leto 1870.
278
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LIL — Izdan in razposlan dne 28. oktobra 1870.
133.
Ukaz ministra za bogočastje in uk od 13. oktobra 1870,
s katerim se izdaje šolski in učni red za občne ljudske šole v mejni grofovini Istri.
Zaslišavši mnenje istranskega deželnega šolskega svetovalstva ukazujem, da šolski in učni red za občne ljudske šole, izdan z mojim ukazom od 20. avgusta 1870 (Drž. zak. sb 105), z začetkom šolskega leta 1870/71 začasno počne veljati tudi za grofovino istran-$ko 8 tistimi premembami, ki jih je potreba odtod, ker je za to deželo dolžnost, v šolo hoditi, na šest let postavno določena.
Gledé ponavljalnih šol, katere se po deželni postavi od 4. aprila 1870 v tej deželi yvedejo, vidi mi se potrebno, ukazati tako:
§. 1. Povsod, kjer so ljudske šole, naj se vvedejo ponavljalne šole.
H. 2. V ponavljalni šoli je dolžan učiti postavljeni učitelj ljudske šole. (Je katera šola "Ua več učiteljev, določi okrajna šolska oblast tiste, katerim je ta nalog prevzeti.
Kjerkoli kateri učitelj vsled tega, da ima na ponavljalni šoli delo, čez 30 ur na teden Ucb prejme posebno nagrado ali plačilo za delo, kar ga bode več.
§. 3. Vsi dečki od 12 do 14 let dolžni so hoditi v ponavljalno šolo.
Ako roditelji (starši) prosijo, dodeljuje okrajna šolska oblast v posebnih ozira vrednih s*učajih oprostilo ponavljalnega uka.
§. 4. Ponavljalna šola je po trikrat na teden, v ponedeljek, sredo in soboto popoldne Vsaj po dve uri (med kateri se verski nauk ne šteje) ter trpi od začetka šolskega leta do °uca marca. Katere popoldanske ure naj bode šola, to določuje krajna šolska oblast po Osebnih razmerjih vsacega kraja.
H.	8. Po samostojnih dekliških šolah naj se za deklice od 12 do 14 let napravi Celjska ponavljalna šola za celo šolsko leto.
(•lor.ii.eh.)	oft
§. 6. O tem, kako se kdo v ponavljalno šolo prejema in iz nje odpušča, in o straho-valnem redu v isti veljajo pravila za občne ljudske šole postavljena.
§. 7.	Ponavljalni šoli je namen, da v ljudski šoli prejeti uk ponavlja,	dopolnjuje	in
razširja. V	ponavljalni šoli naj se učč vsi tisti predmeti, kakor v ljudski šoli.
§. 8.	Glede razdelitve na razrede, glede učnih črtežev in preskušenj	držati	se	je
določil šolskega in učnega reda.
Stremayr s. r.
134.
Razglas ministerstva za finance od 14. oktobra 1870,
da ekspozitura velike colnije na Dediškem kolodvoru na Sleškem ima oblast odpravljati pivo za izvoz.
Ekspozituri velike colnije na Dediškem kolodvoru na Sleškem daje se v zmislu razpisov finančnega ministerstva od 14. julija 1858, 30. novembra 1859, 23. avgusta 1863 in 28. aprila 1869 (Drž. zak. 1858, Št. 114; 1859, št. 219; 1863, št. 73; 1869, Št. 54) oblast, odpravljati za izvoz pivo s pridržkom povračila potrošnine čez colno linijo izva-žano.
Ilolzgetlian s. r.
LTS
Razglas ministerstva za finance od 14. oktobra 1870,
da se puncovališče iz Tbbs-a v Scheibbs prestavi.
Puncovališče, katero je vsled razpisa finančnega ministerstva od 30. novembra 1866 (Drž. zak. št. 149) do zdaj bilo v Ybbsu, prestavi se počenši od 1. decembra 1870 v Scheibbs, brez premene njegovega uradnega okraja, ter se zedini z ondukajšnjim davkov-nim uradom in bode nosilo uradno znamenje A 4 kakor doslej.
Ilolzgetlian s. r.
LTV
Razglas ministerstva za finance od 16. oktobra 1870,
da se je kraljevsko-ogerska mala colnija Staro-Moldovska prestavila v Belobresko.
Po naznanilu kraljcvsko-ogerskega ministerstva za finance od 1. oktobra 1870, št. 41.573, prestavila seje kraljevsko-ogerska mala colnija Staro-Moldovska po dogovoru s kraljevsko-ogerskim ministerstvom za trgovino in s c. in kr. državnim vojnim minister-slvom, v Belobresko ter začne ondi svoje delovanje dne 1. novembra 1870.
Ilolzgetlian s. r.
L27
Ukaz ministerstva za pravosodje od 17. oktobra 1870,
kdaj naj Starogradsko okrajno sodišče v Dalmaciji svoja uradna dela začne.
Starogradsko okrajno sodišče, ustanovljeno vsled ministerskega ukaza od 28. aprila 1870, Drž. zak. št. 67, naj svoje uradno delovanje začne dne 1. meseca decembra 1870.
Tschabusclinlgg s. r.
LS8
Ukaz ministrov notranjih reči, bogočastja in pravosodja od 20. oktobra 1870,
o notranji uredbi in pisanji rojstvenih, poročnih in mrtvaških bukev za osebe, ki niso nobene postavno priznane cerkve ali verske družbe.
Na podlogi §.fl 7 postave od 9. aprila 1870, Drž. zak. št. 51, ukazuje se o notranji Uredbi in o pisanji rojstvenih, poročnih in mrtvaških bukev za osebe, ki se ne drže nobene postavno pripoznane cerkve ali verske družbe, tako le:
§- I-
Državne in občinske oblasti, katerih delo je po §. 3 gori od kraja omenjene postave, pisati rojstvene in mrtvaške bukve za osebe v nobeno postavno priznano cerkev ali versko družbo ne vdružene, naj se glede notranje uredbe in pisanja tacih bukev, po tem glede poterjil in izpričeval izdajanih na podlogi teh bukev, drže tistih ukazov, kateri so dani take hukve pišočim oblastim priznanih cerkva in verskih družeb.
Na tistih mestih, kjer se po le-teh prepisih omenja v bukvah verska spoznava, naj se zapiše opomba: „ne trdi nobene vere“.
§ 2.
Zakone takih oseb, ki niso nobene postavno priznane cerkve ali verske družbe, naj °blasti v §. 1 postave od 9. aprila 1870 povedane vpisujejo v tiste bukve, katere je po Postavi od 28. maja 1868, Drž. zak. št. 47, in ministcrskem ukazu od 1. julija 1868, bhž. zak. št. 80, o sklenenih civilnih zakonih pisati.
Takisto naj se tudi oklici tacih zakonov zapisujejo v oklicne bukve, pisane po omenje-n'h prepisih.
§ 3-
Pri teh vpisih (§. 2), in pri izdajanji dotičnih potrdil in izpričeval treba je ravnati po 'oinisterskem ukazu od 1. julija 1868, Drž. zak. št 80, s to premembo, da se ondi, kjer ^ po tem ukazu treba omeniti vero, katero kdo trdi, vpiše naznamba „ne trdi nobene vere.“
Taaffe s. r. Stremayr s. r. Tsclialmsclinigg s. r.
Ukaz ministra za bogočastje in uk od 20. oktobra 1870,
o preskušnji kandidatov za učiteljstvo risanja s prosto roko po srednjih učilnicah.
Presknševalna komisija.
§• 1.
Učiteljska zmožnost za risanje s prosto roko izkazuje se s preskušajo, v kateri ima znanstvena presknševalna komisija realnih šol oblast izpraševati.
Tej komisiji se po potrebi za izpraševalce pridajo možje, ki jih minister uka imenuje za toliko časa, za kolikor druge može preskuševalne komisije.
Izpraševalci za ta učni predmet so vkup samostojen oddelek preskuševalne komisije za učiteljstvo realnih šol, kateremu je ravnatelj le-tc komisije za prvosednika.
Ti izpraševalci, če niso morebiti ob enem udje drugega oddelka le-te komisije, naj bodo pričujoči samo v takih sejah, v katerih je razgovor o stvareh, tikajočih se preskušenj za risanje s prosto roko.
Kako se je treba zglaševati k preskušnji.
§. 2.
Da kandidat bode k preskušnji pripuščen, naj svojo prošnjo poda ravnatelju tiste preskuševalne komisije, pred katero misli preskušnjo opraviti. Svoji prošnji naj priloži:
a) popis svojega življenja (Curriculum vitae), v katerem naj pove, kako se je izobraževal, in s katerimi uki se je posebej bavil, ter naj pristavi tudi, v katerem jeziku hoče učiti ;
b) izpričevalo, daje z dobrim uspehom dovršil bodi nižjo gimnazijo, L odi nižjo realko ;
c) izpričevalo, da se je najmenj tri leta učil v kateri umetniški šoli;
d) toliko del iz svojega predela, da je moči iz njih za gotovo soditi, koliko je v tem predelu zveden.
Samo minister uka sme, zaslišavši preskuševalne komisijo, koga oprostiti katerega gori stoječih izkazov.
Kaj bode predmet tej preskušnji in koliko se bode zahtevalo od preskušcvanca.
§3.
Kar sc tiče splošne učenosti, zahteva se od kandidata :
a) da učni jezik dovoljno zna, in da ga pravilno ter spretno rabi ;
b) da ima toliko dijaktično-pedagogične omike, kolikor je potreba, da more risanje v šoli prav učiti ;
c) da mu je znana občna in izobraževanjska zgodovina, kakor tudi sosebno daje zveden v nauku o raznih zidavah (stilih);
d) da pozna anatomijo človeškega telesa, kolikor je treba za risanje človeške podobe;
r) da pozna najvažnejše zakone popisne geometrije^, kolikor se dado po empiričnem potu s kazanjem razkladati; s posebno uporabo na otenjavanje (črtanje sence), kakor tudi na malarsko perspektivo in z ozirom na kazalni nauk geometrijskih oblik.
§• 4.
Glede tega, koliko je kandidat v svojem predmetu izomikan, naj se zahteva: da ume in zna risati ukrasfla ali ornamente in človeško podobo, da ima v svoji moči vsako risivo in da zna z njim prav vladati.
Da je kandidat v svojem predelu vešč, mora dokazati s tem: a) da narisa plosk ali pa plastičen ornament, kakoršnega si sam zmisli, in to v stilu, kateri mu se določi ;
h) da izdela dovršen narisek po katerem antičnem kipu (štatvi) in po živem modelu.
Če kandidat želi, da bi ga potrdili tudi za učenje modelovanja, mora izkazati, da zna po umetniško iz ila in voska ornamente in človeško podobo narejati.
§. 6.
Učiteljska zmožnost se prisoja samo za višje realke, a ne za kako nižjo učno stopinjo.
Rakova je preskušnja.
§. 6.
Vsaka preskušnja obsega tri razdelke, namreč: doma spisane sestavke, dela pod zaporom in ustno preskušajo.
I.	Sestavki doma pisani.
Kadar je izpolnjeno, kav se hoče po §. 2, prejme izpraševanec pismeno nalogo, da jo doma izdela. Za to nalogo naj se izbere snov didaktičnega ali pedagogičnega obsežka, (§. 3, črka 6).
Naloga iz kandidatovega predela naj mu se samo tedaj da, ako iz del, katere je izročil (§. 2, črka ,/), nij moči za trdno soditi, koliko je v svojem predelu izomikan.
11.	Dela pod zaporom.
Če doma napisani sestavki niso takšni, da bi se izpraševanec odvrnil, prejme povabilo k delu pod zaporom.
Vsak kandidat naj izgotovi dve deli pod zaporom, katerih eno obsega geometrijsko risanje, drugo risanje s prosto roko.
Ako kandidat želi tudi preskušnjo iz modelovanja opraviti, naj izgotovi tretje zaporno delo iz predela te umetnosti.
(Slotenisch.)	_	g|)
Dela pod zaporom naj kandidat zvrši, kakor mu naroči ravnatelj preskuševalne komisije.
Da se priskrbé učni pomočki, potrebni za dela pod zaporom iz prostoročnega risanja, oziroma iz modelovanja, in odkaže za to pripraven prostor, naj se ravnatelj preskuševalne komisije pomeni z načelnikom katere umetniške šole tistega kraja, kjer kandidat preskušnjo dela.
III.	Ustna pr e skušnja.
K ustni preskušnji pripušča se kandidat samo tedaj, če je zaporna dela primerno izgotovil. Ustna preskušaja se razteza na predmete v §. 3 omenjene.
Opravilni red.
§• 7.
Glede tega, kako je voditi preskuševalne komisijo, kako se domača in zaporna dela gotovijo, kako se opravlja ustna preskušnja in kako je presojati posamič, kar je kandidat izdelal, po tem kako se določuje vkupni uspeh preskuŠnje, kako se pišejo zapisniki in izdajo izpričevala, katere preskusnine (takse) se plačujejo, zadnjič glede poskusnega leta veljajo določila, izdana za preskušnje kandidatov učiteljstva po samostalnik realkah.
Prehodne določbe,
§• 8.
Tisti kandidatje, katerim je učiteljska zmožnost glede risanja s prosto roko po višjih realkah vže po dozdanji navadi prisojena, morajo, če žele dobiti potrjenje za učitelja po določilih tega propisa, opraviti dopolnilno preskušnjo. Ali ta preskušnja naj se utesni samo na predmete v §. 3 naštete.
Siremayr s. r.