DEMOKRACIJA
Leto IV. - Štev. 10
Trst - Gorica 10. marca 1950
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85 (za inozemstvo L 150). — Poštni čekovni račun št. 9-18127.
Izhaja vsak petek
Veliki časi - majhni ljudje
Živimo v dobi, ki se da primerjati le z redkimi časi slovenske zgodovine. Po zgoščenosti in hitrosti dogajanj je najbrž ne presega nobena.
Taka doba zahteva od poedinca podvojenih naporov. Kdor jim ni kos, kogar dogodki in borba utrudijo, ta je omahnil, ta je izgubljen! Danes niso časi, v katerih bi uspevali malodušneži in mlačneži. Preko njih in mimo njih prodirajo močnejši, pa čeprav včasih niso obenem tudi najsposobnejši in <še manj najpravičnejši. Pojem pravice ni bil še nikdar v stvarnem življenju tako močno povezan s simbolom tistega meča, ki nam na vseh njenih kipih nakazuje, da je za njeno uresničenje potrebna moč, odločnost in udarnost.
Kar velja za posameznike, velja še v dvojni meri za narode, ki jih ti poedinci sestavljajo, vodijo in predstavljajo. Narod, sestavljen iz mlačnih ljudi, ki bodo pripravljeni polniti ulice ob priliki zmagoslavnih povork, ki se bodo navdušeni priključevali zmagovalcu v trenutku, ko bo zmaga že odločena, tak narod ne bo nikdar in nikjer dosegel priznanja. Kdor si sam ne pomaga, temu tudi Bog ne bo pomagal! Tudi mi na Tržaškem si moramo prvenstveno sami pomagati, zanesti se nase in ne na druge. Ze večkrat so nas izigrali!
Rekli smo, da je izgubljen, kdor se utrudi, kdor obupa. V bitki — in življenje je bilo vedno ter je posebno danes neprestana borba —■ ni odločilno ne začetno 7iavdu-šenje, ki se še ni srečalo z napori odločilnega spopada, niti ne ploskanje, potem ko je usoda že pokazala, komu pripada zmaga. Pač pa so važni trenutki na samem vrhuncu spopada, ko se znajde prevaga enega ali drugega programa, prodor ene ali druge vojne stranke v tistem značilnem nihanju, ki nam jasno kaže, da smo pred končno odločitvijo. To so trenutki dvomov za vse malodušne, trenutki, ko zapuščajo bojno,pal'ia.Jiisi..,tiUi, kiMm je narodna blaginja na jeziku sa-jmo takrat, ko si od nje obetajo kakšno korist. Taki beže z bojnega polja. Zapirajo se v svoje mišje luknje, potegnejo se vase in samo oprezujejo, kaj se bo zgodilo.
To doživljamo tudi mi danes na Svobodnem tržaškem ozemlju. Večina naših ljudi je pravilno premerila daljo in nebesno stran ter je s srcem in pametjo spoznala, da je naš program ohranitve samostojnosti našega ozemlja najboljša rešitev, najugodnejši program, ki si ga v danih okoliščinah lahko želi videti uresničenega. Toda na tžalost niso redki, čeprav ne mnogi, med njimi taki, ki gledajo na vse to s svoje mišje perspektive. S srcem so z nami, če govorimo na štiri o-či, potem so to tudi z jezikom, toda javno podpreti, udejstvovati se pri stvari, s katero sicer soglašajo, tega se izogibljejo. Pri tem jim je dober vsak izgovor: da so preveč razočarani nad vsem, kar se je zgodilo, da je bodočnost tukajšnjih Slovencev preveč nejasna, da bi se izpostavljali itd. Posebno je značilno, da prihajajo taki izgovori po-gostoma tudi od strani pripadnikov tistega srednjega stanu, ki bi bil sicer poklican, da odigra v borbi za ponovno uveljavljenje naših narodnih pravic na Primorskem najvidnejšo vlogo. Kakor je tak izgovor še nekako razumljiv, ako prihaja iz ust delavca, ki bi znal sicer- izgubiti svoj edini košček kruha, tako nam je nerazumljiv, ako prihaja iz ust pripadnikov samostojnih poklicev ali pa sicer imo-vinsko neodvisnih oseb.
Preveč udobno bi bilo to, kar si navedeni posamezniki žele:	drugi
naj se bore, drugi naj žrtvujejo! Ce bo potem zmaga, je pa tudi za njih dobro, potem bodo ploskali. Pri tem se pa prav nič ne zavedajo, v kako klavrno luč jih postavlja to njihovo naziranje in zadržanje v trenutkih, ko se naš narod bori na življenje in smrt.
Taki ljudje ne bodo doprinesli ničesar k naši zmagi, niti k zboljšanju usode svojega naroda, niti k tvojemu osebnemu uspehu. Saj predstavljajo kvečjemu mrtvo te-
io	na itak naporni narodovi poti.
To je kratkovidna politika oseb-nfh koristi, ki je na dolgi rok še vedno odpovedala. Kar poglejmo primer titovičine, ki se je z lahkoto povzpela na obast prav zaradi velikega števila takih neodločnih hrbtenic, ki so celo z lastim denarjem podprli nabavo in spletanje tiste vrvi, na kateri so končno obviseli. Toda v mnogih primerih tudi tega niso delali iz navdušenja, temveč iz strahu...
Zmešani pojmi
„Trst! Gorica 1“ 'eni!;- » FiumejJ-PolapiZarajJ “ drugi -
in to naj boisporazum^)---
•“‘a
Tržaški predstavniki sedanjega jugoslovanskega režima so bili prvi, ki so že letošnje poletje na svojih zborovanjih v Koprščini pričeli proglašati načelo »sporazuma dveh neposredno zainteresiranih narodov«, »sporazuma italijanskega naroda in jugoslovanskih ljudstev« kot najprimernejši način za reševanje tržaškega vprašanja.
To je bil usoden korak, s katerim je tudi Jugoslavija prvič poluradno, po svojih krajevnih zastopnikih, zapustila sigurna tla italijanske mirovne pogodbe in se je s tem pridružila onim, ki zahtevajo njeno rušenje. Razumljivo je bilo, da je italijanska javnost pozdravila to novo jugoslovansko stališče z velikimi simpatijami. Saj je bilo takoj jasno, da bo Italija na novih pogajanjih med 45 in 15 milijonsko državo stala napram Jugoslaviji kot enakopraven član in ne več kot premaganka. Rešitve, ki bi jih na ta način Italija dosegia, bi bile vsekakor ugodnejše kot pa so bile tiste, ki jih ji je predpisala mirovna pogodba.
Avtorjem tega novega Jugoslovanskega načrta, o katerem se je govorilo, da se vrača na staro koncepcijo Tito-Togliahtijevega sporazuma ali pa še manj, je bilo vsekakor neprijetno pojaviti se s tem predlogom med samimi Slovenci v področju A STO-ja, torej med tistimi, iza 'katerih kožo so hoteli kockati. Zato so kljub vsem vprašanjem dolgo časa molčali ali pa so zavijali svoje besede v razne nejasne stavke. Končno pa so bili prisiljeni povedati, kaj nameravajo. V tem smislu je prineslo zadnje zborovanje tržaške Osvobodilne iroivie primeriso --razjasnitev .-
Kakšen jje njihov načrt
Na sestanku Osvobodilne fronte dne 22. februarja je nekaj govornikov posvetilo' svoje sposobnosti obrazložitvi tega predvidenega sporazuma »neposredno prizadetih narodov« in držav. Najbolj jasno pa je o tem govoril tov. Babič, čigar besede posnemamo lahko v sledečeVn:
Imenovanje guvernerja bi v tem trenutku pomenilo ustvaritev pogojev za vrnitev celotnega Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji. Zato ga ne more več zagovarjati.
Potrebno je, da se tržaško vprašanje reši brez vpletanja raznih imperialist^nih sil. (Ali je tu všteta tudi Sovjetska zveza? Op. ur.). Taka rešitev pa je možna samo z neposrednim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo, ki bosta najlaže našli rešitev, ki bo odgovarjala tako koristim prebivalstva kakor tudi njihovim državnim zahtevam in varnosti. Ne glede na določila tega novega sporazuma, pa si Jugoslavija pridržuje pravico, ki jo že vnaprej proglaša, da ne bo smatrala za dokončno nobene meje, ki ne bi vključevala v jugoslovansKD državno ozemlje tudi, Trsta, Gorice in beneških Slovencev.
Iz vsega sledi, da so tovariši že ob predhodnih razpravljanjih uvideli, da bodo prisiljeni dati Italiji nove koncesije. Za tolažilo vsem tistim, ki bi bili prodani in lahkomiselno izigrani, so pa izjavili, »da jih ne bodo pozabili«! Lepa tolažba! Breme takega iredentističnega
Zadnji čas je, da se vsi prazadeti zavedo svojih napak in poslanstva. Izgovor, da so jih dosedanje izkušnje utrudile, ne more in ne sme držati! Ne gre samo za skupno u-sodo, temveč obenem tudi za osebno usodo vsakega Slovenca na Tržaškem! Tu ni izjem!
Strah je bil nekaterim malodu-šneiem že pogostoma slab svetovalec. Se je čas, da pokažejo, da so ga premagali! Kdor tega ne napravi, ta je dezerter v morda najusodnejši bitki, ki jo bije naš narod na tukajšnjih tleh, in tok dogodkov ga bo neusmiljeno pregazil:	na-
sprotnik ga bo gledal z zaničevanjem, njemu bližji pa s pomilovanjem. V očeh enih in drugih bo samo črv! Pred svojo lastno vestjo pa si bo nekoč v bodočnosti očital, da je kot majhen, pritlikav značaj nevredno in nečastno doživljal velike čase.
stališča ibi pa seveda morala nositi manjšina sama, !ki bi podpihovana in podžigana verjetno končavala na novih procesih iza izaščito države!
Ali je to sporazum?
Ako izpustimo vse olepšavalne besede, bi po vsem, 'kar je bilo do-sedaj o tej stvari, na kateri koli strani povedanega, dve državi sicer sklenili nekak »sporazum«, toda tudi še nadalje bi med njima vladal popolen nesporazum.
Kakor rečeno bi Jugoslavija obdržala svoje iredentistične zahteve in se torej notranje nikakor ne bi pokorila določilom sporazuma. Ako velja to za eno pogodbeno stran, mora veljati seveda tudi za drugo. Tudi Italija bi sicer podpisala nekakšen kos papirja, toda podobno kot Jugoslavija Ibi tudi ona še vedno proglašala, zagovarjala in seveda propagirala svoje zahteve po Istri, Dalmaciji in Slovenskem Primorju. Eni bi kričali »Trst, Gorica!«, drugi pa »Pola, Fiume, Zara!«.
V	tem smislu bi podvzemali vse, kar iredentistična gibanja običajno počenjajo.
Sporazum, pri katerem obe stranki že vnaprej uradno izjavljata, da se z njim ne zadovoljujeta, >v katerem obe stranki že vnaprej vidita novo ognjišče iredentizmov, ne more prinesti miru v ta del Evrope! Zelo zmešani morajo biti pojmi v tistih glavah, ki si upajo tako stanje, kakršnega bi ustvaril predlagani sporazum, smatrati kot
»najprimernejšo rešitev tržaškega vprašanja« in jo zagovarjati celo »v interesu miru«! Kakšen mir! To bi bila samo gverilja dveh iredentizmov: Ljudje, ki prebivajo na teh ozemljih, bi po kratki poizkusni dobi preklinjali avtorje, ki so jim skuhali tako usodo.
(Samo komunisti, ki radi ribarijo v kalnem, so sposobni imenovali tako, stanje večnega nemira »s/po-razum« in »rešitev«. Naš preprosti razum nam pa pove, da 'dogovor, pri katerem držita obe stranki figo
v	žepu in si to še odkrito povesta, ne more predstavljati nobene osnove za pošteno sožitje v urejeni skupnosti narodov. Kakšno vrednost naj ima listina, kateri celo uradno ne bi prizinali spoštovanja in veljave?
Se manj pa more taka listina predstavljati temelj za realno življenje. Ako poslušamo že vnaprej podane izjave njegovih zagovornikov, potem bi bilo s takim »sporazumom« na svojevrsten način uzakonjeno iredentistično »vojno stanje«, ne pa mir!
To pa niso osnove, na katerih se na zavesten in svoboden način rešujejo pekoča mednarodna ali narodna vprašanja!
Edina rešitev
Upati je, da so podobna spoznanja prodrla tudi v glavah odločilnih krogov. Prizadeto slovensko prebivalstvo pa je itak takoj nagonsko začutilo vso zgtrešennst
predlaganih ukrepov in bo s tem gledanjem nedvomno pripomoglo k pravilnejšemu razvoju.
Kratkotrajna življenjska doba po Babiču tako opevanega »sporazumevanja«, oster Kardeljev govor in še ostrejši italijanski, odgovori so nam lahko dokaz, da so vsi tozadevni načrti ob prvem stiku s stvarnostjo propadli.
Niso propadli zaradi tega, ker bi bil sporazum med Italijo in Jugoslavijo nemogoč. Propadli so ;n propasti morajo, ako je v mednarodnem svetu še nekaj logike in razuma, zaradi napačne osnove, na kateri so zgrajeni.
Vprašanja ozemeljske rešitve krajev, naseljenih s slovanskim in italijanskim prebivalstvom ni reševati s pomočjo iredentističnih aneksij, ki bodo vedno zapuščale neizbrisne rane. Edina mogoča, zadovoljujoča in trajna rešitev je lahko samo u-stvaritev take narodnostno mešane in samostojne državne enote, kjer bosta obe narodnosti v približnem ravnotežju resnične enakopravnosti.	'
Samo taka rešitev ni ne projugoslovanska, ne proitalijanska. Zato jo bosta oba naroda lahko odkrito sprejela.
V	ta namen pa ne more biti na programu -ukinitev, temveč kvečjemu razširitev Svobodnega tržaškega ozemlja! O tem naj razpravljajo italijanski in jugoslovanski državniki, ako jim je res kaj do trajnega in poštenega sporazuma.
Naloge angSsftkih strank \t novem položaju
Londonski tisk obširno ugiba, kakšno pot si bodo izbrali po pičli zmagi laburisti. Merodajni »Times« piše, da nujna potreba po pomirje-nju zmerne struje dejansko narekuje politiko, ki naj jo izvaja vlada.
Laburisti vsekakor lahko prezrejo vsa ta dejstva, ki govore za kompromisno politiko, izvajajo svojo oblast v skrajno socialističnem dahu, tako kot bi delali, če bi dosegli pri volitvah zmago z ogromno večino in na ta način izzovejo polom v upanju, da bodo izvedli svoj napovedani program v drugem parlamentu, ki jim bo bolj naklonjen. Seveda pa si je zelo težko predstavljati, kako naj jim tako postopanje pridobi novih pristašev, ki jih laburisti morajo imeti, .če hočejo pri novih volitvah zmagati z odločnejšo večino.
Poleg tega pa sta v laburističnih vrstah vedno prevladovali dve struji, ki se še vedno nista spojili. ]■’-na od teh se v glavnem zavzema za boljši položaj delavskega razreda v obstoječem socialnem in gospodarskem sistemu, medtem ko hoče druga zrevolucionirati sedanji sistem na ta način, da bi zgradila gospodarsko mogočno državo. Zdi se verjetno, da bo v sedanjih okoliščinah prevladala prejšnja šola in da bo v novem parlamentu manj slišati o podržavljenju in drugih zakonodajnih izrazih doktrinarnega socializma im da se bo vlada omejila bolj na razširitev in izboljšanje uprave In socialnega skrbstva, da si na ta način ustvari in razširi temelje za odločnejšo podporo pri novih volitvah.
»Daily Teleigraph« pa poudarja, da se nova vlada nikakor ne more povrniti k nasilni taiktiki prejšnjih štirih let. Nato ugotavlja: »Sedaj ne leži le ha socialistih vsa odgovornost, da poskrbe sta to, da bo parlament ostal uspešno vladno orodje. Sedaj morajo vse stranke ugotoviti, kaj se da sporazumno napraviti in na katetrih področjih je sodelovanje možno. O koaliciji ni govora, vendar pa je dana obsežna podlaga za pogajanja o dogovorjeni zakonodaji in upravnih reformah. Prva preizkušnja za te možnosti bo prišla z državnim preračunom«.
Tudi »Yorkshire Post« pravi, da utegne položaj, v katerem je sedaj vlada, vplivati pomirjevalno ter privesti druge stranke do tega, da bodo v neki meri sodelovale nrl
sestavljanju državnega preračuna in pri reševanju drugih gospodarskih vprašanj.
Kot je že v preteklosti pokazal s svojim ravnanjem, bo Churchill podprl po vseh svojih močeh tiste ukrepe, za katere bo čutil, da bodo pomagali državi prestati grozečo krizo. Dokler se bo vlada sama omejila na program, ki obeta borbo proti nevarnosti inflakcije in podporo narodne obnove; tako dolgo konservativci ne bodo storili ničesar, kar bi utegnilo spraviti laburiste v zadrego. Prav tako ne bi smelo biti ovir pri nadaljevanju širokega sporazuma o zunanji politiki, čeprav bodo konservativci
verjetno zahtevali, naj bodo ministri bolj naklonjeni stvari evropske enotnosti.
Novi angleški parlament ima torej vsekakor možnost, da napravi kaj koristnega preden bodo razpisane nove volitve, ki so neizbežne. Kakor je bilo razvidno iz kraljevega predstolneaa govora je vlada pripravljena za sedaj odložiti svoje načrte za nadaljnje podržavljanje. Zato utegne parlament ostati pra-
vi	državni svet z opozicijo, ki bo kritizirala in tvorno sodelovala pri važnem zakonodajnem delu, ki ga je treba izvesti. Vsaj prvi dnevi njegovega zasedanja utrjujejo upe, ki jih je vanj vložil skoro ves angleški tisk.
Novi tečaj rubla
sredstvo za izkoriščanje podložniških
držav
Povišanje teoretične vrednosti sovjetskega rubla je najnovejše sredstvo, ki naj služi sovjetski vladi kot vzvod za dosego nepravičnih trgovinskih koristi pri trgovanju z državami, ki so pod sovjetskim nadzorstvom. Podobno so svoječasno delali Nemci z državami jugovzhodne Evrope. Sovjeti bodo s povišanjem kupne moči rubla v razmerju z valutami podložniških držav lahko dobivali več blaga od teh držav, ne da bi ijim bilo treba zato več plačati. Novi rubel je povišam za 30 odst. v primeri z njegovo dosedanjo vrednostjo in bodo tako Sovjeti Za dosedanjo vsoto dobili za 30 odst. več blaga kot doslej. Podložniike države bi grozečo nevarnost odvrnile edino, ako bi tudi same povišale tečaj svojih valut. Toda Sovjeti jim tega ne bodo dovolili.
Štiri petine sovjetske zunanje trgovine obšito ja v trgovini s pod-ložniškimi državami. Ta trgovina sloni v glavnem na menjalnem čistemu, vendar pa se poslužujejo denarja kot sredstva za ocenjeva-
nje blaga, ki ga zamenjujejo. S Povišanem notranje vrednosti rubla bo tako Sovjetska zveza več dobivala in manj dajala pri svojih gospodarskih poslih s podložniškimi državami. Za preostalo petino, t. 3. trgovino z Zapadom, pa nov tečaj itak ne prihaja v poštev, ker se vsa plačila izvršujejo v dolarjih ali funtih.
Druga stvar, na katero so Sovjeti mislili, daje vtis, da je rubel močan in taden, ker ima zlato podlago. To pa je le vtdez! Noben sovjetski ali tuji državljan ne more zamenjati rubla za zlato.
Rufbel tudi nima večje vrednosti za sovjetskega potrošnika, čeprav je bila njegova zlata vsebina teoretično povečana. Sovjetske cene naraščajo in padajo talko, kakor določa vlada in brez ozira na uradne izjave o vrednosti rubla v sorazmerju z dolarjem ali funtom.
Tudi nove sovjetske cene so še vedno zelo visoke. Sovjetski delavci morajo delati povprečno sedemkrat tako dolgo kakor ameriški, da si lahko kupijo enako količino živil.
Od srede  do srede.
1. MARCA: 251. konferenca namestnikov štirih zunanjih ministrov za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo se je v Londonu brezuspešno končala. — Atomskega znanstvenika Fuchsa so v Londonu obsodili na 14 let zapora, ker je izdal zelo važne tajnosti Sovjetom.
— Acheson napoveduje politične razgovore med ZDA, Anglijo in Francijo. — Ameriški senator Mac Mahon predlaga, naj bo bodoče zasedanje OZN v Moskvi in naj rib tej priliki skušajo premostiti vse spore med Zahodom in Vzhodom. —• Attlee je bil ponovno izvoljen za predsednika laburistične stranke.
2. MARCA: Pri OZN preučujejo možnost pooblastitve štirih velikih za obravnavanje vseh najnujnejših svetovnih vprašanj. — Nemški de-monstrantje so se dejansko lotili angleških častnikov, ki so v Hannovru nadzorovali podiranje industrijskih naprav. — V Rimu so v teku razgovori za oživljenje dogovora o carinski zvezi med Italijo in Francijo. — Angleški laburisti se ne odrekajo svojim načrtom c podržavljenju velikih industrijskih obratov; izvedba načrtov bo samo začasno ustanovljena.
3. MARCA:	Parlamentarni	pre-
tepi so se iz Rima preselili v Pariz. — Haaško mednarodno razsodišče je razsodilo, da nobena država ne more biti sprejeta v OZN brez priporočila Varnostnega sveta. — Zaradi naraščajoče rudarske stavkovne borbe zahteva Truman zaplembo premogovnikov. — Angleški konservativci obtožujejo tajno policijo, v zvezi s Fuchsovo zadevo. — Italija in Turčija se pogajata za sklenitev prijateljske pogodbe. — V Rumuniji so zaprli a-meriški in angleški informacijski urad. — Opozicija očita angleške-mu laburističnemu vojnemu ministru Stracheyu filokomunistično nagnjenje; Atilee se je odločalo, za-9Z0l 21 Čldr'1
4. MARCA: Grški volivci volijo svoje novo narodno predstavništvo.
— V Pragi so obsodili zaradi vohunstva holandskega državljana Lou-uiersa. — Zahodna nemška vlada ostro obsoja Francijo, ki si je za 50 let zagotovila izrabljanje pasarskih rudnikov in si za isto dobo pridržala zunanjepolitično in carinsko zastopstvo koristi avtonomnega Posarja v svetu. — Nad francoskim ozemljem se je v samomorilne namena vrgel iz letala Jugoslovan Mariinovič, ki so mu angleška oblastva odrekla pravico do bivanja v Angliji in ga zato vračala v Jugoslavijo.
5. MARCA: Maršal Tito zanikuje vesti o jugoslovanskih pogajanjih s Sovjetsko zvezo. — Francoski vladni predsednik Biaault resno svari komuniste, ki povzročajo resne nemire v parlamentu, da bi zavrli izglasovanje raznih nujnih zakonov, in ki povzročajo stavke v francoskih lukah, da bi preprečili izkrcavanje ameriškega orožja
in vkrcavanje orožja za boj proti indokitatjskim upornikom. — Kralj Jurij je s svojim prestolnim govorom svečano odprl zasedanje novega angleškega parlamenta.
6. MARCA: Izgleda, da so se angleški laburisti odrekli načrtom o nacionalizacijah. — Poljski konzul v Pittsburgu (ZDA) je podal ostavko na svoje mesto. —■ Umrl je bivši predsednik francoske republike Albert Lebrun. — Nemci so vedno bolj razburjeni zaradi angloameri-škega pristanka na priključitev Posarja Franciji. — Pri grških volitvah so vladne stranke propadle: zmaguje zmerna levičarska stranka Nicholasa Plastirasa. — Nemški delavci, ki bi morali podirati jeklarne »Hermann Goering«, so požgali in uničili urade angleških nadzorstvenih čet,
7. MARCA: Bolgarija je odpovedala poštni dogovor z Jugoslavijo.
— V februarju je bilo v ZDA 4.684.000 brezposelnih. — V Turiiji so nastale /velike poplave. •— Belgijsko delavstvo je nezadovoljno t KP. — Angleška kraljevska dvojica je sprejela v Londonu z velikimi svečanostmi predsednika francoske republike Auriola. — V somalijski prestolnici je prišlo do krvavih izgredov. — Ameriški zunanji minister Acheson zahteva pomoč za južnovzhodno Azijo in For-mozo. — Češkoslovaška vlada je izgnala tri holandske diplomate. — Jugoslavija je prijavila svoj pristop k begunski organizaciji IRO.
IZ JUGOSLAVIJE
Ameriška posojila Jugoslaviji
Predsednik ameriške izvozne in uvozne banke je tako-le pojasnil razloge ameriškega posojila 20 milijonov dolarjev Jugoslaviji:
Jugoslovanski dolarski dohodki so povečali izvoz te države, zdaj pa nujno potrebujejo od svojega izvoza nadaljnjih dolarjev. Tozadevni napredek je razviden iz dejstva, da se je izvoz Jugoslavije v Združene države povečal od vrednosti pet milijonov dolarjev v letu 1948 na 16 milijonov dolarjev v letu 1949; v tekočem letu upa Jugoslavija povečati svoj izvoz v Združene države na 30 do 35 milijonov dolarjev.
Vsoto 20 milijonov dolarjev sedanjega posojila je označil Gaston kot uspeh »skupne ocenitve minimalne potrebe«, ki sta jo priznali obe državi.
Gaston je končno izjavil, da je namen posojila omogočiti Jugoslaviji proizvajanje surovin in proizvodov za prodajo Združenim državam, pri čemer pridejo zlasti v poštev cink, svinec, baker, les, konoplja, cement in paprika.
S tem novim posojilom namerava Jugoslavija nakupiti naslednje blago: tovorne avtomobile in nadomestne dele; avtomobilske plašče in zračnice, traktorje in sestavne dele ter kolesa za železniške vagone, železniške tračnice, maziva, aluminijaste plošče, emajl, azbest, ovojni papir, vreče, transformatorje, krogljične ležaje in zdravila.
Pred okrožnim sodiščem v Postojni
Pred okrožnim sodiščem v Postojni so se zagovarjali špekulanti in ljudski škodljivci zaradi utaje setvene površine in neizpolnjevanja obveznih oddaj v letu 1949. Janez Fatur iz Trnja, Primož Fidelj iz Stare Sušice, Franc Morel iz Nove Sušice in Franc Kaluža iz Gorenje Košane so bili obsojeni od 7 mesecev do enega leta odvzema prostosti s prisilnim delom, deloma
tudi na denarne kazni 90.000 in 100.000 din ali pa na zaplembo celotnega premoženja.
Špekulantom nobenega popuščanja
»Ljudska pravica« prinaša oster članeik zoper kmete, ki sabotirajo: ne izpolnjujejo setvenega plana in Obveznih oddaj, ne redijo toliko živine, kot bi jo lahko na svojem posestvu, koljejo črno, živino in prešiče in s svojimi pridelki špekulirajo. Navaja mnogo poimenskih primerov, tako n. pr.: Anton Vindiš iz Spod. Brega pri Ptuju ima 32 ha zemlje, pa ni oddal niti litra mleka od določenih 5.400 i, 4000 kg in enega prešiča premalo, ni zasejal dovolj žitaric, redi 4 repe goveje živine in 28 prešičev premalo, zemljo pa oddaja v zakup. Andrej Sabec iz Zagorja pri Postojni je pa skril ves krompir. Takih primerov navaja še osem. Zoper vse je uvedeno kazensko postopanje.
Odkup živine v ptujskem okraju
Vidni primeri brezbrižnega odnosa do delovnega ljudstva so kmetje in tudi odborniki KLO Juršinci, Polenšak, Vid, Žetale, Slavščina, Cirkovci, Marjeta in Sodinci. V Juršincih sta nakupovalcem »Zivi-noprometa« onemogočila oddajo celo tajnik KLO in referent za odkupe, .nakupovalce sta nedostojno oklevetala kmetom, kmetom pa, ki so hotefi izpolniti oddajo, nista dala živinskih potnih listov. Tako še zdaj niso zadostili oddaji iz leta 1949, kaj šele za letos.
Podobno je v Slovenji vasi in Pleterjah: referenta za odkupe trdita, da živine ni, pa konec besedi. V Cirkocih pa kmetje sploh nočejo oddati nobene živine, čeprav so nekateri od njih že občutili pravično pest ljudske oblasti. Velika nedelja ni oddala prešičev, češ da jih ni, KLO ima pa registriranih 230 zakolov. Vsi ti primeri pa niso osamljeni v ptujskem okraju in bo potrebno kaznovati neposlušneže.
PO ITALIJI
Kmečko gibanje zasedanja neobdelanih in veleposestniških zemljišč se smotrno izvaja po navodilih zemljiških sindikalnih organizacij v Kalabriji, Siciliji in Sardiniji. Ponavljajoče se stavke v raznih industrijskih obratih in pripravljajoči se stavkovni pokreti celo med državnim uredništvom delajo vladi mnogo preglavic.
Medministrski odbor zn cene
Zato je vlada sklenila podvzeti nujne Ukrepe po svojih gospodarskih ministrstvih, da bi olajšala gospodarske prilike prebivalstva. Medministrski odbor za cene je kot syoj prvi Ukrep sklenil znižati cene premogu in petroleju. Sedaj preučujejo možnost znižanjla cen drugim nujnim življenjskim potrebščinam. Verjetno gre pa le za Kapljice v morju potreb italijanskega prebivalstva!
Gospodarski načrt
Vsekakor so pa vladni napori na gospodarskem polju v okviru obširnega investicijskega načrta (s pomočjo ERP dolarskega sklada!) nujna posledica ameriškega negodovanja z dosedanjim italijanskim negospodarskim razpolaganjem z ameriško finančno in blagovno pomočjo.
Leteči ERiP poslanik Hoffman se jd javno pritožil zaradi takega nesmiselnega gospodarskega ravnanja Italije, Francije in tudi Anglije, ki so ameriško pomoč uporabljale brez vsakršnega načrta o povezavi njihovih gospodarskih potreb v okviru evropskega gospodarskega obnovitvenega sodelovanja. Zahodne evropske države so na svojem stališču vztrajale, vendar so morale nekoliko popustiti. Hoffman je v imenu ERP-a tudi popustil in pristal na izvajanje ločenih gospodarskih načrtov zahodnih evropskih držav in s tem tudi Italije.
M
»Slooenska praoda
In oHbcilskl udor**
»Slovenska pravda«, ki izhaja v Londonu pozdravlja v svoji 30. številki ustanovitev Akcijskega odbora za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja.
Gb zaključku pa pravi:	»Nam
emigrantom postavlja korak tržaških Slovencev vprašanje: ali ni čas, da sedanji Narodni odbor kaj več stori za obrambo naših interesov v Trstu, na Koroškem in Goriškem?«
Pa tudi tržaški Slovenci pričakujemo odgovori
Saragatovi načrti
Socialdemokratski prvak Saragat je pridno na delu za združitev vseh socialdemokratskih sil v Italiji. Saragat je v svojem zadnjem gov iru v Vidmu govoril o tem vprašanju in se zelo previdno izražal o enotni socialistični stranki tekmeca Romi-te. Saragat odhaja na zasedanje socialistične internacionale COMI-SCO, kjer bo predlagal ustanovitev federacije socialističnih strank s sedežem v Italiji. Pred odhodom v tujino se je prišel Saragat navdahnit k »osvežujočem plamenu svete Gorice«... Zares čudno postopanje in izražanje resnega socialističnega politika Saragatovega kova in slovesa!
Kako se bo Evropa upravljala po 1.1952
Thomas Finletter, prejšnji načelnik misije ECA v Veliki Britaniji, je govoril v New Yorku in v svojem govoru med drugim izjavil, da si Marshallov načrt »po težkih tre-notkih preteklega polletja zdaj znova pomaga na noge«.
Finletter je pojasnil, da so težki trenotki preteklega polletja bili takrat, ko se je iz dneva v dan večalo pomanjkanje dolarjev. »Toda v zadnjem trimesečju 1949 smo doživeli lepo presenečenje — je dostavil. Zdaj lahko izjavimo, da si je načrt popolnoma opomogel, vendar še ni tako trden, da bi si lahko dovolili, da spimo na lavorikah. Vedno je še zelo kočljiv trenotek«.
Finletter je dostavil, da se docela strinja z upravnikom ECA Paulom Hoffmanom, ki je izjavil, da mora leto 1952 pomeniti konec Marshallovega načrta, da pa kljub temu dvomi, da bi do tega časa lahko evropske države dosegle ravnovesje svojih dolarskih plačil.
Po njegovem mnenju mora ameriški narod preučiti možnost nadaljevanja pomoči Evropi po letu 1952 v kateri koli obliki, vendar se .mora dobro paziti pred pretiranim optimizmom glede možnosti zasebnih investicij.
Finletter priporoča kot rešitev povečanje uvoza v Združene države. »Bilo bi'neumno — je zaključil — misliti na razsipanje denarja, če imajo evropske države blago, katerega želijo prodati«.
Akcijski odbor za obrambo
Svobodnega frž. ozemlja
EKSCELENCA
MAJOR GENERAL T. A.
A I R E Y , CB, C B E .
KOMANDANT BRITANSKO - AMERIŠKE CONE
SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
GRAD DEVIN
Ekscelenca,
Akcijski odbor za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja, ki so ga dne 31. januarja 1950. ustanovile Slovenska demokratska zveza, Slovenska krščanska - socialna zveza in skupina neodvisnih Slovencev, ima čast opozoriti Vašo Ekscelenco na upravni ukaz Zavezniške vojaške uprave britansko - ameriške cone št. 8 od 10. 2. 1950., objavljen v Uradnem listu št. 4 od 11. 2. 19 0.
V tem zakonu sta bila, zaradi pomanjkanja sodnikov v IH. službenem činu v mejah STO-ja začasno imenovana za predsednika ape-lacijskega sodišča v Trstu in za generalnega prokuratorja pri tem sodišču dva sodnika, ki ju je stavilo na razpolago Zavezniški vojaški upravi na njeno željo Ministrstvo pravosodja v Rimu.
Očividno je, da se je to imenovanje moglo izvršiti le vsled nedopustne politične prakse, ki stremi za izenačenjem STO-ja z Republiko Italijo in vsled katere je ZVU v tem primeru opustila tiste potrebne izpremembe tukaj veljavne italijanske zakonodaje, ki bi ji bile omogočile, da bi na gornji dve važni in delikatni mesti imenovala dva sodnika, izbrana med tukajšnjim sodnim osebjem, katero je poleg strokovne sposobnosti v posesti tudi vseh pogojev, predvidenih v mirovni pogodbi z Italijo za pridobitev državljanstva STO-ja, kar ni mogoče trditi za zgoraj imenovana dva sodnika.
Akcijski odbor za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja smatra, da je gornje imenovanje v navzkrižju z duhom mirovne pogodbe z Italijo, po kateri je že z dnem 15. septembra 1947. prenehala suverenost Italije na Svobodnem tržaškem ozemlju. To ozemlje mora Zavezniška vojaška uprava do imenovanja guvernerja upravljati v smislu in v duhu začasnega statuta (čl. 21. mirovne pogodbe), na podlagi katerega je v drugih primerih že izpremenila tukaj veljavno italijansko zakonodajo. Tem bolj bi bila to njena dolžnost, ko gre za izpremembo zakonodaje, ki jo baje sili, da imenuje na najvišji mesti sodne uprave osebi, ki nista nikoli imeli svojega bivališča v mejah Svobodnega tržaškega ozemlja.
Zato Akcijski odbor za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja smatra, da je gornji ukaz v navzkrižju s čl. 21. mirovne pogodbe z Italijo in še posebej z njenima prilogama VI. in VII., uveljatvlja vse svoje pridržke glede političnih posledic, ki bi jih lahko imel ta ukaz in si dovoljuje opozoriti Vašo Ekscelenco, da bi morala Zavezniška vojaška uprava spoštovati čl. 21. mirovne pogodbe z Italijo, vsled katere je z dnem 15. septembra 1947. prenehala suverenost Italije na STO-ju, ki se mora torej upravljati v smislu in duhu prilog VI. in VII. gornje mirovne pogodbe.
Uporabljamo priložnost, da Vam, Ekscelenca, izrazimo svoje globoko spoštovanje.
V Trstu, dne 7. marca 1950.
Za Sloo. dtmokr. znezo:
Dr. J. Agneletto - dr. F. Vesel - J. Terčon
Za Sloo. krSt. soc. znazo:	Za	ncodoisne	Stooence:
Inž. Milan Sosič - Josip Podobnik	Dr.	Fr.	Tončič - dr. Josip Fsrfolja
Desti s Tržaškega
Sirite JEMOHIinCIJir
Velike proslave Masarykove stoletnice v Združ. državah
Američani, ki so po rodu Ceho-slovaki, so priredili proslave Masa-rykove stoletnice, ki je bila 7. t. m., v Washingtonu, Chicagu, Clevelandu, Detroitu, Filadelfiji, Codar-Rapidsu, Yoli, St. Paulu, Minnesoti, St. Louisu, Omahi, San Franciscu in v mnogih drugih manjših mestih. Ameriške proslave so vidno nasprotje z uradnim zadržanjem v Masarykovi domovini.
Predsednik sveta svobodne Češkoslovaške dr. Peter Zenkl je dejal, da imajo proslave v Ameriki dvojni namen: 1) da se oddolžijo spominu velikega demokratičnega, političnega, znanstvenega in človečanskega voditelja in 2) da vzpodbudijo njegovo domovino v borbi Za ponovno vzpostavitev Masarp-kove demokracije in da okrepijo
Seja širšega odbora SDZ
V nedeljo 5. t. m. je bila seja širšega odbora Slovenske demokratske zveze v Trstu, na kateri so bili pretresam različni predlogi, tičoči se slovenske skupnosti v našem javnem življenju.
Odbor posveča veliko pažnjo organizacijsko - političnemu delovanju SDZ. Tako je razvidna iz organizacijskega poročila velika aktivnost organizacijskega tajništva, ki je doseglo lepe uspehe. Mnogo trdnih postojank SDZ je že do sedaj osnovanih. Krajevne organizacije razvijajo svojo aktivnost z raznovrstnimi gospodarskimi in prosvetnimi predavanji in tako vzgajajo zavedno narodno skupnost.
Ravno tako posveča Slovenska demokratska zveiza veliko skrb vprašanju tržaškega gospodarstva, v katerega je potrebno — kot organizirano celoto •— vključiti vse Slovence. Prav posebno pa je treba usmeriti takšno gospodarsko delovanje v slovensko kmetijstvo in obrt.
Slovenska demokratska zveza se predvsem zaveda pomembne važnosti »Akcijskega odbora za obrambo tržaškega ozemlja«, pa hoče s svojim vključenjem enotno nastopati z ostalimi demokratičnimi Slovenci pri obrambi ozemlja, ker se izaveda, da bo le v samostojni tržaški državi mogoč narodni ob-' stoj in nemoten razvoj gospodarskega, socialnega, kulturnega in političnega življenja Slovencev. Slovenska demokratska zveza bo v vsem podpirala napore Akcijskega odbora, katerega aktivnost in u-speh too vsekakor v korist vsem Slovencem samostojnega tržaškega ozemlja.
Čimbolj bodo komunisti za likvidacijo Samostojnega tržaškega o-zemlja, tembolj bo Slovenska demokratska zveza za obramlbo tržaške države, ker se zaveda usodnega pomena in veličine Trsta v o-kviru take tržaške države, ki je kot svetovno pristanišče, velike važnosti za slovensko in italijansko skupnost na Tržaškem in sploh za Srednjo Evropo.
Slovenska prosv. matica v Trstu
Odbor SPM vabi člane in prijatelje na članski sestanek, ki bo v torek dne 14. t. m. oib 20. uri v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22. Po kratkem sporedu kulturnih filmov bo dr. B. Drnovšek predaval o T. G. Masarjtku.
njen odpor proti novemu tiranstvu.
Ob priliki Masarpkove stoletnic/e je pripravila Kongresna knjižnica posebno Masarpkovo razstavo, ki se bo vršila od 4. do 10. marca. Podobne razstave so organizirale tudi javne knjižnice v Chicagu, Clevelandu in New Yorku ter knjižnica univerze Idaho.
V washingtonskem hotelu, kjer je Masarpk leta 1918 živel in delal, so odkrili 7. marca Masarpkovo spominsko ploščo.
Guvernerji več kot desetih zveznih držav in župani Nem Yorka, Clevelanda, Chicaga, Pittsburga, St. Louisa, Omahe in Bridgeporta so proglasili 7. marec za Masarp-kov dan in dali posebne izjave tisku in radiu.
Podržavljenje knjigarn v Češkoslovaški
Češkoslovaška vlada je odredila podržavljenje trgovine s knjigami. Temu najnovejšemu koraku češkoslovaške komunistične vlade posveča ameriški tisk več komentarjev.
Sovjetska beseda »kozmopoliti-zem« — tako piše »Washington Star« — pomeni tisti greh, ki ga zakrivi oseba, katera je preveč individualna, preveč pod vtisom mednarodne miselnosti in preveč resnicoljubna, da bi slepo verovala v nezmotljivost Kremlja, ki -je prvi in edini vir vsake pravičnosti, ki je najpravičnejša in najmodrej-ša vlada na svetu, in pred katerim morajo zato poklekniti vsi narodi na zemlji ter se pokoravati njegovim smernicam.
Glede znanstvene in raziskovalne literature je iz novega ukrepa, ki se tiče knjig, razviden namen izkoreniniti ta »greh« in sicer tako v Sovjetski zvezi kot v satelitskih državah; povsod skušajo izvesti čim strožje nadzorstvo v tem pogledu. To pač lahko jasno pojasni stremljenje rdečega totalitarizma za »prevzgojo« misli, za razčlovečenje, tako da bi vsi prebivalci Sovjetskega sveta imeli le tiste misli, katere jim po kapljicah vliva sovjetska propaganda.
Ta sistem, ki naj zaduši resnico in zakrknjeno širi laž, se je pojavil že prej pod raznimi tiranijami, toda ni nikdar dosegel svojega smotra. Danes pa ima ta sistem drugačne možnosti za uspeh, ker razpolagajo sovjetski komunisti popolnoma z novimi in silnimi tehničnimi iznajdbami in sredstvi za komunikacijo.
Ta neusmiljeni boj proti »kozmo-politizmu« vsebuje v sebi pretežke grožnje, da bi ga lahko podcenjevali. Svobodne zahodne demokracije si ne morejo dovoliti, da bi ga lahko vzele prelahko ali pa da bi na to gledale brezbrižno, ker bi se s tem izpostavile nevarnosti težkega poraza._______
Ladje, ki so premagale špansko armado in Sovjeti
Nedavno iso objavili v Sovjetski zvezi knjigo pod naslovom »Vloga Rusov in sovjetske znanosti v zgodovini civilizacij«. Knjigo je napisal nek profesor leningrajskega vseučilišča. V knjigi je tudi sledeči odstavek: »Ladje, ki so porazile špansko armado, so bile zgrajene iz ruskega lesa. Njihova jadra in o-prema so bila ruslka. Ladje so bile zasmoljene iz rusko smolo. Zato so Angleži zmagali«.
Omenjamo, da je španski kralj Filip II. v maju leta 1588 poslal svojo vojno mornarico, da napade Anglijo, toda španska mornarica je bila strašno poražena. Premagala jo je angleška mornarica, katero je vodil Francis Drake. Toda vse to ni važno, glavno je ruska smola!
Narodno pravo ne zastara vse dokler se narod zanj bori. (Masaryk - »Nova Evropa«)
Promocija
G. Jelinčič Franc iz Sežane je dne 4. t. m. promoviral na medicinski fakulteti v Padovi. Čestitamo!
Dodatek
V našem poročilu o občnem izboru Zveze slov. šolskih uslužbencev je Izostalo, da je gosp. Fran Milič, ki je bil osebno prisoten, poltem ko je iznesel svoje kritične pripombe o novi organizaciji, končno (zborovalce tudi pozdravil v imenu SDZ z željo, da bi bilo vendar delo nove organizacije v korist naših šol in naših šolnikov. Gosp. Milič je pozdravil zborovalce kot član SDZ v svoji naj,boljši veri, četudi niso bili SDZ odnosno njeni člani na zborovanje povabljeni. S tem pozdravom je g. Milič pokazal samo svojo strpnost in velikodušnost.	Uredništvo
Nabrežina
Dne 2. marca je predaval v naši kinodvorani dr. Janko Jež o razvoju slovenskega šolstva. Kljuib slabemu vremenu je prisostvovalo predavanju nad 60 oseb, ki so verno sledile temeljitemu zgodovinskemu predavanju o razvoju našega šolstva s posebnim ozirom na srednje in visoke šole. Predavatelj nas je posebno iznenadil s točnimi podatki o razvoju ljubljanske unl verze od srednjega veka dalje. Predavatelju se javno zahvaljujemo za res zanimivo predavanje o vprašanju, ki je za naš narod zelo važno.
Z žalostjo ugotavljamo, da nismo opazili med udeleženci niti enega, ki se prišteva k tako imenovanim rdečim. Ali je vaša dolžnost sabotirati tudi zgolj kulturna predavanja samo zato, ker jih niste pripravili vi? Saj mi demokrati ne bojkotiramo vaših narodnih prireditev in tudi vašega gledališča ne
'Izrabimo to priliko, da opozorimo zavedne Slovence iz Nabrežine na naše drugo predavanje, ki bo prav tako v kinodvorani v četrtek, 16. t. m. ob 8. uri zvečer. Predaval bo g. prof. Karlo Sancin o vplivu glasbe na vzgojo mladine. Vstop je prost.
Na sv. Jožef, ob 4. uri popoldne, bo v naši kinodvorani koncert Prosvetne matice iz Trsta. Na sporedu bodo venčki slovenskih narodnih pesmi, umetne skladbe in solosp^vi. Kdor ljubi našo lepo pesem, naj ne manjka!
25. februarja so priredili nabre-žinski interniranci iz zadnje vojne spominski večer za šestletnico nji-
hove internacije. Pri večeru je sodelovala tudi naša godba pod spretnim vodstvom g. Devetaka. Igrala je lepe venčke slovanskih pesmi in moderne koncertne komade. Udeležba je bila ogromna. Ze pred pričetkom so bile zasedene, vse mize in kmalu je bila dvorana nabito polna. Spored, prirejen od internirancev samih, je bil zelo pester in zanimiv. Posrečena je bila misel predvajati na platnu slike raznih internirancev, slikanih v lagerju v Neumarktu. Največje zasluge pri tej prireditvi imata g. Pernarčič za spored in g. Radovič Anton (iz vasi) za res lepo opremo odra. O-der je predstavljal naš nabrežinski trg, solnograško dolino (povratek) in biser naše Gorenjske — Blejsko jezero.
Večer je bil podan v nabrežin-Skem narečju. Vse bi bilo lepo in prav,) toda igralci bi le ne smeli pozabiti, da so na odru. Besede »čio« in »caro mio« so le prevečkrat rabili in sploh ne spadajo na slovenski oder. Domače narečje bi prav nič ne trpelo, če bi nadomestili te izraze s »ti« in »dragec moj«, ali »prijatelj moj« — oboje je v Nabrežini in sploh na Krasu v vsakdanjem govoru. Napovedi raznih točk niso zalegle, ker jih zaradi velikega živžava v dvorani nihče ni razumel. Napovedovalci bi morali počakati, da se ljudstvo umiri.
Kljub vsemu je uspel večer sijajno in to si opazil tudi na Obrazih ljudi, ki so morali celih pet ur stati zaradi premajhnega prostora.
Pohvaliti moramo tudi pridne priložnostne natakarice, ki so se morale zvijati kot jegulje med občinstvom.
Počitniške kolonije - potreba in veselje mladine!
iSpet bomo nekaj spregovorili o tem za našo mladino tako perečem vprašanju. Mladina kliče:	»Kako
lepo je bilo lani v naših planinah!« In nas vprašuje: »Ali bomo imeli tudi letos počitniške kolonije?«
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu ni gluho za ta klic. Ze v začetku letošnjega leta je sporočilo naši javnosti, da se je začelo resno pripravljati na organizacijo počitniških kolonij za naše revne o-snovnošolsike otroke. Za izvedbo tega lepega in res koristnega načrta pa potrebuje denarja — mnogo denarja. Kupiti mora postelje in opremo, pa še sto drugih stvari.
Nekateri naši človekoljubni in darežljivi rojaki so se že odzvali vabilu in poslali svoje prispevke. Zdaj se je društvo pismeno obrnilo še enkrat in neposredno na vse slovenske premožnejše sloje. Povabilo jih je, naj,darujejo ali posodijo društvu primeren znesek za nakup postelj. Tisti, ki posodijo denar za nakup ene ali več postelj, ostanejo njihovi lastniki, dokleT jim društvo ne povrne posojenega denarja. Ena kompletna železna postelja stane 6 tisoč lir.
Slovenci! Vlagajte denar v ta namen, ki vam poleg varne naložbe nudi tudi prijetno duševno zadoščenje!
Drujtvo se obrača na vso slovensko javnost, da mu priskoči na pomoč pri prirejanju tako potrebnih šolskih kolonij. Poleg Vzgoje, discipline in medsebojnega spoznavanja prinašajo zdravja in razvedrila slovenskim otrokom. Zato je najlejp-ši dar, ki ga lahko napravite, prispevek ali posojilo za naše šolske kolonije!
Premožnejši rojaki, ki bi iz enega ali drugega razloga ne prejeli o-krožnice Slovenskega dobrodelnega društva, naj prinesejo svoje prispevke ali posojila na naš sedež v ulici Machiavelli št. 22-II. nadstr., ali naj jih izročijo našim zaupnikom, oziroma pošljejo po našem tekočem računu št. 11-7153.
Slovenci! Prijavite takoj svojo udeležbo pri zbirki za počitniške kolonije, kar bo v čast vašemu narodnemu in socialnemu čustvovanju! Pomagajte društvu pri težki nalogi! Vpišite se za člane Slovenskega dobrodelnega društva in potrdite s svojim pristopom, da ste ohranili ne le narodno, ampak tudi socialno zavest slovenske skupnosti!
Mali Repen
Družini Miliča Ivana iz Repnica 38 je po 12. letih zakona prinesla štorklja fantiča, ki je bil krščen na ime Dušan - Jožef.
'Srečni družini se pridružujemo k našimi čestitkami.
Prometna pristojbina za žitarice in rastlinska olja
Po določilih ukaza ZVU št. 34 so zdaj oproščene prometne pristojbine kupnine iz prodaj ali uvoza pšenice, koruze,'rž! kakor tudi moke in testenin iz teh žitaric.
Surovi riž in njegovi proizvodi so podvrženi 2 odst. prometni pristojbini brez ozira na trgovska o-pravila. Po omenjenem ukazu št. 34 je določena prometna pristojbina 1 odst. za ječmen in rastlinska olja.
Akcijski odbor za obrambo
Svobodnega tržaškega ozemlja
Naš odgovor „Delu“
V svoji zadnji številki se »Delo« vprašuje, kakšne cilje naj bi imel Akcijski odbor za obrambo STO-ja in kaj se skriva za njegovo ustanovitvijo.
V članku »Kaj se skriva za akcijskim odborom« priobčuje »Delo« izjavo občinskih svetovalcev SiIAU občine Devin-Nabrežina glede na sestanek z dne 12. februarja, katerega so se na povabilo takratnega predsednika Akcijskega odbora u-deležili .občinski svetovalci vseh .slovenskih političnih skupin, zastopanih v občinskem svetu občine Devin-Nabrežina. Potem, ko se v tej izjavi izraža mišljenje, da skušajo slovensiki nacionalisti sedaj na drug način pridobiti naše ljudi za svojo protiljudsko in proimperiali-stieno politiko, pravi izjava: »Zato so tudi postavili v ospredje dva še nekompromitirana odvetnika (namreč dr. Tončiča in dr. Ferfoljo), ki naj bi ujela na trnek naivneže. Toda naše ljudstvo prav dobro pozna i staire i nove prevarante, ki so se sedaj preoblekli v »branilce« STO-ja, ki naj bi po njihovem obstojal brez guvernerja, brez umika okupatorjev in v sedanjem »atomskem« stanju razkosanja in kolonije«.
•Predvsem ugotavljamo, da so na tem sestanku vsi prisotni občinski svetovalci vseh političnih skupin po podanem obširnem poročilu dveh članov Akcijskega odbora soglasno sprejeli besedilo »objave«, kot jo je Akcijski odbor priobčil v slovenskih listih, ki njegova poročila sprejemajo za objavo. Pripominjamo tudi, da smo to »objavo« poslali dne 16. februarja tudi »Delu« s prošnjo za objavo.
Kar se pa tiče trditve, Češ da stoji Akcijski odlbor na stališču, »naj bi STO obstojal brez guvernerja, brez uimika okupatorjev in v sedanjem »atomskem« stanju razkosanja in kolonije« ugotavljamo, da je trditev enostavno izmišljena. Tudi v drugem članku trdi »Delo«, ■da člani Akc. odlbora »želijo preslepiti slovensko javnost in da celijo obstoječe stanje«.
Podtikanje namenov in ciljev, katerih Akc. odlbor ni imel in nima, smatramo tudi od strani »Dela« za nedopustno in neodgovorno, sipričo resnosti vprašanja, zaradi katerega se je Akc. odbor ustanovil. Svoje namene in cilje je Akc. odbor slovenski javnosti pojasnil v svojem »proglasu«, katerega je poslal tudi »Delu« s prošnjo za objavo. V tem proglasu je točno izraženo, da je edini namen Akcijskega odbora borba za obrambo STO-ja in za polno realizacijo vseh določb mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na STO.
Tistim pa, ki so napisali zgoraj ■avedene trditve, priporočamo, da »rečitajo čl. 5 Začasnega statuta aa STO, ki določa, da ostanejo a-»eriške, anglešike in jugoslovanske fete še 90 dni na STO-ju potem, to je nastopil guverner svoje mesto; po tem roku prenehajo biti na »azpolago guvernerju in se morajo umakniti z ozemlja v nadaljnem »oku 45 dni.
S tem je menda dovolj jasno rejeno, da ima Akcijski "odbor, ki zahteva brezpogojno spoštovanje vseh določb mirovne pogodbe, v svojem »rog ra mu tudi izpolnitev gornjega flena, kakor tudi vseh ostalih do-
ločb mirovne pogodbe, ki predvidevajo imenovanje guvernerja, zedinjenje obeh con ter umik vojaških enot.
Ce bi se bili potrudili pisci zgoraj navedenih trditev in bi preči-tali naš proglas in določbe mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na STO, ne bi bili napisali verjetno teh čudnih trditev o namenih Akcijskega odbora.
Slednjič očita »Delo« v svojem članku »Sumljiva vljudnost« Akc. odboru, da se ta v svojem odnosu do »titofašistov« (kot jih imenuje »Delo«) poslužuje nadvse vljudnega načina polemike.
K temu bi samo pripomnili, da nimamo niti najmanjše volje tudi s svoje strani prispevati k surovemu načinu politične polemike, ki na žalost že leta zastruplja naše slovensko politično ozračje. S tem bomo vsaj deloma ustregli danes že splošni želji, naj bi se v politično razpravljanje začel uvajati način izražainja, ki bo bolje odgovarjal visoki politični zavesti im kulturni stopnji našega slovenskega človeka.
PetFEbno pojasnile
-Resolucija II. kongresa ASIZZ vsebuje med drugim tudi sledečo zahtevo: »Zahtevamo, da se težaško vprašanje reši na osnovi sporazuma med jugoslovanskimi in italijanskim narodom, upoštevajoč voljo tržaških demokratičnih množic ter brez vsakega vmešavanja tretjega«.
Glede na to zahtevo vpraša Akcijski odlbor Glavni svet ASIZZ, ali stoji tudi ASIZZ .na stališču, da se doseže sporazum med jugoslovanskimi narodi in med italijanskim narodom brez spoštovanja mirovne pogodbe z Italijo, brez i-menovanja guvernerja in na podlagi sporazuma Tito-Togliatti, s katerim je bila z jugoslovanske strani priznana pravica Italije do Trsta, kakor je to predlagal g. Branko Balbič kot šef politične skupine, kateri prapada tudi ASIZZ?
Akcijski odbor smatira, da imajo slovenske tržaške žene pravico, da zvejo polno resnico in smatra tudi, da je Glavni svet ASIZZ, ki želi zastopati interese vsaj enega dela slovenskih tržaških žena, dolžen podati glede tega točna pojasnila. Iz tajništva Akcijskega odbora za obrambo Svob. trž. ozemlja
Prvo gostovanje salonskega orkestra SPM na radiu
Pesnih in pisatelj dr. 1 Lovrenčič
šesdesetietnik
Dne 2. marca poteka šesdeset let, odkar se je rodil v Kredu pri Kobaridu dir. Joža Lovrenčič.
Življenjski jubilej moža, ki je dajal vse življenje, vse svoje sile in moči domovini, bo šel tiho in neopazno mimo slovenske javnosti onkraj želejne zavese. Mož, ki je vse življenje delal in pisal za narod, je danes v domovini pozabljen. Umaknil se je v tišino svojega doma.
Naša dolžnost pa je, da se spomnimo in .počastimo pevca goriške in slovenske zemlje. Kdo je dr. Joža Lovrenčič?
Dne 2. marca 1890. leta je v skromni, a lepi slovenski hiši v Kredu pri Kobaridu ugledal luč sveta. Prva otroška leta je preživel doma. V lepote svoje rodne zemlje in prelepi čar slovenske besede se je zaveroval že v nežni mladosti. Stara mati mu je bajala preproste bajke o zakladih, ki so zakopani ob Nadiži, o možu v Krnu in mnogo drugih. Stara mati mu je pela prelepe narodne pesmi in mu vcepljala v dušo in srce pesniški dar. Svoj dom je kmalu zapustil. Starši so mladega Pepija, na prigovarjanje vaškega župnika poslali v Gorico v šole. Po končani gimnaziji je šel, proti volji staršev študirat v Gradec slavistiko. Težko je bilo njegovo življenje v Gradcu. Brez podpore od doma, si je moral v tujem mestu sam služiti kruh in denar s poučevanjem. Toda vztrajal je, končal študije, položil doktorat in postal profesor. Prvo njegovo službeno mesto je bilo v Gorici. Prva svetovna vihra ga je pregnala iz sončnega mesta. Sel je v Slovenijo. Tam je služboval kot profesor na raznih gimnazijah in na učiteljišču. Sedaj živi v Ljubljani, brez službe in brez pokojnine, čeprav je nad trideset
let z vso ljubeznijo vzigajal slovenskemu narodu in slovenski domovini mlado izoibraženstvo.
Pesniti in pisati je začel že zgodaj. Ze v ljudski šoli je pisal pesmi in povestice. Za ljudskošolsko mladino je sam pisal, kar na liste iz zvezkov poseben listič. Kot drugošolec je zapel sedaj že ponarodelo »Dekle daj mi rož rudečih«. Kot dijak je sodeloval pri raznih leposlovnih listih s pesmimi in prozo. Ce prebiraš »Slovana«, »O-mladino«, »Zoro«, »Ljubljanski zvon«, »Dom in svet« in »Mentor«, povsod boš našel njegove pesmi a-
li	proze. Njegova poezija je iz vtisov čustev prišla v ekspresionizem. Prva njegova pesniška zbirka je Deveta dežela, ki je izšla 1917. leta. V tej zbirki se je zasanjal v bajeslovni svet, o katerem mu je bajala stara mati. Kot begunec iz prve svetovne vojne je mož dal Očenaš, katerega je izdal 1. 1915. Pozneje se je bolj posvetil epiki, a vendar lirike ni nikdar opustil. Car Krna in domače zgodbe o Sho-larju iz Trente ga je mikal. Prvič je ta motiv obdelal v letih 1915 do 1921. V samostojni knjigi je pa izšla šele leta 1938. Poleg Sholarja iz Trente je napisal še Gorske pravljice. Po vojni je pa napisal še epa Dahevin in Romanco o Ravbarjih.
Tudi v prozi je Lovrenčič mn igo napisal. Iz življenja Valentina Staniča je napisal roman Cerevsekov gospod, iz rimske zgodovine je napisal roman Publius in Hispala. Preteklost naše domovine opisuje v romanu Anali izumrlega naroda, Cesta in njegov vozel, Dom ob Soči, Božja sodba, Goreči Ogenj. Poleg teh daljših njegovih del, ki so deloma izšle v samostojnih knjigah, je pa napisal še celo vrsto drugih povesti, črtic in novel, ki
Prejšnji mesec, 23. februarja ob 12.10 uri, smo prvič slišali po radiu salonski orkester Slovenske prosvetne matice v Trstu. To je bil važen kulturni dogodek, saj je zdaj prvič, da nastopa tako velik slovenski orkester na našem radiu. Program je bil isti kot na prvem nastopu na sedežu Matice in kasneje v Boljuncu. O obeh nastopih smo že obširno poročali.
Zaradi skromno odmerjenega časa so morali — žal — zadnjo točko znatno skrajšati. Oddaja je trajala le 35 minut. Tokrat je bilo predvajanje orkestra mnogo boljše in učinkovitejše od prejšnjih dveh nastopov, kar je zasluga afcu-stičnejšega prostora, pa tudi boljše povezave med posameznimi glasili. Poslušal sem oddajo pri radijskem aparatu. Meni osebno je najbolj u-gajal venček hrvatskih in dalmatinskih narodnih »Od Splita do Dubrovnika«. Posebno do izraza so prišli tisti odlomki, ki so jih igrali »piano«, ker so nežni, polni domotožja in sanjavosti. Ves program je prijetno vplival na uho in dušo, kar so verjetno čutili tudi drugi poslušalci.
Opozoriti moram, da je bila za večji del poslušalcev radijska od daia ob sila neprimernem času. Boljši bi bil čas ob 13. uri, naj boljši pa seveda ob 21. uri zvečer, ko je večina poslušalcev doma, o-krog radijskega aparata. Izbira prave radijske ure je važna tudi iz drugega vzroka. Poslušalec mora imeti poleg časa tudi primerno duševno razpoloženje, da laže in lepše uživa oddajo, kar ima takrat, ko se sprosti vseh dnevnih Skrbi in poslov.
Pot salonskega orkestra gre navzgor. Zdaj se je povzpel že tako visoko, da ga lahko posluša, u-živa in sodi ves naš narod, pa tudi tuje občinstvo, katero seznanja z našimi glasbenimi biseri. Želimo, da bi nas salonski orkester kaj kmalu spet razveselil s kakšno novo glasbeno novostjo.
so raiztrošene po raznih revijah in časopisih. Lovrenčič je pa tudi plodovit mladinski pisatelj. Mladini je napisal poleg krajših zgodbic Tiho življenje, Pastir z belo ptico, Tonca iz lonca. Pred nedavnim je pa napisal mladinski ep o sraki. Mnogo je pa Lovrenčič prevajal Prvi	prevod »Storžka« (»Pinoc-
chio«) je njegovo delo. Prevajal je dela Svensena, Deledde, Wieserja Perria, Ade Negri in še mnogih drugih.
Dobro je poznal kulturno preteklost Goriške. Zbiral je gradivo iz kulturne preteklosti naše Goriške. Plod	tega zbiranja je bil daljši
esej	Zgodovina slovenske besede
v	Posočju.
Zelo važno pa je bilo njegovo vzgojno delo, ko je bil dolgo vrsto let urednik »Mentorja«. Tam je vzgajal mlade pisatelje in pesnike Marsikateri sedanji slovenski pe snik in pisatelj je verasel ob mentorskih navetih dr. Jože Lovrenčiča.
To je na kratko pregled življe. nja in dela jubilanta dr. Jože Lovrenčiča. Slovenski narod ne sme pozabiti moža, ki je z vsem svojim delom in ljubeznijo bil ves udan narodu in domovini. Zlasti pa ne smemo pozabiti Lovrenčiča mi Primorci, saj on taiko zelo ljubi to našo primorsko zemljo in je ves zasanjan v njene lepote. Ko danes praznuje, tih in pozabljen sredi Slovenije, v njeni prestolnici svojo šesdesetletnico, mu kličemo na mnoga leta z željo, da bi še mnogo napisal iti s svojo vedro besedo še bogatil slovensko književnost.
<Dr. {Reakcija
Senzacionalne vesti iz Jugoslavije. Maršal Tito vznemirjen zaradi izida volitev. — Zmaga s 100 odst. glasovi negotova! — Priprave za beg v primeru neuspeha. Kardelj si je zagotovil zatočišče v Trstu. —- Moš a Pijade je poslal svoje agente na IRO v Gorico.
Vedno pogosteje prihajajo v u-redništvo »Demokracije« naravnost eemzacionalne vesti iz Titovega rn-ia v zvezi z bližajočimi se državnozborskimi volitvami. Vse te vesti nam zagotavljajo, da vlada v komunističnih krogih pravcata panika, ker izgleda, da enotna komunistična lista, edina lista v vsej svobodni državi, ki ima najbolj demokratično ustavo na svetu, ne bo dosegla uspeha. Iz dobro poučenih krogov so naši tajnt posebni poročevalci zvedeli strogo zaupno, da bo Titova banda znala doseči komaj 99.99 odst. glasov v vsej državi, nikoli pa predvidenih in zagotovljenih 100.
Kljub vsemu prizadevanju najboljših modrijanov in talentov rdeče učenosti, od Moše Pijade do Kardelja, preko bistroumnih glav hrvatskih rdečih mogotepv, ki vsi
izlivajo dan za dnem, noč za nočjo po mestnih trgih in dvoranah, po vaseh in naselbinah po vsej Jugoslaviji najslavnejše volivne govorance, kar jih more navaden zemljan komaj doumevati, kljub vsemu policijskemu aparatu, od narodne zaščite do OZNE, od tajnih vohunov do kvartnih zaupnikov, ni izgleda, da bi Titova lista dobila vseh 100 odstotkov glasov jugoslovanskih volivcev. Vsi zatrjujejo, da bo reakcija zmagala z 2-3 odstotki, prav gotovo pa z 0.01 odst.
Vsi dopisniki svetovnega tiska poročajo, da niso še nikjer na svetu videli tak naval volivcev na shode. Poročevalec »Demokracije« mora priznati, da se lj-udje naravnost ubijajo od žalosti, ker ne morejo doseči kotička na trgih ali v dv-oranah, kjer bi slišali najmodTej--še besede, ki jih vsi govorniki in volivni agitatorji sipljejo iz ust kot najbolj nadarjeni pesniki in veleumi na svetu. Tako moramo žalostni in osramočeni priznati, da se je volivec Drajna Lajna, naš tajni zaupnik v Mariboru, spreobrnil, ko je slišal zve-neče in prepričevalne besede ministra Kardelja ter nam poslal pismeno izjavo, da po-
daja ostavko. Zopet ugotavlja naš dopisnik dr. Reakcija, da si je mlado ženšče vzelo življenje, ker ni moglo dojeti niti najmanjše besede slavnih govornikov. In za nas še najbolj porazno je dejstvo, da se mnogi naši najzvestejši kar predajajo in javljajo OZNI ter prosijo, naj jih obsodi na smrt kar brez procesa, ker so si do sedaj sploh upali dvomiti v slavno modrost in resničnost Tito-Marksovih naukov.
Toda kljub vsemu temu je naša zmaga (reakcije! op. uredn.) gotova, ker po drugih virih doznavamo, da je Tito že poražen, ker ne bo na noben način dosegel 100 odst. -glasov. Na beograjskem letališču ima ameriški poslanik g. AHen pripravljen mogočen sedemmotn<r-nik. (Znano je, da smo mi dolarsko zvezo zsubili. ker nam jo je previzel maršal Tito!, op. ur.). Vsi Beograjčani so prepričani, da misli Tito pobegniti nekam v Texas s pomočio novega zaveznika. Predsednik Truman mu je ba’e zagotovil živlienie pred reakcUo, ki bi pa spekla na ražniu. Be?al ra bi preko Gorice, in prav zato tečpjo v Rimu pogajania za pristanek zrakoplova na goriškem letališču, kakor smo že pred kratkim poročali. Prav zato se vršiin mrzlične, a ta^-ne priprave za snreiem maršala Tita na sedežu DPS v Goriei. Za to priliko so že lajni razgovori z zastopniki - SDZ In policijo, da ne
bi naši somišljeniki motili in delali neredov za časa kratkega bivanja heroja Tita v Gorici. Vsekakor zahteva Slovenska demokratska zveza posredovanje »Scelbovih biričev« za vrnitev petih zabojev dolarjev, ki so ji bili, po zatrjevanju »Primorskega dnevnika«, namenjeni in katere je Tito v znamenju nove dolarske zveze tako spretno obrnil v svojo korist.
Iz drugih virov pa smo zvedeli, da je Kardelj kar nalašč poudaril v Mariboru zahtevo, da se Svobodno tržaško ozemlje ohrani (mislil je, »vsaj do izida volitev«, op. ur.), da bo lahko tu dobil prvo zavetišče.
Iz kominformističnega vira doznavamo še, da ima Moša Pijade vse možnosti in ponudbe ter zagotovila za vrnitev v Stalin - Leninov - Marksističen objem. Toda njegov talni agent se je zglasil na u-radu IRO v Gorici, da mu zagoto-
vi	sprejem in pomoč za emigracijo.
Kot zadnjo vest beležimo novico, ki smo jo ravnokar prejeli iz Gorice, da je tovarišica J. že naročila pesniku Be., nai nuino splete primeren sonetni venec za sprejem ljubljenega in milega nadheroia tovariša maršala Tita, ko mn bo dala reakcija ob niegovem poletu iz Beograda zahvalni naslov odrešenika jugoslovanskih narodov.
Dr. Reakcija
BESEDA MLADINI
Nimam namena postavljati se iza učitelja mladine in jo vzgaiati v duhu, ki je Imeni osebno najbolj pri srcu, ker se dobro zavedam, da ne morem in ne smem vsiljevati drugim, najmanj pa mladini, to, kar jaz čutim in izna-m.	'
Toda izkušnje iz lastnega življenja in vprašanje današnje usmeritve naše mladine mi narekujejo, da spregovorim to, kar mislim da je prav in da bo mladini lahko služilo.
Predvsem hočem podčrtati, da mora imeti mladina popolno prostost pri izfbiri poklica .za življenje in pri udejstvovanju na političnem in kulturnem polju, ki je ravno tako nujno in potrebno kakor vsakdanji kruh.
Govorim naši narodnozavedni in demokratični mladini, kateri vem, da je pri srcu blagostanje in vsestranski naipredek vsega slovenskega naroda.
In ker preživlja naš narod, povsod koder živi, težke zgodovinske preizkušnje, moram poudariti zgodovinsko nujnost, da se mora vsa ta naša mladina temeljito in prepričano zavedati vse odgovornosti zaradi naloge, ki ji jo zgodovina postavlja, da ubere pravo pot in podvzame prave korake za njeno rešitev.
Zgodovina našega naroda in izkušnje nas odraslih naj služijo mladini za pravilno usmeritev njenih nazorov in pogledov, one naj ji bodo luč in podlaga, da ne izaide na stranpot in da se ne potopi v valovili samo tuje omike in lažnjivih naukov, ki bi jo odtegnili od naše narodne skupnosti.
Naša mladina se mora vsestransko izobraziti. Ne zadošča temeljito poznati zgodovino in omiko lastnega naroda in nekaj sosednih narodov. Treba je korakati 'z vsem ostalim svetom in seznaniti se prav 'z vso omiko! Zlasti mora mladina posvetiti vso pažnjo gospodarskim in socialnim vprašanjem, ki so najbolj pereča, ker prav ta vprašanja razgibljajo svet že skoro Sto let nazaj.
Poznati je treba orožje nasprotnika«**
Treba je ustanavljati take krožke, ki bodo odgovarjali našemu • času m našim potrebam in postavljati take šole, ki bodo vzgojile močno krdelo učenih mož, kakor jih narod v sedanjih težavnih razmerah potrebuje.
Videl sem Ob raznih prilikah svojega življenja, kako so se marksisti učili. Bili so delavci, rokodelci, ki .so čepeli po šestnajst ur na dan pri knjigah, ob slabi hrani in ob izelo omejeni svobodi in prostosti. Z jekleno voljo so bredli naprej, ker so hoteli spoznati v-se, kar je bilo njihove -omike in kar je 'bilo omike iz naše ne-mantosistične .zgodovine. Se danes se oni tako učijo, tiho in zarotniško.	i
Oni dobro vedo, da je treba poznati vse orožje svojega nasprotnika, če mu hočejo biti kos in ga prekositi.
Ne zagovarjam njihovega evangelija, ker sem spoznal, da je v bistvu kriv, hočem le povedati, da maramo biti mi slovenski demo-kratje vsestransko pripravljeni in naučeni, da bomo kos nalogi, ki jo sedaj rešujejo in ki jo bo naša mladina dokončala.
Ne prezirati marksističnih knjig, ne pustiti jih v kotu in morda celo zavreči kot »trup! Ta strup moramo mi in naša mladina dobro poznati, da mu bomo uspešno kljubovali!
Pravi voditelji morajo jzmati odgovoriti itočno in pravilno ob vsakem napadu, da jih nasprotnik ne porazi. In če je nasprotnik tudi sovražnik, postanejo take meprilike porazne in usodne ne samo za nepripravljenega in neprevidnega voditelja, ampak tudi za ves narod, ki ga on predstavlja. Zalibog se tudi danes, kakor v predvojnem času, v srednjih in na visokih šolah premalo ali skoro nič ne uči takih predmetov, ki pa vendar tako hudo razgibljajo današnji svet. Politični voditelji se pri nas še vedno vzgajajo sami, brez kake javne šole. Zato pridejo na površje le najbolj pridni in talentirani, ali pa najbolj drzni in revolucionarni, ki hlepijo le po nadoblasti.
Zato menim, da si mora naša -mladina, če treba tudi z našo pomočjo,'1 postaviti krožke za politično, gospodarsko in socialno vzgojo. Ne samo iza bodoče narodne in politične voditelje, ampak za vso mladino, šolsko in mestno, kmetsko in delavsko.
Taka šola mora biti kritična. Mladina, ki ni sposobna kritično obravnavati zgodovine, književnosti, gospodarskih in socialnih ved in sploh vse znanosti, ne bo nikdar postala dovolj učena in sposobna za življenje.
'Pri tem se mora mladina zavedati nečesa, kar je podlaga in hkrati pogoj za uspeh. Naučiti se mora strpnosti in spoštovanja svojega nasprotnika, ker ne smemo misliti in zahtevati, da bi vsi čutili, mislili in delovali, kakor si mi želimo. Demokracija ne sme poznati nestrpnosti, zavisti in strankarske zagrizenosti! Ona uči, da lahko vsakdo doprinese zrno znanosti in izkušnje pri zgradnji skupnega doma, v katerem moramo nujno živeti -Skupaj. Najboljši sodobni misleci in socialni ter gospodarski učitelji demokratičnega mišljenja zatrjujejo, da -se v eni državi lahko ostvarijo istočasno vse raznovrstne doktrine, če le njih nositelji in pripadniki opustijo vsako težrtjo po nadoblasti in po vladanju nad vsem narodom.
Cernu torej zavist? Cemu medsebojno nezaupanje in kvarno tekmovanje, polno gneva in včasih tudi sramote?
*..da bomo s složnim delom koristili naši narodni stvari 1
Pogumno na delo, po bratsko z roko v roki, za skupen napredek, za blagor naroda, ki čaka da ga mladina odreši! Vsak po svojem načinu in vsak v svojem krožku, če ni moči imeti skupnega. Ne ovirati nikoli delovanja svojega nasprotnika! Biti nasprotnik ne pomeni biti sovražnik! Sovražnik postane tisti, ki zavida in uničuje, tisti, ki ne prenese uspeha svojega tekmeca v idejah in nazorih. Sovražnik postane in je tudi tisti, ki ga plaši malo število somišljenikov in sodelavcev, nizko število članov pripadnikov lastnega krožka.
Za svojo osebo sem strogo uverjen, da nam je treba enotnega in složnega političnega in kulturnega nastopa in udejstvovanja. Ce pa tega ni mogoče doseči v organizatoričnem pomenu, pokažimo vsaj toliko raziumevanja, da bodo naši cilji edini in da bomo znali ob vsaki priliki nastopiti složno.
Osebno sem tudi strogo prepričan, da se stare zagrizene borbe slovenskih političnih strank ne bodo vrnile več, zato želim, da pomagamo mladini pri zgraditvi novega vzdušja.
Ta naša mladina se mora nujno udejstvovati na političnem polju. Ona mora javno podpirati stranko, h kateri pripada, in njen program. Vsak izgovor je znak slabosti, nezrelosti in tudi strahu. Apolitičnost pomeni brezbrižnost, sredinstvo, ki našemu narodu in naši stvari le škoduje, ker pomaga, da pridejo do veljave kvarni programi drugih nedemokratičnih Stank in tudi nepoklicni politikanti.
Slovenski razumniki niso nikoli prezirali delavca in kmeta, ampak so vedno gojili z njima plodne stike. Danes so taki stiki še bolj potrebni. Zlasti visokošolska mladina, pa tudi vsi drugi šolani Slovenci in Slovenke smo poklicani, da .pomagamo kmetu in delavcu na prosvetnem in socialnem polju pa tudi v vseh drugih njihovih potrebah. Povezani morajo biti vsi sloji naroda skupaj in čutiU, da smo odvisni eni od drugih. Slovenci v Italiji imamo svoja posebna vprašanja in težave. Ravno tako Slovenci v Trstu, na Koroškem kakor oni v emigraciji. Vsaka od teh skupin ima svoj poseben položaj, toda zavedati se moramo, da smo vsi Slovenci in da moramo biti skupaj povezani ob spoštovanju zakona države, kateri pripadamo, da bomo od nje laže in bolj odločno zahtevali spoštovanje naših narodnih pravic. Emigranti imajo še najtežjo nalogo, ker se morajo pripraviti na povratek v domovino in v njej urediti novo življenje, ko pride čas za to.	*
Ob zaključku pa še to: mladina se mora zabavati, vsestransko zabavati da bo imela vedno veselo srce in da bo vedela, da ni na svetu samo za trud. Ce ji tega ne dovolimo, zaide sama v. tuje plesne dvorane in objeme. Narodne prireditve pa so po mojem mišljenju najzabavnejše in najlepše, zato ji nihče tega ne more prepovedati.
Dr. Avgust SFILIGOJ
\
D e s I i z Gori
ega
Popravek
V članku dr. Sfiligoja »Beseda nam odraslim«, ki smo ga priobčili v »Demokraciji« od 3. t. m., čitaj pravilno:
V sedmem odstavku, tretja vrsta: »Drugi pa ne vlagajo ves svoj vpliv,da bi . . .« itd.
V istem odstavku, pe>ta vrsta: »Ne samo to, ampak netijo s e m a -l i spori . . .« itd.
Zadnji odstavelk, prva vrsta: »Tako je danes naša mladina poklicana, da o s t v a r i naulke te...« itd.
Tržič
Ze več tednov je naša tržiška javnost precej razgibana zaradi dogodkov v stiskalnici olja. Lastniki stiskalnice so namreč hoteli odpustiti nekaj delavcev zaradi pomanjkanja dela. Delavci pa, ki so videli v tem namenu ali resnično težak položaj, v katerega bi zašle družine lastnih sovrstnikov, ker bi čez noč prišle ob kruh, ali pa ker so bili mnenja, da gre za provokacijo buržujev in kapitalistov proti delavskemu razredu, so kratko in malo zasedli prostore stiskalnice ■ in začeli voditi dela sami. Iz stiskalnice niso šli niti ponoči, ampak tam tudi spijo v številu kakih tri sto.
Sprva so mislili, da bo tak kritičen položaj trajal le nekaj dni, nakar se bo ena ali druga stranka udala in popustila. Sedaj pa postaja položaj resen, ker traja zasedba že več tednov neprenehoma in delavci v stiskalnici ne morejo več naprej. Sovrstniki jim sicer pridno dobavljajo v stiskalnico živež, ki ga pobirajo po furlanskih vaseh in trgih, toda vse to ne pomore k rešitvi resnih in težkih razmer.
Izgleda, da so delavci vsaj na strani socialne pravice, če ne tudi zakona. Kakor doznavamo, ponujajo delavske organizacije kompromisno rešitev na ta način, da bi skrčili tedenske ure dela za vse delavce in da bi tako ostali zaposleni še naprej vsi prejšnji delavci. Glede tega moramo pritrditi, da je čut vzajemnosti pri delavcih ros velik in človečanski. Delavci imajo pravico do kruha in lastniki kapitala so jim ga dolžni dati s ponudbo dela. Delavci so ljudje kakor vsi drugi in nimajo druge sreče in drugih sredstev za preživljanje kot samo pridne roke in dobro voljo. Doma jih čakajo otroci in žena, pa starši in ostali sorodniki, ki so od njih odvisni. Socialna pravičnost mora prevladati nad‘trenutno krivico!
Sovodnje
V nedeljo 5. t. m. so imele rdeče žene svoje zborovanje v Pevmi pri Gorici, Tudi iz naše vasi jih je šlo nekaj tja. Ne vemo sicer, kaj so tam vsega sklepale in sklenile. Povedati hočemo le to, da so bile prejšnji teden zelo razpihnjene. Napovedovale so, da bodo stavile vladi v Rim zahtevo, naj vendar enkrat vzpostavi samostojno sovo-denjsko občino. Druga »zahteva« pa se bo nanašala na takojšnji odpust vseh tistih sedanjih občinskih uradnikov v Sovodnjah, ki ne delujejo »po volji« rdečih možganov.
Naščuvane rdeče' ženske menijo, da bodo pri prihodnjih občinskih volitvah zmagali komunisti, preoblečeni v »edino zastopnico« Slovencev v Italiji, to je v DFS. Kaj pa če do te zmage ne pride? Vse kaže, namreč, da se komunistične frontaške postojanke pri nas zelo redčijo in da v Sovodnjah rdečega župana ne bo.
Družinski davek
Nenadoma je izvršni občinski odbor sklical na razgovor zastopnike vseh političnih strank, to je njihove občinske svetnike in jim sporočil, da je sklenil odpraviti sedanji imenik plačevalcev družinskega davka in ga nadomestiti z novim. Ta novi imenik občinskih davkoplačevalcev pa bo izgotovljen po novih bolj socialnih in bolj zakonitih načelih.
Kakor znano, so obdavčili gori-ške prebivalce po lestvici, ki gre od najmanj 38.001 lir letnega dohodka navzgor, kar je dejanski pomenilo izmozgati vsakega reveža še za tistih par vinarjev, ki mu niti ne zadoščajo za minimalno prehrano.
Menili so namreč, da morajo spoštovat) točno besedilo zakona, ki daje ftiožnost — in ne zapoved — obdavčevanja od najmanj goni navedenega dohodka navizgor. Iri ni-ao bili toliko brfhftni, da bi zakon preštudirali nekoliko bolj elastično in Po zdravi pameti, čeravno sedijo v izvršnem odboru skoro sami »dvokati.
Sedaj jim je baje ukazala sama vlada, ali kakšno ministrstvo, spremeniti način obdavčenja po socialno bolj pravičnih načelih. Tega u-kaza pa seveda izvršni odbor ne objavi, ker bi utegnil postaviti proti njemu še več prebivalstva k>t ga že ima, ker ne upošteva mnenja občanov, ampak samo koristi nekaterih. Ali ne bi bilo bolje, da
bi se ta izvršni odbor preosnoval tako, da bi dobila tudi opozicija svoje zastopnike v njem?
Modrijani kominformisti so se zopet zagodli po svojem načinu v njihovem tedniku »Delu«. Napisali so da se »belčki« — kakor nas oni imenujejo — nismo brigali za socialno pravičnost do delavskega razreda! In da so le oni potili sedem srajc, da je izvršni odbor preklical svoje prejšnje sklepe glede olbčinskega družinskega davka.
Ti reveži okoli tednika »Dela« prihajajo namreč vedno prepozno k pameiti in k razumevanju. In ker se morajo nekako opravičiti pred njihovo javnostjo, na drugi strani pa so vajeni vseh komedijantskih skokov na odru, ne da bi se brigali za lastni ugled in za resnico, so se tako zaleteli, da so se postavili na laž. Evo jo! Naš občinski svetovalec Bratuž je namreč že davno od tega kot član tozadevne komisije predložil točno lestvico za pravilno obdavčenje Občinarjev po načelu socialne pravičnosti. Predlagal je, naj bodo vsi letni dohodki do meje 360.000 lir davka prosti. Ta svoj predlog je g. Bratuž utemeljil z razlogi izključno socialnega značaja. Predsednik komisije dr. Grusovin, ki je tudi član izvršnega odbora, je hvalil predlog g. Bratuža in rekel, da je najboljši in najibolj pravičen.
Poslanec Saragat v Gorici
V soboto 4. t. m. je prišel v Gorico vodja socialistične stranke delavcev poslanec Saragat, kjer je zvečer govoril občinstvu v dvorani »Unione Ginnastika«. Dejal je, da morajo nujno sodelovati s sedanjo De Gasperijevo vlado vse demokratične sile Italije, da preprečijo vsako nevarnost rdeče v diktature. Govoril je o zunanji politiki bolj na splošno. Le glede položaja Gorice same je poudaril, da je Italija ne bo odstopila Jugoslaviji. »Prej bomo odsitopili Rim, kot Gorico!«, je dejal dobesedno. Ta izjava je seveda sprožila veliko ploskanje, hkrati pa se je izikaizala za pomembno, ker danes vsi Goričani verjamejo, da je vendarle nekaj resnice /na govoricah, da je Tito zopet postavil zahtevo po Gorici, ker drugače ne bi mogel poslanec Saragat, ki je 'bil še meseca novembra podpredsednik rimske vlade, dajati tako skrajnih in tragičnih izjav.
Števerjan
Pri nas v Steverjanu smo vsi zaposleni pri delu na polju. Eni kopljemo, drugi obrezujemo trte. Zenske čistijo polja, moški pripravljajo les. Vsak ima svoje delo, ki je toliko bolj prijetno, ker nas že lepo ogreva pomladansko sonce.
Kakor slišimo, bomo imeli tudi mi Steverjanci letos občinske volitve, .ker nam obetajo samostojno občino. Tako bomo po skoro tridesetih letih zopet svobodno in prosto volili svoje občinske može in župana. K temu se moramo dobro pripraviti, da nas bodo upravljali res zmožni in pošteni možje in da ne pridejo na površje taki, ki se pustijo voditi od onih, ki so si zgradili »raj« par korakov naprej od naše vasi, zemlje kmetom pa le niso dali, ampak vzeli so jim še tisto, ki so jo imeli v najemu ali pa ki so si jo zaslužili s trudom in znojem.	/
Razpisana mesta
Razpisan je javen natečaj za 107 mest prideljenlh podkomisarjem javne varnosti. Natečaja se lahko udeležijo samo vsi oni, ki so diplomirali v pravu ali političnih vedah na kaki univerzi ali enakopravnem zavodu v Ital. republiki. Prošnje s predpisanimi listinami je treba predložiti na prefekturi do 17. a-prila. Tam se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila.
Nova možnost za izselitev v ZDA
Tržaški urad N.C.W,C. (Pomoč katoliških Amerikancev) sporoča:
Dekleta in samske žene, katoličanke in begunke pred 21. dec. 1945., ki »o vpisane v IRO, se lahko iziselijo v Združene države. Tam bi ibile nameščene kot gospodinjske pomočnice. Katera bi rada to možnost izralbila, naj se obrne na imsgr. I. Hamebt, tol vodi urad N.C.W.C. v Trstu, ulica Canal pic-zolo 1. Zglasite se čltnprej!
Beguncem v znanje
I, Po navodilih, ki jih je izdal urad IRO v Rimu, so vsi v IRO »prejeti begunci vabljeni naj javijo na Center, Gorica, Riva Piaizziut-ita 18, sledeče podatike prošenj za vojno 'Škodo: 1. Število vloge; 2. dan vložitve prošnje; 3. urad, kateremu je fbila prošnja izročena; 4. urad, kateri ima sedaj prošnjo. Ti podatki »o potrebni za pospešitev izplačevanja.
ill. Begunci, ki imajo »libero sbarco« ali vpoklic za v Argentini-jo, naj prijavijo podatke teh listin uradniku za emigracijo na sedežu IRO v Gorici ali .pa na Centru.
Urad Centra
V Rupi obujamo spomine
Mi se ne čudimo tov. Oskarju Vižintinu, da mu spomin peša. Na mladinskem zborovanju v Pevmi 26. februarja t. 1. je podal politično poročilo mladini in ni več hvalil in povzdigoval do devetih nebes Stalina in Sovj. zveze, ampak ju je prikazal kot izdajalce domovine Slovenije in koristi DFS. Tožil je, da je toila po posredovanju Inform-biroja ZlSM izključena iz Svetovne demokrat-felderacije. A kaj za -a? Dokler teče sok iz udarništva, se že še živi! Kaj ne tovariš? Sam pravi, da se je to togodilo, ker nismo hoteli izdati načel, za katere smo se 'borili! Ali, tovariš, kje si se boril? Mogoče na produ Soče, ko si drva polbiral, kadar jih je Soča naplavila?
Mi dobro vemo, da ti je hotelo kar srce počiti od žalosti, ko so ti odpovedali članstvo KPI. Praviš, da vaša pot ni demagogija, ampak to-sledan revolucionaren pokret. Tako dolgo bo ita »dosleden«, dokler bo tekel sok iz udarništva! Kaj ne, da bo tako?!
Pa še tega ne more preboleti, da omenja, da imamo poleg klerikalnih oblastnikov in informbiroj-cev za nasprotnike tudi tako imenovane »Bele«, ki izdajajo svoj narod... Ti praviš, »da je dolžnost, da prikažemo njihove puhle fraze«. Kaj isi že pozabil na fratelanco, ki si jo čivkal po vseh vaških shodih? Ali tista ni bila puhla fraza!?... Sedaj jo pa uživamo vsi Slovenci v Italiji!.. Ali bi ne bilo bolje, da bi rekel, da kdor je proti komunizmu, ne more bjiti niti Slovenec niti demokrat. Po tvojem je samo to slovenstvo, kar je bilo fratelarič-no, in demokratično, kar je komunistično. Tako, tovariš, ali si že pozabil, kako si se lansko leto v gostilni pri g. Vuku v Sovodnjah ■bahal in tolkel po mizi, da boš u-ničil vso »Belo gardo«? Danes pa ti »Bela garda« dela že sivo glavo! Kakor hitro se bo slovenski narod otresel komunističnih pijavk boš odletel tudi Ti! Treba si bo preskrbeti dela in ne pohajkovati z motornim kolesom po dolini...
Eden od »Belih«
Ubežnik pripoveduje
V Gorico je prispel ubežnik i? Titovega raja. Imena zaradi varnosti ne imenujemo. Izpovedal je, da trpi mestno prebivalstvo v Titovi--ni strašno pomanjkanje. Uboga de-ca ise kamnu smili, ker nima mleka. Nikjer ne dobiš niti mesa, niti kaj dobre moke in maščobe. Ljudje so brez denarja in ne morejo pr? kmetih iskati teh jestvin. Otroci — zatrjuje ubežnik — so že obsojeni gotovi bolezni in propasti. Nihče, ki ni tega morda poskusil v zadnji vojni, ne more razumeti trpljenja in obupa maiter in očetov, ko srepo gledajo na sVoje otroke, kako umirajo. Samo moka, ki jo rdeči režim nudi, ne zadostuje. To ni hrana, ampak polnitev praznega želodca ;• nečem, ki ga ob kraju pokvari. Sa belo moko tudi dobiš na prosti prodaji v Ljubljani, toda po 150 din za kg! Dnevni zaslužek de-avca ali uradnika pa v glavnem ne prese^n tega zneska. Mast je pa po 50Q din kg: slanina po 450 din. Kmetje prodajajo, kar si vzamejo iz ust, da lahko plačajo davke.
V Ljubljani pa je koncentriranih 14.000 uniformiranih rdečih policajev. V Litostroju v Ljubljani de>a 800 političnih obsojencev, ki so gosto obkoljeni od OZNE. Ce se kdo drzne dati takemu ujetniku cigareto in ga Oznaš zasači, dobi tri mesece zapora. O volivnih pripravah je povedal sledeče: »Ko so razglasili nov volivni zakon in raznesli vest, da lahko vsakdo prosto kandidira, če dobi sto podpisov, smo vsi mislili, da so Amerikanci vendarle Tita ukrotili in ga prisilili k spoštovanju demokracije. Mislili smo tudi, da pridejo Amerikanci sami vodit volitve, in še danes vsi nekomunisti, to je 97 odst. prebivalstva, verjamejo, da imajo Amerikanci Tita v rokah. Razočaranje je za te volitve na obrazu vseh nekomunistov, toda upanje v bodočnost in zlasti v Ameriko, samo v Ameriko, je velikansko. Na nekem volivnem sestanku je rdeča žlobudra 'kričala: »Visak glas, ki pade v črno skrinjico, pomeni strel Titu v glavo«. Seveda smo se vsi skrito dregnili oib boke in polni upa globoko vzdihnili.
Nihče ne verjave v moč Titovega režima in v .njegov obstoj. Vsi vidijo v Ameriki osvoboditeljico Jugoslavije.
Kominformistov je zelo malo in še ti so po ječah. Napovedujejo skorajšnji proces proti bivšima ministroma Zujeviču in Heforangu.*
J	•• - :	- • ">	•	„1 .
Naselbina na Rojeah se je povečala
Na svoji zadnji seji dne 2. t. m. je občinski odbor sklenil dati u-stanovi, ki ima v načrtu graditev stanovanj za delavce iz podgorske predilnice, na razpolago na Rojcah (brezplačno zemljišče, na katerem >bo v bližnjem času sezidala pro-
jektirane delavske hiše. Upajmo, da bo vsa ta delavnost v korist delovnega ljudstva in ne po naklepih gotovih šovinistov v zatiranje slovenskega prebivalstva, ki je stoletja plodilo to zemljo s svojim znojem.
Z onstran meje
Rdeči tednik »Nova Gorica«, ki izhaja v Postojni, prinaša par člankov o odmeri in izterjevanju davkov. List trdi, da so le večji kmetje, ki se upirajo prizinati količino pridelkov in prispevati k pravilni odmeri davkov ter iste plačati. Tako navaja nekaj primerov iz raznih kotov idrijskega okraja in po komunistično žigosa take »špekulante«. Zanimivo pa je, da pri nobenem primeru »Nova Gorica« ne pove, koliko odstotikov pridelkov odnosno njihove vrednosti mora kmet plačati v davke. Smešno pa postavlja kraj Otalež vsem za vzgled tako-le: »Ponekod so davčne komisije delale napake pri ugotavljanju dohodkov, kar se je Dokazalo, ko so kmetje v poedinih primerih sami priznavali večje dohodke, kot jih je prvotno ugotovila komisija (Otalež)«.
»Davčne komisije — nadaljuje rdeči list — morajo imeti pred očmi razredni značaj davkov in jasno perspektivo socialistične graditve na vasi, kajti le tako bodo tudi dosledne pri, izvajanju davčne politike.«
To se pravi, da morajo davčne komisije pritisniti vse še količkaj svobodne kmete, bili ti veliki ali. mali, in jih udušiti v znamenju razrednega boja, dokler ne spravijo vseh Slovencev v drž. zadrugo, ki jim bo nudila le toliko kruha, da ne bodo mogli ne umreti, ne živeti. Za politkomisarje in za Ozno to je za komuniste, bo preskrblje-no v prvem nadstropju in postreženo z obilno mizo.
Finančni minister tov. Zoran Polič pa je napisal poseben članek o davčnih zadevah in pozval kmete, naj dajejo »točne podatke o svojem pridelku«. »Zato velja zs o-snovno pravilo — pravi tov. minister — pri odmeri davkov kmetom, da bodo dobro odmerjeni šele ta krat, ko bodo davčni zavezanci sami pri odmeri sodelovali in bq vsak zase dajal točne podatke c, svojem pridelku«. Znano je namreč da so kmetje prisiljeni pridelke skrivati, da ne umro od lakote, ker jim komunisti stalno jemljejo vse mogoče. Ce pa kdo ne pridela toliko kolikor hočejo komunisti, mu vseeno odmerijo davek. Zato pa so zelo gosti primeri, da morajo kmetje dokupovati n. pr. krompir in ga' oddati komunistom v žrelo. Ali pa prodati najnujnejšo hrano, da plačajo davke. •
Finančni minister in njegovi zvesti sotrudniki ravnajo namreč po znanem komunističnem pravilu, da je treba prisiliti kmete, da se sami izdajo in si sami izkopljejo grob!
Novi grobovi
V Stivanu pri Devinu je 26. febr. umrl 85 letni Stefan Pernarčič, po domače Lahov. Bil je prava slovenska- korenina: zaveden našineo in odločen krščanski mož.
Iz Solkana smo prejeli obvestilo, da je tam, onkraj meje, pred dnevi umrl g. Franc Klavora, anani gofiški trgovec, ki se je pred časom preselil v Novo Gorico.
Obema pokojnikoma naj sveti večna luč, njihovim družinam pa iskreno sožalje!
SLOVENSKA PROSVETNA MAliCA V TRSTU
priredi dne 19. marca ob 16. uri
KONCERT
v NABREŽINI
Sodelujejo orkester SPM pod vodstvom Ljubivoja Slamiča, sopranistka Milena Čekutova, tenorist Renat Kodermac in bariton Marijan Kos.
Novice iz Belgije
Iz pisma, ki ga je prejel prijatelj našega lista iz naselbine slovenskih rudarjev v Belgiji, posnemamo:
Pred kratkim je umrl rudar Jože Jurčič, doma od Kostanjevice. Težko delo ga je povsem izčrpalo in je kar omagal. Naj bo možu poštenjaku lahka tuja zemlja!
V Vuohtu je nepričakovano odšla od nas vdova gospa Gostišar-jeva, ki je toila v vsem tukajšnjem okrožju znana in so jo ljudje radi imeli, kar je lepo izpričal njen po-igreib. Naj ji sveti večna luč!
Poleg teh žalostnih vesti imamo pa tudi marsikatero veselo. V letošnjem pustnem času smo v tukajšnjem obliž ju imeli kar dve slovenski poroki. V Eisdemu *ta se poročila g. Martin Zupovec in gdč. Vivoda, v Vatersohegu pa g. Stanko Novak in gdč. Dimčeva. Otbeima paroma Obilo sreče!
iSedaj pa še najbolj razveseljivo i poročilo! Ob stiku z drugimi narodnostmi »mo spoanali, kako viso-ika je naša ‘kultura, kako bogati so naši verSki in narodni običaji in kako lepa je naša pesem. Tega se izavedajo tudi naši rudarji, ki nas zato kljub svojemu težkemu delu večkrat presenetijo z lepimi priredi in občudujemo lepe nastope naših požrtvovalnih igralcev.
s dr. Janko Jet a:
tiskarna »ADRIA«, d. d. v Brstu
Poslano:
Udruženje šolnikov na STO-ju
Iz »Demokracije« z dne 24. 2. t. 1. sem izvedel, da je bila na sestanku dne 11. 2. t. 1. ustanovljena »Zveza uslužbencev slov. šol na Tržaškem«. Pojem »Zveza« itd. je zelo obsežen; nič zato; posebno zato ne, ker je šla ta »Zveza« itd. svojo pot, kaor je razvidno iz opombe, da zborovalci ne odrekajo pravic nikomur, da si osnuje svoje društvo, kar je itak samo po sebi u-mevno. Začudil pa sem se temule: »Zborovalci so bili namreč mnenja, da mora imeti njihovo udru-žertje bolj poudarek na krščanskih načelih, kakor pa na želji po eno.t-nosti vseh šolnikov, ki je praktično nemogoča«. In vendar je mogoča!
Ob mišljenju ljudi dolbre volje, pa je enotnost šolnikov mo,g> ča. Taki ljudje ne gledajo ne na desno in ne na levo, temveč korakajo po cesti, ki vodi naravnost do zaželje-nega smotra, ki pri šolnikih ne more biti drugi nego blaginja slov. šolnikov in slovenskega šolstva. Za tako udnuženje se je izreklo že nad 60 odst. šolnikov na STO-ju. Kje je zadeva obtičala? Tudi iz opombe o živahnem razgovoru na zborovanju dne 11. 2. t. 1. bi se dalo sklepati, da so bili med ziboro? valci tudi taki ki jim omalovaževanje enotnega stanovskega u-druženja ni bilo všeč.
Torej, iz obojega je razvidno, da je potreba ustanovitve enotnega stanovskega udruženja šolnikov na STO-ju velika in da čaka talko u-druženje dela na pretek. Samo naslovov bi se dalo napisati pjlno stran: a za uvod omenjam samo tehle sedem: 1. Osamosvojitev slov. šolstva na STO-ju. 2. Stalna namestitev njegovega začasnega učiteljstva. 3., Odpravnine in upokojnine.
4. Solarske in učiteljske knjižnice.
5, Učila in samoučila. 6. Predelovanje in pisanje šolskih knjig za učence osnovnih šol. 7. Poglobitev učiteljske izobrazbe v teoretično in praktično smer. Tako delo pa ne bo izvršeno nikdar, če bomo obstali sredi poti. Zato je dolžnost onih, ki so sprožili misel o enotnem stanovskem udruženju, da to misel tudi uresničijo in gredo svojo pot neoziraje se na misli desničarjev in levičarjev. S tem pa ni rečeno, da so taka posebna udruženja samo na škodo enotnemu stanovskemu udruženju, če gremo mimo številke članov posameznih u-druženj. Menimo celo, da bi bila enotnemu stanovskemu udruženju lahko koristna, če bi njihovi člani pri njihovih merodajnih činiteljih vplivali, da bi pri važnih — šolnike in šolstvo — zadevajočih zadevah podprli zahteve enotnega stanovskega udruženja, ki ne sme in ne more biti v spotiko ne na levo in ne na desno plat. Ob takem gledanju na vso zadevo bi nas ne smelo plašiti niti to, da nas je za enotno stanovsko udruženje šolnikov na STO-ju samo 60 odstotkov namesto 100 odstotkov. Učitelj
HJhOfc IUJBOUM po (&»▼-
OR. Jischer
in m. tu riaiA' u
Radio Trst II
Nedelja, 12. marca 1950: 9.00 Kmetijska oddaja. — 13.00 Glasba po željah. •— 16.00 Ponovitev: Vzori mladini »Nafta«. — 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. — 19.00 Pogovor iz ženo. — 20.00 Pesmi jugoslovanskih narodov. —	21.00
Z domače knjižne police.
Ponedeljek, 13. marca: 13.00 Opoldanska glasba. — 18.30 Glasba raznih narodov. — 19.00 Evropski obnovitveni načrt. — 20.10 Operne arije in dueti. — 21.00 Beethoven:	Koncert	št.	4.	—
22.45 Južnoameriška glasba.
Torek, 14. marca: 13.00 Glasba po
željah. — 19.00 Angleščina po radiu. — 21.00 Vzori mladini: Premagana bolečina - odkritje narkoze in lokalne anastezije. —
21.30 Paganini: Koncert za violino in orkester v D duru. -22.40 Večerne melodije.
Sreda, 15. marca: 13.40 Razni solisti. — 18.00 Mamica pripoveduje. — 19.00 Zdravniški vedež. —
20.45 iz glasbenih suit. — 22.00 Simfonični koncert. — 23.00 U-spavanke.
Četrtek, 16. marca: 13.00 Slovenske narodne motive izvaja pevski duet, na harmoniko spremlja Marij Sancin. — 18.00 Glasbeno predavanje. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 20.00 Vokalni koncert sopranistke Otte Ondine. —
21.00 Radijski oder:	Gerhard Hauptmann: »Bobrov kožuh«, — nato Lahka večerna glasba.
Petek, 17. marca: 13.00 Glasba po željah. — 18.40 Slovenski narodni motivi. — 20.00 Vokalni koncert baritonista Marijana Kosa. -—
20.30 Tržaški kulturni razgledi.
21.00 Mojstri besede. —	22.00 Schumann: Koncert za violončelo v g molu. — 23.00 Serenade in romance.
Sobota, 18. marca: 13,00 Glasba po željah. — 18.00 Glasba jugoslovanskih narodov. — 18.30 Oddaja za najmlajše: »Martin Krpan«. 20.10 Koncert violinista Karla Sancina. — 21.00 Sobotni večer: Jožefovanje. — 23.00 Plošče za lahko noč.
Zdravnik
Dr. Karol Rutar
sprejema v Gorici na Travniku št. 22
Mizarslo podjetje j
Milivoj Pertot Barkovlje, ul. Boveda iS-tel. 39-08 i z deluj e :
vsa stavbna dela -pohištva vseh vrst - tudi po načrtu -čolne _______________
| Bovci, pozor /	|
KUFUE BELICE - KUNE ZLATICE
Mizarji g Movalci f podjetniki •
Kote za Irte, deske smre• kooe, mačet snooe in Irt di h I e s o o, trame, part kete in droa nudi najugodne/e
TEL.
90441
CALEA
TRST
Vtala Smrnlno, t •
NECCHInovi
M vwuwj«, krpanje, obiivanje lu-kamj, priAMj« gumbov, čipke, dk-nanclnl R U c****** *We. Vaa dela se izvršujejo ■n V M VI mm 90 bm ofcvfcrja. Pouki » vezenje brer-
plačno.
ŠIVALNI STROJI na Industrijski tok «• tevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV. RADIOAPARATI
najboljših znamk pri
T U L L I O
■A OBROKE
TRST - ul. C. BATTISTI it. 12 Tel. 85-33 — T R 2 I C , na Soncu