49130
Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja vsako soboto. Celoletna naročnina Din 60-—, polletna Din3G‘~, mesečna Din 5'—. Rokopisi še ne vračajo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica 23, telefon št. 2552.' ................................ Čekovni	račun	št.	15.420.	/
Današnjo številko smo Vam poslali na ogled in je ni treba vračati
Prečitajte pazno in uvideli bodete, da Vam je ta list potrebnejši in koristnejši od vsakega drugega!
Da Vam olajšamo delo. in prihranimo strošek za naročilo, bodemo drugi številki priložili položnice za poravnavo naročnine, ki znaša do konca leta malenkosten znesek 10 Din.
Kdor obdrži drugo številko, se smatra za naročnika!
Uprava.
Na pot.
‘	....	v.
Ena najbolj, perečih potreb vsakega kulturnega naroda, vsake kulturne panoge, vsakega kulturnega človeka je strokovna izobrazba. Ta temelji sicer na šoli in deloma , na pozneje prečrtanih knjigah. A vsak dan, da, vsaka ura nam prinaša, toliko novega, da je delo šole in tudi delo knjig, ki jih pa pogosto ni dobiti, pomanjkljivo, če človek ni stalno informiran o novostih, izpremembah in drugih varijacijah naglo napredujoče tehnike, pa tudi. svetovne politike, ki uravnavajo smernice jutrišnjemu dnevu.
Ravno trgovski stan, še posebej manjši trgovec je od časovnih izprememb
tako odvisen, da nepoznavanje istih lahko postane njemu samemu katastrofalno, najmanj pa občutno škodljivo.
Pogosto se ponavljajoči slučaji ne-prilik radi neinformiranosti so napotili veliko število trgovcev k načrtu: osnovati politično in gospodarsko neodvisen list, ki jim naj bo vodnik in svetovalec, ostalemu svetu pa tolmač njihovih želja in potreb. Niso se strašili truda, stroškov in drugih zaprek in: beseda je meso postala.
Strokovno časopisje je med Slovenci splošno premalo razvito. Naravnost ne-umljivo pa je dejstvo, da tako številen in pomemben stan, kot je stan malih trgovcev do danes še nima lastnega strokovnega glasila. Nekaj požrtvovalnih poizkusov je ostalo neizvedenih radi pomanjkanja potrebnega zaledja, ki temelji vedno na zavednosti vsakega stanu. Danes pa so tudi te ovire v glavnem premagane, in na vas samih ter na vaši zavednosti je, da s podpiranjem lastnega tiska koristite samim sebi!
• Za sodelovanje -in vodstvo lista smo pridobili najboljše strokovnjake. Ti bodo skrbeli, da bode list vsebinsko ustrezal vsem žeijam in potrebam malega trgovca.	‘.
Poljudna in praktično-pregledna vsebina lista bode nudila trgovcu vedno .točno informacijo o. stanju trgovine ir» tako stalno, izpopolnjevala njegovo znanje.
Našim čitateljem bodemo vedno pri rokah za pouk in navodila pri izterje-valnih poslih, dalje v zemljiškoknjižnih zadevah; seznanjali jih bodemo pravočasno in pravilno z vsemi potrebnimi
Leto I.
Ljubljana, dne 9. novembra 1929.
štev. 1.
vlogami na upravna in davčna oblastva ter na ta način, mnogokaterega očuvali pred nepriligami in eventuelno znatno škodo, ki bi sicer nastala radi nepoučenosti v raznih dolžnostih, ali pa vsled nepoznana kakih olajšav, nudečih jim mnogokrat znatne ugodnosti.
Našemu naročniku bodemo nudili pouk v knjigovodstvu in upravi trgovskih podjetij pod naslovom: »Trgovska uprava«. Iz bogatih izkustev črpani članki bodo nudili šolo v knjigovodstvu in upravi v vseh podrobnostih tudi onemu, ki ni bil tako srečen, da bi si bil zamo-gel pridobiti teoretično podlago v strokovnih šolah. Razprava je pisana s posebnim ozirom na malega trgovca, kateremu navadno ni mogoče, pa tudi ni potreba voditi vseh teoretično predpisanih knjig.
O vseh izpremembah v zakonu im na-redbah, nanašajočih se v kateremkoli oziru na trgovski stan, bodemo naše čitatelje točno in vestno obveščali in tudi na ta način preprečili mnogo sicer neizogibno škodo in neprijetnost.
Lesni trgovec bode našel pod rubriko: »Lesni trg« podrobne podatke o stanju cen za posamezne vrste lesa in o povpraševanju ter ponudbah. Poleg tega bo vedno poučen potom te rubrike o izvoznih tarifah in pogojih ter njihovih izpremembah. Zabeleženi bodo tudi vsi važnejši tu- in inozemski dogodki, ki bi utegnili imeti vpliv na stanje cen pri lesu.
Prinašali bodemo redna poročila o sejmih, ker tudi h predstavljajo važno trgovsko panogo.
O raznih priložnostnih nakupih bodo naši čitatelji obveščeni s priobčitvijo važnejših javnih dražb; glede prodaje pa potom nabavnih razpisov.
Večje politične dogodke bodemo beležili samo kot kronisti in le v loliko, kolikor mora biti o njih trgovec obveščen. Izključena pa je v našem strokovnem listu vsaka politična debata.
Stanje in gibanje cen na naših in v poštev prihajajočih inozemskih tržiščih bodemo nazorno notirali pod naslovom: »Tržne cene«.
»Gospodarske beležke« pa vas bodo seznanjale z statističnimi podatki o gi-
banju gospodarstva, ki ima navadno vpliv.na izpremembo cen.
Naš »Praktični svetovalec«, vsebujoč lahko izvedljive nasvete, porabne v slehernem gospodarstvu in gospodinjstvu, vam bo služil kot trajna vrednost.
Istočasno pa bodemtrskrbeli Ta razvedrilo in zabavo z dobrimi, zanimivimi romani, od katerih prvi je že začel izhajati v tej številki.
Vedno se bodemo trudili, da Vas v vsakem oziru popolnoma zadovoljimo, in pri tem pazno čuvali nad interesi trgovskega stanu.
Po svoji poučni vsebini bo list dobro služil tudi trgovskemu naraščajiis kot vzgojevalno sredstvo; zato ga dajte tudi svojemu pomočniku in vajencu, ako ni že sam med našimi naročniki.
Od strani zavednega trgovca pričakujemo, da bode razumel naš Irud in nam ne odklonil svoje podpore pri delu za zgraditev boljše bodočnosti!
Uredništvo.
Uprava trgovine.-
L. Z.
Uvod.
Povsod, in še posebej v trgovini sami, je potrebno za pravilno izrabo praktičnih izkustev tudi teoretično znanje. Mnogim neprilikam in mnogim škodam se izognemo, ako razpolagamo vsaj z najpotrebnejšim teoretičnim znanjem. Glavno dobro teoretične podlage pa je to, da nam ona daje možnost izogniti se posmehu, ki ga izzovemo zlasti, ako niti lastne obrti ne poznamo vsaj v glavnih potezah tudi s teoretične, t. j. zgodovinske in socijalne strani.
te naslov sam pa priča, da nimamo namena se baviti s teoretičnimi učenostmi na dolgo in široko, marveč samo v toliko, kolikor je za praktično porabo detajlista in obrtnika ta podlaga nujno potrebna.
Gotovo je, da v prvi razpravi sami ne moremo nuditi veliko za praktično porabo; vendar je to neobhodno potrebno onemu, kar bo sledilo.
Ker je delo namenjeno predvsem onemu trgovcu, ki ni bil toliko srečen, da bi si pridobil teoretično - strokovnega
znanja v učnih zavodih, se bodemo omejili na najpotrebnejšo snov in predvsem pazili na to, da bo razprava pisana v poljudnem, umljivem slogu. Ne dvomimo pa, da najde v razpravi mnogo koristnega in poučnega tudi vsak teoretik.
Postanek trgovine.
2e v pradavnost lahko zasledujemo nastanek trgovine. Marsikdo si je zaželel blaga svojega soseda, sam pa ga ni znal pridobiti ali izdelati. Zato je ponudil sosedu v zameno dobra, s katerimi je razpolagal. Pogodila sta se, in prva kupčija je bila gotova.
V stikih s sosedi je imel človek priliko spoznavati vedno večjo množino doslej mu neznanih, koristnih predmetov. Marsikaj si je zaželel, in njegova potreba po tujih izdelkih je vedno rastla. Ta izmenjalni promet so oskrbovali posebni ljudje, ki so potovali iz kraja v kraj, ter se zopet vračali med svojce z raznimi, doslej tujimi jim izdelki. Seveda tega posla niso opravljali zastonj, marveč so si pri izmenjavah vračunali vedno nekaj za svoj trud.
Potovanje z večjimi tovori za izmeno pa ni bito ravno lahko; zato so si poiskali za plačilno sredstvo dragocene kovine, ki niso zavzele obilo prostora in so bile tudi razmeroma lahke radi svoje vrednosti. Počasi smo potom zlata prišli o enotnega plačilnega — izmenjalnega — sredstva, denaria.
Razvoj prometa.
Enotno plačilno sredstvo je olajševalo potovanje, in seznanjalo čimdalje večje kroge producentov in konsumen-tov, vsled česar je potujoči trgovec prvi občutil potrebo po izboljšanju medsebojnih občil.
Z izboljšanjem prometnih sredstev pa je vzporedno naraščal tudi promet sam. Postalo je nemogoče, da bi obvladal vedno naraščajočo polrebo na najrazličnejših poljih prometa en trgovec sam. Tudi je bil krog odjemalcev posameznika preneznaten, da bi mogel sam nakupiti vsa zaželjena dobra. Temu je od-pomogel veletržec, ki je nakupoval pri oddaljenih producentih posamezne vrste blaga v večjih množinah ter ga oddajal
manjšim trgovcem. Seveda so se morali tudi veletrgovci specijatizirati na gotovo vrsto blaga, ker je vsled prometa, naraščajoča kultura stavila vedno večje potrebe po tujem blagu. Tako so nastale različne vrste trgovine, ki so se bavile ločeno z nakupom in prodajo živil, oblačil i. dr.
Razvoj posredništva med producentom in koosumentom je torej naslednji: krošnjar, trgovec, veletržec.
K trgovskim podjetjem prištevamo tudi promet z valutami in vrednostnimi papirji, ki ga oskrbujejo danes različni denarni zavodi. — Toda o tem pozneje.
Vrste trgovine.
Z stališča države delimo trgovino v notranjo in zunanjo. Notranja trgovina je ona, ki se izvršuje v državi sami; zunanja pa izven njenih mej.
Poleg lega pa delimo z istega stališča trgovino v izvozno, uvozno in transitno.
Pod izvozno trgovino razumemo prodajo naših produktov v kako drugo državo, kar pride zlasti v poštev za ona dobra, katerih več proizvajamo kot jih pa porabimo. Uvozna trgovina je nakup blaga v tuji državi, ki ga sami nimamo, ali pa ga premalo pridelamo, da bi mogli kriti lastno potrebo. Transitna trgovina pa je sklenjena od kake druge države preko našega ozemlja v tretji.
Uvozna in izvozna trgovina je tudi merilo za trgovsko bilanco vsake države. Alko smo več izvozili kakor uvozili, je naša bilanca aktivna, v nasprotnem slučaju pa pasivna.
Po vrsti trgovinskega prometa pa delimo trgovino v blagovno in denarno trgovino. Pod prvo razumemo nakup in prodajo različnega blaga, denarna trgovina pa se omejuje na upravo tujega denarnega premoženja, nabavo posojil ter nakupom in prodajo raznih valut (tujega denarja) jn vrednostnih papirjev.
Trgovino lahko delimo na malo in veliko trgovino. Mal trgovec oddaja svoje blago direktno konsumentom, veletržec pa nabavlja blago v večjih množinah in ga oddaja malemu trgovcu (detajli-stu).
Po vrsti blaga pa lahko delimo malo trgovino z živili, špecerijo, manufakturo, kolonijalnim blagom, papirjem in pisal-
nimi potrebščinami, galarvterijo, železnino, steklenino itd.
Dalje delimo trgovino na lastno in komisijsko. Lastna trgovina je, ako nakupimo za lasten račun in ga ravnotako tudi oddajamo, komisijska pa, ako vzamemo tuje blago v prodajo ter obračunamo le oni del, ki smo ga tudi v resnici prodali.
Konečno pa poznamo še posredovalno in proviizijsko trgovino, ki jo oskrbujejo razni zastopniki, senzali in potniki.
Trgovska tvrdka.
Trgovina je v vseh državah proglašena kot svobodna obrt, vendar z gotovimi pogojnimi omejitvami. Te omejitve se nanašajo deloma na osebno pravo, t. j. predpisano predizobrazibo in polnoletnost, deloma pa je omejitev v veljavi za gotove predmete, tako predvsem za razno monopolno blago in monopolizirano prometno trgovino.
Ker smatra trgovski zakon za trgovca vsako osebo, ki se obrtoma bavi z trgovino, predvideva za iste tudi gotove dolžnosti.
Predvsem mora trgovec izvrševati svojo obrt pod določeno tvrdko (firmo). To tvrdko mora dati trgovec sodno pro-tokolirati. Trgovčevo tvrdko ščiti zakon, ki ne dovoljuje, da se v istem kraju ustanovi druga tvrdka z istim imenom. Trgovec mora biti član trgovske zbornice, kar se običajno zgodi potom trgovskih gremijev.
Voditi mora trgovske knjige, ki odgovarjajo predpisom zakona in sestavljati letne račune ali bilance. Za knjigovodstvo veljajo posebni predpisi. Trgovske knjige je dolžan trgovec hraniti še 10 let po zadnjem vpisu. Nasproti sodišču majo pravilno vojene knjige dokazilno moč, ki jo je treba le v redkih slučajih dopolniti s prisego.
O knjigah in knjigovodstvu iztprego-vorimo podrobneje kasneje.
Ako je trgovec tudi sam gospodar svoje trgovine, imenujemo to osebno ali lastno trgovsko tvrdko in je tedaj ime tvrdke vpisano z imenom lastnikovim.
Mnogokrat pa ne dopušča premajhna glavnica, ali kaki drugi razlogi poedin-cu, da bi pričel s trgovino na lastno ime in za lasten račun. V takem slučaju se
združita po dve ali’več'oseb,-da ustanove trgovsko družbo, društvo alii zadrugo. Oblika teh udruženj je različna ter je od posameznih pogodb ali pravil odvisna in določena pravica in dolžnost poedinega udeleženca, kakor tudi ime udruženj a.
V glavnem razlikujemo:
Jarvne trgovske družbe, pri katerih vsi člani jamčijo poleg vloženega deleža tudi z vsem svojim premoženjem za družbo. V notarski pogodbi se določi število družabnikov in višina vplačanih deležev, katerim običajno odgovarja tudi delež na dobičku. Naziv trgovske tvrdke se v tem primeru navadno glasi na ime in priimek enega ali več družabnikov; na priimke dveh ali več družabnikov; največkrat pa na ime enega s pristavkom: in drug, in drugovi, & komjp.
Javne družbe morajo dati ime in pogodbo vpisati v trgovski register.
Komanditne družbe so trgovska udru-ženja dveh ali več oseb, od katerih samo eden, ali nekateri jamčijo za podjetje s celim svojim premoženjem; to so notranji člani družbe ali komplementarni; dočim nekateri izmed članov jamčijo 'e s svojim vložkom in se vsled tega imenujejo: zunanji člani družbe ali koman-disti.
Pogodbeno se določajo pravice in dolžnosti članom komanditnih tvrdk, kakor tudi delež na dobičku, ki navadno sorazmerno odgovarja njihovemu jamstvu in vloženemu deležu. Tudi komanditne družbe morajo biti vpisane v trgovinski register; vendar se zunanji člani vpisujejo le na njihovo lastno želijo.
Komanditna družba se navadno naziva z imenom enega ali več notranjih članov s pristavkom: in drug, ali pa s končnico: komanditna družba (kom. dr.).
Družbe z omejeno zavezo so trgovska udruženja dveh ali več oseb, ki pogodbeno jamčijo za družbo samo s svojimi vložki. Tudi te morajo biti vpisane v trgovskem registru in jim je pogodbeno določen njihovemu deležu primeren dobiček. Poleg imena enega ali več družabnikov, ali pa poleg imena tvrdke, za katero se družabniki pogodbeno odločijo, mora biti pristavek: družba z omejeno zavezo (d. z o. zJ.
(Dal/e prih.)
Gospodarske beležke.
Letošnja statistika konkurzov,
ki jo je objavilo društvo za zaščito upnikov v Zagrebu, izkazuje, da so letos konkurzi v Jugoslaviji zopet narastli, medtem ko so lani pričeli popuščati. Tako je bilo letos do konca oktobra prijavljenih 909 konkurzov — nasiproii 739 lanskim. Po posameznih pokrajinah razdeljeni konkurzi izkazujejo: Srbija:
I. 1928 531, 1. 1929 725,'letos več 194; Hrvaška in Slavonija: 1.1928 67, 1. 1929 73, letos manj 6; Slovenija in Dalmacija: leta 1928 71, 1. 1929 54, letos manj 17; Bosna in Hercegovina: 1. 1928 16,1. 1929
II, letos manj 5; Vojvodina; L 1928 54,
1.	1929 46, letos manj 8. Konkurzi so se tedaj zelo pomnožili v stari Srtbiji, do-oim so v vseh ostalih pokrajinah države nekoliko padli. Ako. primerjamo letos od maja meseca naprej priglašene kon-kurze, so dosegli ti svoj višek v juniju, pozneje pa opazimo znaten preokret na bolje, zlasti od septembra naprej, kar razvidimo iz sledeče primerjave: Konkurzi meseca maja 1. 1928 70, 1. 1929 98, letos več 18; junija 1. 1928 46, I. 1929 105, letos več 59; julija 1. 1928 57, leta 1929 90, letos več 33; avgusta l. 1928 62,
1.	1929 91, letos več 29; septembra leta 1928 68, 1. 1929 51, letos manj 17; oktobra l. 1928 66, l. 1929 67, letos več 1.
Državna premija izvoznikom vina.
Vlada je dovolila našim izvoznikom posebno premijo Din 40-— za vsakih izvoženih 100 1 vina.
Konkurz »Hrvatske seljačke zadružne banke« v Zagrebu.
Nad tem velikim zavodom je sodišče proglasilo konkurz ter imenovalo za konkurznega upravitelja odvetnika dr. M. Radoševiča, konkurznim komisarjem pa določilo sodnika Margetiča.
Olajšani carinski predpisi za uvoznike ob gorenjski progi.
Ministrstvo financ je ugodilo prošnji Irgovskega gremija v Škofji Loki ter izdalo carinarnici v Jesenicah nalog, naj carini v lastnem delokrogu vse blago za trgovce in industrijce, ki imajo svoja obratovališča pred Ljubljano. Doseda-
nji predpisi za uvozno carinjenje so namreč določali, da se je morala večina preko Jesenic uvoženega blaga cariniti šele pri carinarnici I. reda v Ljubljani, kar je bilo združeno z dvojnimi prevoznimi stroški.
Jugoslavija med evropskimi producenti sladkorja.
Mednarodna zveza za sladkorno statistiko na Dunaju poroča, da predvidev-no pridelajo letos evropske države sledeče množine čistega sladkorja v tonah: Nemčija 1-7 milijona, češkoslovaška 975.000, Poljska 790.000, Italija 424.500, Belgija 248.000, Madžarska
233.000, Jugoslavija 140.000, Danska
135.000, Avstrija 117.000, Švedska
108.000, vse druge evropske države pa izpod 100.000. Jugoslavija zavzema med evropskimi producent sladkorja vsekakor zelo častno mesto.
Porast državnih dohodkov iz taks in trošarin.
Iz objave našega finančnega ministrstva je razvidno, da so se dohodki iz taks v prvih petih mesecih tekočega državnega proračuna (april—avgusti povišali skoro za 77 milijonov Din. — Dohodki iz trošarin pa so se v isti dobi povečali skoro za 23 milijonov, kar je posledica razširjenja zakona na vso državo. Gotovo je, da se bode ta prirastek ugodno poznal v našem državnem gospodarstvu.
Iz jugoslovanske sladkorne industrije.
Med predstavniki sladkorno industrijskega kartela in zastopniki pridelovalcev sladkorne pese je bil te dni v Beogradu dosežen sporazum, na podlagi, katerega bodo odslej plačevale tovarne pridelovalcem za 100 kg sladkorne pese protivrednost 4 kg čistega kristalnega sladkorja, dočim so doslej plačale le po 3 kg. Dalje pa imajo bližnji proizvajalci pravico do 40 kg surovih rezancev za krmo na vsakih oddanih 100 kg, oddaljenejši pa, ki zanje "sveži rezanci ne pridejo v poštev, do 2 kg posušenega pesnega krmila. Poleg tega dobe od-dailjeni pridelovalci suho pesno krmo po ceni 100 Din za 100 kg, medlem ko je znašala dosedanja cena iste po 350 do 450 Din za 100 kg.
Davčne zadeve. Odmera pridobnlne.
Ker so davčni odbori povečini že odmerili letošnjo pridobnino, opozarjamo vse one trgovce, katerim je bila na podlagi napačne ocenitve čistih dohodkov pridobnina previsoko odmerjena, naj se najjasneje v 30 dnevih od vštetega vročitvenega datuma ustmeno ali pismeno pritožijo pristojni davčni oblasti prati morebitni previsoki odmeri. Pritožbi priložite ali predlagajte nove dokaze o manjših dohodkih. Kjer davčna oblastva niso pred odmero zahtevala na vpogled obvezančevega knjigovodstva, so poslovne knjige zadosten dokaz in naj se pritožitelj nanje sklicuje, ako ni že popreje odklonil morebitne zahteve po vpogledu vanje.
Pri davčnem oblastvu ima zavezanec ali njegov zastopnik pravico do vpogleda v vse akte in spise, kakor tudi v mnenja izvedencev (katerih imena mu seveda ostanejo prikrita), ki so bili podlaga za odmero pridobnine. Zamo-re si oskrbeti proti plačilu takse tudi vse tozadevne prepise.
Pritožba naj bo pravilno utemeljena, in naj se nanaša samo na stvarne podatke iz obrata samega. Brezuspešno je sklicevati se na kako olajševalno okolnost izven obdavčenega obrata; n. pr. družinske neprilike ali slično.
Pritožbo kolekujte z 20 Din.
Važnejše spremembe v zakonu.
Vinski zakon.
Državni zakonodajni svet je te dni pristopil k odobritvi novega vinskega zakona, ki predvideva posebne odredbe v varstvo naših vinogradnikov. Zlasti stroge so odredbe proti ponarejanju vina. Splošna tendenca novega zakona gre za smotrom ublažitve vinogradniške krize. Novi zakon bo stopil v veljavo šest mesecev po razglasitvi.
Novi konkurzni zakon
in zakon o poravnavi izven konkurza je bil odobren 4. t. m. Glavne točke prinesemo v prihodnji številki.
Stanovanjska zaščita deloma podali'
šana.
Podaljšanje stanovanjske zaščite od
1.	novembra t. 1. naprej ostane v veljavi za vse dosedaj zaščitene najemnike za dvosobna stanovanja, ako ima družina najmanj troje članov in za enosobna z družinami najmanj dveh članov. Trisobna stanovanja pa s 1. novembrom izpadejo iz zaščite. V veljavi ostane še vedno predpis, da morajo lastniki do konca leta 1928 zgrajenih hiš oddati stanovanje prvemu prosilcu, ako ga tekom dveh mesecev niso mogli oddati zaradi prevelikega zahtevka najemnine.
Po širnem svetu.
Znižanje produkcije surovega sladkorja v Nemčiji.
Pridelek surovega sladkorja v 238 nemških tovarnah se ceni na 17 milijonov dvojnih stotov (Doppelzent), nasproti lanskemu, ki je znašal 18,600.000.
Borzna panika v Newyorku.
NewYorška borza je pretečeni mesec preživljala težko krizo. — Zaradi nenadnega padca tečajev so navalili na borzo ponudniki za prodajo vrednostnih papirjev in s tem povzročali še nadalj-no padanje. Izgube rentnikov gredo v milijarde. Panike ni mogla zabraniti niti pomirjevalna vladna akcija, marveč jo je zajezila šele energična intervencija velebank, ki so tečaje z znatnimi nakupi zopet dvignile, tako da je za sedaj glavne nesreče konec. Naval na New-yorško borzo je vplival tudi na mnoge druge borze v drugih državah. Na stanje dolarja ni učinkoval, pač pa se že kaze dober učinek poloma v znižanju diskontne mere. Vplival pa bo predvi-devno tudi na ceno kave, dasiravno je skušala največja ameriška kavina borza padec cen preprečiti s tem, da je začasno nehala poslovati.
Ugodna letina bombaža.
Vasingtonski poljedelski urad poroča, da se je pričakovani pridelek bombaža, ki se je censil na 14,825.000 pove-zov, vkljub lansiranim vestem o mrazu
in vremenskih neprilikah, nepričakovano dvignil na 14,915.000 povezov. Tudi egiptovsko poljedelsko ministrstvo poroča o pridelku 7,849.000 povezov nasproti lanskim 6,890.000. Istočasno pa se je izpopolnila in dvignila tudi preči-ščevalna industrija na doslej nedoseženo višino. Ker je preračunana svetovna letna poraba bombaža na približno 16 milijonov povezov, je pričakovati znaten padec cen.
Hranite vse številke, ker Vam bodo v knjigo vezane služile kot trajen svetovalec. — Originalne platnice založimo mi.
Tržne cene.
LJUBLJANSKI TRG, 9. NOVEMBRA 1929.
Meso za kg: govedina I. vrste 18 do 22, 11. vrste 16—18, 111. vrste 12—16, teletina 1. vrste 24—25, II. vrste 20—22, svinjina I. vrste 25—27, II. vrste 20—22, slanina trebušna 22—24, riba in salo 24 do 26, mešana 23—24, prekajena 25 do 30, mast 28, gnjat 30—35, prekajeno meso I. vrste 30— 32-50, H. vrste 25 do 27-50, koštrunovo meso 14—15, jagnjetina 18—20, konjsko meso 6—8, klobase krakovske 1 kg 40, hrenovske 30 do 32, sveže kranjske 32—35, suhe kranjske 50 Din.
Perutnina za komad: piščanci 15 do 25, kokoši 25—35, petelini 25—30, raca 25—30, domači zajci, manjši po 8—10, večji po 12—20, jajca 1-25—175 Din.
Divjačina za komad: divji zajec 45 do 60, poljska jerebica 15—18, gozdni jerebi 25—26, kljunači 25 — 26 Din.
Ribe za 1 kg: karpi 25—30, ščuke 35 do 40, postrvi žive 80, mrtve 60, klini' 20, mrene 15—20, pečenke 10 Din.
Mleko: 2-50 Din za liter, surovo maslo za 1 kg 36—40, čajno maslo 44 — 52, maslo 40—40, bohinjski sir 34—40 Din.
Pijače: 1 1 starega vina 16—22, novega 14—16, dalmatinca 11 — 14, čaša piva 3—3-50, vrček 4-50—5, steklenica 5 50— 6 Din.
Kruh za 1 kg: beli 450. črni ali rženi ! 4-20 Din,
Sadje za 1 kg: jabolka 2—6, hruške najfinejše 8—10, namizne 2—8, fige 10, navadni kostanj 2—3, maroni 10, orehi 10—12, luščeni orehi 34—36, češplje 8, suhe hruške 6 do 8, grozdje 6 do 12, oranža za komad 2-50—4, limona 1 Din.
špecerija v nadrobni prodaji za 1 kg: kava Portoriko 72—76, Santos 46—48, Rio 32— 40, pražena kava 70—100, kristalni sladkor 13, v kockah 15, sol debela 2-50, mleta 2-75, poper cel 70, mleti 72, paprika 32— 60, testenine 9—10, čaj 80, pralni lug 3'75, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega 17, kisa navadnega 2-50, vinskega 4-50, petroleja 7-50 Din.
Mlevski izdelki na drobno za 1 kg: moka št. »0« 4—4 50, št. »2« 375, št. »4« 350, kaša 5—6, ješprenj 5—6, je-šprenjček 10—12, otrobi 2‘50, koruzna moka 4—4-50, koruzni zdrob 4-50—5, pšenični zdrob 5—6, ajdova moka 6 do 8, ržena moka 4-50 Din.
Žito za 10 kg: pšenica 250, rž 240, ječmen 225— 240, oves 225—245, koruza 220, ajda 240—260 Din.
Sočivje za 100 kg: fižol ribničan 430, prepeličar 500 Din za 100 kg, 1 kg gra-ha 10—12, leče 12 Din.
Kurivo: premog 50 kg 30, 1 tona 450, 1 kub. meter trdih drv 175, mehkih 90 Din.
Krma za 100 kg: sladko seno 125, polsladko 100, kislo 75, slama 50—75 dinarjev.
Lesni trg.
Zboljšanje našega lesnega trga.
Trgovinska pogodba s Španijo, ki je bila sklenjena od naše države v Madridu 27. septembra, utegne prinesti našim lesnim trgovcem znatne koristi. Doslej je namreč Španija, ki uvaža mnogo našega lesa, imela uvedeno še posebno takso (surtaksol na blago uvoženo iz Jugoslavije. Tako smo se morali pri uvozu posluževati Italije, ki je bila te takse oproščena. Z novo pogodbo pa ta teksa in z njo tudi stroški in riziko italijanskega posredovanja odpadejo.
; Naša izvozna pristanišča bodo imela ! od tega veliko korist, poleg tega pa predvsem lesni trgovec in producent.
Trpela pa bodeta vsled lega zlasli Trs} in Reka kot glavni izhodišči teh posredovalnih kupčij.
Na ljubljanski lesni borzi se išče sledeče blago:
Bukove hlode za Španijo (za furnir), dolžina 230/256 cm in 430/500 cm, od 45 cm premera naprej, prima. Cena fco vagon,, prihod Sušak pristanišče.
Ca. 500 m' remeljnov (smreka, jelka), v raznih dimenziijah za Grčijo, I., 11., III., monte, ostrorobo, očeljeno, vezano. Cena fco vagon meja via Djevdjelije tranzit. Plačilo proti akreditivu,
Vsako množino hrastovih friz, od 25 do 60 cm dožine, v širinah od 5, 6, 7, 8 cm z 10% od 4 cm. Cena fco vagon meja via Postojna. Plačilo proti akreditivu.
1 vagon lipovih plohov, od 2 m naprej (z nekaj komadov od 1 — 1-90 m), od 16 cm širine naprej, čim debelejša in širša roba. — Franco vagon meja Postojna.
2—3 vagone letvic (cantinelli) (smreka, jelka), ostrorobih, 12 X 24 mm, od 2 m naprej. Cena fco vagon meja via Djevdjelije.
Hrastove brozajvne droge in sicer: .949 komadov 10 m dolgih, premer v ■vrhu 12/13 cm, 736 komadov 11 m dolgih, premer v vrhu 13/14 cm, 331 kom. 12 m dolgih, premer v vrhu- 14/15 cm. Cena za komad fco vagon meja v.ia Postojna tranzit.
100 vagonov bukovih, meterskih, suhih cepanic. Cena fco vagon meja via Postojna. Plačilo proti akreditivu.
5000 do 10.000 ton oglja za 1 leto, suhega z največ 3 % vlage, brez braške. Cena fco vagon nakladalna postaja, za bukovo oglje zase in jelovo oglje zase, z navedbo množine dobav v 1 mesecu.
Hrastove podnice, I., H., in sicer: 4—5 vagonov 53 mm, 2-80 m, od 18—28 cm,
1—2 vagona 43 mm, 2 65 m, od 19—28 om, 2000 komadov 2800 X 145 X 80 mm. Dobava november, december. Cena fco vagon meja via Postojna tranzit.
Bukove iestone, originalne produkcije s 70% širokih (9/10), ostalo ozkih <4/8), debelih polnih 20 inm. Cena po možnosti fob Sušak.
100 vagonov bukovih cepanic in polovic od 12 cm premera naprej, tudi lahko svežih, 1 m dolgih, zdravih, gladkih, brez klad. Cena za pm. franco vagon meja via Jesenice.
1 vagon bukovih neobrobljenih plohov, 39/48 mm in nekaj od 68 mm, roba lepa, široka in dolga. Cena fco vagon meja Postojna.
Deske 28 mm (smreka, jelka) 4 m, od 12 do 30 cm široke, za železobetonska dela. Cena fco vagon meja via Djevdjelije.
Na živ rob rezana borovina za mejo via Djevdjelije po noti, 2825 kom., od 6 — 1270 m dolžine, 10 X 20, 10 X 30, 20 X 20, 20 X 30 in 30 X 30 cm.
Smreka jelka, okrogel les: 1265 kom. 7-10 m dolž., 304 kom. 7-50 m dolž., 55 kom. 8 m dolž. Blago ravno, stegnjeno, minimalni premer v sredini 17 cm.
Smreka jelka, plohi: 100 X 200 mm 60 kom. 13-55 m dolž., 20 kom. 5-30 m dolž., 295 kom. 12 m dolž., 66 X 165 mm 200 kom. 8 m dolž., 120 kom. 6-55 m dolž., 600 kom, 5-70 m dolž., 40 kom. 4 m dolž., SOikom. 7-40 m dolž., 160 kom.
6-20 m dolž., 90 kom. 5 m dolž., 80 kom.
7-10 m dolž., 122 kom. 6 m dolž., 80 kom.
4-90 m dolž., 120 'kom. 6 60 m dolž., 80 kom. 5-90 m dolž., 80 kom. 4-30 m dolž.; 40 X 200 mm 445 kom. 7 im dolž., 335 kem. 6-75 m dolž., 145 kom. 5-70 m dolž., 150 kom. 5-25 m dolž., 145 kom. 4-50 m dolž., 150 kom. 6-35 m dolž., 145 kom. 6-80 m dolž., 295 kom. 3 m dolž., 150 kom. 5-20 m dolž. 1275 tek. metrov v poljubni dolžini (po izbiri). Kvaliteta: se razume za vse smreke jelka, ostrorobo, paralelno, izključeno razpokano in razbito, plavo oziroma rdečkasto. Cena: za celotne ali delne dobave cif Rotterdam—Amsterdam in franco vagon meja Emmerich—Zevenar, ozir. meja Gronau — Enschede.
1 vagon tramov 5/6”, od 6 m dolžine naprej.
1 dopijon tramov od 5/6", 5/7”, 6/7”, 6/8", 7/9", 8/10”, 9/11”, od 9 m naprej. Trame gl. sled. note: 3/4” : 336/4, 680/5, 157/6, 80/7m dolžine, 4/5'-: 385/5, 1106/6, 57/7, 4/8 m dolžine, 5/6" : 269/6 m. Cena: iranko vagon prihod Sušak pristanišče.	•	-	.'	-m
Vsako množino hrastovih desk »pa-rizerjev« z označbo množine I. odnosno
II.	vrste ter dolžine. Cena fco vagon Sušak ozir. meja Postojna.
Vsako množino mehkega oglja. — Cena franco vagon jugoslovansko-av-strijska meja.
1000—2000 m remeljnov (moralov) — ssmreka, jelka, ostrorobih, očeljenih I.,
11., III., monte: dolžina: od 4 m 10%, od
4-50 m ali 5 m 70%, od 6 m 20%, debelina 58 X 58 mm 15%, 68 X 68 mm 60%, 78 X 78 mm 20%, 98 X 98 mm 5%. Dobava od ijanuarja 1930 dalje. Cena franco vagon nakladalna postaja.
300 m' rezane jelovine, ostrorobe, očeljene in sicer: 75 m3 desk 18 mm, 4 m, paralelne III./IV., 75 ,m3 desk 24 mm, 4 m, paralelne III./IV., 30 m3 remeljnov 34 X 68 mm, 4 m, I., II., III., monte, 100 m3 remeljnov 38 X 78 mm, 4 m, I.,
11., III., monte, 20 m3 remeljnov 78 X 78 mm, 4 m, I., II., III., monte. Cena franco vagon nakladalna postaja.
cerovih: 2-Čn.nedn-S ,Fz2 ,iomac m
10.000 kom. hrastovih pragov: 1-80 m X 12/13 X 18/20 cm.
10.000 kom. hrastovih pragov z 10% cerov,ih: 2'30 m X 13 X 20 cm. Cena franco vagon meja Postojna. Plačilo proti akreditivu.
Ca. 3200 tek. metrov skretnic (Extra-holz) in sicer hrastovih, cerovih, bukovih, z normalno toleranco oblice, zdravih, ravnih: širina: preko 2/3 od 25—30 cm, 1/3 od 40 cm; dolžina: 2-80, 3, 3-20,
3-40, 3-80, 4-20, 4'40, 4’60, 4 80, 5-20 in
5-60 m; debelina: za vse 15 cm. Cena franco vagon meja Postojna tranzit. Plačilo proti akreditivu.
120 m3 (ali deloma hrastovih neobrob-ljenih plohov, 1., II., od 3 m dolžine naprej (15% od 2-50 do 290 m), od 25 cm širine naprej, od 90, 110 in 130 mm debeline. Cena franco vagon Sušak pristanišče.
Vsako množino kostanjevega lesa za
tanin v obeljenem in neobeljenem stanju. Cena franco vagon nakladalna postaja.
Vsako množino brusnega lesa (smreka), z 20% jelke, od 9 cm premera naprej, samo 1 m dolžine, Cena franco, vagon meja Jesenice tranzit. ■> v-.j.
CJ
HH
H
a
<
a
o
o
S
•i
N U
a
S S.
v
>N
i=l ■<
To je Vaša najboljša prijateljica sa dolge zimske večere! Za leto 1929/30 izda 4 krasno opremljene prevode svetovnih avtorjev: Knut Hamsnn. Anton Čehov, John Galsivortlig in Maksim Gorkij. Poleg tega pa še Ilustrirano mesetno revijo „Modra ptica" Vse to pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji za Din 20’- mesečno. Zahtevajte prospekte! Naročite takoj!
Založba MODRA PTICA Ljubljana, Gregorčičeva 23
Jelše ve hlode od 2 m dolžine naprej,
od 30 cm premera naprej. Cena franco vagon nakladalna postaja. Dobava takoj.
I 2 vagona bukovih ostrorobih, naravnih plohov 38 mm, od 2 m dolžine naprej, l od 14 cm širine naprej. Cena franco | vagon meja Postojna tranzit, j 1 vagon bukovih, ostrorobih, narav-. nih plohov prima (brez grč, razpok itd.)
I z označbo suhote ozir. teže za 1 m3 in sicer: 7 m3: 45 mm debeline, 3-30 m dolžine, od 20 cm širine naprej. — 7 m3: 45 mm debeline, 3 m dolžine, od 20 cm širine naprej. — Cena franco vagon meja Postojna tranzit.
760 m3 hrastovih podnic (mesečno po 100 m3) za izdelavo francoskih vagonov; dolžina 2-85 m, debelina 53 mm, širina 22 cm.
30.000 brzojavnih drogov (smreka, jelka, bor) dobava 1929 in 1930-
10.000 komadov hrastovih (izključeni cerovi) pragov-rezanih 180 m X 12/13 X 18/20 cm.	*•	„	•	.	■;
4000 komadov hrastovih poloviČarjev (lungherine) rezanih na živ rob, dolžina
2-40 do 2*60 m, debelina 8 X 16, 8 X 18, 4 X 16, 9 X 18 cm.
Denarstvo.
Gibanje valut v tekočem tednu.
Uradni tečaj Prosti tečaj
	Din	Din
1 angleški funt	276—	275-50
1 ameriški dolar	56-50	56-40
1 avstrijski šiling	794	7 95
1 belga	7-90	7-90
1 bolgarski lev	-■409	—•40
1 češkoslovaška krona	1-675	' 1-67
1 francoski frank	2-224	2-23
1 grška drahma	—-735	-•73
1 holandski goldinar	22-77	22-82
1 italijanska lira	2-96	2-96
1 kanadski dolar	56-20	56-20
1 madžarski ponge	990	990
1 nemška manka	13-52	13-52
1 'poljski zlot	6-34	6-35
1 rumunski lej	—•337	—33
1 švicarski frank	10-957	1095
1 turška zlata lira	247 —	247 -
1 španska peseta	8126	8-12
1 turška lira papirnata 26 60		26-60
Pravilnik o izplačevanju odškodnine za pokvarjene in raztrgane bankovce.
1000 in 100 dinarski bahkovci, ki jim manjka največ ‘/.v.- in ostali bankovci, ki jim manka največ V«, vštevši rob, se bodo povračali v celotni vrednosti. Posamezni deli raztrganih novčanic, ki so večji od % celega bankovca, se bodo zamenjavali z vrednostjo, ki odgovarja predloženemu košu, vendar bo Narodna banka v tem slučaju odtegnila 3 Din pri predloženih novčanicah po 1000 Din, 2 Din pri 100 Din ter 1 Din pri 10 Din. Zamenjavo bo oskrbovala Narodna banka in vse njene podružnice.
Praktični nasveti.
Ravnanje s palmami pozimi.
Palme nam služijo kot lep sobni okrasek in jih imajo naše gospodinje zelo rade, ker so tudi res nekaj lepega. So pa tudi precej drage in mnogokrat zelo nehvaležne rastline, ki jih moremo gojiti le z velikim trudom. Marsikdo je že opazil da so njegove, pred kratkim
še zelo tepe palme, nenadoma ovenele, ali pa celo zamrle. Posebno čez zimo jih je težko ohraniti. Predvsem naj se. palme pozimi ne postavijo nikoli v močno zakurjene sobe. Višja toplota kot 15 * C <je rastlinam škodljiva in ima za posledice to, da se listi radi posuše. <Pa tudi takrat, če je soba le malo zakurjena, naj bodo palme kakor mogoče daleč od peči, pač pa naj imajo svoje mesto ob oknu. Seveda pa je paziti tudi na to, da niso podvržene prevelikemu (mrazu. Celo takrat, ko sobe zračimo, je dobro, da palme postavimo v drugo sobo, vendar pa ni dobro, da jih preveč prenašamo, ker jim to škoduje. Potrebno pa je, da jih večkrat obrnemo, da so tako od vseh strani svetlobi izpostavljene. Tudi zalivanje naj se pozimi kakor mogoče omeji. Za zalivanje pa je vzeti tako vodo, katere toplota je enaka oni v sobi. Paziti je posebno na to, da ni v podložkih nikoli vode, kar škoduje koreninam in pospešuje gnilobo na istih, ali ipa nam listi povenejo. Vsake tri tedne liste umijemo z mlačno vodo, da jih tako varujemo pred prahom in mrčesom. Sploh pa naj imajo palme pozimi mir in jih tudi ne smemo presajati v tem času. če smo čez zimo z njimi pravilno ravnali, smo potem lahko brez skrbi, da nam spomladi zopet lepo poženejo, da imamo z njimi veselje.
ČRko piješ „£Buddha“ čaj, vživaš že na zemlji raj J
Sredstvo proti mravljam.
Mravlje postanejo včasih veliki sovražniki sadnih in lepotičnih drevesc. Da se pa mravelj odkrižamo, je potrebno drevesce, ki je izpostavljeno njih napadom, pri tleh namazati z lanenim oljem, v katerem so raztopljene navadne saje iz dimnika.
Mastni madeži iz klobukov.
izginejo, ako omadeževano mesto zdrgneš s krpo, ki si jo pomočil v raztopino, napravljeno iz 1 žličke špirita, t žličke salmijaka ter pol žličke kuhinjske soli. Ko madež izgine, izperi še s hladno vodo in posuši.
Umetno barvano črno vino
spoznaš, ako pomočiš vanj košček kruha in ga potem vržeš v kozarec čiste vode. Ako je vino naravno, se voda šele počasi navzame rdečkaste barve; barvano vino pa pobarva kaj hitro Čisto vodo z vijoletnim tonom.
Kako spoznamo ponarejeni dijamanl?
Napravi s črnilom piko na belem papirju. Ako opazuješ to piko skozi pravi dijamant, vidiš vedno samo eno; skozi ponaredbo pa bodeš vselej opazil dve ali več pik.
Gospodje trgovci! Vemo, da imate dosti skrbi, mnogo dela in malo časa. Da si olajšate poslovanje in prihranite čas in denar, se blagovolite z zaupanjem obrniti vedno, kadar se gre za motvoz ali vrvarske izdelke, na naše potnike, gg. Gaspari -ja, P o la n c - a ali K l i n a r - ja ter jim sporočite Vaše želje in potrebe ali vprašanja glede našega blaga. Lahko pa se obrnete naravnost na tovarno, odnosno na naše tovarniške zaloge: Fran Palme, Ljubljana, Gosposvetska cesta 7; Maribor, Koroška c. 8; Celje, Cankarjeva 7. Mi smo Vam na razpolago! Vaša zadovoljnost — naš cilj!
V tem Vas pozdravljamo!.
TOVARNA MOTVOZA IN VRV ARNA, D. D., GROSUPLJE.
čiščenje in likanje marmora.
Nepravilno negovani marmor izgubi že v kratkem času svoj blesk. Moramo ga pravilno čistiti, da nam ostane vedno bleščeč kakor nov. V ta namen si pripravimo najprej likalno raztopnino iz 20 gramov belega, čistega voska v 80 gramov terpentinovega olja, ki jo pustimo stati 3 dni in jo medtem večkrat premešamo, da se vosek popolnoma raztopi. Predno marmor namažemo s tem ličilom, ga dobro operemo z vodo, kateri smo primešali po 60 gramov kretskega klora na 1 liter vode. (Klor dobiš v vsaki drogeriji.) Marmor se v
3—4 urah sam popolnoma posuši, na kar ga s ščetko riamažemo z ličilom iz voska in terpentinskega olja ter potem osvetlimo potom drgnjenja s flanelasto
krpo. — Ličilo je porabno skozi celo-leto ter moraš čiščenje po potrebi večkrat izvršiti.
Nepremočljivo in zelo trpežno platno
■si lahko prirediš z malim izdatkom sam,, ako ga od obeh strani pobarvaš z lanenim oljem, kar ponoviš potem, ko seje prva roka v senci popolnoma posušila. Drugo sušenje traja nekaj dalje kot prvo.
Rjasti madež
'spraviš iz perila, ako v lončeni aki porcelanasti posodi zavreš limonov sok in ipomočiš vanj od rje zamazani del perila, ki si ga prej nekoliko ovlažila s čisto vodo. Madež podrži v limonovi zavrelici toliko časa, da popolnoma izgine. Perilo potem izperi v mrzli vodi irc
'Ožmi.
Od črnega vina nastale madeže
odstraniš iz perila in prtov na ta način, da jih namakaš 1 dan v toplem mleku,, na kar opereš in ožmeš.
Gospod sveta.
Roman bodočnosti.
E. M. R.
Grožnja iz neba.
Z neobičajno naglico se pojavi v uredništvu svetovnega lista »Svet« reporter Pol Eskande; s par koraki premeri vse dvorane in se ves upehan znajde nepripravljen v pisarni glavnega urednika. Njegova neobičajna naglica in vznemirjeni obraz je vzbudil pozornost osobja.
»Za boga, kaj se je zgodilo, Pol?« ga Vpraša Le Sote.
A Eskande — ves zmučen in upehan — ni mogel izpregovoriti niti besedice-Mesto odgovora vrže na mizo pred svojega šefa majhen listič, na katerem so bile sledeče besede tiskane z velikimi črtkami:
»Ker Mi, društvo Radžezraka, do danes nimamo od vlade zahtevanega odgovora kljub trikratnemu opominu irr ker je izosrtala zahtevana vsota 100 milijonov frankov, smo izzvali prvo kata-
strofo. V tem trenutku je Bos v plamenih.«
Ves prestrašen vpraša nato Le Sote: »Kaj naj to znači? Odkod Vam ta listič?«
»Padel z neba,« de nato lakonično Pol.
»Po navadi race ne padajo z neba, a ta tu je osobito predebela.«
»Šalo na stran, gospod urednik; zadeva je žalibog resna.«
»Povejte mi vendar, kaj je na tem resničnega?«
»Šel sem proti zbornici in naenkrat so se ulice in šetališča kar pobelila od takih listkov, kot bi padel sneg. Nehate se ozrem v višino v nadi, da opazim zrakoplove, ki mečejo kako množino papirja, ali zaman. Ne čujem niti brenčanja motorjev, niti ne opazim kaj zrakoplovu sličnega. Nisem hotel niti pobrati listka, ker sem bil mišljenja, da so to navadni reklamni letaki. Slučajno pa mi prileti listič ravno pred obraz, tako da sem ga prav slučajno ujel. Seveda sem tudi jaz mislil, da je to kakšna šala. Spominjam se pa še sedaj vznemirjenega lica ministrskega predsednika in njegovih besedi:
.Gospodje, bodimo složni! Bog zna, kaka nevarnost še preti Franciji!'
Kadar se čujejo take besede in ako se prečita ta oglas, stvar ni več nedolžna.
Takoj po povratku iz zbornice sem telefoniral Havesu in dobil potrdilo o objavi na listku. Bos je v resnici v plamenih. Točnejših poročil še ni. Takoj nato sem telefoniral svojemu prijatelju v Sartre; in mislite si, kaj mi odgovori. Prva se je vnela ogromna planjava, posejana deloma s pšenico. Ogenj se je raziprostrl z veliko naglico od enega konca do drugega v širini 100 metrov. Ko je napravil na ta način diagonalo, se je vnela ravnina. Kmalu nato so začela goreti še druga polja v Bosu. Požar se je širil deloma v ravnih črtah ali krivuljah, deloma pa so se ravne črte sestavljale v trikote. Popolnoma je jasno, da je imela tu opraviti zlobna roka neznanih zlikovcev, sodeč po razširjenju požara. Kakšno je Vaše mišljenje, gospod urednik?«
Urednik se je zamislil.
»Samoumevno je, da sem odhitel takoj v ministrstvo notranjih del. Ministra sicer nisem dobil, ker je odpotoval, mesto njega pa me je sprejel načelnik kabineta. Ni mi zatajil nobene stvari in pojasnil mi je vse, v kolikor mu je bilo znano. Bilo je sledeče: Pred osmimi dnevi je sprejel predsednik prvi opomin in tekom tedna še dva. Na tretjem opominu je bil znak sestavljen iz dveh trikotov; eden je bil moder, drugi pa rdeč. Bili smo mišljenja, da imamo opraviti z norcem. A ko je začelo goreti, smo pripravili vse, da se slični slučaji pravočasno onemogočijo.«
»Kako pa je mogoče, da se je plamen širil v raznih smereh?«
»Mogoče ga je raznašal veter; sploh pa ljudje tudi več povedo, kot je res. To je pač čisto naključje. To je vse, kar vam zamorem povedati. Ako Se še kaj odgodi, vas bodemo telefonično obvestili.«
»Pametno ste delali, Eskande,« ga pohvali nato urednik.
»Hvala Vam lepa. Naročite takoj, da se pripravi aeroplan, s katerim se odpeljete na mesto požara. Upam, da bo to dobra tvarina za naš list, ker izgleda vse tako tajinstveno. Pozdravljeni in obilo sreče!«
Eskande je odpotoval in še tisti večer poslal obširno poročilo, ki je potrjevalo vse dosedanje vesti.
Drugi dan ob treh popoldne so prejeli opomin za odkupnino 100 milijonov frankov vlada, vsi ministri in časopisje z grožnjo, da postane v nasprotnem slučaju vsa Francija žrtev plamenov. V Pariz so dospela poročila o ogromnih požanih na jugu Francije. Veliko vasi je zgorelo, požar je zahteval tudi človeške žrtve...
Eskandeja je pot vodila iz Šartire na jug, na mesto novih nezgod.
Novosti, katere je novinar pošiljal, so dale precej jasno sliko. Mnogo žen in otrok je postalo žrtev plamena. Ogenj je nastal istočasno na več mestih, in vsi poizkusi, polastiti se tajinstvenih zločincev, so bili brezuspešni. Očividci so izjavili soglasno, da so začutili nenadoma
val razgretega zraka trenutek za tem pa jim je grozila silna vročina z nevarnostjo, da se zaduše. Najlepši vinogradi so postali puščava.
Vsak dvom o obstoju nenavadne sile je bil izključen. Poleg tega pa se je pojavil nov opomin, v katerem s^ zahteva takojšnje plačilo zahtevane vsote, sicer bo Pariz pokončan z ognjem.
V Parizu je nastala panika; čas odlašanja je minul. Dokler so plamtele vasi in mesta na jugu, je Pariz kot nezainteresirani gledalec prisostvoval požarom. A sedaj, ko je bilo ogroženo samo mesto, je zahrumelo po prestolici. Splošna panika se je polastila tudi borze.
V Elizejski palači se je sestala vlada ob desetih zvečer, da konča to čudežno in nepojmljivo zadevo. Navzoč je bil tudi predsednik republike, ki je imel pred seboj zahteve Radžezraka. Te so se glasile sledeče:
»Vsota 100 milijonov v zlatu se mora izročiti tako, da ostanemo prikriti. Ako poizkusite odkriti naš inkognito, bo sledilo splošno razdejanje ter vsled tega tudi nebroj nedolžnih ljudi zapadlo smrti.«
»Na ta način je Francija v popolni oblasti par razbojnikov,« pravii srdito vojni minister med splošnim molkom.
Nato povzame besedo notranji minister:
»Čakali smo, misleč, da se gre za predrzno šalo in da so zlikovci navadni zločinci. Ali uverili smo se, da se gre pri tem »za neko nepoznano, tajinstveno silo, ki služi neznanemu sovražniku in proti kateremu sme brez moči.
»To je res žalostno,« odvrne vojni minister.
»Naravno,« reče ncJtranji minister, »ali, dragi gospod, kaj bi Vi storili, ako se Vas postavi pred odločitev, boriti se z onimi, ki se krijejo pod imenom Radžezraka, kaj bi Vi storili?«
»'Poiskal bi jih, da izvem, kdo da so.«
Mesto odgovora zmaje vojni minister z rameni.
»Na kak način se mora izvršiti predaja zahtevane vsote?«
»Vso vsoto moramo zapreti v oklopni avtomobil, ga odpremiti v gozdič Se-rtbirš ria mejo Orne in ga tam pustiti
brez nadzorstva. Tekom noči oni sami odnesejo zlato.«
»Polem jih je pa lahko prijeti,« se razljuti vojni minister. »Dajte mi samo povelje in jaz ga bom izvršil.«
»Treba se je pokoriti radi dvojne opasnosti: prvič, izsiljevalci sami s svojo tajno silo, drugič pa razburjeno prebivalstvo. Zelo napačno je misliti, da oni ne bi opazili naše nakane. Pustili bi denar in iznova začeli z grozodejstvi.«
O polnoči so oddali tri besede iz brezžične postaje Eiflovega stolpa, s kaierim je Francija priznala svoj nezaslišani poraz.
Pol ure nato je odpeljal iz dvorišča »Francoske banke« zapečaten tank; vozil je tiho po cesti proti Sartre in dospel v gozdič Senonš. V sredi gozdiča se je tank ustavil. Šofer in spremljevalec sta stopila z voza in odšla par metrov nazaj, kjer jih je pričakoval drug osebni avto. Ko sta sedla v avto, je isti odbrzel nazaj, kot da jim je sam zlodej za petami.
Zapuščeni avto pa, pri katerem so še gorele svetiljke, je stal še kakih trideset minut osamljen. Iz teme so se izluščile maskirane postave in pogasile tankove luči. Nato so začeli vlačiti iz notranjosti' istega zaboj za zabojem in se končno tiho izgubili v temnem gozdu kot pradavni duhovi...
Nova izsiljevanja.
Šele drugi dan se je Francija zavedla ogromnega poraza. Masa, ki je malo prej zahtevala, naj se Pariz ne izpostavlja nevarnosti, se je obrnila proti ornim, ki so slušali njeno lastno zapoved. Seveda bi bila masa islotako nezadovoljna, ako bi se vlada ne uklonila izsiljevanjem, kar bi dovedlo do novih nesreč. Vest o kapitulaciji Francije se je z bliskovito naglico nazširila po celem svetu, in tuje časopisje so-polnile kolone o njenem porazu. Nemško časopisje je s prikrito zlohotnostjo povdarjalo komično dejstvo, da se je Francija, ki si lasti toliko junaštev pro-šle dobe, uklonila peščici banditov, ter1 ta svoj čin opravičuje z neresno in smešno motivacijo o nevidljivosti izsiljevalcev.	(Dalje	prih.)
Oglasi v »Malem trgovcu« se najbolje rentirajo, ker ima med vsemi ti-rsoči naročnikov edino le resne kupcel
Trgovci! Naročajte svoje potrebščine le pri tvrdkah, ki oglašajo v Vašem strokovnem listu!
titajte, širite in čuvajte svoj strokovni tisk!
Motvoz Grosuplje
Priporočamo sledeče tvrdke v Ljubljani:
»Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Prodaja na obroke!
Poppaea, zavodi za proizvodnju ko-zmetičkih preparata F. Hann & Comp.
Anton terne graver: štampilje in etikete.
livarna mtilma In vrmna. d. I.
Grosuplje
Tovarniške zaloge pri FRANC PALME, LJUBLJANA Gosposvetska c. št. 7 CELJE: Cankarjeva ulica št. 7 MARIBOR: Koroška cesta št. 8
Motvoz Grosuplje
uporabljati znači:
1. lahko in hitro delo,
2. prihranek režije,
3. sigurnost povezanih paketov in predmetov,
4. zadovoljnost odjemalcev,
5. veseliti se nad napredkom slovenske industrije.
FR. SEVCIK
LIUBUMU, Židovska ul. 8
Orožje, municija, smodnik, rudarske kapice in vžigal-na vrvica za industrijo.
Na malol	Na veliko 1
Telefon štev. 33-78
Suhe gobe
in fižol
plačuje najbolje
Sever&Komp.
LJUBLJANA
Volna, bombal, nogavice in rokavice
v veliki izbiri pri tvrdki
KURI PRELOG
LJUBLJANA
Gosposka ulica 3
KUPUJTE SAMO
B U D D
€€
£2 jut	,	jmjr	jII
STROKOVNJAŠKO SESTAVLJENE IN PREIZKUŠENE
ČA J N E MEŠA NI C E
INDIJSKIH IN KITAJSKIH ČJAJEV UUBUAnA - TEA IMPORT D. Z O. Z. - AŠKERČEVA ULICA 3
(blvSi konfekoijak n tovarna Fran Oeranda)
VELETRGOVINA ŽGANJA
EMERIKZEUNKA
LJUBLJANA VI. CŠIŠKA)
TELEFON INTERURB STEV. 2318
TVORNICA KONJAKA, RUMA IN RAZNOVRSTNIH LIKERJEV
.VlNOCET"
Tovarna vinskega kisi*, d. z o. z
LJUBLJANA
nudi naJflneJSI In naJoKusneJU
namizni k»s SJKS
vina
Zahtevajte ponudbo I
TeHnIC -o In hlgltenlCno naj mo Jernej*	urejena
klsarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nadstr. Telefon štev. 2589.
Tiskovine
ki jih potrebujete v Vašem poslovanju : Račune, pisemske papirje, memorandume, cenike, naročilnice v blokih, kuverle. etikete ter sploh vse komer-cijelne tiskovine Vam dobavi hitro in lično izdelane po najnižjih cenah
Tiskarna »MERKUR« Ljubljana
Gregorčičeva ulica 23 - Telejon 2552
Za večja naročila - zahtevajte proračune!
Izšla ie
BLASNIKOVA
VELIKA PRATIKA
za navadno leto 1930, ki ima 365 dni
•VELIKA PRATIKA* je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj ' upoštevan In je Še danes najbolj obrajtan. .VELIKA PRATIKA* se dobi v vse večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarni) Blasnika nasl.
d. d. v Ljubljani.
VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE
IVAN JELAČIN, LJUBLJANA
ZALOGA SVEŽE PRAŽENE KAVE, MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE
m
'.Sl
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA!
ZAHTEVAJTE CENIK!
JSfePROJA
Specijalne kavine mešanice
so sestavljene iz niffinejših vrst kave
M	S	
J	a	
	H	
Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michalek, oba v Ljubljani.
„ PROJA" sladna in dvojno sladna ječmenova in ržena kava je redilna in zdrava, zelo priporočljiva Vaši deci kakor tudi bolnikom. Kdor ljubi svoje zdravje, uživa „Proja“ sladno kavo.
'711L pM&tno' „WlCrj<l”
<UcuhtOJ^XHW/