H09TNIN A PI AČ AN A V GOTOVINI Mesečnik za kmetsko prosveto XIV. December 12. VSEBINA Rudolf Mohar: Svetonočna slika.— Dr. Srečko Goljar:'Le pogumno naprej. — Prva zadružna žaga v Jugoslaviji. — Naš čas je tu. — S. M. Kako maskiramo. — Razlaga tujih besed. — f Albin Prepeluh. — f Albin Prepeluh piše. France Mravljak: Kaj prinaša sporazum. — Joško Tomažič: Na delo za lasten tisk. — Razpis nagrad. — Slovenska kmetska mladina na delu. — Odvisnost je zločin nad človekom. — Jože Danev: Zvesti tovarišici ob grobu. — Naš sveti večer. — Jože Danev: Mir_ljudem na zemlji. — D. K.: Nenavadni obisk, igra. — Za družinski in svetovni mir. — B. Š.: Našim dekletom. — Nega našega telesa. — Za božične dobrote. — Praktični nasveti. — Borut: Ob krsti kmetske matere. — Naše prosvetno delo v razmahu. — Dašek: Denar in njegovi sorodniki. — Peter Rupar: Mreža bele groze. — Za prosti čas naj pride smeh v vas. Mesečnik za kmetsko prosveto / Izhaja vsak mesec / Celoletna naročnina Din 25.—, za člane Društev kmetskih fantov in deklet, za katere pobere in skupno vplača naročnino društvo, kjer so včlanjeni, Din 20.— / Posamezna številka Din 2.50 I Rokopisov ne vračamo / Vm*. kar se tiče uredništva, pošiljajte na naslov: UREDNIŠTVO »Grude«, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1 / UPRAVA je v Ljubljani, Tavčarjeva ulica, kamor pošiljajte naročnino, oglase in reklamacije (pritožbe) Izdaja Zveza kmetskih fantov in deklet; za uredništvo odgovarja Ivan Albreht, oba v Ljubljani Tiska Tiskarna Slatnar, d. z o. z. (Vodnik in Knez) v Kamniku Vesele božične praznike 4 in srečno novo leto želi svojim zavarovancem „JUGOSLAVJ J A“ splošna zavarovalna družba Ravnateljstvo.za dravsko banovino v Ljubljani cVesele božične praznike in srečno ŽNovo leto želi svojim cenjenim gostom in se priporoča Gostilna „FIGOVEC“ Franc Hočevar, Ljubljana s. emena za polje in vrt nudi SEVER & KOHP. LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 5 V LJUBLJANI, Kolodvorska ulica 7 (v lastni hlftl) Telefon inlerurban 25-06 Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko. ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. — Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. ■•uperfosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofoskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo. Glavno zustopstvo za Slovenijo opekarne »Ilovar«, Kurlovac, za vse vrsic zidne in strešne opeke. Ekonom LISI’ Z A KMETSKO PROSVETO 12. DECEMBER 1937. XIV. Rudolf Mohar: SvaionoČna sCika »Nocoj smo spet prišli ite obiskat, mati, vsi: Janez, Matija, Anton in France, da mogla bolj mirno boš spati, da ti toplejše bo blago srce!« Potem so vsi mrki za mizo poseli, vse prazne uprli so v mater oči: >Se bomo pri tebi kaj, mali, ogreli? V tujini pustili vso vročo smo kri.«. Nato pa so umolknili živi mrliči. Ne želje ne prošnje ni več v njili očeh. Vsa žalostna mati se bridko razjoče; — če Kristus bi vstopil, preklel bi ta greh. \U Dr. Srečko Goljar: Le pogumno naprej! Kadar pregleduješ svoje življenje in primerjaš to, kar si hotel, s tistim, kar si v resnici dosegel, si prisiljen iskati vzroke uspehom in neuspehom. Osnovne črte značaja Taka raziskava pa ti vselej odkrije in potrdi, da je vse odvisno največ od tebe samega. Marsikdo res doživi posebno ugodne prilike, in marsikdo se po pravici izgovarja na izreden vpliv neprijaznih naključij. Toda pretežno in odločilno razlago dajejo vsem tvojim korakom tvoji nagibi in hotenja, lastnosti, ki tvorijo tvoje bistvo, tvoj značaj. Vrste ljudi Vse ljudi bi lahko razdelili v dve vrsti: na tiste, ki streme po spoznanju resnice in se zanjo bore, in druge, ki jo mrzijo in zanjo ničesar ne store, ali pa se celo bojujejo proti njej. — Nekateri vidijo le sebe in z grabežljivo roko —• Nedeljski popoldan v hribih Naši fantje se situirajo ne da bi se jim le malo oglasila vest segajo po vsem, kar more zadostiti njihovemu pohlepu. Drugi pa vedo, da so člani človeške družbe, kjer vsak živi za celoto in pričakuje, da mu bo ravno celota najskrbnejša mati. Dalje imamo zopet dve vrsti ljudi: nekateri resnično verujejo v Boga, drugi ga resnično taje. Celo taki so, ki ga rabijo za ustrahovanje bližnjega, a sami nanj nič ne dajo. Morebiti bi smeli s kratko besedo reči, da sta dve. strani, ki sta v boju z dobrim in slabim za dobro in slabo. kmetski fantje in dekleta \ aša vrsta naj bo tista, kjer se zbira poštenje, spoznavanje in boj za pravico. Le taka hotenja morejo oblikovati vaš značaj in ona naj postanejo del vašega bistva tako močno in trdno, da nikoli ne podvomite, kam spadate in kaj je vaše delo. Letos ste videli s kolikšnim navdušenjem so vaši tovariši in tovarišice tekmovali, da na zunaj pokažejo privrženost k tem ciljem. Drugod spet ste videli roje mladih, s ponosom prežetih obrazov, ki so pod svojimi prapori obhajali praznike svobode, praznike stremljenj za vsem lepim in plemenitim. Kako lepa je dežela, kjer se vije zelena zastava nad večno domovino, ki jo obdelujejo roke tvojih sinov, ki jo z ljubeznijo negujejo roke tvojih hčera! Skladnost med kmetskim človekom in naturo, ki je mnogo bližja zakonom narave kakor nasiljem ljudi, naj vodi naša hotenja. Značaje boiuo kovali krepke v volji za dognanje resnice, močne v volji za obrambo človeškega dostojanstva in svobode; neodstopne, kadar gre za izvojevanje pravic vsemu zapostavljenemu in izrabljanemu človeštvu. Take ljudi morajo dajati naša društva! Kajti ljudje, ki vedo, kaj hočejo, bo-do tudi našli način, da to izvrše, kar so si postavili za smoter in cilj. Vse zavisi od nas V začetku smo brali, da je značaj človeka osnovno izhodišče za njegovo udejstvovanje. Značaj, kakršnega bomo mi ustvarili, bo neizogibno ustvaril nov rod, sposoben za zmago. Ta rod bodo razumeli tudi tisti, ki se sicer danes nekako štejejo k njemu, toda zanj kljub priliki in dolžnosti store ali mu pomagajo toliko, da lahko tudi pogine. Čeprav je največja resnica ta, da je bodočnost vedno le v mladini! Zato le pogumno naprej v novo leto, v novo delo, k novim naporom in uspehom! Vse bližje k zmagi prave kmetske prosvete, k zmagi nad temo in suženjstvom, ki sicer še zakriva ... prelepo deželo, a jo bodo kaj kmalu pregnale zelene zastave, vihrajoče v raskavih rokah svobodnega kmeta! Le trdna vztrajnost bo množila naše vrste, le globoka požrtvovalnost jih bo krepila. Samo z njihovo pomočjo bomo zapeli zahvalno pesem, ko bomo s temi načeli prepojili slovensko vas, nam najbližjo, najbolj lastno domovino. * I*rva zadružna žaga v Jugoslaviji Na Verdu pri Vrhniki so otvorili v nedeljo dne 21. novembra 1937 zadružno žago. Majhno število, komaj 50 posestnikov se je združilo z namenom, da si postavijo svojo zadružno žago. Koliko posmehovanja in še več nasprotovanja to bili deležni ti kmetski ljudje samo zato, ker ko se hoteli rešiti izkoriščanja in postati samostojni v žaganju lastnega lesa. Tu so kmetje šele spoznali, kdo jim je najbližji! Uvideli so, da ne pomore kmetu nihče, če si sam ne pomaga. In najlepše je pa to, da so obesili politiko, ki jim jo vsiljuje gospoda — na klin! Kmetski zadružni duh jih je vodil v borbi proti nasprotnikom, in zmagali 60! Kdor pogleda ogromno poslopje — zadružno žago — se čudi, da so bili naši kmetje toliko idejno močni v teh — za zadružništvo — težkih časih. Otvoritev žage je bila izvršena z vso svečanostjo, ki jo zmore naš kmet in — kar je najlepše — brez različne gospode. Kmetski mislec g. Franc Furlan, je kot načelnik zadruge v svojem pozdravnem govoru povdaril, da je žaga delo idealnih kmetov, ki so doprinesli velike žrtve z delom, tlako in neustrašeno voljo. »Proti volji razne posvetne in duhovske gospode smo postavili to žago,« je dejal. Pozival je vse kmete in delavce, naj se združijo v skupno fronto za ozdravljenje in ohranitev naše vasi pred propastjo! Za nas je še posebej razveseljivo dejstvo, da si je žago zamislil in jo izpeljal mladi gospodar s pomočjo prav tako mladih sodelavcev. To so tisti mladi gospodarji, ki so prevzeli pred leti zadružno mlekarno, živinorejsko zadrugo in vse ostalo kmetsko udejstvovanje. In kaj hočejo vsi ostali, kot priznati mogočen napredek, ki ga dosegajo ti mladi ljudje, Mi želimo tej mladi kmetski generaciji še veliko napredka, predvsem pa skupnega kmet-skega sodelovanja brez primesi kapitalistične politike, naj si bo ta iz črne ali bele strani. Kmetje na Vrhniki so pokazali, da znajo sami gospodariti. Torej niso potrebni nezaželjenci, ki bi nas vodili — v moralno in gospodarsko propast. Združimo se! To bodi v naprej naš klic! Sneženi gorski so vrhovi, že bela polja so, vasi; — prišli spet so opomini novi: »Plačajte GRUDO!* Čas hiti! Mi«* kmetski [oder. Naš čas je tu Zimška doba je ras notranjega društvenega žilom cerkve, ila bo zanje boljše po smrti. Sl X).— lil. » ................ » IV. » ................ » 300.— V. » ................ » 200.— VI. » ................ *' 100.— roGoji 1. Seznam novih naročnikov je treba poslali skupno s celoletno naročnino (po Din 25.— z« telo leto) za vse nove naročnike do 10. januarja 1938 na upravo »Grude« v Ljubljani. Zahtevajte položnico! 2. število nabranih novih naročnikov za: I. nagrado ne sme biti manjše od . 50 II. » » » » »». 30 lil. » » » » » » 25 IV. » » » » »». 20 V. » » > » » » . 15 VI. » » » » »». 10 Opomba: Uprava bo izplačala nagrade v gotovini dne 20. januarja 1938. • Nagrajenih bo šest nabiralcev, ki bodo prejeli skupno 2500.— dinarjev. Kdor bo nubrid največ novih naročnikov, do. bi 1. nagrado. Drugo nagrado prejme tisti, ki bo nabral za prvim največ naročnikov. Tretja nagrada pripade tistemu, ki bo po številu na-branih naročnikov na tretjem mestu — itd. Vsak po mora izpolniti 2. točko pogojev — drugače pri nagradah ne pride v poštev. Za nove naročnike se smatrajo tisti, ki do sedaj še niso prejemali »Grude«. Nove naročnike lahko nabirajo posamezniki ali skupine (društva). Ob enakem številu nabranih naročnikov odloči nagrado žreb. Mnogo sreče in uspeha! 1’ohitite! Čas je kratek! »GRUDA« NAROČNIKI O »GRUDI« IN ZA »GRUDO« Tej številki smo priložili dopisnice z vpra-šanji o »Grudi«. Napišite vsi odkritosrčno mnenje s tem, da odgovorite na vprašanju. Storiti uslugo sebi in »Grudi«! Znamko za Din 1.— si odračunajte od naročnine za prihodnje leto. Naberite nam tudi nekaj novih naročnikov. Priporočite *Grudo« sosedom, znancem in prijat el jem. Iz vam mldaljenejših krajev pa nam pošljite naslove od tistih, ki bodo po vašem mnenju postali naročniki. Točne naslove napišite na zadnjo strun dopisnice. Več naročnikov — večja »Gruda«! Dopisnice nam vrnite — zud-nji čas — do 8. januarju 1938. Hvala vam! — Novo leto, novo delo, novi uspehi! »GRUDA« Slovenska kmetska MLADINA NA DELU Izobrazba in prosveta — naj naša bo osveta! Zunanji* delo je končano, nastopila je zima. Dolgi bodo zimski večeri. Izkoristimo jih kar najbolj! Vsakdo mora iti na delo v zavesti, da s tem koristi sebi, svoji organizaciji, naši vasi in vsemu narodu. Vsako društvo, ki še ni napravilo načrta za prosvetno delo v zimski dobi, naj čimprej skliče članski sestanek, na katerem prerešetajte vse, kar spada v delo naših organizacij. Odbor naj pozove vse članstvo, da sporazumno določi in pove, kaj bi radi delali, o čem bi se radi poučili. Zavedati se moramo, da nas čaka veliko trdega dela, da se čimbolj vzgojimo in izobrazimo v vseh vprašanjih našega življenja. Prosvetno-organizat. tečaji Tudi letos se bodo vršili prosvetno-organiza-torični tečaji za fante in dekleta. Njihov namen je izobraziti člane in članice v splošnih stvareh in za vodstvo društev. Glavni odbor Zveze je na svoji seji 28. no. vernbra t. L sklenil in določil učni načrt, predavatelje in vse podrobnosti za izvedbo. Prav lako je določil tudi datume teh tečajev pri okrožjih. Vse podrobnosti bodo navedene r okrožnici s potrebnimi navodili. Tovariška društva naj že sedaj določijo tiste člane in članice, ki bodo posečali tečaje v tej sezoni. Posebno se bodo vpoštevala tista društva, ki nimajo zmožnih voditeljev in pa tista, ki so se ustanovila tekom letošnjega leta. Tečaji so najboljša šola za naše organizatorje. Zato vztrajno na delo! Poroke v naših vrstah 9 V Vogljah pri Kranju se je koncem novembra poročil tovariš Franc Molj, ustanovitelj in večletni predsednik Društva kmetskih fantov in deklet v Vogljah, z gospodično Francko Likozar, posestnikovo hčerko iz Primskovega pri Kranju. Našemu agilnemu organizatorju, borcu >.u kmetsko misel in njegovi družici želimo v zakonu obilo sreče in zadovoljstva! # Donačka nora pri Rogatcu. Pred kratkim se je poročila tovarišica Nežika Kidrič, šivilja v Rogatcu, z g. Tonetom Kunstičem, kleparskim pomočnikom istotam. Nevesta se je ves čas marljivo udejstvovala v Društvu kmetskih fantov in deklet in se večkrat pokazala pri dramatskih prireditvah kot prav dobra igralka. Želimo in upamo, da bo še v bodoče krepko podpirala naše delo! — Novoporočencema želimo na novi poti vse dobro in lepo! • Veliki Obrež. V zadnjem času je zapustilo naše Društvo kmetskih fantov in deklet znatno število naših dobrih sodelavcev in sodelavk, ki so stopili v zakonski slan. Poročili so se: podpredsednica tov. Štefka Kežnuin s tovarišem Iranom Cvetkovičem, tov. Rezika Deržič, tov. Mariju Skvarč in tov. Rezika Škvarč. Tovarišica Vera Hetelinčevu sc je poročila s tov. Francetom Vučujnkom. Mladim novoporočencem želimo v zakonu obilo sreče in zadovoljstva ter upamo, da ostaneje vsi še nadalje naklonjeni našemu gibanju! Živahno delo v naših društvih Po naših vaseh je postalo živahno. Fantje in dekleta so se lotili dela z največjim veseljem. Hočejo izkoristiti čas, da si pridobe čim več koristnega za svojo izobrazbo. Razveseljivo je čitati poročila in pisma naših društev. Tu se pripravljajo za igro, tam na tečaj, zopet drugje imajo predavanja, otvarjajo knjižnice in čitalnice. Pevski zbori se vežbajo, godbeniki so stalno v vajah. Splošna razgibanost! Tako je prav! In prav povsod naj bi bilo enako. Potem bo naša vas vsa prerojena in poživljena. Fantje in dekleta so nosilci nove bodočnosti! Vsem tovariškim Društvom kmetskih fantov in deklet, njihovim članom in članicam ter vsem sodelavcem, podpornikom in prijateljem kmetsko-mladinske-ga gibanja želimo prav prijetno božično praznovanje in srečno, uspehov polno novo leto! Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani Odvisnost je zločin nad človekom Malokdaj je imela beseda odvisnost takšen pomen, ko v današnjem času. Kvečjemu v dobi tlačanstva. Pa 5e takrat je bil slovenski kmet odvisen le od enega, morda od dveh, kadar je bila posvetna in cerkvena oblast ločena. Bil je tudi tedaj liud pritisk — tako hud, da so tisoči tvegali vse, kadar niso mogli več prenašati nasilja gospodarjev. Podedovano slo Ko so se slovenski kmetje gospodarsko osvobodili in se rešili graščinske gospode, je prav gotovo bil vsak prepričan, da se gorje ne povrne več. Sanjali so o sreči in svobodi, katere pa niso nikoli dosegli. Znebili so se enega oblastnika, od katerega so bili v popolni odvisnosti in istočasno padli pod peto odvisnosti drugih. Poprej je obstajalo ogroženje le od ene strani, ki je tvorilo skupno upravno, sodno, finančno in vojaško oblast. Graščak je bil glavar, sodnik, dav- Jože Danev: •J* Zvesti tovarišici ob grobu . . . V nedeljo 5. decembra je nenadoma /tremi-nula v Zagrebu tovarišica Milka Horvatičeva, članica in bivšu načelnica Ženskega odseka Društva kmetskih funtov in deklet v Vel. Obrežu. Iznenada je udarila med nas vest: »Milke ni več!« Nihče od na.s ni pričakoval, da bo la smehljajoči cvet, poln mladosti, poln življenja, ljubezni in nad, padel tako nepričakovano, tako hitro... Milka, ni te več... Bele snežinke padajo na tvojo pravkar zasuto gomilo na Mirogoju. Kako radi hi te spremili na zadnji poti. Prav vsi hi stali sklonejeni oh tvojem poslednjem domu in prav' vsi hi ti povedali, kako težko nam je oh tvoji ločitvi. A Usoda je hotela drugače. Odšla si še pred nedavnim od nas v bližnji Zagreb — ker je življenje zahtevalo tako. Vendar, kadarkoli si utegnila, ti je bila prva pot domov med nas in med svoje. Mlada, zdrava in vesela si nas tudi poslednjič zapustila. Vrnila se nisi več. Milka, kako te homo pogrešali. Bila si med prvimi na odru, srečali smo te na tečajih, na tekmah. S smehom in pesmijo na ustih si korajžno korakala v naših povorkah za našim zelenim praporom. Ni je bilo prireditve, kjer ne bi sodelovala. Milka! Danes bi te potrebovali bolj kot kdaj prej. Utihnili smo - a nismo še zamrli. Sieer se kdaj pa kdaj oglaša v nas hlapčevski duh, ker smo bili vedno učeni tako, da molčimo ter mislimo in čutimo samo to, kar je drugim v korist... Niti koraka nazaj! Naš plug orje dalje nove ledine. Naša samozavest dobiva vedno širše obzorje, dobiva novih moči. »Vigred se povrne« vsa zelena, vsa naša, vsa cvetoča, kakor si bila ti. Za njo pride poletje, prazniki, žetve... Zahliščali se hodo srpi naših žaujic v novem soncu, le tebe ne bo med njimi. Tvoje radosti iu tvojega cvetočega smeha... Milka! Bele snežinke padajo na grudo tvoje prezgodnje gomile tam na Mirogoju in naša srca stresa mraz... Pozor • Pomota • Pozor V zadnji številki »Grude« smo pomotoma priložili »Naročilnice« le dobri polovici naših naročnikov. Zato jih ostali prejmejo v tej številki. Zavoljo tega smo morali poslati to številko »Grude« še vsem našim cenje- DIN! nim naročnikom. Naslednjo številko pa dobijo samo tisti, ki bodo poslali denar ali pa izpolnjeno naročilnico do 25. maja t. 1. »Grudaje že storila svoje in bo tudi v bodoče, v Vaše popolno zadovoljstvo, Vi pa tudi izpolnite svoje in nakažite skromno naročnino! Odločite se: Ali z »Grudo« v veselju, ali brez »Grude« v žalosti! Pozdraljeni »GRUDA« 25. MA J ? 25 kar in vojskovodja. Pozneje je nastopilo še več oblastnikov, ljudje so bili obkroženi od vseli strani, kajti vsaka oblast je delovala v imenu enega, nastopala pa zase in samostojno. Ljudje so ostali več ali manj odvisni od nekdaj pa do današnjih dni. Men jalo se je marsikaj, odvisnost pa se ni. Neodvisni bi bili prav za prav lahko vsi ljudje. Vsi, ki opravljajo določeno delo, vsi, ki vršijo svojo dolžnost, katero jim nalagajo naravni ali državni zakoni in medsebojni dogovori. Temu pa ni tako. Precej dolgo so se ustavljali tisti, ki so bili lastniki zemlje, hiš in podobnega. Končno so podlegli povečini vsi. Brezobzirna je, vsa hudičeva Doba krize je posegla najbolj globoko. Streha, kruh in življenje sploh —-vse je v odvisnosti. Te stvari so danes pogojne. Nekaj dobiš, imaš in dosežeš le — če ... Če boš volil tako — če boš pri tem društvu — če boš pri oni stranki — če si naročnik tega lista — če boš z nami... Drugače lahko pogineš! Ne dobiš službe, ne posojila, dela, vožnje, podpore — z eno besedo — nič! Še ozmerjan, opsovan in proklet boš povrhu! Kaj če propade domačija, če trpijo otroci, ali če si v bolezni, stiski in nesreči. Na to se tu ne ozira, tega te nihče ne vpraša!'—- Takšna je odvisnost kruta, brezobzirna — vsa hudičeva. V kleščah odvisnosti ... Poznamo gospodarsko in duševno odvisnost. Kdor je v nevarnosti za streho, kruh in obstanek, je gospodarsko odvisen. Sem prištevamo v prvi vrsti delavce, obrtnike, uradnike in v zadnjem času tudi tiste kmete, ki so zadolženi in navezani na zaslužek. Vse navedene priganja potreba, da se uklonijo neštetim prilikam in povodom. Duševna odvisnost je plod napačne vzgoje. Strah je njen prvi zapovedova-lec! Strah pred oblastniki sedanjega ča- sa in pred pogubljenjem. Zraven še spada zapostavljenje, zamera, obrekovanje, sramotenje in podobne neprijetnosti za tiste, ki so občutljivi, tankočutni, obzirni in pošteni. Žalostno je, da je padel v odvisnost tudi tisti slovenski kmet, ki si sam prideluje kruh in ki spi pod lastno streho. Duševno ga stiskajo in izkoriščajo, on pa trpi in si ne zna pomagati. Na tihem kolne in misli po svoje — na zunaj klone pod pritiskom. Umetna pretvorba resniee Kakšno je danes javno mnenje? Kako mislijo ljudje o današnjih razmerah? Vsi bi strmeli, če bi ljudje povedali tako, kot čutijo in mislijo! Laž je vse, kar pišejo in hinavsko prikazujejo nekateri listi. Ali so morda kakšne volitve izraz volje naših ljudi?! Kaj še! Radi kruha, službe, napredovanja in podpore napravijo ljudje marsikaj — proti svoji volji. In če drugega ne — mir imajo, »skozi zobe jih ne vlačijo« in — morda še pogubljeni ne bodo! Nam se tako izrabljanje studi! Tako kakor vsak rop, uboj ali drug zločin. Saj postavimo s tem človeka na stopnjo živali, ki je v popolni odvisnosti od človekove volje. Mi pa moramo biti ljudje, bratje med seboj, kristjani — pravični, pošteni in svobodni! Neodvisen človek — bodi naš vzor! Zato učimo in vzgajajmo naše fante in dekleta v značajne ljudi, ki bodo sebi prav tako pravični kakor drugim. Kajti, Radič je rekel: »Beseda je vredna samo toliko, kolikor se spremeni v dejanje!« In mi bodimo ljudje dejanj, ki naj vzklijejo iz naših zahtev in pogledov, vsebovanih v naši skupni kmetski misli! Prva zahteva pa je: doseči duševno in gospodarsko neodvisnost naših ljudi. Neodvisen človek bodi naš vzor, naš cilj in program! J****** PBfE $veti večer Božič! Praznik■ sprave, ljubezni in veselja. Praznik otrok in odraslih, dobrih in slabili, revnih in bogatih. Nihče se ne more odtegniti njegovi lepoti inčam, pa najsi bo še tako hladen in trezen. V srcu nas vseh vzbudi Božič spomine na najlepše in najtoplejše dni življenja. Danes, na sveti večer, pozabimo na vso mržnjo, na vse neuspehe, na vsa razočaranja, na borbe in boje, na nesrečo in bedo. In mislimo na tisoče onih, ki so revnejši in bednejši od nas, ki so po- trebni prijazne besede in dobrega dejanja. Odprimo srce in roke. Bodimo dobri. Pomagajmo prinesti v njih srca mir in vero. Saj le v dobroti, v tern, da si prizadevamo, da bomo boljši od drugih, je vir naše sreče. In ko zapojo na naši vasi božični zvonovi, naj njih glasovi vzbude v naših dušah vero in upanje v lepšo in srečnejšo bodočnost. Novo leto /ta naj prinese zdravja, kruha, miru in uspeha pri vsem našem delu za dvig in napredek skupnosti in moči! Skoraj v vsaki kmetski hiši so postavljene v božičnih polnijo s strahom: Kaj bo jutri pri nas? Zato smo pa tudi me žene in dekleta tiste, ki bomo božično mirovno poslanico nesle vsemu človeštvu. Mir ljudem na zemlji! O teni bomo govorile in prepričevale vse ljudi, do katerih bomo prišle. Naša društva pa naj bodo središče tega mirovnega poslanstva! Naj živi mir v družini in med vsemi narodi! Preproge iz starih nogavic V vsaki naši hiši imamo večje ali manjše število ponošenih nogavic, ki se ne dajo več zakrpati. Te nogavice so nam pri hiši le v na-potje. Vendar jih še lahko za eno ali drugo stvar s pridom uporabimo. Prav lahko napravimo iz njih preproge, ki nam dohro služijo še leta in leta. PfflU mili is Preproge ne smemo smatrati za kakšno go-sposko navlako. Tudi v kmetski hiši nam pride prav. Na primer za predposteljnik. To je preproga, ki je pogrnjena pred posteljo. Kako prijetno je, če stopiš z boso nogo, ko greš k počitku ali pa zjutraj ko vstaneš, na preprogo mesto na mrzla, prašna tla. Tudi rjuhe in odeje ne umažeš, če stopiš na čisto preprogo. (Seveda, noge si pa moramo kljub temu večkrat umiti!) Z a to delo pa ni treba izdati nobenega denarja, temveč si z lahkim delom preprogo napravimo sami i/. povsem nerabnih starih nogavic. Najprej jih operemo in ko s« suhe, delamo na sledeči način: Nogavice razrežemo v krogu v 2 cm široke proge (pasove). Začnemo rezati zgoraj in nehamo pri stopalu, tako da dobimo iz vseh nogavic eno samo progo (trak). Posamezne proge sešijemo skupaj v celoto. Tako dobimo en dolg trak. katerega zavijemo v klopčič. Napravimo SO cm dolgo verižico iz zračnih petelj, nato pa kvačkamo ncovite stebričke. Preproga je torej skvačkana iz samih neovitih stebričkov. Lahko je poljubne debeline, v kakršno svrho jo pač hočemo uporabiti. Ce imamo nogavice v različnih barvah, razporedimo barve tako, da dobimo na preprogi zaželjen vzorec. Na obeh koncih preproge napravimo rese Iglej sliko) iz končkov volne, ki so nam mogoče kdaj ostali. Konci naj bodo dolgi 15 cm, prevlečemo jih s pomočjo kvačke skozi rob preproge napol in napravimo tik ob preprogi vozel. Rese napravijo preprogo ličnejšo. Prav tako lahko napraviš preprogo iz stare obleke in raznih krp. B. S.: Našim dekletom Kaj pravijo drugi o nas? Hrvati, Srbi in drugi, ki nas malo poznajo, pravijo, da smo Slovenci versko goreč narod. Razen tega trdijo, da svojo gorečnost radi zalivamo z vinom. Tisti, ki pravijo, da smo pijanci, >o v večini. V teh govoricah bo nekaj resnice, saj ne velja brez vzroka ljudski glas za božji glas. Kuj />a /mirimo mi? 'Mislim, da nam ta resnica ne more biti zelo všeč. Vsekakor prelivamo radi nje precej črnila. Pišemo, da alkohol škoduje človeškemu zdravju, ker k\ari počasi toda gotovo — želodce, jetra, lfdvice in srce. Pravimo, da alkohol zmanjšuje delovno sposobnost in krajša živ. Ijenje, da še to kratko življenje greni in da ne daje nikomur prave sreče. Pišemo, da je alkohol največji krivec pobojev. Na njegov račun gr« marsikatero okužcnjc s spolno boleznijo in marsikakšen nesrečen porod. Otroci radi njega slabo rastejo in kar ni najmanj važno — radi njega ludi gospodarsko propadamo. K sreči minevajo časi, ko smo verjeli Vsemu, kar je napihano. Ni vse zlato, kar se sveti, niti ni pametno in dobro vse, kar je natisnjeno. Presodite sami, ali je vse, kar se o alkoholu piše, res ali ne? Da vam povem odkrito: prepričan sem, da v glavnem drži. No, in kaj potem? Potem? No, mi ga pijemo dalje! Da vse pi-■ anje proti alkoholu malo pomaga, v tem smo si menda edini. Kdor ga je pil, ga pije še dalje rad, kdor preveč — ta preveč, kdor zmerno ta zmerno. Nekateri abstinenti pa najdejo svoje veselje v tem, da proti alkoholu pisarijo. Mislim, da nam o samem grozovitežu alkoholu pisanja ne manjka. Od tega pisanja ni bilo veliko ha$ka, škode posebne pa tudi ne. Manjka nam nekaj drugega: več spoznanja, več zavesti o tem, zakaj pijemo. In če ne bi pili, kako bi potem živeli vinogradniki, viničarji, prekupčevalci z vinom in gostilničarji? Kako bi mi sploh živeli brez pijače? Kako hi potem živele ve žene? Odgo vor na ta vprašanja ni prav enostaven. Vsakdo, kdor ga ve, bo storil prav, če ga pove. Jaz bi vas rad opozoril na vprašanje, ki se mi zdi za slovensko vas zelo važno in sicer: Zukaj se fantje opijajo? Študente poznam bolj kot kmetske fante. Poznam zelence, ki vsaj enkrat v tednu »krokajo«, prihodnji dan se pa na ves glas hvalijo: »Včeraj sem bil pošteno pijan. Slabo mi je bilo, da je bilo joj.« Takšno veselje postaja k sreči v naših časih vedno bolj redko. Danes živijo študentje drugače. Mesto v gosposkih pivskih družbah se najboljši med njimi uveljavljajo v svojih strokovnih društvih. Kes se še mnogi radi navdušujejo in napihujejo za gromovite besede in kričaško politiko, ampak tudi to z leti mineva. In veste, zakaj se študentje zavedajo vedno jasneje, da morejo samo s treznim delom pripraviti srečno bodočnost sebi in svojini? V veliki meri zato, ker so dekleta danes samostojnejša. Same so postale študentke, učiteljice, zdravnice. Vse se sicer \ svoji samostojnosti sicer še niso prav znašle (prav za prav je resnično svobodnih še malo), vendar postaja vedno redkejše dekle, ki bi bilo zadovoljno s prvim zelencem .ali ohlastncžem, ki bi ji ga drugi hoteli obesiti za moža. Fant za dekle marsikaj stori in brez žene mož ne bo hotel ostati. Ženski vpliv je močan, tudi tisti se mu ne more izogniti, ki pravi, da njemu že ne bo »baba komandirala«. Kaj je l>olj moško? K« gre fant k naboru, st- — pa naj l>o s pu-šeljcem ali brez njega — dela bolj pijanega, kot je v resnici. Zakaj? Pijan biti je moško! Kdor gleda z odprtimi, nczameglenimi očrni, kdor gleda naprej, pa vidi, da je moško: biti trezen. Pijanci ne bodo ustvarjali novih časov! Niti vina, niti sovraštva pijani. Prednost treznim Z mislijo na bodočnost naj dajejo dekleta prednost treznemu. Z mislijo na bodočnost v zakonu, na skupno delo v njem, na medsebojno razumevanje, na svoje otroke, na gospodarstvo, pa tudi z mislijo na breme, ki ga nalaga mož pijanec svoji ženi. Resnično močan je samo tisti, ki se ne boji gledati stvari takšne, kakršne so v resnici. Zato gre treznim po pravici prednost tudi v današnjem boju za dvig naše vasi. Danes se fantje opijajo največkrat zaradi deklet, bližajo se pa časi, ko bodo fantje radi njih in radi samih sebe rajši trezni. Otroška jopica Rabimo: 2Yj pramena »Angela« volne po Din 9.— in 2 dolgi pletilki št. 3'/^. # Vzorec: 2 petlji desno, naslednjo petljo ne-poplcteno preloži ua iglo k že 2 popletenima, naslednjo t. j. četrto petljo popleteš zopet desno, nato vzameš z levo pletilko ncpopleteno (t. j. 3. petljo). Okrog desne pletilke oviješ nit in jo potegneš skozi ncpopleteno petljo. Na pletilki imaš 4 petlje. Vzorec začneš znova. Na obratni strani jopice pleteš same leve. Na iglo nasnujcš 140 petelj in pleteš \ prej označenem vzorcu vseli 14(1 petelj (t. j. vsa širina jopice) do podpazduhe. Nato razdeli petlje. Za prva dva dela vzameš po 50 petelj. Za hrbet jih ostane 40. Najprej delaš prvi del s 50 petljami, ostale petlje pa nasnuj na nitko. Do podpazduhe meri jopica 18 cm. Za prednji izrez rokavnice zadelaš v prvi vrsti 4 petlje, v drugi 2 in v tretji vrsti 1 petljo. Tako zadelaš za prednji izrez po 7 petelj; nato delaš ravno do vrha ramena. Za \ratni izrez pa delaš 10—12 petelj v 1 vrsti in to nekoliko prej (približno 5 vrst) predno zaključiš rame. Za rame zaključiš še ostalih 30 petelj. Drugi sprednji del je enak prvemu. Za zadnji izrez rokavnice zaključiš pod pazduho 3 petlje in delaš ravno do vrha ramena. Pri vratnem izrezu zaključiš na sredini zadnjega dela 8 petelj in delaš še 4 vrste. Potem ramenice zaključiš. # Rokav: Nasnuješ 40 petelj in pleteš 5 cm in dodaš na vsaki strani po 1 petljo. Delaš tako zopet 5 cm, dodaš na vsaki strani 1 petljo ter pleteš ravno. Ko imaš rokav dolg 16 cm, zaključiš polagoma na vsaki strani po 14 petelj in to v prvi in drugi vrsti po 3 petlje, v naslednjih vrstah pa zadelaš po 2 petlji. Ostale petlje zadelaš naenkrat. Dele jopice sešijemo skupaj z volneno nitko. Šiv rokava pride na šiv izpod podpazduhe. Ko je jopica sestavljena, jo obkvačkaš okrog z gostimi t. j. neovitimi petljami z 2 cm širokim robom. Na desni strani tega roba napraviš 4 gumbnice in to takoj v drugi vrsti (ko kvačkaš drugič okrog). Gumbnice napraviš tako, da narediš 3 petlje v zrak in vbodeš kvačko \ 4. petljo (torej preskočiš 3 petlje). Na levi strani prišij gumbe. Okrog vratnega izreza napelji 51) cm dolgo verižico iz zračnih petelj, ki jo skvačkaiuo z. dvojno nitjo. Oba konca te verižice okrasimo s čo;>oma. • Izdelata čopa: Izrežeš 2 kroga iz lepenke. Krog naj bo velik v premeru (počez) 5 cm. V sredi naj ima 1 cm široko odprtino. Kroga položiš drug na drugega in ga oviješ okrog z volneno nitko. Ko imaš na krogu navite že precej volne (da je odprtina v sredi skoraj zadelana). razrežeš vse nitke na zunanjem robu kroga. Vzameš močno tanko nit (ne volneno) in čvrsto zavežeš niti v sredi med obema lepenkama. Lepenke nato odstrani. Čop je gotov, pritrdiš ga na verižico z nitjo, s katero je čop zvezan. Če hočeš, da bo čop posebno lep, ga napravi iz tanke, strojne volne. Nasveti za zimsko gojenje evelic Če začenja rasti po zemlji in lončku mah, ki odjemlje cvetici hrano, jo takoj presadi. Lonček dobro umij s sodo, napolni ga s svežo zemljo, kateri si primešala malo zdrobljenega oglja. Pozimi imej cvetice na hladnem in svetlem prostoru. Če voda pri zalivanju zastaja na površju, cvetico takoj presadi. Med novo zemljo zmešaj pesek in oglje. Pri rastlinah lahko pospešimo rast in cvetenje. Če hočeš imeti pozimi v sobi lepo cvetico, daj v soljeno ali ogljeno vodo jabolčno, marelično ali vejo kakšnega cvetnega grma. Imej jih v temnem prostoru, vrtnico pa na svetlem. Dvakrat na teden jih poškropi z vodo in čez 3—4 tedne bodo vejice vzcvetele. Do kamor seže glas zvona. povsitd naj »GRUDA« bo doma! Nega našega telesa Prav tako cvetijo vejice kostanja in češnje, če jih deneš v lonec z vodo in postaviš v kuhinji na peč. Vsak dan prilivaj tople vode, dvakrat na teden pa deni svežo vodo. Ko se popki napno, vzemi vejice s peči in jih postavi v vazo na mizo. Španski bezeg'deni v vodo meseca februarja. V treh tednih maš lepo cvetje za okras svoje sohe. Da bo naše telo zdravo in krepko, si ga moramo primerno negovati. Napačno je, če ne skrbimo za svoje zdravje že sedaj, ko smo mlade, ko lahko same z majhnim trudom popravimo to, česar nam pozneje v starosti ne bo mogel storiti najboljši zdravnik. Zato žrtvuj vsak dan vsaj nekaj minut za nego svojega telesa! Zavedaj se, da to ni lepotičenje in zapravljanje časa, ampak prav tako važno opravilo kakor ostalo tvoje vsakdanje delo. SKKBI ZA ČISTO KOŽO! Pri negi telesa moramo v prvi vrsti skrbeti, da je naša koža čista in zdrava. Kajti skozi luknjice v koži, s katerimi naše telo tudi diha, lahko pride v naše telo nešteto povzročiteljev bolezni, ki jim pravimo bacili. S snago in nego kože se teh bacilov lahko ubranimo. Zato se vsako jutro umij če le mogoče do pasu s toplo vodo in milom, da s tem odstraniš s kože vso maščobo in prah. Nato pa se hitro splahni še z mrzlo vodo, odrgni s suho brisačo in se loplo obleci. Ne boj se, da bi se pri tein prehladila! Vsa ta kopel ti vzame le 5 minut časa, zato pa je tvoja koža čista in odporna proti mrazu. Ti pa si osvežena in se z veseljem lotiš dela. Poskusi sama, da se prepričaš! NEGUJ SVOJE NOGE! Pri umivanju pa nikar ne pozabi na noge! Če si jih premalo umivamo, se nam prično potiti, kar včasih lahko povzroči tudi bolezen. Znojenje odpravimo na prav enostaven način. Pripravi si posodo z vročo vodo, v kateri raztopi navadne soli, drži noge nekaj časa v tej vodi, nato jih za trenutek vtakni v popolnoma mrzlo vodo, odrgni si jih z brisačo in obuj tople nogavice. To ponavljaj vsako jutro in zvečer, v par tednih boš imela zopet zdrave noge. VARUJMO SE KRČNIH ŽIL Nega nog je za dekleta — bodoče žene in matere še posebno važna. Koliko naših mater trpi radi krčnih žil, ki so posledica prenapornega stanja v kuhinji in na polju, čestokrat pa tudi poroda. Pri napornem večurnem stanju se žile na nogah močno napnejo. Kri, ki je težka, le s težavo kroži iz nog k srcu in od tu po vsem telesu. Veliko deklet in žen ima navado nositi tesne podveze pod kolenom, te pritiskajo na napete žile. Kri se radi tega ne more več odtekati k srcu in posledica je, da kri pritisne na steno žile in jo izboči. Na ta način nastane odebljena žila, ki jo imenujemo krčna žilu. Nevarnost krčnih žil je velika, ker zelo rada poči, kar povzroči dolgotrajno krvavljenje, ki se lahko konča s smrtjo. Ra-di krčnih žil trpe zlasti kuharice in gospodinje, tovarniške delavke, ki stoje ob strojih in kmetice pri svojem delu na polju. Za božične dobrote Danes prinašamo nekaj receptov drobnega peciva in potic, kar pač rabimo sedaj za praznike. Ker v mnogih družinah delamo božično drevo, je dobro, da si doma same naredimo potrebne okraske. S tem prihranimo denar, otrokom in sebi pa pripravimo dobro in zdravo sladkarij«. OTROŠKI KEKSI V skledo ali na mizo pripravi 14 žlic presejane bele moke (za pecivo vzemi vedno najboljšo moko) in 2 obilni žlici presnega masla (putra), ki ga z nožem v roki dobro razdrobi. Nato dodaj 5 žlic presejanega sladkornega prahu, 2 jajci iu žlico smetane. Vse to dobro ugneti v testo in ga pusti nekaj časa počivati na hladnem. Suho mizo ali desko (ki je seveda dobro /.ribana) potresi z moko in na njej razvaljaj pripravljeno testo za nožev rob debelo. Z oblikami, ki jih imaš pri raki, ali z nožem izrezuj kekse. (Ko izrežeš, namakaj rezilo v moko, da se ga ne prime testo.) S kupico ali hrapavim obodom izreži okrogle kekse, na sredini izreži Se z dobro opranim naprstnikom in bos dobila lepe obročke. Z nožem izreži iz testa trakove, ki jih potem lahko zviješ kot tebi najbolj ugaja (v petljo ali okroglo rožo). Lahko pa napraviš tudi podolgovato kačo (kot svinčnik debelo) in jo zviješ v prestice. Lahko ludi delaš orehu podobne kroglice. Pripravljen imej pekač (pločevinast ali lončen, kjer pečeš meso ali pogač«), ki si ga tanko namazala s presnim maslom ali mastjo in z nožem polagaj nanj vse te oblike. Speri jih svetlorumeno. BOŽIČNI KEKSI Vzemi 1 kg moke, 5 jajc, Vi kg slakornega prahu, 4 žlice presnega masla, 1 kavin lonček smetane in delaj vse tako, kot pri otroških keksih. CAJNI KEKSI Vzemi % kg moke, Vi kg sladkornega prahu, 6 žlic presnega masla, 5 jajc in delaj na i?ti način kot preje omenjeno. TORTICE Ko si razvaljala enega izmed gornjih testov, ga razreži na pet enakih podolgovatih krp, nalagaj jih drugo na drugo, vmes pa pomaži z marmelado ali z oslajenimi jabolki, ki smo jih do mehkega pokuhali na malo vode ali vina. Peci jih kot kekse, ohlajene pa razreži na lepe podolgovate koščke. Kekse po potrebi z iglo prebodi in jih obesi na božično drevo, lahko pa so seveda kot priboljšek pri različnih prilikah. POTICE Za kvašeno testo vzemi jajc, presnega ali kuhanega masla, smetane in sladkorja po svoji uvidevnosti. Pazi pa, da boš imela dobro pregreto moko in da bo kuhinja primerno topla. Kvasa kupi več kot navadno (na 1 kg tnoke 2 do 3 dkg). Kvasa ne smeš postaviti v prevroče mleko in pazi, da ne bo prišel v stik s soljo. Ko pečeš, ne imej prevroče peči, ker mora potica tudi še v njej vzhajati. Če pa jo vročina prehitro prime, postane bolj nizka. Prej kot jih daš v peč, jih laliko namažeš z raztepenim jajcem. Peče se naj do 1 ure. Prinašamo nekaj nadevov za potice iz 1 kg moke. MAKOV NADEV 1 zmletega maka vsiplji v % 1 vrelega mleka, dobro premešaj in takoj odstavi. Nato dodaj 2 žlici presnega ali kuhanega masla, 1 jajce, 2 do 3 žlice sladkorja, malo cimeta in ko vse dobro premešaš, namaži po testu. Dodaš tudi lahko par rozin ali suhih grozdovih jagod. ROŽIČEV NADEV OREHOV NADEV V kozici prepraži 4 žlice sladkorja; ko l>o svetlorjavkast, mu pridcni l/% kg rožičev«* moke. Ko še malo popražiš, zalij z % 1 mleka. Odstavi, mešaj tako dolgo, da se ohladi, primešaj malo cimeta, 1 jajce — če imaš 1 žlico kakava, kar ho okus zelo izboljšalo. Dober liter zmletih orehov popari z mlekom, da dobiš primerno gost nadev. V mleku lahko raztopiš 1—2 žlici medu. Ohlajenemu dodaj >Iadkor, cimet, klinček in kako žlico presnega masla. Ce je nadev preveč gost, prilij še kako žlico mleka. Mlačen nadev pomaži po testu. Praktični nasveti • Kako snažimo različne madeže? Čim starejši je madež v blagu, tem težje ga je odstraniti. Najprej ga poizkusimo odstraniti z mlačno vodo in milom in če to ne pomaga, se šele poslu žimo drugih sredstev. To so ostra, razjedajoča sredstva, razne kisline, ki jih smemo nanesti na blago oziroma madež le s pomočjo platnene krpice. • Rjasti mudeži, ki jih povzroči na mokrem perilu dotik železa, snažimo na več načinov: 1. Madež namažemo z grenko soljo (piter-?alc) in tako pustimo nekaj časa, da madež iz. gine, nakar izplahnemo blago v čisti vodi. 2. Za finejše blago poizkusimo sledeči način: blago napuemo nad posodo, v kateri vre voda. Na madež kapamo limonin sok. Ko to večkrat ponovimo, madež izgine. • Madeže od črnila, najbolje osnažimo, ko so še sveži. Madež pomočimo v mlačno mleko ali pa v mlačen limonin sok. To nekaj časa namakamo, nato pa dobro izperemo. • Madeže od sveč odstranimo tako, da na nameravaš uporabiti za božično drevo, polivaj ali poškropi z močno raztopino galuna in vod« 3—4 krat na dan. Na smrečici se naredijo kristali in se iskrijo kakor ivje. Če jo poli ješ z raztopino apna, *je kakor s snegom pokrita. fjl Borut: Ob kršit kmetske matere 1 Živela si med nami mnogo let. HI rodila svetu zdrav, krepak si plod, ■ iz njega zdaj razvija čvrst se rod, IB da je ponosen nanj slovenski svet. IB Življenje ni sladil Ti sočni med: r~- ovir bila je polna Tvoja pot, jj na starost delež Tvoj le skromen kot, M odkoder smrt si zdaj odšla objet. u Tako so, mati, ugasnile oci, BH zaprla blaga usta se na vek, srca ne gane vec nas stok in jek. H A v groba noc, kjer dneva nic vec ni, u ljubezen nasa Ti svetila bo in zvesto spremila Tvoj duh v nebo. i IZ NAŠIH VASI ■j ODMEVI Naše prosvetno delo v VELIKI OBREŽ Naše društvo je že pričelo s prosvetnim delom po programu, ki smo si ga določili. V soboto, dne 11. decembra je na članskem sestanku predaval tov. Jože Danev o pesniku Simonu Gregorčiču, čigar 30 letnico smrti smo letos praznovali. Sestanek je bil zelo številno obiskan in smo vsi z zanimanjem sledili predavanju. Tudi naš dramatski odsek se vneto pripravlja na vprizoritev igre. Ker se je nekaj članov poročilo, je odbor 'klenil, da pritegne k delu vse mlajše moči, da tako izpolni nastale vrzeli. Zimski čas hočemo vsestransko izkoristiti. NOTRANJE GORICE Dramatski odsek našegu društva se je odločil. da priredi na sveti večer 24. t. m. in v nedeljo 26. t. in. mladinsko igro »Sneguljčica«. Nastopili bodo najmlajši igralci — otroci, naš kmetski mladinski naraščaj. — Vabimo vse, posebno tovariška društva iz sosednjih krajev! GORNJI PETROVCI Naše mlado Društvo kmetskih fantov in deklet si počasi, toda sigurno utira pot v svojem prosvetnem delovanju, s katerim hočemo našemu ljudstvu pokazati pomen in delo organizirane mladine. Za začetek smo sc odločili, da \ prizorimo več iger enodejank, da s tem vzbudimo pri ljudeh zanimanje za naše društvo in delo. SV. FLORIJAN PRI ROGATCU Našo vas je bridko zadela smrt tov. Srečka Sekirnika, šolskega upravitelja, prosvetnega delavca in vzgojitelja mladine. Pokojni je bil soustanovitelj našega Društva kmetskih fantov in deklet in ostal vso dobo naš najboljši podpornik in pomočnik pri našem prosvetnem delu. — Umrl je komaj 34 let star na pljučnici. Naj mu bo lahka slovenska gruda! PREVORJE Kot uvod v zimsko prosvetno delo smo priredili člansiki sestanek dne 21. novembra t. 1, Obiskal nas je tovariš ^>rePri-^ego o polnoči« od pisateljice Manice Koina-nove. Razstava sadja in zelenjave Naše društvo kmetskih fantov in deklet pri Sv. Bolfenku je priredilo v jeseni lepo uspelo razstavo sadja, zelenjave in cvetic v tukajšnji šoli. Prireditev je aranžiral predsednik tov. Joško Tomažič. Ljudje so v velikem številu po-setili to krasno prireditev. SV. BOLFENK V nedeljo 12. t. m. je naše Društvo kmetskih fantov in deklet vprizorilo Petrovičevo vaško šalo v treh dejanjih »Vozel«. V namenu, da dajo našim kmetskim ljudem užika in razvedrila, so se naši igralci prav marljivo pripravljali. Obilen obisk in zadovoljstvo, s katerim so gle. dalci spremljali potek igre, jim je bil bogato plačilo. Vsi igralci so se nadvse dobro vživeli v svoje vloge in jih tudi dobro izpeljali. SV. JURIJ OB TABORU Igrali bomo! To je bila splošna želja vseh tovarišev in tovarišic, ko smo na sestanku pretresali načrt našega zimskega prosvetnega dela. Izbrali smo igro »Rožmarin« in takoj pričeli z vajami. Upamo, da v kratkem pokažemo sadove našega dela. G lej, leto ho že kmalu mimo, Radosti malo, le težav obilo Užili smo; a upanje le ohranimo, Da bo bodoče boljše, kot je prejšnje bilo — A važno je — za »GRUDO« pošlji naročnino! Dašek: Denar in njegovi sorodniki V državah, kjer procent kritja ni točno določen, se lahko dogodi, da država, oziroma banka drži v prometu stalno malo višjo količino novčanic, kakor pa je z zakonom določeno. Pravimo, da ta ban> ka vodi inflacijsko denarno politiko, ki navadno nima za cilj inflacijo, ampak le prilagoditev denarne vrednosti .gospodarskim prilikam. Ne smemo misliti, da je visoka valuta že znak blagostanja. Za državo, ki je navezana na izvoz, je visoka valuta lahko njena pogibelj, ker so zaradi takšne valute njeni izdelki in pridelki zelo dragi. Vse t,o zunanjo trgovino, posebno pa izvoz, nikakor ne pospešuje. Za nekatere države pa je boljše, da imajo visoko valuto, ker morajo v inozemstvu mnogo kupovati. Banke takih držav skrbijo za to, da je valuta visoka. To doseže banka z različnimi sredstvi, od katerih eden je tudi zmanjšanje nov-čnega obtoka. Taka politika notne banke se imenuje deflacijska denarna poli> tika, ki ima za posledico padanje cen. Notna banka torej lahko regulira (uravnava), oziroma pomaga regulirati vrednost valute. Inflacija je trenutnega značaja. Včasih pa se pokaže, da je državna valuta previsoka z ozirom na gospodarske prilike tiste države. Država za trajno zniža vrednost valute za nekoliko odstotkov in v tem slučaju govorimo o devalvaciji. Francija je letos devalvirala frank. Vrednost franka je padla za eno tretjino. Devizna politika V mednarodnem plačilnem prometu se ne plačuje z denarjem, temveč z me-nicami-devizami. Devizni promet regulira Narodna banka. Pravimo, da vodi devizno politiko. To je važno zaradi tega, ker devize služijo za kritje novčanic. Čim več ima banka deviz, tem več novčanic lahko izda. Za urejene gospodarske prilike je zelo važno, da je vrednost valute čimbolj stalna. Ker so devize del valutne podlage, mora notna banka kot čuvar državne valute paziti na to, da tudi njim cena preveč ne niha (se ne menjuje). To doseže banka s primerno devizno politiko. Naša država je poljedelska in so tudi naši izvozni predmeti po večini poljedelski proizvodi. Razumljivo je, da priteka v našo državo največ deviz v jeseni. V tem času prodajamo svoje pridelke v druge države. V jeseni je torej največja ponudba deviz, kar bi lahko imelo za posledico, da bi jim vrednost zelo padla. Če banka opazi, da je povpraševanje po devizah premajhno, radi česar je cena deviz v nevarnosti, te-duč najboljši dar; če je točno ne boš plačeval, v koš te stlačil bo rogač — bav-bav! Peter Rupar: Mreža bele groze Roman »Tak sta Skalarjeva in Kopitarjeva že tja grede med vožnjo pravili, da pojdeta služit?« orožniški narednik ne odmakne pogleda od Lenke, ko mu ta omeni, kaj so se pomenkovale dekleta v vlaku. »Ali nista nič rekli, kam sta namenjeni?« Lenka odkima, češ: »Saj nista pravili meni. To sem ujela kar tako mimogrede in skoraj nehote —« »Tak nista pravili vam —« »Ne, ne, le tako križem so se dekleta pomenkovala in sem nekaj slišala,« je Kvedrovi že skoro žal, da se je oglasila. »Korenova Francka bi nemara vedela kaj več, ko je v vlaku sedela med Skalarjevo Minko in Kopitarjevo Anico —« Tine strmi, češ: »Tega pa se sam nisem vedel, čeprav sem romal z njimi. Preklemanske prismode, le kdaj jim je šinilo v glavo?« »Jaz pa še zmeraj pravim, da ima tukaj Grivarica svoje strupene parklje vmes,« s težko glavo kima Štefuc in rije s prsti po gostih kodrih. »Pa naj se kar pripravi, avša zavržena: Ali naj nam vse lepo pošteno pove, kakor se spodobi, ali ji pa s platikačo odprem pot, samo ne v nebesa, ampak na dno peklenskega brezdna!« »Le nič naglice in nikar nobene nepremišljenosti,« se nasmehne narednik Volk. »Če deklet jutri ne bo, naj mi kdo sporoči, pptem bomo pa že videli, kaj je treba ukreniti.« Fanta sta zadovoljna in Štefuc krepko zauka, ko z Lenko in Tinetom stopi v poletno noč. VIL Podlom je ves pokonci. Od ust do ust gre novica kakor požar: »Treh deklet ni domov.« Matere jokajo, a najbolj obupana je Strženka. Vrhu vse žalosti mora poslušati še moža, ki razjarjeno robanti: »Ali nisem rekel, da vrzi to kačo čez prag! Mlada hotnica, stara tercijalka. Takih 6C SC zlodej boji! Ti pa greš in zaupaš baburi hčer!« Mati Katra je vsa iz sebe. Niti ziniti si ne upa, samo solze ji neprenehoma vro po licih. Proti poldnevu se oglasi Kvedrov Tine. Čeprav se skuša potvarjati, ne more prikriti obupne skrbi, ki ga razjeda. »Zjutraj sva še govorila in je tožila, da ji je nekaj slabo,« se ozira skozi okno, kakor da mora z očmi priklicati izvoljenko domov. Jože stiska pesti, češ: »Kakor ne maram Grivarice niti videti, mi je vendar žal, zakaj nisem šel z romarji.« Kvedrov občuti besede kakor očitek in molči. Na cesti, na polju, po vrteh in dvoriščih postopajo gruče in govore o treh dekletih, ki jih z božje poti ni domov. »Kaj je bilo tega treba,« godrnjajo moški, »saj človek lahko doma moli, ko imamo blizu dosti cerkva!« Ženske vzdihujejo: »Oh, človek res nikoli ne more vedeti, kaj mu je vse namenjeno in kje ga čaka nesreča! Bog se nas usmili —« Štefuc se je predramil šele pozno dopoldne in je imel glavo kakor mimik. Počasi so se mu dramili v spomin prizori z romanja in končno se je domislil — Anice. Ni mu bilo prav jasno, ali se mu je sanjalo, da se je izgubila, ali je morda vse skupaj vendar le resnica. Pretegnil se je nekajkrat in pretipal žepe, kjer so bili še nedotaknjeni zaviti vsi »odpustki«, tudi tisti, ki ga je bil namenil in izbral za dekle. »Najbolj spravljen je človek v gozdu,« zamrmra fant sam zase in vstane. »Jejžeš pomagaj,« se zavzame tesčeva mati, ko zagleda sina, »le kako ste mogli tako ravnati?« »Kako?« se v zli slutnji docela predrami fant. Medtem, ko mati pripoveduje, kako je vsa vas narobe, ko manjka treh ro-maric, se v Štefucu posveti: Razburjenje pred odhodom na vlak, nemir med vožnjo, spor na postaji v trgu in razgovor pri Kladarju, vse je zdaj jasno pred njim. Ne, to niso bile sanje, ampak neizprosna resničnost. »Kaj pa pravi Grivarica?« »Skalariea jo je šla davi vprašat,« hiti mati, »pa ji je rekla, naj nič nikar ne bo v skrbeh, ker Bog ne zapusti svojih. Če so dekleta odšle kam za dalj časa, se bodo že oglasile.« »Prokleta kost!« sikne fant skozi zobe, a mati se. boječe prekriža, češ: »Za pel ran božjih, nikar še s kletvijo ne kliči božje jeze, ko se že sama pre-rada oglasi!« Štefuc ne reče nič, ampak se naglo obleče in jo mahne naravnost k Griva-rici, češ: »Nebeški kondukter, kako ste spali?« Reza ga ošine z jeznim pogledom in vsuje kar s praga dolgo pridigo nanj. Nikar naj se ne norčuje z Boga, ko smrt nič ne izbira. Ali misli Štefuc, da mu molitev in pokora nista potrebni, ker je še mlad in zdrav? O, koliko jih po go-zdeh nenadoma doliiti smrt! »Vražja sova!« vre v fantu, a se premaga in samo mirno vpraša: »Ali so one tri že doma?« Kako naj mati Reza to ve, saj jih ni imela na povodcu! Če jih še ni, bodo že prišle, saj niso šolarice! Ako jim pa kje pokaže življenje bolj prijazen obraz kakor v Podlomu, bi bile neumne, ki bi se branile. Vsak človek si rad pomaga, če si le more. »Bomo videli!« se obrne fant in brez pozdrava odide. Reza nekaj časa jezno gleda za njim. »Ta je pa kakor burja,« se drami v njej bojazen. »Mater človek potolaži z lepo besedo, a ta kušter je kakor povodenj ! Kar naprej in naprej tišči in si ne da nič dopovedati. Da bi le ne skuhal kakšne neumnosti —« Medtem, ko se Grivarica zapre nazaj v bajto, že zavije Štefuc raz vas in jo urno maha proti trgu. Čeprav pozna vse bližnjice, se mu zdi danes pot neznansko dolga in si ne oddahne prej, kakor na orožniški postaji. »Se mi je kar zdelo,« ga sprejme narednik Volk, »da bo tako. Če le niso zašle dekleta v mrežo bele groze —« Štefucu ni prav jasno, kaj naj to pomeni, a medtem, ko orožnik naglo sestavlja zapisnik, sproti pojasnjuje pro-palost in zablode sedanjih dni. Propadli ljudje, ki jih nikjer ne manjka, kupčujejo z dekleti kakor mešetarji z živino. Najrajši razprezajo svoje mreže po slovanskih državah, ker je tam rod najbolj zdrav in čvrst in je v nekaterih predelih tudi največ revščine. Z najrazličnejšimi lažnjivimi obljubami zmamijo te zveri v človeški podobi dekleta s seboj in jih nato za visoko ceno prodajo daleč po svetu, kjer morajo po beznicah velemest biti objestni druhali v naslado s svojimi izmučenimi telesi. Štefucu se ježe lasje, ko mu orožniški narednik razlaga te grozote. »Temu pravijo —- trgovina z belim blagom,« doda končno Volk, »jaz pa vsej tej zapredeni kupčiji pravim — mreža bele groze.« »Če se je zgodilo kaj takega, gospod komandir,« je fant kakor brez uma, »potem ne morem reči nič drugega kakor to, da ni šlo brez Grivarice. Povem vam pa tudi, da baba ne bo več dolgo tlačila ruše, če je zmožna takega grozodejstva!« (Nadaljevanje prihodnjič Božično tihožitje Za prosti čas, naj pride smeh y vas Nagrade za rešitev Razpisujemo dve nagradi za rešitev vseh treh križank, in 3 nagrade za tiste, ki rešijo ali samo »Kolednika« ali pa samo ostali dve. Rešitve pošljite do 6. januarja 1938 na uredništvo »Grude«. Kdor reši vse tri križanke in ho izžreban, dobi za nagrado 3 knjige. Kdor pa reši samo »Kolednika« ali pa samo ostali dve križanki (»Čudežen kvadrat« in »Vrata«), dobi za nagrado eno knjigo. iJpoštevuli bomo pa samo tiste rešilee, ki so že plačali »Grudo« za leto 1937. — I\a delo in vbilo sreče! Vrata (Ignac Pivec) Kolednik 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 Vodoravno: 1. veznik, 3. salo, 5. kraj v gornji Savinjski dolini, 7. predplačilo, 8. ploskovna mera, 9. ptiea, 11. oblika pomožnega glagola biti, 12. gliva, 13. naša reka, 16. del voza. Navpično: 1. razpored vsebine, 2. žuželka, 3. lisa, 4. prvi slovenski pisatelj-reformator, ki je postavil temelje naši književnosti, 5. gol, 6. vrsta žita, 8. igralna karta, 10. predlog, 14. vrsta žita, 15. osebni zaimek. Čudežni kvadrat Šofeja ustavi policaj in ga vpraša, kje ima številko avtomobila. »Saj jo znam na pamet,« odvrne šofer. »No, pa jo povejte!« Šofer vzame kredo in napiše na vrata avto-moliila sledeče številke: Nato jili prestavlja toliko časa, da dobi, ako sešteva vse vrste vodoravno, vs« vrste navpično in olie vrsti z vogala v vogal — število 365. Ker ima 12 vrst, pomnoži to število z 12 in dobi številko svojega avtomobila: 4380. Kako je pre-~ta\il števila v posameznih poljih (kvadratih)? Stopi k stricu, sosedu in teti /mrej jim odkrito — tu so nasveti: »,GIWD()' nuroči, širi jo redno, čitaj jo pridno, uči se redno!« 8 18 22 5 1 Vstavi v prazna polja številke 2, 3, 4, 6, 7, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, V), 20, 21, 23, 24 in 25 tako, da dobiš v vsaki vrsti, če sešteješ vodoravno in navpično, število 65. Martinova gos Vodoravno: ta, panorama, sin, rama, tat, pe. ta, Ivana. Navpično: tona, ar, as, nit, ar, mapa, amen, ata, ti. Prejeli smo 76 rešitev, med temi 62 pravilnih. Ob zaključku letnika smo izjemoma določili več nagrad. Izžrebani so bili naslednji naši naročniki in naročnice: Aleksander Perš, Gornji Petrovci v Prekmurju, Marta Petovar, Lenta pri Ormožu, Mirko Cuderman, Tupaliče, p. Preddvor pri Kranju, Mira Štebih, Jesenice in Ignac Pivec, Vrata-Javorje, p. Šmartno pri Litiji. Vsem smo poslali po eno knjigo. — Želimo jim obilo zabave, ostalim pa sreče prihodnjič! SVET SE VRTI Gospod Metla pride nasekan iz gostilne. Usta- vi se pred prvo hišo in drži vežni ključ v roki. Mimo pride njegov prijatelj: »Kaj pa delaš tukaj s ključem v roki?« ga vpraša. Metla: »Veš, svet se vrti, zdaj pa čakam, kdaj se bo moja hiša mimo privrtela, da hitro odklenem.« PROSTOVOLJNI PROSTOVOLJCI General Franko je izjavil časopisnim poročevalcem : »Soglašam s tem, da zapustijo mojo armado vsi prostovoljni prostovoljci.« BREZ STAVE Lopar: »Ali si bral v časopisih, da bo neki Amerikanec en teden stradal za stavo?« Stopar: »Kaj me briga Amerikanec, jaz bom brez stave stradal celo zimo!« NAJ VEČJE MESTO NA SVETU Učitelj: »No, Jurče, povej mi, katero mesto je naj večje na svetu!« Jurče: »Madrid!« Učitelj: »Madrid? Kako to?« Jurče: »Frankovci že več kot eno leto korakajo vanj, pa še zdaj niso prišli do srede mesta!« NAJBOLJ ZNAN Učitelj: »Povej Tonček, kateri je najbolj znan general?« Tonček: »Franko!« Učitelj: »Zakaj?« Tonček: »V naši vasi ga vsi poznamo, ker vsak dan Frankovo cikorijo kuhamo!« PRAKTIČEN NASVET Gospa Godetova: »Draga soseda, kako se je obnesel moj nasvet, ali so izginili madeži iz vaše obleke?« Gospa Moletova: »Sijajno se je obnesel! Obleko sem zdrgnila s tekočino, kot ste mi nasvetovali, potem sem jo razobesila na vrtu in madeži so izginili z obleko vred!« SREČANJE Gladež sreča po dolgem času svojega priju-telja: »Kaj si še živ, čisto sem bil prepričan, da si že mrtev!« Grabež: »Kako to? Zakaj?« Gladež: »Zadnje čase sem slišal samo dobre reči o tehi!« GA ŽE POZNA Muhač: »Kako to, svojemu novemu sosedu si posodil sto dinarjev, meni jih pa nisi hotel, ko sem te prosil, čeprav me dobro poznaš,« Blekač: »Hm, prav zato, ker te predobro po- Kmetijska družba r. z. z o. z. V LJUBLJANI, NOVI TRG ŠTEV. 3 najstarejša kmetijska korporacija, ki zastopa interese našega kmeta pred oblastmi ter ga ščiti pred izkoriščanjem Kmetijska družba izdaja, kakor do sedaj, svoj strokovni list »KMETOVALEC« ki naj bi ga imel vsak napredni kmet in vsaka kmetska hiša KMETOVALCI, PRISTOPAJTE KOT ČLANI H »KMETIJSKI DRUŽBI«! Naročnina za »Kmetovalca« znaša letno Din 25.— Kmetska hranilnica in posojilnica v št. Vidu nad Ljubljano želi vsem čitateljem „GRUDE“ prav veliko sreče v i‘žNovem letu Vesele božične praznike in srečno Novo leto ! želijo svojim cen j. strankam in odjemalcem: MICIKA GERJEVIČ, modni salon Dobova pri Brežicah VALENTIN HLADIN manufakturna in modna trgovinu Celje POLAJŽER - KREGAR splošno krojaštvo Rogatec FR. SEŠEK modna krojačnica Medvode ' JOŽEF FRIC čevljar Sv. Križ pri Rogaški Slutini JANEZ CVETIČ tvornica perila Murska Sobota FRANC GERJEVIČ splošno krojaštvo i Brežice LEOPOLD HASENBUCHEL trgovina usnja in čevljarskih potrebščin Rogatec JOSIP VERSTOVŠEK trgovec Brežice LAPUH MIHAEL trgovina z mešanim blagom in lesom Dobova \ MILAN HOHNJEC trgovec I Vojnik ŠTEFAN AVGUŠTIN trgovina Rogatec PRVA SLOVENSKA ŽELEZNINA d. z o. z. Celje, Kralja Petra cesta št. 24 PODPIRAJTE SLOVENSKO PODJETJE Malinovec Brandv Rum F. S. LUKAS, CELJE Liker Žganje Na veliko FRANC ZANGGER veletrgovina s špecerijo, žganjarija, velepružna kave Celje FRANC BABNIK parna žganjarna in trgovina z mešanim blagom, zaloga špirita in žganja Tomačevo pri Ljubljani IVAN KEŽMAN trgovec Dobova ANTON PODGORŠEK krojaški mojster Srednje Gameljne PARNI IN UMETNI MLIN J. ZADRAVEC Središče ob Dravi ADOLF LEBIČ pekarna Rogatec IVAN V1ZOVIŠEK trgovina Žalec TRGOVINA S. J. ROZMAN ŠT. VID NAD LJUBLJANO JOSIP STRMAN trgovina in gostilna Šmartno pri Litiji IVAN SMOLE IN SIN splošno mizarstvo Tacen 107 pod Šmarno goro ANTON KRATKY gostilna Št. Vid nad Ljubljano RIHARD HAVLAS mesar Ormož in Središče | FRANC RODE mesar Devica Marija v Polju Ljubljana, Šolski drevored Kamnoseško in kiparsko /x>djetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ, Ljubljana 1 Telefon 27-87 Vesele božične praznike in srečno Novo leto želijo svojim cen j. strankam in odjemalcem: MARTIN KRIŽANEC TONČKA POŽAR mizarstvo gostilnu »Na griču« Rogatec Sela pri Dobovi TRGOVINA MULEJ GOSTILNA STROŽIČ Mengeš Kaplja vas, Št. Pavel pri Preboldu PERŠIN FRANJO Sadna drevesca in cepljenke dobite v sedlar, jermenar, torbar, vozni ličar in trsnici in drevesnici vozni tapetnih KMETIJSKE DRUŽBE Slov. Konjice ' Št. Vid nad Ljubljano _ JULIJ OGRIZEK STANKO LENARČIČ hotel Nova vas pri Rakeku Rogaška Slatina r ' JANKO SEMRAJC JOŽE PUŠAVEC gostilna i mesar in prekajevalec Tomačevo-Sv. Križ pri Ljubljani \ Vodice . : MILKA in GOJKO VIDOVIČ IVAN GRAD gostilna in kovaštvo gostilna in trgoiina z vinom Litija Beričevo ’ ■ —, JANKO C1RMAN RUD. EICHHOLZER, pr. D. Zampariitti vinska trgovina, gostilnu in trgovina delikatesna trgovina, zajtrkovalnica ‘Medno nad Ljubljano Celje Vesele božične praznike in srečno Novo FILIP ŠNABL leto želi svojim c. gostom in odjemalcem gostilna in trgovina z mešanim blagom IVAN OGRIN Frankolovo veletrgovina z vinom Laverca pri Ljubljani KAREL DROFENIK gostilna Vesele božične praznike in srečno Novo Sv. Križ pri Rogaški Slatini teto želi vsem cenj. odjemalcem ter se priporoča za naduljno naklonjenost Vesele božične praznike in srečno novo TRGOVINA SENČAR METOD leto želi in se priporoču Štrigova GOSTILNA PRI »AMERIKANCU* IVAN in RUDA DEU Vesele božične praznike in uspešno Novo Ljubljana leto želi cenj. odjemalcem - . “ MEDIČ - ZANKI. Vesele božične praznike in srečno novo tovarna olja, lakov in barv, družba z. o z. leto želi svojim cenjenim gostom Ljubljana RESTAVRACIJA »ŠESTICA« ANA in ALBIN IZLAKAR Vesele božične praznike in srečno Novo Ljubljana leto želi konces. zidarski mojster ri T ; FRANC KOSMAČ Vesele božične praznike in srečno novo stavbeno podjetje leto želi svojim gostom in odjemalcem Zg. Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano FRANC SLAMIČ — - - - -— — Ljubi jima Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim gostom in odjemalcem Srečno Novo leto želi FRANC ANŽIČ, SNEBERJE KMETSKA POSOJILNICA mehanična delavnica — trgovina s kolesi IN HRANILNICA izdelovati je t ricikljev v Št. Rupertu na Dolenjskem Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi svojim gostom in odjemalcem peter Šušteršič vinska trgovina in gostilna pri „TOMETU“ SEMIČ I Cft MEDVODE Vsem cenj. odjemalcem in poslovnim prijateljem želim prav srečno NOVO LETO in mnogo poslovnega uspeha v prihodnjem letu 19 3 8 10$. BENKO tovarna mesnih izdelkov Murska Sobota IZDELUJEMO: • Mlatilnice ® Slamoreznice • Gnojnične črpalke ® Sadne mline ® Reporeznice • Zaloga motorjev • Orig. „SLAVIA“ • Plugi „Agrofera“ • Sejalnice „Klas“ em cenj. kmetovalcem želimo Vesele božične praznike ter srečno ŽN o v o leto 1938 KrAitiTar strojno VlllZCir podjetje ŠT. VID nad Ljubljano Kmetski h ranilni in posojilni dom v Ljubljani Tavčarjeva ulica štev. 1 želi vesele ^Božične praznike in srečno ŽNovo leto V LJUBLJANI Telefon 28-47 V LJUULJMMI Brzojavil »Kmefokidom« reg. zadr. z neomejeno zavezo Tavčarjeva ulica 1 Račun postne hranilnice štev. 14.257 RAČUN PRI NARODNI BANKI o c, * v* * y K* .& V v Eskontuje menice