ŠTEV. 8 LETO IV ☆ AVGUST 19 6 8 GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE Poročilo samoup. organov Upravni odbor je imel v času od 10. do 17. julija dve redni seji, na katerih so sprejeli sledeče sklepe: — Zadolžili so kontrolno službo, da do 30. septembra t. 1. pregleda kriterij ocenjevanja kvalitete za posamezne artikle, kateri naj ti se za vse enako izvajal. — Sprejeli so sklep, da vsi oddelki delajo tri mesece namesto sobote ponoči drugo soboto dopoldan. Tehnični sektor so zadolžili, da z vodji oddelkov prouči ali je ta sprememba koristna ali ne. — Potrdili so nakup dveh železnih garderobnih omar za transportne delavce tar nakup polavtomatske tehtnice za potrebe, kontrolnega oddelka. Delavski svet je imel med tem časom e,no redno sejo. na kateri so razrravljali o sledečem: — Tov. Roglič je podal poročilo o predlogu zaključnega računa za le^o 1967. Po podanem poročilu so člani DS sprejeli sklep, da se obračuna in plača od stroja za zvijamo, vate s papirjem, ki je bil najden pri popisu inventure kot višek še prispevek v višini 540.-N din za elektroenergetske, objekte. Dalje so sprejeli sklep, da je treba razliko v ceni za topli obrok kriti iz sklada skupne porabe in ne iz dohodka. — Razpravljali so o predlogu rebalansa plana za leto 1966, katerega so v celoti potrdili. — Obravnavali so rezultate periodičnega obračuna za I. polletje letošnjega leta in ugotovili, da smo z rezultati lahko zadovoljni. — Odobrili so nakup stroja za izdelavo cigarentih filtrov. — Sprejeli so sklep, da se dimnik odstopi Tekstilni tovarni Senožeče kot prenos osnovnih sredstev, stroške prevoza in nakladanja pa nosijo sami. — Strinjali so se s predlogom, da se razpiše licitacija za sledeča osnovna sredstva: šivalni stroj Singer, tračna žaga žel. konstr., električni štedilnik, okrogla mizica in 4 kom fotelji, pisalni stroj Ideal in motorno kolo Tomos. — Potrdili so OD za strežnici v Novem gradu in to: tov. Cerar Ivanki 1200,- N din in tov. Bedenk Mariji 900.- N din. Plačilo se izvrši za čas. ko bosta delali v Novem gradu in sicer vsak mesec do 10. za nazaj v netto znesku. Dalje so potrdili analitično oceno 337 točk za novo delovno mesto pomočnik referenta za socialno zavarovanje, katera prične veljati s 1, 6. 1968 dalje. Potrdili so tudi spremembe analitičnih ocen za delovr.;' enote I. in II. Proizvodnja v prvem Oddelek Enota mere 1- Trakotkalnica 000 vot 2. Tkalnica širokih tkanin 000 vot 3. Mikalnica kg 4. Konfekcija Vložki N din pkt 5. Cigaretni filtri CC0 kem polletiu 1968 Planirana količina Proizvedena količina % 479.318 476.147 99 2,435.408 2,406.522 99 499.374 518.062 104 20,467.812 19,255.372 91 3,248.834 3,065.330 94 362.370 386.115 107 Skupna stvar... ... in skupno delo so besede, ki jih imamo pogosto na ustih. Tudi naše glasilo je naša skupna stvar, bilo naj bi naše skupno delo. Vendar pa je sedaj postalo le še delo skupine, na katere ramena skuša dosti sposobnih članov kolektiva prevaliti vso skrb, obveščanja kolektiva po časopisu. Vodje sektorjev, služb, oddelkov in referatov so po POSLOVNIKU Tosame dolžni napisati članek, ki se nanaša na njihovo delo — če dobe takšno zadolžitev od uredniškega odbora. POSLOVNIK je potrdil DS. Posamezni člani koliktiva pa se kljub temu puste prositi in potem morda milostno naklonijo članek ali pa tudi ne. Upira se mi, da bi takšne člane kolektiva, zaradi kršenja dolžnosti, ki jim jih je zaupal delavski svet tovarne silil in morda zahteval disciplinske ukrepe proti njim. Vprašujem pa se kako ie z njihovo zavastio. Ali menijo, da postopajo prav in lepo? Nekai članov kol-ikUva pa zasluži po’no priznanje njim se zahvaljujem in pričakujem da bodo tako zavzeto sodelovali še naprej. Ostale člane kolektiva pa vabim k sodelovanju, saj n-' morem veneti, da pri vseh bogatih delovnih izkušnjah ne žejim nekatere svoie misli objaviti v skupno korist v našem glasilu. Da to ne bo samo prazno b^sedičenic bo^o v zadnji številki, ki jo bo uredil naš stari uredniški odbor, objavili imena vseh dopisnikov v zadnjem letu. Piscem v zahvalo, ostalim v spodbudo. Urednik SVETI NAMESTO KOMISIJ Pod tem naslovom je v Delu pred mesecem izšel kratek članek, ki se je glasil takole: Tovarna pohištva »Meblo« v Novi Gorici je znana po tem, da o reformi niso le govorili. Morda je, k njihovim poslovnim uspehom prispevalo tudi to, da so uveljavili načelo »proč od kalupov« glede organizacije samoupravnih organov. Dve leti bo že tega. odkar so organizacijo teh organov tako spremenili, da se osrednji delavski svet ne ubada z »drobnimi« vprašanji, ampak se res lahko posveti poslovni politiki podjetja. Vse druge stvari so prenesli na svete delavskega sveta, ki so jih ustanovili namesto nekdanjih komisij. Bistvo te spremembe je v tem, da svet ne le predlaga, te,mveč tudi sklepa, osrednji delavski svet pa je potem »druga instanca«. Sklep« torej le o morebitnih pritožbah. Naštejmo poglavitne svete! Ti so: svet za delitev dohodka, osebnih dohodkov in kategorizacijo delovnih mest, svet za urejanje delovnih razmerij, ki pa obravnava le delavce od XII. kategorije navzgor, vsaka enota ima namreč še svoj svet za urejanje delovnih razmerij, ki obravnava vse druge kategorije delavcev. Dalje so svet za tehnične izboljšave in racionalizacijo, svet za tehnično in zdravstveno varstvo, svet za družbeni standard, stanovanja in rekreacijo, svet za kadrovska vprašanja in izobraževanje, svet za reklamacije, inventuro in predajo nekurantnega blaga (posebnih inventurnih komisij torej nimajo) in končno svet za požarno varnost, ki je posebej pomemben v lesni industriji, ter svet za urejanje normativov časa. Sveti delujejo po pravilnikih in, kot je že rečeno, po njih tudi sklepajo. Oni tudi sestavljajo pravilnike ter jih predlagajo osrednjemu delavskemu svetu v potrditev. Ta pa se potem res lahko posveti poslovni politiki podjetja. Seje so jedrnate in dnevni redi niti ne morejo biti obširni. Članek je bil kot naročen, saj je bil objavljen prav v času, ko smo tudi v naši tovarni začeli zasebno, pa tudi uradno polemiko o spremembi pristojnosti naših komisij. Pobomiki teh sprememb smo zagovarjali svoia stališča predvsem s hitrejšo možnostjo akcije, saj nam je vsem znano, kako se, zdaj dostikrat posamezne zadeve podajajo z organa na organ, celo nazaj organu, ki ie o zadevi že dal svoje mnenje, i^ejšitev se pa odlaga. Če pa ima komisija pravico sklepati o določeni zadevi, se lahko ■marsikaj hitreje uredi. Drug važen argument, ki nas ie vodil k težnjam za spremembe v tovarniškem samoupravnem sistemu Pa je določen občutek manjvredno- sti pri članih posameznih komisij, ki se lahko še. s tako veliko zavzetostjo in željo po najboljši rešitvi lotijo določene zadeve, pa so vendarle njihova mnenja prepuščena v končno odobritev (ali odklonitev) organu, ki ima širši sestav in ki se ne more zaradi številnih področij tako poglobiti v probleme neke zadeve kot komisija, ki je sestavljena prav za določen namen. In končno: mar ni škoda našega časa, ki ga razmetujemo s tem, ko isto zadevo obravnavamo na treh, štirih, petih samoupravnih organih, predno je. končno zrela za uvedbo? Saj smo v tovarni vendar zato, da ustvarjamo dobrine, ne pa da zadoščamo sestan-karskim težnjam. Zagovorniki stališča, da bi imele naše komisije pravico do sklepanja, so imeli nasprotnike le v mnenju, da takega pooblastila komisije po naših zakonskih predpisih ne morejo dobiti. Drugače pa so vsi načelno soglašali z našimi dokazi. Ko smo s člankom dobili potrditev. da se da kljub zakonskim predpisom (ki govore, da so komisije le pomožni organi) te, stvari vendarle kvalitetneje urediti (komisija ss preimenuje v svet!), smo želeli zvedeti še. več podrobnosti glede ureditve samoupravnega sistema v Meblu. Zato smo jih nedavno obiskali; dipl. ing. Helena Breznikova, Mirko Požele in jaz. V daljšem pogovoru smo izluščili marsikaj zanimivega in težko je v kratkem članku povedati vse, skušal pa bom navesti najbolj karakteristične posebnosti. — njihove spremembe v samoupravnem mehanizmu je sprejel tudi republiški sekretariat za delo; — sveti so sestavljeni tako, da je zagotovljena udeležba »neposrednih« in »posrednih« proizvajalcev; — sveti imajo vnaprej določen koledar sestankov, tako da je vsem znano, kdaj bo določeni svet zasedal in se lahko na zasedanje organizirano pripravijo; — dosegli so. da imajo sklepi njihovih poidinih svetov vso zakonsko veljavo tudi pred zunanurri organi (sklep njihovega svc,'a za družbeni standard stanovanja in rekreacijo o dodeli*vi sredstev za stanovanja in o sklenitvi pogodb > z banko, je le-ta sprsje*a hc' polno veljaven); — delavski svet se ukvarja le s poslovno politiko podjetja; njegovi člani prejmejo sejnino (7,50 N din na uro) za udeležbo na sestanku (v kolikor bi bil njihov zaslužek v zamujenem času višji, dobiio sejnino po povprečnem osebnem dohodku tistega delovnega mesta.) Vendar pa dobiio sejnino največ za dve uri seje. Če traja sestanek več kot dve uri, za preostali čas sejnine ni. Znana resnica, da so ljudje na dolgih sestankih pripravljeni na hitro sklepati, ker so naveličani sedenja, je tu gotovo našla svoje mesto in svojo razrešitev. Poglejmo še malo njihov statut. O svetih pravi eden od členov takole; ... so specializirani strokovni organi upravljanja, pooblaščeni, da sklepajo na prvi stopnji in odločajo o zadevah, za katere so pristojni po tem statutu in po dragih splošnih aktih podjetja.. .Sveti štejejo po sedem članov ,razen sveta za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki šteje zaradi obsežnosti in značilnosti svojih nalog, devet članov. ... V pristojnost njihovega upravnega odbora pa spada zlasti: odločanje o načinu izvajanja splošnih aktov podjetja ter sme.mic in sklepov delavskega sveta; odločanje o načinu izvajanja poslovne politike podjetja: odločanje o investicijskih vlaganjih, ki niso predvidena v letnem planu — do določene višine, itd. Skratka: upravni odbor je izvršni organ delavskega sveta. — No če bi še nadalje citirali določbe,, bi vsekakor presegli obseg, ki naj bi ga imel ta članek in namen. ki naj ga članek ima. Namen članka pa je bil opozoriti na nekatere slabe točke v samoupravnem mehanizmu naše, tovarne in na možnosti, ki se nam ponujajo za niihovo odpravljanje. Morda bo članek, ki je vso materijo vsekakor zelo okrnjeno podal, sprožil širšo debato, ki bo končno izkristalizirala naše mnenje. Naj pa povem, da se po ro«o-čanhi grape, ki je bila na obisku v Meblu, vodstvo našega rodietia vso boli nagiba k določenim spremembam gledo oreanizaciie samoupravnih organov. Pričakuje pa s« tudi določene spremembo v naših zakonskih predpisih ki bodo venet-no gotove spremembe tudi uzakonili. dipl. oec. Toni Laznik Zbodljaji — Marsikdo tujo srečo težje prenaša, kot lastno nesrečo. — Da v življenju kaj dosežeš, je treba mnogo srčnosti, še več pa brezsrčnosti. — Malo je krepostnih žena. ki sc tega stanja ne bi naveličale. — Medicinska znanost je tako napredovala, da dandanes praktično ni nobenega zdravega človeka več. — Sef ie rekel očetovsko novemu uslužbencu: »Seveda nimam nič proti, da bodite po moriti stopinjah, ampak prešini šele po‘em, ko bom stopil z njih.« SMETIŠČA V ENI PREJŠNJIH ŠTEVILK JE BILO POD FOTOGRAFIRANIM KOŠKOM NAPISANO, DA NA ŽALOST VELIKO STVARI VANJ NE BO SLO! V današnjih štirih slikah (čeprav bi jih lahko napravili več) pa kažemo par prostorov z nepotrebnimi stvar-i, katere, kot sem rekel, ne bi šle v koš. Mrzla peč in nepokurjen papir — Pri tkalnici »Zvezda« odv'ečno delo pri odvozu Proizvodnja v mesecu juniju 1968 Oddelek Enota mere Planirana količina Proizvedena količina % L Trakotkalnica 000 vot 78.694 76.376 97 2- Tkalnica širokih tkanin 000 vot 377.014 388.618 103 3. Mikalnica kg 86.416 83.964 97 L Konfekcija N din 3,728.316 3,097.142 83 Vložki pkt 510.000 462.610 91 5- Cigaretni filtri 000 kom 65.670 74.906 114 HUMOR Učiteljica pojasnjuje otrokom, kij je počitek in zakaj je tako potreben. Pa vpraša Markca: »Kaj dela tvoj očka, ko pride utrujen z dela domov?« Markec; »Najprej nadere mamo, nato pa še mene.« Škot je zlezel na streho svoje hiše, da bi popravil dimnik in si tako prihranil izdatek za krovca. Pa mu je spodrsnilo in je padel s strehe, toda tudi v tej stiski ni izgubil prisotnosti duha. Ko je padal mimo okna, je zaklical svoji ženi: »Zame ni treba kuhati kosila!« Naš razgovor z dipl. ph. Vladimirjem Petkovičem 1. Kako se počutite kot Dalmatinec — otočan na severu Jugoslavije? Zelo dobro. Moram priznati, da sem se pred prihodom bal, da se ne bom mogel vklopiti v sredino, t. j. da me, ne bodo sprejeli, ampak gledali v meni stalno priseljenca. Vendar ne čutim nobene razlike v odnosu do mene na delovnem mestu, niti privatno. Zato vsem dolgujem zahvalo, ker so mi s takšnim olajšali, za nas Dalmatince tako značilno, domotožje. 2. Vi bedite nad kvaliteto naših izdelkov. Kaj vam to delo najbolj otežkoča? Vsako delo ima svoje dobre in slabe strani. Pri kontroli so te slabe strani še bolj poudarjene, ker se vse napake, odražajo v obliki reklamacij. Vsaka reklamacija je zelo neprijetna, predvsem v moralnem pogledu. Do vsakega kupca je treba biti pošten in mu nuditi kvaliteto, da se ne počuti prevaran, ko dobi slabo blago. S tem izgubimo kupca in ugled. Zato sem večkrat razočaran zaradi nepravilnega odnosa do kvalitete tako s strani delavcev, kakor tudi odgovornih ose,b. Nihče ne more sam pregledati vsega, kar gre iz podjetja, zato so razni spodrsljaji lahko mogoči. Vsemu temu bi se lahko izognili, če bi vsak delavec odstranjeval vsaj tiste napake, katere lahko sam opazi. Moramo se zavedati, da dobivamo naše osebne dohodke ne od prodanega blaga, temveč samo od tistega, katerega kupec prizna kot dobrega, oziroma ga ne reklamira in ne vrne. Druga stvar, ki se mi zdi, kot kontrolorju nelogična, je organizacijske narave. Namreč, kako more biti kontrolor podrejen tehničnemu vodji, če kontrolira iste izdelke, za kvaliteto katerih je odgovoren prav tehnični vodja. 3. Po izobrazbi ste diplomirani farmacevt — na kratko magister. Vpisani ste na Višjo šolo za organizacijo dela. Kaj vas je privedlo do tega, da ste se odločili še za ta študij? Prišel sem v podjetje, katero ima samo v končni fazi neposredno zvezo z zdravstvom. Pri študiju farmacije se nisem ali pa zelo malo srečeval s problemi proizvodnje, zato sem se odločil za študij proizvodne smeri na tej šoli. Sedaj proti koncu študija vidim, da sem imel prav. Veliko je naših strokovnjakov, ki dobro poznajo svoje delo, pa vendar rte znajo biti dobri organizatorji, ker ne poznajo niti osnov ekonomike, statistike, priprave dela, planiranja, itd. Vendar pa po drugi plati poznavanje vsega tega ne zagotavlja uspeha, v kolikor organizator ne pozna dobro praktično in teoretično svojo osnovno stroko. Moram priznati, da je bil namen s katerim je bila ta šola Ustanovljena zelo dober, toda žal se je to sprevrglo v običajno pridobivanj© papirjev (spričeval) tistih, ki niso imeli kvalifikacij za svoje delovno mesto. Vsaj v večini primerov je tako. 4. Kakšen je bil namen in cilj Vašega sodelovanja na kongresu farmacevtov v Vrnjački Banji? Ali ste ta cilj dosegli? Cilj mojega sodelovanja na kon-gresu farmacevtov je bil, da se predvsem seznanim z novostmi v farmaciji, oziroma z novimi metodami dela, katere bi lahko koristil na svojem delovnem mestu. Razen tega sem želel, da slišim mnenja svojih kolegov o naših izdelkih (ker so v glavnem vsi posredniki do kupcev). Posebno me je veselilo, da so hvalili našo kvaliteto z eno samo pripombo, da ne izdelujemo toliko, kolikor tržišče zahteva. Mislim, da sem v obojem uspel in da je bilo sodelovanje koristno za mene in za podjetje. 5. Povejte nam, prosim, za konec še kaj poletnega! Vsa sreča, da je televizijska oddaja -Dolgo vroče poletje« že zdavnaj končana, ker bi ob tako pasji vročini že ob samem napovedovanju te oddaje zaprl televizor. (Naj mi oboževalke Bena Quicka tega ne zamerijo.) Motovilo za izdelav'© primerjalnih vzorcev Colorimetcr za ugotavljanje kakovosti izpiranja gaze Vojakovo pismo Spoštovani bralci in sodelavci! Že dalj časa se nahajam na od-služenju kadrovskega roka v vrstah enot JNA. V prihodnjem mesecu mi poteče obveznost služenja vojaškega roka. Spet bom začel s starim, lepim živ-Ijonjem. Moja velika želja je, da se spet vrnem v kolektiv v katerem sem bil zaposlen že pred odhodom v JNA. Naj vam v kratkih obrisih napišem nekaj o mojem življenju ozi-rorna bivanju v JNA. Ponosen sem. da sem se lahko odzval pozivu, klicu domovine, da odslužim dobo, v kateri se bom naučil braniti našo lepo domovino, v kateri bom spoznal vse bogastvo naše demokracije, vrednote vsega kar smo ustvarili. Tu sem si pridobil bogate izkušnje, v mojih očeh bo armija krepka šola za nadaljnje življenje in ustvarjanje. Ponos, ki ga skrivam v sebi, je kakor simbol, ki se dviga nad oblake naše stvarnosti. Občutek, da se bom vrnil zrel, trden človek, mi daje moči, da si ustvarim skupnost, celoto, v katere sredini se bom spoprijel z vsemi težavami, ki me še čakajo. Vsem tistim, ki bodo odhajali in odhajajo na odsluženje vojne obveznosti naj bo to ponos in velika dolžnost v prid naše skupnosti. Upam, da se v drugi polovici avgusta spet vidimo in začnemo z novim življenjem. Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi dosegli še mnogo večje uspehe kot do sedaj. Do snidenja prejmite moje najlepše želje za izpolnitev vseh nalog. Mnogo pozdravov vsem, posebej še aktivu mladine. Rovanšek Rudolf Še enkrat osebni dohodek Kdo ima vrednost — delo — delovna sila ali delovno mesto? Mnogi te pojme pomešajo kar v en koš, tako, da istočasno govorijo ° vrednosti dela, vrednosti delovne sile in vrednosti delovnega mesta, ne, da bi se, pri tem zavedali kako otažkočajo s tem razvijanje nagrajevanja po rezultatih dela, ker če favoriziramo vrednost delovnih most nam ta kaj lahko zasenči, da ne, vidimo delovne sile in sposobnosti te delovne sile, ki delovno mesto zaseda in opravlja naloge, ki jih to delovno mesto zahteva. Ce pa govori-,r>o o vrednosti dela se nam dogaja, da smatramo, da je delovna sila na onakih ali istih delovnih mestih ^nako vredna in da smo jo upravičeni tudi enako nagrajevati. Pri teh nagojlh o vrednosti lahko govorimo ?“'mo pri delovni sili, ker ima samo dolovna sila resnično svojo vrednost. ki jo merimo z vrednostjo ž v-1 enskih potrebščin, ki so potrebne 7~' produkcijo, razvijanje ali razšir-'evanje in ovekovečenje delovne sija. (Glej Karl Marks »Mmda, cena *n profit« — poglavje “delovna sila« na strani 82.) To je dovolj razločno ‘n mislim, da ie lahko jasno vsakomur. da se delovna sila pri delu obrabi, človek postane lačen, mora dobiti hrano, raztrga obleko, mora kupit,i novo. postane utrujen, mora nekje odpočiti, zato potrebuje stanovanje, ko bo on onemogel in ostarel, ga mora nekdo zamenjati, zato mora roditi otroke, jih vzdrževati, šolati in usposobiti, da ga lahko zamenjujejo. Vse to so potrebščine, ki dajejo vrednost delovne sile oziroma njihova vrednost določa vrednost delovne sile. Delo, čeprav mnogi govorijo o vrednosti dela, lahko mimo na vsakem mestu in povsod trdimo, da delo nima vrednosti. Delo samo določa vrednost blagom kot skupna družbena substanca, ki se nahaja v vseh blagih. Poglejmo kaj pravi Marx o tem v že imenovanemu delu »Mezda, cena in profit« na strani 72: “Blago ima vrednost, ker je kristalizacija družbenega dela. Velikost njegove vrednosti ali njegova (mišljena je vrednost blaga) relativna vrednost odvisi od večje ali manjše množine te družbene substance, ki jo blago vsebuje; to se pravi, od relativne množine de,la, ki je potrebna za njegovo proizvodnjo«. Količino de.la. ki je potrebna za izdelavo nekega blaga merimo s časom. urami ali dnevi, pri tgm upoštevamo količino opredmetenega dela in količino živega dela. Kaj je opredmeteno delo menda ni pot robno posebej razlagati, da je to delo, ki je vsebovano v strojih, stavbah, surovinah, na kratko, v proizvajalnih sredstvih in v sredstvih za proizvodnjo. Sedaj smo videli kako določamo vrednost blagu z množino dela. ki je potrebna za njegovo proizvodnjo. To smo videli na pri mera, kako je to postavil Manc. Videli smo, da vrednost delovne sile, določajo življenjske potrebščine, ki so potrebne za produkcijo in ovekovečenje delovne sile, da delo določa vrednost blagu, ki ga merimo s časom. To nam dokazuje, da delo nima \. .-dnosti, da delo samo določa vivdmst blagom. Se nobeden znanstven.k do sedaj ni postavil meril, po katerih bi se določala vrednost dela. Kaj pa je z vrednostjo delovnega mesta? Imamo analitične ocene delovnih mest (tako jih imenujemo), 1o niti ni tako napak, če vemo, da so vsa imena in nazivi abstrakcija za neko vsebino ali nek odnos, če, pri tem tega izraza ne bi jemali dobesedno in mislili, da ima delovno me,sto res vrednost. Delovno mesto nima vrednosti, delovno mesto samo določa kriterije za ocenjevanje delovne sile, ki je za opravljanje nalog po te.h kriterijih na tem delovnem mestu potrebna. To p>omeni, da z analitično oceno delovnih mest (če jo še tako naprej imenujemo) nismo napravili nič drugega kot postavili kriterije, kakšna delovna sila je za posamezna delovna mesta potrebna in kakšni so pogoji dela na posameznem delovnem mestu. Mora nam biti jasno, če z analitično oceno delovnih mest samo določamo kakšna delovna sila nam je za p>osamezno delovno mesto potrebna in pogoje dela na posameznem delovnem mestu, kar vse vpliva na intenziteto izrabljanja delovne sile, ki jo moramo nadoknaditi, da delovno mesto nima vrednosti. Ker pa se je izraz analitična ocena delovnih mest tako uveljavil ga še naprej lahko tako imenujemo, pri tem p>a se moramo zavedati, da ocenjujejo delovno silo. Po tem, kar smo povedali, se tudi trditev, da je tako imenovana analitična ocena delovnih mest brez o-sebne ocene delovne sile, ki posamezno mesto zaseda v smislu nagrajevanja po rezultatih dela, malo vredna, ne bo zdela tako utemeljena. Upam, da smo na vprašanje, ki smo si ga zastavili na začetku, kdo ima vrednost dela. delovno mesto ali delovna sila, odgovorili. Anton Dolenc (Nadaljevanje) Moto vilo in colorlmeter 1. Aparat za določanje enakomernosti preje Ker je enakomernost preje važnejši pokazatelj kakovosti preje kot trdnost, smo v kontrolni oddelek o-zirema v fizikalni laboratorij dobili še ta aparat. Je preproste konstrukcije, delo m njem pa je naslednje: na črno tablo navijemo prejo in potem to tablo primerjamo s standardiziranimi fotoposnetki in prejo ustrezno po' enakomernosti uvrščamo v skupine A, B, C in D. 2. Kolorimeter Ta aparat služi za določanje motnosti vodnega ekstrakta, ki ga dobimo po prelitju gaze oziroma vat« z vročo destilirano vodo. Čim bolj je ta čist, tem manj zadržuje svetlobo, kar se, pokaže v odstotkih na skali kolorimetra. Prednost aparata je v natančnosti ugotovljene motnosti. LENINGRAD SEVERNE BENETKE Palača Smolnega — Leninov ihorec Kosirnik Ivan LENINGRAD — SEVERNE BENETKE Ta naslov povsem ogdovarja 4,5-milijonskemu mestu na obali Baltiškega morja. To veliko mesto, polno zgodovinskih premikov, je sestavljeno iz 101 otoka, kateri so si mod seboj zelo različni, po izgledu in pomembnoati — to se tiče zgradb in vegetacije. Tudi za promet ni nobenih problemov, ke,r so vzporedno z ulicami veliki kanali, po kate,rih plovejo vsakovrstni plovni objekti, od podmornic, križark, tankarjev in potniških hidrogliserjev. Pa kljub temu so ceste polne, motornih vozil, in to brez izjeme — sama ruska vozila. Da pa bi bralci TOSAMB vsaj bežno spoznali ta baltiški biser, ki živi svoje monotono življenje v tej obmorski klimi, bom skušal prikazati zanimivosti tega skrajno severozahodnega dela SSSR. To mesto se je prej imenovalo Petrograd, in sicer po Petru L, ki ga je ustanovil in kjer je, bila prestolnica velike carske Rusije dolga stoletja. Tam se je zbiralo bogastvo takratne aristokracije in od tukaj je bila Rusija povezana politično in trgovsko z zahodnim svetom. Zato je v mestu polno zgodovinskih spo-men kov, mogočnih palač z zla'imi kupolami vseh mogočnih Petrov in Katarin, ki so vladali ruskemu ljudstvu pred oktobrsko revolucijo. Naša skupina si je takoj prvi dan bivanja v tem mestu ogledala Petro-pavlovsko1 trdnjavo na obali reke pot med mojstrovinami arhitektov. V Petropavlovski trdnjavi je 105 metrov visoka katedrala, v kateri so dragoceni sarkofagi cesarjev in njihovih družin, okoli te razkošnosti pa z'oglasne ječe. katere so bile napravljene za revolucionarje in le redki je prišel živ iz njih. Na vzhodni strani trdnjave pa je v zalivu Neve zasidrana križarka AVRORA. ki je imela glavno vlogo ob začetku velike oktobrske revolucije. To je bila za nas zanimivost dneva, ko smo se po mostičku spustili na krov te vojne ladje, v kateri je sedaj muzej revolucije. V njeni prostorni notranjosti je, v slikah, kipih in orginalnem materialu ponazorjena revolucija, tako da vsak lahko razume vse tego- be in junaštva borcev za socializem. Da pa je bil ogled AVRORE popolnejši, je, nas Jugoslovane obiskal na ladji takratni komisar' Belušin, ki je izstrelil zgodovinski prvi strel iz ladje proti zimskemu dvorcu. In to je bil znak za začetek velike revolucije,. Po prisrčnem pozdravljanju in delitvi avtogramov, smo se razšli z željo po napredku, sodelovanju in miru v svetu. Se nekaj besed o novejši zgodovini Leningrada od začetka druge, svetovne vojne do danes, da bi tako imeli celoten, čeprav skromen opis trpljenja in veselja, borbe in mirnega ustvarjanja ruskega ljudstva. Ce se spomnimo nazaj na leto 1941 pa do danes, kar pomeni ponovno rojstvo Leningrada, ko je Hitler za vsako ceno hotel imeti to veliko pristanišče, so bili to najtemnejši dnevi petkratnega herojskega Neve, ki si kot mogočna kača utira mesta. Jekleni fašistični obroč je popolnoma izoliral to mesto za 900 dni, in v tem težkem času je padlo na okopi h 400.000 borcev, od lakote in bolezni pa jih je umrlo 600.000. Tako, da re je bilanca krvavega davka zaokrožila na 1,000.000 žrtev te strašne blokade. Naša skupina na križarki AVKORI Tovarne pa so delale naprej — noč in dan, tanke in avione, kateri so šli s tekočega traku naravnost v borbo. In volja ter srčnost ljudstva je zmagala. Danes pa ob mestu stoji nema priča — pokopališče, z milijc ni grobov, ki govorijo, kako draga j j svoboda. In danes stoji nov moderni Leningrad, milijon življenj utripa v njem, okrog mesta pa obratuje 780 tovarniških gigantov, ki napravljajo življenje vsak dan lepše. Še dalje v predmestju pa so ogromne plantaže in vrtnarije, ki zagotovijo vse„ kar ne zmore industrija. Zadnji obisk pa je bil namenjen dvorcu Smolnega, iz katerega je Lenin vodil revolucijo in od koder je poslal svetu vest, da je revolucija uspela. Obiskali smo še naj več j o trgovsko hišo v mestu in naš program o-biska v Leningradu je bil pri kraju. Zapustili smo reprezentančni hotel s 30 nadstropji in sprit napolnili srebrno ptico za dolgo pot proti jugu v glavno mesto Ukrajine — Kijev. Nadaljevanje: Kijev — ir e to cvrtja in z len ji § ‘ POVEČAN OBSEG DELA — večje število kontroliranih vzorcev je zahtevalo novo ureditev tehtalnega prostora in nabavo polavtomatske analitske tehtnice (prva na desni) Z ženo na Znanec mi je pripovedoval: Z ženo sva tih, miren zakonski par, ki se veseli enkrat na leto za štirinajst dni preživeti dopust na morju. Navadno potekajo priprave že mesec dni preje. Mačka odneseva k sosedovim in obenem naročiva, naj ne pozabijo zalivati rož. Nekaj dni pred odhodom so tudi kovčki pripravljeni in listek z napisom, ne pozabi zapreti vodovodnih pip, je izobe'on. Prav tako rezerviram sedež v avtobusu in prosim svojega prijatelja, da naju zapelje z avtom do avtobusne postaje. Pol ure pred odhodom se spom- ŽaLaj ^r- nia.fo- a?/-. 2/ k z. trla. b^ij. e bsef, nim na ženo. Klara! Takoj bom gotova, slišim njen glas iz spalnice. Seveda vedno isto. Spijem konjak, da se pomirim. V tem trenutku zatrobi avto mojega prijatelja pred hišo. Klara! Samo trenutek še! Ljuba žena, čez pol ure imava že odhod avtobusa. Zdaj je že skrajni čas ... Na pragu spalnice presenečen obstanem. Klara stoji pred ogledalom v sami kombineži, ,na postelji je počitnice razprostrta obldfa, zraven nje pa kostim. Ali ne bi raje oblekla tega kostima, me zaskrbjujoče vpraša. Za vraga, ji rečem, obleči kar hočeš čeprav kopalke. To je zopet tipična moška logika, pravi Klara. Kdo je že danes oblekel kooalke za potovanje. Tu ne gre za oblačenje, zavpijem. Tu gre zato, da naju znanec že čaka zunaj in da imava rezervacijo. Nikar se, ne razburjaj, pravi ona, slednjič ne moreš zahtevati od mene. naj stopim naga v avto. Torej kaj praviš, obleko ali kostim. Pravzaprav pa bi bilo najbolje, če se odločim za bluzo in krilo. To bi bilo bolj praktično. Napravi kar hočeš, tarnam, jaz bom medtem zavlekel kovčke v avto. Samo trenutek še, takoj ti bom pomagala. No, slednjič vendar sediva v avtu, ko se Klara domisli, da je pustila prižgano luč v predsobi. Vrnemo se in zdirjam po stopnicah ugasnit luč. Še, deset minut imava časa do odhoda avtobusa. Na postaji nama je razumljivo avtobus odpeljal pred nosom. Nobenega razburjanja, si rečem in globoko vdihavam poletni soparni zrak. A očitajoče pogledam vseeno Klaro. Občutek imam, pravi tiho in položi svojo roko na mojo. občutek imam, da je dobro, da ga nisva dobila. Morda avtobus že dolgo ni bil na tehničnem pregledu in bi s-e pokvaril ali pa bi se zaleteli. Saj lahko greva jutri. In tako se zgodi, da greva z ženo vedno nekaj dni pozneje na morje, ker naju žal avtobusi ne čakajo. Kolikor vem, pa se izmed tistih z najino rezervacijo še, nobeden ni pokvaril ali imel karambola. V. G. NOGOMETA V polčasu sem imela srečo, da s'em za trenutek ujela za intervju Predsednika nogometu. "AH mislite tov. MateVž, da bo-. . ZDI SE Ml \ DA BI SE DALA PUŠČA10ČA STREHA EN0STAVNE1E POPRAVITI noivl ee! streha pušča DVE LETI, ČE st SE NA PARA DALA ODSTRANITI EN0STAVNE1E, POTEN BI Času če