. Ban je bil naznanil hrvaškim poslancem, da bo demisijoniral, ako ne opuste ob-strukoije. Ker se hrvaški poslanci niso uklonili temu pozivu, ne more ban prevzeti odgovornosti za nadaljni razvoj notranjih razmer na Hrvaškem ter je demisijoniral. Zagreb 25. juuij a. Baron R a u ch je odklonil imenovanje za bana, nakar se je mesto ponudilo predsedniku hrvaškega najvišjega sodišča R a k o d czavju, ki je ponudbo tudi sprejel. Novi ban upa v saboru na zajedni-ško veČino. Ako se to ne zgodi, se hrvaški sabor razpusti. Ban grof Pejačević je postopal odkrito in lojalno. Ogrska vlada je zahtevala od njega, naj pusti pasti sekcijska načelnika dr. Niko-lića in Roj ca ter naj pritiska na koalicijo, da bo opustila svoje stališče napram železniški predlogi. Grof P ej aČ e vić je odgovoril, da kaj takega ne more in noče storiti", nakar je podal demisijo, ki se predloži jutri cesarju. Punt francoskih viničarjev Pariz 25. junija. Vodja štrajku -jočih viničarjev na Južnem Francoskem, M ar celin Albert, se je vrnil iz Pariza v Narbonne ter je naznanil komiteju, da mu je ministrski predsednik Clemenoeau obljubil, ako se štrajkujoči vrnejo k postavno-sti, izpusti vse ujetnike, pomore kmetijstvu ter odpokliče vojaštvo. Shod je sklenil na to, da se vsled nejasnih ministrovih obljub mirni boj nadaljuje toliko časa, da se bodo izpolnile vse zahteve. Ta sklep se je naznanil vsem odborom. Današnji ministrski svet se je posvetoval o položaju na jugu ter je sklenil, da se vlada upre zahtevi so-cijalističnih poslancev, naj bi se iz-gredniki začasno izpustili. Proti nekaterim sodnikom, ki so se postavili na stran puntarjev, se uvede disciplinarna preiskava. 400 vojakov 17. polka, ki so se spuntali, odvedejo na dveh ladjah v Afriko. Obrtni vestnik. (Konec.) To so najvažnejši primeri zbornice iz posameznih poglavij obrtnega reda, v katerih je zajamčeno zadrugam sodelovanje v obrtni upravi. Obrtni red pa v paragrafu 114 posebej govori o namenih in smotrih obrtnih zadrug. Zlasti nalaga zadrugam skrb, da vodijo seznam svojih Članov, pomočnikov in vajencev, da določajo učno dobo v mejah zakona in razmerje med številom vajencev in pomočnikov; da izdajajo potrdila o resničnosti učnih in pomočniških izpričeval. Posebne važnosti pa se nam zdi novo določilo obrtnega reda, ki upravičuje zadruge, da se posvetujejo in sklepajo glede odprave navad, običajev in novotarij, ki so na škodo reelni konkurenci med Člani zadruge. Ta določba je važna in pomembna zlasti vočigled dejstvu, da v Avstriji še nimamo zakona v obrambo proti umazani konkurenci. S pomočjo navedenega določila je mogoče obrtnim zadrugam storiti prav koristne sklepe in tako odpraviti marsikatere kvarljive razvade v obrtu. Zadruge so, mimo tega upravičene za svoj obrt in v mejah zakonitih določb sklepati o stvareh, ki se tičejo obriovanja samega, tako smejo določiti pričetek in konec vsakdanjega delavnega časa pomožnih delavcev ter odmor med delovnim časom, nadalje čas in izmero plačila pomožnih delavcev in pa odpovedni rok. Take določitve se morajo izvršiti sporazumno s pomočniškim zborom za posamezne stroke ter jih je predložiti v potrditev deželni vladi, ki mora o tem vprašati za mnenje trgovsko in obrtno zbornico in pa zvezo obrtnih zadrug. Namen tega določila je, po možnosti pripomoči do enotnega postopanja in do mirnih, ustanovljenih delavnih razmer. V bistvu take določitve niso drugo kakor kolektivni dogovori, ki so žs sedaj običajni v mnogih obrtnih strokah in se običajno sklepajo med organiziranimi delavoi in delodajalci. Ti dogovori stremijo za tem, da se preprečijo vsaj za gotovo dobo mezdni boji, ki sekajo težke rane na obe strani. Vežejo sioer obrtnikom roke in jim jemljejo svobodo, imajo pa zase to dobro stran, da omogočajo vsaj za dogovorjeno dobo dokaj zanesljivo kalkulacijo. Pomembni so posebno »a one obrtne stroke, ki so vsled obstoječih razmer prisiljene sklepati do- bavne pogodbe za daljšo dobo in je prav zategadelj skoro neizogibno potrebno, da morejo obrtniki računati z danimi količinami. Mezdne razmere, plačila delavcem pa so važen faktor za preračunjanje stroškov. Znana stvar je, da so se obrtniki s posebno vnemo potegovali za to, da se obrtnim zadrugam v zakonu zagotovi pravica pritožbe v primeru, da so bile vprašane za mnenje od obrtnega oblastva in je odločitev padla proti izjavi obrtne zadruge. S tem svojim postulatom so obrtniki prodrli in dosegli znatne uspehe. Obrtnim zadrugam zagotavlja novi obrtni red pravico pritožbe v mnogih, dokaj važnih primerih Zadruge bodo zategadelj po vsem pričakovanju sodelovale z večjim zanimanjem, ker morejo računati z okolnostjo, da se bodo njih izjave upoštevale sedaj vse drugače, kakor se je godilo v preteklosti. Potrebno pa je, da se te važne pravice premišljeno in razumno poslužujejo. Zakaj tako izjave kakor pritožbe, ki niso podprte z razlogi, ne bodo pridobile ugleda stanovskim organizacijam. Sodelovanje zadrug mora sloneti na resnosti in preudarnosti, ako si hočejo pridobiti spoštovanje in upo-števnost. Zakon zagotavlja zadrugam pravico pritožb e v sledečih primerih: 1. Ako se je izdal obrtni list za rokodelski obrt ali koncesija za koncesijoniran obrt, dasi je zadruga podala izjavo v pravem času proti podelitvi; 2. ako se je proti pravočasno podani izjavi zadruge iz-pregledalo učno ali pomočniško izpričevalo, odnosno pomočniško skušnjo; 3. ako je izšla razsodba o obrtnih pravicah, ki je v nasprotju z mnenjem, ki ga je zastopala zadruga v svoji izjavi; 4. proti razsodbi oblastva, da je smatrati kako podjetje za tovarniški ali rokodelski obrat; 5. proti določitvi maksimalnih tarif in določitev okrajev za obrte; 6. proti obrtno - policijskim odredbam; 7. v vseh notranjih zadružnih zadevah, vštevši vprašanja, tičoča se vajenskega razmerja. Obrtnim zadrugam gostilničarjev je, kakor smo omenili, varovana pravica pritožbe, če se je proti izjavi zadruge podelila koncesija ali pa preselitev gostilne. Dopisi. Iz Litije. Dolenjska sicer nima velikanov s kakršnimi se ponaša divna Gorenjska, pač pa ima več nižjih gora, na katere prav radi pohajajo dolenjski turisti, ki so tudi vneti za hribolastvo, kar so dokazali izleti, ki jih je vlani priredila naša podružni-ca.Ustrezaje želji svojih članov, je priredila letos izlet na Kmn in Sv. Planino. Da se je izlet na Kuni dobro obnesel, o tem lahko pričajo cenjeni gostje iz Ljubljane. Nič manj, rekel bi skoraj še prijetnejši, je bil izlet na Sv. Planino, kjer smo se sešli s člani in članicami iz Trbovelj in iz Hrastnika. Po vsestranskem pozdravu smo posedli k mizam, da se ohladimo in nekoliki) okrepčamo. Potem smo šli na vrh od koder smo si ogledali Kmn. Sv. in Limbarsko goro, Kamniške planine in en del Savinjske doline z Žalcem. Po maši h koji je prišlo nekaj preinotarjev i/ Trbo-\ elj Z godbo in zastavo, katero poleg" drugih krasnih trakov tudi diči trobojnim z umetno vezanim napisom Za narod« smo odkorakali skozi senčnato Jeloveo v poldrugo uro oddaljeni Oeinšenik. Znani Tine Kolene ii.iiii je postregel z dobro vinsko kapljico in okusno pečenim knštmii-čkom. Skrivnostno sladko vrinjeni, rekel hi smo morali po enournem odmoru odriniti na Medijo-Izlake. Ker nismo šli po markiranem potu, smo zašli, vsled česar pa nismo bili najmanje nevoljni, temveč prav srčno smo se smejali in uganjali burke, trkljaje se na markirano pot. Dospevši na Me dijo smo si najprvo preskrbeli voz (lojtrnce) potem pa smo šli v toplice, kjer bi se bili radi vsi kopali, toda bili smo preveč razgreti. Po kratkem odmoru zasedli smo lojtrnice. Skrajno navdušeni, prepevaje narodne pesmi dospeli smo na Loke, kjer nas je gospa Oinerza obdarila s krasnimi cvetkami. V Zagorju smo se ustavili v gostilni gospe Weinbergerjeve, kjer se je podružnični odbornik zahvalil vrlim turistkam iz Trbovelj in Hrastnika gospieam Arženšek, Grilc in Roš, ki se niso strašile dolgega pota prepekajočega sobica in ne preteče nevihte. — Ko je še gospicn Arženšek kratko a jedrnato zagotovi jala podružničnemu odborniku, da jim ostane izlet na sv. Planino čez Oemše-nik, Medi jo v Zagorje v naj prijetnejšem spominu, smo odšli na postajo, od koder so nas vlaki noslovivši se z klicom: »Na veselo svidenje dne 14. julija na Mrzlici!« odpeljali v Trbovlje, Hrastnik in Litijo. Pri tem izletu smo zelo pogrešali podružničnega blagajnika postaje načelnika gospoda Kozlevčarja, ki se nahaja sedaj na Rakeku. Kako je bil priljubljen in spoštovan pokazala je odhodnica, katero mu je priredila podružnica slov. plan. društva in bralno društvo. Ma- lo ne vsa litijska inteligenca, kontrolor gospod Sajovie, načelnik postaje gospod Ludvik, gospod Fran Knaf-lič iz Šmartiia zbrali so se na vrtu gosp. Preinfalka, da se poslove od svojega načelnika, tovariša in prijatelja. Iz mnogih napitnic ki so se vrstile, uvidel je lahko naš Tone, da je bil občespoštovan in priljubljen kot mož krenrenitega značaja, odkritega in blagega srca, kjer ga ni nikoli in nikjer ni manjkalo, kadar se je šlo za narodno ali sploh dobro stvar. Bil nam je vsigdar prijeten družabnik in marljiv blagajnik planinske podružnice, katero je tukaj vstanovil. Zal, da prav žal nam je, da smo ga zgubili, kakor tudi njesrovo preljubeznivo gospo soprogo. Prepričana naj bodeta, da ju ohranimo v naj prijetnejšem spominu, in da si ničesar bolj ne želimo, nego ju dobiti prav kmalo v našo sredino. Na novem mestu pa Vama tudi tem potom še enkrat za-kličemo: Da bila zdrava in zadovolj- na Dnevne vesti. V Ljubljani, 25. junija. — P j pr a vek. Po naročilu gosp. dr. Ivana Tavčarja pojasnimo, da med njim in državnim poslancem Ivanom Hribarjem zadnjo soboto glede tednika, kateri naj se izda kot ohcijalno glasilo, ni bilo nikakega dogovora. V tem oziru smo bili napačno poučeni. Pač pa je res, da se je dr. Ivan Tavčar z ozirom na to, da nekateri politiki niso vedeli drugega, nego neprestano zabavljati na naš list, že pred pol letom izrekel, da naj gospodje svoj oficijaien list izdajajo, in bil je tudi s tem zadovoljen, če se list niti v „Narodni Tiskarni" ne tiska. Na tem stališču se nahaja dr. Tavčar Še dandanes, ker hoče, da imej „Slovenski Narod" nevezane roke na zgoraj in spodaj. Kako mislijo dalmatinski Hrvati o jugoslovanskem klubu? Dr. Šu steršie in njegovo glasilo »Slovenec« pretakata jrrenke solze, da se jima vsled odpora hrvatskih poslancev ni posrečilo v državnem zboru izolirati slovenskih naprednih poslancev. Toda družba, ki stoji za tem listom, še vedno ni izgubila upanja, da hi v bodoče ne dosegla tega. kar se ji dose-daj ni posrečilo. Zato je jela sedaj spletkariti in intrigirati na vse načine, da bi napravila razdor v jugoslovanskem klubu, pred vsem pa da bi naščuvala hrvatske poslance proti slovenskim naprednjakom. Najprvo so poštenjaki okrog »Slovenca« skušali izzvati razpor med poslancem Hribarjem in dr. Tavčarjem, menee, da bodo s tem oslabili Hribarjev položaj in posredno s tem razbili jugoslovanski klub. Ker se jim je ta taktična poteza« izjalovila. s<> se vrgli na Hrvate, da hi te z najraiini-ranejšimi intrigami nahujskali proti Slovenskim naprednim poslancem in s tem povzročili skorajšnji razpad jugoslovanskega kluba, pri čemer bi potem klerikalci igrali vlogo smejo-tega se tretjega.« Prepričani so. da se jim bo ta manever posrečil, kakor se jim je posrečil v pretekli sezoni, ko so z zahrbtnim rovarjenjem in spletkarjenjem razbili brv.-slovenski klub ter izolirali slovenske napredne in srbske poslanec v parlamentu. Takratno svojo taktiko hočejo tudi sedaj posnemati in včerajšnji »Slovenec« je že jel metati bombe, premcu njene v to, da r a združi hrvatske in napredne slovenske poslance ter s tem pokoplje jugoslovanski klub. Toda skušnje, pridobljene v pokojnem parlamentu, tudi nekaj veljajo, za to smo prepričani, da bodo to pot »SlovCnčeve« bombe zgolj vdarec v vodo. Na hujskajoči »Slovencev« članek se nam ne zdi vredno reagirati, priobČUJemo pa mnenje starčev ičnn ske »Hrvatske R i e č i«, izhajajoče v Šibeniku, o jugoslovanski politiki na Dunaju z željo, naj hi si he-rostratski klerikalni politiki zapisali besede te$ra hrvatskega lista z debelimi črkami za ušesa. »Hrvatska l\i ee« piše meti drugim: »Grupa dr .Šusteršiča, ki neče ničesar vedeti /a četvorico Slovencev takozvanih liberalcev, ne navaja nobenega stvarne ga razloga, ki bi opravičeval njeno postopanje. Ostrost in strastnost, s katero se je vodila volilna borba na Kranjskem, osebna občutljivost in naj bi bila še tako opravičena, oh-strukcija v kranjskem deželnem zboru proti deželni volilni reformi, ki jo zagovarja Šusteršičeva stranka vse to ne more dati resnega povoda za izključenje četvorice poslancev iz skupnega delovanja v parlamentu, kjer se zlasti Hrvati in Slovenci morajo združiti v krepko falango, da čim uspešneje obranijo svojo narodnost od tujega navala, od tuje sile. Vse naše domače razmere v Dalmaciji, Istri, Trstu, Gorici, na Kranjskem, na Štajerskem in pa na Koroškem, naša razcepljenost, naše domače za- deve, nepovoljno ekonomično in kulturno stanje, protivnost vladajočega sistema nasproti nam, borba z našimi narodnimi nasprotniki Nemci in Ta lijani, vse to je imperativno ukazo valo vsem slovanskim poslancem, da se vsaj tu pred tujim svetom združijo v močno falango, da se morejo uspel neje upreti tujemu nasilstvu in da složno delujejo na narodnem, prosvetnem in gospodarskem polju, na katerem smo mi zaostali morda za celo stoletje. Treba je bilo, kakor se pravi, stisniti srce z zobmi in se združiti pred toli močnimi sovražniki na šega naroda, pusteč doma vse domač, posebne zadeve, treba se je bilo slo žiti vzpričo težke naloge, ki je name njena našim poslancem, in vzpričo velike odgovornosti, ki jo morajo no siti. Treba se je bilo složiti, da se da dober Zgled našemu naroda, našim strankam, da se ublaže borbe (kuna. da se prepreči nadaljno ceplVnje sil in da se ne prenese iz posest rime Kranjske v druge naše dežele ona ljuta borba, v kateri se brezuspešno tra tijo in slabe narodne sile.< Tako sod o politiki jugoslovanskih poslancem na Dunaju list, ki je gotovo bližji klerikalcem, kakor pa naprednjakom. A naši klerikalci pa marljivo nada Ljujejo svoje razdirajor-e delo. Toda bodočnost ho pokazala, da ta pogub na taktika klerikalne družbe ne bo rodila dobrega sadu ne za narod, 5e manj pa za klerikalno stranko. Su steršič in njegovi kompanijoni že preveč napenjajo struno in prav lah ko se Zgodi, da ho prenapeta Struna počila. Potem ho pa tudi s Šusterši čevo slavo konec. Mož je že sedaj « samljen s svojo stranko v parlamentu, pri Slovanih je že izgubil ves u-gled in uvaževanje, samo pri nemški!, krščanskih socijalcih je še v čast ker vedo o njem, da mu je narodnost deveta briga in da gre z njimi skoz drn in strn in če pri tem še tako trpe slovenski narodni interesi. A zgodi se tudi lahko, da bo sedaj \segamo gočni Šusteršič, ako bo nndaljt \. svojo pogubno politiko, pri prihodnjih volitvah že prav tako osamljen doma, kakor je sedaj v parlamentu na Dunaju! — Glasovanje v deželnem šolskem SVOtll- Prejeli smo sledeči dopis : Slavno uredništvo! Iz Vaše si-nočnje notice pod gorejšnjim zaglav-jem razvidim, da se ponekod v javnosti Še vedno napačno razlaga tova-riča Šubica in moj nastop v zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega Uverjen sem zategadelj, da ne apelu-jem zaman na Vašo lojalnost^ ako Va prosim, da blagoizvolite dati mesta sledečemu pojasnilu: Moje prepričanje je, da se taki zavratni napadi na našo narodno posest, kakršen je de* želnega predsednika Schwarza terno-predlog za ravnateljsko mesto na 1. ljubljanski gimnaziji, veliko uspešneje parirajo, ako se dotična protiakcija ne spravlja takoj spočetka preveč v javnost, temveč prepušča predvsem poslancem. Javne manifestacije, ki čest le po nepotrebnem in stvari na kvar alarmujejo tudi pozornost sovražnikovo, bile naj bi šele zadnje in skrajno sredstvo. Sicer se vlada, kakor nas uči, a žal še ni izučila marsikatera žalostna izkušnja, kaj rada izgovarja, da uvideva upravičenost naše zahteve, da nam bi drage volje ustregla, a da se javnemu terorizmu ne sme in se ne more udati itd. — To uvaževanje je bilo merodajno, da seje opustil pro-jektovani javni protestni shod in ta nazor zastopal sem jaz tudi v klubu občinskih svetnikov nasproti nasveti, tovariša Meglica, da skleni občinski svet primerno protestno resoluciji Zoper to moje mnenje ni bilo v klubu od nobene strani niti najmanjšega ugovora in ako nas je potem tovariš Meglic navzlic tem a presenetil v seji s svojim nujnim predlogom, je bilo to brezdvomno kršenje klubovega statuta, ki bi utegnilo postati nevaren prejudio Zategadelj in zgolj zategadelj je tovariš ŠubK' protestoval zoper formalno opravičenost ravnanja tovariša Meglica in ker sem jaz videl, da ga nekateri občinski svetniki napačno razumevajo, priskočil sem mu na pomoč. Oba pa sva naglašala, da, kakor pač ob sebi umevno, najodločneje obsojava utiho-tapljenje za Ljubljano absolutno nemogočega kompetenta Profta v temo in zlasti jaz sem napadal dotični škandalozni sklep žalibog s pomočjo slovenskih uradniških glasov averižene večine deželnega Šolskega sveta, kakor zopet ob sebi umevno, z naj-ostrejšimibesedami. Protest zoper ■V Dal}« ▼ prUofiL ~m Fillcg« „SioHBElfB HaroflB" at 146, dne 26. junija 1907. ta nadvse frivolni atentat na naše narodne pravice je bil torej v občinskem svetu ljubljanskem, kar je končno še najbolj ob sebi umevno, storjen de facto soglasno in z navdušenjem, če tudi ne v obliki Me-gliČevega predloga. Pričkaii smo se le glede formalne dopustnosti preziranja klubovega sklepa in zbog tega pač še ni treba biti plat zvona ter dvomiti o tovariša Subioa, ali pa moji narodni odločnosti! Za ti dno upam, da nama v tem pogledu tudi odslej ne bo treba k nikomur hoditi v šolo. Z odličnim spoštovanjem Vas pozdravlja — dr. K a r e 1 Triller. — Opomba uredništva: Formalnost gor ali dol — naše pre pričanje je, da bi se bil moral Me-gličev predlog sprejeti navdušeno in brez vsakega, Četudi le formalnega ugovora. — Narodna vseučilišča. Na- cijonalizem, ta velika elementarna s.la, si je začel praktično osvajati s dstvo od najnižje do najvišje stopinje. V teoriji so bili sicer o tem ž3 zdavnaj sklenjeni računi, da naj l o vse šolstvo urejeno primerno tistemu narodu in njega duševnim potrebam, ki mu je namenjeno, iu da ima o tem, kako naj se šolstvo uravna, odločati narod sam po svojih samoupravnih organih. V naši državi so se skrbno izogibali, da bi v šolstvu stopila ta ideja v prakso. V sredi preteklega stoletja, ko so liberalni nemški državniki prenavljali vezi med deželami združenimi pod lotarinškim žezlom, se je hitelo vse pobarvati črnorumeno in opremiti s „c. k." Celo vseučilišča niso ušla birokratski sapi. A nacijonalizem je prodiral vkijub temu. Država se ofi-eijalno ni upala proti riti Nemcem, ki so nekatera vseučilišča reklamirali zase kot nemške trdnjave, država pa je tudi storila odločen korak k narodni šolski avtonomiji, ko je privolila v deiitev deželnega šolskega sveta na Češkem v češko in nemško sekcijo. Poleg tega pa je neoficijalno prodiral duh narodnostnega nasprot-stva v vseučilišča. Splošno znano je, da porabijo nemški burŠi vsako priliko, da občuti slovanska manjšina njih pest. Vsako leto pride do takih spopadov, da se morajo vseučilišča začasno zatvoriti. Akademični senati pa javno in glasno poudarjajo naroden nemški značaj svojih vseučilišč in proglašajo burše za nekake nositelje in branilce tega značaja. Vse-ueilišSa se oficijalno udeležujejo narodnih priredb in prirejajo sama narodne slavnosti. Z ljudsko izobraževalno ekstenzo je zopet prišel nov nacijonaleu moment v vseučilišča, ki postajajo bolj narodno izobraževalna središča. Nemška vseučilišča pa so šla še dalje: protežirati so začela Nemce in zatirati Slovane pri izpitih Sedaj, ko se širijo instituti in seminarji in začenja profesor spoznavati vseuei-liščnike ne le po obrazu s katedra, ampak tudi po mišljenju in prepričanju iz razgovorov, prodira to narodnostno nasprotje od dne do dne. Narodnostni konflikti med dijakom in učiteljem so na dnevnem redu. In vse to se potem rerlektuje prav verno pri izpitih. A nemška vseučilišča gredo Še dalje. Posegati so začela državi v delokrog. Medtem, ko si je poprej edino država prisvajala pravico, da razsodi, kakšni izpiti ji zadoščajo za nameščenja, so začela nemška vseučilišča predpisovati državi, da sme sicer usposobljenega kandidata nastaviti le v gotovem ozemlju. S tem so začele univerz posegati praktično v narod nostno vprašanje. Vsa ta znamenja govore pra\ jasno: Našemu dija-štvu se o drtka vsaka domo vi n-ska pravica fk% vseučiliščih z nemškim učnim jezik o m. Vrata sekažejo naši mladini! V tistem hipu, ko smo razumeli, ta razvoj in in njega smeri, se nam sama od sebe podaja in z nasprotnikovimi argumenti utemeljuje zahteva po slovenskem vseučilišču. Te daj je slovenska univerza zopet stopila na površje. Veliko vznemirjenje je vsled tega zavladalo v nemškem taboru. Stara lajna, ki jo je celjski Pommer — bog mu daj večni mir in pokoj! — vihtel tako spretno, spet poje. II i pa vemo prav dobro, daje veliko Pommerjev pometla splošna, enaka volilna pravica. Pričakujemo, da nam bo novi parlament pravičnejši. Ta parlament bo uvaževal, da je popolnoma nacijo-naliziranje avstrijskih visokih šol neizogibno in bo moral priznati, da je med onimi, ki upravičeno pričakujejo univerze, tudi slovenski narod. — Peticije za slovensko vseučilišče in slovenske šole so poslali na poslansko zbornico „Ljubljanski s,»kol", iz občine Šmartno ped Šmarno goro: podobčina Tacen, kmetijska podružnica v Tacnu, kmetijska podružnica v Gameljnih, gasilno društvo v Tacnu, gasilno društvo v Gameljnih in gasilno društvo v PirniČah. Županstvo občine Sorica, županstvo občine Zagorje na Pivki, akad. društvo „Slovenija" na Dunaju, bralno društvo, gasilno društvo, kmetijska podružnica, nrekarska zadruga in podružnica sv. Cirila in Metoda v Zagorju na Pivki. — To Je pa drugače! Za sodnega tajnika* v Celju je imenovan pristav Oton Vidic, ki je služboval dosedaj v Ljubljani. Vidic ni prononsiran Slovenec, živel je zgolj svojemu poklicu, zato ga tudi v Ljubljani razen onih, ki imajo opravka pri sodišču, le malokdo pozna. A dasi mož ž^vi takorekoč le svojemu poklicu in dasi se še nikdar ni udeležil javnega političnega življenja in gibanja, vendar so nemški štajerski listi zagnali velik krik in vik radi njegovega imenovanja za sodnega tajnika v Celju samo radi tega, ker je rojen Slovenec in ker noče zatajiti svojega pokolenja. Proti Vidicu so štajerski nemškutarji vprizorili divjo gonjo, dasi je kvali-fikovan za to mesto, dasi je iz celjskega okraja doma iu dasi je celjski sodni okraj po pretežni večini slovenski. Iu Nemcem se zdi ta gonja docela upravičena. Pri nas pa nam hočejo na učni zavod, ki je od pamti-veka v naši narodni posesti, vsiliti za ravnatelja moža, ki za to mesto ni kvaliriko van, ki je prononsiran nemški nacionalec in ki absolutno nima nobenih sposobnosti, da bi mogel bodisi v pedagogiČnem ali upravnem oziru uspešno voditi zavod, take važnosti, kakor je I. državna gimnazija v Ljubljani. Zato ker se branimo tega moža. ki ga hoče vlada z Nemci vred na krivičen način vtihotapiti na Kranjsko, nas sedaj napadajo nemški listi ter nas imenujejo, ker se borimo za pravico, barbare, Celjane pa, ki se zavzemajo za očividno krivico, junake ! — Na naslov izpraševalnih k02ni3ij. Piše sc nam: Sedajle, ko so razoe izkumje pred durmi, ima mar-sikak dijak nekoliko strahu pred tem ali onim članom izpraševalne komisije. Zgodi se večkrat, da se kakega dijaka pritiska in nateza, medtem kc dobi drugi otročjelahka vprašanja. Naj bi se vprašanja napisala na listke, te i bi se zmešalo, kandidat bi pa žrebal. Tako se dela pri vojaških izkušnjah in morebiti tudi na kakem zavodu. Na ta način bi se zabranila vsaka gonja in tudi vsaka protekcija. — V mestnem svetu tržaškem je obč. svetnik Zanolli stavil nujen predlog, naj mestni svet protestira proti nasilju, s katerim je baje vojna mornarica z združenimi Hrvati hotela uničiti laški značaj Pulja in v znak sočutja z žrtvijo nasprotniške strasti v spopadu na Velikem vrhu podeli podporo 500 K preostalim ubitega Gale-žanca. Temu predlogu seje uprl dr. S1 a-vik in protestiral nroti očitanju, da so Hrvatje zakrivili žalostni dogodek na Velikem vrhu. Spopad še ni razjasnjen. Nikakor ne gre, da bi krivdo poedincev — katera krivda še ni dognana — zvračali na ves narod. Ga-ležanci so vendar začeli izzivati veli-kovrŠke kmete in streljati iz samokresov. Predlog Zanollija ima političen značaj in je naperjen proti hrvatskemu narodu. Slovenski obč. svetniki so glasovali proti predlogu, ki je bil seveda sprejet. — Blagovški Mali se je za enkrat zmotil. Na dan Hribarjeve izvolitve v državni zbor je čakal ob 3 ,3. popoldne na domžalskem kolodvoru župnik Mali iz Blagovice, da bi izvedel izid volitve. Seveda je Čakal zanj vesele novice, da je v Ljubljani izvoljen Mans Kregar. Zbrano je bilo na kolodvoru mnogo občinstva, ki je željno pričakovalo vlaka in bele zastavice, znak, da je Ljubljana ostala bela. Vlak pridrdra, skozi okence pa mahlja bela zastavica. Neka vrla go-špica zakliče: nHribar je zmagal. Živio!" Ko Mali to sliši, poskoči kot bi ga bil gad pičil in jo ubere urnih krač nazaj v Blagovico. Tako dolgo pot, pa zastonj. Jejmene! — Človek |e najdražje blago drŽave« To frazo često slišimo. V istini pa država temu svojemu najdražjemu blagu izkazuje prav plato-nično ljubezen. Naj navedemo v to le mal zgled! — Za oskrbovanje državnih plemenskih žrebcev plača letos poljedelsko ministrstvo lepo vsoto 4 689 620 K; seveda živalim se prav po knežje streže, kajti v to je treba 8 majorjev, 21 ritmojstrov, 18 živi-nozdravnikov, 135 podčastnikov, 1318 vojakov, 122 duinarjev in 4 raČ. asistentov; za vsem torej 1746 eraričnih žrebcev ne rabi nič manj nego 2649 oseb v svoje oskrbovanje. — Na Nižjeavstrijskem in Češkem pride povprečno na enega učitelja po 70 do 80, v alpskih deželah po 80 do 90, a v Galiciji celo po 120 učencev; 2 plemenska žreboa pa rabita v negovanje 3 osebe. — Komentara tu pač ni treba. — Iz jUStiČne Službe. Gospod Ivan Bizjak, sodni kancelist na Brdu, je premeščen k dež. sodišču v Ljubljano. Na njegovo mesto je imenovan pisarniški chcijant g. Albin Prepeluh. — Na sokolski zlet v Prago odide iz Vinice četvorica narodnih dam, ki ponese s seboj belokranjsko narodno nošo. Vsled selitve ljudstva v Ameriko izginja ta noša, toliko bolj, ker se meščanstvo za narodno nošo in za narodne običaje žal! čisto nič ne briga. Na Češkem je v tem oziru vse drugače. Glede narodnih dam iz Vinice, ki nastopijo v Pragi v narodni noši je omeniti: Zastopana bo po gospe Fani Lov-šinovi belokranjska nevesta s parto in visokim vencem in bujnim naple tom. Gospodična Marica Simunovi-čeva bo predstavljala „snehou prvo nedeljo po poroki, ki deli vrtanj. G©*pa Marica Šumunovič bo oblečena kakor priletna gospodinja v pečici in gdč. učiteljici Leopoldina Bavdek in Marica Perhavec iz Leskovca pa kot pravoslavni Bojančanki. Nesite čestite dame slovanski pozdrav, ki ga pošilja Belokrajina bratom Čehom ter jim pokažite, da bije v naših srcih slovanska zavednost, čeravno že rožlja sovrag pred vratmi belokranjske metropole. — Zmaj. — Mala opazka. Pišejo nam: V odgovor na hudobno „SlovenČevo" zavijanje in zgražanje nad tem, da bi se tudi v Ljubljani revni sloji poprijeli uživanja konjskega mesa, smo navedli, da nahaiamo med za-lagatelji tukajšnjega konjskega mesarja tudi kneza in škofa ljubljanskega. Zabilježili smo resnično povest o škofovem konju. „Nova Doba", glasilo takozvane gospod, stranke je vsled tega vsa iz sebe. Mogočna zaveznica klerikalne stranke je vrgla to pot v koš ponosni svoj program, zato bi ji stavili tole vprašanje: Odgovarja li njenemu gospodarskemu programu, da proda knez, ki se ne nahaja baš v najboljših gmotnih razmerah, konjskemu mesarju za 75 gld. sedemletnega konja, za katerega mu ponuja konjski kupec 300 gld.? Kdo je večji prijatelj nižjih slojev, ali ta, ki jim proda za 75 gld. žrebčevine, ali oni, ki konja proda za štirikratno ceno in razdeli del skupnine med ubožce ? — — Z modrižem v gumbnicah in v nedrih hodijo zadnje čase gotovi npmškutarski gospodje in dame v razne gostilne na Posavje z očitnim namenom, da bi provocirali slovenske goste. Slovenci smo sicer mirni ljudje, a če se nas provocira, nam tudi vzkipi kri. Zato bi svetovali tistim vročekrvnim Germanom, ki hodijo ob nedeljah izzivat s Schonerer evim znakom, naj lepo ostanejo doma, ker bi se jim sicer prav lahko zgodilo, da bi se našel kdo, ki bi jim pošteno prerahljal kosti. Dasi vemo, da jč več dotičnih izzivalcev in izzivalk slovenski kruh in da bi jimjerbašček za kruh dokaj više obesili, ako bi jih navedli z imeni, vendar tega za sedaj še ne maramo storiti iz usmiljenja! Toda prihodnjič pa pridemo na dan z imeni brez pardona! — Ne vsiljujmo se Nemcem I Neki gospod z Gorenjskega se nam je pritožil, da ga natakarji v hotelu Malitsch niso hoteli razumeti slovensko, temuč so se mu še posmehovaii. Tu se ne da nič pomagati. Malitschev hotel hoče biti in ostati nemški, zato se Slovenci le smešijo, ki vkijub temu rinejo tja, kakor da bi ne bilo v Ljubljani dovolj slovenskih gostilen. Ma- litschevim natakarjem pa svetujemo, naj nele prezirajo in zasmehujejo slovensko govorečih gostov, temuč jih naj naravnost mečejo iz gostilniških prostorov, ker poprej se gotovim rodoljubom ne bo zjasnilo geslo „svoji k svojim." — Eatoliška brihtnost. V zadnjem „Domoljubu" se bere v rubriki „Iz ribniške doline" sledeča občna korist, za katero naj se zavzemajo klerikalni poslanci. „Lovski zakon naj se napravi tako, da bo kmet enakopraven z lovsko divjačino". Ta brihtna glava, v kateri se je porodila navedena pametna misel, zasluži, da takoj dobi doktorat filozofije. — Slabo blago Neki tujec hodi okrog tukajšnjih obrtnikov in jim ponuja srajce, tri kot in raznovrstno tako blago. To blago ni nič vredno. Take stvari se dobe bolje in ceneje pri narodnih tvrdkah Obrtniki naj temu človeku pokažejo vrata, da si bo zapomnil, da slovenski obrtnik ni tako slep, da bi kupoval ničvredno blago, marveč raje podpira slovenske trgovce. — E — — Strela je udarita dne 24 t. m. v skedenj posestnika Fr. Laha (vulgo Podložnika) na Korenitki. Strah je bil toliko hujš , ker je nastal požar okrog 3. ure ponoči med grozovitim gro-menjem in bliskanjem. Ostala je le hiša, vsa druga gospodarska poslopja so pa zgorela kakor tudi do 150 centov sena, vozovi in mnogo raznega orodja. Vrla požarna bramba iz Vel. Loke je pod vodstvom načelnika g. Alojzija Šlajpaha takoj prihitela na mesto nesreče. Le požrtvovalnim, marljivim gasilcem gre zahvala, da se je požar tako hitro omejil in da ni -cela Korenitka danes kup razvalin. Škoda se ceni na 10 000 K. Uboga družina! Pred nekaj ieti ji je vse po gorelo, tudi hiša, iu sedaj je nemila usoda že v drugič posegla vmes s svojo kruto roko. Obračamo se do radodarnih src z vljudno prošnjo, da priskočijo na pcmoč tej nesrečni hiši. Darove sprejema gosp. Alojzij GJiba, blagajnik požarne brambe na Vel. Loki na Dolenjskem. — Kamniška koča na Sedlu otvorila se bode dne 27. junija t. 1. Pot iz Bistrice na Sedlo je lepa in zložna. Koča je praktično urejena in z vsem preskrbljena. Nadejati se je torej obilnega obiska. — Slov. akad. društvo „Adf ija" V Pra^i priredi v sredo, 26. t. m , ob osmih zvečer v restavraciji „TJ čižku" starešinski večer odhajajočim četrtoletnikom. — Velika svečanost v prid družbi sv Cirila in Metoda, katero orirede dne 7. julija slovenska društva mariborska, obeta veliko zanimivosti. Vrli Rušani bodo zopet iznenadili občinstvo s svojimi pripravami. Kmečko ljudstvo se bode zlasti zanimalo za nastop otrok Cirilovega vrtca v Mariboru. Igralo bode na odru do 40 otročičev. Za zabavo bodo skrbeli pevski zbori, ki se pridno vadijo ; slovenjebistriški godci pa nam bodo pridno igrali slovenske pesmi. — Celjske „lstorije." — Star Celjan nam piše: Slavni naši Celjani vrlo skrbe, da slava naše „Claudiae Celeiae" ne obledi. Pred nekaj časom — dve leti bode, — so naši pranem-ški „natres conseripti" — seve ne vsi — sklenili, da zgradijo „Deutsches Haus"; to pa v vedno znamenje nemškega znaka tega mesteca sredi zavednih štajerskih Slovencev. Tudi nekaj, ne? In res so se mnogo in resno trudili v ta namen: beračili so križem nemškega „rajha", tarnali so o bridki usodi, ki jih tepe med nami, nminderwertigen" Slovenci, ter istinito tako priberačili — če tudi na konto nemškega „Studentenheima" — nekaj novcev. Mestno starešinstvo pa — neupoštevajoČ slovenskih davkoplačevalcev — je šlo po že znani navadi tem Germanom radodarno na pomoč. Podarilo jim je mestno hišo, da na nje razvalinah nastiue pristna nemška zgradba. Nemško mesto podari in poruši svojo last konzorciju na ljubo, ki potem s kapi-ta'om, ki pa niti še ni ugotovljeu, postavi nemški dom le v „trutz" prešmentanim „bindišarjein" ! Res originalno! Najbolje šele pride. Originalni naši Celjani svojega zemljišča niti poznali niso! To se je skazalo te dni. Začrtali so že tla za trottoir okrog svoje palače; a lej ga šmenta : ozemlje proti kolodvoru je bilo last južne železnice. In glej, ta Germanom sic^r tako naklonjena družba je zdaj svojim Celjskim bratcem vso prire ditev ustavila; polaganje „herren-ganga" okrog nemškega izzivajocega „trutzbaua" stagnira. Dalje ne govorimo. Govori naj društvo „D H", ki bode moralo zopet prav globoko seči v žep ter iznova zahtevati naknadni kredit. — Pa kaj! ;V Celju smo moderni skozi in skozi! Tako se na pr. vozi tukajšnji trgovec Zangger s svojo pritiklino v avto-ciklu s tako vehemenco, kakor da bi bil kje v ogrski pusti. Pa on je „Cillier Kind" in kot takemu dovoljeno mu je vse. Če pa kak starček, izzvan po znanih celjskih pouliČnja- kih, zabrede s svojim biciklom kam v stran in pa pri tem — čisto brez lastne krivde — kakega paglavca malo potisne, je pa to seveda k aj drugega; to se mora koj kaznovati ter v javnosti ožigosati! Videli sm o, kako se je Zanger na svojem „autlu" v njem lastnem diru peljal na večer, ko so se Celjani zbirali k „sonnen-wendfeier", sredi skoz več sto ljudi v rotovških ulicah mimo slavnega magistrata, a nobeden redarjev ni ganil niti z mazincem. Krasna ilustracija celjske avtonomije! — Celje so klasična tla. To mi Slovenci posebno dobro vemo. Tam, kjer so danes podrtine, stale bi že lahko palače. A ker jih graditi hočejo zlobni Slovenci, jim to „nemški" Celjani ne pripuste. Vsaj pa bi bilo to tudi proti — klasičnosti!! Kam pa bi prišlo „klasično" Celje brez — razvalin ?! To vendar služi mestu v okras! In tujci posvečajo vendar Celejo radi nje klasičnih tal in zgražali bi se, če bi ne našli več sledov — podrtij ... O Abdera ti si res klasičen vzgled — modernemu nemškemu Celju! — Zrelostni izpiti na državni gimnaziji v Celju so se pričeli dne 24 junija t. 1. pod predsednišfcvom deželnega šolskega nadzornika Petra Končnika. Zglasilo se je 35 kaudi-dato v; 15 Slovencev in 20 Nemcev. — Za rektorja graškega vseučilišča za prihodnje šolsko leto je izvoljen rimskega prava dr. Han-ausek, in sicer soglasno. — V rovu ponesrečil. Karel Trinker je dne 23. t m. z motorjem prevažal prazne vozove v rovu rudnika pri Kisovcu. Ključavničar Ignacij Gričarje vzlic Trinker -jevemu svarilu skušal skočiti na motor, pri tem mu je spodletelo, in so ga motor in vozovi s tako silo pritisnili na obzidano steno rova, da je še isti dan umrl. — Odbijači so zdrobili. roke in prsi na južnem kolodvoru v Mariboru kaziiencu VincencuOzebku pri nalaganju žita. Ponesrečeni je imel le dva meseca kazni ter bi bil te dni prost. — Nagla smrt brigadirja. Pri vojaški vaji na kvirinski hrib pri Korminu je včeraj dopoldne zadela kap polkovnika A m a n da Wiwrt, poveljnika 44. domobranske brigade v Ljubljani. Bil je na mestu mrtev. — Veliko gozdno veselico priredi prostovoljno gasilno društvo Volosko-Opatjja dne 14. julija t. 1. v Opatiji, čuje se, da namerava to mlado društvo imenovanega dne tudi blagosloviti svoje brizgalne, vozove in drugo orodje. — Nemška brutalnost. Ko je neki voznik Briickoerjev voz opeke pripeljal v Skrbiče iz Matulj in truden zadremal na vozu, ga je Brticknerjev zet Koschir, ki se je pripeljal v kočiji mimo, zgrabil za vrat in vrgel vsega prestrašenega na tla, kjer mu je vzel bič iz rok in počel biti po njem kakor po kakšnem mehu, dokler ga niso roke tako bolele, da ni mogel več vihteti biča nad tem trpinom. Sodišče bo Koschirju, kakor upamo, že pokazalo, kako se sme in kako se ne sme postopati z delavci. — Avstrijska pravica. Poročalo se je svoječasno, da je opatijska policija aretirala nekega Frana Obil-ltschnigga, kateri je vrgel ob priliki izleta celovškega nemškega pevskega društva v Opatijo kamen v glavo g. Uršiču, in kateri se je potem tudi proti drugim osebam izrazil, da mu je žal, da je nedolžnega zadel, ker je mislil z onim kamnom zadeti „den kroatisehen Schwein", policijskega nadzornika Janka Podmenika. Sodnija je zdaj napadalca izpustila. Ni pa sodnija do danes še izpustila v preiskovalnem zaporu se nahajajo-Čega g. Milana pl. Poldrugača, katerega so bogve na. čigav migljaj dejali v preiskavo in kateremu se ne more dokazati niti najmanje, da bi imel kaj opraviti pri blatenju nemške šole v Opatiji. Ali se morda zato tako postopa, ker je Obilltschnigg Nemec, a Poldrugač Hrvat? Hinter-leitner se še vedno prosto izprehaja po Opatiji! Seveda, ker je Nemec. Kje sta avstrijska pravica in enakopravnost ? Ljudsko izobraie valno društvo s knjižnico se snuje v Do-lenjivasi pri Senožečah. V ta namen se je sestavil pripravljalni odbor, ki bo sprejemal s hvaležnostjo morebitne darove. — Štentpavelska godba priredi v soboto 29. junija t. 1. ob 4 uri popoldne vrtni'koncert pri g Saduiku v Savinski dolini. Med godbenimi točkami poje društveni moški zbor. — Svojo ženo je umoril v Vetvi pri Labinju kmet Dominik Milleta ter truplo zagrebel v izsu-šeuem potoku. — V konkurz je. prišel Ivan Janko tudi Jenko, posestnik in trgovec z mešanim blagom v Gorenji Straži pri Novem mestu. — Otrok utonil. V Zaborštu pri Dolu je utonil ll/.2letni otrok go-stačke Ivane Ambrcžič, ko se je za trenutek oddaljila od njega. — Ustrelil se je v Pulju vpok. mornarski podčastnik Josip B a b o š. — Smrtna nesreča. V soboto se je v rudokopu v Zagorju ponesrečil 211etni kjuČavničar Ignacij Grič ar iz Toplic, ko je padel v neko jamo. Dobil je take poškodbe, da je Čez eno uro umrl. — Pogreša se gostaČ Lovrenc Verovnik, 67 let star iz Vuzenice. Bil je nazadnje v Marenbergu. Najbrž je skočil v Dravo, ker so ga videli okrog nje hoditi, predno je izginil. — Roparski napad, čuvaja Južne železnice Ivana R e p i č a v Trstu so neznani lopovi ponoči na cesti napadli in mu pobrali denar in uro. Napadalce so že dobili. Bila sta dva Laha iz Italije. — Bratomor V Hrastju pri Leni -bachu je 241etni tesar Peter Šauperl vsled ljubosumnosti na svojo ženo zabodel v prepiru svojega 231etnega brata Janeza. Zaklati je hotel tudi očeta, a so ga poprej zgrabili in izročili orožnikom. — Samomor. V Trstu se je vrgel iz drugega nadstropja bolnice 42letni Anton Pižon, ki je trpel na hudih bolečinah v ušesu. Obležal je mrtev z razbito črepinjo. — Eap je zadela v Trstu 65- letnega železniškega uradnika Karla Zaloka. Bil je takoj mrtev. — Sirovina. Mornar Avgust NakliČ iz Šibenika je v Trstu Barbaro Repanič tako udaril za uho, da je padla in si zlomila roko. Siro-rovino so aretirali. — V vodnjak je skočil v Trstu 261etni kmet Josip Klačaiz Dekanov pri Kopru in utonil. Vzrok slabe gmotne razmere. — Star pohotnež. Pri Panovcu na Goriškem je brezposelni pisar Karel P e r t o u t zvabil neko 5 in 10-letno deklico v gozd, kjer je na obeh zadostil svoji živinski pohotnosti, kakor pripovedujeta deklici. Policija ga je aretirala. Bil je že sedem let zaprt radi sleparstva. — Med spanjem so ju slekli. Ivan M i n k a in Ivan F i 1 i p č i č sta v Trstu čez noč zaspala na travniku blizu domobranske vojašnice v Ro-colu. Ko sta se zjutraj prebudila sta začudeno gledala drug drugega. Minka je bil popolnoma brez vse obleke, celo brez čevljev in nogavic, Filipčiču je pa manjkal samo jopič. Policija je aretirala 2b' letnega Antona Modra, ker je najbrž on slekel oba. — Samomor. V Mariboru se je ustrelil mesar m gostilničar V i n c e no uernovsek. Od horjulskih fantov smo dobili daljši dopis, kateremu povzemamo, da jim je prav hudo, ko so zvedeli, da pojde sodni pristav g. Fer lan na Vrhniki proč od tam. G. Ferlan je bil pravičen sodnik, katerega so horjulski fantje večkrat potrebovali proti horjnlskemu županu Stanovniku po domače Svedrcu, ki živi v sani i h tožbah vse vprek. Sicer pa upajo horjulski fantje, da Svedreeva drevesa tudi ne bodo zrastla do oblakov in da bo možu njegova oblast šla rakom žvižgat, v kar deluje že sam na vse kriplje. Izpod Nanosa se nam piše: Ze dva meseca se vlečejo neslane klobase po »Domoljubu« »iz brenoviske občine«. Vemo, kdo jih klobasa. Dacar Polentar, deželni uslužbenec nima drugega dela, kot da stika po vaseh in potem zavija vsako stvar, pa se tudi kaj zlaže ce se mu ravno primerno in potrebno zdi. Na Polentar-jeve izbruhe ue odgovarjamo, ker bi si cloveče potem preveč domišljevalo, rečemo Le toliko: naj deželni odbor temu tiču nekoliko pristriže peruti, akoravno se pogostokrat bahavo trka na prsi rekoč: Meni ni nič, ako me deželni odbor takoj odstavi, ker imam zadosti denarja prihranjenega.« Drugega ne odgovarjamo na Polenta rjeve bedarije! Slovenska opera \ Sarajevu. V petek zvečer so člani slovenske opere priredili v Sarajevu zadajo predstavo. Peli SO znano Smetanovo opero »Prodana nevesta«. Gledališka dvorana je bila natlačeno polna, navdušenje velikansko. Hrvatsko pev sko društvo je priredilo pevcem sijajno valeto. igralci so se v soboto zvečer odpeljali iz Sarajeva. Na kolo dvor jih je spremljala ogromna mno-žie;t Ljudi: Hrvati. Slovenci in Cehi. Operni ensemble je odpotoval v Slavonski brod, kjer priredi pet pred sta v. Panorama - kosmorama na Dvorskem trgu pod »Narodno kavarno« nam kaže ta teden Kali to r n i jo, ki se s svojimi naravnimi Lepotami lahko meri z marsikako drugo deželo na svetu. Velikanski vodopadi, kot ribje oko či>ta jezera, silni vroči vrelci, mogočne gore, romantične do line, orjaška drevesa, pacifična želez niča itd. so reci, ki jih vidimo v tej seriji, ki se odlikuje po čistih slikah. — Prihodnji teden 15 u k o v i n a. — Žejni' pOVOC Ko so danes ponoči pri „Slonu" zaprli kavarno, je prišel pozneje pred vrata 24 letni pevec Leon Pas^juelle iz Gradca in toliko časa razbijal po vratih, da je priklical kuharja Ivana Marolta, ki ga je opozoril, da je kavarna že zaprta in ni upati, da bi se še dobilo kaj okrepČil. Pasqulleju je pa pri ti opomnji šinila kri v glavo in potegne iz žepa nož, ter začne z njim Marolta obdelavati po desni roki in po obrazu inje mu zadal več ran/Marolt je zbežal nato k vratarju, razburjeni pevec pa za njim in kmalu je prišel za obema tudi stražnik, ki je prežejnega in nasilnega pevca spravil v magistratni zapor in so ga danes oddali sodišču. — Osrednji odbor za S Gregorčičev spomenik v Gorici je sklenil v svoji zadnji seji dne 26. junija 1907, da postavi na grob pokojnega pesnika preprost, a umetniški kamen. Glede na znane pesnikove intencije in na nabrano vsoto se je določilo, da se izda v to svrho največ 3000 kron, s prevozom in postavljenjem vred. Odbor vabi slovenske umetnike, da mu pošljejo do konca septembra tekočega leta primerne načrte nagrobnika s preudarkom. Osnutki se na željo vrnejo, a ne honoriraj o. Premovanje konj bo leta 1907 v Postojni dne 26. avgusta, Domžalah dne 27. avgusta, v Kranju dne 28. avgusta, v Škofelci dne 30 avgusta, v Ribnici dne 31. avgusta, v Trebnjem dne 3. septembra, v Št. Jerneju dne 4. septembra, v Lescah dne 6. septembra in v Boh. Bistrici dne 7. septembra. Ker se v vseh postajah razdeli skupno le 93 državnih daril, torej v vsakem premovalnem kraju povprek le 10 daril državne podpore, je želeti, da v svrho podpiranja domače konje reje tudi občine in denarni zavodi k tem prispevajo ter konjerejskemu odseku v Ljubljani za premovanje konj d maČih konjerejcev ali konjerejcev sosednih občin nakažejo. — Prijeta tatica- Včeraj je bila aretovana 1885 v Novi vasi pri Blokah rojena in tja pristojna brezposelna Frančiška šetinova, ker je sumljiva, da je pred kratkim ukradla v pro-dajalniei Ivana Kesa 9 K vredne čevlje. Navedenka je tudi sumljiva da je ukradla dne 22. t. m. na Martinovi cesti št. 1 služkinji Amaliji Gabrškovi, 18 kron vredno obleko. Osumljenko so izročili sodišču. — Na policijskih oglasih je razstavljena slika neznanega utopljenca, katerega so dne 7. t. m. potegnili iz reškega kanala „Fiumarau, katerega identiteta še ni dognana. Utopljenec je od 24 do 30 let star, srednje močne postave ter ima črne lase in brke. Oblečen je bil v troje hlač, m sicer ene modre, druge pe-pelnaste, zadnje pa pisane s podol-žnimi črtami. Srajco je imel „Jag-rovo". Kdor bi ga spoznal, naj blagovoli sporočiti policiji. — Ujel je čevljarski vajenec Ivan Kimovec dne 23. t. m. v mestni drevesnici papigo. Lastnik jo dobi na Sv. Petra cesti štev. 29 pri gospodu Gotzu. — Belsvsfe£ gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 25 Hrvatov, 60 Macedon-cev in 70 Slovencev; nazaj je prišlo pa 180 Slovencev in Hrvatov. V Heb se je odpeljalo 25 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči. Železniški čuvaj Matevž Tomšič je izgubil srebrno rementoir uro s srebrno verižico. — Strojevodja Matija Kalan je izgubil rjavo, usnja to denarnico, v kateri je imel nekaj čez 9 K denarja. — Prevoznik I\ *n Šu-steršič je izgubil denarnico, v kateri je imel do 3 K denarja. — Krojaški vajenec Karel Skok je izgubil nov telovnik vreden 9 K. Pošteni najditelj naj ga blagovoli oddati na policiji. — „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer v hotelu „L1 oy d" (Sv. Petra cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. Najnovejše novice. — Reforma katoliškega zakona. Na shodu dunajske skupine društva za ločljivost zakona je naznanil predsednik Romani g, da izstopi s svojo rodbino in še 70 drugih oseb iz katoliške cerkve ter gredo vsi k staro-katolikom. Med navzočimi se je takoj oglasilo 80 oseb tudi za tak prestop. — Lvovški občinski svet je sklenil v tajni seji, da se ne udeleži vsesokolskega zleta v Pragi, temuč ga samo brzojavno pozdravi. — Zmrznil je v tirolskem gorovju „Kaisergebirgeu neki hribolazec iz Monakovega. — Župnik po ne v er j alec. Župnik Angyal v Ipolvju na Ogrskem je poneveril in prisleparil velike vsote ter pobegnil najbrže v Ameriko. — Za Dalmacijo. Vlada je razpisala zgradbo, oziroma razširja-tev dvanajstih dalmatinskih pristanišč za vsoto 1,597.000 K. — Obravnava proti morilcu bolgarskega ministrskega predsednika Petkova prinaša vsak dan novih senzacij. Vsi soobtožem* uredniki in uradniki so sijajno dokazali svojo nedolžnost in Petrov je sam izpovedal, da nima sokrivca, temuč se je hotel kot Stam-bulovist maščevati nad stranko, ker mu ni hotela priskrbeti službe. Moralno bo obsojen minister G en adi-jev, ker je morilec izpovedal, da je bil Genadijev vohun proti radikalno-demokratični kliki. Ministrov brat ga je opetovano obiskal v ječi ter ga skušal pregovoriti, naj bi izpovedal, da so ga nacijonalisti „Balkanske Tribune" pregovorili k umoru. — Srbski prestolonaslednik v smrtni nevarnosti! Srbski prestolonaslednik princ Gjorgje je lovil ribe v Savi ter se pri tem v Čolnu približal ogrskemu bregu. Ogrski finančni stražniki so ga smatrali za tihotapca ter ga pozvali, naj izstopi Princ pa je naglo veslal nazaj, nakar so stražniki streljali za njim, ne da bi ga zadeli. * 330 let JOČO« Porotno sodišče v Pittsburgu je spoznalo bivšega bla-gajničarja Enterprise National banke v Alleghenvju, Harveya, krivim in sicer na vseh 33 obtožb. Maksimalna kazen za vsako obtožbo znaša lOletno ječo in tako zamore Harvey biti obsojen v 3301etno ječo. Harvey je ob-dolžen, da je ukradel dva milijona dolarjev. * Največja trgovska hiša se gradi v Terminal Buildingu v New Jorku. Hiša bo celo mesto zase, zakaj v njej bo prostora za 10.000 ljudi. Poslopje bo pokrivalo površje 70 000 štirjaških čevljev ter bo visoko 275 Čevljev. Imelo bo 23 nadstropij in sicer prva štiri iz mramorja in granita, ostala iz opeke in terakote. Jekleno ogrodje tehta 24 000 ton. Zazidalo se bo nad 16 milijonov opeK. Parne cevi bodo 153 CKK) dolge, cevi za vodovod in kanalizacijo pa oOO.OOO čevljev. Hiša bo imela 5000 okenj. Vzdigal mesto stopnic bo 39. Hiša bo v zvezi s podzemsko železnico, tako da bo lahko vsak prebivalec potoval po svetu, ne da bi stopil izpod strehe. * Spomin pri Žival:h Da imajo konji in psi dober spomin, da po več letih spoznajo svojega gospodarja ali svoje staro bivališče, zato je več dokazov. Toda tudi opica ima dober spomin, kar dokazuje sledeči slučaj: Pred leti so kupili za njujorški zoološki vrt lepo mlado opico. Nekega dne je bilo pred kletko zbranega več občinstva, ko je opica postala naenkrat vznemirjena ter se je z vso silo začela zaletavati proti eni strani, kakor da hoče na vsak način ven. Končno je čuvaj zagledal na tisti strani siromašno oblečenega dečka in ta je povedal, da je pred štirimi leti prodal to opico, ko sta živela dve leti skupaj. Sedaj po tolikih letih je žival spoznala svojega gospodarja ter hotela k njemu. Opica je bila vsa srečna, ko jo je deček skozi kletko pogladil po glavi. * Garibaldijeva oporoka. Pretekle dni je obhajala Italija lOOletnico rojstva svojega heroja Garibaldija. Pri tej priliki je časopisje priobčilo njegovo kuriozno oporoko, ki se glasi: Oaprera, 2. julija 1882. Dodatek moji oporoki: 1. Ker je absolutna moja volja, naj se moje truplo sežge, odrejam sledeče: 2. Moje telo se sežge na kraju, ki sem si ga izbral ter je zaznamovan z motiko. 3 Glava nosilke se mora prisloniti na zid, na zapadni strani motike. Glava in spodnji del nosilke se privežeta ob motiko in ob zid z železnimi verigami. 4. Moje telo v železni krsti bo imelo odkrito glavo, a oblečeno naj bo v rdečo srajco. 5. Načelniku se naj naznani moja smrt Šele potem, ko bo moje truplo popolnoma sežgano. 6. Za grmado se naj nameče mnogo drv. — G. Garibaldi. - Ga-ribaldi se je namreč bal, da bi oblasti preprečile sežganje njegovega trupla. Ta dodatek je sedaj prvič obelodanjen. Izpred sodišča. Sazenske obravnave pred deželnim sodiščem. V zapor ni maral iti. občinska redarja Ignacij Koritnik in Franc Kerstein sta zvedela, da delavec Janez Poznk pri neki ve selici v ^Katoliškem domu" na Savi razsaja. Podala sta se tja in mu je napovedal Koritnik aretacijo. Ko sta ga hotela pa odvesti v zapor, je Poznik udaril Koritnika s šolnikom po obrazu, ga zgrabil na prsih, vbodel v levo roko in ga vgriznil v palec, Kersteina je pa v lepo stegno ubodel, končno jima pa ušel. Poklicala sta redarja na pomoč orožniško patruljo. Poznika so našli na njegovem stanovanju. Pa tudi zdaj se je s tako silo uprl, da se je moralo rabiti orožje. Šele potem ga je bilo možno vkleniti ter ga odvesti v zapor. Obsojen je bil na eno leto težke ječe. Tepei pri plesu. Dne 20. vel. travna t. 1. je bil v M ožet o vi gostilni v Dolenji vasi ples. Jože A lito nč i č, posestnika sin, se je vjezil nad Janezom Maslom, ker ni hotel pri pobiranju za godce ničesar dati, češ, da on ne pleše. Z veliko silo je vrgel s kratke razdalje steklenico v njega, ki pa je zadela v obraz, ker se je Maslo naglo umaknil, paleg tega stoječo hčer Jožef in o Š k a m p e r 1 a. Le ta je zadobila težko okvaro. Antončič je bil obsojen na 5 mesecev težke ječe. Dalje je zavezan poškodovanki poravnati zadravniške stroške in ji plačati za bolečine 150 K. Napad Z nožem V Tronovi gostilni v Babnem polju, je nastalo med posestnikom Antonom Janežem in dninarjem Antonom Uletom neko besedovanje, ker je Ule na koncu vsakega petja še pridejal „kukuu, kar ni bilo Janežu vseČ. Vsled klofute, ki mu jo je dal Janež, je Ule tega z odprtim nožem naskočil, in vzlic temu, da se ga je ta na postelji ležeč hotel z nogami ubraniti, zadobil je Janež eno ureznino na sencu, in tri na levi roki. Uie dejanja ni tajil. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. Slabo jo je pogodil. Rudolf Marki, kontoarist v Ljubljani, je potreboval denarja. Ker pa mu ga je bilo težko dobiti, za to si je izmislil to le sredstvo. Šel je k tukajšnji tvrdki Jax, vzel tam 210 K vredno kolo na obroke, potem ga je pa za 120 K prodal ne glede na to, da si je pri-držal Jax do popolne plače lastninsko pravico. Marki je bil zaradi goljufije obsojen na 3 mesece ječe. Fantovski strah bi se lahko imenoval že okoli trinajstkrat zaradi pretepa kaznovani Žiga Killer mesarski pomočnik iz Kranja. Dne 'J6. mal. travna t. 1. zjutraj je v večji družbi fantov zapustil Meyerjevo kavarno v Kranju. Fantje so nasvetovali Janezu čarmanu, naj ga s svojo bi-kovko vdari, kar je res ta storil, ne da bi se Killer kaj dosti za to zmenil. Ko je pa nekdo ko3 lesa proti njemu vrgel, je Killer kar zbesnel, in sunil z odprtim nožem Ignacija Gabriča v prsi, Janeza Čarmana je dregnil v levo sedalo, Valentina Jenka pa v leve zgornje lehti. Žiga Killer priznava, da je mahal po fantih z nekim koničnim železom, trdi pa, da se je moral braniti fantovskega napada. Dokazalo se mu je pa po pričah, da je že v kavarni iskal prepira in te-peža. Obsojen je bil na 6 mesecov ječe. Tepež Na poti pri Št. Vidu je delavec Janez Slana po nekem pre piru z nožem v hrbet sunil Miho Se verja. Slana je bil obsojen na 3 mesece težke ječe. Po preteku dveh let prišel v roke pravice Anton Sušnik, posestnika sin iz Tučne, je 19 sušca 1905 na poti blizu Vira s Francetom Uren-karjem z nožem napadel fanta Janeza Pirša in Antona Korošca. Oba sta zadobila težke okvare. Raztrgal je tudi na tleh ležeči klobuk. Da bi se odtegnil kazni, popihal jo je v Nemčijo, a je vseeno prišei v roke pravice. Obsojen je bil na 3 mesece ječe. Napad na cesti. Delavca Jože Hubat in Jernej Petrin sta nekoliko opita razgrajala po Hrašah Posebno bojaželjen je bil Hubat, ker je nosil v rokah odprt nož. Naletela sta na domov idoČega posestnika .) a-neza Tršana. Hubat ga je ustavil češ, da naj počaka, da mu bo eno dal. Da bi ga oplašil, vstrelil je Tršan s samokresom. Š tem pa je le dreguil v sršenovo gnezdo. Petrin ga je s kolom pobil na tla, na tleh ležečemu je pa Hubad zadal z nožem 8 ureznin, med katerimi je bila ena težka okvara. Hubat je bil na 6 mesecev ječe obsojen, Petrin pa na 4. Tepež Delavec Franc Kavka se je v Vel ep i če vi hiši na Psati spri s posestnika sinom F e r d o m Naht igalom zaradi tega, ker ga je ta malo preje med butare pahnil. Sunil ga je z odprtim nožem v dlan desne roke, na kar ga je Nahtigal prijel in vrgel na posteljo. Vzeli so mu nož, a Ka^ka ga je na to s kru šnim nožem dreguil v hrbet. Obdolženec, ki se zagovarja s silobranom, je bil obsojen na en mesec ječe. Književnost. — „Slovenski Sokol" ima v št. 6. in 7. sledečo vsebino: 1. V Meko... 2 V Prago! 3. Navodila za zlet. 4. Navodila za telovadbo in izprevod. TelcfonsHa in brzojavna poročila Dunaj 26. junija. Ob enajstih so imeli klubovi načelniki sejo pri predsedniku dr. \V e i s s k i r c h-nerju. Sklenilo se je izvoliti proračunski in legitima c i j s k i odsek, izmed katerih bo vsak štel 52 članov. V jutrišnji seji bo predsednik dr. Weiss-kirchuer predlagal, naj odgovori zbornica na presto Ini govor z vdanostno enuncijacijo. Dr. Lueger bo predlagal volitev jubilejskega odseka, ki bi naj preskrbel vse potrebno, da zbornica dostojno proslavi jubilej šestdesetletnice cesarjevega vladanja Dunaj 26. junija. V poslanskih krogih se govori, da napravi poslanec Hribar s hrvatskimi poslanci popoldne posat pri bivšem hrvatskem banu grofu Pe-j ačevicu Dunaj 26. junija. Takozvani divjaki med poslanci, med katerimi je največ Vsenemcev in dunajski napredni poslanci baron Hock, Kuranda in dr. Of-ner so ustanovili poseben klub. Dunaj 26. junija. Nemški napredni poslanci so se združili v „nemško napredno zvezo" in so izvolili za predsednika dr. F u n -keja. Dunaj 26 junija Cesar je danes ob pr\u desetih sprejel v posebni avdijenci ogrskega ministrskega predsednika dr. Weker-leja, ob polu enajstih pa hrvatskega bana Teodor a grofa Pe j a č e v i 6 a. Cesar je sprejel b a -novo demisijo. Ob enajstih je na to cesar sprejel novega hrvat skera bana dr Rakoczaja. Budimpešta 26. junija. Hrvatski oddelni predstojniki dr. N i k o 1 i ć*, dr. B a d a j in dr. Roje bodo takoj podali novemu banu demisijo. Ako bo Rako-czay, ki se je preje zval baje F u Č e k, demisijo sprejel, bodo imenovani za oddelne predstojnike sami madžaroni. HrvaŠki sabor se v kratkem razpusti. Sokolom In drugim izletnikom o Prago! Bratskim društvom ter vsem ostalim udeležencem vsesokolskega zleta v Prago naznanjamo, da se posebni slovenski sokolski vlak odpelje jutri, v četrtek 2 7. t. m. zvečer z južnega kolodvora točno ob 658, z državnega kolodvora 7 04, Kranja 7'49, Jesenic 9*39, Celovca 10 55, S t. Mihaela 2S. t. m. 3*54 zjutraj. Vozne cene iz Ljubljane v Prago in nazaj: III. razred K 2 0 50, II. K 40 • 2 0, iz Kranja III. K 1* 90, II. K 38-30, z Jesenic 111. K 19-30, II. 37-30, iz Celovca III. K 18-30, II. K 34-90, od Št. Mihaela III. K 720, II. K 1350. Vozni listki se bodo prodajali na imenovanih postajah pred odhodom vlaka. Nadalje naznanjamo vsem onim izletnikom, ki si nameravajo na povratku ogledati Dunaj, da je ravnateljstvo državnih železnic dovolilo v Lincu prekiniti vožnjo za dalje časa; poudarjamo pa, da se morajo | dotični j izletniki z Dunaja vrniti zopet nazaj v Line ter od tam nadaljevati potovanje v svojo domovino po tisti državni progi, kakor tja. Za druge proge bode ta vozni listek neveljaven. — V Selzthalu, kamor dospe vlak 28. t. m. ob 5 \ '1 zjutraj, in kjer ima stati <*J3 minut, bode naročen z a j t r k, kar naj blagovolijo udeležniki vzeti na znanje. Na zdar ! Predsedstvo „Slov. Sokolske Zvezeu. Gospodarstvo. — Dobavni razpis O. kr. oakrb-ništvo poštne ekonomije na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da si potom javne ponudbe nabavi za leti 1908 in 1909 razue predmete, kakor: platneno, bombažno, sukneno, volueno blago, dvo-nitnik (cvilh), vrvarsko, milarsko blago, žeblje. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 13. julija 1907 12 ure opoldne pri gori imenovanem oskrbništvu. Razglas obsegajoč natančnejše pogoje iu zaznamek predmetov, ki jih je dobaviti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Za prebivalce mest, uradnike . t. d. Proti tezkotam probavljani a m vsem naale t-nom mnogega sedenja in napornega duSe?-kega dela je uprav neobhodno potrebno do mače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlita-prašek", ker vpliva na prebav ljenje trajno m nravnovalno ter ima olajševalen in topilen nčinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem {povzetji razpošilja to zdravilo vsak dnu ekar A. MOLL, c. in kr. dvorni ssalagate'f na DUNAJI. T.ichlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLLi-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom 3 16—9 FRANC JOŽEFOVA grenka voda. Izvrstno odvajalno sredstvo. Proti prah a jem. luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana Tanno cninin tinta katera okrepcnje lasisče, odstranjuje luske in preprečuje izpadanje lan. 1 NteUlenlra z navodom t krona. .Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinah vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d. Dež. lekarna Milana Lensteka t Ljubljani, Resljeva cesta št. I poleg novozgrajenega Fran Jožefovega jnbiL mostu. 10 — 26 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. dr. Jos. Globevnik v Novem mestu K 9 10 — darovane dne 11. junija 1907 po končani pravdi v bkoejann vsled inicijative g. sodnika ia sicer so darovali : gg sodnik MejaČ, župan Jože Rodit? ter posestniki Janez Perhauc, France Jeglič, Janez Gndovan in Janez Kar-•7-rk. vsi iz fcmarjete, g. Makovec in dr Glo bovnik a K 1, dr. Karlovšek pa K T10 Živeli! Za „Učiteljski konvikt5': Dražba zbrana v Markovcu K 1*—. Lepa hvala! Svoto smo Izročili g. Dimniku Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani* Uradni kurzi dun. borze 26. junija lv*07. Deoar Blag «825 99 66 98 25 116 55 93 70 111-75 U9 30 102 — 10085 ♦>#•/, trtWn« renta 8avatr. kn>Mka . »tata ■peki krontka ran«« £L m ZUU peaojila M. Kranjaka *»/,*'« aasojil« meata Spljet kea.-narc. talaaniftkc •omUIa 1902 . . £i, aalka dal tanka k a 1% ■ » » i-vt*e »aat ptoM ga4. •al. fetpstaćn« aanka . . jaiit ka«, k. a. a . ar. . 98 05 99 45 9805) 116 36! 93 601 111 55 9850 104 bO 99 86 99 20 100 15 100— 101 — 9825 9875 aaat. »•»«•« aranikiica. . i aat Diima off. dat. kranHnica . . . fLX a. o*, aar. hie. aya. *' V.". aaL agr. rekaMi ia-tamtc d. dr. S abl. £eaka M. aanka arrer kmk. Mu. Trs4- »riar. delaafaMk iai. srier. j*i. iai. Vi Vi fm avear poa. na aei. p. a. TH k •4 i. ad L r#*4 . i ačraka kaa. aanka a%aka k fce IS»- >ike . covake , poljanska . Avstr rdeč. anaa . iderfev« |aicburaka Paaajakt keai. Rine ialezniaa . lavne ieleaaaee A-vtr.-egTske anar. kreditna grrnoeunake Pramogeaep v Mae ' iske m^Htan ce ae4. h*. *t ■AAneaine^i f^areHea« jvatr 100 — 104-75 98 75 98 75 99 50 99-50 100 — 99 90 98-75 295 55 100 — 149 50 251 25 143 — 259 — 267 — 236 — 91-50 184-20 90 429-— 80--68 -66-44-50 26*85 63- -84*50 461-— 136-66475 177 0 647 75 761 — 241-50 723 — 574 26 2622 -636- -267 60 618-146 - 11 86 19 19 2364 14-oe 117 82 96-1,5 «-61 4-84 100 50 10626 99*75 9975 10C-50 100 60 101- 9976 297*65 101-- 161*60 253 25 146 — 269 -277 — 246 — 101 60 185-— 22-90 439 — 90 — 94 — 62'— 46-50 2H-85 73 — 90-50 471- 137 -665-76 1779 648 7 5 762-— 242*60 730 -67625 2542 — 637 — 262 — 624-— 147 — 11-40 1922 23 68 14 0 1 8 02 95'86 f-62 iitno oano ¥ Budimpeiti. Dne 86. Jan^a 1907. Menica en oktober na 60 kg K 1906 . aaj . . . . a atteber, . . . Bf«ktlv. 60 60 60 60 60 10*24 886 680 5-89 7*50 Neteoroloiieno porotno. >.«iu* nad morjam 0t-% Srednji *raoai liak. 786 0 Cas opazovanja Stanje barometra v mm 26 16 9. am 7. sj. ■i pop. 734 5 735 7 736 2 So o. > 3 C3 B B f B 181 14-2 23 6 Vetrovi Nebo al. jug breavetrno ar. jjvzh. del. oblač megla del. jasno Srednja voersOšnja temperatura: 16*7• nor-male 18 7°. — Padavina v mm 0'0 Zahvala. Povodom prerane smrti iskreno ljubljene soproge, oziroma mamice, gospe Anice Primožič roj. Veber izrekamo tem potom vsem sorodn kom, pnjateUem in znancem, ki so izrekli soialje in se ndeležili izprevoda, iskreno zahvalo. Prisrčno se zahvaljujem gg. pevcem za ganljivo petje, posebno g. nadučitelju Autouu Soncu iz Železnikov, ki se je pri tej priliki pokazal pravega požrtvovalnega stanovskega tovariša. V Sorici, 24. juntfa 19)7. 11*6 Žalujoči ostali. Kuharica (najrajši mater z odraslo hčerjo), ki bi opravljali tudi pranje in likanje perila ter kuhale dobro domačo hrano, se tako] sprejme pri častniški rodbini bliza Ljubljane. V pomoč je tndi slnga. Zglasi naj a* v posredovalnici Novoinv, Ljubljana, Dunajska cesta. 3i36~i A I 389 7 5 2137 Prostovoljna jam dražba različnega pohištva, perila in obleke se vrši dne 28. junija 1907 ob 9. uri dopoldne v Ljubljani, Kapiteljske ulice št 11, I. nadstropje. C. kr. okr. sodišče v Ljubljani, odd. L, dne 25. junija 1907. dobro id"Ča, v sredini mesta, se radi bolezni ceno proda. Ravno tam se odda takoj lepo stanovanje s kopalno sobo in lokal, pripraven za trgovino ali kako pisarno. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 2128-1 Delovodja popolnoma trezen, zdrav in energičen mož, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se išče za tvornico z i sekire na Spodnjem Štajerskem proti dobri plači in prostemu stanovanju. Prednost imajo oženjeni ponudniki ključavničarske stroke, ki se tudi razumejo na dela v stružilnici. Ponudbe z napovedbo dosedanjega službovanja iu s prepisi izpričeval na uoravništvo „Slov. Naroda- pod „De-lo vodja". 2122-1 M ♦ Kunama ,Leon' V Ljubljani na Starem trgu št. 30 osak torek, sredo, Četrtek 97 soboto In nedeljo vso noč odprta. Z odličnim spoitovaojem Lm Ii Faul Pogačnik. J ljubljanski ZVON MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO LETNIK XXVII (1907). iahaja po 4 pole obsežen v veliki oemerki po eden pot na mesec v avozkih ter atoji >se leto 9 K ao h, pol leta 4 K 60 b, četrt leta a K 30 h. Za vae neavatrijeke dežele ti K ao b na leto. Poaameani avezki ae dobivajo po 80 h. . Narodna Tiskarna v Ljubljani. Samo pristna goriška in različna vina se točijo najceneje v 203—25 Soriške Stari trg 13. l^cprcmečljiuc pelerine (za turistiKc in lev) /j velblodje dietne ali lodna, ya gospe, gospode, deklice in dečf^e v najboljši kakovosti priporočata 1413—8 C|ricar $ ^^^= IT)€Jac Ljubljana, Prešernove uliče9 domačega izdelka priporoča JOSIP VIDMAR ibl|ana Pred Škofijo 19, Stari trg 4, Prešernove ulice 4. 26 Vid Bratouž Sv. Jakoba nnbrežle 25 priporoča cenj. občinstvu iz mesta In z dežele kakor tudi ženinom In nevestam 206—25 svojo veliko zalogo pohištva po nolniziih cenah. Komptoirist dobro vajen enostrokega knjigovodstva, nemškega in hrvaikega jezika, izurjen korespondent z večletno prakso, dobi v modni manufakturni trgovini trajnega mesta. Ponudniki manufakturne stroke imajo prednost. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, zahtevo plače in s lotografijo naj se naslavljajo na firmo Fr. Bendeković v Karlovca. 2135-1 tO blago higijenske, kirurgiške in tehniške gumaste cevi vseh vrst, povoščeno blago in linolej, kilni pasovi, pasovniki, nogavice za krčne žile in pa -I- vsi predmeti za bolniško postrežbo -|- M. Gal TRST, Corso 4. GORICA, Corso Verdi 11. 2126—1 Karel Čamernik LJubljana, Dunajska cesta !t. 9 priporoča svojo 1760 y Izposojevalnico koles za gospode in dame in sicer najfinejših. Pnchovih in dragih boljših znamk b prostim in navadnim tekom. Temeljit pouk v kolesarjenja. Priporoča se dobro domače delo: srajce, bele. barvaste In pike, po meri. najboljši kroj. cena nizka. finlon Šare UuM]anof;v. Petro cesto 8. Zunanjo naročila točno in ceno. La5tna 1941-8 liualniea in lil^alniea. Steckenpferd Bnn-Rum Bergmanna & Ko., Draž-dane in De Sin n. L. se obnaša neprimerno dobro proti tvoritvi luskin in izpadanju las, pospešuje rast las in je za vdrg-nenje proti revmatičnim boleznim izredne veljave. Dobiva se v steklenicah po 2 K in po 4 K po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in briv-nieah. u 210S Tri sprejme tako| v delo podpisani. Plača po dogovoru. Ivan Rubinić, sobno-Hlikarriki mojster, OpatHa. Istra. 2108-3 Iščem 1 aH 2 meblovani sobi s posebnim vbodom v I. nadstropju ali pritličju, event. tudi s hrano. Natančne ponudbe s ceno na upravn. „Slov. Naroda* pod „&. M." 2l2d-l Učenca s potrebno šolsko izobrazbo sprejme takoj 2109-3 Štefan Lapajne trgovina z mešanim blagom v Idriji. se takoj sprejme. Ivan Potušek brivec v Kranju. 21321 Bpto pomočnica ki je že nekaj časa bila v trgovini in ki jo veseli obenem tudi gostilna, se sprejme takoj ali početkom julija t. 1. Plača po dogovoru. Janko Karlovšek v Šmarje ti na Dolenjskem. 2124 Postni ooz lahek, že rabljen, bodi s streho ali brez strehe se kupi- Kupi se pa tudi pol pokrit, že rabljen kolesel j. Naslov pove upravništvo „Siov. Naroda. 8188—1 Meščansla hotel JJojf. Jutri, dne 21 junija 1.1. Društvene godbe za člane. Nečlani plačajo 40 vinarjev. K mnogobrojnemn obiska vabi 2130 Karel Tauses, restavrater. r letoTiščarji! V najkrasnejŠi legi Gorenjske se Odda za letošnjo poletno sezono elegantno meblovano stanovanje obstoječe iz 5 sob, kuhinje, lepega senčnatega vrta in vseh drugih potrebnih pritiklin. Krasen razgled ! Vsa Živila se dobivajo v hiši. Vpraša se pri gosp. Dragotinu Fakinu, Ljubljana, Slomškove ulice št 16. £090-2 i Fran Kreč! g krojaški mojster v Ljubljani j( I se le Iz ildoosKlh ulic i S preselil i J no TurjoiKi t« !t. 11 1 (prejšnji Katoliški dom) | 1 ter se priporoča tudi na novem i mestu za cenjeno zaupanje z i zagotovilom solidne postrežbe. 1 Z odličnim spoštovanjem B Fran l^rcč. i NY 12 4 1242 538078 S VETO VNOS LAVNI 298-35 FERNET-BRANCA tvrdko FRATELLI BRANCA v MILANU EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU! Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni. Ivan iax in sin 4* ' ■?Jrr'r' - ■-• 1 Dunajska cesta št. 17 priporočata svoj j bogato zalogo voznih koles« oo § b Šivalni stroji odblno li Brezplačni kuni za vezenje v hiši. • ■ ■ ■ Pisalni stroji ,ADLER'. » N It (od katerega imam samo-prodajo za Kranjsko) za stavbe in kiparje kakor tudi za vsako drugo obrt, Korboline) Auenorius Mavec (Gyps) olja in mazilo za stroje olje proti prahu Adolf Hauptmann, Ljubljana tovarna oljnatih barv, lirneia, laka in kleja. 2131-1 ?a W< M kakor tndi priznano naj boljše priporočam po tvorniških cenah S knjigotržec v Ljubljani, Prešernove nlice št. 3. Naznanjam, da sem prevzel od „Narodne Tiskarne* ? Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke »ljubljanskega Zvona* iu vse one knjige, katere so izšle v aložbl „Narodne TIskarne". — Te knjige so: Josipa Joroloa shrani spini, zvezek I. do XI., brofiiran a 60 ki., elegantno vezan a 1 gld. Posamezne številke „£*jnblj&ns*9g* Zvona, • po 40 kr. Zbirka aajzonov. I. Kazenski sako-Dik, vezan a 3 gld. Salrka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Zarnlkovi shrani spisi I. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. Nevesekdc; -<*0O0". Povest, broS. a 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Oarigrrad, broš. a *tj kr Turgenjev: Otoi ln sinovi, ftoman, broširan a 50 kr. — Štiri novele, broš. a 20 kr. Benefi-T^ebizskv: Blodne losa. Roman, broširan a 70 kr. Po znižani oen! priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilik 60 kr., sedaj ssuoio SO Utr, Lsfebvre: Pariš v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis nmbra: Oasnlkar-■tvo In naM eaanlki, broširano a 40 kr Jelinek: Ukrajinske dume, Povest, broširana a 15 kr. 9al6vy; Dnevnik, broširan a 15 kr. — Basne pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broš. a kr, Theariet: Undlna. Povest, feroi. a 20 kr A. Trstenjak: Slovensko gleda Uide, broširan izvod a 1 gld. J rčič. Listki, broš. a 15 kr. Grefrorčidevim kritikom, broš. a 80 kr. Avstrijski patrijot: „Parte!wesen der Slaven", broširano a 50 kr. o In reki. Prej Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. Učenca Zdravilišče in vodno lečišče Globin za kl.učavničarstvo, krepkega, sprejme fran Jlorjančič. 2114 1 ključavničar, Dunajska cesta št. 9. e 1 ■ Postaja c. kr drž. železnic, l1/, ,ir*- °d Ljubljane Vae vodno zdravlienje ai*tem Priessnitzev ln Knelppov, solatne kopeli, ogljikovoklsle ia elektriške kopeli, zdravlienje s suhim vročim zrakom, ■ masaža, zdravilna gimnastika in elektroterapija. Zmerne cene. Odprto od lč>. maja do iS. oktobra 1C92 16 3 ; i ■ 9 s I v( s t n aj1 b ol j še i n najfinejše čisliloza čevlje "Ji P M 9 si -P* co H 09» Prva fcr. tvornica tlavirjev Ljubljana Hitlerjeve ulice 5 Blizu Gradišča Rudolf A. IVarbinek o ■> E cz Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tndi samo-Igralne za gotov denar« na delna odplačila ali naposodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 1706 7 Največja tvornica na fugu Avstrije. Pred laiupo si oglejte velikansko 26 sukneno zalogo R. Miklauca v Ljubljani, špifalak ulico štev. 5. 25 Ostan k i ^ pod ceno I Prospekte pošilja zastonj đr.'Rud. Wackenrelter * H ■ a - i -1 i vodja in lakopnik kopaliiča. Št ^5492 Razglas. 2.27-1 Vsled odloka c. kr. dež vlade kranjske z dne 18. junija 1907 št. 12605 se bode vršil po določil'b ukaza trgovinskega ministrstva z dne 25. januarja 1879 drž. zak. štev. 19 politični obhod v zadevi po tvrd&i Anton Deghengbi iz Ljubljane nameravane izvrš'tve nornialnotime industrijske železnice k tvrdkinemu lesnemu skladišču puieg državnega kri dvora v Ljubljani o četrtek, dne 4. Julija 1907 ob 9. url dopoldne. O tem se obveščajo vsi udeleženci z dostavkoro, da so podrobni načrti ter drugi zadevni pripomočki pri mestnem magistratu ljubljanskem v pisarni mestnega stavbnega urada v osemdnevnem rokn počenši od 25. t. m vsakemu na vpogled razgrnjeni, ter da je morebitne ugovore proti načrtu zglasiti pri podpisanem mestnem magistratu ali pa najkasneje pri politični obhodni komisiji, ki se bo sestala na državnem kolodvoru v Ljubljani. JVtestm magistrat ljubljanski, dne 25 junija 1907. £es! kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini, franko Ljubljana* drža vrv kolodvor Šiška postavljen Parožaga Deghenghi v Ljubljani eic< 1188—22 Vrsta Debelost cena za v cm kub. mtr. Debelost v cm cena za kub. mtr. Debelost v cm cena za kub. mtr. Dolgost v metrih hrastov lesi smrekov les mecesnov les borov les jelkov^les bukov les '5330-60 od 30—60 od 30-60 od 30—60 od 30-60 od 30™60 K 38-— K 20-K 24'-K 19*— K 18 — K 17-— od 26—29 od 26—29 od 26-29 od 26—29 od 26-29 od 26-29 K 30 — K 18-K 20-K 17 — K 16-K 16 — od 19-25 od 19—25 Od 19-25 od 19-25 od 19—25 od 19-25 K 26 — K 16 — K 18-K 15 — K 14 — K 14 — od 3—4 metre 4 metre 4 metre 4 metre 4 metre 2 25 in 450 m hrastove deske 28"mm debele, 2 do 4 metre dolge Ia K 55—, Ha K 45'—, lila K 35 — mr bukove „ 28_mm B 2 . 4 n n Ia K 35 -, Ha K 30-, lila K 20'- m" hrastove frize 28 mm debele, 25 do 50 cm dolge Ia K 2 50, Na K 2*—, lila K 180 mc bukove n 28 mm „ 25 „ 50 cm „ Ia K V40, Ha K 1 10, lila K 1 — m8 Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne Odhod Iz Ljubljane jot. žel.: 4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.) 7'05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec. 707 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9- 05 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, r3eljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.) 11-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž. i*05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru- dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. ».4B oopoldne Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.. Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7»lO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje. 7 39 "zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž. Dohod v Ljubljano jut. tel.: 8.37'zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 8'45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 1. maja 1907. leta. II 50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega. Il*i5 predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2-32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 650 poooldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.) Odhod lz Ljubljane drl. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 1050 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 646 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. io 59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 6 io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. ©•55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih.)^ (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem Času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Izšel je I. del zgodovinske pouestl JJtraljGUcilci Ponatis Iz »Slovenskega Naroda". Dejanje tega ljudskega romana je zajeto iz velikih bojev med beneško republiko in turškim cesaratvom, v katerih bojih so igrah vehko vlogo pirat je, ki so strahovah mDogo desetletij najprej Turke iu potem Benečane. Vse glavne osebe tega Jjudakega romana so zgodovinske, kakor so tndi glavni dogodki zgodovinski. Gena 1 K, po pošti 20 vin. vet. Na prodaj ima delo L Schuentner v UuMlanl. ff Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani i Podružnica v SPLJETU. Stritarjevo ulice št. 2. Podružnica v CELOVCU. elnldka glavnica 2S.,000.000* Roaervml fon«! 4* - nudi k žrebanju dne I. julija promese na Dunajske komunalne srečke a K 15 glav. dobitek 400.000 kron. promese na kreditne srečke a K 18' glavni dobitek 300.000 kron. 8HF~ promesi skupaj k 32 kron. Rentni davek plača banka sama. 12-72 Rentni davek plača banka sama. Delniška družba združenih plUOUOren Žalec in Laški trg I a 111 t. 1 izborno pivo. črno pivo JnlfOtor". OHT Zaloga v Spodnji Šiški. — Telefon Stev. 187. isaa im~16 Posujatve na dom aprejema reatavrater gosp. B. Kriiinlk „Narodni dom11, Ljubljana. (Stev. telefona 82.) H Iidajitelj in odgovorni urednik: Ruto Pmtoilemiek. Lastnina in tisk BNarodne tiskarna".