List 33. Tečaj XXXVI. X ff 4* •S •. - * > ■ . • -v *m , . - ' • 4 r ? / - V V.'.Vuv Izhajajo vsako sredo po p61i. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr f Ljubljani v sredo 14. avgusta 1878. Obseg: O delitvi državnih daril kobilam in žebicam na Kranjskem. % Ali je koristno ali ne: vpregati krave ? Vce- nitev zemljišča za uravnavo zemljiškega davka meseca julija na Kranjskem. šolska letina. reki iz Istre. (Dalje.) Popotne črtice. (Dal.) Zgodovinske črtice o Kranjskem polku št. 17. Prislovice in Z globočine morja. Novice iz Bosne in Hercegovine. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. MMHHBBMKMVnNHMMVmn delitvi državnih daril kobilam in žebicam so te žebice od cesarskega ali licenciranega privatnega se dokaže po spričevalu župa- žebca plemenjaka, in če novem } od pristojne politične okrajne gosposke potrje- oa Kranjskem. nem, da so jih posestniki sami izredili. Kobilam s žebetom . mladim kobilam in žebi- Ta delitev bode letos na 3 krajih: nej\i za politične okraje: Krško, a-hhj«, ^wvum^oLv vi» ^ di^u^iuiu , » in Črnomelj 2. dan septembra, — v Cerknici za po- 30 srebernih goldinarjev, šest daril po 25 srebernih Litija, e n tj e r- cam, katerih lastniki za f premijo prosijo, se bode delilo: Novome8to tri darila po 40 srebernih goldinarjev, šest daril po litične okraje: Postojna, Kočevje, Logatec, Ljubljanska goldinarjev, štiri darila po 20 srebernih goldinarjev okolica in mesto Ljubljana dan septembra v Kranj i za politične okraje: Kranj, Radoljica in Kamnik 11. dan septembra, lej ob devetih dopoldne. Kranj i smejo samo kobile, mlade kobile in žebice Noriškega (težkega) plemena premije dobiti, v Šentjernej i in Cerknici pa tudi druge. 1. Za premijo smejo prositi lastniki kobil z žebetom od izpolnjenega 4. leta naprej, ki so zdrave, dobro dve darili po 15 srebernih goldinarjev. ozirom na oznanilo od 24. marca t. ) se posest Delitev premij se začne vse- niki triletnih žebcev za pleme sposobnih povabijo da naj te žebce pripeljejo ob času premiranja pred ko- misijo v ta namen, da se tam zapišejo da jih komisija pozneje kupi. t ker je mogoče > j 9 rej ene, so dobre plemenice in imajo s seboj lepo žebe Ali ) koristno ali ne: vpregati krave? ki se sesa ali je že odstavljeno. 2. Premija se sme kobilam s žebetom Tudi o tem, ali se smejo brez škode za mleko prisoditi: ako je žebe od cesarskega ali sicer licen- takrat krave za vprego rabiti ali ne, se ne manjka krivih misli. ciranega žebca, in se to dokaže s postavno dopustnico; Pravijo nekateri, da krava je zato, da jo mol ako se prinese od župana narejeno in od pristojne zem o; drugi pa trdijo, da kakor vol se more vpre gati tudi krava; če vol zavoljo vprege ne zgubi mesA spričevalo, ter se politične okrajne oblastnije potrjeno s tem dokaže , da je pripeljana kobila z žebetom že pravijo, tudi krava ne bo zgubila mleka. 9 prej 9 ko je žebeta storila, last bila tega gospodarja, ki za premijo prosi Zarad tega, da je katera kobila s žebetom že ali Eno in drugo ni resnično; resnica leži v sredi. Kmet, ki ima majhno kmetijo , da si redi kake v prejšnjih letih prejela enkrat ali večkrat premijo krave za potrebe svojega gospodarstva, ne potre- 9 ni buje vola , da gnoj na njive vozil 9 pridelke polja izključena, da bi ne smela za naprej več premije dobiti, domu spravljal in bi sicer druga manjša opravila oprav 4. Za premijo smejo prositi lastniki mladih kobil ljal. svojimi kravami zamore vse to brez škode opra- v 4. in 5. letu njihove starosti; te smejo mijo dobiti: tedaj pre- viti pod tremi pogoji: prvič 9 da se neprežen6 z če so ubrejene od cesarskega ali ličen- uprego, drugič, da se vpreganim malo več krme ciranega privatnega žebca, in se to dokaže s postavno pripustnico; daje 9 in tretjič 9 da se v zadnjih treh mesecih brejosti če je mlada kobila najmanj eno leto že ne vpregajo več. v posesti tistega, ki za premijo prosi, in če se to dokaže po spričevalu župana, katero je potrjeno od pri- stojne politične okrajne oblastnije. Vrh tega pa je še to pomisliti, da zdravju krave Mlade kobile, katere so kakor take enkrat tekne, če pride iz zaprtega hleva na gibanjem pod milim nebom okrepčd celi život čisti zrak in si z 9 pa tudi pre- tiste dele (organe), kateri delajo mleko. mijo dobile, utegnejo prihodnjič premijo dobiti samo Skušnje potrjujejo, kot kobile s žebetom, Če imajo lepo žebe, katero še upregajo, namolze mleko z boljo da se od krav, ki jih malo po malo smetano, kakor pa sesa ali je že odstavljeno. Za premijo smejo prositi lastniki lepih žebic od krav, ki so dan na dan zaprte v hlevu. Tudi je da ae krave raje vbrejijo, če se zmerno za znano V» fJ CM VŠ ULI I J %J OLUV j U V/Ulli Itl^VUlUl A VJ ^iU CS \J K/ k\J XiU« L1KJ y Ua VJ \J A C* V V i UJ U » U l U J I J V/ j VV U W uv po izpolnjenem drugem letu, če so dobro rejene in če delo rabijo in tako na čist zrak pridejo. Vse to so po rasti svojega trupla obetajo dobro razvile. ? da se bodo za naprej važne skušnje in prevdarka vredne! . Do premij imajo posestniki takih žebic krat pravico, če se s postavno pripustnico dokaže ; ta-da Napačno bi pač bilo, ako bi se krave zadnje tri mesece svoje brejosti vpregale, ali če bi se od dveh vpreženih krav toliko zahtevalo, kakor od dveh volov. i*- K V v 25« Ker 80 krave bolj živahne in gibčne, kakor počasn } je tudi to prevdarka vredno in nam kaže voli sme tudi s kravami orati t da se i če je mlj lahka in se kakor gori rečeno biio, v tem delu ne preženč Pa > Letnik c. k. više gimnazije Ljubljanske začenja se z razpravo prof. dr. Gartenauer-ja, ka-teri je naslov: „Der naturwissenschaftliche Materialis- meten gospodar bo tudi v tem lahko pravo zadel. Zato naj majhni kmetje po tem nasvetu ravnaj mus « in ce si prihranili si bodo marsikake stroške, ki jih zadenejo, ne znajo s kravami pri gospodarstvu svojem pomagati. iriu. če sam v koš naklada Pisatelj, čuteč, da se je s to razpravo podal na zelö polzka ti a, sicer izrečno objavlja, da razločuje prirodopisni" materijalizem od „etičnega", al kako to? vsaj sta zvezana tako strogo skupaj, da se ne dasta Če ni sramota gospod če sam or je, sam seno kosi in kaj druzega oprav > t da je oni se- gnoj, ^ kar drugod opravlj ? hlape j mu pač tudi ne more sramota biti , ako krave previdno vprega in tako od njih dvojni dobiček vleče. Gospodarske novice. Vcenitev zemljišč za uravnavo zemljiškega davka meseca julija na Kranjskem, ločiti drug od druzega. Ni čuda tedaj stavek provociral ostro kritiko, in to tem bolj, ker take „svobodomiselne preiskave" celč niso na pravem mestu v šolskih letnikih, v katerih med predmeti vsacega gimnazijskega razreda se nahaja v prvi vrsti veronauk (Religion). — Iz šolskih naznanil, ki jih je priobčilo ravnateljstvo, pozvemo, da je gimnazija Ljubljanska koncem ieta imela 425 javnih učencev, 6 pa privatistov, in da je po takem ona, ki je pred kakimi 10 leti imela veliko veče število učencev, vendar še zmirom ena izmed Meseca julija se je dognala vcenitev L glede poljedelstva: v cenitvenem okraji: Krškem Kočevskem tistih Avstrijskih gimnazij, katere imajo največ učencev in zato je bilo treba prvim trem razredom dati po dva razdelka. Po materinskem jeziku je v poročilu na- parcelami štetih 317 Slovencev Črnomaljskem Novomeškem Logaškem Postojnskem Ljubljanske okolice Radoljškem Kamniškem f Litijskem Kranjskem v v v v o v v v v v v v katastralnih občinah z 11.403 z 10.952 s 10.878 9.764 e ) 1 Anglež, > 104 Nemci, 7 Italijanov, Srb j po veri so razen dveh vsi bili kato- i> n » il 99 19 99 99 99 91 99 99 91 99 99 99 99 ličani. Napredek učencev se sme primerno ugoden imeno- , kajti izmed 425 učencev dovršilo je svoje študije vati z s s s s 8 S S Profesor °.666 tJ 7.202 49 z odliko, 283 pa z dobrim vspehom. j e v in uči t e 1 j e v za obligatne in neobligatne nauke bilo je skupaj 28. 6.645 ena izmed tistih 5.033 4.303 4.037 1.079 9 ki Kakor je gimnazija Ljubljanska štejejo največ učencev, tako je tudi ona ena izmed tistih, ki so najbolj obdarovane s štipendijami, kajti med 425 učenci je uživalo sto in skupaj eden štipendije v skupnem znesku 7288 gold. 87 kr. ________tedaj je skoro vsak četrti dijak štipendist. Tudi podvig katastralnih občinah z 80.962 porni zaklad, ustanovljen leta 1856., je precejšen in okraju Kranjskem se je vcenitev izvrševala od 22. do 27. julija. Vcenitev gozdov: je znašal 5725 gold, v obligacijah, 221 gold. 42 kr. pa v gotovini. Tudi nekateri učni pripomočki so bili dobro dotirani. v vcenitvenem okraj • i: parcelami Kamniškem v 23 katastralnih občinah s 4.936 Krškem v 10 9) 99 z 2.491 Črnomaljskem v 13 19 99 s 18P5 Ljubljanske okolice v 10 99 99 s 1791 Kranjskem v 4 99 99 s 1054 Radoljškem v 4 91- 99 s 1017 Kočevskem v 10 99 99 8 1014 Litijskem v 2 99 >9 S 561 Novomeškem v 2 99 99 S 414 Logaškem v 6 99 99 8 399 Postojnskem v 7 11 99 S 93 Ljubljanske Kar se tiče učne osnove gimnazije pravi letošnji šolski letnik da se je v obligatnih naukih v obče naslanjala na učni načrt od leta 1855., pa dopolnjena bila po nekaterih novejših ministerskih ukazih od 1871 in 1873. Po tej osnovi skupaj ■' 1 m m —^mm ■ —— ■ - r v 91 katastralnih občinah s 15.635 * gornje-avstrijska vlada je oklicala p rep imajo poleg 8 razredov z nemškim učnim jezikom biti za spodnjo gimnazijo paralelke z deloma slovenskim učnim jezikom. Vsled tega se razlagajo v para-lelki 1. razreda razen zemljepisja in matematike vsi predmeti v slovenskem jeziku; v paralelki 2. razreda pristopi še pri nemščini in v 2. semestru tega razreda pri prirodopisji nemški učni jezik; v paralelki 3. razreda se razun veronauka m slovenskega jezika učijo vsi drugi predmeti nemški. V viši gimnaziji je učni jezik slovenski edino ie pri slovenščini. Slovenski jezik je obligaten nauk v slovenskih paralelkah in pri tistih učen- ) po kateri se ne smejo prešiči iz Ogerskeg uva- ževati v gornjo Avstrijo zato, ker razsajajo v nekaterih gerskih okrajih hude koze med prešiči. * Francoski vremenski prerok Matbieu de la Drome cib ki 9 V ki iz njih dohajajo v višo gimnazijo; za ucence > nemški razred gimnazije stopijo, ni slovenščina obligaten nauk, če tudi je njih materni jezik slovenski. (!) prerokuje od 13. do 21 in silne t d se kmetovalci ne ustraš tako, da se t. m. po vsi Evropi naj povodinj bati Ven C. kr. realne in višje gimnazije Novomeške letnik (program) ima na Čelu svojem dva članka: prvi je slo- vsaj mu je tudi spodletelo prerokovanj tega prerokovanj venski ki ga je pod naslovom „Slovenski dom od I Vanja, tt. ga JO j^uv* uaaiuwuj ~ . do 13. spisal prof. P. Ladislav Hrovat (učitelj slovenščine do t. m ropi biti ; ko pren esij po njegovih besedah imela po vsi Ev- č Šolske stvari, > . Šolska letina. latinščine in grščine), — drugi pa nemški, ki ga je o pravdi, kedaj je Cicero prva dva fulminantna govora imel proti Ka ti lin i, pod naslovom: „Wann hat Cicero die beiden ersten Catilinarischen Reden gehalten ?" spisal profesor Josip O g 6 rek (učitelj latinščine in gr- ščine) ) pa je zarad prepičlega prostora v letošnjem pro- Pod tem vom bodo tudi „N navadi poročale o šolstvu, kolikor jim je došlo letnikov (Jahresberichte) preteklega šolskega leta. po večletni Ijito znanje gramu le polovično natisnen. Oba Članka kažeta teme- brala cam a predmetov, ki za svojo razpravo, sta si jih častita pisatelja iz- prvi članek pa je 9) Novi tako prijazen, da zatajile bi čutstvo hvaležnosti, ako ne bi spregovorile kaj več o članku „Slovenski dom" imenovanem. Slavnoznani večletni delavec na polji slovstva slovenskega je zgodovino razvitka slovenskega jezika hotel opisati in si o tem izbral izvirno, pa tako srečno obliko , da je na 31 strančb Čitatelju pregled odpri po vsi zgodovini razvoja jezika našega, ki tudi 3Ükarju more povod dati za obris „doma slovenskega" s krasno fasado, kateremu temelj je Dobrovski, sloneč na 4 stebrih, ki so mu Vodnik, Kopitar, Ravnikar, Metelko, in kateremu streho delajo „Novice". — Naj zdaj nekoliko razložimo, kako je učeni pisatelj v pismu s kratkimi pa tehtnimi črticami opisal to, kar ravnokar navedena slika kaže. — Dobro v* skega, ki ni bil Slovenec, ampak Čeh. stavi profesor Hrovat ,.slovenskemu domu" za podlago za to, ker je — čemur je Metelkova slovnica dejanska priča — s slovnico svojo češko vplival na Slovence, da, na celo Slovanstvo. Po kratkem popisu življenja in delovanja Dobrovskega, posnetem po Palackovi knjigi, prestopi pisatelj na popis slovstvenega delovanja gori imenovanih 4 mož, ki jih „stebre" imenuje „doma slovenskega". Da pa se morejo dostojno ceniti njih za sluge za napredek jezika slovenskega, je na kratko na-črtal osodo slovenščine v prejšnjih časih, razdelivši celo slovensko literaturo na 4. dobe: v dobo 1., ko se je slovenščina vzbudila, — v dobo 2., ko je slovenščina dremala, — v dobo 3., ko je slovenščina vstala, in v dobo 4., ko slovenščina deluje. — V dobi 1. govori o Trubarji, Dalmatinu, Krellu, Bohoriču, — v dobi 2. o Hrenu (Chrönu), Schönjebenu, M. Kastelcu, Valvazorji, Mikcu, Candniku, Jan. V i p a ce n s i s - u, Hipolitu, Basarju, Paglovicu, Val. Popoviču, Marku Pohlinu, Japeljnu, Kumerdeju, Leop. Volkmaru, Gutsmanu; — v dobo 3. („slovenščina vstala") stavi na 1. vrsto Vodnika, ki je Sloveniji zaklical: vstani! in je njen 1. steber; tu pisatelj v karakterističnih črticah popisuje zasluge Vödnikove za naš jezik. Steber 2. je mlajši vrstnik Vodnikov Jernej Kopitar, ki je bil prvi, ki je v uovoslovenščini opozoril na glagole dovršne in nedovršne, — ki je sistematično napadel germaniztne, — ki je nastavil dva principa — za pravopis in na skladnjo (sintakso) in je veliko pripomogel k pojasnenju o starolovenšČini. — Steber 3. slovenščini je Matevž Ravnikar, ki je bil po Miklošičevih besedah do tistihmal edini pravilni narodni pisatelj^ — ki je slovenščino trebil tujšjne, — ki je stari p ar tiči p na - Ši} vsi rešil pogina. Ce^je— pravi pisatelj — Prešern s svojim sršenom (v ,,Ceb." III, 24) mislil pičiti Ravnikarja, pičil je samega sebe, ne pa Ravnikarja, kajti Ravnikar je vedel, da nedovršniki nimajo tega participa, Prešern pa ni tega vedel, vsaj je Metelko večkrat rekel: „Prešern ist ein guter Dichter, aber schlechter Gramatiker". Steber 4. in glavni steber pa je France Metelko, njegova slovnica je podatava poznejšim slovnicam. V tem razdelku, ko je govor o staro slovenščini, omenja pisatelj napredka slovnice naše po Janež i ču, ki se je vprl na staroslovenščino Miklošičevo, na katero je kazal tudi Metelko. — In po vsem tem dospe pisatelj do dobe 4. z napisom: „slovenščina deluje" in se je slovenskemu domu po „Novicah" naredila streha. „Novice" — pravi — so postale pokroviteljice občej slovenščini, kajti one so sprejele vse oddelke Slovencev pod svoje krilo — streho, ter jele delovati zedinjenimi močmi. „Novice" so delavne moči budile in združile, — one so po prerokovanji Jarnikovem vpeljale Kranjsko govorico, pomnoženo z drugimi, kot občeslovenski pisni jezik, — one so brez hrupa, brez sile vpeljale gajčico v slovensko pisavo,— one so izbudile ndrodno zavest; kaj bi bilo, če bi njih ne bilo! Tako je podstreho slovansko poslopje, zidano na 4 močne stebre, zdaj se labko izdeluje znotraj , dalje dovrsuje in siri na vse strani, treba še urno notranje oprave, pohišja, kinČa." Iz dodanih šolskih naznanil zvemo, da je v Novomeški gimnaziji bilo koncem leta 128 javnih učencev, 2 pa privatista. od katerih je bilo i20 Slovencev, 8 pa Nemcev. Obligat ne nauke je učilo z ravnateljem vred 14 profesorjev in učiteljev, med katerimi 4 profesorji (Bern. Vovk, Ladisl. Hrovat, Raf. Klemen-čič in Ign. Staudaher) duhovni Frančiškani, — ne obligat ne predmete: telovadbo, stenografijo, Jepopisje in petje pa so poleg ravnatelja učili 3 učitelji. Štipendij je vživalo 18 dijakov v skupnem znesku od 1381 gold. 68 kr. Podporno društvo gimnazije tukajšnje šteje lepo število šolskih prijateljev, namreč 81 udov, ki so preteklo leto darovali 719 gld. 36 kr., od katerih se je za podporo učencev porabilo čez 500 gld. — Ne moremo si pa kaj , da ne bi v tem poročilu omenili umotvora, ki ga je iznašel gosp. prof. P. Raf. Klemenčič in gimnaziji daroval. Je pa to bistroumno izmišljeni t e 1-lurij, ki tudi opravlja službo lunar i j a. Gosp. ravnatelj v svojem poročilu to zanimivo iznajdbo živo priporoča profesorjem fizike druzih gimnazij in realk, naj bi se s profesorjem Klemenčičem o upotrebovanji imenovanega učnega pripomočka v razgovor spustili, in prepričali se bodo, da se s pomočjo tega instrumenta more odgovor dati na sto in sto vprašanj. Ko bi kak umen mehanik ponarejal KlemenciČev aparat in ga prodajal, naredil bi dobro kupčijo in zlatega denarja vredni aparat razširil bi se kmalu po svetu v poduk cel6 mladine v ljudskih šolah. Letnik c. k. državne realne gimnazije Kranjske se pričenja z razpravo: „Ueber den propädeutischen Wert des clasaischen Sprachunterrichtes in philosophisch-ästetischer Beziehung", katero je spisal prof. Anton Artel, dokazovaje korist in potrebo učenja grškega in latinskega jezika, brez katerega se ne dä misliti filozofično-e3tetična izobraženost. Pisatelj utemeljuje vrednost onih dveh mrtvih jezikov s predstvi, ki jih dela starodavnih grških in latinskih pisateljev (klasikov) imajo pred deliv tudi slavnih pisateljev poznejših in današnjih časov. Ce tudi pisatelj ni nič novega povedal o svoji razpravi , je vendar jasno popisal, kar je dokazati hotel. Tudi „Novice" so letos isto temo obravnavale iz istega stališča, kakor jo razpravlja prof. Ar tel, le o tem pa so si one navskriž ž njim , da mu ne morejo pritrditi, da šolska mladina dandanes ni z nauki toliko preobložena, kolikor se o preobloženji toži. — O tem, da je dandanes v is ti n i preobložena, je, smeli bi reči, ves svet enih misli; poglejmo le število šolskih predmetov, poglejmo obseg današnjih šolskih knjig, poglejmo število šolskih ur itd., in stvar je dokazana. Poglejmo, na primer, v tretji razred realne gimnazije, kaj vidimo tu? Poleg veronauka , zemljepisja in zgodovine, matematike, prirodopisja in risanja nič manj kot 5, reci pet jezikov: jezik latinski, gršk i, nemški, slovenski in italijanski! Dijačič pa je 12 ali 13 let star!! No, ali ni to od sile V In da bi se o latinščini in grščini le kaj primerno malega zahtevalo od njega, naj bi že bilo, — al zahteva se od fantiča, da je že v stopinjah Ksenofonta, Demostena, Herodota inCicerona! Zato niso ne tožbe očetov naivne, kakor gospod pisatelj - pravi, ampak zel6 opravičene so, če pravijo: „zu was doch heutzutage das Lernen dieser todten Sprachen noch nütze"; s temi besedami hočejo le reči to, kar je rekel tudi en klasik s svojimi: „est modus * 258 in rebus, sunt eerti denique fines". — Učencev je v 4 razredih imela Kranjska gimnazija 84 javnih in 1 pri- vatista, kateri — razen 1 Nemca— bili so vsi Slovenci, pa tudi vsi katoličani. Štipendije vživalo jih je 20 v znesku 1410 gold. 69 kr., pa tudi druzih dobrotnikov so imeli revni dijaki. — Profesorjev in učiteljev z ravnateljem vred je štela 8, neobligatno petje je učil učitelj ljudske šole. — Po šolskih knjigah , po katerih so se na tej gimnaziji učili posa-mesni predmeti, nahajamo slovenščino za vero-nauk, za latinski jezik v 1. in 2. razredu („latinska slovnica" prof. Hrovata in „lat.-slovenske vaje" prof. Žepiča), za slovenski jezik (Janežičeva slovenska slovnica in njegova „cvetnika"), pri učenji nemškega jezika seje rabil Šolarjev „deutsch-slovenisches Wörterbuch", in za prirodopis v 1. razredu Erjavčejv prirodopis živalstva. Na koncu letošnjega programa objavlja ravnatelj g. Krop „memento mori" Kranjski gimnaziji, za katero je mesto toliko tisočev potrosilo, ki imajo zdaj zavrženi biti, če ne bode vslišana prošnja občine Kranjske. — In tako smo popisali letošnjo letino Kranjskih gimnazij. Pravijo, da je neki še ena gimnazija — Kočevska — na Kranjskem, al ker se ni oglasila z nobenim letnikom, svet ne vč, ali je ali je ni. (Dalje prihodnjič.) Narodno blagö. Prislovice in reki iz Istre. Zapisal J. V. Do božiča trbuh sit, od božiča mrkvu rit' (kopati). Svet ni rešeto (po njem se more deleč iti). Sila Boga ne moli, sila kola polomi. Kad' kada i žaba muža skvari (mala stvar). Je, je breki (psov) za žur (siruhka) lokat (najde se pojeduhov, kadi je kaj za jisti). Blaži vam i vašim kokošam (vi imate vsega i vsačesa). Devojčina, kako stari opančina (nepoštena). Jimo luka i kruha, dokle se ča skuha (reče se, kedar se pred obedom kaj ponudi). Obroke za jesti imenujemo: predručič, ručnja ali ručenje, poručič; predobedič, obed, zaobedič; pred-južinič, južinja, pojuženič; predvečerčič, večera, povečerčič. Otroci se rugajo jezljivemu otroku: „Jadre, ja- drino! jadre, jadrino!" (jezljivec): krava ti je na žeg^li (rž, rž tudi zuamenuje tukaj prevzetnost), krava ti je na ripi, na kopišcu trte, hlapac ti dekli brhan (suknjo) krplje. Otroci dražijo podzemeljskega pavka tako-le : „Pave (pavek) pavenčic, pave ružjan (grd)! povilezi (vi = iz) malo van! čemu se razmenit', da su tvoje žene kobile, moje proso pojile; čemo se pojt' pravdat pred župana pavla (pavka), ki dobi, ki zgubi, svoju glavu založi: župan pave odsudi, i paveta pogubi. NiČer, ničerica, katero katera nič ne velja; krava je zaj a lovila, nima več mleka; pleter, omeltan plot za hišo pregraditi; okoljani, ljudje bivajoči okolo mesta; na drča n, hiter (od drča ti, teči); kompri, komprlič (od kup z nosoglasom), majhen kup sena; zančič, mal sir; zgrihi, bolezen, kedar je ves život kakor vezan in koža zabuhla; mlekulja, dobra krava za mleko; telin, telina teli nič, teli-niča, malo odraslo tele, telica; pri lih i li k raj ni k, leha kraj brajd; što maj niča božja, srajčica, v kateri se otrok krsti; štomajnica bogovica, srajčiča za umrlega otroka; zona, drobno žitno srnce; zonu-81 o, zonljivo žito, kedar se zrna nenapolnejo. Popotne črtice. (Dalje.) Zjutraj me zbudi „kučegazda" z veselo novico, da so kislo zelje in žganci že skuhani. Jaz ne vem, če je bil Ruski car, ko je zvedel, da je Plevna padla, tako vesel, kakor jaz pri tej novici. Kdor si Gorenec, bol to moje veselje lahko razumel. Zato brž spravim svoje grešno telo v dela krojaške in čevljarske umetnosti ter bitim na bojišče, kjer se res pokažem junaka. Da, prijatelj , ni je boljše krajie, kakor so dobri žganci s kislim zeljem na teščč. Ce pride kupica vina na-nje, tim bolje; zdrav si, kakor riba in sposoben za vsako še tako dolgo pot ali težavno delo. Zato so Gorenci tako čvrsti, ker zjutraj jed6 žgance s kislim zeljem. Po krepkem zajuterku odrine zopet nekaj gostov, med njimi tudi moj pobratim iz Metlike, ker mora k seji okrajnega šolskega sveta v Črnomelj. Ostali pa se radujemo še dalje in proti poldnevu odrinemo trije: veseli „kučegazda", gospod vikarij iz Novomesta in moja niČvrednost z vozom preko Metlike na Suho r. To je biia zopet ,,beseda"! Ce bi šla taka družba v pekel — jaz grem za njo, to je dosti rečeno. Pri napitnicah zopet nismo pozabili očaka našega dr. Bleiweisa. Zvečer sem se jaz o prijetnem hladu peljal z gospodom dekanom nazaj v Semič, kjer sem prenočil, drugi dan pa slovč vzemši od dragega mi prijatelja vrlega gospoda dekana s pošto postavil se v Metliko. Tu vam je vse prijazno, vse domače. Vse? Ali ne vidiš tam pred pošto že precčj sivega starca s kapico na glavi, ki stoji pred vhodom, kakor kol? To ie župan in poštar Metliški, glasoviti nemškutar Hess. Menda me poznd, kajti ko skočim raz voz in ga kot vsaj na pol omikan človek pozdravim, ne gane se, „ae vidi nič, ne siiši nič, ko da je mrtva stvar." Se v6, kdor ima denar, čemu mu olikanosti! Ko bi se mi mož v svoji stemanosti ne bil zdel presmešen, bi bil stopil k njemu in prašal ga, če je kdaj bral „Knigge's Umgang mit Menschen". Ker so pa humoristične figure po poti tudi dobre, se potolažim, poberem svojo prtljago in se podam k prijatelju, s katerim se po obedu pri vljudni rodovini peljem popoldne na Suho r, da bi se potem podal proti Novomestu nazaj. Na Suhoru smo malo posedeli, potem se je moj Metliški prijatelj peljal domu, jaz pa sem ostal gost ljubega mi gospoda župnika do druzega dne, ko me je imel pobrati postilijon. Vstavimo se za trenutek na Suhoru! Misli si, dragi bralec, ki tega kraja ne poznaš, griček na znožji gorovja Koke. Na vrhu tega stoji cerkvica nove zidave, z dvema zvonikoma, katerih eden je pa še prazen, ker mu revni farani ne morejo dati zvond. Zraven cerkve je lep in prostoren farovž z vsemi postranskimi poslopji, okrog griča pa vas. Grič sam je izgleden za kulturo, na eni strani je vinograd, ki sega do velike ceste , na drugi pa so sadni vrti in zeleni gaji. To je bil nekdaj pust kraj; da je tak, kakoršen je zdaj, je zasluga bivšega župnika Šk of i ca, ki zdaj počiva na pokopališči pod cerkvijo na lepem, mirnem kraji. Toraj zopet duhoven, ki je iz puščave napravil raj ! Res, raj je Suhor, razgled po Hrvaškem in Beli Kranj i najkras-nejši; zrak ni tako soparen, kakor okoli Metlike in Se-miča, zato tudi vina niso tako močna, a bolj rezna in zdrava. Trta je povsod lepo kazala, isto tako sadno drevje in žito. Bog daj ugodno vreme in prizanesi s točo! Tudi sedanji gospod župnik je umen in marljiv gospodar, vreden svojega prednika; to priča V3e njegovo posestvo. Kazal mi je med drugim tudi sviloprejke, ki so se bile že večidel zapredle. Kokoni so bili aila lepi* 250 to 1 da bi vse mu je šlo po sreči, jaz sem mu želel jih tudi dobro prodal. Za sušenje sliv (češpelj) ima na pravijeno sušilnico po Bosenski sistemi, kakoršnih je Zgodovinske črtice o Kranjskem polku št. 17. Danes j;iavijcuu Bumiuivu uu uuocusai oiatcuj«,aoauiouiu je ic »-'«uco , iv< redko kje vi deti. Tudi vse drugo je tako, da nobena zdaj imenovan ko je naš Kranjski polk (regiment) fit. 17 rec ne gre v kvar. Drugi dan od prijetnega tega kraja se napotim proti „polk barona Kubna", izbran,'da z drugimi Avstrijsko-ogerskimi polki zaseda Bosno, utegne čitatelje „Novic" zanimivati, da zvedo, kolikokrat je Radovici. Pot do tje ni dolga, kako poldrugo uro ta polk se že vdeležil bojev zoper krvoločnega Vendar Turka. Zgodovina nam to-le kaže: Pod imenom „Hohenlohe-Kirchberg peš; kamnita pa je in pelje večidel po grmovji je razgled po Koki in Vlaških vasčh ob nji prijeten Tu bivajo Uskoki. _ ^ ___ aj mi bo pri tej priliki dovoljeno spregovoriti o nižo, potem se je bojeval pri Št. Gotardu. - Leta gori in liudeb toliko, kolikor sem slišal od izvedenega 1683. ga nahajamo med armadami, ki so prihitele na 1632. ustanovljen, je prvikrat leta 1664. pomagal obsedati K a- moza in župnika, ki že več ko 20 let tu biva. Večkrat se bere beseda „Gorjanci" ki ima po- pomoč Dunaju, katerega so oblegali Turki si niso upali oblegati ga drugi pot. zapodile, da } V CUa.1 al Bc uci C ucocuo vi jauvi , »» iluh r ua o i uiou upaii uuicgau get ui uj meniti gorovje pričeojajoče se za Novomestom in sega- 1684. je bil pri obsedi Budima (Ofen), 1685. joče daleč v Hrvaško. ime „Gorjanci" pomeni ie bitki pri Ostrogonu (Gran). in jih Leta pa v Leta 1716. ga naha- prebivalce tega gorovja; gorovje samo pa se imenuje jamo v bitki pri Petrovaradinu, pri Temešvaru Koka, kar je dokazano po starinskih pismih, tega prebivalci tega gorovja Uskoki (Uz-Koki Koki bivajoči), in to ne samo vsled ob in pri naskoku njegove Palanke , osedi in boji pred Beiigradom. leta 1717. pa pri Leta 1737. je s toličani. Da Vlahi, ampak tudi k a- polkom Franc-Lotrinškim branil desno krilo armade in imelo gorovje ime od uskokov pri potovanji v Niš (Nissa) v Srbiji je stal v prednji (pribeglih, Flüchtlinge, Ueberläufer), ni tako naravno, straži. Leta 1738. se je bojeval pri Kom i i. • __ j- __ 2i j, i____a.: f____\T r* „ i___ : z : z ' u:i _ x ___:i___. in se tudi ne dd dokazati, vsak način za gorovje neprilično, ker „gorjancev Ime „Gorjanec" je pa na n Je Dalmaciji je bil naš polk prvikrat leta 1797. . ok- tudi drugje, posebno na Gorenskem bena gora tako ne imenuje pa se vendar no- tobra 1799. leta. in je ondi (v Zadru) ostal od 1. julija 1797. do pl. R. e nekaj o Vlahih, kakor bo sedaj. čidel bolj revno ljudstvo; nekateri, To Je ve- vino, so pa ki se pečajo s trgo-vendar tudi zelo premožni. Od katoličanov Zabavno berilo. se razločijo po jeziku j segi in noši. Tudi so bolj tem- nega obraza, nezaupljivi, molčeči; v f ženijo in moze se 9 liko, žene so v tem obziru manj med sabo. s katoličani ne. Na čistost deklet drže ve- natanČne. Jezik, go vorč bolj srbski, v govoru boš razločil brž Vlaha od Kranjca. Možki so bolj temne barve in hudih oči, ženske pa si mažejo lase s slanino (špehom); jaz sem srečal dekleta (ki se poznd po kapici in eni kiti, žene imajo po dve sodnijskega življenja. Po spominu starega skušenega pravnika Spisuje Jakob A 1 č š o v e c. Iz globočine morja. Do tu so segali spisi (Dalje.) Dolar je vi, katere sem bil kiti in bel prt jim plapoli na glavi); bila je temnega prebral, ko je že solnce skoz okno gledalo. S spanjem obraza, brhke postave in jako živih čruih oči. Ko se ni nič, to naglo spoznam, zato vstanem in se napravim, ..... ~ " " da srečava, prašam jo, kako daleč bo še do Radovice. nič, to šel ona plašno švigne memo mene, v*«.0» j---------■ -^-----* pri tem pa dobim v nos duh, kakoršnega spuščajo od da si konca nisem mogel po vsem tem nikakor misliti. sebe cigani, in ko za njo pogledam, vidim ne davši mi odgovora, zanimive dogodbe. k Dolarj u, da bi mi ustmeno povedal konec pravici povem, če rečem, Po da je Gostilnico, v kateri je čez noč ostal, mi je bil že sinoči njena lepa črna kita na belem jopiču zadej naredila grdo povedal, zato se v kavarni s sklenico čaja privezavši £rno liso, kakor od maščobe. Reči moram, da je oboje dušo — podam naravnost tje. V veži vidim tri služ- to brž uničilo vtis , ki sem ga dobil od gibčne in lične postave ter mikavnega simpatičnega obraza. nike, ki ravno skladajo dolg zaboj z voza. Te po tujcu z imenom „Gutman", F ar d imajo menda petero, a malokaterikrat po- vsod svojega župnika. Zato hodijo pogosto v katoliške Mar&eilla. Le vprašam ki je včeraj prišel z za nami" ) katoliški duhovni jih v sili tudi obhajajo in ta zaboj nesti v sobo". je odgovor „ravno mu imamo cerkve tako bodo morda kmalu zedinili se s katoličani njihova vera tako ni dosti različna od naše. 9 ker Jaz grem za njimi in ko dospemo do sobe, se odpr6 šolo pa vrata, in on stopi , bled ko smrt, med gre slabše. Kar jih je naseljenih med katoličani — in buohuu dvüwv«iw, auu sei uc uvm, teh je precej — ne pošiljajo svojih otrok v nobeno šolo, prosim!" Delavcem veli dolgi zaboj postaviti v kot in ,A, gospod svetovalec tako nje zarano že? Le notri ampak ti rastejo sami po sebi, kakor divjaki. Meni ? se u sobe, in ko se je to zgodilo in so nosači odšli, se obrne je čudno zdelo, da za te ljudi ne veljd „schulzwang", za vse druge pa. Zakaj bi ne hodili v šolo na Suhor, Radovico itd.? Saj še v Ljubljani hodijo cel6 katoliški otroci v luteransko šolo! proti meni: „Vse brez vspeha, kaj ne?" —- vpraša z milim tuž- toliko prestati in vse mm glasom. „Tako daleč že, Ali Je katoliška vera ne- za nič. varna za drugoverce? Se morda bojč, da bi se te ne „nalezli"? Nek učitelj je rekel mi, da se boji vlaških otrok, ker so tako nečedni, ni duha ne slnha!" To je bridko, gospod svetovalec. Emi 9i Ravno zato ni še obupati" ga skušam jaz to- puhti. Naj se jih pa prisili, da se bodo očedili. da smrad povsod iz njih laziti. „Truplo njeno se še ni nikjer našlo, tudi je nihče L J • • % a • i t • i • w i p i Morda ni videl pri vodi. Ni li po vsem tem mogoče, dd, skoro bi naša vlada za te ljudi tudi lahko kaj storila, ker pla- gotovo, da še živi, da se je skesala, da je s tem kora-kujejo davke prav tako, kakor mi. (Dalje prihodnjič.) kom hotela le odložiti poroko ali jo cel6 nemogočo sto- riti? Ravno kakor ste vi Spitlerja'4 eedo nalašč napeljaje do te stvari Spitlerja, ki je tudi vtonil nadaljujem, be-„ravno kakor ste > »A, ste že vse prebrali? glasom. 91 Zdaj prične z žalostnim 9 ko je vse zgubljeno za-me, imam 69 260 o dolžnost spolniti. Tu je denar Kiparjev, izročite mu ga!" ~ Podd mi listnico, v kateri so nakaznice na 90.000 gold., in nadaljuje:. „10.000 gold, je bil hudodelnik porabil, drugo je tu. Pa ker zapazim, da vam ni se vse jasno, nadaljujem ustmeno svojo povest, kar je nisem mogel zapisati, ker se mi je domu mudilo. Podam vam jo v kratkih besedah." „Od potopljene ladije se nas je malo rešilo, tudi kapitan je vtonil. Mene je našla barka na pomoč bite-čih otočanov v morji oklenjenega okoli deske razbitega čolna. Brž ko se zavem, mi je prva skrb popraševati, če se ja Spitler — katerega sem mornarjem natanko popisal, rekoč, da je moj bližnji žlahtnik — rešil. A nihče ga ni videl , tudi se truplo njegovo ni našlo ob bregovji, kakor trupla mnogo drugih vtonjencev , med njimi tudi kapitana. Ladija se je bila cela pogreznila, ker ni bilo nikakoršnih kosov od nje ob bregu in na zopet mirnem morji plavajočih videti. Po tem mi je bilo jasno , da se je Spitler potopil z ladijo vred , da mora še zdaj v^ njenem trebuhu biti. Al kako ga spraviti na dan? Oe bo le par dni v morji, lotile se ga bodo morske živali in potem je za-me vse zgubljeno." ,,Ladija se je bila potopila kak streljaj daleč od brega, morje je tu plitvo, komaj kakih 15 sežnjev globoko. Nesreča se je bila naznanila v glavno mesto in od tod so pričakovali povelja, kaj storiti. Jaz sem vedel, da bodo skušali ladijo v morji razstreliti, da tako k vrhu pride, kar je kaj vrednega, drugo pa se potem po dnu pobere. To mi je povedala mornarska rodovina, katera me je pod streho vzela. Ce tedaj ladijo, katera se cela vzdigniti nikakor ne dä, razstrelč, potem je Spitlerjevo truplo razdjano in pas njegov splava po morji. Sam pa ne morem nič storiti, toraj sklenem obrniti se do kacega mornarja in to po deklici, ki mi je tako marljivo in dobrovoljno stregla. Imel sem še precejšnjo svoto denarja, tega sem bil pripravljen žrtvovati." (Dalje prihodnjič.) Politične stvari. Zadnjič že smo omenili, da zasedba Bosne ne bo tako lahko izvršila se, kakor si je menda marsikdo mislil, ki ne poznd Turškega fanatizma. To ni več okupacija ali zasedba, to je že boj, krvav boj z mečem za Bosno in če jo bomo pridobili, pridobljena bo z mečem, po hrabrosti naših vojakov. Ta boj ni lahek, tudi uporniki, mohamedanci po veri, a po rodu Slovani, so hrabri, vrh tega pa podkurjeni še po verskem fanatizmu, tedaj popolnoma divji. Da imajo pa tudi podporo iz Carigrada, ne le v orožji, temveč tudi v ljudeh, da redne Turške čete pristopajo k ustajnikom, to je zdaj že očitno , kar so naši pri Žepču zajeli jih cel bataljon s častniki vred; rekli so sicer, da so jih ustajniki Turški prisilili pridružiti se jim, ali to je finta. Najhujši agitator zoper Avstrijo, je neki „hadžiu Loj o, s pravim imenom Lojo Ourčič, tedaj renegat. Priimek „hadži" pomeni toliko, kakor „romar iz Meke"; tak je muselmanom svčtnik. Svojega posla je bil načelnik tolovajev in prežal posebno na krščanske kupce; kdor je kaj imel, ni bil pred njim nikdar varen; zato je tudi Turška vlada bila razpisala nagrado 500 piastrov na njegovo glavo, a nihče si je ni upal zaslužiti; varno je hodil in strahoval ljudi cel6 po glavnem mestu Sarajevu v sredi med žandarji. Postave je velike in čvrste, govornosti izvrstne, mohamedanci ga častč tako, da mu brado poljubujejo, kar je največe spoštovanje. Proti kristijanom je ljut, divji, krvoločen, prav strah Bosne. Ta pošast je zdaj vodja vsega upora proti Avstrijski armadi. Vse dere k njemu, celo iz Albanije , tako da ima že veliko četo pod seboj, kar so pokazale dogodbe zadnjih dni. S koranom je spravil najprej v Sarajevu vse kvišku ter ustanovil vlado po svojem okusu. Kjerkoli se prikažejo druhali njegove, povsod je rop in mor, ker je vnel mohamedance za verski boj, ki je najtrdovratnejši in najgrozovitnejši od vseh. Naši hrabri vojaki ga bodo že ugoali, toda koliko bo preteklo še drage krvi do tje, česar vsega bi ne bilo treba, če bi bila Avstrija vzela Bosno, ko jej je ponujala jo Rusija. O krvavih dogodbah, katerih smo v zadnjem listu omenili, je zdaj že nekaj natančnejih poročil, katera ta bolj površno posnamemo. Oddelek generala Filip o vi ča je proti Sarajevemu nastopil pot ob reki Bosni. Sprednje čete so dospele srečno do Magljaja, mestica z nekoliko stotinami moha-medanskih prebivalcev , ki so Avstrijske vojake o prihodu prijazno sprejeli. Po tem sprejemu zapeljan je vodja čete, ko je slišal, da se v Žepčih, mestu z blizo 2500 mohamedanskimi prebivalci, nabirajo na upor ustajniki, da bi jih razpodil, poslal 130 huzarjev tje. A ti, napadeni po ustajnikih , so morali umakniti se nazaj zgubivši nekoliko ljudi. Ko dospejo do Magljaja nazaj, najdejo pred tem poprej jim prijaznim mestom cesto zapaženo, ob enem jih pozdravi streljanje z gričev in hiš tako , da so morali naglo jahaje prodreti skoz mesto; pri tem jih je padlo okoli 50, katere so Turki strašno razmesarili, kakor se je pozneje pokazalo. Tedaj so Turki na ta način povrnili Magjarom bratovsko sočutje! Po tem so marširale v Magij a j veče čete, našle mesto zapuščeno in več silno razmesarjenih trupel padlih husarjev. Vjeli pa so naši veudar nekaj Turkov in vstrelili vsacega, pri katerem so našli kaj od lastnine husarjev. Pomikaje se naprej proti Žepču so našli ob ozki cesti večkrat upor, pri mestu pa je bil hud boj , v katerem so zmagali naši, zgubivši več ranjenih in mrtvih; Turkov je padlo veliko več, nekaj so jih vjeli in vstrelili, veliko jih je na begu utonilo. Tu so zajeli tudi čez 400 mož redne Turške armade s poveljniki vred , pa ti se izgovarjajo s tem, da so jih ustajniki silili pridružiti se jim. Mesto je zdaj v rokah naših vojakov, ki se od tod pomikajo naprej proti Sarajevu. Drug oddelek pod vodstvom generala Würtemberga, ki gre preko reke Vrb asa proti Serajevu in pri katerem je tudi Kranjski polk Khun, je imel 7. t. m. pri mestu in trdnjavi Jajce*) krvav, 9 ur trajajoč boj, o katerem se do zdaj le toliko vč , da so slednjič naši potolkli sovražnika po številu veliko veČega ter vzeli in zasedli trdnjavo. Naš polk se je čudovito hrabro obnašal. Slava! Kolika je zguba naših, se še ne vč, vendar utegne biti nekaj sto mož, ker je ljuti boj trajal 9 ur. Najhuje pa bo menda pri Travniku, okoli 10 ur od Jajca, kjer se zbira velika Turška Četa in vsi oni, ki so dozdaj ušli. Travnik je najmočnejša trdnjava Turška proti Avstriji. Pot do tje je tudi težavna, vedno po ozki cesti, ob kateri teče reka Vrbas na eni strani, na drugi pa so strme gore. Vendar , če *) Jajce, zgodovinsko imenitno mesto, stoji na jajcu podobnem hribu in ima okoli 3500 prebivalcev, med katerimi kakih 300 rodovin Muhamedancev. Zadnji Bosniški kralj Tomaševič je močno trdnjavo tu naredil. Leta 1527. so to mesto zopet Turki dobili v svojo pest. Sv. evangelista Luka je tu živel in umrl. Ko pa so Turki Jajce posedli, so frančiškani truplo njegovo prepeljali v Benetke. imajo Travnik, se tudi Sarajevo, od treh armad zgrab-Ijeno, ne bo moglo dolgo braniti, čeravno prihaja Turkom neprenehoma pomoč od vseh krajev, celö iz Albanije. Najbolje je šlo oddelku generala Jovanoviča, ki je na poti proti Mostaru našel le malo upora; v boju z uporniki so bili le 4 vojaki ranjeni; pri njem je 7. lovski polk (Kranjci). Zasedel je M o s t a r in je zdaj gotovo že na poti proti Sarajevu, da pride Turkom v stran ali za hrbet. Naših čakajo še krvavi boji; zato mora iti še več vojakov za njimi. Hrabrost naših vojakov, posebno slavjanskih, pripoznavajo vsi poveljniki. Bog daj , da bi jih pri tem preveč ne padlo! Naši dopisi. Iz Istre 7. avg, — Letos imamo po Istri malo belega žita, a še to, kar ga je, je drobno, paljivo in snet-Ijivo; samo rž je bolja, send je tudi malo, fažola (tu pravimo pažula) bomo precej dobili, koruna bo mnogo in debelega, samo bojimo se, da nam oboieje, ker so se že sem ter tje črni našli; češp je vse polno, katerih lani ni bilo prav nič, tudi jabelä bi bilo, da imamo deblov , hrušek je manj , turšica nam za polento lepo raste, zelje so nam že na razsadih buhači jedli, še več pa potle presajeno na zelnikih , in zdaj ga pa še črvi spodjedajo; grozdje kaj lepo kaže; po nekaterih krajih je nekoliko bolno, toda so ga ljudje mnogo zve p lil i in to je pomoglo; oljke letos po Istri nimajo ploda. S točo nam je Bog do zdaj po Istri prizanesel. Po dolenji Istri je bila goveja živina nekako bolna, da jo niso smeli na sejme goniti, zato so pa prišli na Pazinski Sejm 2. avgusta mnogi živinski kupci, večidel mesarji, ki so mnogo živine pokupili in dobro plačevali. Tudi Italijani mnogo prihajajo na Isterske sejme in drago nakupujejo Isterske oslice, a'za osle ne marajo; zato pa — neki Isterski dvenožni osli zmiraj čez morje v Italijo škilijo. Iz Ljutomera 8. avg. — Za pcspeh naše konjereje se pri nas že od nekdaj precej trudijo. Naši kmetje imajo lepe konjiče, katere so pred nekaterimi leti za prav visoke cene prodajali. Letos pa imajo naši konjički jako nizko ceno, kajti ni skoro za-nje nič kupca. Ve iko bolje se poprašuje po goveji živini; Hrvati in bližnji Ogri hodijo dan za dnevom prašat po naših kravah, katere so dosta boljše mlekarice od Ogerskih. Kakor vsako leto, imeli bodemo tudi letos pre mira nje konj in dirko z našimi kobilicami. Štajersko konje-rejsko društvo napravi namreč 14. dne prihodnjega meseca premiiranje ter nameni razdeliti 340 gold., kar pa je celo majhen iznesek. 15. septembra bode pa dirka (Trabwettfahren) na C venu, katero prireja naše dir-sko društvo že 4. leto. Dubiva vsikdar od vlade nekaj podpore. — Da bi se tudi goveja živina, katera je pri nas precej zanemarjena, povzdignila, pripravlja naš okrajni odbor io kmetijska podružnica tudi premiranje goveje živine na 16. dan septembra. — V deželni zbor nameravamo voliti v naših kmetijskih občinah (12/9.) gosp. Kukovca. — Letina je srednja. Dež uni mesec je naredil velik kvar, posebno vinskim goricam. Iz Ljubljane. — Vse gleda zdaj, kaj se doli v Bosni godi in mi Slovenci tem več, ker toliko naših sinov se boriti mora s silo perfidne Turčije. Andrassyeva politika zdaj žanje, kar je poslednje dve leti sama sejala! *) Ker prodaja konj iz Avstrije v tuje države ni več prepovedana, utegne kmalu kupcev priti iz Laškega. Vred. Mastno prijateljstvo za ijubeznjivega Turškega našega soseda ob Času Rusko-turške vojske rodi zdaj žalosten sad. Nek Dunajsk šaljiv list je o sedanji naši situaciji v Bosni in Hercegovini prinesel podobo, na kateri se en busar bojuje s Turkom; pod to sliko pa so napisane te-le besede: „Stoj, prijatelj! kako da me zdaj biješ s sabljo, katero sem ti na Čast lansko leto poklonil?" (,,Halt ein, Freund, Du schlägst mich ja mit dem Schwerte, welches ich Dir im vorigen Jahre als Ehrensäbel verehrte?") Tako res je sedanje stanje Avstrijsko ogerake monarhije do vlade Turške: mir kraljuje med Avstrijo in Turčijo, Turški poročnik na Dunaji in pa Karatheodori paša, ki je Turčijo zastopal v Berolinskem kongresu, sta skor vsak dan v vizitah pri grofu Andrassy u, — Avstrijska armada pa je pri Žepcu cel Turšk batalijon po hudem boji vjela, — živ dokaz, kako Turška vlada spolnuje Berolinski sklep. Zdaj, ko se s u 11 a n sam obrača do kraljice Angleške, da bi ona na pomoč bila Turčiji o zasedi Bosne po Avstrijsko ogerski armadi, bo vendar Andrassy Čutil, da Magjar ne more biti na Čelu vnanjih zadev Avstrijskih. — Iz privatnega pisma iz tabora poleg Jajca 8. dne t. m., ki je pasiral cenzuro vojne pošte, zvemo, da so naši od 3 strani napadeni junaško prestali dve hudi bitki, katerih ena je trajala 4, druga 9 ur, v katerih je 300 vojakov in oficirjev ranjenih in mrtvih obležalo. — (.Milodarov za zapuščene družine Kranjske) je deželnemu odboru z vštetimi njegovimi 2000 gold, do- zdaj došlo 3421 gold. 72 kr. — (Trije novi leseni mostovi Čez Savo), in to v stari Gradiški, Brodu in Šamcu, se začno kmalu delati. „Obzor" pravi, da je stavbo teh mosto v prevzel neki podvzetnik iz Ljubljane. — (Iz seje deželnega odbora 10. avgusta.) Deželni odbor je pritrdil predlogu, da se dverazredna ljudska šola v Velikih Laščah razširi v trirazredno , in da se plača 3. učitelja postavi na 400 gold. — Na dopis zarad posojila iz deželnega ali normalno-šolskega zaklada, ki ga potrebuje občina Šmartinska pri Litiji za popravljanje podrtih stropov šolske hiše , ki je bila še le pred 1 letom dodelana (!), se deželnemu šolskemu svetu odgovori, da je za tako posojilo treba dovoljenja deželnega zbora. — Omenilo se je, da vredništva tukajšnjih časnikov tudi zamorejo prejemati darove v podporo rodbin reservistov in jih izročati deželnemu odboru. — Vodstvo Slovenske vinorejske šole je naznanilo deželnemu odboru, da seje grozdju Vipavske doline po silnem deževanji prikazala grozdna plesnina, zoper katero se z dobrim vspehom rabi žvepijenje. — (Zanimivo porotno obravnavo) bomo imeli v Ljubljani 19. dne t. m., pred katero pridejo oni Tržaški rogovileži , katere je sodnija ondašnja zasačila , ko so delali za rešenje ,,neodrešene Italije", to je, da Trident, Trst, Gorico in Istro vzame Italija. Ker menda sodnija Tržaška ne zaupa veČini porotnikov Tržaških, se po sklepu c. kr. nadsodnije Dunajske bode važna stvar razpravljala v Ljubljani. — Dunajski profesor dr. Hoch s te t ter, kije več dni potoval z gosp. Dežmanom po Kranjskem, je našel mnogo zanimivih starin, predpotopnih ostankov itd. za c. k. natoroznanski dvorni muzej Dunajski. — (Požarna straža) je v pondeljek popoldne tele-grafično naprošena po Vrhniškem županu, hitela na V r lani ko, kjer je nastal strasansk oginj, tako, da v središči trga je kar v hipu 10 minut okoli 40 hiš v plamenu stalo. Pogasiti požar je celo noč nevtrudljivi in 202 izvrstno delavni Ljubljanski požarni straži se le ob 6. paj 90 milijonov gold., katerih bo Avstrija plačala 60, uri zjutraj obveljalo. Njej posebno se ima Vrhnika za- Ogendsa pa 30 milijonov. Od kodi pa toliko denarja? hvaliti, da požar ni še dalje segel. Kakor slišimo vseh 46 pogorelcev razen zavarovanih. } je Cesko. Iz Prage. Staro- in mladočehi so se že porazumeli in bodo v lepi slogi stavili kandidate za („Brencelj" št. 14.)} ki je včeraj prišel na svitlo, prihodnje volitve deželnih poslancev. Mladočehom je volijo svoje poslance okrajev, da ima na zadnji strani dobro zadeto podobo poslanca odločeno 15 volilnih Seidla kot „Kamškega straha". Zato bo gotovo po- v vseh drugih volijo jih staročehi. Slava! sebno Stajarcem zdaj pred volitvami dobro došel. Tudi drugo gradivo je mikavno. (Prošnja.) Prebivalci Kranjski! Kakor že mnogokrat, kedar je bilo t Iz Istre. — Istra ima novega škofa: visokospošto-vani dr. Glavina je izvoljen za škofa Porežko Pulj- skega mož izvrstnih lastnosti in jako priljubljen. treba, lajšati težave bojnikom, krvavečim za domovino, tako povzdiguje tudi v sedanjem pomembnem trenutku podpisana družba svoj glas, trkajoča na blaga srca človekoljubov in proseča za one HrvaŠko. Iz Zagreba. „Obzor" naznanja, da so se volitve deželnih poslancev že izvršile v Zagreba in da so izvoljeni Mrazovič, N. Kres ti č in A. J a- kič. Volitev Mr a z o vi ca , ki je imel mnogo nasprot kateri zastavljajo svoje zdravje in življenje. C» VU^J t ^ o Kakor nikov, je bila z navdušenimi živioklici sprejeta. prijatelji, branitelji in miritelji so šla naša vojna kar-dela v one dežele, katere so bile že mnogo let pozo- rni radostni kličemo: živio! in Vaso Kotur sta že izvoljena. Slava ! Tudi Tudi ban Mažuranid rišče grozovitih bojev, a ne sprejemljejo se kakor ljubi Iz O g er skega. Ministra Tiszo, ki je pri volitvah gostje temuč s smrtnim orožjem v roki jim stopa so- v Debrečinu „sijajno" padel, so pobrali magjaronski , kjer vražno nasproti slepa razburjena strast. Že krvave hudo volivci na Reki in pa v Ščavnici (Schemnitz) ranjeni naši hrabri sinovi junaški vojaki, kateri imajo so ga volili uradniki. še poleg tega boriti, se z mnogimi ovirami in težavami. ija. Iz B e i i g r a d a. Skupščina namerava pila! Rojaki! lajšajte jim trpljenje, preskrbite jim okre- Turškega podločtva osvobojeno na rojstvi dan kneza Posebno se obračamo do vas , blage gospe t do vaših milih src. Oj 7 usmilite se vseh onih zapuščenih Milana 23. dne t. m. proklamirati za Kraljestvo. t Iz Bosne. dogodbah zadnjega tedna poročamo kateri domd za soprogom in očetom, za sinom ali bra- obširneje na drugem mestu današnjega lista tom v skrbi in žalosti Ijence zdibujejo Bogu! trepečejo, m zdaj za svoje Ijub- sledč zadnje novice. Turški uporniki } pri , tu na) Žepču Kar njim storite, povrnilo hudo tepeni, pobegnili proti Sarajevu, kjer se mislijo vam bode tisočkrat njih blagrovanje. Brzo zatoraj na še hudo braniti. Pri Zepiču jih je stalo boje okoli delo 7 blage gospe, položite z nova, kakor ste že toli- 10.000. Dne do t. m. je imela 7. divizija, pri kateri krat in radovoljne storile, tudi sedaj svoj dar na oltar je naš Kranjski polk, hud boj z ustajniki pri Jajcu; domovini! 7 9 med uporniki so bili 3 batalijoni redne Turške vojske Vsled privoljenja si. c. kr. deželnega predsedstva znamenje, kako se drži Turška vlada pogodeb v Bero- Vendar so naši zmagali sovražnika čez dvet ur dne 11. t. m. št. 1514. se nabrani milodari, kakor šar- linu. pija (cufanje) obvezila, perilo itd. itd. sprejemajo v druž- ga popolnoma v beg zapodili , veliko Turkov vjeli in binem magacinu, ki je v poslopji c. kr. deželne vlade vzeli V1MVUJ iJUM^MVAUU f Uf J v ▼ J/VWiV^/J 1 VI *J»JL • V* VCIVA U w T AI4UW V UVI1 J 1 [Q i/ IV/ V/ ▼ (poizvč se pri ondukajšnjem vratarju). Obrnilo se bode mož in 1 Častnik. topove in 3 zastave. Pri tem je padlo več vse v blagi namen. Tudi se bodo darovi, kateri 7 Tudi 7 ra bi se vsled objavljenega poziva „Avstrijskemu patrijo-tičnemu pomočnemu društvu na Dunaju" namenili dovoljno sprejemali in pa njemu pošiljali. Ljubljani 12. avgusta 1878. boj pri V so imeli boj in od obeh leži zdaj v Jajci 7 častnikov in 160 mož ranjenih Nemški listi še zmiraj ne morejo popustiti mi t da ste pri puntu tudi Srbija in Crnago Družba gospej za pomoč ranjenim in kaza za tako natolcevar per Avstrijsko armado pritaknj 7 čeravno ni najmanjšega do Obe ste namreč mirni, tudi bolnim vojakom. Novičar iz domačih tujih dežel. kristj trpeti dere tega 7 ni se ne vdeležujejo upora in imajo zato veliko pred divjimi četami Lojevimi, ki še cel6 j u d e v Sarajevu jim je namreč naložil 6000 zlatov. Ia zbojnika podpira neki še Laški konzul Dunaja. Ministerstvo se neki posvetuje kako bi se iz državne blagajnice dala pomoč nakloniti po odhodu reservistov v Bosno zapuščenim družinam. ta novica le tudi resnica bila V Večina držav- Pri Kleku v Dalmacij > straži več Avstrijskih ladij s torpedi uhod v luko, so vjeli Turškega voh 9 Da rega zbora gotovo ne bode ovrgla, kar siromakom na pomoč stori ministerstvo. mel narisane vse kraj Najnovejši telegram poroča t. m. že najmočnejšo trdnjave Banjaluko popolno telegrafičn tičč v morji torpedi, da so naši zasedli 11. Travnik in napravili z zvezo. 7 Pragi 7 CesarjeviČ Rudolf ostane do 16. dne t. m. v potem gre v Išel čestitat presv. cesarju očetu Tolovajskim prebivalcem mesta Maglaj je general Filip naložil 50.000 gld pokor daj Toraj rojstnemu dnevu njegovemu razstavi, se pa pozneje zopet vrne v Prago Pariz kjer ostane do božiča, govori češki. Cem 7 po tem se podä v jih bo vsak husar, ki so ga ubili stal 1000 gld f a en glas je, da rad in gladko Žitna cena veče prihajajo težave o zasedi Bosne in Hercegovine , tem veči prihajajo stroški, kateri glave __ belijo finančnim ministrom. Za mirno zasedo onih io fl. 49 v Ljabljani 10. avgusta 1878. Hektoliter v nov. denarji: pšenice domače 9 fl. 10. banaška 6 fl. 20. soršice 6 fl. 80 rži 6 fl. 34. dežel bi bilo morebiti zadostovalo onih 60 milijonov, ki ječmena 5 fl. 63 pros 7 d. 3. ajde 5 fl. 86. ovsa 3 d jih je Andrassy že dobil, al za vojsko s Turki v Bosni 41 Krompir 2 fl. 50 kr. 100 kilogramov. ne bodo zadostovali i kajti mobiliziranim 6 divizijam morajo zdaj pristopiti še 3 in morebiti še več. Za to pa bode do konca leta treba še 30 milijonov, tedaj sku- Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: Jožef Blazoikovili naslednikov v Ljubljani.