Leto LXIX. šu 268                   -         L}a*t}asa, topote tk aorcrntra 1*36                                      Cesa Din £-

iznaja  vb&ji aan  popoiane, izvzemi)  ataeije u praznike* — inunn do W petu rat 4 Dio 2, do ioo vrst a piD 2.60, od xoo do 800 vrat * om &, roojl tnaersa petit
rrsta  Oin *v-.   Popust  po dogovoru,    inaeratau   đavek   poscbaj. —  »StovcaokS  Narod« r«I1» meo^M « Jugoslaviji Dio I*-, ea tnosematvo Dte t&~   ftafemplat •» ne vra£ajo
UREDNIŠTVO   Ol   UPRAVNIfiTVO LJUBLJANA,   ftn&fljm   alte   ttev.  A. Telefon: Sl-22. 31-2S. S1.24. Sl-25 tn Sl-26
Podratoiot; MARIBOR   SUiMuaaarerjevs Sb — NOVO mesto,  LijumjanaKa c
telefon ftt. 2«. — GEL*XBi: celjalco orednlAtvo: Stn ><w 111 uyerjevm ulica  1.  telefon  at. 6a; podružnica uprave: Kocenova ullea 2. telefon At. 100. — JESENICE:   Ob kolodvoru lul
PoAtna aranllnlea w Ljubljani «t_ 1C3A1.
Vedno večja zmeđa zaradi španije:
Anglija svari generala Franca
Tuđi general Franco mora kljub svojim revolucionarnim podvigom spoštovati mednarodne zakone — Na vsako krSitev nevtralnosti bo Anglija odgovorila z vso odločnostjo
London, 21. novembra, br. Reuterjev urad jn nocoj objavi I ura<laio px>rociW, da j^ aiiglf1-fcka vlada re^rm j*ot*vari|a g^mM-ala Franra pred v?a.ko akc'jo, ki bi kršila inodiiarodno pravo in me<1:iaro<!r»p običaja. Pri tftin je engleska vbida i/rerno pouriari'a, da ne bo pod nobonim pokojom dopustila, da bi špan-#ike vojno iariie. pa naj si po na strani niadrid^k^ ali nacionalistične vlade, ustav-ijrJe v npvtraln'h vodah antrl^^p 1-id.je. potni^ke ali vojno. !<»r di f>o na \isako toko kršitrv odgovorila /. o*J'očnorjf jo. let prie»to-ia najmofnejši pomorski Kili na svetu. Angle-ška vlada je tuđi naioflločnejf* zavrti i'a prožnic generala Frinica, da bo doceia poru-AH hnrcolrni^Vfo hiko in rtni£r<\ v kat«>rih pr'^tajalo rn^ko ladj*v Ohonp-m je obvestila Ccnernla Kranra. da bodo poslanp za za*č-i to anjj'eških državijanov im angleskih inte-ret-o-v v £paiu=ke Inke ansrloško vojne ladi*% ki borio ob u postova nju med na rodnih do' lo^-b oslalc na ^voiom mrvMu in preprecile c^ ^oilo'ovanju drugih nevtralnih držav vesa-ko akcijo z rn«1 ali druge* strani. Aci bi ogro-iala   lobodo   nvor^Ut*   pl-ovbp
Francija v skrbeh
f'am, 21. novembru. A A Hdenova izjava v spodinji zbornici o položaju, nasta-lom s priznanjem Francove \TV\de po Nemčiji iai Italiji je našla velik odm<?v v listih. »Petit Parisien« pravi, da je postalo silno pervio vprPvSanje nastopa ?" ranci je. če priđe do blokade Barcelona, in    .era   že   skrbno   proučujcjo   strokovnjaki
na Orsays-reni nabrežju ter v mornari-škem ministrstvu, Kot pobudnica nevine-šavanja ^e mora Francija lotiti tega vprašanja kar najoĐzrrneje T*i ii na mor ju mora skrb za najstrožjo nevtralnostjo ostati   pravilo   naiie   politika.
Nekateri listi mislijo, da j*» Edem obso-dil obenem tuđi vmešavanje Rusije, toda *Petit Parision • meni, da se na mi gavan je britan?ke£a zunanjega ministra nanaša prav tako tuđi na Mehiko la^or na Portugalsko   in   na   druge   države-
Londonski dopisnik lista »Echo dc Pariš?: pravi, da blokada po Ioni3nski izjavi ne more imeti praktičnih pos'.edic. Po podatnih, s katerimi ras^>olagajo v Londonu, sestoji nacionalistička mornarica iz ene križarke, ene oklopnice, dveh lažjih križark, eneg-a mšilca in treh topničark, vendar pa je več!na tega brodovja zaposlena s službo ob obalah severne in južne španije. Na razpolago so le še dve lažji križarki in esna tež>"a ter nekaj topničark-Na drugi strani je pa vse madridsko vojno brodovje zbrano okoli Cartagene, kjer so zasidrane ena oklopica, 3 križarke, dva mšilca, tri torpedov«'e n dive podmornici. Vladna mornarica je torej znatno mofi-nejSa. čc je btta doslej tako neaktivna, je   vzrok   to,   ker ji  manjka   častnikov.
Italija ne bo trpela sovjetov v španiji
Uprla se bo vsakemu ustoličenju kotnuniznia na Sredozemskem morju
fiim,   21.   nmcmhru.   u*.   Po^luradni   organ   | ftalijanske/rn   zuuaiijejra    ministrstva   >Gior-  j na!e  d'Ttalia.-    zavzein.i   da-iies      v   očividno   ' inspiriranim   Mankn   ?talisče   proti  po i xk umi iifitanovitve    sovjetskih    repuMik    na    špan-fikriti   ozpmlju.   List   pi?r   mrd   drti^im:
.lns.no j»\ kar jp tr^ba br^z ovinkov po-▼M.'iti d.i Italijn ne Ivi dopustila, da bi Pe oV» Sredozomskem morju na španekem OT^mlju ustanovila nova centrala rdeče re-v<»lnrijo. novo oporišČe za politična in vo-jaške operacije komunizma. Ako so neka-tere države v McMitreusu mislile, da je po-trrhno mlpreti \-rata na Sredozemsko mor-;e parnikom Sovjetske unije, ki no na-fovorjeni z nrožjf^rn in eksplozivi za dele-jr:ite svetovne revo-lurij** je it.iHjn. ki je iz-reonn   sredor.e.mskn     držala.  Irdo   o+iločena
i  biti na straži, d.i   pi^pr^ri. df» bi biln. tn  t^Ž-j  ka   pogreška   začetek   rušenja   reda   v "Kv-
ropi.
Kaj bo storila Rusija
Rim, 21. novembra, br. Agenc. Stefani poroca i7, Moskve, da je imela ^ovjeteka vlada do^go posvetovanje v zvezi 6 priznanjem vlade generala Franca po Italiji in Neničiji. V odgovor na ta korak je moskovska vlada s-klenila z vjerni eredstvi podpreti madrid-eko vlado m za v«?ako retno prepreSiti, da bi imeli nacionalisti od tega ikake koristi. Obenem je bil #*prejet eiklep, da ee transporti orožja in drugih vojnih potrebščin za madrid sko vlado kar najbolj pospešLjo ter da se dajo ma<iridski vladi na razpolago neomo-jena  finandna  sredstva-
Posvet med Parizom in Londonom
Nastopila bosta popolnoma složao9 da preprečita nove konflikte
Pariz, 2\. novembra br. Francoska vlada ju zaradi položaja, ki je nastal s priznanjem vlade generala Franca, v stalnih stikih » angleško vlado. Tuđi mliiister Chautemps je izkoristn svoje bivanje v Londonu za to. da je podrobno poučil angleško vlado o Rtališču Franci je. Sinoć i je imel dolg raz^ govor z zun&njim ministrom r>lenom. davt pa je t.ikoj po svojem povratku v Pariz podrobno poincal Pelhosu. Kolik^r je do-plej znano, si a Francija in Anglija trdno o^Iločeni Čuva*i zaenkrat najstrožjo nevtral-nost. Vendar pa smatmjo v Londonu napo-v*»dano blokado in bombardiranje Barcelone za skrajno nevarno zadevo. Francoska vlada   je   predlagala,   npj  bi   v^f*  države,   kl
so lastopane v londonskem odboru za n^ vmešavanje skupno zahtevale. da tndi Ita- j lija in Nemcija spoštujeta strogo nevtral- ; nost na-pram ftpaniji ter da vlado generala Frane.a prisni k spožtovanju niednaronih zakonov. General Franco pa noče o tem ni^S slišati. dokler ne dobi jamstva, da bo tuđi Rusija ustavila po»iljanje vojnifo po-trebprin mndridstki vindi. AngleSk.i vlada bo v 7.elji. dn prepreci nadaljnjo poostritev napetosti v Evropi, pospešila sklicanje lo-karnske konference oh soddovanju Italije in Nemčije. Angleški diplomatski zastopni-ki v rno7em«tvn so ž*» dobili nalog, da r tem smislu intrrvo'vmin r»ri vs.^h priradetih drfavah.
Zaka] podpirata Italija in Nemcifa generala Franca
FaSistični režim v Spanifi naj bi strnil fašistižno fronto proti Franciji
Pariz, i'l. novembra, br. Ve> pariški tisk opozarja na nevarue komplikacije, ki so nastale zaradi predcasnega priznanja vlade c^nerala Franra s strani Rima in Berlina. Vsa pozorimct je s^daj usnierjena na Bar-celono kjrr je nevarnost novih konfliktov najverja re genera! Franco uresniči svoje gmžnje Franon^ki listi z.-ihtevajo od vlade energičnih nkrepov za zaščito Franooskih ilitore-snv
»L'Oeuvrc- misli, da j« do pred*asnega priznanja vlade generala Franca prišlo samo zaradi   tzredno   težavnega  položaja,  v  ka-
Iterega so za^le n.icionaM»tićne čete. Sedaj 8« sktišajo izmotati z blokado špaitsktti luk, predvsem Barcelone, da bi na ta način pre-precili nadaljnji dovoz živil in vojnih potr ebšč i n za vladne ćete. Blokado BarcHone naj bi izvršile portagalske ladje,^ter ima Portugalska nafiram madrid»H vladi bolj svobodne roke kakor pa Nenčlja hi Italija.
»Popolaire« piše, da sta Ncnčija in Ita lija očividno odloceni »tori« vse, da M m faSisticnl   blok   razMrfl   tuđi   aa   Pirenejskl polotok, da bi se na ta način 8b bolj izolirala Fraadja, ter tmM Aagl^l mmUrfk Mi
v zapadnem delti Sredozemskega mor ja. Priznanje vlade generala Franca ni samo platonska gesta, marveč gre predvsem zato, da rešijo generala Franca in njegovo akcijo pred propadom. Napovedi generala Franca kažejo, da bode Balearski otok i in katalonska obala v kratkem pozorišče velike pomorske akcije, ki bi bila brez italijan-ske in Nemške pod pore in pomoči nemo-g-oča.
Ođmev v Nemčiji in Avstriji
h€rlin% 21. novembra. A A. »Der Volkischc Beoba<-Nhtert pi£*>, da je priznanje vlade generala Franca cisto noJcaj naravnega. Vlada CahaUera je iloka/ala. <ia ni vec zakonita vlada« ker je morala pobeirniti v Valencijo. Anarhisti so več iednov žalili nemške držaV. liane v Barceloni in drn^od. Umor štirih Nemcev ie o&tal bre^ kazni Ln prav tako eo o&tali ne.kaznovani tuđi zločini proti štirim neinškim paniikam v Barceloni. Vlada generala Franca je dejanaki gospodar v špa* n^ji in j*1 N^nu'ija s svojim koraikom samo priznala   dejanski  slan.
Dunaj. 21 novembra. A A. »Wiener Neustc Nachrichtenc poročajo. da ni čudno. Oe «sta Italija in NiMno1.!« priznati vlado p^nerala Franca. ker je naravno, da ti dve državi 6 posebnim državnim uMrojem podp'rata vla do, ki se na ^?panskeni bori zoper nereii in anarhijo, č'lanek je poniemben zato. ker kaže namero avstrijeke vlade, da tuđi ona po zgledu Italije in Nomcije prizna Fran«y\To vlado.
|         Poljska nevtralna
l'aršava, 21. novembru. g »Express Porannys agotavlja, da vpraSanje priznanja Prancove vlade po Poljski ni aktualno. Poljska, je od vsegra začetka zavzcla staM^čo   najstrožje   nevtralnofiti.
Tudx Čile prizna
generala Franca
Santiago de Chile, 21. novembra, br. Cilensk« vlada je danes ura<hio objavila priznanje nacionalis*tične vb-de generala Franca   v  Španiji.
Položaj pred Madridom
Vladne čete so dosegle včeraj znatne uspehe
Lo.idon, 21. novembra r. Mailrids*ki do-pUnik >l nited Pre^sa^ poroea» da so vladiie čete vreraj dosegle važne uspehe. PoSreeilo se iim je pregnati čet^ generala F ran ta ii untverziteUiega okraja. Po trvav'h borbah so v'adne čete lasedle vsa poslopja, ki so jih poprej zavzele Francove čete. Nacionalisti drže sedaj saiiio še azil »v- Kristine, za katere^a se sedaj liore. Vladne fete &o prodrle preko Manzanare^a vse do Časa dol Campo. kjer pa so se morale nniakniti premoči.
Madrid, 2i. novembra AA. Havas: Na od-eeku fronte, ki vodi ob cesti Estramadure, vladne čete poča^i napredujejo. V borbah pred toled^ikim mostom so madrid^ke ce*e prizadejaie velike i«^ube nacionalietoiii. Na oxiseiu okoli Časa <lcl Campo K> bile manj-še barbe.
Avi'a. 21. novembra AA. Posebni Hava-6ov dopisnik poroča; Veeraj so morale biti prekinjene vee borbe v Madridu in okoU Madrida zaradi elabega vremena. Nacionalisti &q dopoldne utrjevali »voje jarke in popravljali svoje položaje- Nacionalisti«ono topr ništvo je bombardiralo južni in arednji del Madrida. Vladne čete eo poskušale protina-pad v več »mereh. Ti napadi ©o bili odbili na odsekih Guadarame, Eeooriala in Sie-re Gredoe.
Porodilo nadonalistov
Sevilska breižična pu^taja je objavila brzojavko iz glavne^a st-ana nacionalistev, ki pravi, da so se veerajsnje operaHje naoio-nalističnih cet končale s popolno zasedbo okrajev od Paseo Rosales do Moncloa. Do-seženi uspehi nacional i« tičnih 6et »o bili povsod konsolidirani- Vladne Ćete so ve5-krat skušale izvesti protinapade. vendar brex veake^a iispeha. Nacionalisty*ne čete so pri tein zaplenii<? tri tanke. Protinapade pri segovijskem in toledskem mo*tu ter pri mostu Precioza in v okraju Val-ecae so iz-vedli samo inozemski oddelki, v ltaterih n! bilo niti ene«ra španfrke^a milic-nika. Letal-Rtvo danfp zaradi drm^ in mosrle ni motrio irvesti napndov. pnr p^ so na^iortalisti^na letala epstrelila št i ri vladnn let<Ua. Lahka konj^nica polkovnikn  Monatrra »n j*» v Va-
lecasu  ix>lastila  kolone   tovornib  avtomobi-lov, na  katerih je bLI  tobak.
Na aragonski fronti »o nacionali«tične 6e-te odbile napad komunistov. V odseku pri mostu Belchite se razvija položaj ugodno za nacionaliste. Divizija Soria in čete generala Moscarda so zajrdle velik dol ceste Jadraque—Madrid.
ZOO roskili letal in tankov
Ii Tangerja je prispelo poročilo, da so Rusi pripeljali v Alicante nove tran«porte, in 8ioer 200 letal in mnogo ta-nkov % ru«ki-mi posađkamL, polog tega pa. Se več tisoč mož ruske vojake. Na poti je 5e 10 ruskih ladij. Vprašanje je, ali tega ruskega transporta nacionalisti ne bodo že nap&dli v smislu   svojih  poslednjih groženj.
Žapora meje naprain Franci)!
Burgos, 21. novembra, br. General Franco je odredil takojsnjo za poro epan«ke meje napram Franciji, iki velja zaonkral eamo za 14 dni, počenši z današnjim dnem. Fxanco utemeljuje svoj ukrep s tem, čež, da priha jajo iz Francije v«aik dan većji oddelki pro-etovoljcev, ki hite na pomoč madrid^ki vladi.
Manevri franeo*ke vojne mornarice blizu Barcelone
Pariz, 21. novembra. Na grožnjo, da bodo španski nacionalisti blokirali lian^loao, 6© franooski vojaški krogi nemudoma rea girali. Predvsem je bil del franeoskega voj-nega brodovja poslan na vojne vaje v blizini Perpignana. ki je samo 5 ur oddaljen od Barcelome. Pri vajah sodelujejo dve oklopni vojni ladji prve kategorije. 5 Jtrižark, 13 ru; 5ikev in 8 podmornic ?. njihovim i matičnim^ Ladjamd. Poleg tega bo«ta že danes ali jtttri od poklani v barcek>nsito luko dve franeoski ' vojni ladji *n eicer križarka »I>upJex< ter nililec »ALbatro««. ki naj bi v pr'meru potre be zakitili franro^ke trgovinske ladje, ki s© pravJcar nahajajo v bar<*elanr»kem f»ri«Kaiii-šču.
Nemski vojaki v Španiji
Senzacionalna odkritja angleikega novinarfa o podpori Nem^ije generalu Francu
London, 21. novembra, br. »Manchester Guardian«, glaaik> tfdn^eSke liberalne stranke, objavlja <Jane3 đaljše porobilo svojega v Nem^ijo poslaaega posebnega poročevaica o podpari ki jo nudi Nemčija generalu Francu. lASt porofca. da .«o v tefcu zadnjih dveh tastaov natovarili ▼ h&mbur&ki luki šest velOcih pamlkw z najmodernejšimi bombnimi letali, tanki, | brzostretasimi topovi ter veUkimi količtaa-mi letalnih bornb in drug« municije. Po
poaatkih.   ki   Jih   je   *ral   poročavatec   ▼
t«ku  zadnjih     dveh tednov,     Je odftlo  te Nemdje   v   fipanijo na  pomoft      gcsieraSu
Fraacu že deset oddelkov »prost<m>ljc€V«
ki J9i nabtrajo med aktivnim!    a«m§kimi
vojski.  Pripravljajo  ae ▼ velikem itevUu
m ao ae javili četi bat&ljonl, ker jfan nu
dfcjo voteg leptt ptoC •« "•*• *"«e M-
grmOt.     NaTBdtn   vojak   dofaftra     po   500
marft, podoficir pa po 700 marte na mesec
poleg vme oArbe. Zadnje dnl ao a» trane-
Neonćija oćividno odloCena po<lpreti z vseani sredstvi generala Franca m mu pripxsnoei  do zmage.
Francov porianili v Rimu
Rim, 21. novembra. Za prvega poslanika španske nacionali»tične \rtade v Rimu je bil imenovan admiral Magaz. ki je danes v palači Barberinri ie pfferrel -vodpt-v^ spaivke-ga poklan ištva
ftaliia ne bo blokirala ipanatlcili pristanlšž
Rim, 21. novembra.  A A. Priatojni krogt
demantirajo ve*t da namerava ItaKja blokirati pristanišna, ki so Se t posesti ma-dridake vlade, pač pa bo odredila najetrof-je ukrtpe, 6e bi morala tašcititi pravice in korw*f svojih državijanov t Spaniji. Itali-janske Tojne ladje 6«e nahajajo ▼ Barceloni in v dmjrih pristanišnih vzhođne Spanije, . da *m*mitfr> ital^Mka hodrtL
Razvoj Zagreba v Jugoslaviji
Edo Šrajber,  sef  mestnv  statistike  v  Zm-grebu je napisal članvk   *>O drv/^bni strukturi Zagreba«,  v katerem  nuzorno opisuje, kako mogočno se  je Zagreb  ratrtl v letih po prevratu in osvobojenju. Z^rcbšUo prc-bivalstvo  je  v  zadnjih  pctdesetth   letih   — tako piše Srajber —  stalna nurt^ščitlo in  se je od teta 1880. več kakor pošestorilo. Kaj bolj   je   nuraslo   v   radnje ni   desetletju   od leta  1921. da 19M.   I*  tem deset let ju je na raslo  i a  okroglo   77 0O()  prebivalcu'  ali   ?.a 71 odstotko\\ ?*'i dvnmn, da so na ta nena vadno   hitri   narastek    prcbivalstvn   v   prvi vrsti  povoljno  uplivalc ugodne  **oxpod;ir$ke razmere,   ki   so   za   Zagreb   nastale   v   no\n državi in znatno ojačile privlačnost tegu g<>-spodarskega centra Jugo$la\'ije . .. Prcbival st\*o,   ki   je   živelo   od   materiftlnega   gospo-darstvfj,   je   le-ra   1SS0   tvoriln   samo   44   od &totko\> vsega prebivulsiva, leta 19M pa 59 odstotko\\   V   istem   času   je   prebh'ahtA'o intelektualnoga gospodarstva padlo od 20 na 15 odstotkov. Prav iz te spremembe je raz-viden   mogočen  rajrvo)  Zagreba   od   malega uradniškega  in   malomeščatukcgn   mesta  dn važnega  industrijskoga  in  trgovsl'.cgu cent ra.«
Občinshe volitve v drinski banovini
O nedeljskih občinskih voiitvah v drinski banovini piše šibeniška »Tribuna-'- »V ne-deljo so bite občinske vožitre v 95 občinah naše banovine. Trditi, da }e bti to nekak politični plebiscit, bi bilo brezmišelno. Ror-bo sta v glavnem vodili dvv interesni sferi, pred katerima so padale vse rtrunknrrke koristi. Na eni sirani so bili solidarni v»/ konstruktivni irvfji brez razlike vere ai stranke. Ti so se boriti za dobrobit tn me-predek svoje domaće občine. Većinom* *r> se oni uveljavljati na listah neopredefjcrrih skupin, na kat ere pa so vzeli najboljie ta najpošteneJSe svoje ljudi. V mnogih obČi-nah so stopa/i roko v rok i na voltščc fugo-slovenski nacionalisti m radičevcL Ljudstvm to ni nič motilo^ za navodila vodstvm pa se je brtgalo prm' toHko, koiTktn- se Je vodstvo za želje ljudstva. Polne kotare ohtjmb so letate od \*seh  strani.
Adom PrtbieeviS o defu za đriavo
No\*i šef bivie Samostalne demokratske stranke Adam Pribičevič je objavit r xa-grebiki »Novi Riječi* članek o pogo/A našega napredka. V članku povdarja, da Ie treba razmere v državi urediti tako, da ae bo vtak državijan poćutil v državi kot v svojem tastnem domu. »Srećna i eiite¥ — tako Pribičevič nadat ju je — naše notran)e državne ureditve ni kšk novadni politični posel. Ta re&tev je predpogoj, ki se mora izpolniti, ako hoćemo vm materiaine, wn-ske in moralne sile svojega naroda razviti, v pospešenem tempu mobttiziratt ln fVh uložiti v delo za izgradnjo naše države. Samo tako moremo uteći asodi, da postanemo gospodarski, kulturni tn poiitićni vazali drugih narodov, ki so nas pretek li ne po svojih iz-rednih in posebnih sposobnostih, ki bi jih mi ne imeli, marveĆ samo po igri zgodovin-skih slućajev. Prav zato mi trdno verujemo, da si bo v kratkem v tem vprašanju na jasnem tuđi oni del naše družbe, ki danes še nima razumevanja za to globi je pojmo-vanje našega notranjega problema, pokoreč se post oporna ukazu razuma in prirojenega nagona samoohrambe. In sele takrat bo mo-goče mobilizirati vse naSe sile pri del u za naš pospešeni splošni  napredek.«
Huda eksplozija v Italiji
Milan, 21. novejihra o. Vtorarni HrelL ▼a družbe Montecatini je na&ta'a danes ii poTsem neznanih razlogov strašna eksplozija. Po došle) zbranih podatkih je bilo obi tih 43 deI*TC©T. Se mno^o rec j*h j* bilo teije hi Iai je poškodovanih. Obia«ti »o ne-mudoma organizirale re*©Talno akcijo 1n «T*d'e  strogo  prei*kaTo.
Nemšlca podmornica
Ber*rn. 21. novembra AA. Reut^r: N*mit Uza podmornica >U 18* je *6eraj opoMne trtonfla v zalivu Lfibecka. Med vajami je tr-Hla v neto* drug pamik. Osem mornarj*** ie rzgircilo, 12 mornariov <=<* jo resilo
Protest madrUUke vlade
London, 21. novembra, o. \% Valencije ao paiapela poroćfla, da bo mađridfffca vlada protestirala pri Društvu narodov proti nemSkerau in italijansk«mii prtena-đju ijurguAte TtaNde.                                 ■
Sorzna poročila.
INOZ1CMSKE BORZE
Corfli* 21. novembra Bedgrađ 10. Parte 20^335, London 21.2775, New York 435, Brusellj 73.57, MBan 22.925, Ajnotenđaim 235.26, Berlin 175. D-unaj 77.   (81.30)  Pra-
Sml
»SLOVENSKI   NAROD«   sobota, ». Mrtmbn 1996L
Stev.   65
Idejni nacrt za bolnico
je v đelu
la<ttM|ii mm očcnec tfavmega franccMkega arUtdcta Lecorbontocra arb. ing. Sever
Ljubljana, 21. novembra Ali tm«ao upali, da bo Ljubljana kdaj imela primerno, potrebno bolnico? V reanici smo todi r apaoju skromni in nekaj čae& si nismo »ploh opali govoriti o stari bolnici, kaj tele, da bi miftliii na novo in se ćelo modecuo bolnico. Odkar je pa sačela Akcija hl raiairjenje, odnoeuo zidanje popol-ae, klinične bolnice, voditi tako potrebno deio, so se abdeli kazati raiveseljivi snakl, da bo beeeda prej ali slej postala meso. Toda morala bo biti dovoij giasnau
MiNiarrRarrvo  vfrasuje po nacrtu
Akcija je poslala ministrstvu spomenico. ki v nji dokazuje neodložljivo potrebo li-danja klinične bolnice v Ljubljani. Prejela je odgovor z vprašanjem, kakšna bi naj bila prav za prav ta bolnica po obsegu. V resnici Akcija doelej Se ni imela v rokah nobenega nacrta, ki bi dolodal vsaj v g"lav-mh obrl&ih tehnično in finančno stran zidanja nove, velike bolnice. £e nekajkrat •e je irkaialo, da ©o Slovencem več ali manj naravnost očitali v Beogradu, da niti dobro ne vedo, zakaj &e po tegu je jo in da •i naj najprej pre&krbe nacrte in Sele po-tem zahtevajo podporo za njUbovo uresni-fcenje. Delavci v Akciji se prav dobro za-vedajo, kako velik pomen ima za njihovo delovanje idejni nacrt bolnice, na-črt, ki naj bo osnova xa izdelavo generalnega načita, odnosno, ki naj služi ta strokovno prouče-van je problema, kaJcšna bodi naša bolnica. Akcija je iskala arhitekta, ki bi bil pripravljen takoj isdelati idejni nacrt, da bi lahko čim prej raspisala nateČaj ta izde-lavo končnega nacrta, ki jra bo skušala takoj nresničitl
UCEFEC LEX»RBUSIERA RISE OSNUTEK
Dela s« je lotfl mladi arhitekt, ing. Sever, ueenec slavnega frarjcoskega arhitekta Le-eortrusiera, ki je projektiral tuđi pariško bolnico. Nacrt bo iždelan ie v nekaj tednih. Ko bo osnutek razmnožen, ga. bodo razpo-slali tehničntm in zdravstvenim strokovnja-kom, ki bi gra naj ocenilL Naglasiti je treba. da se Akcija ne bo vmežavala v strokovno presojanje osnntka, ki g'a ne bo proglasila *a svojfga. temve-c1 samo za osnovo raspravljanja, kakšna bodi modema, našim razmeram odgrovarjajoča bolnica. OsnutPk bo torej studija o moderni bolnici, samo po sebi se pa razuma, da je strokovnjaki najbrž ne bodo odobrili brez vseh pridržkov.
Nova bolnica ne bo »tala na prostoru »edanje bolnice, temvefi na drugi primer-n^jši parceli, ki ima ugodno lf«*o in okolico. Bolnica H imela okrog 1.700 postelj* in bi bila  skidana,  poetopno v  uvezi  z medicin-
sko fotkulteto, ki bi x njo tvorila zaključenu
cekrto.
Pribodnje dni se bodo elani Akcije ogh sili t deputaciji pri lupanu in bara. Pral v6om  je potrebno sodelovanje  meatae ob dine z Akcijo, slasti zdaj, ko 6e je občina odrekla nacrtom o prrzidavi gentpetrske vo jašnice   v   bolnico.      Vsi   pri«pevni   faktorji bodo   odlocali   o   zidanju   naSe   bolnice    in gtroški se bodo razdelili po posebnem  ključu med občmo. banovino in državo, za kai je potreben sporazum med banovino in ob-čino.
VELIKA PROPAGANDNA AKCIJA
Seveda zdaj še ne moremo govoriti o zidanju bolnice kot o sklenjeni stvari. Bolnico si bomo morali Se izvojevati Pred-vsem je potrebna ?irokopotezna propi jran-da. ki bo nasla odmev v vsej javno&ti. Pro pa«randni oolsek Akcije si je propagando zamislil tako. da l»i priredil prvi teden pri-hodnjp|ra leta akcijski, propapran^ni teden Že 20. docombra bi pa znčoli pobirati na univerzi podpise profrsorjov fn slušatoljev Ln sicer na posebni deklaraciji, ki bi v nj! na^a  javnost   zali te val a   zidanje  Holni-ce.
Program prapapandnega tedna jo v fflav-nem naslednji: V novoletnih ^tevilkaih ljubljanskih dnevnikov bi izile pomembne izjave odličnih znstopnikov naSega javnega življenja, kakor so iz^le. ko smo se £e po-t-egovali za zidanje univerzitetne knjižnice. Naslodnje dni bi listi objavili strokovne članke rzdavnikov. ki bi dokazovali neodložljivo potrebo zidanja moderne, klinične bolnice v Ljubljani. Vsak dan bi bila kratka TM-ed a van ja v radin. Ražen t-e^ra bi pa pri-re<lili najbrž §e dru^re prire<litv*». ki bi služile plemeniti propn<ranli. Nnjvažncjše propagandno delo l>o pa zbira nje po-ipisov rx> vsej banovini. Nnmoravajn zbrati tisoče po<lpi?ov. da bi se fako manifestirali pkup na zp.hteva vsepra naroda po potrebni bolnici. Ta akcija bi ne imela nobeneira poli-tičn-fvra značaja in bi v nji sodelovili; diT-hovšoina, učiteljstvo in Župani. V Ljubljani bi zbirali prfdpi«e akademiki. Za sodelovanje so prosili tuđi društva ter orsrar.izacije. Došloj so se prijaviln ženska društva. Sokol. NO. grasllci. Zveza kmečkih fantov in <te-klot in dol.ivskp sindika1n° orjraniz*'cij<*. Ko bodo podpisi z^rnni, bodo zr»topniki našega javnegra življenja v deputaciji od-pofovnii v Beojrrad. da prc^llože na pristojnom me&tu dokaz o enotni zaihtevi našega naroda po novi primorni bolnici.
Natecaj za izdelavo nacrta bo najbrž tslt-p4san že januarja, deputacija bo pn odpo-tovnln v Beograd po vs^j priliki v zn^etku februarja.
Sokolstvo in proslava 1. decembra
Ljubljeno*, 21.  novembra.
Z revolucijo glavne skupŠčine Seve«i SKJ x dne 79. mare« 1930 je do&očen dan 1. decembra kot obveze« sokolski praznik, kot sporni nsJri dan noseg* narodnega in državnega zedinjenjak
Tuđi letns bo jugoafovenafeo sokolatvo svečano prospavalo sakolsfki in državni praznik. Sokolska proslava mom bit| v duhu časa, v kat ere m živi dttnce sokolstvo in tnora biti uvod xa izvedbo Petrove sokolske petietke. Vse proslave naj se izvršijo krajevnim pnUosin primemo, povsod pa mora imeti vodstvo patwWve v »fojih rokah tamošnja sokolska odSnka.
Savez Sokola JutUjevioe Jugoslavije je izda'l za orgttrizaoi[jo proekrve tale navodila:
1- Proslava naj obsega slavnostao sejo uprave društva *H cets in svečano akademijo. Skvnostoa seja naj bo v sokolskih ptostorih, ste pa ti oe odgo-varjajo, naj bo seja po moioasti v občdn-&ki dvorani, gostsno m sMftni lokati so 2» to  neprimemL
2.    Slavnostn*    »eja    mrj    ha   po možnosti    ob    11.    dopokJne.    Dnevni   red soje:  a)    Sokolski    posdmv,   b)   otvontev seje m  čitanje poslanice S8KJ,  e) predavanje o pomem   1. decembra z nacijonal-nega,  državnega in sokolskoga stn4id£a,  d) jflasbcne  in pevske tođce,  e)  deldatnacije in   recKacije  domoSjubne   fjoiisuc,  f)  pre-vedba sokolske dece v nanftdsj, oaraMaja v SkĐstvo   ter  »obljuba  aovega  Članstva, g)  državna bJcnoa,
3.  Ako so bife   med   letom   sokolske t e k m e,  naj  se zmagovaleem  inoćigo na ta dan  diplome in pcixnanja.  Tu<ti naj  se ob   ortvoritvi  sefa   ikoStveiri   starosta odr, njegov nametnik • pijeteta tpomni umrlih, m sokotabo or%v*i*c9o sariužoih sotol-skih  dekrvcev.
Sokolska akademija naj bo sreosr, kj*r naj se pokaže vUkia sofcotskegs dola v te-lovadnicah. Ađcademlja natj obsega polog t«lov«dnJh točlc, kaA pevake m flksbene, primerne recitacije m deklamacije.
Vse bratske edmice naj posijelo poro-čila o proslavi 1. decembra svojim župom nsjkasneje   do   15«  decembra t.  i
Za ljubljanska sokolska društva bo skupna slavnostea akademija, v pone-deljek 30 t m. ob 20. v veKki dvoraai na Taboru. Društvene skvoostne seje pa bodo imele ljubljanske edisace 4ae 1. decembra t. L ob 11. ▼ svojih društvenih prostorih. Vse članstvo Ijubtjsusfcfc sokolskih edinic ie daoes opoearjsano, da se udeleiijo akademije na Taboru s stojim članstvom v kroju m s prapori. ostali pa t   civilnih   obtefkah s sokofekiiii   makom-
Podrobna navodila glede skupne proslave na. Taboru borno vsem ljubljanskim edini-cam pravočasno javili. Zdravo!
2upni   prosvetni  odbor.
Sokolska proslava 1. decembra v Ljubljani
Ljubljanska Sokolska društva proslave 1. decembra ob 11. uri praznik uedinjenja interno z zaobljubo novega članstva, pre-vedbo dece v naraščaj in naraštaja v članstvo in sicer:
Ljubljanski Sokol  v   Narodncm  domu.
Sokol I na Taboru,
Sokolsko druitvo Ljubljana U v telo-vadnici I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici,
Sokolsko druitvo Ljubljana IH v svoji telovadnici ob Tyidevi cesti.
Sokolsko društvo Ljubljana IV skupno a Sokolom U v tdovadnici 1. dre. realne gimnazije,
Sokolsko društvo Ljubljana — Moste v društveni  dvorani,
Sokolsko druitvo Ljubljana — SiUca v svojem domu,
Sokolsko druitvo Ljubljana — Štepanjm vas v svojem domu,
Sokolsko druitvo Ljubljana. — Vic v svojem  domu,
Sokolsko druitvo Ljubljana — Zg. šiika v Kosijevi dvorani
Skupno proslavo za vsa ljubljanska Sokolska druitva priredi Župa na predvečer 30. novembra ob 20. v veliki dvorani Sokolske ga doma na Taboru, združeno * telo-vadno akademijo. Vabimo članstvo in prijatelje Sokolatva, da se ten svečanosti ude-ieži v Čim večjem števihi.
Članstvo in naraščaj prisostvuje skupni proslavi na Taboru v krofu.
Posebnih vabil druStva sa svoje proslave ne bodo razpošiljaU.
Zdravol Uprav
ljubljanskih sokolskih druitev
U Ptnja
—  Pogreiani avtomobil m je naiel. Po-račali smo že, da je sofer tukajsnjega mehanika Sirec Franjo pobegnU * gospodarje-▼im avtomobilom. Avtomobil ki je bil vre-den Din 60.000.— in na katerega je razpttal g. Sirce  nagrado, ooenra. ki ga isaledi, se je sedaj našeL G. SireĆ je spcejel is Ceija obvestilo, da se je avtomobil naiel In se je g. Sireč ie odpeljsl v Celje povj.
—  Živinski mjam v Ptmjm. Nm msVbJI U-vinski sejom je bflo prignaoih    53 toJov. 472 kxav, 18 bikov, 47 juocev, 75 tslet, 117 konj in 17 žrobet. Vsega je bilo pds^anih 799 glav. prodnflr pa je bHo 340. Cena *olov je bila 3^0 do 4^5. krave  UD do 17* I
friki 2.75 do 3.25. junci 2.50 do 3.50. teteU pa po 3,— do A25 Dm kg iive teže. Konje so prodajati po Din 600.— do 3.800.—. Na svinjski sejem je bilo prignanih 251 svinj, od katerih je bilo prodanih 103 komadov. Prolenke stare od 6 do 12 tednov so proda-jali po Din 50.— do 80.— komad, mastne svinje po 6.— do 6.50 in plemenske svinje po 5.25 do 5.75 kg žive teie.
—  Napad. Ko se je te dni vrača! domov aosestnikoT sin Kriianec Franc z obiska v Rogoznici, so ga nenadoma obstopili fantje, katerim se je hotel isogntti Med tem pa je že padel stre! iz samokresa, ki je Križanca /adel v levo roko. Križanec je moral v bolnico, napadalce, katerih napadeni v temi ni spozjial, pa idčejo oroimki.
—   Velik  Katerinin  sejem  bo kakor obi čajno vsako leto v torck 25. t. m
—  Advokatski izpit je te dni napravi! pri apelacijskom  sad biču v  Ljubljani g. I. Se-
gula is Ptuja, dolgoletni koncipijant g. dr. Honrata Antona. Čestitamo!
— Bolnica dobi vodo. Kako obfiutna je potreba po sgradbi vodovoda v Ptuju, se je pokazalo baš v ptujsfci bolnici Pred dvema letoma so tu sgradili nov zelo globok vod-njak, ki je stal težke tisoćskc, vendar ne daje dovoij vode za potrebe naše bolnice. Sedaj se zopet raudi v Ptuju komisija, ki išče primerea prostor, kjer bi se naiel za-dosten vir vode. Na Herbsteinovem trav-niku, v blizini kolodvora, so napravili provizoričen vodnjak, iz katerega že neprestano tri dni črpajo vodo. d^ preiskusijo če je na tem mestu dovoij moČan iz vir. ki mora dajati naj ma nj 30 1 vode v mmuti. Nov vodnjak bo zopet stal težkc tisočake in ni rudi izklju^eno, da ne bo lepega dne ropet tu zmanjkalo vode. Kanalizacijo in napravo vodovoda v našem mestu. bo morala enkrat resno vzeti v roke banovina.
Ali se vračajo boljši čaši?
Najbolj razveseljiv pojav |e povišanje dnevne zavaro-
vane mezde
Ljubljana, 21. novembra. Nekateri   pojavi   v   našem   gospv>darstvu
kažejo zadnje case jasno, da Snio premaga-li najO5trejso kr*zo, venoar je pa treba lakoj naglasiti, da kriza še traja in daše bodo njene posiedice čutile še dolgo, Cetudi bo nastopiia konjunktura, kakršua je bila pred l. 1930. Navadno precenjujemo znake, ki kažejo, cia so se začele gospodarske raz-mere popravljati, kakor smo podcenjevali zelo tiolgo znake najostrejse krize. Tako n. pr- prva leta gospodarske krize ni bilo posebno >aktuaiuo< baviti se z najusodnejši-mi pojavi v naSem gospodarstvu in mnogi so gledali na krizo kot prehoden, brezpD-memben pojav, ki ne srne uikomur jemati zaupanje v gospodarstvo ter njegov večen procvit. Kmalu se je izkazalo, da snio za-mudili zelo mnogo, ker smo gledali na krizo kakor na povsem neizogibno zlo, ki se mu ne srne in ne more nihće zoperstavljati. Sele nekaj let za drugimi državanii smo začeli resneje razniiSljati o ukrepih za kun-solidiranje gospodarstva.
Slovenija je bila gospodarsko Še posebno hudo prizadeta v naši državi predvsem zato, ker ima najbolj industrijski značaj iz-med pokrajin naSe države, pa tuđi zaradi tega, ker jo je treba šteti med značilno pasivne pokrajine, česar ji n:so zelo dolgo priznali. Slovenija ima procentuelno največ industrijskega delavstva. zato je imela tuđi najveć nezaposlenih. Ražen tega so jo zadele še posebne gospodarske katastrofe, ki so sicer v zvezi s splošno gospodarsko krizo, a bi se jim lahko vseeno izognili. Vze mirno za primer samo krizo v naših rudarskih revirjili. F»ri številkah o nezapcsleno-sti pri nas bi bilo treba tuđi upoštevati pri-raščanje delovnih moči. Odkar se naši de-
lavci ne morejo več izselievati, pomeni na-ražćanje  prebivalstva v Sloveniji   —  nara-
Ščanje Stevila nezaposlenih. Zato bi morali gledati še s posebnimi pomisleki na sicer razveseljive Stevilke o naraSčanju Članstva pri našem OTTZD. V resnici Stevilo 2apo- { slenih, zavarovancev OUZD razveseljivo : naranča, kar je bilo lepo razvidno iz sta-tističnega porobila v našem listu 14. t. m. Tako je n. pr. število zavarovancev naraslo prejšnii mesec v primeri z oktobrom lani za 7889. Toda v resnici bolj razveseljiv je pojav povišanja dnevne zavarovane mezde, ker Sele v njem vidimo pravi znak gospo-darskega izboljšanja. V primeri z lanskim oktobrom se je dvignila za 0.75 Din za mo-
ške in 0.40 za Ženske, ter je bila skupno Ietos vlSja za 2,080.743 Din kakor lani oso-rej.
Kot najusodnejši pojav gospodarskih razmer pri nas je bilo zadnja leta nedvom-no zapiranje to vam in obrtnih delavnic. Nedvomno ni bilo v no beni pokrajini zadnja leta opuščenih toliko obrtnih obratov kakor v Sloveniji Prezreti ne smemo, da se razmere v obrti v splošnem Se nišo jz-boljšale. Sicer se kažejo nekateri razvese-Ijivi znaki, n. pr letoSnia živahnejša stavb-na sezona, vendar si naša obrt še dolgo ne
bo mogla opomoči.
Upajmo vsaj, da se bodo nekoliko prej popravile razmere v industriji. Za razvoj industrije so pri nas dani nekateri pognoji, toda upravićene so bile tuđi pritožbe, da naša industrija ne uživa tistih ugodnosti, kakor v nekaterih drugih pokraj;nah. Dani so predvsem naravni pogoji za njen razvoj, čeprav lo°ra Slovenije ni baS najug-od-neiša. Toda Sloveniia imq naivci naravnih vi rov enerpiie. je najbolj elektrificirana pokrajina v državi in ima velika ležišča pre-moga Na drugi strani pa njena lega tuđi ni naislabša In lahko še ćelo služi razvoiu industrije, čim debimo rvezo z morjem in če se bo pnfcivela trgovina z nekaterimi so-sedn'mi državami.
Od poživitve stavbne delavnosti si obeta-mo zelo mnogo. Pomisliti je treba, da stavbna panoera zaposlu4e izredno mnogo delavcev in da ražen tega od nje najbolj zavisi splošna gospodarska poživitev. če bo  stavbna  delavnost  tuđi  prihodnja  leta
nekol'ko živahne.iša se bo razvila tuđi industrija stavbnesra gradiva, ne Ie samo de-
lavnost cementnih tovara. Da je to priča-kovan^e upravičeno. lahko sklepamo že po tem. da je bila poleti v Ljubljani ustanov-Hena in otvoriena tovarna t.b. stavbno grra-
divo in umetni kamen (Alpeko) kot ena prvih te vrste v naSi držav'. Ves tovarniški inventar, med dnierim tuđi hidravlično sti-skaTnico za 250.00O k^r pritiska je nabavila tvrdka v NemCiii S tem bo odpadla potreba rx> uvozu dragih  inozemskih izdelkov.
škodliivo bi pa bilo pretiravati razne znake pospodarskega izbolišania, kaj ti gospodarstvo Sloveniip ie nedvomno naibolj prizadeto v državi in poslenice bomo ^ut1-Vi Še dolero zlost' še. Če ne bodo kmalu ođ-pravliene izredne ovire. ki zaustavi ja jo razvoj naše industrije in obrti.
Iz Zagorja
—  Podražitev mesa! Od torka na sredo so nas mesarji prescnetili z ot>čutno podražit-vijo mesa. Pri »prvovrstnem« govejem mesu so poskočili za 2 Din na 12 Din. V tem pogledu   amo   torej   izenaceni   z   Ljubljano, kjer imajo  mesarji  ogromno  režijo  v primeri z našimi pril&ami.  Za nas se v naši dolini pokolje prav malo prvovrstne živine, večnoma »plantajo« kravice. Kakor čujemo, se bo s to zadevo pecala rudi občina. Nika-kor ne gre, da se meso tako draži, ko pa verao, da se je cena živine Ie za malenkost dvignila.
—  Pomanjkanje \x>de. Kljub svoječasne-mu  pojasnilu  o pomanjkanju  vode kot  naravni posJedici moramo ugotoviti, da je trenutno stanje  povsem nenormalno. Vrsa kolonija, zgornji del Toplic  in  Zagorja  trp« občutno pomanjkanje. Vzroki so v tratenju tako onih, ki jo konzumirajo v večjih koli-činah,  kakor posameznih  obćank, ki   puste vodo teći brez haaka. Na prebivalca je pro-racunanih  240  litrov  na   dan.   Sproženi   so bili ie predlogi, naj bi se vsem večjim po-troanikom   montirali   števci.      Ce   bo   tako stanje  še trajalo, bo treba  to storiti,  vsim pa, ki bi trošili vodo, stopiti na prste,
—  Števni novČiČ, ki ga je društvo za var-stvo otrok  zbraJo  na dan  Vseh  svetih, je mesel 1851.75 Din/Dru§tvo je lani porabUo za obdaritev 17.000 Dfei,    ki jih je deloma zbralo  samo,  deloma  dopolnilo   z   ra/nirni podporami.    O   priliki   letoanjega   občnega zbora »Unije za zaščito dece«, ki se je vršil ▼ Ljubljani, je društveni predsednik g. Loj-ze  Kolenc   opozoril  na   potrebo  zgraditve zaičitnega doma v naši dolini.    Predlog je bil sprejet z velikim umevanjem in upamo. da bomo ob ugodnejših gmotnih  razmerah trn.  zelo  potrebni  doon  dobili.     Revščina  ln pomanjkanje  boata pustila globoko sled v naši dolini in uto je ta akcija za zaSčito nače podhranjenc dece dvakrat    potrebna. Požrtvovalnemu odboru hvala fn  priznanje za 9nx>treno delovanje.
—  »Loiki glas* nam bo zapel  v nedeijo 22. tm. v dvorani Sokol  doma. Ob tei prill-ki se bo poslovil od svojega idealnega pevo-vodje g. Korošca Draga, ki odhaja zm u£i-telja v Dobje, »rex Snmrje pri JelSab. Prijatelje pridnih  Locsnov in  vso jarvnost vabimo, da te te#a konofirta, ki še zftSne ob
120. uri, t čaatztecn Stevilu udelele.
—  Sportni prostor je ie skoraj izginfl » povrsja. Mino jarok se Se posna, ot> kateran je stal plot. tega so pa te dni podrll In od-peljali proč. S tem x*dnjlm đejanjem je nogometu v dolmi odklenkalo za daljšo dobo. Umaknil se bo med mlade »fchtarje« in »koloniste«, odnosno na Loke. kjer ob stoja ifriiee SK Sloge, ki aenda tndi hira. Ob nagrobnlni se tolalfano in reeimo: ljubi nogomet, kakrsen si bil, bolje je da ti umri. Po¥»ro&il si mnogo neodpuetljhrih spopndov in osebnm nesoglaatj. 2Seleni grob ti bo prc-raatla trava, ki bo *aaj nekomu koristila.
ifKrik za vas in nas"
Ljubljana, 21. novembra. Na stare, »zlate« čaše smo vajem gledati kot ne. čislo, vabljivo romaoiiko, ko še ni bilo ne beni h socijalnih vprašanj ter so ljudje i i veli Ie od romaTrii-fne opojnosii. iiato tuđi gledamo v del ih naSih klasiđcov, ki so v resnici bili pod vplivom svoje dobe ter so gledali na svet in življenje druga-če, kakor zdaj ini, predvs^ui rcmanrtične barve. Zgodba yDeseteg«i brata« »e n^m je z-deLa prcjvscm romantična; ali je komu spi-oh pr.s;o na mise I, da so dundutves vrstnlki deseicMa brata prav za prav naši izscljenci. ki ne n«jdejo kruha doma, nezaposleni, ker je premalo kruha ćelo za 5 bratov, kaj Sele. tlu bi ga bilo dovoij /a 10/ Prav tak , ,4;vi gledali v »Rokovnjačih« čistu romantiku »zlaitih*« časov. kakor dđ so bili rokovn»;ači urno zato, da so pisatelji lahko p sali ^•ndjitijfnc zgod-be. Rokovnjači so se pj v resnici rekruti-rali iz obubožanih in obupanih kmetov. Jasne so n. pr. parale^ med rokov-njači m hajduki ali novejsim pojavom »zelenim k«drom«.
Zu^čilno je, da niti v »IIUip<u Jerneju« dolgo nismo opa/.iii, odnosno priznali socijalne note. Zato pomeni v resnici v«lik napredek v na^i dramaliki ruistop Krefto-vih »Celjskih grofuv* in DclakovLh dra-rruitLzacij de»l iwš:h starejšth pisateijev Pravkar je izšia nova Delakova odrs.ka priredba, in sicer po Jur&čevmi ui Ker-snikovem besedilu »R^kovnj*či«. Pesmi, ki jih poje pred zaveso pred vsako sliko bera£'<: kvariet, je napi sa 1 I. AIbreht in v leh pe^micah je najbolje oz-načena v kondezirani obliki vsebina dejanja. Naj navedemo prvo kitico uvedne pesmi:
Si zgodba ta za kratek čas,
povest ii davnih vedn/i dni,
um pak je krik za vas in nast
kako pravica se del i
To je torej zgodba o rokovnjaćrh, v resnici zelo dramatična, a tuđi skozi in akozi realistična, z moćno socijalno noto. Detak je poveza 1 žrv Jurčičev jezik v io-giono zaiEljučeno, dramatično stopnjevano dejanje. S to dramatizacijo so dobili naša ljudski odri v resnici ljudsko draeno, ljudsko po duhu in jeziku, ljudsko po svO~ jem bistvu, se pmvi. Lzhđja>o6o neponare-jeoo iz ljudstva. Zato mislimo, da se je Delak krfil z«lo potrebne in hvaležne naloge in upaffno, da bo svoje delo otfdalje-val z resničnim uspehom
REMlNISCE^fCA
Dama med plesom priletnemu gospoda: Aii mfclit« ns to« kaj bo. da se tako sladko MR^Hjate?
Gospod: Ne, tesAveS s* to, kar je bilo.
KOLEDAR
Daaes; Sobota, -i aov&mbra katoiicani: Darovanje Device Marije.
Ja tri: Nedelja, 22. novembra katoUČan'J Cecilija,
DASAŠMJK  PRIREDITVE
KINO MATICA: BoL'eaccio.
&K1>:  s>equoia ob 14.15 v  Matici.
KINO IDEAL;  Peter  lbbeU\>u.
KINO SLOGA: KonUOovka, maUaieja: Velika kletka. ob  14.15.
KINO l'NKJN: Lili, uiatineja: ribani p»j Čolan    ob  14.15.
KINO SISKA:   Po&lednja  Ijube2*»n.
KINO  MOSTE;  Epizoda.
KINO KODtLJEVO; Smrti v oC'i fo I{jra z ognjem.
Filozofsko društvo;  |>reJ.ivaiije   un-%. prol. dr.  Spaklor^kega:   >hri>unio.!e  v  M>ciaogijic ob  18.  v  predavalndi'i   inin^ralo^^a  m*>ti tuta  na  univerzi.
Jadranska straia; predavanje g. Sre'-ka V'ripnan-na >Uniotni^ka devlsčina hrvat^k**-ya Primorja c ob "i<>. v dvoiaui Okružnoga u rada, jh> prodavanju «!ružal»ai večer v UnLonu.
l>ru«tvo »S«^a<: predavanje skladatelja *?. Zorka  Trelovca ob  -O.:*0 v Zvivdi.
S^ntjakol.rSko glrdališf-e: »Janez Sonce — vitez   z   vrtnico^   ob  20.13.
PRI REDIT VE  V   KEDELJO
KINO  MATICA;   lk*'cai-cio
ZKD-   Seauoia  ob   10<X> v  Matici.
KiNO IDEAL: IVter lbbet^on.
KINO SLOGA:   Ki>r»lui»oAAa.
KINU   UNli>N:   Lili.
KINO SIšKA:   PosJednja   lju»>eyen.
KiNO   MOS"1E-   Kp:zoJa.
KINO KODELJKVO: Smrti v oC-i in Igra z ognjem-
šeutjakob«ko gledaU>že: *Janez SMMice — vitpz  z  vrtrtioot  ob  20.lo.
Podniladfrk Jadranske *traie: predavauj« za   ljubljanska  sreoiije   io'e ob  9-:H)  v  kinu
Slog i.                                                     f
Lutkuvno pledali^-e Ljubljanskima Sokola: Kraljeve Tu^ouiilt ob  1G. v Narodnom domu.
Lutkovni   oiler  na  Taboru:   xMoj«lrov  ko-
zel<   ob  15.O<>.
Sokolsko društvo Ljubljana—Stapanja, va^*: predavanja g. dr. Mih.il«4L« o d«iutr»tvu ob 10 3() v domu.
liozdni   Wk   Ilirije;   »tart ob   10.   om ten* igrišču   pod Cokinovim  «r*dom. DE2URSE LEKARSE
Danes in Jutri: Dr. Piccoli, T> rŠeva c« eAn 6, lločevar. Celov^ka ceffta t3U. Uartu^ Moste, Zaloe<ka  cesta-
Kemični institut
hočejo deloiirati
L ju Dijana, 21. nt>vc«nbrx
Leti 1919 ustanovljeni kemični inštitul na tehjiični fakulteti naše univerz« je bi v zaceLku nastaajen v poslopju Tehnioii« srednje iole. Razmere so zahtevde. cbi tw Oiiane studij oniejen samo rw te6aje, mar več nmiiti je bilo na osaenosvojit^v — t€ je na nal^jo dobiti lastno »trcKo, pod ka-tero bi se laKko ti tećaji razviri in «po> polnili v popoAni kemićni oddelek.
Tedanja K«uijska hraniln-ica >c ^ «v»j ši!rako^ru<ino«li pri&kočiia na pomoć * posta vk temelje datiašnjetja kemičnc^i oddelka s t«mt da je daia brf*zpla6no ru razpokgo kletne proatore v poftlopju reallke, katerega lastnioa je bila. Raznn>. ljivo je. <k je balo potreba realu* invc*ti-cij. predbo bo *e preuredili t; kleUii prostori. P*i tttn ogromnom del u je irtd Bkr vanski zavod, pri vsakj priliki kazaj »voj« naklon ješnost naši zan-stveni nSritucJJi Leta 19jO. je sklenil z re]jU.xrat©m najera-nirfisko pogodbo t% l«Jetne pro«rtore r«10^ nizfci najenuvini. Vendar »o ti prostori tc-liko prenaa>iini, da bi zadostili v»em v*r hrtevaTn.
Pri na<3alJTiih korakih za i^opoknitev našega instiituta, >e bila vedno zopet potrebna privatna pomo^ in ntvno v t&kih trenutkih je v vediki meri poiudi^aJa Kranj" sJca odnosno HraniLnica  dkravakc  baiiovane.
Njenemu zgiedu ao sledili drugi navodi, ki so "tuđi doprinosi i svvj delež v kori&t kemičnega. instituta naše slovenske imi-verze-
LXomovi za naše 2n.art.s4vene inšititucije so torej ustanovljeni in podprti prav zi prav po privatni inicijativi in je v t«n oziru osUiia država, ki je v prvi vrsti po-klicana, da pud'p'ra in gradi iLaic insLitule do popoLnosti, — l«hko rečemo — na zadnjem mcitu.
Kritični trenotek je nastopil. ko >• vztrajalo prosvcl.no ministT^tvo, da *e ni" jemaipc zn!/aj^> za 20Tr. Očitno je, da je prLnesLa ta rahrfeva po znižanju občuten udarec rovrio k^mićnernu inšti4utu, ker FlranirnicA dravske banovine po sklepu upravnega sveta ni mogla znižati najem* nine. Zato je rektora*, prisiljen, u^ <>dT>>-ve pogodbo o najemnini prostorov, v katerih je nastanjen ketr.ivui institut in iz-v«ja  konsekvence.
S tem itfuer.jaiiio vpraianje, kam z *nim naiih najpomecTibnej^h in^tituftov. katere-mu so nuj-uo potrebjii novj  prostori
AJcadcm&ki  Idub kemileof.
Z Ziđanega mosta
— Sokolsko dru&tvo na Zidanem  mottto
bo pridno pripravlja na svojo akademijo. Program je zelo pester in bogat ženska deca bo izvajala *Migmon«. EnaJco bo irva-jala Ženska deca »Pikapolonico« ki jo je sastavila s. Zida GrUner Hanškova, *Zlv\ obroć« bo izvajal moSki narašćaj Šestavll gra je br. Marjan Sternisa. Enako bo txva-jai moSki nara^Caj »Plea beduinove. 01a« niče bodo izvajale 'Ritam i pokret«, ki ga je seatavil br. Milan Janković Clani bodo izvajali »Cannent br. dr. Viktor ja Mur-nlka in »Hor đervidev« br. Milana Janko-vića. Kot zadnja točka bo oroona telovad-ba. Akademija se bo vrSIla na predveder đrtavnega praznika.
DOSTTftLJAVA
— Moj mift j© nJjubljen v.ime kakor &tudent. V§e donoMne »edi na n^iprotn* strani   ulio«   ▼   krfimi   in   neprestano   gtod-<
Štev. 268
»8&OVSN8KI  RAROIk sebe*a, 9L aa i impi■■ 19B&.
JtralP 8
Visoka pesem
ljubezni do narave
Predaranje toviti1 ga ncniHrrn aportnflui C Lntbm
pod okriljem JZ88
Ljubljana, 21. novembra .TZSS nam je pripravil snoči prijetno presenećenie. Porobi! je na predavanje znane ga nemšk©ga. sportnega novinar ja m graditelja smuških skakalnic C. 1. Luthera. Ceprav je bilo se mnogo drugih prireditev, je bik> prodavanje zeio dobro obiakano. Večer je otvoril podpredsednik JZSS g. dr. Ciril Pavlin. Perdstavil je predavatel ja m omenil prterčoo prijateljstvo, ki ga goji Lather do nadoga, naroda. Morda ni med DAini aobenega, ki bi tako dobro pora&l agodovino blo&ega smočanja kakor Lather.
£e prve uvodne preda vatel jeve besede so dade »hititi, da bo večer raredno prijeten in poki užitka, kaj ti takoj je nastala tesna ▼e« med predavateljem in poslušalci. Lut-her je ovodoma omenil, da ga je že prvi dao, ko je prestopil mejo Jugoslavije, gnalo ▼ Plamioo pogledjat skakalnieo, ki je dvig-Đila toliko prahu med norveškimi »očeti«, obenem pa toliko pripomogla k razmahu amuškega sporta, ker je prinesla popolnoma nova odkritja. Naključje je hotelo, da je baš včeraj, ko je bil v Planici, minilo 30 let odkar izh&ja po njem urejevana sportna revija »Der Winter« in so ta dogodek praz-novah v senci velike skakilnice.
V dvorani je nastala tema. Sedaj bom preneha] govoriti, je dejal predavatelj, govorile bodo slike. In tako je tuđi bilo. Tak način predavanja nam še ni bil znan. Običajno spremljajo predavanje slike, tu je pa bilo obratno. Kakor na filmskem traku so se odvijali pred našimi očmi dogodki, ki Jih je z živo besedo in zdravim humorjem »preinljal predavatelj. Začcl je pri kajaku, kj nas je popcljal po divjih vodah do želez-ni«3ke postaje. Duhovita foto montaža — para pred lokomotivo se je izpremenila v oblak pršića, vr. katerega je blestela ogromna smučarska pika — nam je dala slutiti, kam nas vodi potovanjc V tem duhu je teklo predavanje naprej. Vedno višje smo se vzpenjali. zeleno prirodo so zamenjali zasneženi vrhovi in že smo bili na cilju našega izJcta. Krasni diapozitivi naravnih posnetkov so bili taiko čudovito zgovomi, da je bila skoraj odveć vsaka beseda. In res bi bila odvee. da je ni govoril duhoviti simpatični Luther. Sledil je odmor.
Po odmoru smo se pripravili na smuk v dolino.  .^'   prej   nas  je  pa   predavatelj   po-
peljal v davno zgodoviao — v skalo je neznan umetnik izdolbel nekjc na severu pred mnogkni stoletji podobo smučarja, prvi zgodovkiski dokaz o smučarstvu. Luther je omenil naše BI ote, kjer so se našli nepobitni dokazi o prvih početkih smocanja v alpskih predelih. Greoak, toda bridko resnićen je bil očitek, da smo vse premalo izrabili Bloke v propagandne svrhe, skoraj neverjetno se je pa zdelo predavatelj u, da se med našim i visokošolci še ni našel nihče, ki bi si izbral zgodovino bloSkega »mucanja kot snov za doktorsko disertacijo. Pa je res čudno: toliko hvaležnega gradiva imamo v neposredni blizini, pa ga ne znamo pois-kati in izrabiti. Prav gotovo bi se dalo na Blokah najti še marstkaj neznanega in za-nimivega. Premalo smo podjetni in premalo se zavedamo, kakšne bogate zgodovinske zaklade hranimo. Z njimi bi lahko enkrat za veslej napravili konec govoricam in to zlasti na Norveškem, da smo v smučanju novinci.
Pred našimi očmi se je odvijala revija najznamenitejših smućarjev obojega spola, drvečih v divjem smuku v dolino. Doživeli smo vse prijetnosti, pa tuđi neprilike, ki jih doživi smučar pri smuku in slalomu. Duhovito prikazana bila oetrta smučarje-va zapoved, povzeta po dr. Martinu Luthe-ru: Du solist deine Schier hegen und pfle-gen und teeren und Wachsen, auf das es ihrven wohl ergehe und du selber lange ge-hest auf ihnen.« Videli smo tuđi prve početke in ves nadaljni razvoj amuskih skokov do današnjega dne, ko smo dospeli do smuskih poletov, kar je v prvi vrsti zasluga inž. Bloudka in njegove skakalnice. Vele-zanimiva »pika« skakača in predavatelj je pripomnil: četudi bo še toliko Bloudkov in še toliko idealnih sfcakalnic, pike bodo ostale. In tako je prav. Brez njih bi smu-danje ne bilo to, kar je. Ko smo prismučali v dolino, smo sedli v kajake in brzeli po divjih vodah mimo romantičnih sotesk m se končno vrnili domov. Predavatelj je za-ključil svoje lepo predavanje s poanetkom Amundsenovega sotora na južnem tečaju, kamor ne bi nikdar prišel da ni imel seboj smuči.  Ponosni smo smučarji na to!
Težko je napisati poročilo o takem predavanju, težko je povedati, kako Luther predava, če ga nisi sam sližal. Že njegova žtvahnost, duhovitost in Čudovita verzira-nost te preseneti, še bolj pa strmiš ob nje-govem pesniškem zanosu, globoki, vse ob-segajoči ljubezni do narave tn načinu, kako zna to ljubezen v besedi in sliki izraziti. Poseben užitek je poslušati tega odličnega predavatelja in velikega prijatelja narave, ki se mu je tuđi oddolžila za vso njegovo ljubezen, saj mu nismo hoteli verjeti, da ima za seboj že pet križev. Clovek bi mu kvečjemu prisodil 30 let, tako svež in mla-dosten je. Njegovo predavanje je bila visoka pesem ljubezni do narave.
Poslušalci so g. Luthra nagradili z vi-harnim odobravanjem, hoteč mu izkazati globoko hvaleinost za nepozabljiv večer. Zastopniki ljubljanskega Fotokluba so g. Luthru, kot priznam crnu foto amaterju in našemu prijatelju, poklonili album slovenske fotografije, kar je gosta zelo razveselilo.
Matineja Z.KJD.
Samo še danes ob 14.15 in jutri ob 10.30
si    lahko    ogledate    remek    delo    človeške
vztrajnosti in hotenja
(drama tovariftfcva porske^a leva in jelena)
V Entnem kims  MATICI
SEOUOIA
Ceste Din 3*50 in S*SO
Rafinirana tatvina
tovarnarjevih čekov
Drzen poskus z nabiralno polo z geslotn 9tMifi|on Sto-vencev mora dati —»^fira dinarjer44
Ljubljana, 21. novembra. Diobna, neznatna, inteligentna m pretka-itt Sami, še ne 21 let stara žena sezonskoga delavca, mati dveh otrok, je vljudno pred-vsem prosila aodnike malega senata, naj se isključi javnost, ker je starejaa mladoletni-ea. Ugodili ao jL Vendar ji ni bilo prav, da ao časopisni poročevalci ostali v klopi in je Tahtevala, naj se odstranijo. Predsednik ji je pojasnil, da porocevalci že vedo, kako amejo poročati, kadar gre za mladoletne ofctožence. Taiko smo ostali in poslušali z največjim zanimanjem zgo<lbo o rafinirani kraji dvefe cekov tn zgodbo o ponarejeni nabiraJni poli.
SA SI IN RAZŠIRITEV
LJUBLJANSKE BOLNICE
Poleg rafinirane Sani je sedel drugi ob-tožemec Ivan, ki je že star znanec sodnije, Kaznovan je bil ze na'hude ka^ni zaradi iloparij ki tatvm. Sani je bila pa prvič pred sodiščem, pa čisto po naključju prvić. Sani je priznala, da je napraviia nabiralno polo, $ katero je hotela nabirati denar v imenu »Akcije za razširitev ljubljanske bolništii-ce*. Ponaredila je podpise in štampiljke ter Hngirala tuđi darovalce, ki so že odrajtali tisočake za humano akcijo. Nabiraino pok> je dala Ivanu. Zmenila sta se, da bo na-t>iral denar po deželi. 2000 Din bi moral Jati SanL ker jih je potrebovala, kakor mu « rekla, za kavcijo ob nastopu neke službe, nekaj bi si pridržal Ivan za trud, ako 5i se pa akcija zelo obnesla, bi dala nekaj ienarja resnicnemu odboru te akcije. Ivan te ni upal tvegati, ker so se mu zdeli pod-aisi nerodno ponarejeni in ker je bila štam-»iljka vidno ponarejena. Nabiralna pola je »stala pri njem doma na polici, kjer 8o je aašli pozneje, ko je prišla na dan rafinirana traja čdkov. Toda Smoi je paaMla mtao.
da je polo naredila, Lvun je pa dal pobudo m Ivan bi pobiral denar na svojo roko in na svoj   rizkko.
PET USODNIH DN1
PRI  TOVARNAKJU
Pred mesecd je neki tovarnar t dežele sprejel Sani v službo. Ima ndkaj meščansicih šol in en razred učiteljišća ter tuđi na stroj pisati se je naučila. Tovamar je poakusil, še prej se je pa informira! kdo in odkod je SaJii. Informacije je dobil ial 5 dni prekasno. Po petih dneh službovanja je bila Sani pri priči odpuSčena, pa še rada je šla, kaj ti odila je z dvema tovarnarjevima če-koma. Odpuščena je bila na hitro zaradi tega, ker je tovarnar zvedel, da je Sani v prejšnji službi ukradi a v pišam i za 800 Din znamk m par čevljev. Sef se jo ni upal tedaj ovaditi, ker mu je Sanin mož zagrozil da ga bo ustrelil, ako se to zgodi.
Po odhodu je Sani pisala tovarnarjii, naj ji posije slovarček, ki ga pozabila pri pisaJ-nem stroju. Tovarnar ji je slovarček takoj poslal. Kmahi na to je pm dobil obvestilo PoŠtne hranilnice, da mu odpisujejo v nje-govem računu 6000 Din, katere je dvignfl s čekom. Tedaj je bilo tovarnarju v»e jaano. Ugotovil je, da sta mu zmanjkali dve če-kovtii golfci. OmjtnH je Sani
IVAN S ČEKOM V LJUBLJANI
Med tem je Ivan prežrvel tope dnere. Ku-pil si je kolo, novo ohloko, ženi nove čevlje ki toaletne potrebXinet lumpa! je po Kim* nju, da se je kadilo, pa Se nekaj dolgov je poplacal. Sani od vsega toga ni imela niti pare, pač pa je Irana ovadila orožnicom, da ji je ukradd dra čeka, katera sta bik ▼ ti-stem slorarca-u, ki Ji 0a jo taramar poaUL Ivan je xv©deJ, da ga tfčejo otoiniki m m jeaanjsHI ofotoicotn, ka oi nnoi v icpm I
ura pnos« pno *oc \jvm «o amnin. ivb je počakal o* iM|iriin ▼ pTrtriLoralnei » poru, Saoi 90 pa spustili «knnov k  &tn
Smd je teaej trdfla. da JI je Ivan lArilel dva čeka, ia katert je snu Bitlila, da fta brex Trodnoeti Ivan je poredal Cisto điv-gačno zgodbo. Sani mu jo aekega dne pokazala dva čeka. Eden je bfi izpoiojen na 6000 Din. dragi na 10000 Dm. Dala ma je cek za 6000 Din in ga poslala y Ljubljeno, da dvigne deoar. §e moJeve Čevlje in nogavice mu je posodila z\ na pot. Ivanu sta se v Ljubljani haje pridružila dva neznanca, ki sta ga spremila v palačo Poštue hrantl-nice in ga tam tako pretentala, da je eden izmed neznancev dvignil denar, Ivano je pa odrajtal samo 3000 Din, češ da se je urad-niku ček zdel sumijiv, pa je nakaza! samo polovico vsote. Malo verjetna je ta epizoda z neznancema. sodniki Ivanu nišo verjeli, mogoče pa je res bilo tako, kajti Ivan morda res ni bil prepričan, da se da na tišti papircek dobiti toliko denarja, pa je bil zadovoljen kar s tremi jurji. Sam hu-dic me je premotil, je rekel Ivan. da sem ves denar zapravil.
Tovarnar je kot priča izjavil, da je samo Sani tatica čekov, kajti sam ček takoj od-pošlje, kadar ga nakaze in napiše nanj ime upnika ter nikoli ne pritisne štampiljke svoje firme na ček. Podpts je bil dokaj dobro ponarejen. Zahteval je še 455*- Din, ker je zaplenil Ivanu kolo vredno  1450 Din.
Senat je smatral Sanino zgodbo o čekih, ki sta prišli k njej v slovarčku za izmišljeno in jo je obsodil za sleparijo na 4 mesece stroge ga zapora, Ivana pa na 7 mesecev strogega zapora.
I Matineja kina Uniona I jm — n+^ r»-»-»l»^ Dane« ob 14.15 in ■ tereta caroo jutri ob 11# ^p, ■
I Pisani pa jčolan I Cene Din 3.50 In 5.50              I
Krompirja ]e malo na trgu
Ljubljana, 21. novembra.
Živilaki trg, ki je navadno zelo dobeo založen, zJasti ob trinih dneh, je zlasti vsake jeseni posebno dobro založen s krompir-jem. Izjema je pa letodnja jesen. Tako je bilo danes naprodaj na debelo le 5 vozov krompirja ▼ jntrnjih tržnih urath. StarejS Ij-udje pravi jo, da ne pomni jo, da bi bilo v zadnjih 30 letih naprodaj tako malo krompirja jeseni. Pomisliti je treba, da je bilo včasih naprodaj ćelo 140 vozov korom-pirja. Zdaj se meščani ne bodo mogli založiti s krompirjem za zimo in krompir je glavno meščansko hranilo. Samo po sebi se razume, da bodo cene zaradi tega poskoči* le, Danes je bil krompir na debelo po 75 do 80 par kg.
Vzrokov, /akaj je naprodaj tako mak) krompirja, ni težko odkriti. Predvsem je treba upoštevati, da je bila letos slabša le~ tina, ražen tega je pa zelo zgodaj zapadel sneg, ko v nekaterih kraj ih še nišo izkopali krompirja in j»a jc mnogo zgnilo v zemlji. Na Dolenjskirm kmetjć tuđi toiijo, da so se krompirja lotile bolezni, in da zelo gni-je, Z Gorenjskega pa zdaj sploh nihće ne dovaža krompirja v Ljubljano. Na EK>!enj-skem trgovci še vedno kupujejo krompir od kmetov na postaj ah, tn sicer ćelo po 65 par kg, kakor trde kmetje, zato si pač marsikdo raje premisi i, kakor da bi se od-pravil na dolgo pot v Ljubljano s krompirjem. Morda bi bilo tuđi več krompirja naprodaj, če bi ne bila tako visoka mestna trošarina, ki se je kmetje zelo boje.
Zelo dobro sta pa bila založena zelen jadni in perutninski trg. Cene so ostale v splo-šnem nespremenjene v zadnjih tednih. Pač pa so še nekoliko dražja jajca. Danes ao bila najlepša ćelo po 1-50 Din komad. Po dinarju jih je bilo le nekaj osušenih Do božica je še dober meaec in ci lahko mislite« kako bodo jajca draga tedaj. Na velike praznike mkslijo zdaj 2e nekatere gospodi-nje, ki kupujejo orenova jedrea za boiićno potko. Danes eo bila jedrea po 18 Dio kg in bilo jih je nekotiko manj kakor nrejšnji tržni dan. Dovolj je tuđi mlečnli ladelkor po nespremenjenih cenah, s*j je zdaj ie prezgodaj. da bi se kdo zalagal % njkni za božič. Vse kaže, da bo letos pred bottčem na trgu iz redna draginja, česar se pać nfliče izmed konzumentor ne more veseliti.
Posebni vagoni
za saiiičac}e
Ljabljana, 21. novembra.
Po inozemakem Taoru ae )e Ijcbljanaka želeaniška direkcija ocfiočfla, da bo uredša posebne vagone m Tedno boij naraaea>o-če itervito srot»carjeT. Prnkisa jc nameč pokattaku da so sedaaji vagoni za odpvemo zknsdciii sportnUcov n^tfimeni in ao po vaganih nagromadene ftnmci pavzroeHe io dosti nezgod- V mariborski delavnid ao dognadiU prvih 10 Tagonov, naxnen)enJh izfldjueno smučarj^m. bnajo selo širok« hodnike, ki imajo na ekrani z jermeni opremljene predale s p&ooevinastdm podnožjem. Smuei ae postavi >o v te predale pokonci in prireze z jermeni. Pločevanaote poaode ▼ podaotJD TJanMjo od*ekajo6o vodo, ka se po poaebnem kanehi odtafea b vagona. Tuda rnaCa pri rbodu so znatno šksa od obWayoih -pagonor In dorolj ob-sožna, da bo muutmi tomodno 'vstapil a smuSoatni t vagon, ne da bi pri tem oviral sopotnike. Da bo vaaop hitrejfi. ae bode muči iahko iafaj>warjole tndi ajnzi okna, ki ao t ta namen m**'^ iMiairjeua. tVe~ afcroljeno je ludi «a na^o odpiran|e m zmpnnje oken, Sipo ao narejene lako ka-tor pri a-ttomobltt *m ae bodo Rugali «■■0 wiioff nci ven. ▼ «s^k^^ nr*" ~ pnMHona sa> 38 anMMHFjov In nvvoo vooido pato^ am&
valuti• uuutf ▼ manu psv^^BaaiH.   »^p—
bM boufc> predSnMni na pvo0 I* jojbljonor Jeaeoice in Matibm IVeta^e, priteguMj Jfr bodo pa twfi na oatafe pvoge, k)or ae *e»
zijd  anmoavj^    To nopoet  0000 avBojfiavJI
fle, ietnuei jmojovoUI
Ako si hoćete dolgo ćosa ohroniti  perilo tedoj  ne zodostuje da ga perete kot „navodno". Perilo |e treba pravilno nego-vati  s  Schichtovim    Radionom. S tem  si  boste  prihranili   tuđi mnogo težkega defa. Rad »on  \e   popoln proizvod za nego  perila.  Uporaba je  zelo preprosto:
1.  Rastopite   Radion    v    mrzli vodi.
2. Ko roztopina zavre, kuhajte najmanj  15 minut
3.  Splakujte   perilo    najprej v topli potem pa v mrzli vodi. Perilo  bo ostalo dolgo časa kot novo in bo vedno snež-nobelo.
Schichtov                  rTtm
RADION ^b
POPOLNA     NEGA    PIRILA
Dve odlični operni pevki
nastopita
na letošnfem novinarskem koncertu 1. decenihra na
Tabora
Ljubi^aintL,  21   notrmbea.
Naaa znatna draenatska aopntsdsftka gospa Ljubica Karena je ijob^rnivo ob-VinbaU alovenakim novinarjem svoje «o~ deiovanje    ne    njiiorem     tnHficionalnem
koncertu, ki bo 1. rUi*"<Mn t d»orani na Tabora. OdKena penrfat je ie oobeo noar na nafe javuoeti po avo^n poštovan $h v *jubi>ansid operi. Z Tcfikkni mpekU demje tuđi v ta}iai. Gostovafe je že v Berlinu, Lcipziga, FnnkfiBta, Vralifliari in Mooa-Jocrvcm, najrečknft pa nasfcopa v berlin-skfh Tadk>-kooccrt3i. Ko nardusuje nemško pubUko za. naie narodne in mnetne pesmi, izJouruje v^ike usk^e svoji domovini. Na oorinarsikem koncertu bo ga, Ka^eoa iz-▼ajala dre xek> efefctoi bočici operne lite* imtive: arijo Santuzze iz Mascagnijenre opere »Ca^alecia Rtstktafia« ter Tečno leno     iMoliteT«:     ne     P^ccanijeve    opere
»Toaca*.   Nte  fctere^hi   Jo  bo  aprer^jiri   naa
priroftol     taoJBfter   in    s&*»dAtekj    kapekn^k opore g»  dr. Švara.
Nastoprila    bo    todi     boicurafcarnB    ■%—
Ta <xiii«ia sioveasJtd umetnjca se j^ metla-in izSodaki v Berirmi. kjer je njen ote dc-krvai bot operni pevec an peofesor ^taoba. ie t Beriioa jc nastor4Vi z ▼eiikim aape-faom v »ACTohaDi piš&alki« t viotii kraljice, ki je bila tuđi njena krtftm« prtrd»tav« pa> prešeUtvi k »a^rebSki opori. Po uapehili ▼ xagrebSfci or>exl ye bi>a slovenski trnieU Hrid dana prilika ud-ejst-TOva;raj.a t ož^I sloven-iki domovini. Na novinarskom bon-corto bo p>ela znamenito k^lorafiinio erijo Rozine iz Rossrinfjev« opere »Seviljsld brrvec« in potem v duetu z KaTitontstom Kolaciom še znano arijo Neddfc iz Leon-caT?«JIove  opere  +tti')&z7)O«.
V obeh točkah jo bo spr^Hmlj«! na Ida-virju prnljubljcni fcapeJnck fcublj-araske *^>«" « g. Neffat,
Iz Kranja
—   Narodno obramtma matineja.   2e  lani je međđnifttveni odbor prlredU lepo nar rodno obrambno     matinejo  in  ves  Kraunj je maaifeatiral ta. brate onkraj meja. Tu-dl letos amo imeH t&ko matinejo, in sicer T nedeljo v gl*&aH&L dvorani Narodne ga đosua.       Po   lepetn   nagovoru   je   i^astopdl (konkorni  trio,  za  njim  pa. sdkoLskl  pevakl zbor, ki je zapel pod vodstvom g\  Matula tri  pesnki,   enigraintsko   društvo   »SVogra« pod voda*votn g. Lasica pa ta<3i tri.  Solista g. AnoU Ai^on in soprantetka gć£. Jn0tiQA  Doieo&eva     ata   zapela   vaak  po <tve peemL     Frtrećsterv at je  zaključila  z JSnntniiwMn in po<ififidgn pa^edavanjem g.  čbr. Bnuika VrCona pod nfludcmm  >Boj  coaKh narodov sa obstanefcc.
—  Za eaperamlq tete j v Krarr^u se Se lanico priglaaite danas in jutri t glmnar xljL  PojMntta  dBje   solski  duga   g-   3e-bmb. Zaoetek tefiaja jutri totoo ob 9. <K> poidne. USntaa niakA.                                  ■
__ EaparaotoU   tetej.  Poleg   franooičan«,
angleSoine in ItalijanS&ne ae bo letos &r u&avvJ oa gmmamji tuđi eaperairto. Prii*-t© ^rejema ie do aobote gimn. sluga g. Semen, pouk pe> se wši v nedetjo ob 9. «rl Jopoidoe ▼ HI. c razreda v gimnaziji Meaefea dbomina anaia EMn 20.—.
—  Opart »SK PHjana*, ki prvv sa prav najreč goji «na6mje in turiatiko, aaj ima pod Ž»mli<eiu »fojo kooo in  ak&kalnioo, ptiredi ▼   nedef|o   22.   t   m,   goerdni   tek efcfog  Staar^etne  jore.    IVo^a  je  doiga  8 knv start na be ob pol  10l dop. pred go-
^»^      •^^^•^             O^^^b^tfJflLa        V^A^^dk^        jLk
aiBno    ■evjeciK   ▼   ^^mmmm,    nvpiv   wm»
I ****** *u»)o vsi verificirani in aoverifcka-[ mm okioi — tahkoatleti JLS. prva tri'* i ^ma-govalci prejme>o diplome. Oe bo ode-I laiha. s stram tetkmovaice>r moćna, bo ▼«• ! priroditev pra-v zanimiva, saj vodi pro^a ;   no obronJcih  Icrog  in  Jcnoj«   Smojrjetne  «ore.
Tuđi gledakev oc bo  manjk»k>. ker jc lo
prva   tekma   v   g&zdne*n   tekn.
—  VandalizenL V p*»tek z*^*er *> bfle na vrto   pri   Rofj^sn   pctlomljetiK1   rože,   pri   bi^i g.   Lenaj>diča   pa   o^raja.   Ir^^liti   ho   tr?4^ todi divjake.  ki so laicrivSi  to in jih   po«*«* IO  kA£DOvati.
—  Dobod  na  dmarjetno goro.  K*r  m* »!» iafi na g^štej^kem klancu »raditi nove- *^y* lo stopnice  v Straiifl6ft m  pot ili Ka1v»H-jo. ociroma od  tod na dmarjetno grow> trn* prte. V Straži^  vodi zdaj pot  po £a£tej-akem klanoc, na Smarjetuo ^oro  na  x Go-penje 5*ave ali s  Rtnb/rS&a.
Iz Radec
— Velika sapodćlna    za  pokojnim  r-oct-vinoem.  Pokojni g- Podvinec,  ki je  imel V Rađečah veliko tovarno usnja. in ki je umri j  letos na  Dunaju,  je zapustil  javnim  usta-i   novara bogato zapuščino. Te dni je  bila ▼ |   Karlovcu   njegova   zapuščinska    razprava. j   Ustanove je zastopal tukajšnji notar g. dr. I  Peter Jereb.   Pokojni  Podvinec  je  zapustil I  radedkemu   krajevnomu    Solskemu   odboru ■   50.000 Din, Sokolskemu društvu 50.000 Din in gaailski CeU 10.000 E>in. Se v življenju je zapustil   Sokolskemu  druStvu   stavbiSCe  poleg Sole pod pokojem, da »i društvo sezida v desetih letih svoj dom.    Pri zapuše!nski raspravi ae je sedaj crtala ta klavzula in oatane to cemljtSče  laat    tukajSnjeg-a  So-
§;flin 4                                                                                                »SLOVENSKI   NAROD«,  •obote. «1  uor—ibt«   199&
Stev. 2 »
DNEVNE VESTI
—  No*ilnlca, na katert  Je Wl prenefleai blagopokojni   kraJj   na   »Dubrovnik«.      Na
paroik >Vis«    bo Jutri prcu ritan« v ICane-
ju nosilnle*, na kateri je poftkvalo truplo blagopokojnega kralja Aleksandra, pređno je bdio preneseno na vojno ladjo »Oubrov-ni«. Nasilnica priđe t toeograjsici vojni muzej v odđetak, posvećen spoznanu bla-gopokojtaeg-a kralja..
—   Prst  z  OpJenca  na  CeJkoalovalkem. 50 članov JC lige iz Jugoslavije  odpotuje d«n©s  teden   na    Ceškostovaško,    da   vnie pf>set   CJ lige iz   CeSkosiovaške.    Delegati poneso  s   seboj   žaro   s   prstjo   z  Oplenca-2ara bo sbranjena v cerkvj v Hudolinu n» Ćeškoskxvtaškem.     Delegacijo   sprejme  do-srortni   predaednik   Cc&koslovašflce   republike  dr.   Masarvk  wi »edanji  predsednik «k. BeneS.  PrieostvovaJa  bo   tudj  svečani  proslavi   1.   decembra  v   Pragi.   Delegati  osta-nejo  na  Ceškoalovaškem  do   4.   decembra. Iz Ljubljane bodo v delegaciji predsednik JC    Lige    dr.    Egon   Stere  s   tajnikom   dr. Ražmora.  ljubljanski  župan  dr. J. Adle&č, znani  publicist  urednik  g.   Božidar   BoHto rn dr. Debeljak.
—   1597  km ielezniAih prog smo zgrft-dili.     V Sarajevu  je   bft y   detrtek  zvečci sestan«k  ioženjerjev, na katorem *o 9e ob-ravnavala    važna    vpračanja    našega    p*o-niem,  gradnje   ieleznic  in  program  javnih del.   Ugotovljene  ao bile   teJke   gospodarske   posledice    znižanja    uradniških    plač. Ing.  HUoš Staktč je poročal, da je bilo od osvebojenja   rgraj«nih   t   Jugoslaviji   1597 km novih  železniških {prog za kaT eo zna" Sali   stroski   3370,000.000   Dm-
—  P"va javna tokara* v Kranjski gorf. Otvorjeno  je  predhodao  postopanje   zaradi   ugatorvitve   pogojev  v  avrho   otvorltve prve jara* lokaroe v Kranjski  gori.  Ma. rebitne ugovore Je treba nasloviti na bansko   upravo  v  15  đneh.
Izvrstna burka z Ido Wttst KONTUSOVKA
RazkoSna opereta — uspeh včerajšnje premiere
BOCCACCIO
Holi Finkenzeller — Wttly Fritsch — Paui Kemp — AIbrecht Sehftnh&la
FRANCISKA GAAL v n&jnovejsi
muzikalni veselolgri
******        Szdke SzafcaH
Predstave danes ob 16, 19.15 in 21.15, jutri (v nedeljo) ob 15.. 17., 19. in 21.
—   Za   zračno   zvezo   Zagreb—Dunaj.   Po
povratku Sefa turističnega odeeka zagreb-žkega mestneg-a poglavarstva dr. Majerja iz Ljubljane je imel turiBtični odbor zagreb-ške mestne občine »ejo, na kateri je dr. Majer poročal o organizaciji turištičnega urada v Beograda m v Ljubljani. Niti t Ljubljani niti v Beogradu 5e nima me*tna oblina organisrranega turističnega odstka po <Ioločbah uredbe o pospedevanju tunama. Zagrrebško mestno poglavarstvo je sklonilo obrniti ee na Aeroput In vojno mini-strstvo e prošnjo, naj &e> obnovi Kracna zve-za  na   progn ZagTeb—-Gra«—DunaJ.
ZVOĆN1   KINO   SOKOLSKI   DOM
v SiSId, telefon 3S-87
žrtev lfnbezni
Liiise   Ullrich   in   Mathla«  Wiemann
v filmu krasne vsebine
Predstave v soboto ob 7. in 9. uri,
v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri
V nedeljo ob 11. uri dopoldne matineja
Poslednja Ijubezea
Vstopnina Din 3.50
V  ponedeljek, torek, sredo in četrtek
kino 2aprt
—  Kako ravnajo x uslužbencL  V z-nonem podjetju   šipad   so   jeli   odpuščati   domaće uslutžibeaice,     nasprotno pa Se     nobenemu tujcu   ni9o  odfpovedaOi  akifcbe.   Poleg  tega io ra-Hftadi plade, tako đ& so najboftj prixa-deti oni, ki že itak najtežje živ«. Ftooe ao zai&ali:   od 4.500 na 4-200,  od 4£00 nm  3 tisoč, od 33C0 na 3.000, od 3660 na 3600, od    2720    na    1200,    od    1.40    na    1100 (družina  s  3  otroki),   od  1.-460   na   3-300 ltd. V trefa prtmerth od 5000 r>in plafie ni bilo  nobenega mižatnja.  Nekemu  vUjemu ur-adzi£ku so 27VTftaH plafio od 7.000 na 10 tisoč Din, đoćfan «o T***fart\ B#flcfriwi ualuft-bencu  plaćo  od  900 na  700 Din,  Organizacija urađnJkov ae je proti tej očttnl krl* vici      pritožila na   mesodajoa mesta-
—  Nov odvetnSc v Ptnjn. V imenik ad-Tokatske  koemore > bH vpdaan  Ja^ko de-grula s sedežem v Ptuja.
—   Razjd  društva.     Jaidranđfca     straža Dravograd-MeSa ae je po akJepu oMoega zbora razSla.                 m
—   Za nortva proglašen«. Okrožno  sodl-Sče   v  Celju  je  uvedlo   postopenje,   da  ae proglasila  za   mrtva     posestnik-   iz   2etal Alojz Kužnar, ki se kot vojak 15. peaSpoi-kn že od 21. oktobra 1916 ni janrfl in Mi hael  Varlec,   ki     >e oddel   15.     novembra 1915  3 87  peSpolkom na     raAo boriće, kjer  je  brez  sledu  izgtnCL
—   Zararovanje delarcev  im mame&emem* v septembra. V septembru je bilo zavarava. nik pri okrožnih uradili 0)1.649 delavcev if na-meš^encev.   V   primeri  z avgu*tom »e  je povečalo  ^te^nlo   zavarovancev  za  7566,   v primerj s eeptembroni lanskega leta 5T309. V primeri z lanskim letom je najbolj poaloo-čilo §tevijo zavarovancev pri  gradnfi žejey wc <"e«?t in vodn'h naprav, in sieer sa 8279. pri gradnjah nad zemlfO aa 390JJ, t hcmta/%L
in etro|ni lndu«trtji sa 5K11. HaJrv^M abao-lutoi poraet iapo»UWe iskasuje OUZD v Beogradu, in »kar 9308, ▼ L*rt*J«M dl21. v 0N|eku 5531. Povprečna zavarovana mea-da je znafiaia 21.97 ip je poakoerU v primeri z lan^kim letom za 20 par, v primeri s arvgustom pa <a 3 pare. Celokupna ravaro-vana mezda je t"*&h1p 957-097 milijoaav prdi 853J6 v avgiMa tekotega in 32&M miMjonov ▼ septembru lanelcega leta. V primeri z lanfdckn letom *e je poveeaM ceio* kupna zavarovana mezda za 10.65*/«.
—  Imenovanje na nniversi.     Za izređna profesorja   na   tehnični   faJnriteti   sta   imenovana do8edanja docenta gg. dr. mg. Kav-čič  Janko   in  dr.   ing.   Fakin  Milan.  Na  fi-iozo/ski   fakulteti   pa   je   imenovan   za   iz-redsega profesorja dosedanji docent dr. Bra-dač Fran.
—  Poroka. V   Pragi   ae   je     poroCU g. Bezlaj Franci, filolog iz Ljubljane, sin vpo-kojenega sodnega oficijala g. Franca Bez-laja, s kolegico gdč. Jifino Lesić — Ružko-vo, hčerko bančnega dlrektorja g. dr. EL Lesića. Obilo sreće!
""   KINO IDEAL  ^i"
Premiera!                          Premiera!
Gary Cooper — Ann Harding
v prekraauem fiimskem veleđelu
,,Peter Ibbetsonu
Bezija Henry  Hathaway
Danes ob 16., 19. in 21.15 uri. jutri (v nedeljo) ob 15., 17., 19. in 2115 uri
—   Konferenca o telovađbi  na srednjih fiolah.  V  ministrsdvu     sa  telesno   vzgojo narocte. je bila v Cetrtek »wder kooferen-ca o poapeSevanju gimnastike na srednjih dolatt«  Konferenei je  pređseđoval minlster sam.   Nagiada  ae  potreba   zgraddtve   zimskih in poletnih telovađiftč zm. mladino. V novesn  proračunu naj  bi     dobilo  mtnistr-stvo   za   telesno   vzgojo   naroda   primeren kredit za pospedevanje telovađbe na sred-njfti dolah.
—  Iz  >Siuxbenega Un&c. »Shđbani  list kr.  banice uprave  dravske banovine«  5t. 94 z dne 21. t. m. objavlja uredbo o trgo-vinskem   m   kompenzacijskem   đporazuunu z   dopolnitoiTn      zapiskom   med   kraljevino JvkgCBlovijo in kraljevino Orčijo, pravilnik o poatovanju kantrolnegra odbora pri mini-fltrstvu za  trgovino in industrijo za  izvr-Aervanje uredbe o preakrbovanju  iodustrij za  semenafco   olje   z  oljnatlm   semenjem, cene   oljnatove   in   kapusove   repice,   cene oljoatega   semenja   za  leto   1937,   odredbo o  cenah   za   solč^mo   semenje,   tolmaienje isrrcLza   »olje   industrije«,   popravek   v   pravilniku  o  zameni dolžniških   liatln   z  novi-ml obveznicami, objavo o brzojavnem prometu s  Spanijo,  objave banske  uprave  o pobiranju     otoCinaScin     đavd6m     v     letu 1936/37 in razne objav<e iz »Službenih novine.
... in ker se zek> n&kuhajo, in ker se jih vsled tega manj potrebuje, ni nikakor pre-tirana cena >JAJNIN-PEKATET«.
—  Rivalske kofene bolesni v dravs*! banovini.  Po  stanju  z  10.  t.  m.  je  bila  v dravski     banovini svmjaka  kuga     na 89 dvorom, svinjska rde&ca na 16,  kuga oe-belne zalege na 24 in vrani&ri priaad na 2.
—  Nova karta Jugoslavije.  Avtomobileki klub   kraljevine   Jugoslavije   je   sklenii   na aeji predsedništva centrale, proučiti možuoet izdaje avtomobilske karte naše države. Karta  bi   izšla  v   merilu   1:1000.000  v   itirib-barvah. Klub je izdai le> pred leti avtomo-bilsko karto v  veCjem  merHu  (1:1500.000) ter le s Sematično  podanim oefitnim omrež-jem   glavnih   t.   j.    prvenstveno   turističnih čest. Oriaano je bilo tuđi stanje čest. Dasi je bila naklada preoej visoka, je karta že pošla. V novo karto pridejo glede na manj-še merilo tuđi važnejše Bpor<?dne ceste, do-Cim  bo  označba  čest  zaenkrat     opuštena. Sprememba bi bila glede na dane okolnosti prepogosta  ter bi  označba  v  karti  ne   od-go var jala   vidno   dejanskemn   stanu   ražen če bi izdajal klub karto po večkrat na leto. kar je pa združeno s prevelikimi stroški.
—  Blasoikora Velika Pratka la ieto  1937-je  zopet   izšla.   Ta  naš  ljudski  koledar  je med  Slovenci  najbolj  pr^jubljen   in  domač. Ćelo   naži   iseljene!   ca   radi   narodajo,   ker jih   spominia  na   domovino   in   mlada   leta Cena enemu izvodu je 5 Din.  Dobi «e v ti-skarni J. Blaenika nasled. v Ljubljani, Bre^ 5t.   10—12  in  v tnjovinah
—   Lepo  vreme  v  Dubrovniku,  Po   de-ževnem   vremenu   v  prvi  poiovici   novembra     je     nestalo     v£eraj     v     Oubrovniku iorasno vreme.   Opoldne je btlo na solncu 22, v senci pa  18 »topmj. Neflcaj navduSe-nih kopalcev se je šc kopalo.
—  Celjska posojitniea d. d.  w Celj«   (Narodni dom), naznanja* da bo kr^a vee odpi-&e evo/ih kmečkih terjater v »mialu uredbe o likvidaciji JtmeSkih  do^ćov  la  rezerv. Za odpisati bo  v ta  namen okofc   1,400.000 Din.  tako  da  bo ostak> od  rezerv po  Din &466.901 še redno nad 7,000.000 Din in. ostala bo nedotaknjena tuđi v*a delniika glav-niea  po &000.000  Dim.  kd jamft  %  rezervo fikupno    t j. 15,000.000 Dio, poleg onalega premožeaja zavoda, to so terjatve, niše, po* seetva (itd,   za  v«e  b/r«niine  vioge     zavoda-V'Iožn^lći Celjske pofiojilnice d. d- bodisi centre ie   ali   njenih   pod ružni c   v   Mariboru   in dodtanju, tedaj ne bodo ni<? pmadeti v^led takvidacijc  kmeSkih     dolgov.   Upravni  »vet Celjske  posojilnice d.  d. v Celju.
—  Za Miklavfta želtt obdariti »vojce ali ljubega znanca z zauimivo knjigo.  Pa se ne moreš odločiti kaj bi izbral. Nič la£je-ga kalkor to. Vodnikov« knjige so najlep-se, najpestrejie in najcenejSe knjižno Mi* klavdbevo   darHo!   Toda   radođaini   svetnik se mora  požuriti  z narotiioen,   da ne  bo preposno! Zaloga lepih letoftnjih Vodnikovih kn£g že usiha.
—  Vlak povozil stoko sUrkeu Veeraj zju-traj je  povozil   vlak  v  ?U.omkem  Brodu 77-.%.tno gittio sUrko Manje G*I»;U   Starka
*- Va cei progo, pa i* %\\*\y\ pri.ajajo^ega v5»ka   rlfleti gm f* tadt Bi bcpS1*. ker je
lm dobro poateelbo —
vse   to   dobite   ako   kupujete   stofe, svilo, platno L t. d. pri
9fMamtfftktiit*au k* d«
trgovina, ki vas teli boijae poatredi Mestnl trs 17.
—  Mati  dr. Jakoba  Stefančiča  umrla. V
Zgornjih Borovljah na Koroškem je umrla mati bivSega advokata v Beogradu, zna-nega kulturues:a delavca in dobrovoljca I. srbske dob'-ovoljske divizije v Ru»iji g. dr. Jakoba Stefančiča. Med koroškimi Slovenci je bila pokojna sploJno znana in priljubljena. Bodi ji lahka z-emlja, težko prizadeum svojcem  na^e f:Iol>oko  &ožalje!
—  S splošnim priznanjem in pohvalo je bil   sprejet   letošnji   knjižni   dar   Vodnikove družbe. Dnevno dobiva pii?arna Vodnikove   družbe  pisma  z  navduSenimi  ocena-mi m zahvalnim! sporočili. Zaloga letošnje žetv*?   pa   bo   žal   v   kratkem   razptroiana. Zato naj se vsi,  ki hočejo še dobiti te šti-rl  le»pe  knjige,   nemuđoma  javijo  svojemu poverjeniku fli pa naravnost pisarni Vod niikove  družbe  v Ljubljani,  Knafljeva  ul. 5.
—  Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno vrt-me. Včeraj je zna-šala   najvišja   temperatura   v   Splitu   16.   v Skoplju   14,   v   Zagrebu   10.   v   Mariboru   9. v  Ljubljani   7.6.   v   Beogradu   7.   v  Sarajevu 6. Davi je kaza) ba-rotneter v Ljubljani 773.4. temperatura je  zna šala  4.8.
-- Konj ga je brcnil. P^pstnik Jar.ez Pri^t^vec iz Pijave gorice je včemj poKla^ dal doma živini. Ko }e pristopil tuđi h konju, se je jel ta nenadoma v?penjati in je brcnil gmspodarja r vso silo v trebuh. Pri-stavca so našli nezavestnega domaći, ki so gT» nemuđoma prepeljali v ljubljansko bomišnico.  Vjeirove  po5kr>dhe  so  tcžke.
Matineja kina Sloge
Danes ob 14.15 in jutri ob 11. dop.
VELIKA KLETKA
Dresura div jih za eri! Film iz cirku-škega življenja, Cene Din 3.50 in 5.50
—  Nesreća nem&kega parirka v Šibeniku.
Nemškemu tavormmu pirnilvu »Planet« se je pripetila v Cetrtek v šibeniškem pri-btanišču precej težka n^sre^a. Zavozil je na pećine in na sprednjem Jelu je nastala precej velika od prtina. K s-reči ima parnik dvojno dno. da voda ni mogrla taliti skla-dišča. Poškodovani parnik go odpelja-li v ladjedelnfco v Pulj.
—  Žena ubila  starca. V četrtek popoldne je  v Tiesnu   pri  Ćibeniku   žena  šime   Barba-riča  ubila 76-letnega  Šimo  Bajico. Barbarič je bil dolžan Bajici okrog tisvč Din in sta-rec jo zabteval naj mu dol^ poravna. Bar-bari^ g-a je pa jel daviti in ko je hotel sta-rec  zbežati  je prihitela  možu  na  pomoč  še žena, ki je starca zabodla z nožem v vrat. da je kmaln izdihntl.
__ Na železne vile se je nasadil. V vaši
PloKice blizu Banjaluke se je pripetila v četrtek težka nesreča. 25-letrti kmet Sto-jan Milič je padel na železne vile, ki ao mu prodrle prsni koš. PrLhdtela sta njegova mlajša brata in mu potegnila vile iz prt?i. Toda nesrečmež je rinalu v straS-m"h maiV*aJi iadilmiL
—   Samomor   ali   zločin?   V   obrnejnesn kraju   Oentibi   ao   našli   obeSenegn   kmeta Jurija  Zadravca.   Prvotno  so  ljudje   govorili,  da  se  je  Zadravec  sam   obesil   zato, ker  gra je žena varala. Pozneje pa so jeli govoriti, da je bil Zadravec ubit. Oblasti so uveđle pretekavo.
—   Samomor   Zagretočanke   v   Sarajevu. V četrtefc p°noCi si je končala v Sarajevu življenje   42-letna   Zasrr©b>ian&a   Ana   GVt-ha.   Zastrupila   ae   je  z  raztopljeaio   sodo. Kaj jo je pognalo v smrt ni znano.
Iz Ljubljane
—lj NaSe gospodlnje za likvidnost hr»-nllnic in poSojilnic Zaradi š^ocJljivih po-aledic, ki groze naSemu h^raniliištvTi in posojilnišiMi tn s tem tuđi stotisočem malih varCevalcev radi centralizacije kmetij-akiii dolgov, pripravlja Zveza go^odlnj akcijo, ki naj podpre prizadevanje hranil-nic in posojilnlc ter n^hovih vlagateljev In dolžnikov, da se odstranijo iz uredbe vse trdote, zlasti da se popolnama zavarujejo hrandlne vlog-e in vzposta^l likvidnost za-vodov. V ta namen namer&va Zvesa go-apoKttnj sklicati javno protestno zborova-nje. Kraj tn čaa bo objavljen pravoća^no.
__lj Sentjakobski fledal'Sk! ođer uprizori
tuđi dane« ra jutri romnantlftno ^ffro o Jane-zu Soncu in njegovi prelepi gospe Ani Ro-zini. Vei dosedanji poseta^i te predstave, vedo povedati, da ie ta ertara zgodba iz romantičnih caeov na.§e Ljubljane, polna pre-•lernili studen tovekih popevk fn ortožnfh pes.
mi ©holarja Vida __ vre&na. da &e jo pri eda
*n po«liT$a tuđi veScrat. Sa} &o pribori » ce-remonielmTni na»topi oholega plemstva. Studentov, na«topi sime^a Klj^c« >n njegovih paidašev ter stare^a turjaskega kaertelana Rufigaja tako peetri in Tavčarjev jezilk tako bujen in poln roinantične ironije, da ima ako m uho v teku ce\e predMa-ve, ki traja kJjub mnogim ^cn^nim spremembam toc^io do 23 ure, otnlo užitka in ra-bave. CerrierH) ob&nMvo vabimo, da si predstavo ogleda fn •i T>re*krbi vstorjnice v prednrodaH* ki je dane« in jutri pri jrfedaKšfci blagajni v Meetnem domn od 10. do 12. fai od 15. do 17.
—lj Knjižna zbirka mo&ke In ženske Sent-peterske CM podružnice v Ljubljanu Ob 50-letnem jubileju sta skl<*nili podružnici, da poleff jubilejn^ proslave fzvedeta tud! knjižno zbirko. CM 20. novwnbn do ?M. decembra t. 1. bodo odbornice in odV>mlV! ompujene podružnice pobirali po Ljubljani knjige wt obmei*H> #r>?arske in jnvne knff^n?^^. Na-brnn* kfljisre ho ra7po«lr*l'» CM drnžba na dolofene  obmejne  kr*K  Naše   TJnđstno  je
žejno dobregm čtiva dok&z temu so Steviine tozadevn« proftnje. P. n. obeinatvo vljiKlno prosimo, ne odklanjijti potrtvovalnim zbi-ralkazn in rbiralcein svoj knj žni dar. Mnogi imajo doma preči tane knj^e. ki so jim celo v napotje, ali pa jih imajo pod streho med staro šaro. Brerplodno leži to dmpro-ceno čtivo Li jemlje konec, darovano v gori označeni oamen pa bi pripomoglo mnojro k prosveti na^ga obm^jnegra Človeka. I*ra^ vljudno prosimo V3e hi onnjo namen knjige darovati, da jih blagovolijo pripraviti za izročitev. Da ne bo zlorabe, opoznrjamo. <ia 50 upravičeai pobirati knjige Ramo oni ki s-e skažejo 8 pooblafstili moške in iene^e 5entpetrske CM podružnice.
I         Danes ob 20. uri dva spoređa:        B
»EPIZODA«  —   Paala   Wessely    I
»ESK ADR A SMRTI« — Senzacija!  I
Cene  Din  3.50 —  6.50            I
—lj Pravijičiu ura za mladino v Sokol* skein domu v SiškL Jutri v nedeljo bu ob 9.15 uri pripovedovala a. Vora Bljne pre-lepo »Zgodbo porednega Bobija« ob jmo-čcisnem predvajiinju dijapozitiviiih slik. Preo i^rodbo bo prikazana Miki v komadu >Za prve^tvo«. Vabimo £i£ensko mla^lino da se o:iR'iije?ie pravljione ure udeleži v čim večjem   Atevilu    —   Prosvetni o<1gpk.
—lj Kanalizacija Trnovega. Začetek ka-nali2^1 čije Trnovega *e bilo betoniranje zb:-raln^g-a kanaia na Trnovskem pristanu. To-*ia sam zbnalnik je &e brez pomena, Č-e nišo nanj priključeni stranski kanali. Kanalizacija Trnovega je pa bila dosl<ej Uiko pomanjkljiva. da sploh ne morenio govoriti o kanajskem omrt^žju. žele z<laj so zaceli kopati jar^k 1a stranski kanal, ki bo prvi priključen na zbiraJnik in feicer v Svabičevi ulici.  Delo  je  prevz-elo  poilj°tje Dukič.
—lj UmetniSka dedščfna Hrvatskega PH-morja. V cik'usu predavanj kr:»jevnt'^a, oi-bora Jadranske straže bo preda val ravna-t«lj Putnik-a na Sušaku g. Srećko Vrinjrr-a-nin v soboto 21. t. m. ob 20. uri v dvorani Okrožnega ura-đa (MikloŠičeva cesta) o zgornji t?mi NTa interes i ntno preilavanje opozarja »Zveza za tujski promete vse ljubitelja Jadrana.
—«-j VU poljudno-znanstveno predavanje Prirodoslovneea društva. Un-v. prof. dr. M. Rebek; Kavčuk. — Predavatelj na« bo ee znan i 1 najprej 6 pridobivanjem nararnega kavčuka. polera pa z-lasti z mno^lnii napori, ki &o privedli v mnogih državah do razl-£-nib umetnih kavčukov Produkcija teh na-domestkov je poetala za \*6e cne države, ki niiso v posesti kavcukovih p'antaž, narav noet ž-v!jenj^.kega pomena. Gre tu za enega mnogih uspehov moderne keriije, ki hoče ne eamo nadomestiti, marveČ v&U> pretkositi naravai produkt. Predavanje bodo pojasnje-vaii številni diapozJlivi kn vzorci kavouka. Predavanje *e bo vrŠLIo v torek 24. t, m. ob 20. v dvorani Delaveke ibomice. V^top-ni na 6, 4. 2 Din.
—lj  Plesni  zavod   >Jenko<  t  Kabini  spre-
jema začetnike__ dame in gospode však po_
n&deljek ob 20. uri v posebna za^etništki te" čaj. V&ak loreJc in četrtek uadaljevalni tečaj. V'sako nedeljo popoldanska p^esaa vež-ba- Posebne plesne ure za posameani^e in druibe dnevno. Dijaki popnH.
—Lj Društvo »Šora« Matica ▼ Ljubljani vabi v^e Člane in prijatelje v eo bolto 21. t. m. ob pol 21. v *aloii »Zvezdec, pritlicje desno, kjer bo ob 30 letnici smrti našega veiikega pesnika Simona Gregorfciča pri-merno predavanje g'IasbenikaTfikladaielja g. Zorka Prelovca. Pri tej priJiki nam zapoje oktat Ljubljaji's-kega Zvona venec *epih Gre* «orci6evih pesmi, ter bodo tudj nasbopi z daklamac-jami in recitacijtaml. »Sočanic, ekv-kažimo. da živi spomin na naSega preroka goriškega elavCka živo v &rcita n-as veeh! Za. to vsi in v«e v aoboto v ealon >ZvexdeK:. Vstop vsem  prost.
—lj Matineja ZKD. Današnji matinajfiki film Zveze kulturnih društev »Sequoia» je plod dvoletneg-a člove&kega napora in bo-tenja. Film >Sequoi&« je dokument, da ne preživi ja samo člove&tvo svoje krize v borbi za obstanek — ampak tad i ŽivalL >Se-quoia< je film velike umetnigke in peaniške vrednosti in radi &voje izredne lepote in vsebine tuđi velikega moralnegm in rzgoy nega pomena. Zato apeliramo posebno star-šem rn Solskhn zavodom, da omogočijo od-no«no priporoćijo mladini In dijaštvn poset teg» edinstvenega dela. Pređatavi samo Se danes ob 14.15 in jntri v n-edeljo ob 10.30 v  Elitnero   kina   MaticL   Cene  matineje  Din
3.50 in 5.50.
—lj   Zanimivo   gospodarsko   predavanje.
Društvu industrijalcev tn veletrgovcav v ▲jjubljazii je sa svoj letošnji redni član-artd sestanek uspelo pridobiti aa poroče-valca ministra n. r. in generalnega tajnika zbornice TOI gr. Ivana Mohorića, ki bo predaval o aktuatoiti gospodarskih vprađanjiiu Ime predavatelja, njegova te-maljitoat in globofeo poznavanje vseh go-spođarsklh problemov 90 jamstvo, da bo njegovo poročik) Izredno zanimivo in poučno in da bo pojasnilo marsikak pojav v gospodarstvu, kl je nepouoenim nerazumljiv. Predavanje se bo vršilo v društveni sejjii dvorani v U. nadetropju pa-lafie Ljubljanske kreditne banice na leševi cesti lb v Ljubljani (vnod poleg trgovine Gorec) v ponedeljek 23. t m. ob 20. Dostop imajo đruStveni dani tn po n^a   upeljani  gostje iz gospodarskih  kro-
—lj Na blartnifrein koncertu Vflctorije ŠvihEkove. ki bo v petek, dne 27. t. m. v mali BMharmonidnl dvorani borno sliSali naatednje skladbe: Bach-Busaonijevo Cha-conoo v d-molu, Novakovo Eroidno sonato, dalje Chopžsiov Rondo v es-<$uru. Nokturno v des-đuru ic 5 CJhoplnovih etud, Rigoletto. Vstopnice bodo od ponedeljka daJje v knlgaroi Glasbene Matice na raz-polago.
—lj FlK>K>f»ko đraitvo v Ljubljani bo imelo dane« Aie 21. novembra ob 18. uri v predavaonici mineraloSkega instituta svoje drugo predavanje. Predaval bo Tseutili&ki profesor dr. Bvgen Spektoraki o temi: »Pragnose v sociologiji«. Vabl|e* ni val, ki se aansmajo! Vstop pvost.          \
—1]   ši&karji!   Članski   * si. nek   k   p vanjeni   prire<l<   ^uij-rtika   in   vnuartvji   , druinica  v  torek   24.  L  m.  ub  to.   *   ■ Prklite!
—lj  L«tJ*ovnl  oder   Sokola   1    m*    l vprizori v nedeljo, dne 22. t. ni   on   ,.; uri   šaljivo   Uitkovno   igro   *Mo>     . zel<  v  treh  dejajijih   z Jrrć o ii,.   ^ vorom    Strahopetni   kroji č   I^la   m   & nak-ćecljar   Dreta    bata    cm. ■•*■• ' «n Stardi,   pripeljite   deco!
—lj Na liureS^ek vozi atob-^ ju' nedeljo ob 8. uri zjutraj Irprej v.1«** doma.
Z^hY£lJ
Ljubi junu,  2t    ni,   <
HUBADOVA   PKVSkA   ŽL'PA   u lb.  novembra ti.  priredili   za  moto  70 co žu'jt.I kt.-ncert v veliki dvora  i F nične   druibe   v   Ljubljani   z   veiUim   -hom.
Trud   sodslujo'ih,   prijateljsko   •put-nje,  Casten   in   ixilue<n   poset   koncerta je navdal z resničjiim veseljem i.i tjano Zavest, tla moje dolgoletno delo  ui 1-napor:  za  pro^p^h   ua"e g'a-be ir»  .11 žarišJa   —   Glasbene   Ma:icc   in   dr- w konaervatorija   v   Ljublja:ii    —   ni   b !o maii,   me   je   navdala   s   posebnim    /ai.1 • njem   In   ponosom.
Vsa  javnost   tn   čestito  koncertiH>  ot stvo   naj   sprejme   mojo   g!>bo-ko   /a:v. prav   posebno   pa   ie   najviiji   prc<i» «v   : nai'h     političnih,     voja kih.     ccrtvtwiu>     u pri>svetnih    oblasti    ter    umetn«-...^    <or7>i» racij.  Svojo  posebno   zahvalo   si   šteiem   i/ reci  prireditelji koncerta:  Hubadovi župi • neumornim  predsednikom g.   Prclovcem  ni čelu in gospiniu Ivu Peruzziju za prekr.:<»n< se?ta\ljcn  govor.   Nadalje  ne  v  zadnn   vrst moji  stari   pevsJci   gardi,   ki   je   dolgo   d-»bu 4^)   let  zvesto  in   nesebično  služila   idealon slovenske  in  ju£osloven&ke  gliisbene   kultu re.
Bolezen mi ni dopuščala, da bi bU o^e*brK navzo-č pri koncertu, vendar pa *cra pc radiu posluial svoje ljubljene zbore, a % duhu sem o-stal in bom ostal do poslednjegi diha pri Vas, ki ste se 2 menoj borili, de> lali in se 1 radostjo žrtvovali za narodne prosvetne namene svoje domovine.
Z žeJjo, da bi stavba naš« glazbene kul ture mstla tn pro-spevala tuđi v bodo£nosti v najširši razmah, kJičem >e enkrat v»oni in vsakomur mojih prijateljev: najsrćnej^« hvala !
Matej Hubad,
ravnatelj dri.  konser\>'att>rijm  v pok
Obsojeni komunisti
Celje,  21.  novembra
Pred velikim senatom okiožnega »odiSč« v Celjv m je TTšila včeraj vc« dan ia poaso v nod rasprave pitafti 6 obtoženc^m ki «o bili obloženi, da ao propagirali 1 Celju in okolici komuaizem organizrnaA ile^aLne organizacije in pristopah ik n>Jo kot olani. Obtoženj so bili po* zakonu < za&čiti    države.      Razprjivi    ye    pre<i»«<iov»
predsodnik okrožne^a sodiS^a dr. Vidovič Obsojeni so bili: 27-letnd odvetniSlc pripravnik Josip Marioo rz Celja Wi 2fr letni Jdjt*6avničarski potnoonik Vilk« Slander iz Zadkicnne vaai na 2 leti robije *b izgubo častnih pravic za dobo 2 let, 30* letni brivski pomočnilk Malija Ubojcič b Zavodne in 43-lefcni trafikant Ftbjic O»ei iz Zavodkne na 8 meaec^v fttirogega 2epori m 1 Ieto izgube častnih pravic, 34-Ie^n. krojaSki pomoćnik Josip Boritner i% Sv Lovrenca in 46-letni Josip Goruća n po se^lmik in »taoini kunjač v eankartii pa r*g 6 mesecev strogega zapor« in rzgub« častnih pravic za dobo 1 leta. O$e< je k«* zen sprejel, Ubojćać in Borštncr dta »i te govorila premislek, ostali pa ao prijavil revizijo in priziv.
Iz Maribora
—  Gledalište.  Drevi   bo preuniera  Albini nijeve operete »Barom Trenkc. Uporaba hr. vateke  g'as bene  folklore,  široko zakovani me^tonia kar operni motiva v glazba  in ps* etra v«ebina  eo  g-lavne odJiike  operete.
_ Razstara likovne umeinoiti v mali dvorani »LJnionAc vzbuja mnogo pozomofit1 Imana ra^stavljaJcev in njihove umetnije ec zadostno jamstvo, da bo raz&tava zadovolji-ki v«akega obiskovalca.
—  N©delja  r  gledalištu.  Popoldne  ob 15 i»ri je poalednia uprizoritev uspele čeAke ve. eel-o-g^e   >Zcrkac.   Veijajo   ^loboko   tnižane cene. ZveČer uprizore prv^č po znožaiub  cg nah odlično uspelo ter zabavno opereto >Oi ganaki   primaš«.
—   Tretjie (i )« uspelo. V Cerknici pri dt Uju se je obesila  2'>letna pose&tn-ca  Marija Pernar. Ko jo je našel mož. neeredn-ci ni bilo vei pomodi. Obupanka »i je že dvakrat hoto-la   vzeti   življenje,   enkrat   je  skočila   v  vod-njak, drugiČ  pa e-i  je prerezala žile na  ro. ki,   pa  «0 jo obakrat     refiJU.   Tretjid  £   je uspelo.
Iz Kranja
Kavama „STARA POŠTA'
VSAK   DAN   KONCERT! IGRA   ORKESTER    HURDES.
Naše gledališče
DRAMA Sobota.   21.   novembra:   Tujo  drte.   \z\*v
Cene   od   20   Din   navzdol. Nedelja   22.   novembra:   ob   15.   uri    Prva legija   Izven. Cene od  20 Din  nav?«io| ob 90. uri. Sn lod^ni plo>či   Trven   0*m-cxi 2Z f>in n.^vidoi Ponedeljek  23.:   Zaprto.
OF'KRA
3obota.   21    novembra:   Pod   to  goro   te\r no.   Opereta,   Izven    One   od   30   D*d narzdol.
Medelja    22.   novpmbm:   r>h   15    uri   Trn viata.   Tzven   Cene  od   M  Dfn   nnvnioi Ob ?0   uri.   A  propo*.  ka; deln   Andnluf* Revijalna   opereta.   Ieven.   Cene   od   •*> Wn  navsdol. Ponedefiek S8L: ZaortOL
Stev. 268
»SLOVENSKI   NAROD«, sobota, «.  novembra   1906.
Stran 5
Moskva — pristanišče stirih morij
Imela bo neposredno vodno zvezo z Baltttkim, Belim, crnim in Kaspijskim morjem
Pod tem naslovom priobčuje praško >Ceske Slovo«, članek svojega moskovskega dopisnika Jurija Beneša, ki opisuje ogromna vodna dela v Ruaij^ s kate-nmi namerava dTŽa-v« razbre-meniti že^ezsice in spojiti prostrane pokrajine, ki eo bile do-«*ej br©z prave zveze med seboj in ostalim svetom. Cianek bo ne-dvonrao T^nimal tuđi naše čitatelje, zato prinašamo glavne njegove odstavke v  prevodu.
Palača sovjetov v Moskvi
Ruski propagandna lepaka in sem^erviđl omacujojo Moskvo kot >pristaaiićće Stu^a morije. Gradi »e prekop Volga—Dan* pri" boduje leto bo dograjen prekop Volga—Moskva in iz pr*paganđe nastavne dejstvo; pre-Ktoiica Rusije bo v re®nici pristanišče surih morij, ker bo imela neposredno vodno svezo z Baltik'-Tn» Beiim, Čirsnim in Ka^p«i'jBsk*m morjem. Sistematično izvajaoi nacrt bo dal evrop^kemu delu Rusije tri široke vodne ce-ista od seA-era na jug, in dve od vzhoda na zapad, moderne, varne. ceprav počasne, in tako ^Ioboke, da bodo vel&e ladje e po-grezoin petih metrov lahko evobodno plule I*> rekah in prekopah in prevzele vefck del niske; ja tovorneiia prometa. Najveeji gospo* dar^ki problem Rusije — promet — bo 6 tem v temelju  režen-
Vide! sem del že gotovega prekopa Volga—Mo^tkva in videl dol grad/njes ki jo do-končujejo. To jo v re^niei veliiko delo, ki vzbuja epožtovanjo do cloveškega dela, ee-prav ga opravljajo kaznenci. i-roki, preJoo pet metrov g^oboki in 128 km dolgi prehod fcrade iL>oci tehniikov in UTadnilkov ter 120 tisoc delavcev. Grade zatvom^co za zaAvor-nico, črpalnc postaje, ki na krajih, kjer re-žejo ravnino gr^fiL, črpajo vs-o vodo prekopa do visine 80 metrov, da lahko nopretrgoma dopomjujejo Š€«t zaporednih zapor, da bo" do lahko dovaiale dovolj Vode preetoindei hi napolnile etrugo prekopa yse do reke Moskve. \"si p°toki in rcike. ki jih pr&kop preteka, so nape^jaud pod prekopom, da bi ne zamašUi izkopanega korita, v&e ce&te iin želewiice fto izpe»Fjane preko vieoJrih mo-stov nad prekopom ali po dvojnih pređorih poj njim. Vee zatvomdee in črpaDte poganja
tok iz posebnih elektrani, zgrajenih ob pre-gradan. Prekop bo dvignU gLadino reUe Moskve za več metrov. Ob reki grade pristaoi-šča in upravna podlopja, urejajo nabrežja in vse mostove dvigajo. Mo&kva »e pripravlja, da postane 1. maja prihodnjega JeU morako pri^tani^ce.
Prekop Volga—Moskva je de4 tako zvane-ga Volgostroja. To je nacrt ki bo zahteval več let dela in iana stiri glavne naloge: 1. Moskva bo dobiva La dovolj vode za bodočih 5 milijoraov prebivalcev, 2. zvezana bo 8 &ti-rimi morji. 3. po prekopih bo pritekala voda za namakanje 6 mUijonov ha etepne zem lje Zavolšia, 4. odvzete bo toHko vode Kar-patekemoi morju. da bo mogoče in potrebno izsušiti 50 metrov globoki Komeomoiski za* liv ina eevernovzhodmem koncu) in pridobiti tako 3 milijone ha zemlje, na kateri ^e bo pridek>val bombaž enaice kakovosti kakor v Egiptu.
V Kamisinu na jugu Sa ratova že grade 35 m visok jez, ki bo zajel v»o pomladan*ko vodo \olge v umetno jezero, odkoder se bo dobavljala potrebna voda za doslej brezplodno stepo na levem ravnem bregu Volge. S tena bo eeveda vzeta Kaspijakemu morju v«a voda Volginega porečja. prihajajoČa iz kop-nečega enega in glad^na Kaspijskoga morja bi padla ^koraj za 2 metra. To ruižanje gla-dme bo onemogočil jezt ki bo loOfl K°n>-eomoJski zali-v od o«talega morja. ZaMv bo o»ušem in njegovo dno izpreiaenjeno v boro-baževo polje. Potrebno vlago bodo nasadi dobivali e posebo-m namakalnim »ietemoin iz rake U ral a. Z zmanjšanjem površine Ka~ spij&kega morja bo tako izdatno zmanjsano , izhlapevanje, da bo 6 tem izguba vode iz Volge popotnoma nadomeSčana.
m%ija posegU m« te ngvtovMa tako gror ne primere sanikrnotl in »abitorti. da •« je ranburila vsa roaka jarrnoM. Rmki narod dela dudeie na polju talmlce in 00 l|udj^ ki Mno verujejo. (te je ni zapreke, ki bi je ruska tehnika ne mogla premag&tL Veodar pa bo morala Rulja #W>rRi Se ea čuđež, namreć »praviti v red »vojo upravo. Ukrotiti bo moraia razbe»oeli birokrataetn. da bo po teh prekopih eokrii mogo^a voanja. Tuđi om verniki, ki «e zanadajo na ^»e«nogočnoet tehnike, obupujejo, če pomj^bjo na »edanji birokratizem-
Roparski umor v brzovlaku
Francoska policija fctoji pred teiko n*-log^o. V medna rodnom brzovlaku je bila na. franeoski revijed umorena S5-letna ravnateljica podružnice velik ega pariškega modnega doma v Cannes Suzanna Garolo-va. V začetku novembra je vzela dopunt in 6e odpeljaia v Pariz, kjer je posetila generalno ravnateljico podjetja in sorod-nike, potem se je pa odpeljaia k »orod-nikom v Clermont-Ferrand. V sobo to zveoer je dobila njena služkinja v Cannes brzojavko, naj jo priđe v ued^IJo zjutraj b sin-čkom ča kat k jutranjemu brzovlaku.
Brzovlak je prisopihal, toda Garolov« ni bilo. Jeli so jo iskati in končno §0 jo na SI I v kupeju II. razreda pod klopjo. Zavita je bila v odejo kakor da spi. tod?i odeta je bila čez glavo in ko so železničarji dvl^-nili odejo. se je izkazalo, da je GaroJova mrtva. Imela je r roboem zamamna ireta, roke in noge pa svezane. Robee je bil nau-močen s kloroformom. n« vraru bo »e poznali sletovi davljenja. NaSli no tuđi njen kovčeg, ki je bil pa razrezan. Policija do«m-neva, da Bt^i bila zločinca najmanj dra. Cu^no je pa, da »o našli v kupeju ročno torbirr>   HnTrilove,  v  katerl  je  bilo   precej
Novo teatralno pottno poalopje
v MoakvL V ajem lahko dela
do 2500 mdnikov. V pritll«Ja
Je okeno sm 800
Vsa ta ogromna dela opravljajo v okviru GPU (obče državne politifeii* uprave), toroj 6 ikamenci. Kaznencd v Ru«ijl ne lepijo papirnatih vrečic marveČ grade ce^te, želez niče, prekope itd. ki to ne *amo kot težaki. Pri gradnjah GPU eo zaposleni mojetri. uradniki, inžemjerji itd. vsi kot kaznencl Svobodna ljudje de^ajo satno na nacrtu *n i majo nadzorstvo nad deli. Velik del pri-eftnega dela opravijo politični jetniki. tako da ee lahko reče, da tu naSprotnOci eovje-tov grade sovjetom gospodarsko bodočnofit io 0 tem  tuda  poiistično gotovost.
Ob koncu članka opi»uje JuriJ BemeŠ tuđi grozotni nered v vodnem proinertu. Tu se je brid vgnezdil neđcak birokratizem, da ee je pod ploho pa pirja in brzojavk udušila v»aka pametna  ^notrenost.  Zdaj  je kontrol-na ko-
Leninov mavzolej na Rde6em trgu pod Kremiem
dragooeno^ti in denarja. T Mar&eillu je kontrolor videl Garolovo, kako je vstopila v vlak z nekim moakim, ki te ga pa ne spo-minja dobro.
Težka letalska nesreća
V sredo zjutiaj se je dvignilo l vojaškega letalibča, v Prostejovu na Ceškoslova^kem več Solskih letai, v katerih so bili ražen pilotov kot opazovalci gojenci posebnega tečaja, večinoma topničarski častnikL Opatova ti &o hoteli improvizirano pehoto na pohodu in jo po potrebi ustaviti 1 bombardiranjem. Blizu letaltčča 6ta pa trči]i dve letali skupaj. Eno ktalo je vodil pilot nad-poročnik Robert Saodholzer in kot opa zova lee mu je bil dodeljen podporoCnik Miroslav Netevka, drugo letalo je pa vodU desetnik Miroslav Blatnv in kot opasovalec ga j© spremljal podporočnik Stever. Prvo letalo bi moralo letati 1.000 m visoko drugo pa 300 m pod njim. Vreme je br!o r»a neugodno in zato se je prvo leta'o spustilo kakih 300 m n;žje Tako je priSlo do ne-sreče.
Letali sta trčili skupaj z tevimi krili, ko sta leteli druiro proti drugen^u. Prvo letalo je treščilo v vas pod seboj. k}er »e je ia-pičilo med dve hiši padlo na vrt, podrlo bližnje drevo in se razbilo. Opatovalec Stever se je hotel rediti s padnlom, ki se pa ni dobro odprio in tako je oblefal teika ranjen na vrtu, Pilot Blatnv je bil takoj mr-tev. OpazovaJca so hoteli odpeljati v bolnico, pa je ie med prevozom umri. Drugo letalo je 4e napravilo v mraku velik krog. necreća pa je hotela, da je zadeto v visoko mejo na polju in se razbilo. Pilot in njegov spremljevalec sta bila takoj mrtva.
„Kadar koli Te vidim vedno si lepa ...."
Ona je ena izmed onih žen, kl se vea'no dopadajo. Cistoto njena OOlti vsakdo občuduje.To je majhna skrivnost, katero hoće ona     w ohraniti zase. Ne bo pa menda preveč huda, če jo tu izdamo ..,
Elida krema IDEAL, suha dnevna krema, pcmaga do boste lepi kot nobena draga. S pomočjo hamamelisa ima poseben ucinek. Ona varuje polt, odpravi maihne po* škodbe  in  nečistoto kože — je   idealna  podloga za  puderi
ELI DA KREMA IDEAL
Uspehi avtomatičnih stratostatov
V  Leningrad se je vrnil  te dni  ravnatelj glavnega   geofizikalnega   observatorija   pr<.>-fesor  P.  A.  Molćanov      ki  se  je  udclcžil aerološke ekspedicije svojega observatorija v   Abhazijo,   Gruzinijo   m   Armenijo.   Ekspedicija   se   je   razdelila   v   dve   skupini.   V E revan i  je delovala skupina pod vodstvom mladoga učenjaka Vernova. Du uj»otavi intenzivnost ko^mičnega izžarevanja, je ispustila   eicspedicija   tri   avtomatične   stratosta-te. izmed katerih se je eden dvignil  20 km
visoko. Učen jaki so ugotovili, da je v okolici Erivane intenzivnost kozrrr^čnih žar-kov v stratosferi §tirikrat šibkejša, nego nad Leningradom. S tem je prvić praktično dokazano da se intenzivnost ko/mičnega izžarevanja krči z oddaljevanjem od tečaja. Drugo skupino je vodil docent P. A. Vo-roncov. Ta skupina je proučevala v prvi vrsti vpliv pogorij na zračne toke v nižjih plasteh atmosfere. DelovaLa je v devetih krajih Abhazije in Gruzinije. V zračne vi-šave je izpustila oikrog 700 balonov in 11 radijskih sond.   ^________^
Moderne Stradivarijeve gosli
LotarinSka vaslca Mirecourt je bila že V 17. stoletju znana po svojih delavnicah In umetnikih, ki so izdelovali izborna glaa-bila. Tradicija se je ohranila do naših ča-bov. Zdaj slovi v Mirecourtu najbolj inoj-ster Laberte sretni lastnik slavnih Stra-divarijevih gosli ^So:neni vzhod<i, ki jih je izdelal čarovnik iz Cremone v svojem 33. letu. L&berte izdeluje giasbila vedno po starih vaorcih in priznava. da na tem polju moderna tehnika ni dosegla skoraj še no-benlh uspeliov. Tu so potrebni potrpežlji-vt filavi, nađarjeni delavci z dobro razvi-tim sluhom in cutom ustvarjajočih prstov. Laberte se drži glede izbire lesa. oblike in izđelave grosli vzorov velikih predn'kov. Ima cek> zbirko unikatov, ki jih je iazen Stradivarijevih gosli razdrl. V njegovi zbirki Je tuđi slavni Guarnerijev izdelek iz leU 1741.
V   Mirecourtu   izdeluje jo  samo   kval tet-na glasbila In čeprav imajo v Vogpzih do- 1 volj lesa ga uvažajo iz CeSkoslovaškc   Bos-   1 ne in Madagaskarja. Laberte, ki rad poka-te ljubiteljem svojo zbirko in delavnico. je | oni dan novinarjem zaupal, da zahteva iz-delava dobrih gosli skoraj leto  dni.  Samo lakiranje  zahteva   vec  mesecev,     a   koliko potrpežljivosti je sele treba za izbiro in ob-delavo raznih vrst lesa. In to delo je ako- !
raj anonimno. Kdo s© spomni umetnika i« Mirecourta, kadai- se opaja ob zvokih Hu-bermanovih gosli ali drugih Viituozov ?
Kako se varujemo raka
Najmanj primerov rakd je na Japon-skem. Japonci uživajo pretežno raatlinsko hrano, če že ne moremo tuđi pri nas crtati mesa z jetlilnih listov, uživajmo vsaj mehko meso mladih živali. Najslabše je ma»stno meso, ker ovira prebavne soke, da ne more jo cio beljakovin. Lz^ned maS«iob sta. na.j-boljža maslo in olje. Svinjska mast in go-veji loj sta Ležko prebavljiva. Freund pripisuje živalskim maScobam vpliv na po-st&nek raka. Tuđi ni priporočljivo jeatl preveć slane jedi. Priporoča se jesti 6esenj, ker pospešuje prebavo. Na prebavo je treba sploh paziti, da je v redu. V ta namen se priporoča jogurt ali kislo mleko. Zeto dobra je tudj grozdna kura ali neo'.u. .Jeoa jabolka. Zdravniki priporočajo tutL ^ilne-ralne vode.
Vidimo torej. da se je treba raka varo-vati v prvi vrsti z zmeiTiostjo v jedi, z vecjo skrbjo za distoćo telesa in z napre-tiranim športom, kar vse spada k pamet-nema načinu življenja modernega ĆloveXa.
Film v cerkvi
Z jazzom v cerkvi su prvi p>o«kufiili Atop-ričani. s filmom v oerkvi pa Angleži  V neki londonski   cerkvi   so   i-meli   oni  dan   ftndno nočno služb<> t>ožjo. Ko  bo  Se gledalj^ča m kina zaprla in ko 50 LondonČani po večmt ?e  l«rli  k   počitku.  go  jeli   zvonovi  vabiti \ernike  k  uočni  službi božji.  Kmalu je  bĐri cerkev nabito polna  in verniki so radov«d no  ča kal i,  kaj  bo.  tem  bolj.  kfr  *o  vkleli pred seboj belo filmsko platno. Ko so ugap nile luči. je platno oživelo. Verniki &o vidf-i: na  njem   vso  službo  božjo  in  zdelo  se  Jhn je.   da   so   pri   maši.   Peli   so.   molili   za  du hovuikom.  poklekovali in  ft© križali.
Po kratkem presiOdku m> luči xop©t upae nilr in  vftri'vi 90 zagledali film o junaštvih misijonarjev v AfrikL PVogram «e je zaključi!   s   filmom   iz   Kristusoveg^   Življenja   na zemlji.   Nn   filmakem   platnu   so   H*   vritil; prizori   iz   svetega   pisma.   Plužba   božja   v filmu je vzluidila veliko zanimanje po l»ii donu  in <n bi bilo na razpolago dovolj pn-mernih fihnov. bi sejrk* po tem načinu frln/ be božj«' ttHli dru^e cerkvo. Morda  bodo  v Londonu   posne mali   Ameriko   tuđi   v   tem. da bo  program  v  e^rkvi  izpopolnje-n  s  p*1 •švptnimi f'Jini. Na svetu je pač vae mop?o<r^
EMILE GABORUU                                                ^6
ZAKONSKI IN   CJ I U NEZHKONSKI   JIH
ROMAN.
— To je torej moj zakonski sin, — Je pamislil.
—  Glede  njegovega rojstva je  vse jasno.  Mislim, da bo ponosno nosil svoje ime in vendar ne čutim do njega nobene simpatije. Zdi se mi, da se mi bo moj   ubogi   Albert   smilil.  Nisem  ga   znal  oceniti. Nesrecni fant!  Storiti tako grd zločin!  Gotovo se mu je  zmešalo.   Ne  ugaja   mi  pogled tega  fanta, pre\-eč  prozoren je.  O sebi pravi, da so  ga same vrline,    Miren  je,    odločen,    velikoduSen,   plemenit, junažki Odpusča gospej Gerdvjevi in lj^ibi Alberta. Ah, Albert je bil tuđi popoln. pa je vendar umori! Klaudina. Kaj stori ta ? ... Sicer je pa it»k vseono,
—  je pripomnii tiho, — toda mora! bi ga bi   spremiti k ValerijL
Minilo je že dobrih deset minut, odkar je bil Noe! odše\ vendar je pa grof hitel k oknu v nadi da ?a zasrleda na dvorisču in ookliče nazaj.
Toda Noel je bi: že da'eč. Na bližnjem vogalu je "ni uaie: \?- o^oka i S€ da1 hitre odpe'lati v ulico St. Lazare. Pred hišo je dat irvoščku D©t frankov in že }c hitel po stopnicah v četrto nadstropje. V -palnici gospe Gerdyjeve je lahko z enlm pog'edom
otovil, da se v njegovi odsotnosti položaj ni nič '"-'   BoiT>!ca je ležala na ^rhtu ziaprtih oči in
izmučenega obraza, Ce bi njeno telo ne drgestalo, bi jo dahico smatrali za mrtvo. Nad njeno glavo je stala posoda z ledeno mrzlo vodo in iz nje 00 ji kapale kapljice na glavo in na čelo, pokrito % reli-
lrimj  modrikafttiini  liaam^
Pri peći, kjer je plapolai velik ogenj, je sedela redovnica Sv. Vincencija Pavlanskega. V naslonjaču nasproti bolniake postelje je seđel doktor Herve in pažljivo gledal, kako usmiljenka atreie bolnici. Ob Noelovem prihodu je hitro VBtal.
—  Končno ste tu! — je vzklikni] in krepko *Ua-nil prijatelju roko.
—  Zamudtl sem se v sodni palači,  — je đejal advokat, kakor da čuti potrebo pojasniti svojo od-sotnost, — in bD sem kakor na žarečem ogl^i, ttj veš.
Sklonil se je k zdravnikovemu u&esu in vprašal r drhtečim glasom:
—  No.  kako  ie? Zdravnik je ođk^ma1 z g:lavo.
—   Njena bolezen se je poslabSala, — je ođgo* voril. — 2e od ranega jutra si slede preteči zniki s  strasno hitrostjo.
Obmo'knil je; kajti advokat ga je prije 1 za roko in  mu  jo krepko stisnil   Bolnica  se  je r~ani!a  to ?ho zastokala,
- S išala te je, — je zašepetal Noel.
—  Saj bas to bi želei, — je pripomnii zdravnik. -   to bi bila velika sreća. Toda ti se najbri moftlŠ. Sicer  pa  poff^j™0-
Stopil je k bolnici in ji potipal žilo. potem ji je
pa nekoliko privzdignil veke. Pokazale so se kalne, staklene kakor ugasle oči.
—  Stopi sem, poskusi sam, primi jo za roko, če te bo flUšala.
Noei je zadrbtei m prlstopil k bo-lniški po-steljL Sklonil se je tako, da se je z ustnicami skoraj dotikal bolničlnih uaes, potem je pa zamrmrai:
—  Mati, jas sem, Noei, tvoj Noel.    Spregovari, daj ml znamenje. Ali me slišiš. mati?
Nobenega odgovora. Bolnica je ležala nepre-mifino, nobena mišica njenega obraza se ni zganila.
—  Vidiš, saj sem ti pravil, — je dejal zdravnik.
—  Uboga   žena!  —   je   vzdihnil   Noel.  —  Ali hudo Upi?
—  Tm hip ne!
Uamlljenka je vstaU m stopila k bolniski po&te-
—  Vm jt pripravljeno, gospod doktor.
—  Dobro sestra,   poldičite   služkinjo. da   borno savili bofadco v gorčieno testo.                      *
Noel at je umaknil k oknu in pritisni vroče čelo na Pteldo. Obrnil se je nagto. ko je čez nekaj čaea asllia1  tfk za seboj gtes svojega prmteija:
—  Je ie opravljeno. — je deja^ zdravnik, — po-*akajmo.   kako bo učinkovalo   gorčično   testo.   će ga bo cadutJla  bo to dobro BMmenie   Ce ne bo to nčmJtorvato. potem poelmstm ie s roiici.
—  Kaj pa c* tuđi ti ne bodo učinkovali? Zdravnik je samo BtcomlgnH r. ramenl v odgovor,
^ei, đa bo v tem prfaneni brez močL
—   Ra«ifmeni tvoj molk. — je samrmrei NooL
— 2alibog, povedal sem ji to nocoj: Izgubljena je.
—  Iz vidika znanosti da. In vendar še ne mislim obupati.  Ni  še  leto  dni  tega,  ko  se je  tast enega naših   prijateljev   izmotail  iz   podobne   ragate.   In njegova bolezen je bila mnogo težja, ker je bilo že nastopilo gnojenje. No, tako, zdaj moram na pot, Ćakajo me še trije boliaki, — je pripomnii zdravnik.
Noel je spremi! svojega prijatelja do stop<nic, kjer ga je vprašal:
—  Aili priđeš še?
—  Nocoj ob devetih. Do-ttej se pa ne da nič sto-ritL  Vse je odvisno  od strežnice.    K sreči sem ti izbra! eno  najboljžih.
Doktor  je  odhite!  po  stopnicah.  Noe!  se  Je pa vračal ves zamišljen v sobo go3pe Gerdyjevo Na  pragu ga je pričakovala usmiljenia
—  Gospod, — je zašepetala.
—  Želite, draga sestra?
—  Gospod, sužkinja mi je dejala, naj se obrnetn na  vas  zaradi   denarja.   Nima   ga  več.  za  zđravUa ^i ga je morala  že izposoditi.
—   Oprostite,   sestra,   —  je  dejal  Noel  očiviđno nejevoljen,   —   oprostite,   da   žo  prei  nisem   ml»Ml na to. toda zbegan sem. saj sami vidite.
In  po^oiH  je  na mizo bankovec ta sto frankov.
Usmiljenka se mu je hotela zahva'iti. toda Noel je bil že izginil. in iz predsobe se je zasIiSal njegov glas:
—  Koncno ste prišli, dragi Clergeote. Mislil sem ie, đa vas ne bo.
Stran 6
»8LOVSNSK1   NAROD«, eobotk, *?1    novembra   19».
5tCV.  268
Mihail ZoščenJco:
V bolnici
Odkrito  rečenu,  boleham raje doma.
Seveda ne da se ugovarjati, v bolnici je menda svetleje in kulturneje. Tam morda bolj pazijo, da je v hrani do vol j kalorij. Toda saj pravi že pre-govor, da je boljši doma krajec kruha, aego v tujini ceia krava.
V bolnico so me pripeljali 9 trebuš-liim legaijem. Doma so mislili, da mi bodo  s  tem olajšali neznosne  bolečine.
Pa nišo dosegli svojega cilja, ker sera prisei v čudno bolnico, kjer mi ni bilo nič kaj po voJji.
Komaj namreč pripeljejo bolnika, ga vpišejo v knjigo in bolnik naenkrat čita na steai plakat; Izročanje trupel od 3—4.«
Ne vem, kako je z dru^imi bolniki, toda jaz sem se kar opotekel, ko sem prečital to objavo. Najhujse je, da imam visoko temperaturo in sploh se življenje še komaj drži v mojem organizmu, morda visi ćelo na nitki in naenkrat čitaš take besede.
Dejad. eem možu, ki je zapisoval moje ime:
—  Kaj  pa   izobešate   take   sramotne napise,   tovariš  felčer?   Sai   vendar ne morejo biti boiniki veseli, ko jih čitajo.
Felćer ali kakor mu pravijo v bolnici idravnikov pomoćnik se je začudi! mojim  besedam  in   odgovorili
—   Glej   ga   no,   bolan   je,   da   komaj hodi, od vročice se mu skora.i  kadi iz trat, pa še brusi   jezik   in   kriti/iira. Ce ozdravite, kar ni verjetno, bo^t-   lahko kritizirali, ce pa ne, vas res izroeimo od treh do štirih,  kakor je tu napisa.no in tuđi   v  taki   obliki,   potom   bosic   pa   vi-deili,  kaj se pravi kritizirati.
Hotel sem ga zgrabiti za vrat, pa »em imel previsoko temperaturo -39.S in pustil sem ga pri miru. Dejal sem mu samo;
—  Le    Čakaj,    državiljan    zdravnikov pomoćnik, ko ozdravim,   mi   boš   odgo-varjal  za  svojo  predrznost.  Mar  more-jo   bolniki   poslušati   take   stvari? To moralno  izcodkopava njihove  moči.
Felčer Je bil presenećen, da težko bolni z njim tako svobodno govori in takoj je jeil godrnjati. Tedaj je pa priskočila strežnica, rekoč:
—  Pojdiva  v  umivalnico,   bolnik. Pri  teh  besedah  me   je  pa  tuđi pre-
treslo.
—  Bolje bi bilo, — sem dejal, — če bi  nazvali  to  kopalnica,  ne  pa  umival-nica.   To  bi   bilo   lepše   in   bolnika  to vzpodbudi.   Saj  vendar  nisem   konj,  da bi me umivali.
Stireznica je pa odgovorila:
-— Glej no, g-lej, bolan je, pa mu ni nič p-rav, še izbircen je. Gotovo ne bo-ste ozdravili, ker vtikate povsod svoj nos.
In odvedila me je v kopalnico ter mi natočila, naj se slečem. Jel sem se sla-čfti, a naenkrat sem opazil, da iz vode ▼ kadi že moli glava. Videlo se mi je, kakor da sedi v kadi stanka, gotovo bolnica,
—  Kam ste me pa privedli, pasja noga, v damsko kopalnico,  ka-li? — sem dejal strežnici. — Tu se že nekdo koplje.
—   Da,  —   je   odgovorila   strežnica. — bolna starka sedi tu. Ne ozirajte se na njo.   Visoko  temperaturo  ima  in   na nič   ne   reagira.   Kar slecite   se.   Ta   čas potegnem    starko    iz   kadi    in    na lijem sveže  vode.
—   Starka   ne    reagira,   —  sem    pri-pomnil, —- toda jaz morda še reagiram. In  meni  je   odločno   neprijetno   gledati
to, kar plava Um pri vaa v kmdL
Kar je mova prifel sdramikor pomoćnik.
—   Prvič vidim tako izbirčoega  bolnika, — je dejaL — Temu predmetu tu ne ugaja, ni mu ni po volji, umira-joča 9tarka se koplje, on pa godnij* in zabavlja.   Ona  ima morda  40  stopjnj, ničesar ne  čuti,  vae vidi  kakor skozi sito. Pogled se ji nikakor ne bo uetavil na vas na tem svetu niti pet minut dl je. Ne, raje vidim, da nam poailjajo v bolnico   onesvešcene  bolnike.     Takim  vsaj vse ugaja, z vsem so zadovoljni
Kar se je oglasila starka iz kadi:
—   Potegnite me iz vode ali pa zle-zem sama iz nje in vas vse premikastira.
LotUi so se torej »taxke, meni so pa napočili,   naj   ae  slečem.
In ta čas, ko sem se slacil, so napol-nili kad s toplo vodo in mi narocili šesti v njo.
In ker so že poznali moj značaj se nišo več prepirali z menoj, temveč so mi v vsem pritrjevali. Sele po kopeli so mi dali perilo, veliko, ne za mojo postavo. Misli] sem, da so mi nalašč, iz zlobe podtaknili tako perilo potem sem pa spozna 1, da je to v bolnici navada. Majtini bolniki nosijo navadno velike srajce, veliki pa majhne.
In izkazaio se je, da je moje perilo ćelo   boljše  od  drugega.  Na  moji  srajci
je bil bol niski pečat na rokavu, drugi so ga pa imeli na hrbtu ali na prsili, kar je moralno ubijalo člove&ko dostojanstvo.
Ker je pa moja temperatura stalno naraščala, se nisem prepiral zaradi periJa.
Položili so me v ne posebno veliko sobo, kjer je pa vendar ležalo blizu 30 bolnikov. Nekateri so bili očividno težko bolni. Drugi so pa nasprotno ozdravi 1L Eni so stokali, drugi žvižgali, tretji kvartali, četrti so pa hodi li po sobah in zlogovali, kaj ima kdo napisano nad vzglavjem.
—  Morda   sem   prišel v   umobolnico,
—  sem dejal usmiljenki. — Vsako leto ležim  v bolnici, toda kaj takega še nisem videl.
—   Morda  boste  pa  zapovedali položiti   vas  v  posebno  sobo in  postaviti  k vam  strežaja,  da   bo  odganjal  od  vas muhe in bolne, — me je zavrnila u&mi-ljenka.
Jel sem kričati, da bi prišel šef zdravnik, toda namestu njega je prihi-tel že znani felćer. Moja bolezen se je bila ta čas posiabšala in ko sem ga zagledal,   sem   omedlel.
Zavede! sem se menda sele čez tri dni.
—   No,   —  mi  je  dejala  usmiljenka, vi ste pa res žilavi. Vse preizkušnje ste prestali.    Slučajno   smo  vas    položili  k odprtemu oknu in  tedaj  ste jeli nepri-čakovano  ozdravljati. Zdaj,  če  ne nale-zete bolezni  od sosednih bolnikov, vam borno   lahko iskreno čestitali k ozdravljenju, kar v naši bolnici ni tako pogo-sto.
—  Kakšne   bolnike   pa  imate  tu?  —: sem vprašal. — In kakšnih bolezni naj bi se bal?
—  Prišli ste kot nalašč v tako sobo, kjer so slučajno skoraj vse bolezni, kar jih pozna zdravniška veda, — mi je odgovorila usmiljenka.
Obsel me je seveda strah, toda moj organizom se ni uklonil tem boleznim in šei]e tik pred odhodom sem dobil otrošrko  bo'lezen — oslovski kašelj.
—  To bolezen ste pa nalezli iz sosed-nega poslopja, — je dejala usmiljenka.
—  Tam imamo otroški oddelek. In gotovo  ste   bili   ta/ko   neprevidni,  da  ste
jedU iz posode, Iz katere je jede! otrok z ofliovskim kašljem. Zato ste tuđi zbo-leli
Moj organizam je pa kmalu prema-gal tuđi to bolezen. Toda tuđi potem, ko so me že hoteli odpustiti iz bolnice. Se ni bilo konec mojega trpljenja. Na-padla me je nova bolezen, to pot živčna. Na aivčni pod 1 agi sem dobil po koži iz-pusčaj, podoben ošpicam. Nehajte se razburjati, ,pa bo sčasoma tuđi to pre- ' šio, mi je dejal  zdravnik.
Razi>urjal sem se pa zato, ker me nišo hoteli odpustiti. Zdaj so na Jcaj po-zabili, zdaj zopet nišo česa imeli, zdaj kdo ni prišel in tako nisem mogel proč. Slednjič so se jele gibati bolne žene in vse osobje je moralo tekati po bolnici, da nikoli tega.  Felčer je dejal:
—  Sele  osem  dni ste tu,  pa  že godr-njate in razsajate. Držimo pa nekatere ozdravljane po tri tedne in potrpežljivo prenašajo to.
Toda kmalu so me izpustili in vrnil sem  se  domov.
Doma  mi je dejala žena:
—  Veš,  Petja,   pred   tednom   dni  smo mislili,   da si se   preseJil   na   oni   svet, kajti iz boLnice je prišlo pismo v kate-rem je rečeno: Po prejemu tega pisma pridite takoj po truplo svojega moža.
Moja žena je torej hiteia v bolnico, toda tam so se ji opravičili 2^1 pomoto, ki je bila nastala pri njih v pisarni. Umri je bil nekdo dnigri, pa so pomislili name, ćeprav sem bil takrat zdrav in sem dobil samo na živčni pod!agi iz-puščaj na koži. Vse mi je bilo od tega dogodka nekam neprijetno in hotel sem odhiteti v bolnico, da bi se tam s kom aptr1!. Ko sem se pa spomnil. kaj se do-gaja tam,  sem  opustil  to misel.
In  zdaj boleham doma.
Nedelja,   22.   nov*»mhra
8; Ve*icl nedelj^ftti |>ozdrav (pl^eej. — 8.HO; Telovadba (15 min. za ženike, 15 m'n. za mosike, vodi g. prof. Marjati l>obovieek). — 9;   Čas*,   porocila,   >|*>re<l.   —   9.15:   Prenos
cerk-vene   gla»l>o   iz   iranr    cerkve.   __   9.4o;
Verski govor (g. dr. Hoiii'-ta Tominer). — 10: Hocaetitev f>\. CeriHte (ptoice). — 10.30: Zbor konjskih pcvcev \z Sel in Kadiš. — 11.20: Lnsjelbrerht: Zapinje i^raoke, Ma^ Križtof. Ko eseni bila maio ilelr, Kožica (igra veL   oH«f*ler   Debiw»yjevih      feštivalov   na
ploecah). __ 11.30: (Jaispcror»k:  Grof Fr.   l'oc-
ci:   Tri   želje.   __   1*2;   Rudi   VVjedoeft   igra
(pk>šče\ — 12-15: Odloniki iz opere Ples v ma«(kah« (Verd1) Sodelujejo; jidč. Olga 01jdekoj>0A-a, Jean Franci in radijski orke-ster. — 13: Čas, »pored, obvestila. — 13.15: Odlomki iz opere >Ples v ma&kahi (Verdi).
__  16:   Ženika   ura:   Žena   v   i>oklKu   (i?dč.
Slava UpogJavšikova). — 16.20; Reproduciran koncert lahke giatšbe. — 17: ](meti jeka ura; Uspehi lel^snjeea čebelaretva **i. Okorn Jože). — 17.20: Orglice in harmonika (gg. Petan in Stamko)- — 18: Ve^el je^en^ki sprf»-hod (radijski orkester). — 19: Ca», vremt*, porocila, t*pored. obvestrlu. — 19.30: Nac. ura: Pesmi naših p«»*m:iikov iz zarl-n-jih vojn 'Sirija Kordit') L5*r«i. — 20: Slovenska ura; Sšmon Gregorčic (predava g. dr. Joia Ix>-vrenčičj — 21.:K); Skladbp in vendki Antona Jakla (radiieki orkeeter). __ 2*2: C'as, vremo, porocila. spored. — 22.15: Skladbe Antona .lakla (radij^ki onke»ter). __ Komec ob 23. uri.
Tonedeljek. 23.  novembra 12:   Zbor   balalajk   Iplošče).   —   12.45:   \re
me, poroci la.  __  13:  t'a«*, (*pored-  obvezi i la.
-_ l^.to:   PeSmi   za   ple«  in   zabavo  (plo^č-""'. — 14:  Vreme, bor/,a. —  18: VA ravniska ura (£j.   dr.   Anton   Brecelj).   —   ^-^-   Jacques ibert:   Pr^tajajija, ^uila   'plo^če), igra  kan • erlni   orke^ter   Strarani,      dirigira   \Valter
Strarani. __ 18-40: V Grciort-.ieevein ro]stne;n
kraju (g. prof. Anton Oven). — 19: Čas, vremo   i>ororila. (ij:or^(l.  *^>vosti'1a.  —  19%:
Nac. ura: '2<Mot.:in*;i narodn^^M vpt a in iU>!».o voljoke akcije v Ameriki (Milan >!arjanovU;) l>^v..            ... ,y*.   ........ i »va .i             _w.   il.   kon-
cert L;ubljiriiskc£a s;oc*aln-*ija kvarieta (j;^. Leo Pfeifer, Frano Stani.\ \ i itko šuiter>:č, liu^tuv Mul-ier). _ 20-»: IMoiče: Sibeliii^: l.i^kii ''n.nou iii^^li po^in;|. \'a!»t» tr^-tt? torgle); Ifandl: Ario*»o v h-duru (orjju), Srb uman u. \ ečonia p«>^'in 'or^lf) — 21.1^: Kuuioerl   tratico^-kili  tuit   (ra»l*JHki   unkesterj.
—  22: Cas, vhmii^. rM»rorila. ^j»or**d. — 22.15; Kadij5ki   ]azz.  —   K011*-1"** f*'1  -3.  uri.
Terrk, 21.  iiox'iui»ra 11; šoVka ura:   Tatovi   :n  [>«>tii-;ja  v živat*>tv».i
(g.   prof.   Katael   ivačan.   __   12:   Za   vc^»<*.'jja
ueiiaj (plošt'o). — 12.4."j; Vreme, porod.a.
13: ča*. «|H>re«.i. obvi-^tila. — lo-I.V \i >t--na-berlovih   dol   l(>io>-rt»).   __    14.    \ reint-.   inhiza.
—   1S;   l'e^ler »pored  (radij^ki orkt^ier).   — 18.40;  U  islamu.   Vz«ri   in   lK>ji   Moliam**iJa (g.  Fr. Ten?cjflav).   —   U»-  i'a*>,  vreuit", poručila.   *porod,   obvoati'la.    ...    1i)3tl;    Nac.    ura: Klatna slava   pn   tužnih  S'ovan-h  'Ivan   Fra nit1)  Zub.   —   19.50:  />al>avni  r.\<>\\\   tedriik
—   20;   MevtTbeer.   VW^  /.   bakljamj   ([»Umco izvaja   berlinski   filharm.   oi ke**tor     —   "JO.1"»: Anton   Lt^kovee:  -lurij   IMevnar   _   drama  v treh  dejanjih.   l/v;ijajo rlani  ra<l.   <zr.  druz.
—   21.ir»;   Klavr^ke     todkp   na  plo^čah.   — 21.HU:   \ciika   lanta/ija   \t    PuiT-itii.jeve   opore    >Turattdot;    (tpra    radij«*kt   orkee»ter).    — 22:   Ca*.  vrenie.   (>orocilu.  sporod.   —   22•!•>:
Zvoki v oddih  (rad'JKki orkoetrr), __  Konor
ob 23.  uri.
SSr^da.  25.   oo*embra
12;    Virtuozi   tplaŠčo).   __   t-.4.">:    Vreme.   po
roi-iia .. 1S; ta»», sf>ored. obvestila. _. 13.1."»: \^tSel O|K>klctn^ki konrert (radiitiki orke^ter}.
—   14;   Vre-aio.   iKirzii.   —   IS-   Ml a« i i n*<.k a   ura-Kako  tjloda»to   unielnlno  (iz.  dr.   Kran<"e  St»" \v).   __   18.20:   Rorno   delo:   lzix>|M>lniino   ?i ^vojo  *4tiui<v^tr(4ko  opremo   l£L-   »Tanko   7.'h>*r\K
—    1S.40:   Pravna   ura;   Likvidacija   kmočkih doluov   I.   («_:.   \aloutin   Bidovoc.   ^odni   ^Ja-rr^ina). —   19: ('as. vrenu*.  }M>n>rila. * porod, obvo^tila.    —    19.^0-    Nao     ura:    /nan?*tv.Mii tkongresi v službi   |u^o»slov.-lK»Igar^kfkg:a zl»M 7.r-vania   (Ht.   MMulin   S^li^)   Bj»d.  — -0:  Koi>-rort /l>ora  lila^b^no  MaHcc.  — 21:   Komori radijskeca orke^lra.   — 22: Cas, vrcnn*. \- • rof.iia.   spi»red     —   22.15;    (Ha^boni    droli i. (ia<i!J«iki   orkn^ter).   —   Konnc ob 2H. uri.
Iz Celja
—c () belih planinah in deroćih vodah bo predava] drevi ob pol **. \ dvorani hotc-tela Skoberne znani novinar, sportni ptsa-telj in propagator g. Karl Luther i/ Mo-nakovega. 1/rcdno zanimivo predavanje bo spremljalo okrog  150 diapo/itivov.
—c Na koncertu, ki ga bo priredilo Celjsko pevsko društvo v torek 1 decembra xvečer v veliki dvorani Ce!j-*kega doma, bo pevski zbor i/rva jal 14 po većini novejšife pesmi skladatcljcv Adamića, Dolinarja, Je-rebaT Jobsta. Lajovica, Mirka. Rožanca in Savina, katerih nobena še ni bila izvajana v Celju, nekatere pa bodo doživele na tem koncertu ćelo krstno rzvajanje. Poleg pev-skega zbora bodo nastopili tuđi trije odlični mladi slovenski umetniki in sicer kom-certna pevka ga. prof. Lidija Vedralova iz Ljubljane ter violinski virtouz g. prof. Ta-ras Poljancc in konecrtni pianist g. prof. dr. Roman Klasinc, oba i/ Maribora. Program koncerta bo bogat,  pester in /.animiv.
—c Umetniško akademijo ob 30- letnici smrti pesnika Simona Grcgorcića bo priredila celj-ska »Soča« v soboto 28. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Na sporedu je slavnostni govor g. Franja Rosa, nastop \iolinskega virtouza g. ravn. Karla Sancina in koncertne pianistke ge. Marice Sancinove, petje Celjskega pevskega društva, govorni zbor pod vodstvom ge. Sddarjcve, dve recitaciji, poleg tega pa bo šc pesnica gdč. Ruža Pcfelinova recitirala Ciregopčičevo »So-či«.
—c Filatelistićno društvo »Ćeleja« v Celju je imelo v toresk reden občni zbor, na ka-terem so bili izvoljeni v odbor sledeči gg.: predsednik dentist II. G. Hoppe, podpred-sednik Franc Krajne, tajnik Franjo Lapor-nik,  tajnikov namestnik Alfonz Kožel, bla-
gajnik Sinvon Olko. blagajnikov najTient ntk Rudolf Rojnik, pregledos alec raćunov Ldvard t'aidasch <n Ktid<»M Krajne. rf»rrd scoVnfck inciijaluc^a (niscka L^oii Javnik
— c I' pru*iu\ it /i'u'm/v'n m H«t pnredM« Sikkolsko dru>t\o \ (riju v poicdrliek Kt t. in. ob 2W v Mcstncn ^.'fdlli-tu Iclo vadno akademijo
—c I *tngerievn >-t\anicn'škn p.iirohf* dramo i/ /mIjcjm« Ct.'šJ<<»i!'»\aški}i legionar jv\. bo uprizorila Iivibljansl.n drauia v u* rck 2-4. t ni <»S 2i». v L-clKkcm gi* dali^n Predstava   )e  /a   abo>ina
—c \' \-i*oki stuntsti <SS /ff |c umri v ru-tok   na   Krcgu   /clc/.mč*ir   v   p    lakob   Cir«*l
—c Prvenstvenu nt*f*«»metn*i /rlnid V ne dolio 22. t. in ob 14.M) no o«» pri'ela nn Oliuipovt'in »grisču v lidbrnu PihImivc/imi prvenstvena ickuia mfd >K Olimpom im SK knrotaiMun i/ Kra'ija. Xai»imivt> tc^ni« bo   stM.lil   g.   R.etnprccht    i/,   ("flj*.
—c   /hnr   prns\*ct;ir)e\'   celiske   tokOlskv 7upe  sc   bo   prčcl   jutri,   v   ncdfljo  nb   pol 10.   dopoldnc   v   /borovalnici   tVlj^kc   poso jilnico   v    I.    nad^tr^piu    Narodnog«   doma    v
Celju
—c \'oč»o lekarniškn <tuihr> ima do v^tr tega 27. t. nv kr. dv^rna Ickama »Pn M* riji pomagaj« na Glavncm  irgu.
ŠAH
—Smiult^nka    m«jslra     P'rc«.      7<iru/.eni
ljuKli-anski    šahovski    kUibi    pnre«ic    n     -rCs<io
2.V I. m. ob 2<». smulia.'iko. na katen h<> nist^pil moislcr \A$}d l'irt Prireditov bn v rcsld\T<iciJ! /vtvdd' nit>t(»p>l<i p;i h*> M) izbranih vjhhM\ Pri.ia>nina w ne" organizirane >abi^*'c /na^a 3*> f>m, za or-^«.ni.'ir:inc pa Uh Pire >**iui I«* /cici. <i<« »-nkrai prci/kusi svojo m«v pr«»ti moijiicjsl /a>cdbi kak-or je sic^r nj simulfcinkah Orcii bo Ird, kajh 1- i\jhl ;**na ne vclja 7M* slon j /a n^.)rTn»Jneišc ^aliovsiko srcd'Ncc naše dr/avc, vpnrior upaw», da hn Pit kos n-3lo«i. ki si >• jo za^avil. '/.-ndrni uspehi n^ turnirjti v P<uljebr.adih in pn na olimpijadi v Miinchim. k i<V ie, k<*Vor /n<iiin odlično \£r-d\ na prvi d«*ski, ga u^po-Nflbljajo tuđi za &imultanko pm<i mofriini na^prot-ni-kotn.
— Banovinsko prvenstv<». I^rublj^nsJti skupina je ie konzul« svoj turnir. Kot /adnja sta igrala TrivjUv in ftent|>e4e-r t€* je po hudi bfiTbi rnvigal fsvoriztrATti Tri* cjlav s 4S : 3*/i. Prva tri mesta »n to»«%j /asedli: I-ftK x 44 točlamri, TViglav Vi in ^erutpeter 30 točk. Ti trije ao s© phbirali za nadal»JTije tolcmovan)© in ho Sentpeter i*ral 27. in 2P. t. m. t Kranja n Kxa*n>env Triglav bo rmatopU tta Vrlmiki proti on-do-tnetmi Icl-ubiu, LSK Je pa r tesm koVu prost.
«e    1TSOC1    bo    m    RWLJ    LJLSG   m EOSSMmCNO TSKOCDtO
f9M OM AK Am
KUPITE   JO   TAJ&OJ,   prtjgmiigi   )•  k& iMinogm raoja. TAKOJ ia&nmfo prhly*±
vw hiiiftiiT nspfflJctiMMtl. fCrvpt koraiins^
tacpeutenje tmt praeba, L^ABJK ■—lu)o
om OOLJBM imf
NODEftNA KOZMETIKA MORANA — SPLIT
MALI   OGLASI
Beseda 50 para, davek Din 3.—, oeaeda 1  Din. davek 3 Dio
preklici
Za  pi3mene  odgovore  glede   nnJih  ogrlasov   je   treDa   priložiU
2aaaniko.   —   Popustov   za   male  oglase  ne   prizoajuo.
STAnOVATlJA
Beecda   50   par,   davek   3   Din Najmaniši   zueeek   8   Din
STANOVANJE
eno   im   dvosobno   oddatn   Lakoj.
Pojasnila:   Cojzova   ce*ta   1.  tr-
Bjovina.                                 3019
STANOVANJE
2 ©ob ki kuhinje 6e odda. GMn-w,  Tria&ka  ceeta  12.          3035
DOPISI
Beeeda   50   par,   davesk   3   Din Najmanjši   zneeek   8   Din
INTELIGENTNA mlada Ro«pa v zakonu neerečna. §če starejšega, dobro»ržnega» do bro eituiraaaega prijatelja. Po-inidbe na trpravo >Slov. Naroda< pod .Oen1i«inan<-                3027
PRODAM
Beseda  50   p*r,   <iar«k  8  Din Najmanjfci   saesek   8  IHn
POZOR
Žlahtna dreve»a, lepe trtiiice. parcelo 1200 m* ^^JP^ prodajam. Efcooom Zg.9»a.9% pod lirftoo«.           •              W»
RADIO
8<e\Tii /a \^sp toke in baterijo. ^ 5tS ur amj>er7iini akuinulalor-jem. Philips zvocailkoni. okvirno anteno in tra«*;fonualorjem, prodam po ugodni cen'K Bejru-nje   pri  Cerknici,  šola.         3029
RAzno
Befteda   50   par,   davek   3   Din Najmaniši   zuesek   8   Din
HUBERTUS
aepremocliiv.       temnot*iv   ki   v razliftnih barvah po 250 Din ler vea druga oblačila  po neveriot-no nizkih  cenah  pri  Preekeriu Ljubljana, Sv.  Petra c   14
VINO   IN   ŽGANJE
cez uHco:
Namizno  bek>           Itr     7 Din
Srbsko Prokupac lir 7 Din Ovi^ek                       Ur      8 Din
Portugalka                Itr     9 Din
Rtoting                       ;tr     » Din
Jabolčnttc »Ittđk'i Itr ♦ Din 2GANJE:
Tropino\©e                Itr    22 Din
STrvovka                    nr   24 Din
Brinjevec                   Itr   38 D*n
Borovnica r                Itr   40 Din
ter razne likerje, konjak, desertna vina po reklamnih cenab nudi ter »e priporoča Bulfet S. J. Jeraj, Ljubljana, Sv. Petra c. 38.
50   PAR   ENTLANJE ažuriranje-   vezenje   zavec%   pe riJa. momogramov, gumbnic. Velika   zaloga   perja   po  6.75   Din->Julijanat. GoSposveteka 12.
NAJCENEJSE
fine krvavice in pečenice, crno vino in »ladiki mo>U li ter 8 l>in nudi oo^tilna Mu[ler. Siska- Jan-ševa ul.   15.                          30-8
Najceneje izđe-lujemo razlidna omela in Metke.
Simenc ffinko
TYRSEVA C. 5
preje knjigama TURK
KLIŠEJE
t NO
JUGOdSAflKA iv^tTrA NASIPA
ŠPEDICIJA
TURK
PKEVZEMA
LJUBLJANA
OCABINJENJE
vseh   uvoznih   m   izvoznih   pošiljk,   in   to hitro, skrbno in po najniiji tarifi. Revizija po njej deklariranega  blaga in  vse informacije   brezplačno
Telefon interurtMm 24-59.  Vilnarjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice)
PREVAŽANJE
vsakovrstnega Dlaga Dodisi kuriva, strojev. selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tuđi  8
tremi najmodernejšimi avtomobih.
Telefon interurban 21-57. Masary kova c 9
nasproti  tov.   kolodvora)
NARODNA TISKARNA
IZVRŠUJE
VSA TISKARSKA DELA
LEPO IN OKUSNO
Otroški   vozUki      Uvokoiesa,      B   1   ▼     *   I   ■   1
najnov«ji!b      ntotorjl,      stroj      1
modelov      trlciklji      pojreiljiTl
PO ZELO NIZKI CEN1 — CENIKI FRANKO!
„TRIBUN A"    F. BATJEL
LJUBLJANA,  KaHov&ka cesta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26
i Otvoril sem v pasaži Neboti^nika
|                             NOVO TRGOVINO
I  „ V 0 L N A «
S   Prodajal bom volno, perilo, nogavice, dežnike i. t. d.   ■ ■                  Priporočam se                                                 |
•                                  KARL PARADIS.  i
Vljudno naznanjam cenjenim naro^nikom in crnj*»nemu obćmstvu. da sem preseli 1 svojo ćevljarsko delavnico
na Cesto 29« oktobra št. 3 (*.»*» o
poleg trgovine rJelaćln*. ter bom delal s pomoćnikom, ki je bil ž<? već let uslužben pri pokojnem oćetu.
Cenjenim naroćntkom bom postregel toćno, t«*r z dobrim 1 izdelki   in primernimi  cenami.
Za  nadaljnja.  cenjena narobila se priporoća
ANTON BRECELJ, sin
Gramofonske ploiče In gramofone
bivše tvrdkc
A. RASBERGER
dobite po razprodajnih cenah v Dalmatinovi ulici 10 (nasproti hotela štnikelj).
OtasMe TinM isjsA — fl» ilfcniten !■■■—■■■ 1 Fm« Jsnsv — 9ft f^mm M teMtmtai del Usta Oton Ghrtstof. -Vnv Ljubljani.