Leto UCIIL, & m V Ljubljani, sreda 7. maja I930 Oma Din i.— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoHn«, izvzemši nedeMe m praznike. — Insera-ti do 30 pe*rt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.— večji insorati petit vrsta Din 4.—. Popast po dogovoru. Jnseratni davek posebej. — »Slovenski' Narod« veJJa mesečno v Jugoslaviji Drn 12, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Knatlova ul. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR. Graiski trs 8.-- CELJE, Kocenova ulica 2. — Te!. 190. NOVOMESTO. Ljub!vanska ce-sta, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri poŠt. ček. zavoda v Ljubljani št. 10-361 KRVAVI BOJI V INDIJI Indijski nacijonalisti napadli potniški vlak — Boji med policijo in demonstranti; — Stavka mlinarjev — Gandijevo pismo indijskemu podkralj« Kalkuta. 7. maja. V mestu je položaj zelo napet Snoči je okrog: 3000 kongresnih prostovoljcev s silo ustavilo osebni vlak in prisililo potnike, da so izstopili. Uporniki so postavili na tračnice težke zapreke, nakar so pokvarili železniški stroj in razdejali proso. Skor da je velika. Ko je prišla policija, so jo demonstranti napadli s kamenjem. Policija je odgovorila s streli in ranila več oseb. Snoči so napadli demonstranti vozove cestne železnice in jih več poškodovali. Kljub temu se tramvajski promet za silo vzdržuje. Tukajšnji ev-Topski krogi odobravajo aretacijo Gan-dija in so mnenja, da ni bilo v sedanjih razmerah drugega izhoda. Kalkuta, 7. maja. Oblasti so prepovedale vse sinode m zastražile vsa vladna poslopja. Železniške postaje so zasedle vojaške čete, ker je izbruhnila stavka nosačev. Dvajset km odtod je množica napadla neki vlak in odpela železniške vozove. Na mesto dogodka sta bili v vsej naglici odposlani policija in vojaštvo. Bombav. 7. maja. Po glavnih ulicah se je pomikal včeraj ogromen sprevod demonstrantov, ki so nosili protiangle-ške napise. Demonstracija se je končala brez incidentov. Bombav, 7. ma»a. V več krajih Indije je prišlo snoči do krvavih izgredov. V glavnih mestih gornje Indije so povsod strogo izvajali dan žalovanja. V Jultinghurju je bilo pri spopadih med demonstranti in policiio ranjcmh nad 30 oseb. V Delhiju je prišlo na treh mestih do krvavih spopadov. Med ranjenci so rudi nekatere ženske. Po mestu patroliralo oklopni avtomobili, konjeništvo in angleška pehota. Bombav, 7. maja. Mesto je zelo nemirno. Oddelki prostovoljcev so prisilili 70.000 mlinarjev, da so ustavili delo. S tem je bilo zaprtih 41 mlinov. Obstoja nevarnost, da bo zaradi tega zmanjkalo mestu moke. V več krajih so Zagrebški teroristi pred sodiščem Zasliševanje obtoženih Gasparca in Prpića, ki prav tako zanikujeta vse obtožbe Beograd. 7. maja. Pred državnim 6odiščen» za zaščito države se je danes nadaljevala razprava proti zagrebškimi teroristom. Danes je bii zaslišan 10 letni trgovski pomočnik Albin GaŠparac, fci ;e obtožen, da je bil član teroristične organizacije in da je izdelal več peklenskih strojev, ki bi se imeli namestiti na raznih krajih, Obtoženec s»e je pri zaslišanju obnašal zelo drzno ter je trdil, da ni kriv. Njegovo obnašanje je dalo predsedniku povod, da ga je opomnil, naj ve. da se nahaja pre 1 državnim sodiščem, obenem oa je piv.vai toči njegovega zagovornika, naj gapD--uči. da se bo obnašal dostojno. Oaspa-rac ie vse zanikaval, tudi svoje pre.š-»;ie izpovedi na policiji, ki jih je priznal pred preiskovalnih sodnikom Za njim k bil zaslišan dijak univerze Ivan Prplć. ki je inteligenten m'ađe-vuL Odgovarjal je 2ek> t&o in mirno. Peli g Hadžije in Bernardić2 ga obtožnica najbolj obremenjuje. Obtožen ;e, da je bil član teroristična organizacije, organizator zarote in da je dajai denar .Močnaju in Štefancu za pekienske stroje. Skupaj s Hadžijo je bil pri vseh sestankih teroristične organizacije ter je sodeloval pri pripravah za atentat na irost pri Martinovki. Pri današnjem zaslišanju je zanikal vsako udeležbo ter izjavil, da je imel z obtoženci samo privatne sestanke, na katerih so govorili o demonstracijah, ki naj bi se podvzele. Trdil je, da kake zarote ni pripravljal, niti ni pri njej sodeloval. Med njegovim zaslišanjem je prišlo do zanimivega incidenta. Zagovornik dr. Hrvoj se je namreč sklonil in pobral s tal neke novine in liste, ki jih je izročil obtoženemu Veselicu. Predsednik ga je opomnil, da je to nedovoljeno, na kar so začeli zagovorniki protestirati češ da jim predsednik onemogoča občevanje z obtoženci na dovoljen način. Predsednik je nato dejal odvetniku dr. Hrvoju, da je obtožencu izročil nekj listek, nakar je dr. Hrvoj izjavil, da Je izročil Veselicu samo to, kar mu ie padlo iz žepa. Nato se je nadaljevalo zaslišanje Ivana Prpića ter so se čitali spisi o njegovih izpovedih pred policijo in preiskovalnim sodnikom. V teh spisih je zlasti lepo opisano, kako je pobegnil z obtoženim Bernardičem in kako je bila vsa družba aretirana. Angleška gospodarska imperijalna konferenca Sestala se bo sredi septembra v Londonu, da razpravlja o gospodarskih problemih angleškega imperija London, 7. maja. AA. Na sinočni t v Palestini na temelju poročila o ta- seji spodnje zbornice je izjavil zakladni minister Snowden, da se bo sestala gospodarska imperijalna konferenca 13. septembra. Na vprašanje, ako more poročati o vladnih predlogih za ureditev industrije bombaža, je Snowden izjavil, da proučuje odbor bombaža trenutno načrt poročila o tem vprašanju in da upa, da bo to poročilo v kratkem izročeno ministrskemu predsedniku Mac Donaldu. Nadalje je Snowden dejal, da ne mo- mošnjih dogodkih. Kljub temu je bilo sklenjeno na temelju dela poročila, da bo imenovan poseben uradnik, ki bo posetil Palestino in se posvetoval z visokim komisarjev o važnih vprašanjih naseljevanja in priseljevanja. Snowden je nadalje izjavil, da je sir John Hope Simpson. ki pozna dobro palestinske razmere, sprejel to misijo in da odpotuje jutri v Palestino. Pogajanja z arabsko delegacijo o raznih vprašanjih, ki so bila stavljena v poročilu, se nada- re poročati o nameravani vladni akciji liu.iejo. Kritičen položaj v Španiji Španska vlada hoče s silo zatreti izgrede — V Madridu mir — Ro- varjenje levičarskih elementov Madrid, 7. maja AA. Ministjrski svet je proučil položaj po dijaških nemirih in je objavil uradno izjavo, s katero naznanja, da bo potlačil z vso energijo nadjaljne nerede. Po še nepotrjenih vesteh so bile prijete rame katalonske osebnosti, ker so sodelovale v zaroti, ki je hotela vzpostaviti novo diktaturo. Paril, 7. maja. AA. Iz Madrida poročajo, da je španski minister zunanjih Mdev cb odhodu iz kraljevskega dvorca izjavil, da vlada v Madridu popoln mir. Študentje v Valenciji in Salamanci fo flklenili proglasiti stavko, ki bo" trajala 24 ur. Ministrski svet je imel snoči sejo. Paril, 7. maja. AA. >Hava»< poroča, da neki francoski listi označujejo položaj na Španskem kot izredno kritičen. »Tempsc piše. da hočejo levičarski elementi izrabiti moralno zmedo, ki se t njej nahajajo konzervativen, liberalci in demokrati. prostovoljci napadli avtomobile, ki so prevažali živila. Pri teh izgredih je bilo ranjenih več oseb. Bombav, 7. maja. A A. Na sestanku zastopnikov 14 trgovskih organizacij je bil spreiet protest proti internaciji Oandija. Zborovalci so sklenili resolucijo, ki poziva indijsko trgovsko zbornico, naj odpokliče svoie zastopnike iz zakonodajne zbornice in iz zakonodajnega sveta v Bombayu. London, 7. maja. Vodstvo prostovoljcev, ki so sp-remljal-i Oandija na nie-govem pohodu k morju, je prevzel Indijec Tvabji. Včeraj je bilo objavljeno pismo, ki ga .ie pisal Gandhi tik pred svojo aretacijo indijskemu podkralju. Gandi, ki imenuje podkralja ^Ljubi prijatelj«, izjavlja v tem pismu, da so samo tri možnosti, ki bi mogle preprečiti zavzetje solnega skladišča v Dharsani: 1. ukimtev solnega davka. 2. njegova in njegovih spremljevalcev aretacija in 3. brutalna sila. I Izgredi v čsl. senatu Praga, 7. maja. Na včerajšnH seji senata so komunisti med razpravo o novem zakonu o upokojencih pripeljali v dvorano nekega 18 do 201etnega slaboumnega fanta ter ga predstavili zbornici kot žrtev policijskega nasilja, češ, da ga je policija pred mesecem dni povodom nekih demonstracij aretirala in sa brez povoda držala zaprtega, dokler ni znorel. PredsedrHk senata je zahteval, naj nesrečneža odvedejo iz dvorane, čemur pa so se komunisti uprli. V zbornici je prišlo do velikih izgredov, zaradi česaT je predsednik končno sejo prekinil in pozneje zaskljčil. Vladarski Jubilej angleškega kralja London. 7. maja. AA Včeraj je bila proslavljena 201etnica, odkar ie zasedel prestol britski kralj Jurij. Listi so objavili povodom 301etmce vladanja kralja Jurija uvodne članke, v katerih naglašaio, da je Ni. Vel, doživelo več političnih, socijalnih in znanstvenih izpre-memb, kot vsi njegovi predniki. NajvečH dogodek je bila svetovna vojna. Dočim so bili drugri prestoli omajani in so padli, stoji angleški prestol še bolj trdno kot poprej in uživa zaupanje demokracije. Danes je posetil kralj konjske drrke v Newmarkeru. Angleške letalske tekme London. 7. maja. AA Letošnje letalske tekme za kraljev pokal bodo omejene na lahka letala. Proga tekme bo dolga 750 milj iPoli z vlado delavske strank«! Živela internatijonala!< Sest oseb je bilo aretiranih. Silna zima v Kaliforniji Los Angeles, 7. maja. V Kaliforniji in Arizoni divjajo siloviti snežni viharji, ki ovirajo ves promet. Ponekod je veter n-finese 1 več metrov snega. Ves promet je ustavljen, prekinjene pa so tudi skoraj vse telefonske in brzojavne zveze. Po dosedanjih vesteh je bilo doslej javljenih 10 mrtvih in mnogo ranjenih. Potresna katastrofa v Indiji Nad 7000 smrtnih žrtev — Mesto Pegu popolnoma porušeno otokov pogreznjenih v morje Več RangOon, 7. maja. Potres, ki je divjal v ponedeljek v vzhodni Indiji je bil po obsegu in učinku mnogo hujši, kakor pa se je spr-va domnevalo. V rangoonskem okrožju ni kraja, ki bi bil ostal neprizadet. Kar je ostalo po potresu, je uničil ogenj, število smrtnih žrtev je po zadnjih ugotovitvah naraslo že nad 7000. Porušenih ie tudi mnogo mostov, tako, da je onemogočen ves železniški promet, kar zlasti najbolj ovira pomožno akcijo. Samo v Rangoonu so poteenili doslej izpod razvalin 204 ranjene in 82 mrtvih. Med porušenimi stavbami je tudi znamenita pagoda Shwe!dayon. Po potresu nastali na vseh koncih in krajih požari, ki so uničili še to, kar je ostalo. Pri požaru v mestu Pegu je našlo smrt 60 ljudi. V okolici Rangoona je vsled potresa izpremenila tok velika reka. ki je po- plavila ogromne komplekse, pri čemur je utonilo več sto Hodi. Poleg Rangoona ie najhujše prizadeto mestu Pegu, ki ga je potres popoinoma uničil. V nekem kinu, kjer se je pravkar vršila predstava, je našlo smrt 300 Ijndi. Po dosedanjih ugtovitvah je izginilo tudi več manjših otokov, ki so se pogreznili v morje. Potres pa ima za Angleže še drugo, morda najbolj neprijetno posledico. Indijcj namreč smatrajo potres za kazen božjo, ki jo je poslal bog na Indijo in Angleže zaradi tega. ker so zaprli Gandija. Med prebivalstvom vlada zato veliko razburjenje m uporni šle. pokret med Indijci je zavzel še več j; razmah. Angleške oblasti so v velikih skrbeh, ker nimajo dovolj vojaštva, da bi lahko zadušili nemrre, ki se pojavna jo v vedno večjem obsegu. Gozdni požari v Ameriki V New Jerseyu pogorelo 1500 hiš — Lakehurst obdan od plamenov Gozdni požari so nastali v več državah New York. 7. maja. Gozdni požari v New Jerseyu so se silno razširili Oo-slei ie pogorelo 1500 hiš. Pri omejevanju požarov in reševalnih defih ie zaposlenih 37.000 mož. Lakehurst je popolnoma obkoljen od gozdnih požarov ter je v veliki nevarnosti, ako ne bo kmalu nastalo deževno vreme. V drugih državah so gozdni požari ponehali. V kraju Pembryn ne stoji niti ena hiša več. Nekaj ur potem, ko je ta kraj pogorel, ie postal tudi sosedni kraj Forket River žrtev požara. Močan veter ie s silno naglico razširjal rskre ter znatno o*ežkočil reševalna dela. Gosto grmičevje m suhi smrehovi gozdovi nudijo plamenom obilno hrano. V državah Massachusetts in Connecticut je požar uničil mnogoštevilne gozdove. Tudi v Norfolkn je izbruhnil velik požar. Tovarno smodnika, v kateri je bilo 50.000 funtov razstrelivnega materijala, so mogli resni šele v zadrriff« trenutkih. Roparski napad na diplomate V blizini Bukarešte so razbojniki napadli inozemske diplomate in jih popolnoma izropali Bukarešta, 7. maja. 0 drznem ropar- I milijon lejev vredno biserno oerhoo, ruskem napadu na tri člane bukareške diplo- iuunskemu poslaniku Davilm 5 milijonov dolarjev, poljskemu poslaniku in America - man je poročajo naslednje pod robu «ti. Poljski poslanik v Bukore^ti grof Sz^mbek je s svojo soprogo in z. ameriškim finančnim svetovalcem na Poljskem Peweyem in z rumuji6kim poslanikom v Wa&hingfonu Davillem napravil izlet v buka reško okolico. Ko eo se ponoči vračali, je šofer približno 3 km pred Bukarešto opazil, da je potegnjena čez cesto žična vrv. Zaradi tega je moral avtomobil ustaviti. V tem trf*nut-kn je naskočilo avtomobil šest maskiranih razbojnikov, oboroženih z revolverji, noži in pendreki. Grofica Szembe.k se je onesvestila, ostali potniki pa so se z roparji pri čeli pogajati. Roparji o kakih pogajanjih /liso hoteli ničesar slišati, marveč so zahtr vali, naj potniki takoj izstopijo in se fWSe-jo pred avtomobil na blatno cesto. Ko so se temu upirali, so jih razbojniki pr;«ilili % revolverji in naio popolnoma OplanilL Grofici Szembftk so odvzeli poleg drugega nu Peweyu pa so pobrali v*o gotovino in druge vrednosti, kakor ure, prstane, tobač-nice itd. Po opravljenem poslu eo ropa ni izginili, avtomobil pa je nadaljeval vožnjo v Bukarešto, kjer po zadevo tafkoj prijaviti policiji. Se ponoči je bilo odposlanih roparji več oddeFkov poh'cije In vojaštva, vendar pa jih doslej niso izsledili. Rumunskim obla*te*m je ta incident pevv da silno neprijeten in zaradi tega tudi rn> munski tisk o tem napadu nio^ar n° poroča. Zunanji minister je včeraj osebno posetil poljskega poslanika ter se opravičil v imenu vlade, zagotavljajoč, da bodo pivnici izsledeni in eksemplarično kaznovani Tudi d oven diplomatskega zbora v Bukarešti mesT. Tolchi je izrazil grofu Szem-beku sožalje diplomatskega r#>ora. Preiskavo o napadu vodi osebno pr<=»d*ednik višjega sodišča v Bukarešti Velika poneverba državnega denarja Beograd, 7. maja Iz Tuzl* poročajo, da je bil blagajnik monopolskega skladišča v Kreki Milan Petrovič aretiran, ker je izginilo 380.000 r>in državnega denarja. Beograjski športniki v Sofiji Vojvodina : Slavija 3:1 (2:1) Sofija, 7. maja. AA. Na včerajšnji tekmi med beograjsko >Vojvodino< In najboljšim sofijskim klubom »Slavija« je zmagala >Vojvodma< 3 : 1 (2 : 1). Tekmo je sodil Jonev, ki jo je vodil zelo slabo. S svojim sojenjem je raztrgal igro in >Voivodinic ni priznal enega gola. Gole za ^Vojvodino? sta dala enega Antonijević, dva pa Markovih. Igra je bila razmeroma ostra. Nekateri igrači >Slavije< so igrali dokaj sirovo. Občinstvo je simpatično pozdravilo zasluže.10 zmago gostov. Tekmi je prisostvovalo celokupno osobje našega poslan;štva v Sof:ji. Nov! romunski poslanik v Angori Paril. 7. maja. A A. »Havaec poroča iz Bu/kareSte. da se uradno sporoča, da je Karp imenovan za rumunskega poslanika v Angori Ljubljanski nebotičnik se je po naši včerajšnji vesti nenadoma podrl. Pokojninski zavod nam namreč poroča, da je 15 nadstropni nebo' črik fantazija, pač je pa visoka stavba le osnovna misel za novo palačo, ki o* nt bo zrasla tako visoko v oblaka, da W se ie naši staroverski meščani mora!.' bat:._ Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.77. — Berhn 13.4*75 — 13.5175 (13.5A?5). Bruseli 7.S9J1. — Budimpešta 9.R850. _ Curh 1094.4 — 1007.4 (1005.0). _ Dunai 7.9631 — 7.00*1 (7.9781) — London 274.50 — 275.30 (274.90). — Newyork 56.46. — Par z 2'1 M — Praga 167.17 — 167.97 (167.57). — Trst 295.61 — 297.61 (?96.61). noZEMSKC BORZE. Curth. Londo-n 25.0850, Newycrk 516 075. Pariz 2O.25S0, Milan 27.0550. Madrid 63.30. Ben 123.18, Dunaj 72.80. B*ojprad 9.1275. Praza 15 ?J. Btrkare&a 3.0675. Budimpešta 90.20, Sor!]a 3.74. Marginalija s potovanja Razstava slovenskih slikarjev in kiparjev v Beogradu Ljubila"a, 7. maja. Nedavno sem bral v »Berhner Tage-Watt«-u zelo poučno anketo »Pota v svet — studijska potovanja za mlade pisatelje, in-ženjerje, slikarje in arhitekte«. Walter v on Molo je napisal uvodni članek, v katerem je izvajal: Pisah" ste mi, da imate 1000 mark na razpolago za studijsko potovanje in da naj vam svetujem, kam bi bilo nalbolje potovati. Vi ste najbrže pričakovali, da vam bom svetoval, odpotovati na Špansko, v južno Francijo ali Italijo, da vam bom pridigal o južnem solncu, o večnem zelenem, o svetlomodrem nebu, da vam bom svetoval, da morate potovati kakor Goethe ali Heine. Toda jaz vam svertrjern, ostanite v Nemčiji. Walter vod Molo govori o številnih vtisih, ki si jih bo nabral na potovanju in bodo pripomogli, da si odgovori na videz na vsakdanja, a vendar pereča vprašanja, ki se stavijo danes nemškemu narodu. Te zanimive ankete sem se spomnil, ko sem slučajno odpotoval za tri dni. Na vožnji od Zagreba do Sida so pristni Hrvati neumorno prepevali slovenske narodne pesmi. V vlaku ni bilo onega reda, kakor s»mo ga vajeni v Solveniji. V oddelkih za nekadilce so morda bolj kadilj kakor v drugih, na tla se je pljuvalo in splošna izobrazba se ie kazala tudi na druge načine. V Sidu. kjer sem izstopil, je prisedel k moji mizi mlad Slovenec — hišnik je bil v Zagrebu in mi je začel pripovedovati, da potuje v Bjelino, kjer je dobil dobro službo v tamošnjem paromlinu — 900 Din bom imel plače in vse prosto. V Zagrebu sem si prihranil 15.000 Din. Slovence imajo povsod radi. Poznajo nas kot solidne in zanesljive ifodt Na vožnji iz Sida proti Sremski Pači se nama je pridružila Slovenka, ki je potovala v Ugljenik, kot zastopnica znane ljubljanske tvrdke z gospodinskimi predmeti. Pripovedovala je, da odpotuje, ko opravi svoj posel, v Beograd, nakar prepotuje vso Srbijo in se preko Dalmacije vrne v Slovenijo. Potovala bo 3 mesece. Kakšne vtise imate z dosedanjega potovanja? sem jo vprašal. — V južnih krajih so še zelo primitivni ljudje. V Bosni je mnogo siromakov, kar je čisto naravno. Saj samo poležavajo! Ženske ne delajo, moški tudi ne. Kako naj potem žive dostojno življenje? Poglejte tele njihove hiSce. Spe skupaj z živino! — To bi bilo nekaj, sem si mislrl. Preštudirati prilike v poedinih krajinah in si odgovorite* na vprašanje, zakaj vse to in ka" ko bi se dale razmere zboljšati. — Mi se vse premalo poznamo, je ugotovila, kakor bi uganila moje misli. V Sremski Raci nas prepelje brod, ki ga žene motorni čom, preko Save v Bosansko Račo. Tam nas čaka" ozkotirna bosanska železnica, ki nas počasi vozi proti Bjelini. Pokrajina je divna. Na desni m levi goste šume, vmes ogromni pašniki, kjer pasejo krave, svtnđe, ovce, gosi in race. Tn pa tam ugledamo rudi čaplje. Bjelina šteje okoli 8000 prbervalcev. Turkov, Srbov, Hrvatov in Nemcev. Muslimansko prebivalstvo je izgubijo zveze s Turčijo. Turkinje hodijo še vedno zakrite po ulicah. Večjih stavb je malo. Preseneča veliko število kavarn in hotelov, bi pa so kaj majhni. Največji je hotel Drina, ki pa zaostaja po velikosti skoro za vsakim našim podeželskim hotelom. Ko sem zjutraj sedel v vlak, da me odpelje nazaj v Sid, je klical s turške m-o-eje hod ž a k molitvi. V Beogradu se je mudilo od sobote do ponedeljka vse polno Ljubljančanov. Srebava! si jih skoro na vsakem oglu. Prišli so s športniki, deloma pa že prej na geografski kongres in na našo slovensko razstavo v paviljonu Cvijete Zuzorić. Razstavljene so bile slike in plastike: Tominca 1S66), Zebeva (4- 1762), Birol-le. Bucika. Klemenćiča. Gojmira A. Kosa, Lapajneta, Pavlovca, Pirnata, P:š;ančeve. Sirka, Stjplovška, Cotiča. Čarga. Avguste in Henrike Santi ove, Santla, Ščuke. Repiča, Saievica in Ade Mesesnelove (ročna dela). Obisk razstave je bil kljub temu, da se je malo vedelo, da se vrši, zadovoljiv. Minulo soboto si je ogledalo razstavo okrog 2000 beograjskih dolarjev in Šolaric. Obisk je bil nekam večji kot obf.ajno od nedelje do včeraj zvečer, ko se je razstava zaključila. Največjo pozornost so vzbujale slike z mo-nim pokrajinskim koloritom: Sirkove iz ribiškega življenja rn življenja na morju, Cargovi Rudarji, za katere je imel ponujenih 12.000 Din, in Santlov Vodnikov trg. Kot portretisti so se odlikovali: Bucik, Gojinir Ant. Kos (imeniten je portret ge. dr. Gradnikove s sinčkom), Pavlovec in Šantel (portret dr. Žerjava in dr. Krameria). Ostali so razstavil posrečene krajine, nekatere z močnim umetniškim doživetjem (Klemenčič in deloma Ščuka z miniaturami). Med kiparji je najbolj zastopan Pirnal Razstavil ie plastike kralja Petra, generala Majstra, glasbenika Laiovica, Cankarja, Tolstega (pravzaprav Jakopiča) itd. V kratkem se bo vršila v Beogradu prva jugoslovanska razstava po vojni. Odziv je 'bil sprva slab — svoja dela ie poslal le Tone Kralj — sedaj pa, ko je prevzela vzpodbudo Narodna galerija, se obeta precejšnja udeležba. razne veternice in kosmatinci vas prepričajo, da so vredne najlepšega prostora na modernem vrtu, kakor jih krase ie razne orlice, tulipani in narcise, ki v botaničnem vrtu pravkar odevetajo. Zato pa zvene daleč po vrtu barvni ditirambi raznih modrih, sinjih in vijoličastih, zlasti pa divnih rumenih bosanskih perunik in fanfare zlatih solne kozjega korena. Tudi rumeni košut -nik (encijan) bo kmalu cvetel in kranjska lilija se Že pripravlja, da pokaže svoje zlato jabolko. Vse je v cvetju, a najbolj privlačijo oko gredice z nad 40 vrstami raznih potonk ali božurjev. Kakor z rumenimi jabolki se je okrasila Wittmanova potonka, iz kakor asparagus finih listkov že žare temnordeče krogle tenkolistega božurja, odpirajo se rdeči cvetovi domačega kresnika s Sovica pri Postojni in kmalu bo razlil kri junakov kosovski božur po zelenju. Barve vseh odtenkov, oblike, ki jih ne ustvari noben omamen tik popolnejših, in pa tajnosti življenja, uganka prirode, vedno enaka in vsaki rastlini druga. Poglejte, celo krvoločne rastline so tu, ki more žuželke in jih žro. To so naše domače rosike, ki jih je bilo nekdaj polno na barju, a jib je pregnal pohlep po zlatu. 400 Din je stalo kilogram suhih rastlinic. Koliko tisoč in tisoč jih je bilo treba uničiti, da so posušene majčkene rastlinice tehtale en kilogram, — danes je pa ta naša najzanimivejša rastlinica že velikanska redkost. Kaj pa, če bi je raje ne iskali po vrtu, da vas ne zapelje in je tudi vi ne greste morit! Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamašeenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenČica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Skrb za siromašno deco Občni zbor -»Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Lfub-lana* za leto 1$29. One 16. aprila 1930 ,*e je vršil redni občni zbor »Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okTaju Ljubljana« za leto 1929. Zbor je bil primeroma dobro obiskan, 1 odil ga je društveni načelnik g. Albert Levjčnik, predsednik dež. sodišča v pok., ki je po uvodnih formalnostih podal besedo društvenemu tajniku g. dr. Kre.ičiju da poroča o društvenem delovanju v letu 1029. Iz njegovega poročila posnemamo, da je društvo moralo omejiti svoje sicer tako uspešno delovanje, ker je ministrstvo za socijalno skrb subvencijo, katero je društvo v prejšnjih letih prejemalo, za preteklo leto izdatno — skoro za dve tretjini — skrčrlo. Zato je bilo društvo prisiljeno v prejšnjih letih dovoljene podpore deloma ukiniti ali pa vsaj skrčiti, novih pa ni moglo dovoliti. Na odborovih sejah se je večinoma sklepalo o podporah, ki jfh je društvo delilo in o izpremembah, ki so bile potrebne zaradi znižanja državne subvencije. Hvaležno je pa omentl ljubljanski oblastni odbor Rdečega lcriža v Ljubljani, ki je na priporočilo društva 7 strankam izven Ljubljane naklonil enkratne podpore v skupnem znesku 1250 E>in. Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani je pa dovolil eni stranki v Ljubljani enkratno pochporo v znesku 100 EHn. Tudi »Kolo jugoslovanskih sester« v Ljubljani je obdarilo eno stranko na društveno priporočilo z obutvijo. — Vsem tem prosilcem bi radi pomanjkanja lastnih sredstev moralo društvo podporo odreči. Na od borovi seji 30. decembra 1929 je generalni varuh g. predsednik Levičnik poročal o svojem delovanju v preteklem letu. Iz tega poročila je posneti, da je imel generalni varuh koncem ieta 1939 pod svojim okriljem 646 varovancev in varovank v 497 varstvenih primerih. Razen številnih pisem in raznih poročil na varstveno sodišče in druge oblasti, je bil primoran v 6 primerih vložiti tožbo zoper nezakonskega očeta, ker ni hotel pripoznati očetovstva in stranko v pravdi zastopati, v 7 primerih pa izvršilnim potom iztrrjsti a 1 imen taci jske prispevke. Dosti dela mu je povzro-člo sprejemanje, vknjiževanje in razdeljevanje aJimentacijskin prispevke«' in drugih prejemkov, n. pr. mirovnine, invalidnine itd., ki so bili njemu izročeni. — V svojem poročilu je generalni varuh ugotovil, da je bflo zdravstveno stanje njemu v varstvo izroenrh orrok zadovoljivo, kajti izmed vseh je umrl samo eden. Primerov, v katerih bi mora! generalni varuh radi slabega ravnanja aH zanemarjanja prevzetih dolžnosti posredovati, pa v preteklem leta sploh ni bvJo. O prejemkih in izdatkih je generalni varuh vodil natančen račun, ki je bil pregledan in odobren. Potem ie poročal blagajnik, g. ravnatelj E. Josin o denarnem poslovanju društva za leto 1929. Iz njegovega poročila je posneti, da so znašali prejemki v preteklem letu Din 13.034.50 in sicer 1. članarina (221 članov) Din 4330.—, 2. podpore denarnih zavodov Din 1500.—, 3. podpora mesta Ljubljane EHn 3000,—, 4, subvencije ministrstva za socialno politiko Din 4000.—, 5. obresti od naloženega denarja Din 1194.50. Izdatki pa so znašali v letu 1929 Din 17.117.03 tako. da je bilo koncem leta primanjkljaja Din 4092-53, ki ga ie društvo krilo iz naložene glavnice. Računski preglednik, s rezki šolski nadzornik v pok. g. Franc Šktifj je poročal, da je račune pregledal in našel vse v najlepšem redu. Njegov predlog, da se računovodji da absolutorij, je Hf soglasno sprejet. Za tekoče leto sta bfla soglasno izvoljena za računska preglednika gg. Franc Škulj in višji oficijal pri okrajnem sodišču v Ljubljani Avgust Juh. Pri slučajnostih je predlagal odbornik g. dr. Viljem Krejči, da se društvenemu načelniku in blagajniku izreče priznanje m zahvala za njuno požrtvovalno delovanje. Društvo, ki res stremi za najplemeni-tejšimi cilji in ki mu je naloga skrb za ubogo in zanemarjeno deco, priporočamo ne le oblastim, nego tudi vsemu občinstvu v najizdatnejše podpiranje. Sprejem v domovinsko zvezo PretekH teden so bili v seji občinske uprave sprejeti v ljubljansko domovinsko zvezo na podlagi 1 Dietnega bivanja v Ljubljani: Belcjan Ivana, posirežnica, Brezar Uršula, služkinja, dr. Brejc Janko, odvetnik in njegovi 4 otroci. Brezovar Uršula, rojena Žerjav, Cemaiar Josip, solastnik litografičneza zavoda, žena Ctela, roj. Nagv in 2 otroka. Dejak Ferdinand, osebni uradnik, žena Antonija, roj. Dezman m 2 otroka, lianekam Mihael, prov. strojnik dr. žel. in žena Marija, roj. Potočnik. Hribar Valentin, solastnik tvrdke Hribar & Co. in žena Katarina, roj. Mohorić in 2 otroka. Kočar Karolina, šivilja po hišah, Kruhar Marija, roj. Piškur, zasehiiica, Lekan Frančiška, zasebnica, Lekan Pavla, šivilja. Lekan Marija, kOniOrtstka, Milavec Marija, služkinja, Novak Jernej, sluga OUZD, žena Gabrijela, roj. Pape** in 1 otrok. Piskar Ivan. pekovski mojster in posestnik, žena Ivana, roj. Schultes in - otroka. Pogačnik Ivana, hivsa šivilja. Prazmik Iva-n, mizarski mojster, žena Frančiška, roj. Kogovšek rn 4 otroci, Sajovic Marija, gospodinja in 2 otroka. Stiplovšek Anton, soboslikar in pleskarski pomoćnik, žena Emilija, roj. Miiller, £erjak Ivan, posestnik, žena Alojzija, roj. Nučič in 3 zak. otroci. Vrhovnik Josin, vrtnar. Zajec Elizabeta, kuharica. Novak Ana, kuharica. Slobodnik Barbara, kuharica, Vi-rartt Fran, posestnik in trgovec. Ker niso zadostili vsem pogojem domovinskega zakona, je občinska uprava odklenila ljubljansko domovinstvo ?7 prosilcem. Protj plačilu zakonite takse in pod pogojem, da si pridobe jugoslovansko državljanstvo, ie bilo izdano zagotovilo za sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo ^toku Fiancu. delavcu. Pohorju Ferdinandu, delavcu ter ženi Tereziji, roj. Bartol. Močniku Francu, uslužbencu železniške »NabavljaIne zadruge«, MarinčiČu Florijamj, delavcu tobačne tovarne ter Kaluži Mariji, uradnici pošte in brzojava. Enemu prosilcu j? bila prošnja za za-go-g o tovilo sprejema odklonjena. Prvo gostovanje Odra ZKD Zadnjo nedeljo je novoosnovani Oder ljubljanske ZKD gostoval v Radovljici z L-tpahovim »Glavnim dobitkom«. Oder ZKD, ki ga tvorijo absolvirani gojenci letošnjega dramskega tečaja ZKD, so si izbrali za svoj nastopni komad Lipahov *Olavm dobitek« in ga naŠtudirali pod režrJo avtorja samega. Radovljiški Sokol ie s pravim ume-vaniem stremljenja ZKD ornosočil mlademu Odru prvo gostovanje. Prireditev sama je uspela v vsakem pogledu- Prostorno dvorano sokoiskega doma je zopet napolnilo Špicarjevo gledališče in z razumljivim zanimanjem in nato s stopniuiočim se smehom sjedilo odlični igri mladih goiencev. Dasi je bil to njih prvi javni nastop, so zaigrali z veliko samozavestjo in pravim veseljem do odra. Marjeta g. Gorjupove s posrečeno masko in vedro korniko'je osvojila občinstvo po prvih besedah. Tudi ostaje igralke: Matilda gdč. Mahovčeve, Agata gdč. GrilanČeve, Marica gdč. Daše in Ančka gdč. Podhojeve so v soigri s partnerja eg- K obmanom, obema gg. Pa v čiče-ma. g. Juvanom in g. Hanžičem ustvarile zaokrožen, enakomerno >n vestno izdelan t Glavni dobitek*, ki se mu ie poznala spretna režiserska roka g. avtorja samega. Prvo gostovanje mladega odra je prineslo gojencem polno zadoščenje za njih delo v dramskem tečahi in priznanje tihemu učitelju in vodii g. prof. Šestu. Oder namerava po prvem uspehu nadaljevati gostovanja na odrih članic ZKD in ie angažiran z »Glavnim dobitkom* za soboto IT. t. m. pri Blejskem Sokola. Iz policijske kronike Policijska kronika je od dne do dne suhoparne! Ša. Menda vpliva pomlad tudi na njo. Tički, s katerimi ima naša policija opravka čez zimo. so striotaJj na vse strani. Zdaj se godi kakor onim i-z svetega pisma. Ve seiejo in ne žanjejo, pa vendar žive. Odleteli so večinoma na deželo, kjer bodo delali skrbi orožnikom. V mestu beleži kronika zato večinoma manjše nesreče in tatvine. Tako je naznanil Prijatelj Karel, hlevar pri Novem svetu, da mu je nekdo ukradel 170 Din vredno uro Osumil je nekega delavca, ki je pomagal pri prezidavi hiše. Ta je tatvino tudi priznal in uro vrnil. Možakar si je hotel kupiti novo obleko, češ. da zasluži tako malo. da se s poštenim zaslužkom ne more dostojno obleči. Keber Ivan je podrl s kolesom mestno ubogo Pavlic Marijo v VVorfovi ulici. Vozil je po pravilna strani, toda neprevidno in je ubogo lahko poškodoval. Mesar Zaje Anton je izgubil žensko torbico, vredno 150 Din. Našla jo ie pred gostilno Kalan na Poljanski cesti neka učenka in s torbico odšla domov. Km aru se je oglasil pri niej neznanec in zahteval torbico. Češ, da jo je izgubil on. Učenka mu je torbico izročila, v resnici jo je pa neznanec prevaril, ker je torbica last mesarja Zajca. Zanimivejša je bila ovadba Rudolfa Avbeljna, ki je naznanil da je ležal v postelji, ko so ga napadli Mehle Franc, njegova žena in svak. Po zdravniškem spričevalu je dobi; Avbelj lahke telesne poškodbe. Prepir ie nastal zaradi nekega dolga. Na Dolenjski cesti se je končno pripetila lahka avtomobilska nesreča nekega avto- taksija, v avtu ie sedela neka ženska, ki »e J obila samo praske po licu. V ponedeljek je na Dunajski MgtJ onemogla vdova Pokorn An j. star-ujočs za Bežigradom. Zgrudila se je na cesti neza-\esrna in so lo morali z rezilnim avtom odpeljati v bolnico. Manjša nesreča se -e pripetila včeraj pred pošto. Pred knjigarno je stala družba, v kateri je bil rudi profesor Albin 2. M pripeljali zidarja Zgajnana trama, k' je padel z odra in se poškodoval na nog . Ažrnana Antona, koniskega hlapca, ki ga je ugriznil konj pri Zagorju. n Silipoviča delavca z Most. ki ga je nekdo v pretepu sunil z nožem V hrbet. (Se KOLEDAR Danes: Sreda, dne 7. mata \9$). Katoliki: Stanislav. Pravoslavni: 34. aprila, Sava. DANAŠNJE PRJRETrTTVF Drama: Vdova Rošlinka E. Opera: Norma D. Kino Matica: Hadži Mura t. Kino Ideal: Čigava ie moja žena? Kino Ljubljanski dvor: Asfalt. DE2URNE LEKARNE Danes: Banovec. Kongresni trg; Uvtar, Sv. Petra cesta; Hočevar, zviška. Iz gledališke pisarne Drama Sreda. 7.: Vdovva Rošlinka. Red E. Četrtek. S.: Pustolov pned vrati, prem^eja. A. Petek, 9.: Za Hro-bezec so zdnarvila. D. Sobota, 10.: Kon!rš!*o. \ri v^V^^rtoms. obvlada te>a«braJ.!>o te-bmi-ko ter tako sijjurpo ffMje po odrn, kakor se loreta s'enmo njesova fantaa-ija med nebomi m remFo. Z viso spretno«>t!o J« prestavil stari motiv Gvranojja v moderno žensrveposrt. z mojstrsko roko se ie -^kjt^ k^ču ter preobrazil vso simboliko v sr'ed'ali&i'-ri faktor« Nič mam" pomenubno, deloma pa se befl ugodno so ocenili hrfcAN drt>-:fioremskfh Batov, češkvh, nemšk:n, ftol flTiskih, norveških :td. Premijera bo v čeartek. e !e*o$ v novi ra-sed-bi in re£$ doser'-a na^veoj: ivspe-h. Preds*aabeiwa rt Zisrreba. Ljudska preO-srava i»ri ?rv:. olivah- Isve-n. Nedefta. 11.: Poh-njsanje v doijm S*. Florjaavsfla. premijera. Izven. Dre v« se poje Belfca&i oipera »Norma« e ao Ziato žoeh.ar v naslovni paT*;-/. Axia.lsr!'ro poje za Th:erry, KlotekJo *a Koze j, Polhocia z. Mjarčec Orovista jz. Beremto, Ptevrja z. Mohocić. Đirigctr z. Neffat, režiser z Rriveoki, Predla-va se vr&i za abonma D. V soboto se vprznri opereta «M a m z e 1-Je Nitouche« z gmo Mar-oo Lubeje^o, sutore-to zagrebškega g«ledališca ko« zos-nom v oasJov-ni idogi. Pole<2 trie nas'topt'io v večji uloea.h za Be-kitkova, Si- Pecek, Drenovec, Povhe, .las%ko iti dcugi. Dirigenrt z- 5v'zerra g- Neffa^a m režtserja •g. Pe*»evca. V siarvnih pa rt\iah raM^ijo: ga OtaMor Stottor, za Medvedova, zz- Janko, Be-tetito. Kovač, Gos*ic, Grba m d«nmr. PreoVava 9C vrsV iTN-en abonma. Iz Maribora a— Občni 'bor JČL v MaHnor« se je vr-Sil v petek zvečer v Narodnem domu pod vodstvom predsednika dr. Pivka, ki ie takoj uvodoma irzotovil naravnost nepoimlii-vo apatičnost mnocrih luidi za delo lice, ki bi bili v nrvi vrsti pozvani, da sodelujejo. Tainiško poročilo z. inž. I.ebna Je bilo mirna slika resneca i-n s-tvarneca lisraeca deia. Leoa koncerta Vinohradskesra Hlahola in slovaskfh učiteliev v Mariboru, ra-zni sprejemi mostov iz CSR. Masarvkova proslava itd. so dokaz za akntvrjost lnzinega dela. Lica ie sodelovala v tesnih stikih s Češkim klubom. Sokolom. sosejeza predsednika inž. Frana Tavčarja, kr. ministrstvu za poJiedelsrvo in vode ter kr. banski upravi v Ljubljani ter naprositi v posebni vlojri ministrstvo, da dopo^je Izvršilnemu odboru v roke predsednika inž. Frana Tavčarja, ako mozoče, takoj osnutek za nov ribarski zakon, veliaven za vso kraljevino. da za s strokovneza stališča pregledajo in izrek o o njem svoje mnenje. Dnevne vesti — Udruženje studentov Male antatne ▼ Pari*«. Udruženje studentov Male antan-l*» v Parizu, kateremu predseduje dr. Ivan Krikava. priredi v maju ciklus predavanj o Mab* antanti. Prvo predavanje je knel v nedeljo p-rofftsor pariške univerze L*>uit> Eisemann. ki je predaval o Mali autauti iz zgodovinskega vidika. V petek 9. t. m. bo predaval znani gospodarski strokovnja!: Serrnvs o Mali antanti iz gospodarskega vidika, 14. t. m. pa profesor pravne faikuReto na pariški univerzi Le Fur o zaščiti narod nih manjšin. Ciklus se zaključi 27. t m. e predavanjem Jacquesa Anoela o Mali antanti iz zemljepisnega vidika. Vsa predavanja izidejo v posebni številki revije >Le Monde slavec. — Is sodne službe. Zadnjič smo pomotoma poročali, da je imenovan za starešino okrajnega sodišča v Mokronogu dosedanji okrajni sodnik istega sodišča Franjo Kos. Pravilno bi se moralo glasiti Franjo Coš. — Nemški turisti na nagi rivjeri. Preko Reke je prispela v ponedeljek na Sušak prva skupina nemških turistov, katero je. organiziral jemškj potniški urad »Mittag< v Dusseldorfu. Na Susak je prispelo 26 Nemcev pod vodstvom nemškega novinarja Alberta Kollerja. Popoldne so odšli Nemci na Rab, od koder so včeraj nadaljevali pot proti Dalmaciji. Napovedane so še tri večje skupine, v septembru pa prispe na našo rivi je.ro velika skupina, v kateri bo nad 100 nemških turistov. _ Strokovne šole v naši držari. V Jugoslaviji je 19 trgovskih akademij (297 profesorjev in 343$ dijakov). Trgovskih šolje 11 (66 profesorjev in 961 učencev). Pomorske trgovske akademije imamo tri (38 profesorjev in 352 dijaikov). Srednjih tehničnih šol je 5 (202 profesorja in 1105 dijakov), strokovnih obrtnih šol 16 (126 profesorjev in 1106 dijakov), ženskih obrtnih šol 163 (7183 učenk). Od obrtnih in obrtno-nadaljevahjih sol jih je v Beogradu 12 (1266 učeucev), v Srbiji 99 (398S učencev), na Hrvatskem 61 (10.991 učencev), v Sloveniji 91 (okrog 800«) učencev) in v Bosni in Hercegovini 46 (3590 učencev). — N'asi delegati rja konferenci mednarodnega urada dela. ID. junija se bo vršila 14. konferenca mednarodnega urada dela, na kateri se bo razpravljalo o ureditvi delovnega časa za trgovske pomočnike in o konvenciji o rudarjih. Našo državo bosta zastopala dr. Topalovič in Gjoka Curcin. — Za »kupno organizacijo lekarnarjev. V nedeljo so imeli vojvodinski lekarnarji v Novem S*adu sestanek, na katerem so razpravljali o svojem gospodarskem položaju. Prišli do -zaključka, da bi kazalo v svrho zboljšanja gmotnega položaja ustanoviti centralno udruženje jugoslovanskih lekarnarjev. Ta misel je bila sprožena že na kongresu lekarnarjev v Zagrebu 1. 192S. Toda takrat razmere za ustanovitev skupne organizacije se niso bile ugodne. Zdaj pa po mnenju vojvodinskih lekarn a rjev ni nobene ovire" in v interesu lekarnarjev samih je, da dobe čimprej skupno organizacijo. _ Vinarski kongres in občni zbor vinarskega društva za dravsko banovino. 2S., 29. in 30. t. m. se bo vršil v Ljutomeru TI. vinarski kongres in občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino. V sredo 28. t. m. ob 15. bo seja glavnega odbora Vinarskega druStva fn delegatov podružnir v dvorani hotela Za vratnik, na praznik 29. t. m. pa vinarski kongres in občni zbor Vinarskega drusrva v Sokolskem domu v Ljutomeru z zaoetkom ob 8.30. V petek 30. t. m. prirede udeleženci izlete v okolico Ljutomera, v Slatino Radenci, v Kapelo, v Gornje* Radgono, Ivanikovcr itd. Na praznik po kongresu in občnem zboru bo ob 14. na Cveou pri Ljutomeru tradicijonelna spomladanska konjska dirka. — Krasne slike naših mest. letovišč m Planin ie izdal »Putnik« v malem albumu, ki se dobi povsod za 10 Din. Naš izvrstni amater Kozak in drugi fotografi so zforali 31 fotografij nailepših pogledov na Ljubljano, Maribor, Celje, Bled, Bohmi Kranj, Skofjo Loko, Kamnik, Kranjsko goro, Rogaško Slatino. Dobrno, Jezerska rta najsli-kovitejše kotičke iz teh krajev in pa na Pe-ričnik, na Triglav, na Julijske in Kamniške planine ter na Pohorje. Slike je na dobrem kartonu izvrstno reproducirala v bakrotisku Delniška tiskarna tako, da se bo vsakdo Čudil, kako ie mogoče tako lep album s tolikima slikami dobiti za tako malenkosten denar. Prvovrstna izvedba, nizke cene in tekst s kratkimi pojasnili slik v srbohrvaščini in nernščrni bodo omogočili, da se bo album razširil doma in v inozemstvo. Is naslova »KraHevfna Jugoslavija — Dravska banovina — (Slovenija) —« pričakujemo, da dobimo take albume ostalih banovin. — Proti Strablovemu volilu Narodni galerij? in muzeju so vložili Strahlovi dediči priziv. Kakor :e znano, je Strahl določil v svoji oporoki, da uživata omenjeni instituciji prvenstvo pri nakupu umetniških predmetov iz njegove bogate zbirke v Skofji Loki. — Polhov gradeč. V ponedeljek se je vršila ponovna litacija poštne vožnje Polhov gradeč — Ljubljana in nazaj. Licitacije sta se udeležila samo dva dražitelja, namreč sedanji imetnik poštne vožnje Čamernik, ki je tukajšnji ob:an irt avtobusno podjetje, ki prevaža ljudi na tej cesti. Vožnjo je izli-citiralo avtobusno podjetje. Pošto bo prevažalo začenši s 1. julijem, za kar bo dobilo nekaj nad 17.000 Din za dobo enega leta. Ker smo tako oddaljeni od železnice, je ljudem z avtobsnimi vožnjami zelo ustreženo. Pri tej priliki bi prosil; poštno upravo, naj odredi, da bi prejemali pošto v dopoldanskih urah. Nekdaj je prihajala pošta že ob pol enajstih. Tako bi prišli do Hsteza poštnega obrata, kakršnega smo bili deležni v predvojni dobi. — fsrroj strokovnih šol. V trgovinskem ministrstvu sestavlja posebna komisija osnutek zakona o strokovnih šolah. Za temelj ji služi osnutek, katerega je izdelalo samo ministrstvo. Po trm osnutku bi imele industrijsko tehnične šole grad Pene. strojne, elektrotehnične, geodetsko industrijske, lesne in industrijsko kemične oddelke. Zda/ razpravlja komisija o poedinih predmetih, ki bi se poučevali na strokovnih šolah. Čim bo delo komisije končano, predloži trgovinski minister osnutek zakona o strokovnih šolah VZS — Letalski promet med Beogradom in Podgorico. Iz Sarajeva poročajo, da je bil včeraj otvori en letalski promet med Beogradom. Sarajevom in Podgorico. Letalo *Potez<, ki sta ga vodila pilota Sonder-majer in Striževskv, je prispelo točno na letališče v Rajlovcu, kjer ga je pričakovala množica občinstva in predstavniki oblasti. Po zakuski ie letalo nadaljevalo pot v Podgorico, kjer so ga ravno tako navdušeno sprejeli. Iz Podgorice se 5e letalo vrnilo preko Sarajeva v Beograd. V letalu so bili tudi štirje beograjski novinarji. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, mesroma padavine. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Barometer je zopet močno padel, kar priča, da lepega vremena še ne bo. Najbrž bomo imeli letos zelo pust maj. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beogradu 26, v Sarajevu 23, v Zagrebu in Skoplju 21, v Ljubljani 19.4. v Mariboru in Splitu 19 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.3 mm, tempera tura je znašala 8.6. — Z drvečega vlaka je skočila. V Veliki vesi se je pripetila strašna nesreča na Kolodvoru. V izletniškem vlaku, ki vozi iz Zagreba v Rogaško Slatino, se je vozila tudi kmetica Ana Klicar iz Nove vesi. Izletniški vlak je ustavil samo na večjih postajah, ko je vozil mimo kolodvora v Novi vesi. je pa strojevodja še povečal hitrost, da bi privozil v Slatino brez zamude. Ana Klicar je sklenila skočiti iz drvečega vlaka. Videla je že, da so kmetje iz njene vasi skakali iz vlaka, ki se na postaji ni ustavil in se jim ni nič pripetilo. Ni vedela, da je tedaj vlak vozil z zmanjšano hitrostio. Kmetica »c skočila ts stopnic in se zvalila več metrov daleč v jarek, kjer je obležala s polomljenimi rokami in nogami. Dobila ie rudi težke notranie poškodbe in ni upanja, da ostane pri življenju. — Prvi škaf nafte. Iz Tuzle poročajo, da v Motajici že več tednov vrtajo tla, da bi prišli do nafte. V globočini 50 m je še niso našli. Podjetniki so si zato nabavili stroje za globlje vrtanje. 2e pri 60 m so naletela na na#to in napolnili z njo velik škaf. Delavci so bili tako navdušeni, ko so zagledali nafto, da so s prvim škafom manifestirali po ulicah v Tuzli. Škaf so okrasili in ga z avtom vozili po mestu z velikim napisom: *Prvi škaf nafte t. Nafto smo doslej uvažal: in io precej drazo plačevali. Ce se posreči priti do večjih ležišč nafte, bo to velikega pomena za naše narodno gospodarsko. Nafta se nahaja kakih 15 km od Tuzle na projektiranj progi Tuzla-Brčko. ki se jo bo izplačalo zdaj zgraditi. — posledice nezvestobe. Iz Livnega poročajo, da se ie pred tednom dni nenadoma vrn'1 iz Belgije, kamor je odšel na delo, kmet Rosic iz vasi Preloga. Zelo ie bil začuden, ko je zagledal \- sobi pet otrok. Ko je odsek je pustil doma samo štiri. Žena mu ie postala nezvesta in si izbrala fanta, s katerim ie imela otroka. Mož je ženo z otrokom takoj zapodil iz hiše. vendar ie vprašal še župnika za svet. Župnik mu »e svetoval, naj vz?mc ženo zopet k sebi, češ, da ie mati njegovih štirih otrok, ki morajo imeti mater. Mož se ie omehča! in šel po ženo, pa je ni već našel. Otroka je odložila :ia stopnicah občinske hiše, sa-ma pa je izginla. Najbrž si ie končala življenje. — "Volkovi v Dalmaciji. Iz Splita poročajo, da so te dni n-avarili sestradani volkovi na vas Krusvaro in napravil- veliko škode. Poklali so okoli 4 ovac. V tem letnem času se v omenjeni vasi volkovi še niso pojavili. Kmetje so organizirali velik lov na volkove, ki jim še spomladi ne dajo miru. — Težka avtomobilska nesreča. Blizu Osijeka se je pripetila včeraj težka avtomobilska nesreča. Beograjska advokata Miloš Viktorovič in Dragosav Giorgievič sta se vračala z avtom v Beograd. Avto je vozil s hitrostio 40 km. Nenadoma je počila pnevmatika in avto se je prevrnil v jarek. Advokat Viktorovič ie obležal pod avtom in dobil težke poškodbe na prsih. Lažje sta raniena advokat Gjorgjev'ć in Šofer. Ponesrečencem je nud'1 prvo pomoč zdravnik iz Osijeka. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pros: podružnice, da še ta mesec skliče io občni zbor ter naznanijo no\ j odbor. Zobozdravnik dr« Josip Tavčar Gledališka ulica 4 od četrtka do nedelje ne ordinira. Od ponedeljka dalje vsak dan razven soboto popoldne. 7—1, in od 4~7« Iz Ljubljane —U P°čltniške kolonije mestne obline. Kakor vsako leto, tako po51je tudj letos mestna občina 180 otrok na počitnice k morju ali pa na Gorenjsko. Prošnje je vlagati na mladinski urad mestnega magistrata. V prošnji mora prosilec navesti sledeče podatke: dan, mesec in leto rojstva, pristojnost, koliko je otrok v rodbini, ime in poklic staršev, stanovanje, premoženjske razmere in koliko je pripravljen plačati kot prispevek. Rok za vlaganje prošenj poteče 25. t. m. Na pozneje vložene prošnje se ne bo oziralo. _lj Mestna občina pošlje letos 180 šolarjev (ic) na deželo. Kje bodo letos počitniške kolonije, se še ne ve. Prihodnji teden si ogleda mestna komisija (dr. Rus, Li kozar, Sede j in Urbančič) več krajev na Gorenjskem, da ugotovi, kje bi bilo uajbolje imeti kolonije. Lani so otroci letovali na Trati in v Velesovem. Leto- pošlje mestna občina 30 šolarjev (ic) več ko lani na letovanje. —lj Rimski grobovi na Tržaški cesti. Na tej živahni prometni žili si gradi g. Jemec dvonadstropno hišo. Pri kopanju sveta za temeljno zidovje so naleteli delavci na grobove izza časa rimskih cesarjev, kar je razvidno iz najdenih novcev. Vsak z rob je bil sestavljen iz štirih kamenitih plošč. Poleg denarja so odkrili še druge zanimive predmete, kakor: žare, ročke, vaze, vlasnice, glavico orehove velikosti, izrezane iz jantarja, a kar je še zanimivejše, umetno izdelano in še precej dobro ohranjeno podobico iz — lesa kako neki je bil les im-pregiran, da ni segnil v tolikih stoletjih? Rimljani so pokopavali mrliče ob cestah in tako mora biti tu, zlasti pa na vrtovih tobačne tovarne, še več zanimivih grobov iz davnih rimskih časov. —I j Razvoj avtobusnega prometa. Ljubljana dobi baje v kratkem avtobusno zvezo s Horjulom. V dolini Sujce so vasi: Breztje, Podolnica, Zaklanec, Horjul, Ljub-gojna. Verzdenec in še številna selišča, katerim bo novo podjetje z avtobusnimi vožnjami še posebno ustrezalo. Tako se tudi ta tiha dolinica z modernim vozilom odpre svetu. —lj S kolesom okrog sveta. Danes dopoldne se je zglasil v našem uredništvu Du-naičan g. Hans VVeihsHach, ki potuje s kolesom okrog sveta. V 6 letih namerava prepotovati ves svet, da se seznani z življenjem poedinih narodov. Obenem zbira originalne fotografije. Ko konča svoie potovanje, opiše vt^se v posebni knjigi. Z Dunaja se je odpeljal 15. februarja 1938 m misli, da bo 15. februarja 1934 njegovo potovanje okrog sveta končano. Pot ga vodi preko Madžarske in Balkana v Azijo, Avstralijo, Ameriko in Jugozapadno Afriko in nazaj na Dunai. Prepotoval je že Avstrik>, Nemčijo, Holandsko. Belgijo. Luzemburško, Saarsko ozemlje, Francijo, Španijo, Portu- galsko, Maroko, Alžir, Tunis, Norveško, Dansko, Švedsko, Finsko. Estonsko Litvo in Latvijo. Zdaj je na potovanju po Juzo-slaviji. kamor je prispe! iz Češkoslovaške. V Ljubljani ostane nekaj dni, potem se pa odpelje preko Karlovca v Zazreb. Ciospodu VVeiiisflachu želimo obilo sreče. —Ij ^Asfalt«, danes zadnjikrat v kinu »Dvor«. Krasno, velcdramatično filmsko delo «Ufe< je našlo pri včerajšnji.! predstavah teza filma toliko razumevanja in pohvale pri mnozoštevilnem občinstvu, da je moral *Ljudskj kino« obdržati film »Asfalt« še danes na sporedu. Umetniški kreaciii obeh nositeljev glavnih viog, Gustava FrohHcha in lepe Betty Amann sta dovršeni in ostaneta zledalcem neizbrisno v spominu. Gustav Frohlich podaja v »Asfaltu^ rrrladega. vestnega in poštenega policijskega uradnika, ki za zapeljeta strast in ljubezen v vrtinec velemestne nemorale. Frohlic.iova igra v tem filmu ie tako silna in prepričevalna, da gledalca takorekoč potegne za seboj s svojo naravnostjo in da publiko uprav pretresejo tragične posledice njegovega nepremišljenega dejanja. Zato na: vsakdo uporab: danes zadnjo priliko in si ozleda današn.v film »Asfalt« pri po-sledniili predstavah ob 4. pol 8 in ob 9 zvečer. Cene pri vseh predstavah najniže, 1-udske, in sicer 2. 4. 6 in 8 Din. Jutri brezpogojno nov prozram in sicer velefilm ^Grešna strast^ z divno Greto Garbo v glavni vlogi. _!i Socialno-poHtičn! urad mestnega magistrata v dneh 9. in 10. maja ne posluje zaradi snažcn;a uradnih prostorov. —h" Jugoslovensko-češkoslovaška Liga* v Ljubljani ima svoj letni občnj zbor a- četrtek 8. t m. ob 20. v restavraciji »Zvezdi.. Na dnevnem redu so poročila odbora, volitve noveza odbora in slučajnosti. Člane in priiatel.ie društva vabimo, da se v čim večjem številu udeleže teza občne za zbora. Za hotele potrebno kuhinjsko posodo, razne stro-j-e, pribor v veMki izberi i. t. d. dobiš najceneje r>ri rvrdki z železnino STANKO FLORJANCIC LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35 —lj FotoEtnatersko preaava"je pod naslovom >Kaj in kako fotografiramoki se bo vršilo pod okriljem TK Skala, je preloženo na petek dne 9. t. m. Opozarjamo vse ljubitelje fotozrafske umetnosti, da se predavanja v čim večjem številu udeleže. Vstop prost . —lj Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek S. t. m. ogled stopnišča in kapelice hiše P. Gabriela Gruberja (sedaj last poštne direkcije) in cerkve sv. Jakoba. Začetek ob popoldne. Zbirališče: Trg sv. Jakoba. Voditelj Msgr. Viktor Steska. — Fotoaparate kupite najboljše pri- Fr. P. Zajec, optik. Ljubljana, Stari trg 9. 13T Iz Celja --c Velik končat v Celjskem domu. V soboto 10. maja ob 20. uri zvečer priredi delavsko kulturno društvo Svoboda« v Celju v dvorani hotela Union (Celjski dom) koncert svojeza moškega zbora s prav rebra nim sporedom, ki je razviden z lepakov na razglasnih deskah v mestu. Koncert bo vodil pevovodja g. Ciril Pregelj. —c Davčni zavezanci iz mesta Celja se opozarjajo na razglas davčne uprave v Celju, ki je nabit na mestni razglasni deski v veži celiskega mestnega magistrata. Vsi prebivalci Celja, ki so 7avezani pridobnini za 1. 1930, naj si ogledajo na magistratu v mestnem knjigovodstvu tozadevni seznam in svojo davčno osnovo- ki j»m jo je predpisala davčna uprava. Razprave pred davčnim odborom se bodo vršile v prostorih davčne uprave že v drugi polovici maja m sicer za zavezance, vpisane v seznamu pod številkami 1 do ?35 dne 21. t m, od štev. 236 do 400 dne 22. t. m. in za štev. 401 do 514 dne 33. t. m. —c Izstop iz našega državljanstva. Pri upravi mestne policije v Celju je vložila prošnjo za odpust \z našeza državljanstva 30-letna zasebnica Frančiška Costa-Kuhn, sedaj bivajoča v Budimpešti, pristojna pa v Celje — mesto, ker želi sprejeti avstrijsko državljanstvo. —c Nova porodtšnlca v Celju. Te dni jc pričelo mariborsko gradbeno podjetje Kiffraann z nadaljevanjem grodbeno - zidarskih del na stavfci nove celjske porodtsnice. Ker prva licitacija za izvršitev mizarskih, steklarskih, slikarskih, pleskarskih, ključavničarskih, kieparskii, eletootehmčmh r del in za položitev kerajmacnifa plošč ni imela uspeha, se bo vrštia ponovna licitacija v ponedeljek 12. trn. ob 11. dopoldne na celjskem nkrajnem glavarstvu. —c Iz celjske bolnice. V celjsko bolnico je bil sprejet v zdravljenje lS-letn! goz-ni delavec Vid Pavlovič rz Križpolja na Hrvatskem, ker se je vsekal s sekiro v stopalo desne nog-e in se občutno poškodoval. Nesreča se mu je pripetila v gozdu njegovega delodajalca na Belih vodah pr-j Šoštanju. Ženska zavist in ljubosumnost Splošno se govori, da so ženske mnogo bolj nevoščffive in Tmr>osnrrrnc. posebno rta druge ženske, kakor moški na moške aH ženske. Ansrleški dramatik flarold Dearden M peča z vprašanjem, katere lastnosti zavidajo ženske drugim ženskam najbolj. Ne gre za poštenost, inteligenco, zvestobo in droge lastnosti, katere moški pri ženskah tako visoko cenijo, temveč za malenkosti. Po Deardenovem mnenju čuti vsaka ženska zavedno ali podzavedno v drugi ženski nasprotnico v večni borbi za moškega. Zato so lepota, mladost, eleganca, obkke. nakit itd, one reči, katere si ženske medsebojno najbolj zavidajo, misleč, da to moške najbolj zanitna in mami. Pravo prijateljstvo, kakršno ie med moškimi dokaj pogosto, je med ženskami izjema. Mogoče je samo tam, kjer je tekmovanje za moškega izključeno. Na svetu je nebroj dozdevnih prijateljstev med ženskami, toda za njimi tiči vedno zavist. Če bi poslali ženske na pusti otok. bi zavisti in ljubosumnosti med njimi ne bilo, dokler bi ne bilo na otoku nobenega moškega. Čim bi pa zanesla usoda na o»tok te enega moškega, bi postale ženske takoj rjnbosumne :n nevoščljive. Dearden meni, da se človeška družba vse premalo ozira na ta prirojena nagnjenja ženskega značaja. V družbi nastane večinoma neprijetna napetost, ker je moških in žensk enako število. Če so pa med 12 moškimi samo tri ženske, je položaj takoj prijetnejši. V takem primeru tekmujejo moški med seboj in ženske nimajo za zavist in ljubosumnost nobenega povoda. Zato bi morali odpasti po mnenju angleškega dramatika v vsaki družbi na eno žensko najmanj štirje moški. Vrednost New Yorka Na podlagi uradne statistike in davčnih prijav so ameriški listi izračunali vrednost zemljišč, hiš in kapitala, zbranega v ameriški prestolici New Yorku V računih ameriških listov je newyor-ška City, to jc trzovski, bančni in borzni okraj, ločena od ostalega mesta. Izražena v denarju predstavlja Citv vrednost 1.138,157.467 milijonov dolarjev. Ta gromni znesek je treba pomnožiti s 56, da dobimo vrednost najbogatejšega dela New Vorka v naši valuti. Skupna vrednost New Yorka ie pa približno 20 krat večja od vrednosti trgovskega. bančnega in borznega okraja. V dolarjih izražena znaša 18.5S3.987.402 milijonov. V naši valuti je to število naravnost astronomično. Statistika se nanaša na pretekfo leto. Nadebudna gospodinja Ludvik in Ema se poročita in si ku- tpita za mestom vik), v katero se preselita baš, ko začme poganjati podlesek. MHad!: mož opacji rjrvi podlesek in brž pove svoji boljši poCmici, češ, naj bi ga šla nafcrgat. Veš kaj, možpček, mm poreče žena. pojiiva ga fcrgat raje oba. Ti ga boš tirgail, jaz bom pa držala lestvico. Sobota, 10. maja. 12.30: Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved, borza, reprodueirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov: 17.30: Viktor Pirnat: V dolini gradov; IS: Koncert Radio-orkestra; 19: Dr. Ivan Grafen-auer: Nemščina; 19.30: Ivan Martelanc: O reklami; 20: Prenos iz Beograda; 22: Časovna napoved in poročila, lahka glasba; 23: Napoved programa za naslednji dan. Naročajte „Naso dobo"* Ediar Wallace: 57 Vrata izdajalcev Roman — Da. zelo sem mu podoben. — je odgovoril Dick. Mak) je manjkalo, da ji rri povedal, kaj se je bilo zgodilo ponoči. K sreči je še rrravočasTKi pornisTil, da bo bolje, če zve Hoipe to od nekoga, kdor ne bo opravičeval njegovega početja. Šele zdaj je pomislil na Dicka in vest mu je očitala, da je nakopal bratu na glavo take sitnosti. Toda njegov lastni položaj je bil tako obupen, da ni imel kdaj razmišljati o nesreči drugih. Ko je pogledal ob eni deset na uro, ie zaslišal skrtanje. kakor da vleče nekdo nekaj po železnih ploščah krova. Potem je zagledal vrh stopnic sod in prvi hip je mislil, da podpira gornji krov. Ni pa še dobro premislila čemu ta naprava, že se je valil sod po stopnicah. Graham je imel dovolj časa umakniti se prodno je zgirmel sod na SDodnji krov. Mimogrede se je ozrl na Hope, ki se je bila stisnila k steni. Na 'levi rami je začutil skelečo rano in spoznal je, da so ga izvabili iz skrivališča. Ustrelil je po prvem možu, ki je skočil nanj z m oslička, toda v naslednjem hipu se je zavalilo nan'j šest prečudnih ljudi, ki so ga mikastili. zbadali in pretepali. Čeprav je bil ranjen in pretepen, se jim je iztrgal in ustrelil. Videl je, kako se je Eli Boss prijel za grlo in zgrudil na tla, •kajti krogla mu je bila prebila golta ne c Toda sovražnrkov je bilo mnogo. Mornarji so streljali po njem z mostička in krogle so se za njegovo glavo odbijale od siten, obitih z železnimi ploščami. Znova je .začutil strašno bolečino in v obupu je pomeril v postavo, stoječo pa kraju kapitalskega mostička. Videl je še, kako se je mož opotekel in padel na kolena. Potem je planil zamorec-stroinik napol blazen od jeze in strahu na Grabama in nesrečnež je izginil pod besnečo tolfpo surovin, ki so si želeli samo njegove smrti. Vojašiki aeroplan je zapustil za seboj prostrane kentske livade in pod letalcema se je že razprostiralo sinje morje, pomo ladij, vozečih na vse strani. Toda zdelo se je, da vse stoje. Slednjič sta zagledala ladjo, ki je odgovarjala opisu »Prettty Anne«. Spustila sta se nižje in spoznala, da je navadna ribiška ladja. Aaroplan je krenil desno, zavil na itevo, toda o »Prettv Anne« ni bilo duha ne sluha. — Evo je! — je zaklical končno Travne Dicku na uho. V daljavi je zagledal ladjo in že iz zračnih višav se mu je zdelo, da tam ni vse v redu. — »Prertv Anne«. — je kričal Travne fn kazal na ladjo. Dicfc je imel samo nekaj minut za razmišljanje. Če bi se spustil na morje pred ladjo, bi tvegal svojo glavo. N'i npal, da bi mu posadka »Prettv Anne« s kapirtanom Bossom prihitela na pomoč. Preostajal mu je torej samo en izhod. Tskal je krržarko, kii mu je bila dodeljena in bi morala od/pluti takoj za iKiim, pa je še ni bilo videti. — Spustiva se naravnost na ladjo, — je dejal Dick in krenil z letalom proti ladji. — Pripravite se in skočite pravočasno iz letala. Ustavil je motor in aeroplan se je počasi spuščal. Kar se je začulo strahovito hreščanje. Letalo se je razbilo ob dimnik »Prettv Annec in padlo na polomljeni kapetanski niostieek. Tiger Travne je bil že odpel pas, toda udarec ga je treščil na železni del m za hip je obležal kakor omam lijen. Ko je s težavo vstal, je slišal, kako Dick stre-|ja z revolverjem. Videl je, da strelja nazaj. Planil je za njim. Prvi, katerega je na ladii spoznal, je bil Eli Boss. Njegova siva brada je bila okrvavljena m grozne oči so zrle tjja v en dan. — Kje je gospodična Jovnerjeva? H1-banj je velika- že v denarju, še večja pa za znanost. V muzeju so krasne zfainke dlovešMi okostnjakov, važne zlasti za zobozKlra^niištvo m arheokv giijo. Posebej ie prepovedan vstfop vsem rmjzik autom očhidno nz pneteae dO mrličev. k a tenu Hban-je počivajo 1 v rnuTzeiu. Glavna dvorana je 31 m dolga vn 12 m široka. Lofoanje in okostnjaki so> shranjeni v treh nadstropjih. V rjrvem nadstropju so kebanje tapo razvrščene na podstavkllh. Tu je 10.000 lobanj vseh plemen in narodov. Med lobanjami stojd nekaj omar z okostnjaki in ste-kfleivth posod, v katerih so shranjeni možgani mrtočev. Lobanje so raz-deljene po tipiih im plemenih ter označene s črnimi in rdečimi številkama. Tu so lobanje malajskfli plemen, narodov rz Severne in Jiržne Amerike, z Nove Gnineje, z otokov Tihega oceana m Tihega morja, iz Afrike, Tasmanije in Avstralije, lobanje starih Kefltov, Ba-bJloncev, Grkov fn Pirn/tjanov. Lobanje zfločVioev 90 V posebnem oddelkm. V enem kriRu III. nadstropja so shranjen: udje zgodovinskih osebnosti. Tu je rebro Roberta Bruca, obe roki sina Johna of Gaunta in dva koščka Naipokonovega drofbovja, tu je tuđu mjuniiija prve žene Martina van Bučne Ma. Mož je naibaizamjiirai truplo svoje prve žene in shranil mumijo v svojem kabinetu, čeprav je druga žena energično prote starala. V oidedku okostnjakov stoji okostnjak irskega orjaka Charlesa O. Brvna, ki je bfl visok 237 cm. Kraj njega stoji okostnjak Si-oilijamke Karollime Ghroohaimove, ki je merila samo 47 in poil cm. V veHki sobi v dnujgem nadstropju so anatomične slike in čfoveški preparati, izdelani v raznifh dobaih od 1. 1646. V vojnem od-detfku so prikazane najrazličnej-še rane. Nad 100 papirnatih lobanj ima rane iz svetovne vojne. Tu se vidijo najrazličnejše operacije na loban-jah. V splošnem rruuziej lobanj mi priiporočbiv budem slab ih živcev. ). MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12 v oblekah in poNTŠnikih najcenejša! Toči se v hotelu Llovd, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 7 zajamčeno pristno dalmatinsko vino iz lastnih vinogradov otoka Prvič-Šepurine Roko Vlahov Opol o — črno — belo — liter a 12.— Din. Cez ulico 1 Din ceneje. Zahvala Za vsa iskrena sočustvovanja o pri-Hki smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda Franca Pišlarja kakor tudi za poklonjeno cvetje ter za nad vse čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti se tem potom vsem najpri-srčneje zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 7. maja 1930. ŽALUJOČI OSTALI. Za birmo ut€, ztaitmno in srebmino nndi najc€