[C: "PROLETARET JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitatelje. •j ST. — NO. 1264. OFF1C1AL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. P GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list bUr«l .. wn.ud.eUw malt« «. i.Jf. ,K. p.., .t CI...., I»., urxl.r IK. Aft of Congrn. o* Marrh trd. liTf. CHICAGO. ILL.. 3. DECEMBRA. (DECEMBER 3.) 1931. fuklMiad wMklr u v. w /M*. «»» LETO—VOL. XXVI. SVET V TRAJNI NEVARNOSTI VOJNI ZAPLETLJAJEV MIROVNE POGODBE IN PAKTI PROTI VOJNAM SO DANES LEKOS PAPIR1A Troški za militarizem večji kot kdaj poprej.—Vzrok oboroženim konfliktom je kapitalistični sistem Propagandisti za militarizem so zdaj v ospredju v mnogih deželah. V zagovarjanju velikih armad in mornaric kažejo na Kitajsko, češ, ako bi ne bila tako šibka, bi se je Japonska ne upala napasti. Kitajska jim je v dokaz, da je dežela varna pred invazijo tuje sile edino, če je dobro pripravljena na o-brambo. Pozabljena zgodovina. Leta 1914 so bile vse evropske velesile dobro pripravljene za "obrambo", ali izkazalo se je, da so bile v resnici pripravljene na vojno in da je vojna, ne pa obramba, edini namen oboroževanja v militarističnem obsegu. Vsi vodilni državniki so še par dni pred pričetkom vojne zatrjevali svetu, da jim je edino za mir in da bodo storili vse kar mogoče za mirne poravnave nastalih nesoglasij. Ali zakulisno je odločevala tajna di- z vso silo v vojno. Ko so bili narodi od nje po par letih izmučeni in domalega izkrvav-ljeni, so državniki na zavezniški strani rekli, da se oboroženi spopadi ne smejo več dogajati. Zagotavljali so, da je to vojna za odpravo vojne in tudi zmagali so s to parolo. Ali že pogoje v premirju so narekovali imperialisti in vse mirovne pogodbe so imperialistične. V njih so vse mogoče kali za nove vojne. Sistem mednarodne trgovine je isti, kakor je bil in z njim s0 ostali vsi vzroki za nova krvolitja. Japonci so poslali svoje čete v Mandžurijo radi interesov japonskega kapitalizma in imperializma. Anglija je v Indiji radi angleškega imperializma. Zed. države pošiljajo svoje ekspedicije v Južno in centralno Ameriko zaradi ameriških kapitalistov in bankirjev. Dokler ta sistem ostane, bodo piomacija, dekla kapitalizma tu vzroki za vpjng, K»pitali-in imperializma. [zem se tega zaveda, zato pa se Ce bi bile vlade res tako is-f tudi oborožujejo na suhem, na kreno za mir kakor prisegajo, morju in v zraku-nseveda radi VES SVET SE MUČI ZA MILITARIZEM bi ne trosile več kot polovico vseh dohodkov za militarizem. Ce bi verjele druga drugi, da 'obrambe"! Protiutež militarizmu. Edina sila, ki tvori jez milita- ne goje nikakih namenov na- rizmu in kroti mjntaristične dr- pasti to ali ono deželo, čemu potem sploh treba armad in vojnih mornaric, ki »o večje in veliko boljše opremljene kakor pa pred svetovno vojno? Ničvredno »k mirovnih paktov. Vse važnejše države na svetu so podpisale Kelloggov-Briandov mirovni pakt, v katerim se zavezujejo, da ne bodo napadle druga drugo in da vojna ne bo sredstvo njihove politike. Tiste države, ki so v ligi narodov, so vezane še a posebnimi določbami ohraniti mir in ga varovati. Kitajska in Japonska sta v ligi. Obe sta podpisali tudi Kelloggov pakt. Toda japonska vlada je brez ozira na vse te pogodbe in določbe poslala v Mandžurijo svoje čete, ki so od kraja začele s "kazensko ekspedicijo", nato pa začele z odkrito invazijo pod pretvezo, da morajo protektirati "japonske interese ter življenj* Japoncev v Mandžuriji". Kitajska je zamanj apelirala na ligo narodov in Zed. države, da ustavijo Japonako pri njeni invaziji. Vzroki vojnah zapletljajev. Kapitalistične vlade spoštujejo pogodbe le dokler jim je v korist, ali pa če nimajo drugega izhoda. Leta 1914 so vse pogodbe zavrgle in se pognale KNJIGE CANKARJEVE DRI12BE žavnike, je delavsko gibanje. Na poti jim je posebno sovjetska Unija, ali vedo tudi, da če jo napadejo, bo delavstvo vsega sveta na njeni strani. Cim-jačje bodo delavske organizacije in čimvečja njihova politična moč, toliko manjša je nevarnost vojne. Odstranjena pa bo šele tedaj, ko ljudstva zavržejo kapitalizem in ga nadomestijo s socialistično uredbo. REPREZENTACUA NA BODOČI KONVENCIJI SOC. STRANKE L1932 Na prihodnji konvenciji socialistične stranke aprila 1932, bo vsaka državna organizacija upravičena do enega delegata in potem enega delegata več na vsakih tisoč glasov, ki jih je dobila soc. stranka pri predsedniških volitvah leta 1928. Države, ki so upravičene do več kot enega delegata, so: California, 21, Colorado, 4, Connecticut 4, Florida 5, Idaho 2, Illinois 20, Indiana 2, Iowa 4, Kansas 7, Kentucky 2, Louisiana 2, Maine 2, Maryland 3, Massachusetts 7, Michigan B, Minnesota 8, Missouri 2, Montana 3, Nebraska 4, New Jersey 6, New York 108, North Dakota 2, Ohio 10, Oklahoma 5, O-regon 4, Pennsylvania 20, Tennessee 2, Texas 2, Utah 2, Washington 4, West Virginia 2, Wisconsin 19 in Wyoming 2. Vse druge države in teritoriji imajo pravico le do 1. delegata. Newyorška soc. stranka jih bo poslala le kakih 40, namesto 108, do kolikor je upravičena, ker hoče, da bo reprezentacija iz vseh krajev Zed. držav sorazmerna. Skupaj število delegatov pc tem odbitku bo o-krog 243. SODNA RAZPRAVA PROTI RUDARJEM VMNTSTERLINGU Okrajna oblast pod kontrolo kompanije.—Zahtevan j« človeških pravic je "kriminalni sindikalizem". FMmiitirih so- * i , , . . poroča o želji neKaienn »o speden ako vzamemo razmere res dobre strani, ali potrebno je d v Kenmore, O., ki so yP st;v kakor so. s. Snoy je najti izhod z nase strani zato, ČJani kluba M 232 v biižnjem dJdaj Qd časa do časa> ka. Ker moramo mi za vsakega cia- RorKortftnil h» hi radi svoi /i n mLt /\ I i i /\ lir A rvtl 1 I CA I T\ O T^ A T na v mladinskih odsekih pla- čati dolar članarine takoj, ko mu izdamo člansko znamko. O tem boino lahko ukrepali pozneje. Iz Sheboygana nam poročajo, da se bi morda pridobilo v klub več članic, ako je mogoče f w m j Vf -' ^ - —----T --- Barbertonu, da bi radi svoj darkoij je utegnil, šel na pot kluba ne imela dobrih posle- ¡n agitiral za "Proletarca" in Tajnik pojasni, da od jSz nanif da bo zdaj die. napredna podporna društva storila v propagandi za razve-ljavljenje postave lahko več vsi. Eni domnevajo, da so tudi ta boj izrabili komunisti za svoje oglašanje in s tem le še prilili ogenj na olje onim, ki so za čimstrožje postave te vrste. Mnogi naši ljudje nočejo sodelovati v boju zaradite-ga, ker bi le pomagali komuni- strani kluba samega nima no- temu delu utegnil posvetiti še benega uradnega poročila, niti več časa. ne od članov v Kenmore- | Sledi razprava o našem bo- stičnim frazarjem. V kratki razpravi prevlada dočem zboru, katere se udele- Sprejet je nasvet, da se so-na seji mnenje, da naj tajnik v že vsi navzoči. Važno vpraša- drug Lotrich, ko bo dne 14.— jv.u^v^ano^ ^v« slučaju delitve kluba v dve nje je, kje naj bo prihodnji 115. nov- v Detroitu, o stališču Kako preurediti Članarino, uo-, mzacyi aU v slučaju ne-'zbor, kateri se bo glasom prej-1 naših ljudi z ozirom na propa-be se na primer rojakinje, kate- bi ul radi_ šnjega sklepa eksekutive vršil gando proti omenjeni postavi re bi rade postale članice klu-, P ^ jasni priza- 28—29.-30. maja 1932. Član- pouči, da se potem strnemo v ba ali ne bi zmogle članarine,^* P kaj bi bil stvo se b0 imelo odločiti bodisi toliko jačje gibanje za razve. 50c na mesec- Kjer je član aeum. * , i a Miiw..,lr~ Cl«v«l*nd ali li»vlipnip noatave. kluba tudi moški, dobi za svojo soprogo dualno znamko, ki ga stane le malo več. Ali eni moški nočejo pristopiti, medtem ko bi žene delovanje v klubu veselilo, in v prid tem naj bi se članarino kako zmanjšalo, tistim namreč, Ki ne delajo za plačo. Tajniku kluba v j za plačo, je stavljen predlog, Nekateri člani eksekutive Konec seje. najpraktičnejši izhod. ¡z» Milwaukee, Cleveland ali ljavljenje postave. Glede vprašanja članarine Canonsburg (Strabane), Pa. Ta za članice, katerih možje niso|tri mesta je nominiral prošli v klubu in članice ne delajo zbor v Detroitu. naj bo članarina zanje $2.20 povdarjajo, da se mora glaso-na leto. Toliko namreč bi pla-|v*ni« kn)alu P1*1*«*1' pred cevale JSZ. Od tega bi šlo $1 pa naJ klubf v teh tre^ mest,h I. LETNE SEJE Nov klub Je Se Za na antracitu Nanticoke, Pa. — Dne 22. nov. smo se zbrali na sestanku v pros.orih Fr. Kovača v naselbini Ilanover in ustanovili socialistični klub. Sestanek je otvoril s. John Vitez, ki .je znan sodrugom v raznih naselbinah, med njimi tudi v Detroitu in Chicagu. Razložil je namen socialističnih klubov in njihovo delo. Novi klub je dobil št. 33. V provizoričnem odboru so John Vitez, tajnik-bla-gajnik; Frank Pipan, zapisnikar; H. Pečarič, organizator. Pristopilo je 10 članov in dve članici, kar je za naš kraj veliko število. Delovali bomo, da se število kmalu podvoji. Zborovali bomo vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. pop. pri Fr. Kovaču na 130 Center St., Hano-ver. Vstopnina v klub je za moške 25c, članice pa so tega prispevka proste. Zdaj, ko imamo klub, pa je treba, da smo tudi aktivni. Pridobimo mu kolikor največ Socialistični glasovi na West Morelandu rierminie, Pa. — Socialistični kandidatje v okraju Westmoreland, Pa., so dobili pri volitvah 3. nov. od 500 do 2,700 glasov. Frank Pitnner jih je dobil 2,717 in John W. Slayton, ki je kandidiral v vrhovno sodišče, 2,384. Anton Zornik (County Controller) jih je prejel 1,780. Komunisti so dobili od nekaj sto do 670 glasov« V Her/iiniju jih je dobil A. W. Zornik, sin A. Zornika, 62 glasov, v vsem okraju pa 2,078. Kandidiral je za county sur-veyorja. Ostali socialistični kandidatje so dobili v Hermi-niju od 30 in večinoma nad 50 glasov, komunisti pa 19. Odstotek socialističnih gla zadružne prodajalne vzlic u-godnostim, ki jih nudijo članom, težak boj za obstanek. Kapitalizem je organiziral sistem podružnih ali chain trgovin »katere poslujejo v velikem obsegu in ustanavljanje zadrug proti njim v današnjem času bi bila riskirana rftvar. Ko pride doba socializiranja, bodo postale ljudska last tudi chain trgovine. Garden je podal v svojem govoru tudi kratek obris zadružništva v Evropi in drugje. Po debati je sledila domača zabava. P- O. izrazlio svoje mnenje. Sprejet je nasvet, da se taj- j.stranki in ?1.20 v konvenični Sheboyganu se"m "sporočiirda tond. Predlog sprejet eksekutive obrne je urad vezan s Dravili katera 1 Alesh predlaga, da se poso-,nik v imenu eksekutive oDrne je uraa vezan s pravili, Katera ProlGtarcu iz konvenčnega nanJe P^meno z željo, da se določajo višino članarine za ene juo l roietarcu iz Konvenuuga i7ioViio o vnra*anhi ;ot druge. sklada odobri. Sprejeto. 0 2 V O akciji za reorganizirale I Prosvetna matica. - Tajnik ^t^^Ln^ill kluba v Blaine, O. je bilo že'Pogorelec poroča: V proSvet- ^lwaukeeju imamo «n^klub, „veCkrat poročano. Končno je ni matici je letos včlanjenih ,kl lahk<> POda izjavo. V Cle- vzhodnoohijska ¡C^«™«* iz brala v ta namen pet članoV, kateri so se udeležili posebnega 120 organizacij, to Je, podpor- ¡VeUn1du 80^je iT1 V nih društev, pev.kih ¿dram- *u eden' toda V S08edmh kra- skih zborov t^. kju¿0v JSZ. Wartka na Blaine v nedeljo 8. ^ Za ^¿delitev med članstvo nov Klub je bil obnovljen oo te dni izdan pamflet o pa-pristopilo je osem članov in j p^eževi ^oiKHKi in ob^enem bo članic, poročajo pa, da bo imel težkoče radi nasprotovanja. U-pati je, da se vzdrži in utrdi. S. J. Snoy poroča, da bodo skušali obnoviti klub tudi v Prosvetna matica razpečala med članstvo pridruženih društev več drugih knjig. Od prošle do te seje je Prosvetna matica bila na uslugo jih je večje število klubov, ka teri sodelujejo drug z drugim; . pod okriljem Pennsylvanske vw* konference JSZ., ki lahko sodelujejo v razpravi. Dalje je sprejet nasvet, da tajnik na bazi klubov, ki jih imamo, in števil^ članov v odborih JSZ. pripravi približen račun vožnjih stroškov, ako se Mavnardu O. Dolgotrajna bodisi z igrami, vlogami Itd- bj ¿bor vršil v enemu ali dru- » ^ .. _ J - li_ . f i/ Am«% «t «a r\ t*0 m ______ «---a*, i A*» «L S- maU miva^ brezposelnost je našemu gibanju v veliko oviro. Predevateljsko turnejo An-ne P- Krasne je organizirala konferenca klubov ter društev Prosvetne matice JSZ. z delokrogom v Wisconsinu in lili-noisu, a sodeloval je tudi naš urad. Predavanja je imela v sedmih naselbinah, namreč v Milwaukeeju, Sheboyganu, Ta mesec se vrae letne seje, na kater£ij, je važna točka posebno (volitev odbora. Od odbora, poaebno od tajnika, odvisi v marsikaterem slučaju, ali bo kttfb napredo-Val ali nazadoval. Vztrajen tajnik ali drugi odborniki klu ba lahko planirajo delo v klubu in organizirajo agitacijo zanj tako, da »o vse aktivnosti kluba uspešne. Pridite na decemberske seje Nihče naj ne odklanja »voj delež odgovornosti za pro-speh in napredek kluba. Nihče naj se ne brani sprejeti urada, ako je zanj spoeoben, in vsak-do, ki ga sprejme, naj prevzame nalogo z navdušenjem, pa bo tvoje delo vršil gotovo z uspehom. Joe Koren v Chicagu smrtno ponesrečil Chicagf«, III. — V nedeljo večer 29. nov. je blizu njegovega doma povozil avto sodruga John Korena. Popoldne je bil na koncertu "Save". Voznik, ki mu je vzel življenje, ni ustavil, nego je naglo odkuril, ne da bi ga kdo videl. Korena je sov je zadovoljiv ter beleži toliko pobilo, da ni prišel več znaten napredek. Bil pa bi k zavesti in je kmalu umrl. Prič veliko večji, ako bi mogli raz- nikakih, kakor poroča "Daily meram primerno ojačati socialistično organizacijo ,da bi bila kos velikemu kampanjskemu delu. Plače premogarjev tod okrog so od $8 do $15 na dva tedna. Mnogo je nezaposljenih. O prosperiteti ni pri nas ne duha ne sluha.—Poročevalec. Silvestrova zabava v prid "Proletarca" Chicago, Ul. — ba št. 1 dne 27. nov. je bilo sklenjeno, da gre ves piebitek klubove zabave na Silvestrov večer v podporo "Proletarcu". Vstopnice v pred prodaji so po 35c in pri blagajni 50c. Vršila se bo v Lawndale Masonic tem-ple na Millard in 23. ulici, kakor prošli dve leti. so slabe. Samo delavci, ako se organizirajo politično v socialistični stranki, jih lahko izboljšajo. Pridite vsi na sejo 20. dec. in privedite s sabo prijatelje in znance. Henrik Pečarič, organizator. _______ Po seji imenovanega dne se mogoče novih članov. Razmere Je vršila debata o zadružništvu. Anton Garden je argumentiral, da je ne le naloga nego tudi dolžnost socialistov sodelovati v zadrugah, jih ustanoviti kjer mogoče ter agitirati zanje. Rudolf Skala iz Waukegana je dejal, da nima nič proti, ako so •ocialisti kot posamezniki aktivni v zadrugah, ni pa koristno, da bi se podajali v delo zanje klubi v celoti, ker s tem prevzemajo do gotove meje moralno odgovornost za njihov obstoj. V slučaju propada dolže ljudje socialiste, kar naši agitaciji škoduje, zadružništvu pa ni s tem ničesar pomagano. Bilo je naglašeno, da so v tej de- News". Truplo so odpeljali v okrajno mrtvašnico, da o slučaju izreče svoje mnenje koro-nerjeva komisija. Živel je na 55iJ) S. Sayre Ave. Kadar ni bilo dela v tovarni, kjer je bil uposljen, je čas navadno prebil pri rojaku Keglu v Willow Springsu. Pokojni Koren je bil rojen 1. feb. 1881 v vasi Podgorje, okraj Koper na Primorskem. V klub št. 1 JSZ. je pristopil 25. oktobra 1929. Bil je član Na seji klu- 'tudi druš. "Narodni Vitezi" št. 39 SNPJ. od januarja 1910. Klub št. 1 mu je položil h krsti venec rdečih rož v poslednji pozdrav. John Koren je bil mirne narave. Rv-d je videl vesele ljudi in se zabaval z njimi. V Chicagu zapušča odraščeno hčer. V klubu št. 1 je pomagal posebno z razprodaj an jem vstopnic. V pomenkih je rad zagovarjal delavsko gibanje in agi-tiral. Časten mu spomin. P. O. sledečim: John Kemu za dram. druš. "Verovšek" v Collin-woodu; J. Kokliču za dram. druš. "Soča" v Strabane, Pa.; Frances Vidrichovi za druš št. 600 SNPJ. v Johnstownu, Pa.; Leo Milostniku za klub št. 235 JSZ., v Sheboyganu, Wis.; A. Sularju za klub št- 21 v Armi, Kans.; Ivani Kodre za društva v West Allisu, Wis., in Fr. gemu omenjenih treh mest. V razpravi izražajo nekateri mnenje, da bi bilo z agitato- ričnega ozira zelo dobro, če se fe 740 SNPJ., na bi prihodnji zbor vršil v Ca-». . „ --- 0 veselici v Peoriji Peoria, Ul. — Na veselici f 0!iLi >»teH pmo upeljali angleško nonsburgu, a drugi .navlMajo, I |ujo£ ¿rufitvo št. 740, 8mo da binedvomno l prJav fino zabavali. Vršila gitaciji v Clevelandu konstilo, ? udeležence ako bo zbor tam. Na* zbor bo " " .. l«o uspeta n tudi. ako se vr*i ^ v Milwaukeeju. Članstvu kluba št. 115 JSZ Detroit, Mich. — V nedeljo dne 6. decembra ob 9. uri dopoldne se vrši skupna seja aktivnih in bivših članov soc. kluba št. 115 v Slovenskem delavskem domu na 437 South Artillery Ave. Na dnevnem redu je > talna točka za obstanek našega kluba in tudi volitve novega odbora. Vsled ekonomske krize se je naše Članstvo zelo skrčilo kljub brezplačnim izrednim znamkam. Predsodki napram stranki ali posameznim članom so' neutemeljni. Strankine smernice so zdrave in podvržene razvoju, v katerem odločuje celokupno članstvo. Taktika socialistične stranke v tej deželi nudi delavstvu dosegljivo in koristno pot. Skušnje so dokazale, da nam je edino v i/ Trije vaški svetniki" Chicago, UL—Prvo fnedeljo v februarju prihodnje leto vpri-zori dramski odsek kluba št. 1 komedijo v treh dejanjih "Trije vaški svetniki". Na to predstavo cenjeno občinstvo že zdaj opozarjamo. Zabavo na Silvestrov večer bo imel klub št. 1 v četrtek 31. dec. v Lawndale Masonic Tem-ple.—P. O. izobilju in tudi za, zabavo 1 okvirju DEMOKRATIČNIH bil nihče v zadregi. Zahvalju-1meiod mogoče doseči sociali- •____* i ____ — O X T T) T «m 1 A. KLUBOM IN DRUŠTVOM ALI Unte svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha? OGLAŠAJTE jemo se članom SNPJ. iz La Salla, Farmingtona, Pekina, Lincolna in drugih naselbin za poset prireditve. Istotako Hrvatom in Srbom. Jo« M rež ar. Slovenec izvoljen za sodnika v Moon Runu Za mirovnega sodnika v Moon Runu je bil pri zadnjih volitvah izvoljen Slovfcfnc Prink Troha ml. stično družbo. Kapitalistični razred je oborožen do zob. On poseduje vsa sredstva moderne tehnike, kot tudi morilnega orožja, zato je direktna akcija delavstva v Ameriki nesmisel. Soc. klub št. 115 je bil vedno aktiven na političnem in kulturnem polju. Bil je me-rodajen faktor med Slovenci na zapadni rftran! mesta, zato je vaša delavska dolžnost, da m t« važne seje udeležite in a KNJIGE CANKARJEVE DRU2BE ZA LETO 19U SE DOBE V KNJIGARNI PROLETARCA. 1.) Koledar Cankr|eve družbe m«. I. 1932. L) Zver se |e prebudila. Pove.t. Spisal Lism 0"FUfc*rty. ).) Po solnčni Španiji. Spisal Martin Anderaon Neso. 4.) Orači. Povest. Spise! Angelo Cerkvenik. VSE ŠTIRI KNJIGE ZA $1.10* Naročila pošljite "Proletarcu". POLITIKA "BLUFANJA" V CLEVELANDSKI ASELBINI Piše Anton Vičic ŽUPAN WALKER V NOVI VLOGI Ako pravimo političarjem republikanske in demokratske Stranke da blufajo, se vsi užaljeni obračajo na narod z gesto, da netimo prepir in da smo pač taki ljudje, ki nasprotnike samo grdimo. Včasi, kadar nastanejo med njimi nesoglasja, pa sami priznavajo, da so blufarji. Oziroma, drug drugemu očitajo blu-farstvo. Slovenci v Clevelandu so imeli zdaj priliko izvedeti, da jih demokratski in republikanski političarji vodijo za nos in da se slovenska dnevnika njem v republikansko stranko in nato z ravno tako navidezno brezbrižnim ohlajanjem. Vzrok slednjemu je seveda to, da je danes zelo nepiijetn0 zagovarjati delo in "uspehe" republikanske strank*. Vodkelji, kateri si očitajo, kadar se skregajo, da so blufarji in da so na zaupnih sestankih že snn.i priznavali, da t.lufajo narod, tudi svojih li-s't}\ ne mor-jo urejevati drugače kot so v mi. Socialisti to dobro vtmo, r.e vedo pa tisti stoteri in tisočeri rojaki, kateri prekljata le radi tega, da blu-^e slede takim vodjem in kate-fata narod. To ne trdim jaz, "m je blufarski tisk edina du-nego demokrat Vehovec, biv-^evna hrana. To ima slabe ¿i kandidat za koncilmana. Ve- posledice ne le na politično u- hovec sicer ne pravi, da on blu-fa, toda kar počne, je pač taka stvar, kateri se pravi blu-fonje, ker demokratska-iepu-bhkanska politika sploh ne more biti nič drugega. Vehovec jo je v članku v "Am. Domovini" označil z "Najbolj sramotna politika". V "Proletar-cu" je o tem poročal že nekdo drugi s primernim komentarjem. Ne bo škodilo, če tudi drugi povemo svoje mnenje. Vehovec trdi, da je Grill na posebnem sestanku slovenskih političarjev sam dejal, da se "Enakopravnost" in "Am. Domovina" kregata v politiki samo zato, da blufata narod. In nato je začudenemu Vehovcu dejal, da če je on (Vehovec) kak politikaš, bi moral to vedeti! "Am. Domovina", ki je doti- dejstvovanje našega naroda v Clevelandu, nego tudi na njegove kulturne smernice in na razvoj mladine. Blufarji propagirajo duševno praznino. Le nepoučen narod je dostopen blufanjn. Zdravilo, ki lahko odpravi "najbolj sramotno politiko" in duševno praznino, je socialistični tisk. Potrebno je, da se naši sodrugi v Clevelandu resno in navdušeno lote agitacije za odpravo teh razmer pod parolo, "Proletarca v vsako hišo, kjer žive naši rojaki!" Komedija z Jug. 4če trtim žulajem" Newyríki i upan Jim ml. Walkar, ki ja pa p*afa«ji e*ot«¡k, - >a pr#o, da ja ta "-n.acioa.ln." pota«. na- prar.l d. afer». pomori od komUija. kot— pranja graftaaja r 17.7 Yorku. Drug» «^ajo, da ba Moca., „o- toca .«pu^aa «a .raWo, "javno pm ^ u ^ vti ^ ZZ^odL l' * ¿ ' ,U'ni ***** obram- °dbora- Uvo ^ »J*S« j« ¿upan Walkar. Konzul Kolombatovič je s pomočjo svojih pobočnikov v «m. u„„l0v„a . UUU- «edeljo 29. nov. spet napolnil čni Vehovčev članek priobéi- *!hl?nd »vdHonj s planiki iltiLrnli in poHnvAHna*i 7« min cm venovcev cianeK pnuutr . . . . ' ' la. seveda ne bo priznala, da ,n radovednežu Za ude- blufa, in "Enakopravnost" tu-lležbo s°» ^ ge. koncilmanskega kandidata re- ... _ . xr _ .... . ® . ~ ... deži so bili dražji. Namen pri- pubhkanska stranka. Gnil pa redkve Vseskozi je bil, prazno-je hotel it, v boj le z največjo vat| »jug08l0Vensk0 ujedinje-sigumostjo v zmago in v ta nje„ Vodi, je stvftr konzu] namen bi moral Vehovec od- pod imenGm Jugosiovanskef?a stopiti od kandidature. To je kluba To priznava ^ «Am> bilo Pri predzadnjih volitvah. Slovenec" z dne 28. nov., ki je Bojevna napetost so držali do agitiral za prireditev. Župnik letošnjih volitev za kulisami, fare sv Štefana jo je izpred ali končno je mehur razpočil oltarja oglašal, med tem ko so in ljudje so izvedeli, da so sle- starokrajski klerikalci tako dili blufarjem. "veseli" svobode, da so prošle Voditelji slovenskega naro- volitve v skupščino bojkotirali. da so v politiki torej blufarji. Ker klerikalni "Slovenec" ni Za mandate jim je, pa naj jim hotel siliti ljudi na volišče, mu do njih pripomore bodisi de- je pošta podtaknila posebne le-mokratska ali republikanska take v vse tiste izvode Sloven-stranka. Koliko časa še bo ca, ki se ga pošilja po pošti. vertnik, Pavel Berger, Fr. Peč-nik, Fr. Vidmar, F. Pavlič, in trije slovenski duhovniki (mogoče je, da jih je bilo tudi več). Veliko slavospeva je bil deležen list Daily News, ki oglaša te "dobrodelne" prireditve v svrho, da si spet zgradi cirkulacijo med tujerodci, katera je letos in lani zelo padla. V počast Kolombatoviču in županu Čermaku so vsi udeleženci na dani signal vstali. Priredba je bila otvorjena s kraljevo in ameriško himno, kateri so navzoči poslušali stoje. ~ Razdeljene so bile kuverte z apelom, da naj navzoči kaj prispevajo v nje za brezposelne. Poročevalec. Dobrodelnost pri nas in Grdinove slike Milwaukee, Wi». — V Obzo-ru se "nezadovoljnež" krega nad socialisti radi slik, katere kaže s svojimi neslanimi komentarji Tone Grdina. Tone je bil prišlo poletje v starem pod pokroviteljstvom Slov. doma. "Obzor" je o tem priobčil dopis pod naslovom "Iskrenost naših 'delavskih prijateljev','" v katerem n/ipada "naše laži-so cialiste". Ker nočemo slediti cenetovim tacam, smo laži-so-cialisti! Pa bodite vi "pravi" socialisti in Tone Grdina s svojimi rakvami pa vaš voditelj in poglavar! Da ne bom tratil več prostora, naj zaključim z zagotovilom, da smo mi vendarle socialisti. Kajti če nas bi hvalil Obzor, bi b|.li res laži-socialisti. Dopisnik v Obzoru pravi, da pride Grdina vseeno v Milwaukee s svojimi slikami. Bog vam ga žegnej! Pika. ta kot resolucija, ker so zastopniki menda mislili, da je boljše, če se komunistična biiirtna obsodba izviši brez Kupnuove medicine. Svojemu društvu se je vsled tega potožil, in da se obzoije razčisti, so mu p. ealagali, da naj pozove Toneta Vičiča na debato. To pa ja,—debata! Ampak ne z Vi-čičem, je dejal Kupnik, kajti Vičič je "salesman"! Slab argument in ničev povrhu. Dejal je, da bi rajše razkosal Si-tikovMča ali Petroviča, ki pa ni-maia z dotično 'resolucijo" ničesar in bi bilo neumno, če bi se kdo izmed nju oziral na Kupnikove kaprice. s Sledil sem dopisom, v katerih so eni priporočali, da se pošlje odposlanca v Kusijo. To mi je dalo idejo. Cemu pošiljati tja zastopnika, da bi brodil po Rusiji nekaj tednov in potem bi moral vseeno čitati knjige in članke o nji, da nam bi mogel podati v listih poročilo? Ako mogoče, naj bi se zbralo tolikšno vsoto, da pošljemo tja naše "komuniste" v nadi, da se bodo v sovjetski Uniji naučili, kako se gradi SOCIALIZEM. V Zed. državah le govoričijo, zato ni čudno, če se sovjetska naselniška oblast najbolj boji tistih priselnikov, ki so "komunisti". Jugoslovanski "komunisti" v Zed. državah niso izjema, kar priznava tudi S. Zinič, bivši urednik "Radni-ka", ki je zdaj v Rusiji. Mnogi pridejo tja, začno delati pod novimi razmerami, oziroma pod težkimi razmerami, zato da s ČaSoma napravijo boljše, pa se med tem bridko razočarajo in kdor more, se vrne nazaj v "Hooverjevo prosperiteto". Jaz sem mnenja, da ako bi šel prijatelj Rupnik v Rusijo, bi bržkone postal član kategorije razočarancev, kakršne o-menja Zinič. Veselje sestavljati "resolucije" bi ga minilo. !Ce pa se ne bi razočaral, bi se I v Rusiji vsaj naučil, kaj da po-j meni gradnja socialistične družbe, ako se v Ameriki ne more. Anton Vičič. O uspehu agitacije, debati z Rupnikom in drugem Cleveland, O. — Z agitacijo za razširjenje Proletarca prihajam v Clevelandu h koncu. S tem seveda ne bo prekinjena, kajti nadaljevali bo- kraju, kjer je zastopal sloven- do z njo tukajšnji sodrugi. ske delavce (pravzaprav po- Uspeh ni tolikšen kot so ga grebndke) na "izseljeniškem" iptimisti prerokovali, pa tudi kongresu» Romal je večkrat na ne tako slab, kot so pričakovali Brezje in še pridigo je imel'pesimisti. Vzrok, da nismo slovensko ljudstvo v Clevelandu podpiralo tako "politiko" BLUFARSTVA? Vzrok je v veliki meri razširjenost takih lirftov, ki igrajo vetrno politiko in blufajo narod v svojem interesu oziroma v prid ljudi, ki te liste kontrolirajo. Vatro Grill je v odgovoru Vehovcu podal sliko o dotičnem sestanku s svoje strani. Priznava, da so res vplivali na Vehovca, da bi odstopil. Torej so kupčevali za glasove rojakov in za koncilmanski mandat. Več Vehovčevih trditetf je zanikal, ali pa jih je po svoje razloži). V svojo obrambo navaja svoje življenje in delo. Zapisal je: "Moje življenje in moje delo je moja platforma". Ampak povrnimo se v Ashland avditorij. V programu so bili označeni sledeči pevski zbori: "Slovan" iz Pullmana, "Adrija" (od sv. Štefana), zbor hrvatske elite "Zora", "Branko Radičevič", zbor Jugoslovanskega kluba, "Kardjordje" in "Sloboda". Razen Kolombatoviča sta bila med govorniki dva druga konzula, brigadier-general Clinnin, župan Cermak in nekaj drugih. Čermak je apeliral na zapos-Ijene delavce, da naj v prid brezposelnih prispevajo redno vsak mesec najmanj enodnevno plačo, da ne bo treba nikomur gladovati v Chicagu. Eden govornikov je vzklikal živijo veličanstvu Aleksandru in velik del patriotov je ta vzklik navduše-tio ponovil. Odposlana je bila tam na prostem. Ameriške Slovence je priporočil v varstvo Materi božji. V svojem govoru je Gorenjcem na Brezjah pra dobili 500 novih naročnikov, so v prvi vrsti skrajno slabe razmere, v drugi pa to, da sta tukajšnja lokalna dnevnika ssvo- vil, da je v Ameriki prosperkjim» novicami ter lokalno po-teta ljudi silno pokvarila in jih ^litiko narod pripravila v brez-obdala z grehom. Tone je na- brižnost in mu ni za boljši tisk. mreč izvedel, da imamo krizo šele ko se je vrnil v Ameriko. Zdaj kaže svoje slike, kjer jih hočejo. Tone je namreč veliko slikal, oziroma fotografiral. To je allright. Ni pa pametno, da so naši "dobrodelne-ži" hoteli spraviti na platno Grdinove slike pod firmo skupkih društev. Cenetova milosrčnost jih k sreči ni premotila in tako so bile slike pod to firmo odklonjene. Kazali jih bodo Povedal je malo s tem. Po fcrzojavka v Beograd o sijajnem mnenju mnogih prav nič. V politiki je brez platforme. Prepričanje tudi slabo ceni, kar je pokazal s svojo mlačnostjo dokler je bil član JSZ. in potem s hladnokrvnim prehaja- praznovanju v Chicagu, in o-bičajno zagotovilo udanosti kralju Aleksandru. Slovencev je bilo precej, večinoma cerkveni ljudje, pa tudi nekaj drugih, npr. R. J. Za- NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V ameriki NARODNA TISKARNA 2142 2150 BLUF. ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Hrrajli—, ■ar t«4| v , NaJa mib»m m H>k»»kn aa iiailia la Treba ga mu je torej takorekoč usiliti, in to je naloga naše agitacije. Kot sem že poročal, so komunisti na posebni obravnavi v S. N. D. obsodili socialistično stranko na smrt. Rojak Rupnik pa je mnenja, da ta žival še živi in jo hoče rešiti s posebno "resolucijo". Predložil jo je na prošli konferenci JSZ. v Barbertonu ,toda ni bila spreje- SORODNIKOM V STAREM KRAJU peiliite za Boiič "AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR" Poiiljatev izvriimo mi. Posamezen izvod stane za •Uri kraj $1.12. Naznanilo članstvu kluba št. 49 JSZ Collinwood, O. — Članstvo kluba št. 49 JSZ. je vljudno vabljeno, da se polnoštevilno udeleži seje v nedeljo 6. decembra v Slov. del. domu. Razen drugih važnih točk bodo na dnevnem redu volitve odbora za bodoče leto. Dalje so prošeni oni, ki so dobili nabiralne pole v kampanjski fond soc. Itranke, da jih nemudoma vrnejo tajniku, ker x>n je odgovoren zanje strankinemu uradu. Vrnite jih ne-Iglede ali so prazne ali polne. Kdor ne bo mogel priti na sejo, jih lahko vrne po pošti na spodaj označeni naslov. Louis Zgonik, 723 E. 160th Street. ^ Dokazi prijateljstva Waukegan, 111. — Človek, ki deluje na političnem, gospodarskem ali kulturnem polju, si nakoplje dostikrat mnog0 nasprotnikov, ker so bodisi na ščuvani, ali pa ne zapopadejo koristi, kakršne takšne aktivnosti prinašajo. Eni nasprotujejo iz nevednosti ali pa iz gole brezbrižnosti za delavsko gibanje. Imamo pa tudi mnogo takih ljudi, ki odobravajo vsako prizadevanje, ki vodi k napredku in ki cenijo iskrene delavce. Enako kakor drugod so se naše aktivnosti razvijale v teh dveh naselbinah (Waukeganu—No. Chicagu). Treba je bilo pre-orati veliko ledine, polje je bilo rodovitno in je obrodilo bogate sadove. Ljudem, ki so se udejstvovali v delu za napredek naselbine, je bilo treba premagati veliko ovir in bodrili so se v vztrajnosti, da niso omagali. Kakor v splošnem, velja to pravilo tudi v zakonskem življenju. Podpisana sva prebila v naselbini 25 let zakonskega življenja. Po svojih močeh sva pomagala pri dobrih akcijah na vseh poljih našega dela. Padla je marsikaka kritična beseda, kakor proti vsakemu, ki je aktiven. Včasi, ko se človeka loti nekaka utrujenost, se mu dozdeva, da je vzlic vsemu brez prijateljev in da nihče ne ceni njegovega dela. A temu ni tako. Midva sva se o tem uverila dne 7. nov. zvečer, ko so nama napravili sodrugi, prijatelji in prijateljice v Slov. nar. domu surprise party ozi-ioma "ohcet" k 25-letnid naj-nega zakonskega življenja. Ne le iz teh dveh naselbin, tudi iz Chicaga je prišla večja družba. Zagotavljava vse, da sva bila tiad tem dokazom prijateljstva prijetno presenečena in da tega večera ne bova pozabila niti ne onih, ki so bili prisotni. Vsem izrekava iskreno zahvale. V nagovorih je bilo omenjeno delavsko gibanje. Cas, ki smo ga skozi leta porabili v njemu, je bil dobro zapravljen, le žal, da nismo jačji. V tsj krizi delavci uvidevajo, da jim pomoč 'ne pride od inikogar, ako si jo ne izvojujejo sami. In kakor doslej, bomo delali tudi v bodoče za boljše življen-ske tazmere v delavskem smislu. John in Anna Mahnich. Waterloo Dry Cleaning Co. ; COLLINWOOD, O. Frank Trebeč, ! ! čiathno, likamo ta pop rar I jamo < mA« la «t»** obleka 15805 Waterloo Rd. Tal Kmumt« 12 TS #MMMMMMMMMMWM Milwaukee Leader Najra¿Ji amerlákJ aocialktí-Kni dnemék —Naraiaiaai $« 00 na ltte, $8.00 m pol lota, 91.9« M tri mea« ca Naslov: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. I I I i i "New Leader** i aar laik i »aalalUtlM I aha j a v New Yorira. Naročnina $2 na loto, 91 m pol Najbolj*« orejeros oart«** ! dolietJénl IM r Ameriki. Muero al or makih d al ar cor ga Sta. Ne rotite ri «o todi rt Naseli oe tanj ■prejeme "Proletoree". oes.....m................ 44 99 Kako izdelate pristni grozdni sok vam pove knjiga kletarstvo SPISAL Bohuslav Skalicky. (S 85. slikami.) Najboljši opis in navodila kako ravnati z grozdjem. Cena $1.75 Naroča se v KNJIGARNI PROLETARCA 3639 W. 26th STREET, CHICAGO, ILL. Zahvala "Zarje" Cleveland, O. — Odbor pevskega zbora "Zarja", odsek kluba št. 27 JSZ., izreka zahvalo številnim udeležencem, ki so prišli na slavnost petnajsta letnice zbora na Zahvalni dan 26. novembra, dalje sodelujočima zboroma "Jadran" in "Vojan", trgovcem, - profesio-alcem in drugim, ki so naklonili oglase za knjižico, katero je "Zarja" izdala ob tej priliki, Uršuli Semrov in Jose-phini Spendal iz Detroita za pevski nastop na koncertu, gdč. Helen Krainc iz Detroita za njeno plesno predvajanje in sploh vsem, ki so nam naklonili sodelovanje. Uspeh jubilejnega koncerta nam je v dokaz, da so simpatije našega ljudstva na strani tega zbora kakor so bile. Kot v prošlosti, tako bo "Zarja" v bodoče skrbela, da bo povra-čevala s čimboljšimi sporedi na svojih koncertih ter gojila kulturno delo v delavskem smislu. Odbor "Zarje". Iz urada kluba št. 232 JSZ Akron, O. — Ker je sodrug John Jankovich, tajnik kluba it. 232 JSZ. bolan, jo pooblastil podpisanega, da vodi kln-bove posle dokler on ne okreva. Kot že poročano, se je ustanovil mladinski (angleško poslujoči) odsek dne 24. oktobra t. 1. na klubovem shodu v Barbertonu. Seje se bodo vršile vsako prvo sredo v mesecu na 2166 Manchester Rd., Akron, O. Tajnica odseka je Frances Bregar ml. Leo Bregar, 584 Jersey Ave., Akron, O. Dr. Otis E Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 Weit 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, ▼ torek, éatrtak in petek od 1. pop. do 9. ireéer. TH., LAWNDALE 4«7t. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan at tertih, četrtkih in eobotdk Martin Baretincic & Sor POGREBNI 7AVOD 324 Broad Street Tal. 147». JOHNSTOWN, PA. Priatapajta k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JED NOTI. Naražita «i daarnik "PROSVETA" Staaa aa cala lata 9S.0S, »al lata 93.0«. UotonoTljojto noro ¿rotor». Deset «aaoT(k) jo tfofca aa noro druitro. Naalor so tbt fta ao tajnlkre le: 2887 S. LAWNDALE A VE.. CHICAGO. ILL. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, laatnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, IU. Tel. 6524. Goepodkije, sahterajte e oak krak k naie Ml VASA VLOGA V TEJ BANKI DOKAZUJE DA ZNATE TREZNO SODITI. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. PROLETAREC LUI M iatortM d*l««»k*|a ljudstva. PREMOG AR SKA KEMPA V HARLAM COUNTY, KENTUCKY Uhaja vsak četrtek. 1 vda je Jw«aefte>vaa»ka Dola*»ka TUIwm Družba, Chicago, III. __ GImÜ« J«|Mlovtttili« Socialistična Zvase NAROČNINA u Zedinjene driave in Kanado ta celo tet* $8.00; ss pol leta $1.76; is četrt leta $1.00. — laostaOMtve: sa osio Isto $3.(0; sa pol leta $2.00. Vmi rokopisi te oglaai morajo biti v našem uradu naj-posnaja do pondeljka popoldne xa priobčitev v fttevilki tekočega tedna. PROLETAREC Publiahed every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Eatablished 1906. _ Editor ___________________________ Frank Zaits Business Manager _______ Charles. Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Montha $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Montha $2.00. Addro»«. PROLETAREC MIS W. 26th St., Chicago. 111. TaUpbonet Rockwall 2864. 546 Raketirstvo na račun bednih brezposelnih Komisija, fci preiskuje graft v newyorskem mestu, je dojpiala, da je plačevala demokratska mestna uprava "podporo" mnogim malim političarjem, dasi imajo svoje hiše, vloge v bankah in razne druge dohodke. V 15 slučajih je ugotovila, da sta dobivala v takih družinah "brezposelnostno" podporo celo po dva člana. Devetnajst ljudi je dobivalo "podporo", kateiiih regularni dohodki znašajo od $50 l'o $59 na teden, kar v teh časih več kot zadostuje za dostojno preživljanje družine. Kom;sija je dognala še hujše slučaje- Npr., 16 demokratskih malih političarjev je dobivalo brez'po»e!nostno podporo iz mestne blagajne, dasi znašajo njihovi redni dohodki nad $70 na teden. Vsled požrešnosti giaftarjev stotine res revnih družin v New Yoiku ne dobiva nika-ke podpore. Komisija, ki je ta zločinstva dognala, je dejstva sporočila javnosti in legislature a brezvestnim gospodarjem mestnih financ se ne bo ničesar zgodilo. * Delaven department Izjned vseh oddelkov Hooverjeve administracije je delavski department največje gnezdo reakcije. Največ svoje agilnosti posveča šikaniranju tujerodcev in lovu za onimi priseljenci, ki so prišli sem brez dovoljenja. Tak delavski department delavstvu prav nič ne koristi. Službo, katero vrši, bi veliko bolj prislojala kakemu policijskemu oddelku, toda ker je to nalogo prevzel delavski department, je zdaj celo justični oddelek jako malo zaposljen. Briga za onemogle V IUinoisu je bila imenovana državna komisija za študiranje položaja med ostarelimi delavci. Zakonodaja ji je dala na razpolago $25,000. Jasno je, da večina poslancev s to preiskavo ni imela namena koristiti starim in onemoglim delavcem, nego le zavlačevati vprašanje s pretvezo, da ga posebna komisija študira, in ko bo pripravljena, bo podano poročilo, Stari delavci med tem lahko čakajo, »ko preje ne podležejo pod težo težkih razmer, . _ Nezaposlenost v Evropi Z jesenskimi meseci se običajno začno uvO" ijavljati v vseh državah vplivi sezone, ki zelo povečajo nezaposljenost na zimo- V tem ozi-ru se je pi slabše vanje pričelo že meseca junija. Naslednje številke označujejo težavni poiožaj po povprečju v mesecu juliju ali avgustu. Število nezaposljenih je tedaj znašalo v: * ' ^ ' m.1 : «m v* ~ Nemčiji Avstriji Vel. Britaniji Italiji Poljski čehoslovaški Belgiji Franciji 1930 1931 2,882,500 • 4,104,000 156,124 196.321 2,119,648 2,813,163 399,604 723,009 244,224 332,832 77,309 210.908 63,782 176,162 11,214 53,673 Isto tendenco imamo tudi v važnejših iz-venevropskih državah. Izjema je samo Japonska. Tu je število nezaposljenih ostalo konstantno nekaj nad 390,000. V resnici pa je Število nezaposljenih v vseh teh državah še večje, ker so navedeni v statistikah nekaterih držav samo oni, ki so prejemali podpore za nezaposlene, v drugih pa aamo oni, ki so se zglasili pri delavskih uradih IGB. To poročilo povzemamo po mariborski "D. P.9' O nezaposlenosti v Jugoslaviji ne piše, ker cenzura hoče, da se s tem ne bega prebivalstva. Jugoslovanski listi lahko in celo mo* rajo pisati o zniževanju plač v drugih deželah in o slabih razmerah drugod, situacijo doma pa morajo opisovati le v optimističnem Na »liki je premogarsko selišče, zvano Wallins Creek, v Harlan County, driava Kentucky. V tem revirju so se pomladi tega leta in tudi že v prejšnjem letu premogarji uprli neznosnemu izkoriščanju. Tu in tam so se pojavile protestne stavke. Kompanijski briči so proti rudarjem rabili silo. V spopadih s premogarji 5. maja t. I. v Evartsu je bilo nekaj ubitih, vsled česar je okrajna oblast, ki je pod kontrolo kompanlje, teroristične metode še bolj povečala. Več premogarjev j« obtožila umora. Izvedla je mnogo aretacij in žrtve držala v zaporu brez obravnave. Sodniki l.i od\ etniki v tem kraju so zelo "pobožni". Pravijo, da so člani unij c.amo rdečkarji, ki so zoper Boga in posvetno oblast. Prva obravnava se je pričela v tednu z dne 16. no-ve/nbra. V nji je bil rudar William Burnett opretčen. Dr- žavni pravnik ga je dolžU umora in zahteval zanj smrtno kazen. Obravnava proti ostalim obtožencem se je pričela 23. nov. na sodišču v Mount Sterlingu. Obrambo vodi General defense, za nekatere obtožence pa odvetniki U. M. W. of A.—Na obravnavi so advokat je državnega pravnika privlekli vprašanje "komunizma", "boljševizma", "rdečkar-stva", I. W. W., socializem in druga strašila, da bi z njimi zbegali poarotnike. General Defense, s katero sodeluje socialistična stranka, ima z obrambno akcijo na sodišču velike ctioške. V svojem prizadevanju, da reši obtožene premo-garje pred rablji in zaporom, je vredna podpore ameriškega delavca. Ako bi bilo v H ar lanskem okraju kaj pravice, bi šerif in državni pravnik privedla pred poroto kompanij-ske provokatorje in oblastnike, ne pa rudarje. PRISILJEN PATRIOTIZEM JE SLABA POLITIKA "Izvleček iz okrožnice vsem srezkim in krajevnim akcijskim odborom" iem Jugoslovanska vlada je hotela svetu dokazati, da ima za seboj ogromno večino prebivalstva. Razpisala je volitve in nominirala kandidate, opoziciji pa je prepovedala kakršnokoli protivno agitacijo. Za svojo listo je uvedla prav balkansko propagando. Ali resnica se je vzlic cenzuri zmuznila preko meje in svet je izvedel nekaj o vladni kampanji, kakršne se ne dogajajo niti v fevdalni Madžarski in Mussolinijevi Italiji. V prejšnji številki smo priobčili okrožnico ljubljanskega župana dr. Dinko Puca, kateri je mestnim nameščencem grozil z odpustom in šikaniranji, ako bi kdo izostal od volitev. Vlada je hotela pokazati svetu, da je šel narod navdušeno ha volišče. Ker pa navdušenja ni bilo, je bil narod PRIMO-RAN navdušenje hliniti! Vsi vodilni funkcionarji v oblastnijah so izdali podrejenim nemesčencem ukaze, okrožnice )n navodila, ter z grožnjami apelirali^ tU naj stojč državi V Url stiske ob strani— vse zaradi tega, ker so mednarodni finančniki izgubili vero v trdnost sedanje diktatorske vlade. Tudi bani so izdali okrožnice, istotako razni komisarji. V sledečem podajmo Pestotniko-va navodilp vladnemu ura^ni-štvu, kako mu je postopati, da ustvari zanimanje za volitve in prisili narod—če ne drugače, pa z orožniki in grožnjami na volišče. Ta okrožnica se v iz-črpku glasi: Potrebno je, da se na vse mogoče in izvedljive načine v dnevih pred volitvami in na dan volitev preskrbi, da bo agitacija kar najbolj učinkovita in razpoloženje med volilci kar najugodnejše. Navajamo vam tu par načinov za dosego tega cilja, ki jih prilagodite m izvedite, kakor pač najbolj od" govarja vašemu kraju in razmeram. Pripominjamo ponovno, da je nujna državljanska doHbnost slehernega izmed vas, da s naporom vseh svojih sil dosežete pri volitvah oni minimalni uspeh, katerega smo vam Označili v prejšnji naši okrožnici. I. Na dan pred volitvami in na dan volitev naj se razobesijo na javnih in privatnih poslopjih državna zastava. Tozadevno naj bi izdali pozive župani posameznih občin. Važno je pa, da se odredi razobešenje zastav le v onih krajih, kjer je pričakovati vsaj primernega odziva od strani lastnikov poslopij, sicer je izobešenje zastav bolje opustiti. II. Na dan volitev zjutraj naj se naznani pricelek volitev ,kjer je to izvedljivo, s streljanjem topifčev, in pa z budni-cami godb. Brez najdaljnega se da to izvesti v večjih krajih, in. pr. Jesenice, Kranj, Skofja Loka, Kamnik, Dob, Mengeš, Domžale, Logatec, Kočevje, Novo mesto, Laško, Črnomelj, Metlika Brežice, Krško, Litija, Zidani most, Celje,Slovenjigra-i dec, Dravograd, Maribor, Piuj, Murska Sobota, Dol. Lendava, Ljutomer, Ormož, Šmarje, Ko-¡T.jice, Ribnica, Kostanjevica - i-m j ni- Wa predvečer volitev naj se organizira na kar «največ krajih zažiganje kiesov, če je vreme količkaj ugodno. Za tozadevna navodila- naprosite i župane. I IV. Na dan volitev naj bi ob gotovih urah posebni kurirji s trompetami razglaševali po večjih krajih dotedanjo volilno 'udeležbo. V. Organizacijo naj prevzamejo gasilci, Sokoli, stanovske 'organizacije itd. Ce bo vreme 'količkaj ugodno na dan pred volitvami in na dan volitev, I bodo krožili nad številnimi kraji naše domovine aeroplani in sipali letake. VI. Zlasti skozi vasi naj se na dan volitev pogosto vozijo avtomobili in okrašeni kolesarji in naj razmetavajo letake k pozivom na volitev. Najmanj, kar je vsak sreski akcijski odbor dolžan storiti ,pa je, da si priskrbi tovoren avtomobil, ga okrasi z zelenjem in državnimi zastavami, ter opremi s primernimi napisi, da na ta tovor ni avtomobil spravi močno jrru-po živahnih agitatorjev in jih opremi z zadostnim številom volilnih letakov. Na dan volitev naj tak avtomobil ves dan kroži po vsem srezu in se ustavlja za kratek čas v vsaki vasi. VII. Vsi avtobusi rednih prog naj bodo že par dni pred volitvami opremljeni z agita-cijskimi napisi. Te agitacijske napise bo dostavil centralni a-gitacijski odbor posameznim avtobusnim podjetnikom- Dolžnost sreskih in krajevnih akcijskih odborov pa je, da nadzirajo, da so vsi avtobusi o- premljeni z omenjenimi napisi. Vse nedostatke javite takoj akcijskemu odboru. VIII. Centralni akcijski odbor je povabil preko zveze trgovskih gremijev trgovce, da okrasijo svoje izložbe s primernimi napisi. Posamezni akcijski odbori naj imajo točno evidenco onih, ki se temu vabilu ne bodo odzvali, da bomo v bodoče vedeli, koga naj podpre država. IX. Skrbite za to, da bodo vsi volilci brez izjeme opozorjeni na to, da se bo vršila stroga evidenca o tem, kdo se je volitev udeležil * in kdo ne Zbrati je ime vseh tistih volil-cev, ki 8. novembra ne bodo volili. Opozorite slehernega vo-lilca, da če ne bo volil nima sicer ničesar pričakovati od države, ki jo bo zapustil v času, ko država potrebuje oporo. Pojasnujte jim, da "država" znači poleg upravne oblasti tudi še finančne in davčno oblast, obrtno oblast in končno ŽAN-DARMERIJO (podčrtano v o-krožnici). X. 2e danes vas opozarjamo glede tehnične organizacije na dan volitve na sledeče: pred vsakim voliščem morajo biti neprestano grupe zanesljivih naših agitatorjev in volil-cev- Opozorite že sedaj naše volilce, da gredo volit takoj zjutraj in se nato stavijo na razpolago krajevnemu akcijskemu odboru. Omenjene gru pe naj skrbe rda se na dan volitev po vsakem cerkvenem o-pravilu pričakujejo ob izhodu iz cerkve verniki ter še napotijo v večjih skupinah na volišče. Grupe naših volilcev in agitatorjev naj skrbijo tudi za to, da se onemogoči sleherna Resnica o volitvah ne sme iz Jugoslavije Ga. Samsonova v Beogradu, poročevalka slovitega lodonske-ga dnevnika Times, je poslala svojemu listu resnico o volitvah v jugoslovansko skupščino. Dne 15. novembra je bila vsled tega izgnana iz Beograda in Jugoslavije. Ga- Samsonova je ruskega pokolenja, zelo naobražena dama in že dolgo v žurnalističnem poklicu. Reprezentirala je London Times v Beogradu več let. O njenem izgonu so pisali dnevni listi v Angliji in drugje v Evropi ter tudi v Ameriki. Jugoslovanska žandarmerija je s to deportacijo še bolj potrdila, da so bile volitve 8. novembra čisto navadna farsa za varanje svetovne javnosti, toda goljufija je bila preočitna in svet je dobil o režimu v Beogradu še slabše mnenje . Mnogo rahlih zakonov v Los Angelesu V Los Angelesu, Calif, je od postanka mesta do zdaj vložilo tožbo za ločitev zakona 131,-000 nezadovoljnih poročencev. 1 "■ » » Zgodovina delavskega gibanja na Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN agitacija proti volitvam, zlasti med onim, ki bodo šli volit v bližini volišč.- Vsakogar, ki bi skušal kakorkoli ustvarjati razpoloženje proti volitvam, pre-lajte takoj bližnjim orožnikom, ki imajo nalog take ljudi brez pard^na aretirati. To vam veleva vaša državljanska dolžnost. Na dan volitev nam sproti poročajte telegrafsko ali telefonično o vseh važnejših dogodkih v vaših voliščih, zlasti, če bo potrebna kaka intervencija. Po končanih volitvah »nam nemudoma sporočite izid. Pestotnik, 1- r. Ustna navodila agitatorjem: Gostilničarjem, avtobusnim podjetnikom in trgovcem naj se zagrozi z izgubo koncesije, če ne gredo volit. Kmetom naj se zagrozi, da bodo po volitvah rubežni, ki jih bo deležen vsak, ki dolguje državi davke, če ne bo šel volit. Volilni agitatorji imajo pravico vsakogar, ki bi agitiral proti udeležbi, pustiti aretirati po orožnikih. Sploh je naročeno vsem agitatorjem, naj postopajo z grožnjami in skrajno surovo. (Nadaljevanje.) Dr. Drag. Lončar označuje čas, v katerem so se rodili početki delavskega gibanja takole : Delavsko gibanje v Avstriji obče in na Slovenskem posebej ni moglo imeti precej iz po-četka jasnih ciljev pred seboj in se je več ali manj naslanjalo na obstoječe politične stranke. Ker je pievladoval nemški značaj, se je oklepalo delavstvo liberalnega meščanstva, upajoč, da se z njegovo pomočjo ubrani reakciji in si izvojuje nekatere splošne zahteve, ki so bile lastne tudi liberalnemu meščanstvu! Ni pa hotelo biti delavstvo le privesek nemški liberalni stranki, kar izprevidimo iz tega, da je bilo I. 1871 pripravljeno podpirati ministrstvo Hohenvvartovo, ako se izvede splošna in direktna volilna pravica brez reakcijonarnih dodatkov. V tem zmislu so se izjavili tedanji delavski voditelji Most, Obervvinder, Scheu in drugi. Toda delavstvo je kmalu spoznalo, da se ne more zanašati ne na liberalno in.ne na konservativno pomoč ter je očiščeno p0 notranjih krizah polagoma dospevalo do svoje osamosvojitve... Tudi po Slovenskem se je delavstvo sprva oklepalo deloma liberalnih Sch ulze-Delitzschevih načel, pri čemer so nemški in slovenski izobraženci skušali pridobiti si delavstvo zase, deloma pa je polagoma prodirala socijalistična zavest, ki se je kazala v mednarodni organizaciji strokovno organi-ziianega proletarijata. . Zanimiva je iz te dobe brošura Vekoslava Raiča, ki je v Trstu 6 junija 1869 osnoval delavsko društvo "Cbela" z geslom "Marljivo". V tej brošuri z naslovom: "Potrebe delavcev društva za Slovence v Trstu (Trst 1869)", se odkriva spor med Schulze-Delitzschevim na- • čelom samopomoči in Lassallovo teorijo o državni pomoči. Raič piše: Ako si hočejo delavci pomagati, si moiajo tudi oni ustanoviti kapital, ki bo služil njim v korist. Za zloženi denar bi se kupoval potrebni živež na debelo, s čimer bi se marsikdaj prihranilo, in naraščajoči kapital bi se mogel poJagoma uporabljati za dobičkanosna podjetja. Društvo bi obenem podpiralo svoje ude v bolezni ali v kaki drugi nesreči i«n skrbelo za njih izobrazbo s časopisi, knjigami, s šolami za otioke, s preda vanji itd. Državno pomoč je treba zavračati, ker bi bila podpora pičla, država bi zahtevala gospodarstvo in nadzorstvo, kar bi škodovalo delavski samostojnosti, produktivna moč bi padala, ker bi se delavstvo zanašalo na državo in postajalo leno, in končno, odkod bi zadolzena država jemala denar. Poučno je premotilvali v posameznih deželah aazvojne laze duhovnega življenja delavskega razreda. V Angliji je delavstvo po razpadu Chartizma d0 I. 1900 živelo le v težnji: z gospodarsko samopomočjo se dvigniti v civiliziran razred. Ročdeiski tkalci in njih zadružniski zistem, mogočen razmah zadružništva sploh, Trades-unije in njih pomen na delavstvo... res piav čudovito razvijanje .delavske sposobnosti in delavske moči, vendar brez vsakega političnega vpliva! Anglija se je mogočno razvila v kapitalističnega orjaka, ki je brezobzirno vodil izkoriščevalce delavčevega dela po celem prostranem svetu. L. 1903 so angleški delavci ustanovili Labour-party, in se politično orijentirali. Nemško delavstvo v Nemčiji pa se je od Lassallo-vih časov (kot smo na kratko očrtali), pečalo s politiko, in šele proti koncu minulega sto- -letja se je začelo nagibati h "ekonomizmu"» L. 1892 je strankin zbor nemške socijalne demokracije pod vtisom mogočno se razvijajočega konzumno-zadružnega gibanja, izglasoval "zadružništvo" priznavajočo resolucijo. Nikdar pa ni smatralo nemško delavstvo za edino rešilno sredstvo ne "kooperatizma", pa tudi ne "sindikalizma". Borba med pristaši "državne pomoči za zadruge" in onimi, ki so živeli z geslom "samopomoči", je nehala razvnemati delavske duhove, ki so spoznali, da "državne pomoči" za nje ne more biti, dokler so brez vpliva na državno moč. "Državna pomoč" se je zelo izkazala napram meščanskim razredom, ko so postali krmilarji držav. Liberalno zanikanje vmešavanja države v gospodarstvo družbe in posameznika, je meščanstvo kmalu zavrglo in se je oprijelo državne pomoči prav izdatno za pospeševanje gospodarskega razvoja. Carinska politika j« za to zadosten dokaz. Tudi Lassallove produktivne associjacije z državno pomočjo je meščanstvo uresničilo, ko je prišlo do moči. N. pr. agrarno zadružništvo se je po večini v naših krajih zgradilo z direktno ali indirektno pomočjo države in dežela; subvencije zadrugam, zaščitno zakonodajstvo za srednje stanove, državna naročila za armado itd. — vse to je tvorilo "državno pomoč" v najrazličnejših oblikah. Iz Lassallove iznajdbe "državne pomoči" smo kmalu dobili neko vrsto "državnega kapitalizma" (državna podjetja) in kapitalizma, ki ga je država izdatno podpirala. Politična borba proletarijata pa j« seveda prisilila vladajoče v vsah deželsh in državah, da so uzakonili postave, ki so se pečale z gospodarskimi interesi delavstva, seveda vse v namenu, da zaustavijo socialistično propagando. (Dalje prihodnjič.) Angela Siakovich je v tean nastopu pokazala, da je v nji zelo dobi a igralska moč. Ta igra je bila zadnja točka v sporedu."Zarjinega" jubilejnega koncerta, ki je bil anoro * i. . i u.r* j .» • iii ji ««»v malo u.eobširen. Zvečer na Na Zahvalni dan v «etrtek , "Zarje' zapel sklad bo I>«J,abilv Je OSiiUa vellkll dl.uiba, 26. nov. je priilo stev.lno ob- n, se (1 ,v«) u, Pred noijo J „ajboljšem Slov. nar. dom v Cle-i (Dolinar). Ženski zbor "Zar- J , narodno O JUBILEJNEM KONCER TU "ZARJE" V CLEVE-LANDU italija v tekmi z pesmijo "Slovenska deklica". Narodno popevko "V Smi-helu 110 kajžico mom" je predvajal "Zarjin" kvintet, v katerem so bili J. Trebeč, L. Poljšak, W. Lazar, J. Dolgan in J. Frluga. "Kak luštno je res na činstvo v Slov. nar. uui«. * v .. (Dolinar). velandu na koncert pevskega je" pa je nastopil a zbora "Zarja" (odsek kluba št. pesmijo "Slovenska < 27 JSZ.), ki je bil ob enem slavnost 15-letnice tega zbora. "Zarja" je postala znana ne le tukajšnjemu občinstvu nego vsem ameriškim Slovencem vsled svojega velikega napredka in pa vsled bogatih, dobro izvajanih sporedov na svojih koncertih. In končno, postala je znana tudi z druge strani— vsled boja, ki je nastal radi ločitve večje skupine, ki je hotela vzeti s sabo vse, kar je bila "Zarja" od svojega postanka,! točko pa sta morala njeno ime in imovino—vse, ra- Valeria Wess je zapela v zun njeno delavsko znamko! lospevu Vilharjevo "Srcu", Sledil je boj, najtragičnejše; tero je za to priliko preuredil poglavje v zgodovini tega slo- J- Ivanush. . . • ♦ • j______1__ 4'7.nriii" razpoloženju Za uspehe, ki jih je dosegla "Zarja" v svojih 15. letih, ne gre zasluga le pevcem in pevkam, nego vsem onim članom j ter članicam kluba št. 27 ter j prijateljem, ki so delali v pripravah za priredbe, piodajali deželi" je zapel ženski kvartet I vstopnice, nabirali oglase, dela-1 "Zaije". Imena pev k v tej to- M \ kuhl»Jl » P» ban -kaJ' čki v tiskanem sporedu niiio ^ brez take podpore nasipev- bila označena. V "Zarjinem" skl zbon ne. bl m°*h e ! I duetu si a Frank in Kristina Si- ^ Pev^ ll} pevke 80 .vcf81 > skovich zapela Prelovčevo "Ko deležnl pohvale in sempatja tu so fantje proti vasi šli", eno dodati. so vitega zbora, ki je odmeval po vseh naselbinah. Pravica 111 vztrajnost sta zmagan. trnka je uila tezna—111 treba priznati, nasprotnik *io-bro pripravljen in močan. Izgledalo je že, da "Zarja", ka-i kišno smo toliko let poznali, propade. Pa ni. Ko sem sledil točkam na odru, sem si predstavil v. mislih ne le te, ki so nastopili v sporedu nego tu di vse one, ki niso bili na odru: Vse tiste, ki so vojevali bitko za ohranitev klubove "Zarje" in zmagali v nji. Program je otvoril Joseph Skuk s kratkim nagovorom, v katerem je pojasnil razpodelbo sporeda. Za njim je nastopil Joseph Jauch, stan cleveland • ski t ionir, ki ie razlagal postanek "Zarje" ter njen razvoj 111 imenoval tudi več njenih najaktivnejših delavcev. Na lanski Zahvalni dan je Jauch za svoj govor žel silovit demonstrativni aplavz. Letos je predaval, zato njegova izvajanja niso bila sprejeta enako navdušeno. Številna avdijenca je hotela čuti, kakšen bo "Zarjin Zarja" je razen teh točk podala tudi kolektivno recitacijo ali šprehkor "Noč", delo Mile-ta Klopčiča. To je bila novost na slovenskem odiu v Cle velandu in med Slovenci v Ameriki di rož. Omenjeni delavci pa ne enega ne drugega. Toda j delajo iz ljubezni, največkrat j skriti v splošnem veselju, ali pa i v — poparjenosii. Vsem v zboru in vsem izven zbora, ki so delali za njegov razvoj, gre ( lavorika ob 15-letnici "Zarje". Ne le oni, ki so zdaj pri je bil častno zastopan. Vest v operi tudi v Collinwood High. ' Daily Ne ws", da bo sodeloval Je tudi dobra pianistinja in je na takozvani jugoslovanski že igrala v radio. Igra tudi s proslavi, ni bila resnična. Na- Frank Barbičem ml. za plese šim zborom in prijateljstvu in klasične skladbe. Ker nima med rojaki bo le v prid, če si pa še dovolj močnega glasu, je take posete medsebojno izme- bila ta godba na tem koncertu njujejo, namesto, da bi gojili nekoliko premočna za njo. «1 rž nje, Katerih je že itak pre- j Frances Česnik-Gorše v vlo-več. Ljudje z delavsko ideolo- Olgine mateie ni zaotajala gijo nimajo nobenega vzroka, da bi podirali mostove med sabo. Zvečer se je razvila prosta v svoji vlogi. In kako naravno je omedlela! Pa John Steblay kot kmet in župan. Njemu itak ni treba nobene vloge, ker on v ivoji reklami, da ni nobenega parnika na »vetu, ki bi bil boljši in modernejši kakor je ta. Is ladjedelnice v Trotu »o nedavno «pustili v vodo ob velikih svečano-"Zarji" nego tudi tisti, kateri •*»!» «o* italijanski parnik Con te Di Savota, ki bo sluiil potniškemu pro-niso več V njenih vrstah, imajo ——«1 - Yorkom Iranska panobnodna druiba zatrjuje svoj del zasluge zanjo. "Vse sploh. Podana je bila ta reci- priznanje mrtvim, ki so v živ- tacija dobro. V boljše razu- ljenju storili, kar je bila njiho- svoj orkester in se peča le z sporeda podan lepo in prikup- mevanje občinstvu pa bi bilo |va dolžnost", je nekoč zapisal giasbo, to je, njegov življenski 110. Vzlic polni dvorani je bilo na mestu, ako bi jo kdo, ki je nekdo v eni jubilejnih številk p^ijc je glasbena umetnost. V popolnoma mirno, kakor je po- dober v deklamiranju prečital "Proletarca". In je dodal: ¿asu razkola pred dobrim le- trebno na koncertni priredbi, predno bi jo podal zbor v celo- ¡"Priznanje pa tudi živini mrli- tom sta nastala dva zbora. ¡Pozdravni govor je imel pred ti. Vse "Zarjine" glasbene točke so bile predvajane pod njenim zborovodjem in dirigentom orkestra John Ivanušem. Pevski zbor "Jadran" je zapel tri pesmi. Njegov pevovo-dja je J. Ivanush. "Jadrana" je avdijenca ne le prijateljsko, nego tudi navdušeno sprejela. Velik vtis je napravil češki socialistični pevski zbor "Vo-jan", kateri je močan po številu pevcev in pevk ter tudi po izvežbanosti. Občinstvo ga je za nastop nagradilo z veli-k'm; ovacijami. V poslednji točki prvega dela je nastopila Miss Helen Čem za tisto, kar so Storili, do kler so bili živi ljudje." Mnogim, ki smo opazovali ta sednik "Save* Frank Alesh. spor od zunaj, je bilo nerazum- ! V dr ugem delu je bila poda-Razkol v "Zarji" ji kot pev- |jiVOf ¿a je Mr. Ivanuš sprejel »a spevoigra "Na travniku", skemu zboru ni koristil. Ko- siužbo pevovodje tudi pri "raz- katero je priredil zborovodja ristil pa je klubu, št. 27, kajti kolnikih", kateri se danes ime- Jakob Muha. Vloge so imeli, nujejo "samostojna Zarja". Na 'AndrejMiško, gospodar; An-javnost to ni vplivalo najboljše, ton Medved, hlapec Janez; An- Naša obletnica in koncert4Jadrana9 V nedeljo Prime je imel obširno pevsko in plesna zabava ob najboljšem 8¡ j0 sam naredi. Stavim, da razpoloženju občinstva.—X. j kar je govoril, ni bilo v "suf- lerjevi" knjigi. Steblayjev in Eppichov bi morali imeti več na naših odrih, potem bi^se tudi gledalcev ne manjkalo. Joe Collinwood, O. 22. novembra s0 rekli, da pev-ívlüK° in jo rešil povoljno — sko društvo "Jadran" uprizo-!l*ral je Jožeta, županovega si-ri opereto "Kakor stari, tako na In Lenčkinega fanta. Mest-mladi." No, pa pojdimo po- nega šknea Sigismunda je igral gledat," je rekla "ta stara", Anton Mihelčič, ki ima prijeten saj danes je ravno tretja oblet- banton' aml)ak s SV°J° mimiko nica famoznega "Dokumenta Je Pretiraval za mestnega škri-sramote". Saj se spominjate ca' katerega je pokazal paja-tiste senzacije, katero je insce-icu ln nekakšnemu dvornemu niral mali človek, ki pa je danes ™rcu podobnega kot pa inte-že pozabljen. Svet je res ne- ^ntu. Amia Vodnal, ki je hvaležen, ker ne upošteva svo- lfirrala Emilie, je že stara agil-jih "kulturnih" odkrivateljev 1144 de]avna "Jadrana", in ji na mlačnost 111 dvoieznost je v le kla %za seboj v mrtvilo tudi klub. Danes je spet življenje v njemu! Načela so zopet dobila svojo polno veljavo. Iz dobljenih skušenj se lahko uče, da je toleranca lepa reč 111 POTREBNA. Je pa škodljivo popuščati v toliko, da trpi načelnost, kajti posledice vedno plačajo oni, ki so PREPUST-LJIV1 v napačnem času. Bilo mi je žal onih, ki so sodelovali v "Zarji" toliko let, četudi so njegovi prijatelji z ene kot druge strani pojasnjevali, da je lvanušu glasba vse in vse drugo nič. Mi pa smo videli tu dva zbora v boju na ton Garden, fant Jože; Joseph Gerbajs in Vinko Žagar, kosca; Anton Narobe, popotnik Marko; John Kak, pastir Anže; Jlimi Omahen, dekle Rozika; Frances Vider in Anna lln- zivljenje in smrt, ki sta imela , ... .. . ~ . .. , . .. . . , bar, grabljevrnki. Ostali ansam- bojevno polje ne le v glasbeni , , ^ . , sferi, nego tudi v sodnih dvo- —le malo je teh junakov, katerih slava ne zatemni! Pred tremi leti je naše ljudstvo z velikimi očali gledalo "naš" list 'Enakopravnost", v katerem je čitalo grozne reči o "kikarjih" in pa o "junakih", ki so "odkrili" strašno "zaroto". A dvignili so se "kikarji" in padli so "junaki" in sedaj smo—enaki! Sedaj je več ljubezni med nami in našim narodom. Držimo bolj skupaj in pridno posečr.mo priredbe, ker med nami ni več toliko staio-krajskih kulturonosnih škricev, ki bi delali razdor s svojo učenostjo. Pa pojdimo k opereti. Nekdaj smo sovražili tudi Nemce. In to radi tega, ker 'ranah, v društvih, v klubih in v splošni javnosti. Obema Krainc iz Detroita v akrobat- a jih ob njeni 15-letnici ni bilo konVert—kakVVo izvajan "do-1 skem plesu. Je res dobra moč. na odru. Uverjen sem, da i bro leto po ločitvi takozvane Navdušeni aplavz je zaslužila svojim nepremišljenim kura _ .1____l_« ___1 O/v/lnlAitnln i— Y7 b Am nt'url Hnl\i«im lat nm /I »11 razkolniške skupine. Jauch bi storil boljše, ako bi svoj govor tudi letos podal oratorsko in povedal občinstvu v ognju navdušenji:, da je "Zarja" izvršila 15 let svojega dela z uspehom, in da bo z njim nadaljevala še z večjim zamahom v bodoče — neglede na krize, kajti delavski pevski zbor je v tolikšni naselbini neizogiben. Naj ga mlačneži hočejo ali ne, potreben je in bo ostal. Prva koncertna točka je bila venec Vodnikovih pesmi (ugla-sbil Foerster). Pel jih je mešan zbor "Zarje" s spremlje-vanjem orkestra. Mične skladbe, dobro podane. Ob zaključku koncerta je mešan zbor "Zarje" podal arijo iz Gouno-. dovega "Fausta", v kateri so bili solisti W. Lazar, J. Short, J. Trebeč, in Valeria Wess. Zbor kakor solisti so težko nalogo dobro izvršili. Moški zbor v polni meri. Sodelovala je v kom pred dobrim letom dni se- sporedu s posredovanjem de- bi niso koristili ne glasbeni u- troitskega kluba št. 114 JSZ. metnosti, niti kulturi, ne naro- Je pa še ena točka, katera dovemu samoponosu, škodova- v tiskanem sporedu ni označe- H pa so zboru kot takemu, na, namreč duet, v katerem sta Sovraštvo radi razdora v zapeli "Divjo rožico" in "Slo- "Zarji" je med prizadetimi še venskim mladenkam" Uršula vedno zelo razplamteno in vse ¿emrov in Josephine Spendal. Obe sta aktivni članici pevskega zbora "Svoboda", odsek kluba št. 114 JSZ. v Detroitu. Na občinstvo sta s svojim ljubkem petjem napravila najboljši vtis. V drugem delu je bila vpri-zorjena enodejanka "Snubač", delo slovitega ruskega pisatelja Antona Cehova. Vloge so imeli Anton Eppich, August Komar in Angela Siskovich. Režiral je Jos. Skuk. Prva dva sta na odru naša stara znanca. Eppich je komik-UMETNIK. Avdijenca ga je vselej vesela. Komar je priznan igralec in i poročil o dogodkih j pogrešamo S Ali je imel vaš klub shod, predstavo, ali ka- J* ko drugo prireditev? V Ali so se vriile v vaii naselbini kake druge Ji zanimive prireditve? \ Kdo so socialistični kandidatje v vašem me- s sta ali okraju? { Koliko glasov je dobila zadnjič socialistič- ■ na lista? 5 Ali skrbite, da je vaše glasilo zadostno in ? pravočasno obveščeno o vsem, kar se dogaja C važnega v naselbini? 5 "Proletarcu" sicer ne primanjkuje dopisov, J je pa v njemu premalo poročil o stvareh, kakršne r omenjamo prej. i Poročajte DOSTIKRAT, TOČNO IN KRA- % TKO, da bomo lahko nudili pregled vsega, kar Ji se dogaja VAŽNEGA med našim delavstvom. kaže, da bo tlelo in tudi plam-telo dalje. Ne trdim, da so na eni strani samo mehki ljudje, angeli, pripravljeni podati roko v spravo, na drugi pa ne-pomirljivi vragi. Tudi na tej strani so bile napake. Toda dejstvo ostane, da je razkol povzročila struja, ki je danes zunaj "Zarje". V boju proti klubu in "Zarji" ni bila izbirčna. Med seboj ima ne le dobre pevce, nego tudi ljudi, ki imajo sposobnosti za boj. Zal, da so jih porabili v napačnem boju. Uverjen sem, da ima "Zarja", odsek kluba št. 27 JSZ., še veliko BODOČNOST. Njeni voditelji pa naj ne prezro dejstva, da more biti zbor delavski le, ako goje v njemu DELAVSKO IDEOLOGIJO. Te pa je v elevelandski naselbini bilo mnogo let premalo. Sele spor v zboru in drugi spori so preokrenili stvari na bolje. Se nekaj. Zborovodja "Zarje" je že nad deset let Ivan Ivanuš, ki je doslej izmed slovenskih pevovodij pokazal največ. "Zarja" se je razvila v prvovrsten zbor pod njegovim vodstvom. Komponiral je več stvari zanjo in uglasbil opero "Turjaška Rozamunda". Vodi kleta. Ves prizor je prepleten z narodnimi popevkami, katere . .... . _ , . P<1 so peli solisti in zbor. Mimi je bil in je še zdaj učitelj John Qmah ki je ,a ..Gor lvanus 'Njegova soproga je|6ez jezero„ je w,a burn0 ak,a. M. Gnil Ivanuš, katera se je v "Zarji' 'veliko udejstvovala. Po razkolu je šla z nasprotno bel je predstavljal fante in de- 80 Nemci ščuvali proti Slovencem in obratno Slovenci proti z v nji vodilna stranko in bila sila. "Zarja" dne 26. nov. ni imela svoj najboljši koncert. Dasi šteje okrog 50 pevcev in pevk, ji je spor pustil posledice, katerih ni mogoče odpraviti v te- mirana; dobro spiejeii kot solisti v tem prizoru so bili isto-tako Gerbajs, Medved, Garden, Žagar, Narobe, Frances Vider, Anna Hribar in John Rak. Nemcem. "Kakor stari, tako mladi" je nemška opereta, u-glasbena po Paul Dietrichu in za slovenski oder prirejena po J. Špicarju. Vrši se v kmetski vasi, kjer so že bolj premožni in napol gosposki. Vsebina je precej komična in nu.di dosti smeha. Našim ljudem je bila odru vse prav pride. Bile so še manjše vloge, kot Tončka, nočni čuvaj in stražnik. Jože je "naštimal" Sigismunda, da je trobil v rog (v drugem dejanju), in Sigismund ni vedel, da kliče požarno bram-bo. In ko je požarna bramba prišla, ognja ni bilo. Slediti je imela aretacija, ki se je pa razvila v pretep, o katerem bi skoraj rekel, da je bil naraven. (Pozneje sem izvedel', da so jih res nekateri dobil toliko, da je bolelo!) Opereta se zaključi s tem, da se poročita župam in "fina" kmetica zaeno z njeno hčerko in njegovim sinom. Dvojna oh-cet v "familiji". Pogrešali pa smo pri "Jadranu" ženski kvartet — sestre Česnik — in moški kvartet — Podboy, Sta-novnik, Dujmovic in Novak. S temi bi bil "Jadran" popolnejši. Frank Barbič. * 1 u jako Po volji. Ploskali so — Zborovodja "Save" je Jakob gkoro preveč je bilo aplavza posebno med petjem. Muha. Petje je spiemljala na glasovir njegova soproga Mary. Obema gre zasluga za napredek zbora, kateremu je želeti, ku leta ali dveh. Pokazala pa da bi postal še večji (nastopilo je s to jubilejno prireditvijo, je na tem koncertu 27 pevcev da ima VOLJO do življenja in jn pevk). da se ne misli NIKOMUR | Med udeleženci sem videl umakniti. • večjo skupino članov in članic "Zarji" k njenemu petnajst- milwauškega socialističnega letnemu jubileju toplo čestita- pevskega zbora "Naprej" in drugih Milvvaučanov. Čikaški pevski zbor "France Prešeren" mo.—X. "Savln" koncert dobro uspel Pevski zbor "Sava" je bil lahko vesel uspeha, ki ga je dosegel s svojim koncertom v nedeljo 29. nov. Tudi udeležba je bila sijajna. Spored je bil dobro izvajan. Prva točka je bila delavska bojevna pesem "Dani se", katero je zapel mešan zbor. Dalje je mešan zbor zapel "Triglav" (Fleišman-Foerster), "Le pevaj" in "Svarilo", obe od J. Laharnarja. V slednji sta bili solistke Anna Miško in Anna Hribar. Ženski zbor je zapel "Meglico" (I. Bajuk) in "Predico" (G. Ipa-vec). Solistka je bila Anna Miško. Moški kvartet (Louis Zele, Vinko Žagar, Anton Medved in Anton Garden) je zapel "V slovo" (V. Vouda) in "Hiš-ca ob cest' stoji" (Zorko-Prelo-vec). Peli so ubrano, a napravili bi še boljši vtis, če bi bili jačji. Sploh je bil ves prvi del ................... John Metelko, 0. D. PrciWom© oèi in določimo oêaU 6417 St. Clair Are., CLEVELAND, O. Glavno vlogo je igrala Olga Godec, komaj 15 let stara deklica, ki pohaja collinvvoodsko srednjo šolo. Olga, ki je igrala Lenčko, ima lep, čist glas in je z lahkoto zmagovala pesmi. Njen nastop kaže, da je vajena odra—saj bo nastopila v Ako šelit« prevzeti zastopništvo "Proltttrct", prodajati sanj Itnjiye in mu nabirati oglate, piiite uprav-ništvu sa pojasnila. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO merkur 3551 W. 26th St., . CHICAGO, ILL. (V bližini urada SNPJ in Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 8724 W. 26th Stre* Tel. Crawford 2212. 1:30 — 8:30 — 6:30 — 8:80 Dallj lit Hlavaty's Dru* Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointment«, .ieeidence Tel.: Crawford 8440. oglaševalce v proletarcu j ..................... t**""*0"**** vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da va« veseli, ker oglašajo v Proletarcu Anton Zomik HERMINIE, PA. Trgovina s meianim blag Peči in pralni «troji posebnost Tel. Herminie 2221. VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St.. Ckkage, 111. Telefon Can&l 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svoio cvetlice mm ploee, »vadbe, pogrebe itd. fencl's RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Av«^ Chicago, IU. Tel. Crawferd 1382. Pristna in okusna domača Jedila Cono smerne. Peetreiba ti Ina SODRUGOM IN S1MPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. Sto izvodov za dva dolarja V agitacijske namen« polijemo sto izvodo* "Pro-lotarca" za dva dolarja. Naročit« jih, kadar imati« ▼•¿jo ««jo, v«««lico, «hod, predstavo eli kako drugo priredbo, in jih razdelil« med udeležence 8 priporočilom, da naj «« nanj naroč«. Poaljit« naročilo pravo- Sojo klube It. 232 JSZ. so vrlo vsako drugo nedeljo v «neseee ob 10 ¿opoldne v dvorani druitva "Domovina" na 14. ooeti. Sodnigi, prihajajte rodno na se>o in prfc»oblva>te klubu norih iUnov, da na ta nailn ustvarimo motno postojanko i. ». Z. Somiiljenike vabimo, da so nam prt-druiijo, Socialistična Stranka je e tej doioll odina delavska strsnka s konstruktivnim progrannoin, s kate- im ti "delavstvo laKbo pribori beljie bodočnost in končno eovebodllev b TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA atlantic prtg. & pub« co« 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, II!. A. H. Tel. Lawndale 181S Sknbie, pred«. — J. F. Kerecky ta) V neli tiskarni «e E. ZOLA: MMM» Poslovenil Etbin Kristan.. (Nadaljevanje.) Novi Rim! Pred Pierrovimi očmi je zopet vzplamtel naslov njegove knjige in ga je zazibal v nove sanje. Preživel je svojo knjigo, kakor je bil prej preživel svoje življenje. V navdušenosti jo je bil spisal in svoje nabrane beležke je bil porabil, kakor je naneslo. Sama od sebe je prišla razdelitev v tri dele: Preteklost, sedanjost, bodočnost. Preteklost je bila čudovita zgodovina prvotnega krščanstva, počasnega razvoja, ki je iz tega krščanstva napravil sedanje katoličaoi-stvo. Pričala je, da se skriva za vsakim verskim razvojem gospodarsko vprašanje, da ni večno zlo nič druzega kakor večni boj reve-žev in bogatinov. Pri 2idih je izbruhnil takoj po končanem nomadskem življenju, takoj po osvojitvi Kanaana in po postanku lastnine razredni boj. Rodili so se bogatini in reveži; iz tega je nastalo socialno vprašanje. Nepričakovano se je izvršil prehod, novi položaj se je tako hitro slabšal, da so reveži, ki so se še spominjali na zlate čase nomadstva, dvojno trpeli na zahtevali pomoči. Vse do Jezusa niso bili preroki nič druzega kakor u-porniki, ki so vstajali iz bede ljudstva, tožili o njegovem trpljenju in preklinjali bogatine, napovedujoči jim vse mogoče zlo kot kazen za njih krivičnost in krutost. Sam Jezus je le zadnji teh upornikov; on nastopa kakor utelešena zahteva po pravicah revežev. Preroki, sami socialisti in anarhisti, so pridigali socialno enakost; če svet ni več pravičen, se mora razdejati. Tudi Jezus prinaša nesrečnikom gnus do bogastva. Ves Ijegov nauk je žuganje bogastvu, posesti, in če se smatra nebeško kraljestvo, ki ga obljubuje, za mir in bratstvo na tej zemlji, se je treba le vrniti v zlato dobo pastirskega življenj?., k sanjam o krščanski občini, kakor so jo navidezmo u-resničili Jezusovi učenci. V prvih treh stoletjih je bila vsaka cerkev komunističen poizkus, prava zadruga, v kateri so vsi člani vse razun ženskih skupno posedovali. Apologeti in prvi cerkveni očetje postavljajo skupnost za zakon. Takrat je bilo krščanstvo le vera siromašnih in preprostih, demokratizem in socializem, ki se je bojeval zoper rimsko družbo. In ko se je ta, nagnita od denarja, zrušila, so to katastrofo bolj od viharnega naskoka barbarov in bolj od tajnega in tihega dela kristjanov povzročili ažija, trhle banke, finančni polom Na dnu vseh dogodkov je denarno vprašanje. Vnovič se je to dokazalo, ko je krščanstvo po zaslugi sodelovanja zgodovinskih, socialnih in človeških razmer končno zmagalo in bilo razglašeno za državno vero. Da si popolnoma zagotovi -zmago, se je moralo postaviti na stran bogatih in močnih; in videti je tieba, s kakšnimi zvitimi in premetenimi sofizmi prihajajo cerkveni očetje nazadnje do tega, da spoznajo v evangeliju obrambo lastnine. Za krščanstvo je bila to nujna politična potreba; le za to ceno je iz njega mogel postati katolicizem — univerzalna vera. Od tega časa raste in se dviga mogočni stroj boljinbolj kot sredstvo osvojeva-nja in vladanja; na vrhu so mogočni, bogatini, ki so dolžni deliti z reveži, pa ne store tega; spodaj so reveži, delavci, naučeni vdanosti in pokorščine, katerim pa je zato obljubljeno bodoče kraljestvo, božanska, večna odškodnina. Čudovit spomenik je to, ki je preživel stoletja; vse na njem je zgrajeno na obljubi drugega sveta, na neutolažljivem hrepenenju po nesmrtnosti in pravičnosti, Ki izjeda človeka. Pierre je dopolnil prvi del svoje knjige, to zgodovino preteklosti, s širokopotezno študijo katoličanstva do sedanjosti. Najprej je bil sveti Peter. Neveden, nepokojen duh; s pomočjo ženialnega čina je dospel v Rim in uresničil starodavno preročanstvo ,ki je bilo Ka-pitolu obljubovalo večnost. Potem so prihajali prvi papeži, enostavni načelniki pogrebnih društev. Nato se je pričelo počasno dviganje vsemogočnega papeštva. Bilo je v večnem osvojevalnem boju z vsem svetom in se je neprenehoma trudilo, da uresniči svoje sanje o svetovnem gospodstvu. V srednjem veku, ko so vladali veliki papeži, je trenotek mislilo, da je doseglo svoj smoter, vrhovno vlado oiad narodi. Ali ni iskati absolutne resnice pri papežu, ki bi il pontifex in kralj sveta obenem, ki bi vladal duše in telesa ljudi kakor sam Bog, čigar namestnik je? Ta neizmerna, ali vseskozi logična častihlepnorft, se je bila izpolnila v Avgustu, cesarju in vrhovnemu duhovniku, gospodarju sveta. Da, vnovič in vnovič iz razvalin starega Rima vstajajoča, slavna podoba Avgusta se je dotaknila papežev. Avgustova kri je vrela v njihovih žilah. Ali ob polomu rimskega ce: sartfiva se je moč razdelila; papeštvo je moralo cesarstvu prepustiti svetovno vlado in si je pridržalo le pravico, da ga mazili po nalogu božjem. Ljudstvo je božja last. Papež je dajal ljudstvo v božjem imenu cesarju in ga je lahko vzel nazaj. To je bila neomejena moč in prokletstvo je bilo njeno strašno o-roije; to je bilo vrhovno gospodstvo, ki je krčilo papeštvu pot do resnične in končne o-»vojitve kraljestva. Večni boj med cesarjem in papežem se je bojeval za ljudstvo, ki sta^ ga odrekla drug drugemu, za pasivno množico preprostih in trpečih, za velikega mutca, Čigar neozdravljive bolečine izdaja le od časa do časa zamolklo godrnjanje. Njemu v prid so z njim ravnali kakor z otrokom. Ali cerkev je dejansko podpirala civilizacijo, storila je človeštvu mnogo us.ug in darovala je bogate miloščine. Stare sanje o krščanski občini so se vedno vračale, vsaj v samostanih: Tretjina nabranih bogastev je bila namenjena bogočastju, tretjina duhovnikom, tretjina pa revežem. Ali se ni življenje s tem napravilo enostavnejše? Ali se ni vernikom omogočil obstanek, če so se odrekli zemeljskim zakladom, pa pričakovali nezaslišane, nebeške radosti? Dajte nam torej vso zemljo! Vsa bogastva tega sveta razdelimo na tri dele in tedaj boste videli, kakina zlata doba zavlada, kako bodo vsi vdani in pokorni! Potem je Piene pokazal, kako so ob koncu srednjega veka, v dobi njegove vsemogočnosti, zažugale papeštvu največje nevarnosti. Renesansa z razkošjem in s svojo nravn0 izprijenostjo, s svojo prekipevajočo življensko silo, Ki je podrla iz večne, dolgo dolgo zaničevane in kakor na smrt obležale narave, ga je malone potegnila s seboj. Se bolj grozeče je bilo prebujenje ljudstva, velikega mutca, čigar jezik se je hotel osvoboditi. Reformacija je izbruhnila kakor protest razuma in pravičnosti; kakor opomin nerazumljenih e-vamgelskih resnic. Da se reši Rim in da ne izgine popolnoma, je bilo treba surove inkvizicijske obrambe, počasnega, trdovratnega dela tridentinskega koncila, ki je okrepčalo dogmo in utrdilo svetovno moč. Takrat je stopilo papeštvo v dva stoletja miru in je o-stalo v senci; kajti krepke, absolutne monarhije, ki so si Evropo razdelile, so ga lahko pogrešale. Nič več niso trepetale pred njegovim, tedaj že »neškodljivim prekletstvom in priznavale so papeže le še za ceremonijske nojstre, katerim M bile izročene gotove ri-tualnosti. Med lastniki ljudstva se je bilo premaknilo ravnotežje; kralji so pač ohranili božje ljudstvo, ali papež se je moral omejiti, da je enkrat za vselej registriral to darilo; v vladanje držav se ni smel ob nobeni priliki več vmešavati. Nikdar ni bil Rim bolj oddaljen od uresničenja svojih starodavnih sanj o svetovni vladi. In ko je potem izbruhnila ;i ancoska revolucija, je bilo misliti, da ubije razglasitev človečanskih pravic papeštvo, varuha božanskega prava, ki mu ga je bil Bog podelil nad narodi. Kakšen strah je bil tedaj zares v Vatikanu, kakšen srd, kako obupno se je branil ideje svobode, te nove vere oproščenega razuma, tega človeštva, ki je zopet postalo samo svoj gospodar! Bila je navidezna rešitev dolgega boja, ki sta ga vodila cesar in papež za posedovanje ljudstva. Cesar je izginil, in ljudstvo, ki ga je poslej lahko odstavljalo, se je hotelo izmuzniti tudi papežu. Bila je nepričakovana rešitev in bilo je, kakor da se mora razrušiti vse starodavno ogrodje katoličanstva. S tem je Pierre končal prvi del svoje knjige. Zaključil je, upezarjaječ vpričo sedanjega katoličamstva, v katerem se izraža triumf bogatih in mogočnih, na prvotno krščanstvo. Jezus je bil prišel, da razdene rimsko družbo v imenu siromašnih in preprostih. Ali ni katoliški Rim po stoletjih nanovo zgradil to družbo s svojo denarno in ošabno politiko? Kakšna žalostna ironija, če se po osemnajstih stoletjih evangelija lahko konstatiia, da je svet vsled špekulacije, trhlih bank, finančnih polomov, vsled strašne krivičnosti, ko se valja nekoliko ljudi lahko v bogastvu, v tem ko umira na tisoče njihovih bratov od lakote, zopet pred propadom! Vse reševalno delo bi se moralo pričeti prav od začetka. Pierre je izrekel te Strašne reči z blagimi, nad vse u-smiljenimi, tako nadepolnimi besedami, da so izgubile svojo revolucionarno nevarnost. Sicer pa nikjer ni napadal dogme. Njegova knjiga v sentimentalni obliki od ljubezni do bližnjega prepojena pesnitve ni bila nič druzega kakor apostolska klic. Potem je prišel drugi del: Sedanjost, študija obstoječe katoliške družbe. Tukaj je Pierre načital v strašni sliki bedo revežev, bedo velikega mesta. Poznal jo je; njegovo srce je krvavelo od nje, kajti dotaknil se je bil njenah zastrupljenjih ran. Krivičnost se ne da več prenašati, dobrodeistvo je brez-močno, trpljenje tako veliko, da je umrlo v srcu ljudstva vsako upanje. Ali ni monstroz-na igra, ki jo je kiščanstvo kazalo svetu, pomagala ubiti vero med ljudstvom? Njegove grozote so ga pokvarile, napolnile s sovraštvom in s hrepenenjem po maščevanju. Takoj po tej sliki preperele, razpadajoče družbe je Pierre zopet pričel z zgodovino francoske revolucije. Ideja svobode je viila človeštvu neskončno upanje. Ko je prišlo meščanstvo, velika liberalna stranka, do moči, se je namenilo, da osreči ves svet. Ali izkušnja stoletja kaže, da ni podarila svoboda razdedovanim nič več sreče. Na političnem polju se širi razočaranje. Gotovo je na vsak način: Ce tudi pravi tretji stan, odkar je prišel do go-spodstva, da je zadovoljen — četrti stan, delavstvo, trpi še vedno in zahteva še vedno svojo pravico. Rekli so delavcem, da so svobodni, vsilili so jim politično enakost; ali to so le varljivi darovi, zakaj slejkoprej imajo le svobodo, da lahko umirajo od lakote. Odtod izivirajo vse socialistične zahteve; odslej nastopa strašni problem dela in kapitala, čigar rešitev grozi sedanji družbi z uničenjem. (Dalje prihodnjič.)) SEDEM DNI V REŠILNEM ČOLNU NA MORJU Vrednost železnic Vrednost ameriških železnic je cenjena na 24 milijard dolarjev. Vzlic temu mnogi mag-hatje jamrajo, da niso nič vredne, ker ne prinašajo več tako ogromnih profitov kakor nekoč. Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizad] Blizu panamskega obrežja te je pred par tedni potopil parnik Baden-Baden. Pel mož je utonilo, enajst pa t« jih je rešilo v čoln, s katerim so se igrali valovi sedem dni, predno ga jU. JANUAR. CHICAGO, IL!--V soboto 1. januarja valika maikarada soc. or-ganisacijo okraja Cook v Ashland avditoriju. CLEVELAND. O. — Dramski od-sok kluba it. 27 JSZ. vprisari v nedeljo 31. jan. Gorkijovo dramo "Na dnu". FEBRUAR. BRIDGEPORT, O. — Priredb, kluba it. 11 JSZ na pustno soboto 6. februarja. CHICAGO, ILL. — Dramska prod-stava kluba it. 1 v nedeljo 7. februarja v dvorani ČSPS. MAREC CANONSBURG, PA. — Konforen-ca JSZ. sa sapadno Penno v nedeljo 27. ■»area v dvorani drui. Postojnska Jama SNPJ. CHICAGO, 1LI__V soboto 2. mlarca prireditev kluba it. 1 v dvorani SNPJ. Varijotni spored isvaja angleški odeok kluba. APRIL CHICAGO, IL!--V nedeljo 24. aprila koncert "Save" v dvorani SNPJ. CLEVELAND, O. — V nedeljo 10." aprila koncert "Zarjo". MAJ. MILWAUKEE, WIS — Prvomsj-sks proslava kluba it. 37 JSZ. v nodoljo 1. maja v S. S. Turn dvoraai: CLEVELAND, O. — Dne 1. maja prvomajska »lavnoet v Slov. nar. do- da (Tajnika klubov p datume svej&l jib uvrstimo v ta soon am.) .VfA' f ' \f i ,yf f /,,i f/Af / Af >,\1 VjVf /-\f f * f f"» f'»IMt f <>? Mf Mf ' Vf Mf AA? Mf M|/.\f7 "Prav rad priznam, da |e vaš izmed jugoslovanskih res najboljši koledar. Vaša cena za tako knjigo ni pretirana ***** Gornje je iz pisma znanega rojaka, ki ima v literaturi veliko znanje. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR je knjiga, ki med Jugoslovani v Ameriki v publikacijah te vrste nima primere: Ako si Am. druž. koledarja letnik 1932 še niste naročili, storite to čimprej. ZA VEČJA NAROČILA ZNATEN POPUST Pri razpečavanju koledarja si brezposelni nekaj centov lahko prislužijo. Posvetujte se s tajniki klubov ali druitev, kateri so naročili koledar, ali pa pišite za informacije upravniitvu. BOGATA VSEBINA. LEPE ILUSTRACIJE. KNJIGA. KI JE VREDNA SVOJEGA SLOVESA. 'Ca STANE VEZANA V PLATNO $1. NASLOVITE: ^ PROLETAREC, 3639 W. 26th ST. CHICAGO, ILL Spartakove beležke Governer LaFollette je v svojem proglasu pred par dnevi orisal svoja priporočila državni postavodaji, ki prične z izrednim zasedanjem ta mesec. Za delavstvo ne samo v Wir consinu, temveč širom Unije, je potrebno, da pazno zasleduje potek teh razprav, in to iz dveh razlogov. Prvič, ker se bo sedaj vršil ljut boj med zastopniki delavstva, to je socialisti na eni in med buržoazijo, ki se deli v dva tabora, konservativce in progresivce, na drugi strani. Drugič pa, ker bodo progresivni poslanci (LaFollet-tova stranka) primorani pokazati pravo barvo, oziroma kako daleč je ta gospoda pripravljena zastopati interese ljudstva in voditi boj proti interesom vladajočih. Governer zahteva v svoji poslanici drastične ukrepe proti brezposelnosti, za omiljenje iste in obenem za uspešno pomoč brezposelnim. Poslanica ne odgovarja socialističnim idealom, toda vzlic temu so socialisti pripravljeni sodelovati za udejstvovanje teh postav, ker se zavedajo, da je to vse, kar je za sedaj mogoče doseči. Predvsem zahteva governer zvišanje dohodninskega davka "AMERIŠKA TRAGEDIJA" blizu doma je zadel v njih velik z vso silo drveč avto, ki je še p9 koliziji zletel sunkoma 140 .korakov na bližnji vrt. Brata Antona je vrglo na cestni tlak tako nesrečaio, da si je prebil lobanjo, dočim drugi niso dobili ravno nevarnih po šitodb. Odpeljani so bili takoj v bolnišnico. Druge so za silo obvezali, da so se lahk0 vrnili domov, brata pa so pridržali. Preminul je, ne da bi se še kaj zavedel. Doma je bil iz Sela št. 18, občina Žiri, podomače Lovretov. Bil je zelo priljubljen med tamkajšnjimi rojaki, kar je pričal tudi velik pogreb Ver izredno mnogo vencev in rož. Kazen sorodnikov so se poslovili od njega mnogobroj-ni prijatelji ter društvehikl SNPJ in JPZS. Pevci so peli žalo-stinke. Pogreb se je izvršil pod vodstvom Fr. Ermenca. Prišel je tudi njegov prijatelj Ohas. Jurkovšek iz Chicaga, ki a u ^ __..- . . ... „ --je takoj vprašal za cvetličarje. Anna Nath&n v Philad«lphiji, star« 21 lo«, (»a 6mmnmm vrhu «tik«), im t, , . • j • , j a Umorila M otroke ( mol Cbarlo«, (truditi, kajti IljegOV pO- Dvainpetdeseta konvenci- The C. P. L. A. and s Socialists ki jo io ¿o\go bro« dal«. Star jo 32 tU«. Dan prod to trafocbjo mu jo io-aa araftrosila, da bo napravila konec trpljenju njunik otrok in sobi, če ne Ad>» on » 01 man Prof. J. Pugh od American nien with whom oie would like to I aI1 the powerful machin- Saving Building & Loan Insti- work- That'» ^y it is such a pity !8UKch jobtJ ? .thi tut* Chapter U J. ape.ir.,-J^*- na delegate in tajnike, da se to give effect on the political fieldsy whlch rePre8ent* * $280,- Vpišejo V ta chapter in se se- except by way of criticism, should IUU0'000 project will be a bond that znanijo s knjigovodstvom, po- ; become a source of division rather i™JÎ!L >g int° C,08er union two sl o va njem in .drugih potrebnih th- <>' unification. ! J. ^ 'iatlonsn — 1 Tne whole world, which like our two countries is likewise suffering from unemployment, has many such problems which are more than national—they are international. These problem« are beyond the in- members dividual, the corporation, the state or even the nation. And wherever two or more nations gather together to labor over their collective problems, there the spirit of the new day will sit in and guide them. When sectionalism and nation- rečeh, ki bodo v večjo korist društvom in delničarjem in je naglašal, da bi morala stavbinska in posojilna društva ravno tako oglašati v lokalnih listih v —Norman Thomas Awaken Johnstown! _ Where were all of you dobrih yi slabih Časih, kot drug on November 15th? Why don't you business, ker le ljudstva bo mogoč večji napredek in večja varnost vlagateljev. Temu priporočilu je » — - o z izobrazbo Ket interested in our movement? During the last few months the Johns- town Socialist* have not been active enough—especially in contributing articles to the English section of Pro- ..........................Ilollull letarec. What has happened to our al»sm make way for the greater un sledil g. Sidney J. Keclik, taj (-----------, nik prej omenjenega Instituta Publicity committee? s povabilom, da se stavbinska, ^ • in posojilna društva okraja bu^°hmrade Dr' Van E&scn °J Pittfi-' \ . a • ... . ourgh, a very prominent Socialist Cook V celoti organizirajo in leader, will give a lecture with mov- skupno oglašajo V raznih listih ing pictures, sometime after New ____________ in se poslužujejo tudi radia V Year. The lecture will be given under line who want to see this work begun ta namen ausPice8 of ll»e j. S. F. Club No. ;as soon as Po^ible—the sooner, the , 5 and itg English Division. "Socialis4 |better- To ^e™ the obstacles mean G. Joseph J. Janda,, pred- Vienna" will be his theme in the llttle* They want to gei to work demanding of a greater collectivism, then we are creating something new. Here the sword must be sheathed. Tnere is no use for it There are millions on both sides of the Canada-United States border- Zunanji gosti na "Zarji-nem" koncertu Cleveland, O. — Na jubilejnem koncertu "Zarje" (odsek kluba št. 27 JSZ.) dne 26. nov. v avditoriju Slov. nar. doma maga krčiti skromno skupino »mo videli mnogo udeležencev njegovih pripadnikov. Spartak Tragedija v avtomobilski nezgodi Moon Run, Pa. —- V ponde-Ijek 26. oktobra sem dobila iz Milwaukeeja, Wis., brzojavko: "Anton met with accident on Friday. Still unconsious. Not expected t0 live." Takoj sem vedela, da se to tiče mojega brata. Odpravim se nemudoma na pot v nadi, da ga še dobim pri življenju! S kolodvora v Milwaukeeju taxi. iz bližnjih naselbin pa tudi iz drugih držav. Članstvo klubov JSZ. je bilo častno zastopano. Med udeleženci je bilo veliko tu rojenih Slovencev, pa tudi naraščaja ni manjkalo. Iz Penn8ylvanije sta prišla John Terčelj (Strabane) in Lesjak iz Sygana. Iz Detroita je prišla skupina okrog 15 oseb, izmed katerih so tri sodelovale v programu, namreč Uršula Semrov in Josephine Spendal, ki sta zapeli v duetu dve pesmi, in Helen Krainc, ki je predvajala akrobatski ples. Razen teh sem videl John Se-mrova, Mrs. Krainc, Antona n j * u j , najamem taxi. Mojih občut-, Povdant. pa je potrebno, da (kov na tej ¿ motfoíe 1 Jl,rc0 8 ^P™*0 in vei dn)*ih ilorek, kater, je č an delavske opisati Ta gtra<5na „JJ®, iz Detroita. ki so večinoma čla- stranke ceflih 28 let »n je vsa ta Prišedši pred bratov dom iščem ni kluba št- 1,4 in en¡ tudi v leta vse svoje moči porabil v z 0¿m¡ ro¡ d ^ I pevskem zboru "Svoboda". Iz tv /n 1 aa .mm J a! a ImLa ImÍamaAA ma I ... ai ^ ' 1 m . « # Chicaga sta prišla Frank Zaitz in njegova soproga, gosti iz boju za delavske interese, ne ^nroir , . , , w j i • Jin* z,areK upanja me prešine. p° 8viden'u * -a Cene se joče glede 8000 steklenic mleka, joče se nad usodo delavskih otrok, joče se človek, kateri prodaja delavske interese izkoriščevalcem in blu-fa delavstvo s svojimi narod-njašliimi frazami. Cene ni videl delavskih interesov, ko je pred dvema letoma kričal, naj se prične z gradnjo temelja Slov. doma, ki naj bi stal 300,000 dolarjev, dasi je dobro vedel» da je načrt nemogoč. Ni mu bilo za delavske interese in delavske otroke, ko je mislil na velik komften za obupana pojasni, da je naselbin pa so bili še zjutraj zaspal. Videč njo v številni. "Zarjani" in čla-tugi, sem se skušala napraviti ni št, 27 so bili vseh zelo veseli, kar je pokazala zabava zvečer v spodnji dvorani. Vladalo je res prijateljsko razpoloženje in nihče se ni dolgočasil. žal, da je polnočna ura tako kmalu prišla. Poročevalec. močno, da jo bodrim v težki uri. V nezgodi je tudi njo por bilo po glavi in životu, in isto njunega 12-letnega sinčka, ki je dobil veliko rano na glavi. Le 6-letna hčerka Berta je ostala nepoškodovana. Kot so mi pozneje pojasnili so lli 23. okt. zvečer obiskat družino Vačič. Ko so se okrog 11. ure pripravljali proti do- V New Yoricu je glasom ljud mu, se jim je Mr. Vačič ponu- skega «tetja iz leta 1930 nad an, da jih odpelje s svojim 2,580,000 protestantov, 2,362,-avtom do par blokov oddalji- 000 katoličanov, 111,000 pranega stanovanja. Na križišču votlavnih, in 1,875,000 Židov. Verstva v New Yorku Essen. Further details in this paper. Comrade Anthony Bombatch was ruptured while working in the mine in West Virginia. He is a patient at the Lee Homeopathetic Hospital, internationally, we build firm. Thus out of collective needs grow collective works. Out of collective works, a collective consciousness. Out of the new consiousness, the human brotherhood. The day for making new history is here. —The Milwaukee Leader. i > if you want to read unbiased, truthful news and editorials that have the welfare of the public as the first consideration, SUBSCRIBE TO THE MILWAUKEE LEADER The only English Socialist Daily in America 540 W.Juneau Ave. Milwaukee, Wis. SUBSCRIPTION RATES: One year $6.00—Six month* $3.00—Three Month. 1.50 I vj. tiv/a^pi. «• —*f i---- w it-:ina win oe nis uieme in the ----------* «ci to worn sednik češko-slovanske lige je lecture. It has been repeated that *!a"y are wishin* wpre tomorrow podal daljše poročilo, tičoče se this lecture i« very educational as well And when we build okraja Cook, ravno tako sta ^ Conte and hear Dr. Van poročala o njih delovanju g. John Czekala o delu med Poljaki in g John Kuchinskas o delu med Litvinci. Zadnji dan zasedanja so bili podani razni računi, resolucije in priporočila kot tudi določitev kraja prihodnje konvencije. V novi odbor lige so bili iz-toljeni: Frank O. Schneider Kankakee, predsednik ; R. Mc-Conachie, Sparta, prvi podpredsednik ; Nicholas Johnson, Batavia, drugi podpreds. ; Albert Niedbalski, Chicago, tretji podpreds.; William Raddatz, Chicago, četrti podpreds ; W. B. Whitlock, Springfield, taj nik ; O. W. Walkup, Galesburg, blagajnik. Naj omenim, da je mesto Peoria, ki leži ob reki Illinois in ima zelo lepo lego, drugo največje mesto v državi Illinois in da šteje nad 100 tisoč prebivalcev. Pred prohibicijo je bilo tu ja'ko živahno. Mesto je tedaj slovelo kot centralni žitni trg in pa radi velikih tovaren za kuhanje žganja K zaključku naj še omenim, da je imelo Jugoslovansko stav-binsko in posojilno društvo ob sklepu računov dne 30. septembra t. 1. $388.316.82 imovine in da je bila 52. serija delnic izdana 2. oktobra. 53. serija pa bo izdana v soboto, 2. januarja 1932. —Jo««ph Steblay. TO LEARN ABOUT PRESENT SOCIAL PROBLEMS READ UNEMPLOYMENT AND ITS REMEDIES Zanimiv d«l "ProUtarca" «o dopisi. Pristopit« ▼ krof naiih dopisnikov tor sotrudnikov tudi vL .e Afitirajt« «• rasiirjonjo "Prolo-tarca". To broaden your knowledge of the Socialist and Labor movement, read The New Leader OFFICIAL ORGAN, S. P. 7 Ea»t 15th Street, NEW YORK CITY, N. Y. One year $2, half year $1, three month* 75c. By HARRY W. LAIDLER 104 pages.......... price -J 5c Socialism IT IS AND HOW TO GET IT By OSCAR AMERINGER 32 pages.......... price Qc The A B C of Socialism By FRED HENDERSON 16 pages.......... price qc One Billion Wild Horses By STUART CHASE \ 24 pages.......... price ^ oc Literature agents! S.nd f.r Mm qeutity pricm. SOCIALIST PARTY of AMERICA 2653 Washington BM. Chicago. 111. A Jugoslav Weekly Devoted to the Intereet of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, 8. P flwirtarcr OUR A!M: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH The Socialist's Duty The special drive for charity doles to help relieve the staiving has one important feature that is interesting. Those who listen in on the radio appeals will detect a note of panic and fear. There is no attempt to market the pollyanna stuff of the past year but a frank presentation of the stark realism of unemployment. The panic is due to knowledge that the alms gatherers face a huge emergency and the fear arises from apprehension that the jobless millions may get out of hand during the winter months and dis-tuib the sleep of those who stand for "ordered liberty". The whole city is being combed in a house- to-house canvass and we presume that this ia being done in other cities. Socialists here and there have discussed their duty in relation Xo the drive and it appears to us thai our duty is clear. For this problem m the mass the exploiting classes and their retainers are responsible. They have fought unemployment insurance and have supported charity doles as a method of lelief. Let them pay for the method which they favor. At the same time there are few Socialists who do not face a duty within the party and, in some cases, among their relatives. There are members and relatives in distress who require help and our first duty is to those who have fought the good fight against capitalism and its damnable fruits. The social pit in which millions of the workers are thrust is not of our digging and we would wipe it out if we had the power. In fact, aside from helping our own we need financial resources to fight the capitalism that has brought on this hell and that is a duty that we should not neglect We would not prevent the charity dolers from gathering alms, but let those who believe in this thing pay for it. We have our own workers to help and the big job of fighting capitalism itself and to the extent that we deprive ourselves of the resources to carry on the fight to that extent will we neglect the best interests of the jobless workers and the whole working class as well. —The New Leader. The British Election in Perspective When the votes and the electoral system in the recent British election are examined, it is found that the defeat of the Labor party is more nominal than actual. It is actual in the sense that the party loses most of its seats in . the house of commons, the number being cut down below 60, whereas it was 265 at the time of the disolution. But it is largely nominal when the number of members to which its vote entitles it, is considered. , The party polled, 6,614,527 votes. The total vote cast by all parties was 21,222,576. The Labor party vote, therefore, was slightly less than one-third of the total. The total number of seats in the house of commons is 615. One-third of that number is 205. If the Labor party had the number to a which its vote entitles it, it would have approximately 200 seats. This would be a loss of only 65 seats. Under the electoral syst^n in use, however, it lost over 200 seats. That's a pretty good argument for proportional representation.—Milwaukee Leader. Why Not Remedy This Condition? George Klein hurled a brick through a . bank window, then walked ' to the police station and asked to be arrested. He was unable to find work and his family is existing on charity. No, this didn't happen on the Fiji islands, it happened in Rockford. Incidents similar to this are of daily occurrence, in all parts of the country. And we can't help reminding you that this is in the richest land in the civilized world. Did you ever ask yourself what is the matter with you that you are as silent as the grave in the presence of such a disgraceful state of affairs? —The Labor News. Extended Public Ownership After 38 years of satisfactory experience with a municipal electric plant, the city of Jamestown, N. Y., with a population of 45,-155, has purchased a competing private plant and will now supply all electricity for the community. The new acquisition is to be paid for out of a surplus accumulated by the old plant and from current earnings, thus avoiding any additional taxation. —The World Tomorrow. Searchlight Donald Lotrich llhn People are sometime inclined to say that so and so has become a Rood leader, with a broad knowledge of Socialism. However sincere the remarks may be it is merely flattery, for, most of us who have been in the movement during the many trying years of the past can gauge our knowledge with the experiences. We In the course of a year they have become something else. Reporter* quote statisticians in saying that only one half of the millenaries of 1928 reported on incomes of $60,000.00 or more in 1930. From that they surmise that the millionaire have lost their millions. Hut this is only a lot of wind to offset the talk of tax- look not so much to words of praise ling the rich for the unemployed and Our Doings Here and There By JOHN RAK ______s Comrade Joseph Snoy of those whom we seldomsee Bridgeport has recently visited present were comrades Mary several towns in Pennsylvania Aucin and Joseph Omerza. soliciting subscriptions for this Out-of-town visitors were Vin- paper. He tells us that he cent Pink, Jack Novak, Anton found working conditions ter- Zagar and Rudolf Skala, all rible and many people out of from Waukegan. After a short work. In spite of this hard- business session comrades ship among the working class, Garden and Skala debated on Snoy was successful in secur- the question of "Should Social- although that too is needed but more upon the achievements. And each new day brings us new lessons to study and new problems to unravel. I would be inclined to cast fear for any of our people who would step into the order just to head the banner for, such individuals would lack the practical lessons which can be gotten only in experience, The man who is able to stand by the principle day in and day out, in all kinds of weather, fair and stormy, learns as he progresses along the path to a to offset the national deficit. And even at that the figures now quoted are doubtful. After all it is only a guess and a bad one at that. Re- ing renewals and new readers for Proletarec. Every opportunity Snoy gets, he visits differ ent cities in Eastern Ohio and gardless Of the truth of such report, Penn organizes branches for we workers wjll feel a whole lot .. • , the JSr, speaks at meetings and co-operates in every other happier when the rest of these rich moguls lose their millions and better still when the government places the ! way with our movement, tax burden upon those who can best js a true Jimmje Higgins. afford to carry it He There goes our farm board again and what a mess it is uncovering. workers commonwealth. The trouble Fust of all they have helped the large is that too many weaken along the way. Overanxiety or lack of will power have played havoc with many of the supposed to be brilliant minds. • • • Those of us who have had a fair schooling thru our educational system naturally feel that we might be expected to know something. How slight our knowledge really is no one would believe. In preparing for the recent defcate in Detroit my colleague private institutions make great sums of money while the hundreds of thou- From Virden, 111., writes comrade Frank Ilersich: "Send me a bundle of fifty Family Almanacs. Will try to dispose and I hare had to dig into history U> dition this they have given some sands of farmer® were frozen out. them among Slovenes in Virden and nearby cities". In that territory there are a number of coal mining towns where a number of Slovenes still live. We hope he soon sells the amount ordered and writes for more. His letter also contained two yearly subs. Then they surely were instrumental in attaining $50,000 and $75,000 yearly wages for those who operated the so-called Farmers Cooperatives, which are Cooperatives in name only. While these big moguls wen making such vast sums the average farmer hardly earned $300 a year. And that's the way things went. In ad- uncover heaps of evidence for the arguments and for our cranium*. What is still more important our unnatural advice to the farmers which we already reported. We will watch further development* with have learned greater interest than ever before. On Saturday December 5 Victorian Lodge No. 205 SSPZ of Chicago will give a dance at the Lawndale Masonic opponent* claimed to a great lesson from the battle of word«, and the audience «wallowed Socialist club* may be few and every phrase with seal. That waa a between and the membership Temple. The committee correal schooling for all of us and we »mall, nevertheless, they are capable, dially invites the Slovenes and hope to have many, many more such because of the organization to secur* classes. ia representation of voters at the * * • ¡polls. jWere we able to turn every A delightful program was rendered 'present vot$r into a party member ists participate in the Co-operative movement". A social followed which lasted till about midnight. s In Milwaukee, Wis., branch No. 37 JSF will sponsor a soeial and dance on Saturday December 12 at the South Side Turn HaH. At present, members of this branch are busy campaigning for the Spring elections. They will have a Socialist candidate for alderman in the fifth ward. In the meanwhile a good time is assured at their social. Everybody welcome ! A committee of Pioneer Lodge No. 559 SNPJ, Chicago, is busily arranging for a camp aign dance to be held on Saturday, December 12, at the SNPJ Hall. A real treat awaits their many patrons on that night. Services of a popular orchestra has been secured and plenty refreshments provided for. Admission will be 10c. by singing society^ Sava division of club No. 1 JSF last Sunday, Nov. 29. A splendid attendance was present. Many came just in sympathy to the work of our club against the attempts of the Jugoslav Consul to gain the favoritism «of the Jugoslav people for the Jugoslav dictatorship. " The hall was well filled with human beings who applauded lustily to the rendition*. Mr. Jacob Muha, the in*tructor, has worked strenously thru seven month* with the singers for this performance and he deserve* recognition for his determined effort*. Visitors from Milwaukee and Waukegan were present. * * • In another month we will be jollying again at a New Year Celebration by our club at the Lawndale Masonic Temple. Two days later we expect to participate in the big mask ball sponsored by the Forward Association the net proceeds of which will go to the Cook County Socialist Party. * m * Joseph Oven presided at last Fridays meeting of club No. 1 JSF and alter the regular business was done away with in a hurry we heard Comrades Rudolph Skala of Waukegan and Anton Garden of Chicago tell us both sides of the question of Cooperative Store« and the active participation of Socialist* in the Cooperative movement. Many good point* were brought out by both speakers. A social followed. • • • • The sixth congressional district has two speakers slated for their open forum during December. On the ninth Wm. Seed will speak on "Court* and Labor Legislation, and on the sixteenth Earl Borden will have a* his subject, "Whither American Intelligentsia"? They hold their Forum at 2653 Washington Blvd. at 7:30 P. M. Everybody is welcome. • • • Another current report want* to put Mexico in bad light with the people. The agrarian laws do not completely satisfy some Americans. Mexico has become another Russia to some of them, so they want to scatter all the hostile publicity they can. But what is hard to understand is why our Airtericans don't apply th« same remedies they prescribe for foreigners in the U. S. Here they tell them if you don't like it the way it is go back to your native land. That'* what the Mexicans should tell the Americans. The laws of Mexico have some consideration for the workers unlike most " of the law* of this country and that is what makes the Americans worry . see We learn now that half of the millionairi are millionaire ns longer. the Socialist would capture all offices within a half dosen years. So comrades we must work side by side to bring the voters in touch with our organization now. We can look to New York City, Reading, Bridgeport, 'onn., and Milwaukee for instructions. Logical "May I ask you how old you are?" said the vacationist to the old villager. "I be just s hundred." "Really? Well, I doubt if you'll see another hundred years," said the other, trying to make conversation. "Well, I don't know 8o m'uch about that," was the ready response. "I be stronger now than when I started on the first hundred.'* —Capper's Weekly. their friends to spend this joyful night with the merry members of Victorian Lodge. Add-mission tickets will be 35c. The school of plastic art-painting—recently started by the directors of the Slovene National Home in Cleveland opened with 34 pupils. Classes are held Thursday and Friday evening^ and all day on Saturday with Gregory Perushek, Slovene artist, as the teacher. Students wishing to enroll can get full information from the secretary of the Home, s A fair attendance was had at the last meeting of branch No. 1 JSF Chicago. Among Socialism in Action Over 30,000,000 people in the United Sta&ea are attending some form of School and more than $3,-000,000,000 annually are required to pay the bills, points out Statistician Foster of the department of the interior. Most of this education is a part of the vast program of Socialism now being conducted in the \lnited States. —The World Tomorrow. Emergency Measure The college student had failed to pass a very important examination. Wishing to break the newg gently ts his parents, he sent the following wire to his elder brother. "Have failed to pass exam'. Prepare father." The brother replied: "Father prepared. Prepare yourself" —Answers. FRAGMENTS Men praise the busy bee—not merely pe-cause he is busy, but because they want the honey.—M. L. e Why have we no great leaders? Because political parties that dodge the real issues naturally choose dodgers to lead them.— s The Russians may be atheists, but they don't pray for victory in war and then expect no help from heaven in time of depression. e One reason why America develops no gredt leadens is because it doesn't stay mad long enough.—M. L. e We cannot expect much real education from the schools and colleges of a capitalist State. This State is still in the hands of the mighty rich ,and its business is ta maintain its own ascendancy through the preservation oi the existing order. Our schools and colleges are "tied houses", and they cannot be expected to produce potential or actual rebels against the existing order.—"Socialist Review." * Truth is the narrowest thing in the world. Theie are endless wrong ways to add two and two, but only one right way.—M. L. * "Why did you marry?" was asked the Scotchman, who answered: "Now I have something to look at on Sunday."— —Carl Sandburg. e Banker Lamont warns us all that the dole is inevitable if private charity fails. Which is like saying that you will get drunk if you bo-come intoxicated, if his interpretation of the dole is correct.—J. O. Lower Wages as a Way fat Refusing to pay anything to relieve unemployment thru higher taxes for public work*, unemployment insurance and old age pen*ions and at the same tins faced by a depression which is threatening thek dividend*, the rich have begun a campaign to maintais these dividends by cutting wages. In the year 1930 the working class of this country lost principally thru unemployment almost ten billieae of dollars. In the same year the owners of industxy thru the use of labor displacing machinery and by speed-up systems received in dividend* one-half billion dollars more than in the banner year of 1929. This year the attempt is being made to take the cort of the depression out of the wages of the workers who still have jobs. The campaign i* supported by all organ« of capitalist publicity; the newspapers are shouting that wages must come down in order to stimulate business. It is obvious however that low wages i* not a cure for the depression. If it were, then China with the lowest wages would be most prosperous; exactly the opposite is true. Depressions, of course, are period* of great unemployment yet most people in discussing cures for do* pression fail to see that unemployment is inherent in the capitalist system. Under this system of society s man is given a job only when he can produce commodities which will have a greater value than the wages he receives. This fact is self-evident« no man will go to the bother of hiring another man to work for him unless he can make a profit by so doing; yet this situation accepted by most people as natural, ia the root cause of unemployment. To show why the above statement is true, regard-leas of the race, color, creed or personal character of individuals, let us suppose that all the workers in tha country are condensed to fifty and all the capitalists to one. Each worker get* in wagps four dollars a day and produces seven dollars worth of commodities. Tha owner of the plant takes twenty dollars a day in commodities for his own use. At the end of the