Sodobna slovenska poezija
Petra Korsic
Q
o
CLc
Ö
Naseli me, znova
Bele svetlobe
Moje samote so bele svetlobe. (Janez Ovsec) Ob 80-letnici Lojzeta Lebiča
Jaz sem ladja, s katere je hupalo.
Ko je zaplula, ko je pristajala.
Ko si odhajala.
Iz pristana mahaš ladji, s katero si priplula.
Ne veš, komu mahaš, veš, čemu mahaš.
*
*
472
Sodobnost 2015
Petra Koršič: Naseli me, znova
*
Ko sem odhajala, se je pred mano trgalo nebo.
Nepremična sem obtičala v koloni. Dež je lil in črno
nebo se je očistilo v jasnino. Ladja je neustavljivo
prevažala, vsakega na svojo obalo sanj.
*
Pod isto murvo so se zvrstili, isto drevo je metalo senco, ista senca je
oplazila mene.
*
Pod srcem je velik rov, občasno ven skoči Alica, noter padajo le kamni.
Sodobnost 2015
391
Petra Koršič: Naseli me, znova
*
Ladje so se ujele v vejevje, ko so plule po nebu. Če bi se nagnila, bi vedela do doma. Nikoli zares - hrib zakriva, kar je spodaj.
*
V popolni temi,
ko stopaš pozorno,
so koraki šteti,
tipaje,
se zdi
prostor
manjši.
*
Kar je gori, se je skrčilo v belo kvadratno platno, in se boči, plapola nad mojo glavo kot baldahin,
vse drugo je nepremično in mirno.
396
Sodobnost 2015
Petra Koršič: Naseli me, znova
Naseli me, znova
Martial Raysse, Pompidou, Pariz, pomlad 2014
15. avgusta
zapleše veter med prsti
na nogah
odprti sandali
kličejo
dežne kaplje
da se nedolžnost
vrne
na nebo
*
Vsakodnevno srce
lahko bi bil zaboj poln zrelega sadja lahko poimenuješ beautiful love lahko preprosto rečeš hvala
mar si - merci leteče drevo
z izruvanimi koreninami hiti v nebo
Sodobnost 2015
391
Petra Koršič: Naseli me, znova
*
Fronta
pomladno jutro se začne v levem kotu zgoraj s svetlo lučko spodaj bujno raste bršljan
ko preplezaš na vrh globusa začneš lizat sladoled
iz odprtih konzerv v jarkih sije rdeča svetloba in padli vojak kliče
pustite nam upanje dragi prijatelji
*
Ne vem zate, samo ...
privzdigneš obrv in me od strani pogledaš
nekaj imaš povedati in morda se le zdi
moja lica so zardela
priprt pogled je rdeč
ko gleda z vijoličastega
ozadja
396
Sodobnost 2015
Petra Koršič: Naseli me, znova
*
Ljubljena svoboda
v kotu sključena lutka za risanje zraven paleta in kup stisnjenih barvnih tub
neki čevelj je pohodil razgaljeno ahilovo tetivo
neki čevelj pohodi
gleženj drugega
*
Here the beach, here below
poletje je
samo na nekoga pada dež
tega ob strani
*
Ancient friend
dovolj je eno oko a z dvema vidiš globino
Sodobnost 2015
391
Petra Koršič: Naseli me, znova
*
Dekle
ki se okopa v izvirku drži v
desnici srce
njene ustnice so rdeče kot dva nageljna med brsljanom
vodo in nebo se slika modro
*
Tisto oko, ki vztrajno
gleda iz trikotnika, je vedno na stropu, ne glede na to, kako visoko se strop izmika.
*
Si že pripravljen?
Trava ni nikoli
pripravljena, čeprav raste zato, da čaka na
boso nogo ali kosca.
396
Sodobnost 2015
Petra Koršič: Naseli me, znova
*
Zarezi vame prečno,
kot zaseka sekira, da pade drevo in lahko prešteješ kolobarje, opazuješ hitrost rasti, zareži prečno, ne da odteče kri, da se pred teboj odpre življenje, ne v besedah, ne z besedami, dejansko, in v tebi. Ko se začne šteti, znova, ponovi.
Sodobnost 2015
391