http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si t6d DI k ČETRTEK, 15.MAJ 2014 / ŠTEVILKA 1053, LETO XX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 1053 ll7896 1 2ll440671|l smobil ihko /Cii ncilzoi Icmono Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure gfggg^ PRODAJALEC Salon za nego telesa VENUS Smrekarjeva 12 05/ 64166 65 TrgEtbina Kristana 2 Brezplačni telefon 08018 33 sifra@siol.net kartica Pričeska Bo znova lep ta dečko, Gombačev Srečko, frizerka je prava pomembna pa je glava ki ne sme nikjer štrlet, če hočeš pričesko imet, ki je dobra za naprej in tudi za v muzej. Ko človek tako sedi j§Tx po malem tudi sanja, kaj pa če se zgodi ■^Vin bo predvolilna kampanja? 2 CV— Hj iče hočeš imeti lep plakat, Pravno državo pa si vtaknilo Ste opazili kako vsevprek govorimo o tem, da bi radi živeli v pravni državi. Predstavljamo sfjMr; skupnost v kateri bo vladala pravičnost, pri tem pa pozabljamo, da pravica nima veliko skupnega s pravom. V resnici bi radi živeli v pravični državi, pravo pa si lahko tudi vtaknejo v... (Mef) Ne bom ponavljal, da so se v sedemdesetih letih na pravno fakulteto vpisovali študentje, ki jim nič drugega ni šlo. Bolje rečeno, vpisovali so se tisti študentje, ki smo jim rekli piflarji in so bili običajno brez vsake domišljije. Danes so prav tisti študentje staroste našega prava. Oblačijo se v smešne toge, razlagajo nam kako bi moralo biti če bi bilo po njihovo, delijo pamet na levo in desno, sodelujejo v televizijskih oddajah, celo tistih, ki jih vodijo ljudje, ki so v pravnih postopkih in zdaj se podajajo v politiko, kajti zdaj je njihov čas. Bili so dobri časi, za pravnike v vseh vlogah, potem so z osamosvojitvijo prišli še boljši časi in tisti, ki so delali zase in ne za državo so postali smetana te družbe, morda ne vedno najbolj ugledni, zagotovo pa med najbolj bogatimi in vplivnimi. Potem se jim je zalomilo. Najprej enemu, potem drugemu in na koncu niso bili več medijsko zanimivi. Zamenjali so jih tisti, ki pravo poučujejo. Pravzaprav ne mine dan, da na televizijske ekrane ne bi zašel kateri od njih in nam pojasnjeval kako bi morale teči stvari, da bi lahko rekli, da živimo v pravni državi. In čeprav so postali morda najpomembnejša obrt našega časa, s katero se srečujemo od najbolj banalnih sporov o živi meji do meddržavnih sporov o državni meji, so vsi po vrsti spregledali dejstvo, da državljani v resnici ne pogrešamo pravne pač pa pravično državo. Med pravom in pravico pa je velikanska razlika. Predvsem je pravo zapisano na papirju, kamnu ali ekranu, pravica pa je zapisana v naših genih, glavi in srcu. In obljube kandidatov za vse prihajajoče volitve, da se bodo zavzemali za pravno državo me ne ganejo. Naj si jo ... V Ljubljanski ulici je bilo v soboto živahno. Društvo prijateljev mladine, Kulturno društvo Svilena pot in Društvo Izdani so namreč organizirali humanitarno akcijo, na kateri so zbirali donacije za operacijo še ne dveletnega Reneja Taliča. V kulturnem delu akcije, na kateri so zbrali skoraj 1000 evrov, so nastopili Balerimma rhym-ma, Ethno tok z Mirjano Gvozdenac in društvo harmonikarjev Izola. Ob koncu pa je Bujol Reneju podaril še “prašiča”, kjer je bilo zbranih za pet let napitnin. Bravo! Izjava tega tedna Ko sem se po dolgem času vrnil domov sem opazil, da se vse naokrog nekaj ureja in sem takoj pomislil, da so letos volitve. Vasilij Žbogar WWW.NAKUPI.NET 0 BANKA KOPER Tednik MANDRAC OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel, 040 600-700 mali oglasi in naročnine: tel 040 211434 Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. SENCE CESAR JA TRAJAN A Vleče se ta maj mesec, kot deževnik - vse proslava do proslave, od proslave prvomajskega praznika (ne) dela, kjer je bilo največ brezposlenih ali zaposlenih, ki že mesece ničesar ne dobijo, pa so na Rožniku dobili zastonj golaž, ali pasulj, ali kaj podobnega. Pa smo se (vsaj nekateri) spomnili, da je 4. maja umrl Tito, pa potem, da je 8. maja osvobojen Zagreb, 9. maja pa smo proslavljali Dan zmage. Antifašisti smo proslavljali zmago nad fašizmom in nacizmom. Osvoboditev. Svobodo. Tako je to - daljša kot je senca fašizma, vse svečji antifašisti smo. Pa bo kdo vprašal, v čem je štos. To je normalno, vsi spodobni ljudje in ves spodoben svet so antifašisti, kaj je treba toliko govoriti o tem. Pa je treba. Zdaj zato, ker je vse manj jasno, kdo je takrat zmagal. V antifašistični Srbiji so statusno izenačili četnike in partizane, četniki so dobili še višje pokjnine od partizanov (verjetno, ker jih, zaradi starosti, prejemajo krajši čas). Partizanom so na Hrvaškem zmanjšali pokojnine. Ustaši so dobili višje. Kaj se tukaj pri nas dogaja, vemo. Zato se je res treba vprašati: kdo je v Drugi svetovni vojni zares zmagal? Za Ameriko, Anglijo, ZSSR se ve: Nobeden od novokomponiranih zgodovinopisateljev si tam ne upa začeti revizije zgodovine. Pri nas in v soseščini pa poskušajo od partizanov narediti zločince, med zmagovalce pa strpati četnike, ustaše, domobrance, belogradiste in vse podobne. Vse naše države so nastale na »antifašistični borbi naših narodov in narodnosti«, ampak vse tiste, ki so bili na strani zla, se skuša razglasiti za borce proti zlu. Zakaj? Zato, ker niso bili komunisti. Bili so protikomunisti. Narediti od njih antifašiste samo zato ker niso komunisti, je seveda navadna nesramnost. Dejstvo je, da so bili (in bodo ostali) samo kvislingi in izdajalci lastnega (lastnih) narodov. In pika. Pa še volitve, evropske in državnozborske. Za evropske se že dolgo ve, kdaj bodo in kdo bo na njih kandidiral. Za državnozborske se nič ne ve, ne kdaj bodo, ne kdo bo kandidiral na njih, razen tistih, ki nimajo kam drugam v službo. A v zadnjem letu jim je javnost, ki je njihov delodajalec, glasno in jasno dala odpoved. Zato bodo zdaj skušali spremeniti javnost. Berthold Brecht se obrača v grobu. In, ker nimajo ničesar povedati, ničesar dobrega ponuditi ne ljudstvu, ne državi, morajo poskrbeti zase in nas spet osvobajajo. Osvobajajo nas tako, da ponujajo lustracijo. Spet prihajajo anonimna pisma od znanih nepodpisanih in nepismenih politikov, ki jih »organi« resno in zaskrbljeno raziskujejo, ker so v njih napisane resnice od katerih je usodno odvisna družba, v resnici pa so v nevarnosti le njihove kariere. Nekaj podobnega, kot je okrog leta 110 n.š, o preganjanju kristijanov, takratnih ilegalcev, v dolgem pismu imperatorju Trajanu pisal Plinij mlajši, upravnik Bitinije. Plinij med drugim sprašuje: »Stvar se mi zdi vredna posvetovanja predvsem zaradi velikega števila obtožencev. Še zmeraj jih mnogo kličejo pred sodišče, ljudi različnih starosti, vseh stanov in obeh spolov in kaže, da jih še bodo, ne le po mestih, tudi po vaseh in podeželju, saj se je to praznoverje (krščanstvo) razširilo kot bolezen. Vendar se zdi, da se mu je še mogoče upreti in ga iztrebiti. Resnica je vsaj to, da ljudje spet zahajajo v domala že zapuščena svetišča, sveti obredi, ki so bili dolgo opuščeni, se spet uvajajo, na trgu je spet naprodaj krma za klavne živali. Iz tega se da sklepati, koliko ljudi je mogoče odvrniti od zmote, če se jim le da možnost, da se ji odpovejo.« In kakšen je bil Trajanov odgovor: »Držal si se pravilnega postopka, dragi moj Sekundus, ko si raziskoval zadeve tistih, ki so jih naznanili kot kristjane. Ni namreč mogoče poprek postaviti kakega splošno veljavnega in določenega načela. Stikati za kristjani ni treba, če pa jih kdo prijavi in se jim stvar dokaže, jih je treba kaznovati. Vendar naj bo tak, ki bi zanikal, da je kristjan, in bi žrtvujoč našim bogovom to tudi dejansko dokazal, zaradi kesanja oproščen, pa najsi bo sum glede njegove preteklosti še tolikšen. Anonimne ovadbe pa tako v nobenem sodnem postopku ne smejo veljati. Zakaj kaj takega bi utegnilo pomeniti poguben zgled in ne bi bilo v duhu časa.« Tako pravi Trajan o svojem času. V kakšnem času pa mi živimo? Pohod ob vodnih virih Turistično društvo Šparžin vabi, da se jim v soboto, 17. maja pridružite na pohodu po poteh vodnih virov izolskega podeželja. Zbiranje udeležencev bo med 08.30 in 09.00 uro pred Zadružnim domom v Kortah. Poučen in rekreativen pohod poteka po gozdu, pot ni zahtevna, dolga okvirno 14 km. Ob vodnih virih boste slišali zgodbe, izpovedi in doživeli običaje povezane z vodnimi viri. Ustavili se bomo pri naših vinarjih, spoznali bomo divja zelišča in okusili »zeleno« malico. Zaključek bo na fontani Frata v Kortah približno ob 13.00 uri z ljudsko pesmijo Ženskega pevskega zbora Korte ter s kosilom (mineštra z bobiči in domačim pecivom) v prostorih Zadružnega doma Korte. Zaključek prireditve bo slikarska razstava, ocenjevanje in podelitev priznanj udeležencem slikarskega tečaja in ustvarjalne delavnice otrok podružnične šole v Kortah. Predstavljena bo tudi stojnica z dišavnicami, zelišči ter izdelki iz njih. Prijave sprejemajo do 16. 5. 2014 na tel. št. 041-349-984 (Rozana) ali rozana.presern@gmail.com Kotizacija je 10 Eur. www.center-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola OBVESTILO Letošnji 12."Praznik oljk, vina in rib" v organizaciji Centra za kulturo, šport in prireditve Izola, bo potekal v petek, 13. junija in v soboto, 14. junija 2014 (v primeru slabega vremena bo praznik potekal 27.6. in 28.6.). Zainteresirani ponudniki za prodajo svojih izdelkov vse informacije in obrazec za prijavo dobijo na spletni strani www.center-izola.si v »Kultura«-novice. AVVISO La XII "Pesta delle olive, del vino e del pešce", organizzata dal Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Isola quest'anno si terra venerdi, 13 e sabato, 14 giugno 2014 (in caso di maltempo la festa si terra il 27 e il 28 giugno).Tutti gli interessati possono partecipare allevento con la vendita di prodotti tipici compilando il modulo dlscrizione reperibile sul sito www.center-izola.si nella sezione Kultura-Novice. Andrej Bertok, direktor Centra za kulturo, šport in prireditve Izola direttore del Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Isola MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tei.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Občina Izola Vizija ali odkrivanje tople vode? Na torkovi tiskovni konferenci je župan Igor Kolenc s sodelavci predstavil idejno skico urejanja območja med gostinsko šolo in marino, kjer je zdaj še nekaj objektov izolske Ribe in Stavbenika v stečaju. Ideja je zanimiva, toda stvarnost se zdi povsem drugačna. Izolski župan Igor Kolenc je na torkovi tiskovni konferenci zainteresirani javnosti predstavil projekt ureditve območja znanega kot IPA 3. Gre za območje nekdanje Ribe in Stavbenika, ki se razteza od gostinske šole do nekdanje tovarne Argo. Občina Izola je tako že začela pripravljati prostorski akt za ureditev “pomembnega dela Izole, ki je bil predolgo pozabljen in urbanistično zanemarjen", je bilo slišati na tiskovni konferenci. Idejna zasnova projekta predvideva veliko zelenih površin, nekaj vodnih, večnamensko ploščad, ki bi omogočala tudi izvedbo javnih prireditev na odprtem, poudarek pa bi bil na zdaj že kulturno zaščitenem škveru ter z upodobitvijo nekdanje pralnice, kjer so v preteklosti izolanke prale perilo. Pozabiti pa ne smemo niti na gradnjo nekaterih objektov, enega ob gostinski šoli, drugi, večji, v katerem naj bi bila menda tudi garaža, pa na drugi strani parka. Natančno območje gradnje sicer še ni definirano, saj gre za idejno zasnovo, tako da gre predvsem za vprašanje, kaj bi Izolani hoteli na tem območju. “Zavedati se moramo”, je povedal župan, “da to območje danes predstavlja središče Izole. ” Na predstavitvi je bilo prisotnih kar veliko občanov, ki pa so, kljub splošnemu odobravanju projekta, prikazali kar nekaj dvomov nad njegovo izvedbo, tudi nad gradnjo objektov, ki v takšno okolje morda ne bi niti spadali. Kaj pa Argo Zanimiva je bila pripomba stanovalca Dantejeve ulice, ki se sprašuje, če ne bi raje projekt povezali s prostorskim načrtom še enega zapuščenega dela mesta, območje nekdanje tovarne Argo, sicer je nevarno, da bi si sosednji območji bili popolnoma različni iz arhitekturnega vidika. Težave okoli zemljišča Arga so sicer znane, saj je to v lasti A banke in, kot je povedal župan, obstaja nevarnost, da bi končalo v Slabi banki, s tem pa bi si ga lahko prilastili različni špekulanti. A situacija z Argom ni veliko različna od območja IPA 3, kjer je sicer več lastnikov, največja pa sta podjetje Riba d.o.o., ki je že dlje časa v sodnem sporu z Občino zaradi drugega zemljišča, ter Primorje d.o.o., ki pa je v stečajnem postopku. Župan se je na predstavitvi označil kot trd pogajalec, ampak dejstvo je, da Občina ze- mljišč ne bo in ne more odkupiti po njihovi tržni vrednosti. Kako do zemljišč? Vsekakor je ideja o postavitvi zelenih površin ob starem mestnem jedru zanimiva, ampak dokler ne bo Občina lastnik zemljišč, ideja pač ne bo izvedljiva. Pa tudi sprememba prostorskega načrta menda ni tako preprosta, saj Občina vendarle ni edina stranka v postopku. Na drugi strani, v tem primeru pri Ribi d.o.o. pa javne obravnave niso želeli komentirati. Začetki dogovarjanj so torej še daleč. AM OBČANI - PREKARCI »prekarij-a« (latin.precarius-izprošen) začasna uporaba ali užitek tuje lastnine (pr.) »prekeren-na« (latin.precarius iz precari prositi) izprošen, na prošnjo ali do preklica dovoljen (i-prehod) odvisen od tuje volje ali okoliščin, začasen, negotov, tvegan, kočljiv SLOVAR TUJK France Vebinc Cankarjeva založba Ljubljana, 1974, str.567 »jezni, prožni prekarci« DELO, sobotna priloga 26.04.2014 »...številni prekerni novinarji« DELO, 01.05.2014 Pa še kakšen primer uporabe tega pojma sem zasledil v časopisju, na radiu in TV (Studio City) Davno, zelo davno, ko smo bili državljani, pa krajani, smo nekega dne postali občani. Ko je veliki mislec in ideolog socializma Edvard Kardelj, menda prvi upo rabil pojem občan, so mnogi posnemovalci »občana« kar naprej pridno uporabljali. Na nekem shodu, nekje v Sloveniji je predsedujoči pridno in kar velikokrat prisotnim razložil, kaj vse je država za občane naredila. Nekje zadaj sta sedela dva upokojenca in pridno poslušala, kaj vse je država za občane naredila. »Janez, kaj misliš, kdo pa so to občani, za katere je bilo toliko narejenega?«, je vprašal eden drugega. »Ah, to so najbrž tisti, ki še občujejo.« "Saj res,” je odvrnil drugi, “za nas upokojence, pa itak ni bilo nič narejenega!” Bil sem državljan, krajan, občan. Že lep čas sem upokojenec, sprašujem se ali sem in koliko prekarc. Lepo prosim, naj mi kdo, ki mu je moje razmišljanje bolj jasno, v domači slovenski besedi vse skupaj razloži! Pivac Ivan, univ.dipl.ing Poizkus pojasnila: Tudi sam sem postal pozoren na ta naziv, ki se vse pogosteje pojavlja v našem vsakdanjiku. Gre pravzaprav za specifičen sloj proletarcev, nekakšno proletarsko podvrsto, ki, za razliko od klasičnih delavcev, ki imajo pogodbe za določen ali nedoločen delovni čas v katere so vključene tudi njihove pogodbene pravice, so prekarni delavci takorekoč brez vsake zaščite. Beseda izhaja iz italijanske “lavoro precario" kar pomeni občasno, začasno, večinoma slabo plačano delo, ki mu ne pritiče niti dopust, največkrat delavec ostane brez malice in omejenega delovnega časa. Včasih je bilo takih “prekarnih” delavcev malo, danes jih je vse več in mednje ne sodijo le pometači, ki čistijo naše mesto ampak vse pogosteje tudi delavci za stroji in v pisarnah. Klasični proletarci še obstajajo, le vedno manj jih je. Mef Občina Izola Zato si trden kot hrast Številni hrasti' v Istri pa menda tudi na Krasu, imajo te dni bolj klavrno podobo. Obgrizeno in zvito listje se počasi suši, veje so vedno bolj suhe in lastniki so zaskrbljeni. Pa je strah malo odveč, saj se hrasti ne dajo. V uredništvo smo prejeli kar nekaj vprašanj v zvezi s škodljivcem, ki je napadel istrske hraste. Kmet iz okolice Šareda nam je pokazal stara drevesa, ki dajejo res klavrno podobo. Skrivenčeno listje, kar ga je ostalo, velik del ga je že odpadel in drevo, ki daje podobo, da se suši. Ob tem pa krošnjo, kar je je ostalo, obletavajo majhni svetlozeleni metulji, ki jih je toliko, da dajejo občutek, kot bi si drevesa kar prilastili. Seveda smo se po pojasnila obrnili na službe, ki skrbijo za varovanje dreves in gozdov in Mladen Prebevšek, vodja krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije iz Kozine, nam je pojasnil, da gre za zelenega hrastovega zavijača, majhnega svetlozelenega metulja, ki čez razpon kril meri 18-23 mm. Na liste hrasta pa tudi kostanja in še nekaterih dreves leže jajčeca iz katerih se razvijejo zelene gosenice, ki se kasneje zabubijo. Zavijač ima enoletno generacijo. Roji od konca maja do julija. Konec aprila do sredine maja se izvalijo jajčne gosenice, ki takoj začno žreti odpirajoče se popke. Razvoj gosenic traja 3-4 tedne. Zaradi zmanjšanja asimilacijske površine, je prizadet prirastek in obrod semena. Golobrst zelo oslabi drevo. Oslabelo drevo pa lahko napadejo sekundarni škodljivci. Iz povedanega seveda lahko ugotovimo, da gre vendarle za škodljivca, res pa je, kot pravijo strokovnjaki, da se bodo hrasti že ubranili te nadloge, saj bodo zavijači kmalu zaključili svoj ciklus in potem bo drevo znova ozelenelo. Zato tudi odsvetujejo kakšne radikalne ukrepe, predvsem pa sečnjo napadenih dreves, saj so drevesa bolj zdrava, kot se zdi na prvi pogled v teh dneh, ko okrog krošenj rojijo mali svetlozeleni metulji. Več informacij bomo prihodnji teden dobili tudi pri fitopatološki službi v Kopru. a.m. Tako-le pa sta, brez naravnega škodljivca, padli še dve drevesi na izolskem svetilniku. Ni čisto jasno, kaj je bilo narobe z njima, jasno je le to, da je videti drevo zdravo in predvsem dovolj staro, da bi si zaslužilo malo več spoštovanja, na senco pa bo treba počakati spet kakšnih 30 let. Ekonomija ni ekologija piše: Franc Krajnc Dosegli smo kritično točko V Sloveniji smo dosegli kritično točko v pogledu vseh makroekonomskih kazalcev, z izjemo izvoza, k slabemu stanju zaradi prezadolženosti pa se je sedaj, ko bi morali ukrepati in poiskati jasne rešitve, pridružil še odstop vlade in nejasnosti glede predčasnih volitev. Upravičen je občutek, da pristojni v naši državi v bistvu nimajo natančnega pregleda nad stanjem javnih financ,. Še več. Konec leta 2008 smo podcenjevali evropsko gospodarsko in bančno krizo če pri nas se kaj takega ne more zgoditi. Dejstvo je, da je že leta 2007 gospodarska rast v glavnem temeljila na posojilih, mi pa smo se hvalili kako nam gre dobro. Podatek, da se je Slovenija v letu 2013 morala na novo zadolžiti kar za osem milijard evrov in se je tako skupni neto dolg povzpel na dobrih 29 milijard (14.320 evrov povprečno na prebivalca), mora v prvi vrsti skrbeti vlado in še posebej finančnega ministra, ki pa se v tej kolobociji z zadolževanjem odlično znajde. Ko zmanjka proračunskih sredstev vzame kovček, se na tiho odpravi v svet in kot kaže tudi “uspešno” proda državne obveznice z deset - in večletno ročnostjo po za evropske razmere visoki obrestni meri, ki ji strokovno rečejo donosnost na obveznice s 3,5 ali več odstotki, ki pa je lahko odlična za kupce in katastrofa za posojilojemalca Slovenijo. Tudi Nemčija, na primer, je zadolžena in to kar za nekaj več kot dva tisoč milijard evrov, a država in njihove banke so dobile posojila po 2,5 krat nižji obrestni meri!, V Sloveniji beležimo izjemno slaba strukturna nesorazmerja, zato je samo vprašanje časa kdaj bomo prisiljeni zaprositi za evropsko pomoč, kajti lahko se zgodi, da država ne bo sposobna pravočasno vračati posojil. Sedaj nekateri za gospodarski in javnofinančni polom kritizirajo zdaj že bivšo predsednico vlade Alenko Bratušek, češ da prelahkotno govori o uspehih, ki pa jih v bistvu ni mogoča zaznati. Bratuškova je bila na premierskem stolčku komaj dobro leto, zato ne more biti tarča takšne kritike opozicije oziroma tistih dobro plačanih poslancev, ki so v DZ že dobili brado. Posebnost slovenske politične stvarnosti je namreč prav ta, da nihče ni za nič kriv, ne Janez Janša, ne Borut Pahor, ne Alenka Bratušek, ne ministri, ne dobro plačani državni sekretarji, župani, poslanci, čeprav je prav v času njihove vladavine nastalo tako nepopravljivo stanje; zadolžitev 29 milijard, padec ekonomske moči države, že visoko preseženi javni dolg in proračunski primanjkljaj v BDP zaradi gospodarskega mrtvila, posledično visoka brezposelnost mladih in na koncu še kot strela z jasnega politična kriza, zaradi katere bi se lahko še poslabšala podoba Slovenije v svetu. Zdi se, da je zelo vprašljiv tudi kvazi intelektualni naboj posameznih poslancev, ki v DZ izgubljajo dragocen čas za medsebojna obkladanja. Oni seveda niso nič krivi, pa čeprav so člani znamenite vladne koalicije. Ko jih poslušamo, zlasti njihove odtenke iz govorov, nehote pridemo tudi do sklepa, da je prav strankokracija strup za politične odnose in skladen ekonomski razvoj Slovenije, kar je pripeljalo tudi do razdvojenosti slovenskega naroda. Dosegli smo kritično točko in vse našteto kliče po temeljitih spremembah, zlasti tudi volilnega sistema, ki bo tudi dejansko omogočal volivcu izbor človeka, ki se je v sojem okolju tudi dejansko izkazal in dosegel določene uspehe, kajti sicer se bo tudi na menda že kar bližnjih predčasnih parlamentarnih volitvah zgodilo, da se bodo na pomembnih stolčki zavrteli eni in isti ljudje, ki morda tega niso vredni. Takrat se bomo zares lahko vprašali ali ni nekaj narobe z nami Slovenci. Komunala je zadovoljna z namiM lzolaili na mot(l sp™" Izolska Komunala je pred časom opravila dve anketi. S prvo je preverjala oceno njihovega dela, kot jim jo dajejo občani, z drugo pa so preverili odnos osnovnošolcev do okolja in posebej ločevanja odpadkov. V Komunali so z rezultati zadovoljni, občani pa... Javno podjetje Komunala Izola, je v mesecu marcu izvedla anketi, s katerimi je želela ugotoviti zadovoljstvo uporabnikov komunalnih storitev ter ozaveščenost otrok na vseh osnovnih šolah v občini Izola. Skupno je bilo izpolnjenih 1.419 anketnih pol. Iz primerjave ključnih vprašanj z letom 2013, pravijo na Komunah, je bilo ugotovljeno, da je vsako leto več uporabnikov, ki menijo, da so ustrezno seznanjeni z aktivnostmi na področju ravnanja z odpadki. “Tako je letos 74% anketirancev izjavilo, da so seznanjeni z akcijo zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico, ki jo organiziramo dvakrat letno in sicer v maju in oktobru. Da ima vsako gospodinjstvo v občini Izola možnost dvakrat letno naročiti brezplačen zabojnik za kosovne odpadke na dom je seznanjenih 75% anketirancev, kar je skoraj dvakrat več kot v lanskem letu. 84% uporabnikov meni, da imajo možnost ločevanja odpadkov v bližini kjer živijo.” Vsi anketiranci sicer s storitvami niso najbolj zadovoljni, in tako jih 36% meni, da so zabojniki v bližini kjer živijo večkrat prepolni, 74% uporabnikov pa meni, da je glavni razlog za prenapolnjene zabojnike preredko praznjenje za razliko od lanskega leta, ko jih je 82% menilo, da je glavni razlog za to ne ločevanje odpadkov. Kljub temu pa kar 92% anketiranih meni, da Komunala Izola dela dovolj na področju ravnanja z odpadki, z urejenostjo parkov in zelenic v občini Izola pa je zadovoljnih 83% anketiranih. Glavni razlog za nezadovoljstvo z urejenostjo parkov in zelenic, še pravijo anketiranci, pa predstavljajo pasji iztrebki na zelenicah ter preveč porezana oziroma požagana drevesa. 0 ločevanju tudi otroci Tudi letos na Komunali niso pozabili na otroke, ki predstavljajo prihodnje generacije pridnih ločevalcev odpadkov. Tisti najmlajši, torej učenci od 1. do 5. razreda osnovne šole so seveda najmanj obveščeni o tem, kaj so ekološki otoki, medtem ko starejši, torej učenci od 6. pa do 9. razreda, so že bolje obveščeni o tem. Po uvodu prvega dne 13. srečanja motoristov, ki se odvija v organizaciji motociklistične družine Staaari Rokeri, obisku vinske kleti na Buštini in nastopu Damirja Urbana in zasedbe Hladno Pivo na prizorišču v motociklističnem kampu, ki so ga postavili v Stella marisu, je prišlo do najatraktivnejšega dela letošnjega motociklističnega druženja v Umagu, na katerem seveda niso manj ali niti Izolani. Več kot 1200 motociklistov iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Bosne in Hercegovine, Švice in Nemčije je ..okupiralo" središče mesta in promenado v Umagu. Po neverjetno dolgi motociklistični karavani, ki se je odvijala od Stelle maris, do Savudrije in nazaj do Nove obale v Umagu, so motociklisti za trenutek tudi ustavili promet v središču mesta. Po dvajsetih minutah „navi-janja" z motorji so motociklisti jasno povedali domačinom, da je zdaj mesto njihovo Po polurnem počitku, kjer ni manjkalo hladnega piva, a niti pripadnic lepšega motociklističnega spola, se je karavana vrnila v ..domači" kamp, kjer so organizatorji, zdaj že tradicionalno, za konec organizirali še motociklistične igre. Zadnja vest Ob zaključku uredništva je prišla vest, da so igralke namiznote-nišlega kluba Arrigoni tudi na povratni polfinalni tekmi playoffa premagale ekipo Mute, tokrat tesno s 5:4, in bodo v finalu za državnega prvaka igrale z ekipo Fužinarja Interdiskonta. Čestitamo puncam in trenerju Zdenku Švabu! Franc Pianecki je upokojen ribič in aktiven modelar. Seveda se še vedno odpravi na morje (ko je treba), sicer pa včasih po cel dan visi nad svojimi lesenimi modeli starih jadrnic in ta s fotografije je njegov naj novejši izdelek. Zdaj jih je že dovolj za razstavo in junija bodo vse na ogled. APRIL 1979 Naša primorska pokrajina je bila, tako kot vsako leto tudi tega aprila odeta v cvetje; travniki z belo in rumeno preprogo marjetic, regratovih cvetov... Drevesne veje so bile prekrite s predhodnicami plodov breskev, češenj, hrušk, jabolk v skladnosti barv, za katero je vsak droben cvet, vseh sadnih vrst, doprinesel k popolnosti. Nad Izolo je plavala gosta, nizka koprena temno sivo, vijoličnih, modrih barv, ki je sončne žarke marsikatero uro spremenila v turobno svetlobo. Spomenik vzroka te sivine še vedno stoji na zemljišču podrte tovarne.. Na Osnovni šoli Vojka Šmuc Izola so to pomlad zboleli trije otroci za levkemijo. Vsi trije petošolci, vsi trije enajstletni. Viham, Ingrid, Primož. Vsa borba tolikih oseb ohraniti jih pri življenju, ni bila uspešna. Ni pomagala molitev, solze, zdravila... vsi poizkusi so bili zaman Prvi se je poslovil moj sin Viham V tistih neopisljivo strahotnih občutkih, je moje srce iz krčev tihe bolečine posvečalo njegovi duši, ki jo je čutilo vedno v bližini, misli, besede, nevidne objeme bolečih rok, ki so objemale praznino.. JASMIN Tisto leto je prvič zacvetel jasmin. Gosti, dišeči cvetovi, kot bele snežinke pred nemo hišo... Skozi vrata, okna vdirajoč vonj je preplavljal, objemal tiho, mirno, z dostojanstvom odeto prelepo, malo telo v beli krsti... Viham, tvoja mama sem La J F IS LA J F Rene je premaknil celo zdravstvo Zgodba o malem Reneju iz Renč je ganila celo Slovenijo, predvsem pa je uspela premakniti dogme, ki so že dolgo časa veljale v domačih zdravstvenih krogih: zdravniki morda nimajo vedno prav, a predvsem nimajo vedno zadnje besede. Rene Talič sicer še nima niti dveh let, a je s svojo zgodbo, ob pomoči mame Amele, sicer Izolanke, uspel premakniti goro imenovano zdravstvo. Kot je znano, se je Rene rodil z deformacijo noge, slovenski ortopedi pa so kot edino možnost zdravljenja omenili amputacijo stopala. Diagnoza, s katero se Renejeva mama pač ni mogla strinjati. Amela Talič je sama, preko spleta prišla tako do diagnoze, kot tudi do edinega zdravnika, dr. Drora Paleya, ki deformacijo, imenovana fibular hemimelia uspešno zdravi, in to že več kot trideset let. Odšla je na pregled v Belgijo ter se kasneje dogovorila za operacijo v Milanu, ki pa stane 180.000 evrov. Nič hudega, bi rekli, saj vendarle ZZZS lahko krije stroške operacije, ampak na žalost se je konzilij zdravnikov odločil drugače in podal negativno mnenje, saj naj ne bi v Sloveniji še izkoristili vseh poti zdravljenja, torej amputacije. Če ne da država, dajo državljani Ker je bilo jasno, da od države ne bo pomoči, se je Amela obrnila na državljane, ti pa so po počasnem začetku prejšnji konec tedna z nešteto akcijami, prireditvami, zbiranji sredstev in dobrodelnimi koncerti zbrali velik del nujno potrebnih sredstev, svoje pa je pristavil še ameriški doktor, ki je Ameli ponudil visok popust pri operaciji. Svoj del so prispevali tudi Izolani, ki so v soboto v Ljubljanski ulici na dobrodelni prodaji igrač, ki sta jo organizirala Društvo prijateljev mladine in društvo Izolani zbrali za slabega tisočaka evrov donaciji, v restavraciji bujol pa so družini Talič podarili “prašička”, v katerem so zbrali za pet let napitnin. A to še zdaleč ni vse, saj so se v akcijo vključili tudi rokometaši in še marsikatero drugo društvo, kljub temu, da je Amela Talič že objavila, da je zbrala dovolj sredstev za prvo nujno operacijo, pa se akcije še kar vrstijo, saj mora poleg operacije plačati še kakšnih šest mesecev dolgo rehabilitacijo na Floridi. Konec dober, vse dobro? Upajmo, da ne, saj to vendarle ni konec, ki bi zadovoljil javnost. Aktualni dogodki v zvezi z Renejevo deformirano nogico so me spomnili na bivšo Jugo, ko je bil UKC na visoki ravni. Spominjam se, ko je takratni mikrokurirg (zdravnik, ki je pozneje umrl v prometni nesreči), prišil dveletnemu dečku nogici, ki mu jih je njegov oče v hudi nesreči odrezal pri delu s kosilnico na vrtu. Oče je brez pomisleka ravnal silno hitro in intuitivno in otroka ter nogi odpeljal k rešitvi. Zdravnik ni odlašal niti za trenutek, čeprav se na svetovni ravni še ni zgodilo podobno. Prisluhnil je očetu in takoj ukrepal. Zgodilo se je troje: 1. demokracija na najvišji ravni (zdravnik je prisluhnil skrbnemu in čutečemu otrokovemu očetu ter takoj ukrepal) 2. uporabil je vse svoje znanje in dečka uspešno operiral 3. medicina na svetovni ravni je napredovala Ps: skrajni čas je, da se tisti, ki že 23 let neuspešno vodijo to našo ljubo deželo pod alpami globoko ozrejo vase in nehajo egoistično misliti na lastne interese in denar. Blagostanje neke države je vedno odvisno od pravičnega, inteligentnega in plemenitega vodstva! Ana Horvat Bo padla kakšna glava? Renejeva zgodba se s tem seveda še ni končala in kot je tudi večkrat omenila Amela, doseči moramo spremembo v zdravstvu, da ne bi spet prišlo do novega “Reneja”. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je povedala, da bi lahko v primeru, ko pride do divergentnih mnenj slovenskih in tujih strokovnjakov, o načinu zdravljenja odločala nevtralna komisija, o ravnanju ZZZS-ja pa so razpravljali tudi pri komisiji za medicinsko etiko, kjer sicer ZZZS-ju ne očitajo, da so se odločili, kot so se, ampak kljub temu pravijo, da je zdravnik dolžan pacientu omeniti tudi drugačno metodo zdravljenja, čeprav se z njo morda ne strinja. Tega pa v primeru Reneja niso naredili, saj so kot edino možnost zdravljenja omenili prav amputacijo. Vprašanje, če bi se s tem strinjal Hipokrat. AM Revolucija hrane in kilometer 0 V sklopu Turističnega združenja Izola in društva Planet Zemlja bo od 8. do 13. ure v Drevoredu 1. maja, potekal dogodek Food Revolu-tion day. Obiskovalci bodo lahko pokušali lokalne in ekološke pridelane specialitete, se seznanili z recepti za hitre in okusne doma pripravljene obroke ter se udeležili delavnic in predavanj. Prvi Food Revolution Day je potekal v letu 2012, ko je bilo v 664 mestih v 66 državah čez 1000 povezanih dogodkov. Slovenija se je tako kot lani v Mariboru, tudi letos temu projektu ponovno pridružila. Smisel kampanije Food revolution day je seznanjanje ljudi o pomenu zdrave hrane, njenem vplivu na srečo in zdravje ljudi in priprave le te od samega začetka. Kampanija je nastala pod okriljem dobrodelne organizacije Better Food Foundation, pobudnik je Jamie Oliver, svetovni znani kuhar, ki je zelo aktiven tudi na socialno - humanitarnem področju. Vsi dogodki bodo posvečeni ozaveščanju pomena zdravega prehranjevanja, spodbujanja uporabe lokalno pridelanih živil in razvijanju kuharskih sposobnosti, predvsem pa otrokom. Predsednica društva Planet Zemlja Irena Mraz pravi, da odločitev o tem, da bodo letos Food revolution day priredili v Izoli, ni bila prav nič težka. Prepričana je namreč, da je Kilometer nič kvalitetno zasnovan projekt, ki je z nekaj dobre volje dobil zagon. Ambasadorka svetovnega gibanja Food revolution še dodaja: »Prepričalo me je predvsem dejstvo, da sta si oba projekta zelo blizu - tako gibanje Food revolution, kot tudi projekt Kilometer nič stremita k promociji bolj zdrave in lokalno pridelane sveže hrane, ki prispeva k boljšemu zdravju in počutju ljudi. Sledljivost proizvodov, priprava prvinskih surovin in kuhanje, pomenijo manjšo možnost za obolevanje, predvsem s sodobnimi boleznimi, ki so nastale zaradi udobja, hitrega tempa življenja, stiske s časom in pomanjkanja denarja«. V Izoli, od leta 2011 delujoč projekt Kilometer nič, je zelo obogatil kulinarično ponudbo, ki temelji na mediteransko istrski avtohtoni in avtentični ponudbi iz okolja. Bistvo projekta, sestavljenega iz treh osnovnih programov: Pozabljeni okusi Istre, Zjutraj v morju opoldne na krožniku in Domača tržnica, je povezovanje gostincev, pridelovalcev kmetijskih izdelkov, ribičev in na drugih ponudnikov. Direktor turističnega združenja Danilo Markočič ob tem pove: »v Izoli smo s projektom Kilometer nič, turizmu ponudili dodaten produkt, s katerim postaja Izola poznana tudi po gastronomiji«. Na ta dan bosta tako v Izoli, mestu nasmeha, združena dva sorodna projekta - Food Revolution day ter Kilometer nič. \i\\;dr\c 7 Jadranje je postalo brutalen šport Jadralci niso več tisto, kar so bili. Nič več posedanja in gledanja v oblake, zdaj je na vrsti garanje, garanje in ponovno garanje. Tako pravi Vasilij Žbogar, kije Izoli, pa tudi samemu sebi, prinesel novo kolajno z evropskih prvenstev, tokrat srebrno. Fi- EL Alm Vasilij Žbogar je domov prinesel še eno kolajno z velikih tekmovanj. Tokrat je bil na evropskem prvenstvu v razredu finn, ki se je odvijalo v francoskem La Roche-llu drugi, za angležem Gilesom Scottom. O tem, kako je jadral in o spremembah v sodobnem jadranju nasploh smo se pogovorili z Vasilijem, intervju pa bomo objavili v tej ter v naslednji številki Man-drača. - Si zadovoljen s srebrno kolajno? - Ja, v bistvu sem. Že res, da sem hotel obraniti naslov evropskega prvaka, ampak dejansko je bil Giles Scott to regato dobesedno nepremagljiv. No, po pravici je nepremagljiv že nekaj časa. Vse ima na mestu, materiale, konstitucijo, saj ima dva metra višine za sto kilogramov, kar je idealno za finn in čim zapiha 10 vozlov mu nihče ne pride niti blizu. - Si se pa uvrstil takoj za njim. - Ja. Tudi dejstvo, da me je zadnjo flotno regato prijel in držal, saj sem bil jaz tisti edini, ki ga še lahko premaga, pomeni, da sem bil vendarle nevaren tekmec. - Ni šlo morda za moštveno igro, saj se je za drugo mesto boril še en bri-tanec, Ed Wright? - Niti ne. Bolj so me poskušali ovirati Francozi, ki so si želeli vsaj enega predstavnika med prvimi tremi mesti. - Regata za kolajne se je takorekoč idealno razpletla... - Priznati moram, da sme imel na regati za kolajne kar veliko sreče, ampak po drugi strani je bil Ed dan prej kar dve regati slab in poskušal srečo in obakrat mu je čudežno uspelo pridobiti veliko mest. Takrat sem si rekel, da se mi mora ta sreča nekako povrniti, in se je. - Je pa bila regata za kolajne kar mučna. Veter je menda pihal s petindvajsetimi vozli. - Neverjetno mučna. Zdržal sem do polovice regate za kolajne, ko sem bil še drugi, nato pa sem samo še izgubljal mesta. V takih pogojih bi moral Ed zmagati, končal pa je šele šesti. - Tebi pa ti pogoji ravno ne ležijo. - V bistvu je bilo iz tega vidika celo prvenstvo naporno. Veliko vetra, toliko, da je bil dovoljen tudi “free pum-ping” (prosto pumpanje), torej več kot 10 ali 12 vozlov. No, kot rečeno se je regata za kolajne odvijala ob 25 vozlih, in še to v posebnih pogojih, saj so odločilno regato organizatorji postavili v ozek kanal, kjer je bil val špičast, kar meni nikakor ne ustreza, saj nimam dovolj kil, da bi ga uspel prebiti. Je pa res, da je bila zato regata toliko bolj zanimiva za gledalce. - Te je na zadnji regati zmanjkalo? - Dobesedno zmanjkalo. Lahko rečem, da sem cel teden umiral. Prvi dan ni bilo nič vetra, in smo odvozili dve regati več kot do polovice in obakrat sem bil v ospredju, Giles Scott pa je bil slabši kot petdeseti. No, obe regati so angleški in francoski trenerji nekako sforsirali, da so ju prekinili, čeprav bi vsaj eno lahko mirno zaključili. Nato smo imeli dve zahtevni regati, en dan pa kar tri in pri vseh je bilo dovoljeno pumpanje. To je bila neverjetna muka za vse. Naslednji dan se nisem mogel dvigniti iz postelje, nisem si uspel niti obuti nogavic, kaj šele, da bi razmišljal o naslednjih treh regatah, ampak očitno tisti adrenalin, ki se sprosti ob štartnem znaku, tako vpliva na telo, da na to skorajda pozabiš. - Ampak ko je končala regata za kolajne, kaj je ostalo od tvojega telesa? - Prav nič. Že dan pred zadnjo regato nisem uspel niti zaspat od bolečine. Po regati, ko se je vse končalo, pa je vsa utrujenost prišla na plan. Mislil sem, da bom vozil kakšnih šest, sedem ur proti domu, preden se bomo odpočili... Ma kje! po slabi uri smo se že ustavili pri prvem hotelu. - S tem prostim pompanjem so razblinili še tiste zadnje dvome pri tistih, ki so bili prepričani, da jadranje ni šport. - Mislim da ja, saj vsak, ko vidi posnetke kakšne regate lahko opazi, da je to pumpanje res brutalno. Jaz sem med tistimi jadralci, ki se borimo, da ne bi več imeli po tri regate na dan, zato ker na ta način organizatorji že skoraj silijo športnike v doping, ker tega preprosto ne zdržiš. O tem smo se veliko pogovarjali in upam, da bodo sprejeli, da sta s prostim pum-panjem dve regati največ, kar zmoremo. Sicer je za vse nepojmljivo težko. Kot pravim, sam nisem uspel niti vstati iz postelje, po drugi strani pa sem tisti dan naredil odličen rezultat, kar pomeni, da so bili očitno ostali v še toliko večjih mukah. - Tri regate so naporne že brez prostega pumpanja. - Saj. Če upoštevamo, da je orca dolga eno miljo in pol, je potem ravno toliko prostega pumpanja, kar pomeni, da imamo srčni utrip okoli 200 celo miljo in pol, brez prestanka, sicer bi izgubil preveč mest. Tisti dan, ko smo imeli tri regate, potrošiš 7000 do 8000 kalorij. To je preveč. - Se ti zdi, da zaradi tega prostega pumpanja jadranje ni več tisto pravo jadranje, ali je govora o še vedno istem športu? - Težko je karkoli povedati. Vsekakor se je malo izgubilo tisto jadranje na občutek. Prišlo je do velike selekcije. Še do šest ali sedem let nazaj so bili v finnu vsi jadralci nekoliko močnejši, starejši, danes pa tega ni več. Danes jadrajo 22 letniki, pa vse do 30 let starih. Jaz sem debelo najstarejši. Če pogledaš so med prvimi desetimi sami atleti in že po tem vidiš, da se je veliko spremenilo. Tako da, kot pravim, verjetno je jadranje s tem nekaj izgubilo, ampak v primerjavi s tem, koliko je pridobilo, tudi v ugledu, mislim, da je bil to korak naprej. Zdaj je to res šport, ki je izjemno zahteven. - Lahko rečemo, da si na tem prvenstvu dokazal, da si odlično telesno pripravljen? - Prepričan sem, da priprave, ki sem jih imel pozimi v veslaškem klubu Argo z Iztokom Butinarjem pomagale, da sem sploh prišel do konca regate. To tudi pove, koliko je trenutno pomembna fizična pripravljenost v jadranju. Če nisi fizično pripravljen, lahko ne vem kako dobro jadraš, ampak na koncu ti ne bo uspelo. Trenutno je pomembna kombinacija fizične pripravljenosti, hitrosti barke in dobrega jadranja. Pri hitrosti barke sam nisem najboljši tudi zaradi pomanjkanja kilogramov, sem pa toliko boljši v jadralskih prvinah. Seveda sem dobro fizično pripravljen, a je še veliko jadralcev, ki je še bolje pripravljenih od mene. - Vendarle pa si bil drugi. - Ja, pomembne so tudi izkušnje, pa psihološka stabilnost, ki ti pomaga izvleči tisti pravi rezultat. Giles je ob slabšem vetru nekoliko slabši in če bi morda en dan več nekoliko manj pihalo bi mu bil zadnji dan bliže in kdo ve, kako bi se končalo. Morda bi ga pa ta pritisk stal tudi prvega mesta. Kdo bi vedel. am nadaljevanje naslednjič MOSKON' Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: zo parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... pšH&EBsSSg^ Sečovlje} Parecag . Vaško evropski viceprvak V soboto zadnja domača tekma! Sviš : Istrabenz plini Izola 25:25 (12:15) Istrabenz plini Izola: R. Jelovčan (22 obramb), Jurič 2, Vidali, Go-mezelj, Čosič 5, Markovič, Luke-žič, Redžič 5, Vukovič 1, Smolnik 8 (2), Rončevič 2, Kevič, Vidic 2. Trener: Borut Hren Izolani so bili boljši ves čas srečanja, saj so z izjemo treh izenačenj (2:2, 5:5 in 20:20) vseskozi vodili. V prvem delu so nadigrali domače v vseh elementih rokometne igre. Njihova prednost je znašala do tri zadetke in tudi v drugem delu so nadaljevali s podobnim nastopom. Po zadnjem izenačenju so zmogli še dovolj moči, da so pobegnili na 21:24. Takrat je prišla do izraza daljša klop Sviša, saj je bil Borut Hren tokrat brez Petra Božiča, Davida Stepančiča in Nikole Kojiča. Domača ekipa, ki bi si v primeru zmage bistveno povečala možnosti za obstanek v ligi, je sprva izenačila v 58. minuti, zatem pa je bila v zadnjem napadu na srečo Izolanov neuspešna. Velja pohvaliti našega vratarja Roka Jelovčana, ki je je ubranil tudi zadnji, odločilni strel na tekmi. Remi je Izoli odnesel prvo mesto na lestvici, na katerega se je po zmagi nad Slovanom znova vrnil Ormož. V soboto ob 19.00 pa bodo naši fantje doma gostili Krško in to bo tudi zadnja letošnja prvenstvena tekma v Kraški. Ta bo tudi dobrodelnega značaja, saj bodo zbirali prispevke za pomoč Reneju. 3.SNL-zahod Strelci: 1:0 Sardoč Boštjan (2’), 1:1 Finkšt Niki (5'), 2:1 Furlan Marko (7’), 2:2 Mikac Gregor (40’), 3:2 Žibernik Deni (42’), 4:2 Žibernik Deni (65’), 5:2 Zo-vatto Filippo (73’), 6:2 Zovatto Filippo (90’) Zmaga mladincev in kadetov, a visok poraz članovj Previsok poraz članske ekipe v Mirnu so nekoliko ublažile dve zmagi mladincev in kadetov. Ti so še vedno v borbi za l.SNL, člani pa bodo morali visok poraz oprati z dobro igro na domači tekmi proti vodilnem Tolminu. Visok poraz proti predzadnji ekipi Adrie iz Mirna je seveda veliko razočaranje. Članska ekipa bo morala pokazati boljše predstave v preostalih nekaj tekmah za uspešen zaključen sezone in kočno uvrstitev na zgornji del lestvice. Naslednja domača tekma je 18.05.14 ob 17:00 proti vodilni ekipi lige. V Izolo prihaja Tolmin, ki bo kot vse kaže letošnji potnik v 2.SNL. vis (65’ Dobrič Božo), Stampfer Miroslav, Grižon Jernej, Baruca Tilen, Pahor Rok, Luznar Simon Strelci: 1:0 - Stampfer Miroslav (19’), 2:0 - Pahor Rok (50’), 3:0 - Baruca Tilen (52’), 4:0 - Baruca Tilen (60’, llm), 5:0 - Ilič Alek-sandar (66’), 6:0 - Stampfer Miroslav (78’, llm), 7:0 - Kastelic Blaž (81’, llm) tairoe Memorial Mario Klun V nedeljo se je po dveh dneh jadranja zaključil Memorial Mario Klun. V soboto so bili v lepem maestralu odjadrani 4 plovi v razredih Fireball, FJ in Optimist. V nedeljo pa je v zmernem, na trenutke tudi močnem jugu (do 20 vozlov) sicer okrnjena flota odjadrala dva plova. Regate se je udeležilo skupaj 90 jadralcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije. Delni rezultati: Optimist: 1. Rok Verderber, JK Pirat, 2. Klemen Semelbauer, JK Pirat, 3. Matej Planinšič, JK Pirat Fireball: 1. Nevecny - Leskovec - JK Jadro, JK Fireball, 2. Kocjančič - Pavlin -JK Fireball, 3. Pečaver - Gale - JK Fireball FJ: 1. Volk - Volk - JK FJ Slovenija, 2. Jerkič - Perhavec - JK Wada, 3. Rupnik - Bork Jadralci zaključili z nastopi na Gardi Na Gardskem jezeru se je danes za naše jadralce končal Gardski olimpijski teden jadranja, ki je štel kot regata evropskega pokala. V štirih dneh tekmovanja so imeli jadralci srečo z vetrom in so uspeli izpeljati vse predvidene plove. Žal pa se nobenemu od naših ni uspelo prebiti med najboljših deset jadralcev, kar bi pomenilo, da bi se jutri pomerili v regati za kolajne. V razredu 470 sta nastopila Domen Vasič Stepančič in Jakob Božič, ki sta končala na 22. mestu. Za naše jadralce v razredu Laser Standard je bila to zadnja kriterij-ska regata za nastope na prvenstvih. Najboljše se je odrezal Žan Luka Zelko, ki je zasedel 41. mesto. Nik Pletikos je bil 46. Matej Valič in 50. in Uroš Kraševac 52. V razredu RS:X je Matjaž Puh zasedel 12. mesto. Vasilij Žbogar srebrn na evropskem prvenstvu Z regato za kolajne se je danes zaključilo odprto evropsko prvenstvo najelitnejšega jadralnega razreda finn, na katerem sta poleg vseh najboljših svetovnih jadralcev nastopila tudi Vasilij Žbogar in Gašper Vinčec. Najuspešnejši slovenski jadralec vseh časov Vasilij Žbogar je prvenstvo zaključil na drugem mestu, kar so njegove tretje zaporedne stopničke na prvenstvih stare celine. Rezultati 22. kroga Calcit Kamnik : Sava Kr.3:0 () Adria : Izola 6:2 (3:2) Jezero M. : Jadran D. 0:3 (0:2) Zarica Kr : Brda 0:3 (0:1) Tabor S : Rudar Tr 1:2 (0:0) Iv Gorica : Aj Škou 6:2 (3:1) Zagorje : TKK Tolmin 2:2 (1:2) Adria - Izola 6:2 (3:2) Miren, Pri štantu, gledalcev 60 Izola: Rupnik Anže, Breč David, Poletti Manuel (46’ Perše Matic), Maletič Željko, Finkšt Niki, Lalič David, Kotnik Andrej (46’ Mihailovič Nik), Tomažič Tadej, Iriškič Peter (65’ Čandek Luka), Mikac Gregor, Gavrič Davor EPNL Rezultati 19. kroga: Korte Avtoplus : Komen 7:0 (1:0) Bilje : FAMA Vipava 0:1 (0:0) Piama IK : Renče 0:1 (0:1) Jadran PM : Košana 0:0 (0:0) II Bistrica : Portorož P 3:2 (3:0) Postojna : Cerknica 0:2 (0:1) Korte Avtoplus : Komen 7:0 (1:0) Izola, gledalcev 20 Korte Avtoplus: Kastelic Blaž, Martinelli Alen (60’ Martinovič Manuel), Jačimovič Sebastijan (54’ Jerkovič Aleksander), Kleva David, Bouza Mallo Ruben (46’ Ilič Aleksandar), Muminovič El- V dežju in močnem vetru s sunki preko 20 vozlov se je nekaj minut pred tretjo uro popoldne zaključilo letošnje odprto prvenstvo stare celine v najelitnejšem jadralnem razredu finn, kjer so nastopili vsi najboljši svetovni jadralci tega olimpijskega razreda. Vasilij Žbogar je regato za kolajne začel z modro majico drugouvrščenega s ciljem, da ubrani drugo mesto in osvoji srebrno odličje. V močnem vetru, ki Vasiliju zaradi premajhne telesne mase ne ustreza najbolje, je Vasilij končal na 9. mestu, njegov konkurent Britanec Edward VVright pa na 6. mestu, kar je zadostovalo za končno 2. mesto in osvojitev srebrnega odličja. Evropski prvak je postal Britanec Giles Scott, ki si je naslov prvaka prijadral že včeraj, danes pa z zmago v regati za odličja potrdil, da je trenutno najboljši. Gašper Vinčec je prvenstvo zaključil na 35. mestu. To je Vasilijevo že peto odličje iz evropskih prvenstev. Dvakrat je na stopničkah stal v razredu laser, v razredu finn, kjer jadra trenutno, pa je na odru za zmagovalce neprekinjeno od leta 2012, ko je v Italiji osvojil drugo mesto. Lani je v Nemčiji postal evropski prvak, letos pa osvojil drugo mesto. To je odlična popotnica za nadaljevanje Žbogarje ve izjemno uspešne kariere, v kateri je osvojil tudi bron in srebro na olimpijskih igrah. Naslednji cilj obeh Slovencev je svetovno prvenstvo, ki bo potekalo septembra v Santanderju v Španiji, kjer bosta Slovenca lovila olimpijsko vozovnico, Žbogar pa bo med glavnimi kandidati za naslov prvaka. Zanimivo, Žbogar v svoji karieri še nikoli ni stal na stopničkah za zmagovalce na svetovnem prvenstvu, dvakrat je bil na nehvaležnem četrtem mestu. Playoff polfinale, 1. tekma Arrigoni: Muta 5:3 V soboto so naše igralke igrale prvo tekmo končnice proti drugouvrščeni ekipi iz rednega dela prvenstva. Igralke iz Koroške so bile vsekakor favorit, saj so nas v letošnji tekmovalni sezoni obakrat premagale. Kljub temu so naše igralke štartale v dvoboj izredno motivirane in v prvem krogu povedle z 2:1. Nato so igralke Mute izenačile na 3:3. V tretjem krogu smo nato prišli do dveh zaporednih zmag in zasluženo slavili s 5:3. Vse tri dvoboje je prepričljivo zmagala Jana Ludvik, ki je nasprotnicam prepustila vsega en set. Po en dvoboj sta zmagali Alenka Ačimovič in Katrina Sterchi. Erik Paulin tretji V nedeljo je v Logatcu potekal 2. Top 8 RS za mladince in mladinke. Zelo dobro se je odrezal Erik Paulin, ki je z dvemi porazi v prvi kakovostni skupini dosegel odlično tretje mesto. Take je zdaj tretji tudi na rang re-stvici RS za mladince in bo zagotovo med štirimi mladinci, ki bodo letos zastopali Slovenijo na evropskem prvenstvu. V drugi kakovostni skupini je nastopil Matej Germek in brez zmage dosegel zadnje, osmo mesto. Matej je sicer prikazal dobro igro, vendar je grešil preveč osnovni enostavnih žag, da bi lahko dosegel kaj več. V tretji skupini je nastopil Jakob Hodžič in se z dvema zmagama uvrstil na sedmo mesto. Povedati je še potrebno, da ni nobene tekme izgubil s 3:0, je pa tudi on, tako kot Matej, grešil preveč osnovnih žog. Pri mladinkah smo imeli dve predstavnici v prvi kakovostni skupini. Zelo dobro je tokrat odigrala Katrina Sterchi, ki je s tremi zmagami in štirimi porazi osvojila peto mesto, in to kot naj mlajša igralka v prvi skupini. Urška Čokelj je zmagala dve tekmi od sedmih in bila na koncu šesta. nr? Veslači izolskega VK ARGO so se predstavili v Kopru. Minulo soboto so prizadevne članice in člani veslaškega kluba Argo iz Izole, vseh starostnih skupin, preko celega dne, predstavljali svoje športno udejstvovanje slučajnim mimoidočim v velikem nakupovalnem središču. V enem od prehodov v pritličju so postavili nekaj Ergo-metrov« (ergometer je pripomoček za suho vadbo veslanja, za nabiranje vzdržljivosti). Na ergometre so vabili mimoidoče vseh starosti. Večina je bila sicer zadržanih, kar precej pa se jih je preiskusilo in tudi vztrajalo pri vadbi tako, kot ta fantiča, sicer brata, iz Hrvaške Istre. Prikupna dekleta in postavni fantje so vsezkozi razdeljevali letake, s katerimi so vabili mlade v poletno šolo veslanja in v svoje vrste, kar je bil tudi eden od namenov celodnevnega prikaza veslanja. V ta namen so imeli postavljena tudi manjša plovila, ki jih uporabljajo pri mlajših ob njihovem prvem stiku z morsko gladino in z veslanjem. Šola veslanja - v kateri uporabljajo različna otrokom prijazna ter varna plovila -, že vrsto let poteka v klubskih prostorih na področju starega Arga in bližnje marine. Tam je tudi igrišče za igre z žogo, zimska veslarna, telovadnica in prostor za hrambo vseh vrst čolnov. Več o VK klubu je na spletu pod: http://www.vkargo.si V pokritem delu parkirišča so razstavili različne klubske čolne. Poleg četverca, dvojca in enojca, je bilo tam mogoče videti tudi osmerec. Tega so na kraj dogodka prepeljali razstavljenega v dveh delih. Njegova skupna dolžina namreč presega 17 m. Tudi tu, tako kot v pritličju nakupovalnega središča, so na svoji stojnici Argovci imeli velik TV ekran na katerem so predvajali zanimive dele manjših ali večjih tekmovanj. Kar nekaj je bilo takih, da je bilo na posnetkih mogoče videti tudi vrstnike iz sosednjega VK Izola. Predstavitev je odlično uspela tako, da jo bodo ob letu gotovo ponovili, če bodo le prejeli povabilo. Mogoče pa takrat že v sodelovanju z drugim izolskim veslaškim klubom. Zahvala za celostno podobo predstavitve gre tudi studiu Art Foto Va-nič in uredništvu izolskega tednika Mandrač! Oba sta prispevala lepo število predstavitvenega gradiva v obliki fotografij in tako ponovno in znova dokazala svojo pripadnost in voljo pomagati skupnosti v kateri delujeta že vrsto let! da Članice in člani VK Argo, vabi-jo vse nas to soboto, 17. maja s pričetkob ob 7. uri zjutraj, na spremljanje tekmovanj 59. istrske mednarodne veslaške regate, k: šteje tudi kot 9. spominsko tekmovanje po izolskem veslaču -olimpijoniku - Lucianu Kleva. BODEMpt^iJ 2. Eurofestov tek za izolske otroke Na koledarju vaših obveznosti si označite nedeljo, 1. junija, ko bomo v Izoli po letu dni spet tekli za otroke našega mesta, ki potrebujejo pomoč. Lanski 1. Eurofestov tek je naletel na dober odziv pri nekaterih- organizacijah v mestu, ki so združile moči pri izvedbi in tako obogatile ta dogodek. Tako bo 2. Eurofestov tek-pohod povezan s prireditvijo »Skupaj vlagajmo v zdravje« v izvedbi delavcev Zdravstvenega doma. Dogodek tako dobiva nove dimenzije, poimenovali pa so ga »Dan Pa-rencane - dan za zdravje!«. Razdeljen je na več vsebinskih področij: tek oziroma pohod ter športne igre med krajevnimi skupnostmi Korte, Jagodje, staro mestno jedro Izola ter Livade. Tek oziroma pohod bo načelno enak lanski izvedbi: udeleženci pa bodo lahko izbirah med nordijsko hojo - 7 km, pohodom nad Izolo - 8 km, tekom na nonote in najmlajše -1 km in 2 km ter tekom po Paren-zani - 10 km. Panoge na športnih igrah bodo mali nogomet, rokomet, balinanje, košarka 3:3, odbojka, kegljanje, med dvema ognjema, »ščinkanje« in mora. Organizatorji upajo, da bodo zbrali še več sredstev in drugih stvari (oblačila, obutev, oprema...) kot lani, sicer pa bodo nagradili najštevilčnejšo in najuspešnejšo krajevno skupnost, najštevilčnejši klub, podjetje ali zavod ter najštevilnejšo družino. Na startnem mestu bodo potekale razne animacijske igre za otroke in odrasle. Zdravstveni delavci bodo izvajali meritve pritiska, holesterola in sladkorja, svetovali o zdravem prehranjevanju in predstavili aktivnosti za zdravo življenje. Od 25. maja pa 1. junija pa bo potekala akcija »Zdrava hrana iz časov Parenzane«, na kateri sodeluje 19 izolskih lokalov. Več v naslednji številki. Gremo ... 16.5. petek 17.00 Arheološki park Simonov zaliv Izola Mednarodni muzejski dan Dan odprtih vrat v arheološkem parku Simonov zaliv Predstava »Ai tempi di Tiberio« Režija: Ruggero Paghi 19.00 Manziolijeva palača Izola DELAVNICA O IZOLSKI ZGODOVINI Življenje v Izoli v 14.stoletju. Večer bo vodil Silvano Sau. 19.00 Mestna knjižnica Izola predstavitev knjige avtorice Maje Korošak Odložimo bremena družinske prtljage V knjigi je predstavljenih deset navdihujočih resničnih zgodb ljudi iz Slovenije, ki so s pomočjo metode postavitve družine dosegli zares neverjetne pozitivne spremembe pri sebi in svojih družinskih odnosih. Knjiga prinaša zavedanje o naši prepletenosti in povezanosti, na tej osnovi temelji psihoterapevtska metoda družinske postavitve. Metoda presega analiziranje, neplodno razčiščevanje, kdo in zakaj da je česa kriv, nenehno samoočitanje ali očitanje drugim, ker niso, kar bi po našem morali biti. Knjigo bo predstavil Boštjan Trtnik. 20.00 Kulturni dom Izola Koncert ENZO HROVATIN & NEGRATENERA Njegove skladbe so zaznamovale trenutke, ki so obstali: morda je bila z njimi radost, morda žalost, morda ljubezen. Podčrtala jih je njegova pesem. Enzo Hrovatin, Primož Grašič, Andrej Pirjevec, David Mavec, Matej Barič, Aleksander Maraž, Martina Feri in Manica Smrdel 17.5. sobota 10.00 Mestna knjižnica Izola predavanje in delavnica za odrasle Kristali in orgoniti Ljudje uporabljamo kristale že zelo dolgo, od železne dobe naprej. Kadar jih uporabljamo zavestno in pravilno, lahko kristali aktivirajo, stopnjujejo in povečajo vse, s čimer so povezani. Vsak kristal je edinstven, vsebuje posebno sporočilo in ima svojo lastno frekvenco. Vsak človek se na kristale odziva drugače. Kako, vam bo razkril Simon Plesničar, ki bo spregovoril tudi o uporabi, izdelavi in eterični moči orgonitov. Prijavite se lahko na tel.št: (05) 66-31-282. 20. 5. torek 19.00 Mestna knjižnica Izola Izvor Slovencev in drugih Evropejcev V srečanju bo dr. Jože Rant predstavil knjigo Izvor Slovencev in drugih Evropejcev avtorja dr. Antona Perdiha. Zadnjih trideset let spet potekajo razprave o tem ali smo Slovenci na svojih ozemljih prvotni prebivalci ali pa so se naši predniki priselili sem izza Karpatov v 6. stoletju. Take razprave so potekale že v 19. stoletju in so izzvenele po 1. svetovni vojni. V začetku prejšnjega tisočletja so nedvoumno vedeli, da živimo Slovenci na svojih ozemljih že od nekdaj in to vedenje se je nadaljevalo do prevlade naselitvene teorije v akademskih krogih. Tvorci Venetske razlage o izvoru Slovencev pa so pokazali, da je razlaga o prihodu izza Karpatov le domneva. Vedenje o prvobitnosti Slovencev pa ima neposredne podatke v zgodnjih virih. Rezultati raziskav nove veje genetike - DNK rodoslovja še dodatno pojasnjujejo izvor raznih evropskih ljudstev, njihove selitve in razvoj. 21.5. sreda 18.00 A rt kino Odeon Izola Okrogla miza in projekcija Navihani Bram Bram je radoveden, bister in neizmerno nemiren. Zanima ga čisto vse, predvsem pa vsemogoči izumi tega sveta in nenavadna imena. Veseli se začetka šole, kjer se bo kot prvošolec lahko naučil veliko novih stvari. Brati in pisati že zna, zato upa, da se bo lahko naučil še kitajščine in egipčanske pisave. Vendar pa njegovo veselje nad šolo hitro splahni, saj se z učiteljem nikakor ne ujameta. 22.5. četrtek 20.30 A rt kino Odeon Izola KINO V ŽIVO: Svet stav Režija: Toni Cahunek / Športne stave so dobičkonosen posel s katerim se ukvarjajo milijoni. Ilegalne in zasebne spletne stavnice so povzročile revolucijo v prirejanju stav in pritegnile stavce iz vsega sveta. Veliki zaslužki so premamili tudi kriminalne organizacije - stavne sindikate, ki služijo s prirejanjem izidov in stavnih trgov ter postajajo največje zlo modernega športa. Vedno več je primerov, športov in držav, kjer so preiskave že prinesle obsodbe, tudi v Sloveniji smo obravnavali nedovoljeno prirejanje stav in prirejanje izidov zaradi zaslužkov na stavnicah. 23.5. petek 19.00 Manziolijeva palača, Galerija Insula in Galerija Plač (ob 19.00 v Galeriji Insula, ob 19.30 v Galeriji Plač in ob 20.00 v Manziolijevi palači) Otvoritev razstava osmih italijanskih umetnikov BLIŽNJA ZNAMENJA Arturo Baldan, Piero De Martin, Francesco Demundo, Domenico Gastaldi, Gianpaolo Klavora, Valeria Marchi, Sergio Romano, Piero Toresella Gre za sodelovanje s kulturnim društvom "Medianaonis", ki se izvaja v smislu izmenjalne raz-tave avtorjev naše in njihove regije. Projekt je bil v tej obliki prvič izveden leta 2007, ko je bilo v Kulturnem centru Aldo Moro v Cordenonsu predstavljenih deset naših likovnikov. V Galeriji Insula, Maziolijevi palači v Izoli in Pretorski palači v Kopru pa deset italijanskih avtorjev. Pomemben projekt medkuturnega sodelovanja bo letos v Izoli in Cordenonsu postavil pred gledalce delo osmih umentikov iz Italije in tri iz Slovenije. V Kavarni Zvon se predstavlja ljubiteljska slikarka Sabina Bratuš s slikami na temo "MODRINE” Mestna knjižnica Izola V maju na ogled: razstava slikarske upodobitve aktov društva LIK iz Izole. Na platno so slikali: BOŽENKA KNEZ, OSKAR JOGAN, PAROVEL IVAN, KARMEN ROJC, SLAVICA NA-STOVSKI, GAČNIK ZDENKA, IRENA JELENČIČ, ZORKO DEŽJOT pa je prispeval keramične skulpture na temo akta; Stare kuharske knjige in predmeti iz zbirke Marije Janežič in razstava risb Darje Čelik, varovanke VDC. Mednarodni muzejski dan Dan odprtih vrat v arheološkem parku Simonov zaliv Petek, 16. maja 2014 ob 17.00 Predstava »Ai tempi di Tiberio« Režija: Ruggero Paghi. • ogled arheološkega parka Simonov zaliv, • delavnice za otroke, • demonstracija rimske obrti, • realizacija mozaika in nakita, • obdelava kamna, • degustacija tipičnih rimskih jedi Vljudno vabljeni! Galerija Alga Izola razstave likovnega društva LIK iz Izole KULTURNI PLAKATI Razstavljajo: Milenka ARSENOV, Dragana-Dada ČURIN, Zorko DEŽJOT, Oskar JOGAN, Edo LESJAK, Mira PUHAR, Vahida PUHOV »Vsi ustvarjamo svoj svet,« to je glavno sporočilo, ki ga likovna skupina predaja že vrsto let in umetnost vse bolj seli med ljudi, v mestna središča, parke. S KULTURNIMI PLAKATI želijo na kulturen način oglaševati in podpirati delovanje lokalnih kulturnih društev, skupin in posameznikov. Galerija Insula SIMON KOCJANČIČ ČAS ZA IGRO Razstava bo na ogled do 20. maja 2014. Galerija Loža Koper Slast - Erogeno telo med estetiko in manifestacijo, risbe Umetnice in umetnikhKaja Avberšek, Boris Benčič, Saša Bezjak, Andrej Brumen Čop, Marko Kociper, Metka Krašovec, Izar Lunaček, Dušan Mandič, France Mihelič, Sladana Mitrovič, Drago Tršar. Galerija Banke Koper Razstava Katja Sudec slike Mestna galerija Piran Razstava Klementina Golija Vmesni prostor slike. Galerija Herman Pečarič Piran Do 21. maja razstava Ines Kovačič, keramika in Rok Kleva Ivančič, slike (nagrajenca Ex.tempora Piran 2013) Center za kulturo, šport in prireditve Izola Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Isola www.center-izola.si • www.odeon.si CKŠP IZOLA in ART KINO ODEON IZOLA Kulturni dom Izola • petek, 16.5. ob 20.00: koncert ENZO HROVATIN & NEGRATENERA. Vstopnina: lOeurv predprodaji, 13eur na dan koncerta. NAPOVEDUJEMO • sobota, 31.5. ob 20.00: Plesno društvo MOONSUN se predstavi z indijskimi, orientalskimi in polinezijskimi plesi. Vstopnina: 5eur v predprodaji, 8eur na dan prireditve. iz Izole KULTURNI I Maja je na ogled razstava likovnega društva LIK iz Izole KULTURNI PLAKATI. Art kino Odeon • četrtek, 15.5. ob 18.30: ekscentrični liki v Evropi 20. stoletja sodijo v GRAND BUDAPEST HOTEL; • četrtek, 15.5. ob 20.30: The Rolling Stones: Street Summer Sun - Hyde Park Live 2013; • v petek, 16. in soboto, 17.5. ob 18.00: pred 2. delom NIMFOMANKA - l.del; • petek, 16.5. ob 20.30: CAPR1S0VA PREMIERA: nadaljevanje izpovedi v filmu NIMFOMANKA -2. del, na ogled še od sobote, 17. do ponedeljka, 19.5. ob 20.30 in v torek, 20.5. ob 18.00; • v nedeljo, 18. in v ponedeljek, 19.5. ob 18.30: vrhunski danski psihološki triler UGRABITEV; • v torek, 20.5. ob 20.30, v sredo, 21.5. ob 21.00: Woody Allen v filmu, ki ga ni sam režiral SIVOLASI ŽIG0L0; • v sredo, 21.5. ob 18.00: OKROGLA MIZA ob družinskem filmu NAVIHANI BRAM, film bo na ogled tudi v četrtek, 22.5. ob 18.30; • v četrtek, 22.5. ob 20.30: KINO V ŽIVO: dobičkonosni posel v dokumentarcu SVET STAV. Rezervacija in prodaja vstopnic: • Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394133; m: galerija@center-izola.si), od torka do petka: 10:00-12:00 ter 18:00-20:00, sobota 10:00-12:00; • Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18:00-20:30.. Tudi Izolani so paradirali v Kopru Na prireditvi Parada učenja, ki jo je v torek v Kopru v sklopu 19. Tedna vseživljenjskega učenja organizirala Ljudska univerza Koper, so sodelovala tudi tri izolska društva oziroma organizacije. Najštevilčnejša je bila Srednja šola Izola, ki je predstavila svoje učne programe tudi z zanimivimi praktičnimi prikazi. Koprska Parada učenja je bila ena od letos sedmih v Sloveniji in je namenjena promociji vseživljenjskega učenja, medgeneracijskem učenju, poklicnem usmerjanju in karierni orientaciji, svetovanju za izobraževanje. Na izolskih stojnicah so obiskovalci podrobneje spoznali program zdravstvene nege in kozmetike, izkazali pa so se tudi fantje in dekleta »iz Riviere«, ki so pripravili različne gastronomske dobrote. Andragoško društvo Morje je predstavilo slike in druge izdelke svojih članov, svojo razgibano dejavnost pa je prikazala tudi Mestna knjižnica Izola. Parada učenja so dnevi učečih se skupnosti, prireditev, ki jo kot obogatitev Tedna vseživljenjskega učenja koordinira Andragoški center Slovenije z namenom osveščanja slovenske javnosti o pomenu in vseprisotnosti izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja. Predstavljene so tudi priložnosti, ki so na voljo odraslemu prebivalstvu za formalno, neformalno ali priložnostno učenje in izobraževanje. Prirediteljica, koprska ljudska univerza, je k sodelovanju povabila več kot 30 obalnih ustanov, ki so predstavila različne možnosti za učenje, poklicno usmerjanje ter osebni in poklicni razvoj. Mestna knjižnica Izola je ob tej priložnosti »stavila« zlasti na prikaz knjižnično - informacijskih znanj s poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij. GOLLAZIRANJE v Ljubljanski V soboto 24. maja se bodo v Ljubljanski ulici, Pr špini, domačini in nekateri gostujoči kuharji, pomerili v kuhanju golaža. Nobenega posebnega razloga ni za to početje, razen dejstva, da je pobudnik srečanja, Mikln, specialist v pripravi golaža, kar je dokazal tudi 1. maja in tako si je zamislil tekmovanje na katerem bi rad zmagal. Prijavljenih je že osem ekip, prostora je še za štiri, pravila pa so preprosta. Uporabite lahko vse znane sestavine, razen krompirja. Prijavite se pri komurkoli z območja Pr špini, najbolje kar za šankom. Poleg napotkov za učinkovito iskanje gradiva v spletnem katalogu Cobiss-Opac, so obiskovalci spoznali uporabo in možnost izposoje elektronskih bralnikov prilagojenih izposoji e-knjig na portalu Biblos, veliko pozornosti je pritegnil projekt Primorci beremo, ustvarjalno navdihnjeni obiskovalci so »si dali duška« na delavnici izdelovanja knjižnih kazalk. V predstavitvi knjižnice na Paradi učenja 2014 v Kopru so bila poleg rabe knjižničnega gradiva in informacijskih virov zastopane tudi neformalne oblike učenja, ki se izvajajo v knjižnici - študijski krožki, središče za samostojno učenje in borza znanja, ki spodbujajo in krepijo sposobnosti ter spretnosti za samostojno učenje, dejavno preživljanje prostega časa, kritično in ustvarjalno razmišljanje, izražanje čustev, misli in zaznav. V Kopru je Mestna knjižnica Izola znova utemeljila svoje, v koraku s časom naravnano delovanje in vizijo. Ksenija Orel, Branko Vuga Še utrinek s presenetljivo hladnega spomladanskega dne v koprski Taverni: Nives, Marina, Ksenija in Martina iz Mestne knjižnice Izola. Zapisi iz Kajuhove Aleksandra Krejči Bole Sanjala sem čuden sen. Sedela sem pri zelo dolgi mizi. Nisem bila sama. Še drugi ljudje, različne starosti so tam sedeli. Na čelo mize je bil pomemben mož. Vsi smo ga s strahospoštovanjem gledali. Naročil je natakarjem, da nam strežejo neko neznano jed, ki je bila v bistvu neužitna, čudne barve in okusa. Ker smo se ga bali, smo začeli jesti ponujeno jed. Zdelo se je, da povabljenci celo z nasmeškom prenašamo to torturo in se delamo kot, da nam je hrana všeč. Pomemben mož z identiteto, ki mi je bila nejasna, nas je pustil same. Nekam je odšel, mi smo pa kar nadaljevali žvečiti to zastonj ponujeno neprebavljivo jed. Potem sem se zbudila z grenkim okusom v ustih. Isti dan zvečer so poročali o kongresu vodilne politične stranke v Sloveniji. Stranka, ki je komaj tri leta na političnem odru naše dežele, naj bi nam vsiljevala svojo politiko in pogled na reševanje hudih težav v katere smo zabredli. Izid je zelo jasno potrdil, da večina članov podpira začetnika ali, če hočete očeta te stranke. Posledično je aktualna predsednica vlade ostala brez podpore v lastni stranki in med koalicijskimi partnerji, ki so kar nekajkrat poudarili, da bodo izstopili iz vladne koalicije, če vodilno vladno stranko ponovno prevzame njen ustanovitelj. Sedaj imamo vlado v odstopu, premierko v odstopu, ministre v odstopu in čakamo na predčasne volitve, ki naj bi bile julija 2014. Čeprav je zakonodaja glede volitev jasna, scenarij o uresničitvi le teh, že meji na znanstveni domislici. Spet imamo en kup sestankovanja, dogovarjanja, analiz, izjav pravovernih oseb od vsevednih in zapriseženih veljakov v naši pravni in politični stroki. Očitno rabimo več časa, da bi postorili kup drugih reči kot so n.pr. razporeditev obstoječih sil moči, ohranitev pridobljenih privilegijev, ustanovitev še kakšne nove stranke z »novimi obrazi« in programi, ki temeljijo na starih že preverjenih metodah dela. Novo ime novonastale stranke in novo članstvo še ne pomeni, da prinaša ta stranka nove in dobre ideje za večino prebivalcev. Zdi se mi, da kar tehta v tej volilni tekmi je predvsem načrt kako ostati in ohraniti status na vrhu te majave piramide oblasti. Saj, če se bo usula, se vodilnim politikom ne bo nič slabega zgodilo. Oni ne bodo odgovorni za ta polom. Oni imajo zmeraj kakšnega dežurnega krivca za vse neuspehe, zadolžitve, zavožene projekte, neuspele sprave. Oni so v naši družbi še vedno zaščiteni kot kočevski medvedi. In kaj dobimo mi navadni državljani na koncu? Posameznike, ki svoje celo življenje dobro živijo, ki niso bili nikoli v finančni stiski, ker so zmeraj bili pri koritu, ki jim v tej državni ureditvi nikoli ni bilo slabo. Posameznike, ki so celo bili nagrajeni za svojo neuspešno delo. Resnično smo postali nezadovoljno ljudstvo in čeprav so nam ukradli državo, smo postali novodobni oportunisti, se prilagajamo novim razmeram, prenašamo to zmedo in breme in čakamo rešitev, ki je ne bo. Čas čudežev je mimo. Če ne bomo sami aktivno sodelovali pri ustvarjanju nove, boljše zgodovine v Sloveniji, če ne bomo šli na volitve in izrazili našo željo po nujno potrebnih spremembah, se nam slabo piše. Kolumna je novinarska zvrst, ki izraža stališča avtorja, ki so lahko tudi enaka ali pa različna od stališč uredništva Kultura Kino Otok bo govoril indijsko 4. junija se bo s slovesno otvoritvijo začel 10. mednarodni filmski festival Kino Otok - Isola Cinema, ki ga bo na petdnevno bivanje v Izoli pospremil Mahamat-Saleh Haroun, v Cannesu večkrat nagrajeni čadski režiser, z družbeno kritično dramo Grigris. Poklon 100 letnici indijskega filma. Otvoritveni film, francosko-čadska koprodukcija Grigris (2013), gledalcu na oblikovno in pripovedno klasičen način, z imenitno preprostostjo sporoča večplastno zgodbo o ujetosti v revščino in svobodi volje. Film je na festivalu v Cannesu lani prejel nagrado Vukan. Večkrat nagrajeni festivalski veteran, čadski filmar Mahamat-Saleh Haroun, sicer živi in večinoma ustvarja v Franciji, a v svojih filmih neprenehoma in z vso predanostjo podaja sliko sodobnega Čada: raziskuje in zagovarja neprivilegirano mladino, se potaplja v globine človeškega trpljenja in na širnih puščavskih prizoriščih riše tragične usode osamljenih posameznikov. 100 let indijskega filma Bogato zbirko mednarodnih nagrad je za beleženje »temnejšega območja svetlobe«, kjer se šele razkrije prava globina in narava stvari, osvojil tudi Shaji N. Karun. Filmski svet je s tiho bliskovitostjo prevzel že s prvencem Rojstvo (Piravi), ki je bil med drugim nagrajen v Cannesu in Locarnu. V Izolo se po gostovanju na 1. Kino Otoku leta 2004 vrača s filmom Izžarevanje (Swapaanam, 2013), v katerem ustvarja harmonijo med ognjevitim ritmom bobnov in utripom življenja tolkalskega mojstra. Prav indijski film je odprl 1. izdajo festivala in odtlej postal njegova stalnica. Letos se tradicija nadaljuje še izraziteje, s kar štirimi različnimi obrazi Indije, s čimer se pridružujemo obeležitvi 100 let indijskega filma. V sklopu Leta kina bodo prikazali dva filma starejšega datuma. Legendarnega Potepuha (Awara, 1951), enega najuspešnejših filmov vseh časov, je režiser Raj Kapoor ustvaril po navdihu istoimenskega lika Char-lieja Chaplina. V filmu Osamljena žena (Charulata, 1964), ki bo na ogled v sklopu Otoka v Ljubljani, pa Satyajit Ray na minimalističen in intimen način raziskuje položaj ženske višjega sloja kolonialne Indije na vrhuncu bengalske renesanse s konca 19. stoletja. Četrta od Indij na 10. Kino Otoku je drugačna, redko videna in zato toliko dragocenejša Indija. Mlada režiserka Pushpa Rawat, opremljena le z golim, izjemnim talentom, v dokumentarnem prvencu Odločitev (Nirnay, 2012) izriše presunljiv portret sebe in svojih prijateljic - izobraženih deklet, ki pa kot pripadnice nižjega srednjega sloja na obrobju indijskega Delhija ne morejo upati niti na to, da bodo lahko soodločale o najpomembnejših vidikih svojega življenja, kot sta kariera ali poroka. Program in goste letošnje izdaje festivala bodo v celoti razkrili 22. maja, že v tem tednu pa bodo predstavili raznolike vsebine Podmornice, programa za otroke, mlade in družine in projekt Knjižnica pod krošnjami, ki ga v Izoli, na svetilniku, izvaja Društvo KVART, namenjen pa bo predvsem otroški publiki. szj Delavnica o izolski zgodovini Življenje v Izoli v 14. stoletju. Lokomotiva P 3 za muzejski dan V nedeljo 18. maja, na Mednarodni dan muzejev bo tudi Muzej Pa-renzana, v času od 10.00 do 12.00 ure, pripravil brezplačen voden ogled muzeja. Na ogled bodo zbirke ladijskih modelov, izvedeli pa boste tudi marsikaj zanimivega o tovarni Mehanotehnika, o železnicah, še posebej pa o vlaku, ki je vozil tudi skozi Izolo, pa o ribištvu in konzervni industriji ter o starih ljudskih nošah v teh krajih. Istega dne od 12.00 do 14.00 ure pa bo (pri Parku 88 dreves - ob vstopu v Izolo) možen tudi brezplačen voden ogled lokomotive P 3 in tamkajšnje nove razstave. V preteklih dneh je namreč izolski muzej za obiskovanje in za ogled notranjosti lokomotive preuredil tudi stekleni paviljon z lokomotivo P 3. Poleg tega so tam postavili tudi trajno razstavo manj znanih fotografij železnice v Izoli in okolici. Do razstavljene lokomotive bo najbolje, če pridete peš ali s kolesi do črpalke oziroma pokopališča, najkrajši dostop do muzeja Parenzana pa je iz Smrekarjeve ali začetka Gregorčičeve ulice. V palači Manzioli tudi v letu 2014 nadaljujejo z večeri posvečenimi delavnici o izolski zgodovini, ki jih vodi Silvano Sau. Tokratni večer, v petek, 16. maja ob 19.00 uri, bo popestren z glasbeno spremljavo v izvedbi Marina Kranjaca, ki bo izvajal glasbo 14. stoletja na kopijah originalnih zgodovinskih inštrumentov. Tako kot v časih Tiberia V arheološkem parku Simonov zaliv bodo v petek, 16. maja 2014 ob 17.00 pripravili Dan odprtih vrat. V sklopu muzejskega dneva so pripravili voden ogled arheološkega parka Simonov zaliv, delavnice za otroke, demonstracije rimske obrti, izdelavo mozaika in nakita, ter obdelava kamna in celo degustacijo tipičnih rimskih jedi Za celovito podobo arheološkega parka pa bodo uprizorili tudi predstavo »Ai tempi di Tiberio«, ki jo je režiral Ruggero Paghi. Sodelujejo OŠ Dante Alighieri, SI Pasquale Besenghi degli Ughi, Univerza na Primorskem, ZRS Koper in Srednja šola Izola. Enzo zelo nežno z Negrotenero Promocijski koncert, kjer bo Enzo predstavil svojo novo ploščo bo v petek, 16. maja v Kulturnem domu v Izoli. “Za ploščo v živo sem se odločil tudi zato, ker me spremljajo odlični glasbeniki,” pravi Enzo Hrovatin. Ansambel je poimenoval Negratenera, po vinu, ki ga je pripravljala njegova babica in ga poznamo kot eno od avtohtonih izolskih trt. Na albumu, ki ga bodo predstavili na koncertu, so pesmi s kantavtorskega prvenca Volaria dismentegarte, pisane v izolskem italijanskem narečju, ki pa jih je s pomočjo Leona Oblaka prepesnil v slovenščino: Poleg že znanih je na albumu tudi nekaj novih skladb, med drugim skladba Spreminjam se z lanskega MMS in nekaj skladb, napisanih za časa Faraonov, kot so Solinar, Imej me vedno seboj, Mi ljudje smo kot morje in druge, ki pa so tokrat dobile novo preobleko. Zanimivo je, da gre za prvi tovrstni izdelek, ki je nastal med sne- 'JeLaS#*' % mio & — PfRIMOŽ GRAŠIČ <1 Mei RATEMERA Podmornica in knjižnica Konec tedna bodo na tiskovni konferenci predstavili projekt Knjižnica pod krošnjami, ki letos že deseto leto zapored, v slovenskih mestih, širi bralno kulturo v sproščujočem naravnem ambientu. Društvo KVARI, izvajalec projekta v Izoli, vas bo seznanilo s prihajajočimi aktivnostmi in naborom spremljevalnih dogodkov, ki so to leto posvečajo predvsem otroški publiki. Konferenco organizirajo v sodelovanju s programom Podmornica -Otok za mularijo, ki ga je oblikoval Zavod Otok. To leto bodo otroke in mladino navduševali s filmskimi projekcijami, strokovno vodenimi pogovori, ustvarjalnimi tematskimi delavnicami, kreativnim varstvom in drugim spremljevalnim dogajanjem. manjem oziroma koncertiranjem v studiu Hendrbc Radia Koper Capodistria. Enzove skladbe so zaznamovale mnoge lepe izolske trenutke, odigrali in odpeli pa jih bodo sami mojstri: Enzo Hrovatin, Primož Grašič, Andrej Pirjevec, David Mavec, Matej Barič, Aleksander Maraž, Martina Feri in Manica Smrdel Vstopnina: lOEur v predprodaji, 13 Eur na dan koncerta. V Galeriji Alga so prejšnji teden odprli razstavo del članov likovnega društva Lik iz Izole, ki so tokrat risali na temo “kulturni plakat". V Plaču Izolanov pa so zaprli razstavo fotografij Roka Dolničarja na temo narave in pomladi. Razstava je bila deležna izjemnega zanimanja in številnih pohval, med ostalimi so si jo ogledali tudi udeleženci mednarodne fotografske ekspedicije, ki jo vodi znani ameriški fotograf Jeremy Wood-house. Gre za zanimivo kulturno turistično ponudbo, saj fotograf udeležence vodi po zanimivih koncih sveta in jih uvaja v svet fotografije. Istra targata Bučar Pred kratkim je izšel album izolskega kvarteta 7 plus z naslovom Kantaj-mo. Album je poseben v toliko, ker gre za album domačega pevskega sestava in že to je pomemben podatek, zanimivo pa je, da je nekatere istrske oziroma tržaške pa tudi tri lastne pesmi, za kvartet priredil Rudi Bučar. Da se je to zgodilo seveda ni nič presenetljivega, saj je Kvartet 7 plus, katerega ustanovni in ves čas prisotni član je Leon Bučar, že velikokrat spremljal Rudija Bučarja na njegovih nastopih. Pravzaprav so odpeli celo promocijsko turnejo za Rudijev drugi album. Kot je povedal Leon Bučar, je bilo treba nekatere pesmi povsem na novo prirediti za kvartet, Rudi pa je to storil na sodoben način, tako da dejansko zvenijo nekje med pevskim zborom in dalmatinsko klapo. Posebej za to priložnost je Rudi aranžiral tri svoje avtorske pesmi in sicer: Oljki, Me-dežija in Zmeron moja. Poleg teh so na albumu tudi znane: In mezzo al mare, Sulla riva del mare, Trajnaninanena in Mula Jote. Ob 3x7 in Kernu si dala rožice pa je posebej zanimiva redko objavljena Noi volemo (la luce eletrica). Album je sicer izšel pri založbi Celinka, doslej pa so ga že predstavili v koprski kavarni Loža, zdaj pa so na vrsti še nastopi v Kortah in Izoli pa tudi v sosednjih občinah. “Obiskovalci zelo lepo sprejemajo tako postavljene pesmi, ki ne zvenijo zgolj istrsko ampak imajo tudi nekaj prizvoka sodobne glasbe manjših pevskih zasedb,” je povedal Leon Bučar in odkril, da bo gost naslednjega srečanja z zanimivimi Izolani v Manziolijevi palači in takrat bo moč tudi slišati kakšno pesem s tega albuma. 7 PLs KANTAU4M) liU * * Avt-or lAnAi £ntAir Dogajalnik Varuhinja se v Izoli ni preutrudila Izolanke in Izolani gotovo imajo kaj povedati varuhinji človekovih pravic a kaj, ko se večini še sanja ne, da gostuje v našem mestu. Zgolj informacija na spletu pač ni dovolj. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je bila v sredo, 14. maja, ves dan v Izoli. Zjutraj se je srečala z županom občine Igorjem Kolencem, zatem pa se je v občinskih prostorih pogovarjala z vsemi, ki menijo, da so jim kršene pravice in ocenjujejo, da jim lahko Varuh pomaga do njihove uveljavitve. Poslovanje zunaj sedeža je sicer redna oblika dela Varuha, katere namen je približati institucijo tistim, ki jo potrebujejo in ne morejo priti v Ljubljano. Povprečno enkrat na mesec varuhinja s svojimi sodelavci obišče določen predel Slovenije. Ob tej priložnosti se lahko posamezniki, ki so se predhodno prijavili na razgovor, srečajo z njo in ji predstavijo svoje težave. Za pogovor z varuhinjo in njenimi sodelavci se je torej treba vnaprej prijaviti na brezplačno telefonsko številko 080 15 30, a kaj ko to vedo le redki in tako je včeraj varuhinja sprejela vsega 7 občanov, od tega 2 Izolana. Obveščanje ljudi je preprosto slabo. Kot je povedala, je opazila, da je, tako kot tudi v drugih občinah, največ kršitev na področju socialnih pravic ljudi. Kot je povedala, je veliko negotovosti ljudi ravno okoli službe oziroma pomanjkanju le-te. Mlade skrbi, ali bodo dobili službo po šolanju, starejše skrbi, če bodo po petdesetem letu sploh lahko dobili službo, druge skrbi, če kljub mobingu na delovnem mestu vendarle ostanejo zato, da ohranijo službo in ravno s temi vprašanji je vezano tudi veliko zdravstvenih težav, predvsem depresija. “Vse se vrti okrog dela. Če je dela in je tudi plačilo za to delo. Tudi Etnotok so zaigrali za Reneja Če ne pride do izkoriščenja ali do neplačila prispevkov, potem se da preživeti. Ko imajo ljudje službo veliko lažje in hitreje rešujejo probleme. ” Nussdorferjeva se je dotaknila tudi problema dijakov gimnazije z italijanskim učnim jezikom, ki niso mogli tekmovati na šolskem tekmovanju v Mariboru, saj ni bilo v italijanščino prevedenih pol. Povedala je, da je bila kršena pravica dijakov, a da ima zgodba tudi precedens, ko so pred petimi leti obljubili, da se to ne bo ponovilo. Pa se je. “Gre za diskriminacijo teh mladih”, je še povedala. Zvečer pa se je v Mestni knjižnici Izola zgodil interaktivni Večer z Varuhom, ki ga pripravlja Fakulteta za družbene vede v sodelovanju z Varuhom. V uvodu so, skozi predstavo gledališča zatiranih, predstavili nekatere kršitve pravic, zatem je tekel pogovor o videnem in možnih rešitvah za odpravo kršitev. Obiskovalci so aktivno spreminjali tok dogajanja in zaigrane situacije neposredno reševali s svojimi izkušnjami in predlogi. t SALON ZA NECO VELIKIH IN MALIH PSOV 44 PRESELILI SMO SE NA NOVO LOKACIJO GREGORČIČEVA 15, IZOLA 040 531 054 ■ moi@kuza.si • www.kuza.si Argo je veslal med kupci Minulo soboto so prizadevne članice in člani veslaškega kluba Argo iz Izole, vseh starostnih skupin, preko celega dne, predstavljali svoje športno udejstvovanje slučajnim mimoidočim v velikem nakupovalnem središču. V enem od prehodov v pritličju so postavili nekaj Ergometrov« (ergometer je pripomoček za suho vadbo veslanja, za nabiranje vzdržljivosti). Na er-gometre so vabili mimoidoče vseh starosti. Večina je bila sicer zadržanih, kar precej pa se jih je preiskusilo in tudi vztrajalo pri vadbi tako, kot ta fantiča, sicer brata, iz Hrvaške Istre. Prikupna dekleta in postavni fantje so vsezkozi razdeljevali letake, s katerimi so vabili mlade v poletno šolo veslanja in v svoje vrste, kar je bil tudi eden od namenov celodnevnega prikaza veslanja. V ta namen so imeli postavljena tudi manjša plovila, ki jih uporabljajo pri mlajših ob njihovem prvem stiku z morsko gladino in z veslanjem. Šola veslanja - v kateri uporabljajo različna otrokom prijazna ter varna plovila že vrsto let poteka v klubskih prostorih na področju starega Arga in bližnje marine. Tam je tudi igrišče za igre z žogo, zimska veslarna, telovadnica in prostor za hrambo vseh vrst čolnov. Več o VK klubu je na spletu pod: http://www.vkargo.si V pokritem delu parkirišča so razstavili različne klubske čolne. Poleg četverca, dvojca in enojca, je bilo tam mogoče videti tudi osmerec. Tega so na kraj dogodka prepeljali razstavljenega v dveh delih. Njegova skupna dolžina namreč presega 17 m. Tudi tu, tako kot v pritličju nakupovalnega središča, so na svoji stojnici Argovci imeli velik TV ekran na katerem so predvajali zanimive dele manjših ali večjih tekmovanj. Kar nekaj je bilo takih, da je bilo na posnetkih mogoče videti tudi vrstnike iz sosednjega VK Izola. Predstavitev je odlično uspela tako, da jo bodo ob letu gotovo ponovili, če bodo le prejeli povabilo. Mogoče pa takrat že v sodelovanju z drugim izolskim veslaškim klubom. Zahvala za celostno podobo predstavitve gre tudi studiu Art Foto Vanič in uredništvu izolskega tednika Mandrač! Oba sta prispevala lepo število predstavitvenega gradiva v obliki fotografij in tako ponovno in znova dokazala svojo pripadnost in voljo pomagati skupnosti v kateri delujeta že vrsto let! Foto in besedilo: D.A. Predzadnja Napihali preveč: Raznolika “špeža” Iz trgovine na Kajuhovi so sporočili, da so zalotili fanta ki je ukradel kmečki želodec, dezodorant in športni nedrček, v skupni vrednosti 23,53 evrov. Za dejanje bo moral na zagovor k sodniku. Še rabil bo ta snope V trgovini na Rudi pa je tatič ukradel dve žgani pijači in pobegnil. Na parkirnem prostoru je med begom še trčil v parkirano vozilo. Na njegovo nesrečo so bili na parkirnem prostoru očividci, ki so policistom posredovali registrsko tablico vozila. Nočni pohod Iz petka na soboto je občan obvestil policiste in gasilce, da gori palma na Velikem trgu. Na kraju je bilo ugotovljeno, da sta pijana mladeniča poskušala zažgati palmo pri gostilni, vendar jima ni uspelo. Nepridiprava sta se premaknila proti svetilniku in poskušala zažgati plastično ograjo gradbišča, vendar so mimoidoči to preprečili in ogenj pogasili. Pred prihodom policistov sta pobegnila. Huda prometna nesreča Ob približno 21. 40 uri je 30 letni voznik tovornega avtomobila s polpriklopnikom vozil z neprilagojeno hitrostjo po obalni cesti iz smeri Kopra proti Izoli in pri tem z vozilom zapeljal preko sredinske ločilne črte. Pri tem je trčil v kombi, ki ga je 54 letni voznik vozil iz nasprotne smeri. Voznik kombija je bil hudo telesno poškodovan, povzročitelj pa ni bil telesno poškodovan. Podana bo kazenska ovadba. Prvi Policisti so v Izoli ustavili mladeniča iz Škofij, kateremu je pokazal alkotest 0,39 mg alkohola v zraku. Za prekršek so mu izrekli globo in mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Drugi Na Morovi ulici v Izoli sta policista zaustavila voznico, kateri je bil zaradi znakov vinjenosti odrejen alkotest, ki je pokazal 0.56 mg/l. Za las se je izognila ponovnemu obisku v avtošoli, zato sta ji policista izrekla globo v višini 900 evrov in ji začasno odvzela vozniško dovoljenje. Tretji in četrti V Polju so policisti ustavili domačina, ki sta kazala znake alkoholiziranosti. Alkotest je sume potrdil z rezultatom prvega 0,33 mg in drugega 0,44 mg alkohola v izdihanem zraku. Voznikoma je bilo odvzeto vozniško dovoljenje in izdane globe za prekršek. Peti V nedeljo zjutraj so policisti opazili voznika osebnega avta, ki je kazal znake vinjenosti in je glasno poslušal glasbo z odprtimi stekli na vozilu. Sum, da je pod vplivom alkohola, je potrdil tudi alkotest, ki je pokazal rezultat 0,82 mg alkohola v izdihanem zraku. Pot je proti domu nadaljeval s taxijem, srečal pa se bo še s sodnikom za prekrške. my]®®G^3C Novi oglasi so označeni polkrepko. PRODAMO - prodam ali zamenjam dvosobno stanovanje v Ljubljani-54m2, z garažo-28.5m2 za podobno na Slovenski obali. Možno je doplačilo, tel 040 327 127 - Prodam garsonjero veliko 31 m2 s kletjo 5m2, v 3.nadstropju bloka, za 65.900 euro. Lastno parkirišče, dokumentacija urejena Tel:041 281 948 - Lepo, veliko , nadstandardno stanovanje v Izoli zamenjam za manjše (lahko garsonjera) z doplačilom v Izoli ali Ljubljani. Tel: 040 667 947 - Prodam ali oddam hišico 48m2 na otoku Ugljanu (Kukljica). Plažo in vsa infrastruktura v neposredni bližini Tel: 040 667 947 - Prodam enosobno stanovanje v novogradnji, okolica Izole. Stanovanje je opremljeno Tel: 040 755 444 040 385 666 - Zamenjam stanovanje v Ljubljani (Tacenska trojka) 53m2, z garažo 28m2 za podobno na slovenski obali. Prednost ima Izola, z mojim ali vašim doplačilom. Tel.: 040/327-127 NAJAMEMO - Predvidoma za daljši čas najamem enoposteljno sobo s souporabo sanitarij v starem mestu ali v njegovi bližini. Za ponudbo pokličite: 041 917 363. - Najamem souporabo pisarne na Obali za eno osebo po ugodni ceni. Mora biti novejša ali obnovljena in v poslovnem območju. Dostop preko celega dne za mirno računalniško dejavnost. Tel.: 041455462 ODDAMO - Oddam stanovanje 70 m2 opremljeno in z lastnim parkiriščem. Tel.: 041 845 940 - Oddam opremljeno stanovanje na Dobravi, 35 m2, za daljše obdobje. Primerno za dve osebi, z lastnim parkiriščem. Tel.: 041 845 940 - Oddamo opremljeno enosobno stanovanje v centru Izole, za krajše ali daljše obdobje, Gsm: 041 792 201 - Oddamo garsonjero v starem delu Izole za daljše obdobje. Tel. 040 931 511 - Dvosobno opremljeno stanovanje v Izoli oddam za daljše obdobje. Tel. 041 344 280 W(®0^ DC3 HhJHM - Pasaro Istranka, letnik 1980, registrirano do 2015, v fazi celovite prenove, prodam. Cena znaša EUR 800,00. V ceni je vštet rezervni motor Tomos T4, ponjava za krmo, letna tenda in vsa ostala obvezna oprema. Možnost dogovora za praktično nerabljen ( max 30 ur ) štiritaktni motor Johnson 6 KM, letnik 2007 ali štiritaktni Suzuki 15 KM, letnik 2003. Za ogled pokličite 041 662340. - Prodam oljčni nasad velikosti 5.000 m2 z 80 oiljkami, na pobočju nad Mehanom. Tel.: 031 764 316. - Podarimo pasjo uto iz dveh prostorov 200x150x120, vse toplotno zaščiteno za večjega psa, ki bo na prostem. Interesenti jo prevzamejo z lastnim prevozom v Jagodju. Informacije na GSM št. 051367568, vsak dan od 10 ure do 18 ure. - Prodam velik hladilnik z zmrzoval-no skrinjo Nofrost Bosch. Cena po dogovoru, tudi na obroke. Tel.: 040 880 565 - Ugodno prodam skoraj novi kolesarski čeladi za odrasle in za otroke in svetlo moder dres za gimnastiko z dolgimi rokavi, (primeren za otroke od 5 do 8 let), Gsm: 040 984 263 ©a® - Gostilna Istra išče kuharja s poznavanjem mediteranske kuhinje ter natakarja/ico. Tel: 041 345 605 - Nudim pomoč pri učenju, inštrukci-je italijanščine in angleščine ter varstvo otrokdmam dolgoletne izkušnje. Tel. 040 351 249 - Iščem delo za hišna opravila. Tel.: 070 337 483 - Varstvo otrok, redno ali občasno (v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem času) na vašem domu. Imam pedagoško izobrazbo in izkušnje, tel 05 641 5013 - Hišna popravila in manjša mizarska dela. Pokličite na 031 630 716 - NUDIM vse vrste pomoči v gospodinjstvu, OSKRBO in nego starejših ali bolnih oseb, VARSTVO otrok in druga podobna dela na domu. Sem odgovorna in zanesljiva oseba. Tel.: 040 775 894 - Inštrukcije - matematika, fizika ali kemija za vse starosti ponujam pomoč pri osvajanju znanja za boljše ocene, izpite ali maturo. 041 345 634 A s’ ti tud u luknjo padu? Gradbišče v Pittonijevi ulici, po neuradnih podatkih mimoidočih, že nekaj dni povsem sameva. Delavci so pograbili orodje in odšli nekam drugam, ostalo pa je, dokaj neurejeno gradbišče sredi katerega zeva tudi velika izkopana luknja, ki je za povrh še nezavarovana. Trak okrog luknje je pač slaba zapora pred morebitnim nerodnim mimoidočim in vprašanje je, kako bi takšno zaščito, posebej ko dela stojijo, ocenil inšpektor za varnost pri delu. Informacijo, zakaj dela stojijo bodo dobili do naslednje številke Mandrača. GRILL +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 €-5,00 € okusna KOSILA 7,00 € prava nedeljska KOSILA 7,5 € KO BO KONEC MLL-NM BO TATA PELJAL l NOVIM MERCEDESOM NA ENOMESEČNE POČITNICE V ŠPANIJO... NA"S TATA PA NI KORD PTI VEN... &0M0 KAR POMA ... Saj veste kje? Med parkom in Lonko. a^MBOBOE^GEravZiiaiiE^ Svetilnik: Tokrat so to vzdrževalna dela?