DELAVSKA ENOTNOST _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ — __ __ __ _ _ Poštnina plačana v gotovini Vseh kurate dalje v elektrifikaciji dežele ter vsak korak dalje v dviganju našega poljedelstva pomeni istočasno korak dalje v dviganju blagostanja naših ljudskih množic in v ustvarjanju vse širše materialne baze za našo kulturo. . EDVARD KARDELJ GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN N AMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto H., štev. 47 Ljubljana, 22. novembra 1946 Izhaja vsak petek — Cena Din 2.— Zavestno izpolnjevanje sedanjih nalog — temelj gospodarskemu načrta v letu 1947 Govor predsednika gospodarskega sveta In ministra Zvezne vlade Borisa Kidriča na plesmssra Glavnega odbora Enotnih sindikatov v Beogradu Predsednik gospodarskega sveta in minister Zvezne vlade Boris Kidrič je imel na sestanku Plenuma Glavnega odbora Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije, ki je pričel v soboto z delom, tale go VOJK »Tovariši in tovarišice, zahvaljujem se vam za povabilo, da bi na vašem plenumu povedal nekaj besed o našem državnem gospodarstvu. Vaš plenum je brez dvoma pravilno razumel osnovne naloge našega gospodarstva in dolžnosti, ki jih te naloge postavljajo pred delavski razred. Dokaz, da je vaš plenum pravilno razumel ta zelo važna vprašanja, je dejstvo, da si je vzei za svoje geslo ravno besede maršala Tita o industrializaciji in elektrifikaciji naše države, ker je razumel, da to pomeni krepitev naše države, utrjevanje njene neodvisnosti, kakor tudi pot k ustvaritvi zgodovinske naloge delavskega razreda: ukinitev izkoriščanja človeka po človeku. Prav tako mislim, tovariši in tovarišice, da je pravilno, da niste teti nalog razumeli b»t lahke naloge, ampak da ste jih razumeli kot nove napore naših narodov za dosego srečnejše bodočnosti, kot napore in žrtve, ki igrajo v pripravljanju naših bodočih zmag isto vlogo, kot so jih igrale pri pripravah naših že doseženih zmag. V zvezi g tistim, kar 'rte, razumevajoč osnovna vprašanja, zelo iniciativne poudaril Ha vašem plenumu,« ae dotaknil samo ne-katerih stvari: Industrializacija naše države zahteva mnogo preddel, zahteva resne pripravo. To zahteva od nas, da vodimo neprestano borbo z nasledki preteklosti. To predvsem zahteva, da zavestno izpolnjujemo sedanje naloge našega gospodarstva, kajti hrdz zavestnega izpolnjevanja sedanjih nalog, se m mogoče pripraviti za načrt v L 1843, niti za perspektivni načrt za nekaj prihodnjih let. Rad hi to poudaril še tem bolj, ker so vodilni organi našega gospodarstva sedaj zalo zaposleni ravno s perspektivami našega razvoja, s. pripravljanjem načrtov. Zaradi tega in zaradi pomanjkanja kadrov je čestokrat nevarnost, da naši vodilni organi izgube izpred •čl trenutne operativne naloge, da se popolnoma izgube v načrtovanju za bodočnost in da pri svojem praktičnem delu zanemarijo neposredno operativno vodstvo. Pri odstranjevanju teh nevarnosti lahko veliko pomagajo ravno iniciativa delavcev in delavski sindikati. Lahko vam poudarim, da bi mi, Iti izgubljamo mnogo časa pri pripravljanju načrtov, napravili pri operativnem izvajanju trenutnih nalog mnogo več napak, ako nas ne bi pravočasno opozorili sindikati, ako nas ne bi pravočasno opozorilo delavstvo samo, ako ne bi ravno delavstvo po naših podjetjih sedaj bdelo nad izvajanjem vsakodnevnih operativnih nalog. Zaradi tega vas prosim tovariši v imenu našega državnega gospodarstva za tako še močnejšo pomoč, za vsakodnevno kontrolo, za vsakodnevno opozarjanje na to, kar nismo napravili, in na nčdostatke pri delu, Za tako živo iniciativo. Vaša pomoč je nenavadne važna ne samo danes, ampak tudi za naše načrte. Potrebno je namreč, da popolnoma razumemo, da naših perspektivnih načrtov ne moremo izvesti brez zavestnega izpolnjevanja sedanjih nalog. Drugo vprašanje, ki se ga želim dotakniti, je vprašanje nadaljnjega tekmovanja kakor tud; nadaljnjega zniževanja proizvajalnih stroškov in povečavam ja storilnosti del. Vi ste 0 tem zelo podrobno im pravilno govorili. Hotel bi samo načelno poudariti, da zavisi od teh vaših naporov zagotovitev naše akumulacije, kot posledica tega Pa tudi uresničevanje naših načrtov sploh,: Povečanje storilnosti dela, zniževanje pro-tevajalmih stroškov, zagotovitev nase akumulacije, vse to je že sedaj sestavna del izvedbe naših bodočih načrtov. Dosegli bomo Popoln uspeh pri krepitvi politične zavesti našega delovnega Ljudstva šele tedaj, ko bo to dejstvo postalo jasno vsakemu našemu delavcu. Napor, ki ga vsak delavec in vsak delovni kolektiv posamezno doprinosa k po-Wičanju storilnosti dela, vsak tak napor je doprinos k uresničenju naših zares velikih načrtov. Napačno bi bile rabiti, tovariši, da je pripravljalno načrtovanje samo v računanju na papirju. Tako načrtovanje ne bi ničesar doprineslo k bodočemu uresničevanju načrtov, ako načrti ne bi bili tudi materialno zagotovljeni. Materialno zavarovanje naših načrtov je še toliko bolj resna naloga, v kolikor smo v določenem obsegu navezani na nabave iz inozemstva. Stara resnica je, da moraš tisto, kar nabavljaš v inozemstvu, najprej krvavo zaslužiti doma. Še neko vprašanje, tovariši in tovarišice. Pri izvajanju naših načrtov ne bo težav samo v pogledu materialnih bilanc v tem, kako napraviti in nabaviti dovolj strojev, kako izdelati dovolj gradbenega materiala. Težave se bodo pojavile predvsem v zvezi z vprašanjem, kako dobiti dovolj ljudi, ki bodo sposobni graditi in ravnati s stroji. Sami zelo dobro veste, da stroj ni vse, da material ni vse. Zelo dobro veste, da stroji in material ne pomenijo ničesar brez živih ljudi, da postanejo stroji in material sijajna stvar šele v rokah tistih, ki znajo z njimi ravnati. Vprašanje kadrov, vprašanje ljudi, ki bodo postali gospodarji nad stroji in materialom, to vprašanje, tovariši in tovarišice, je eno temeljnih in glavnih vprašanj vsega našega gospodarstva in uresničevanja naših načrtov in prav tako smemo in moramo tudi pri tem pričakovati mnogo od delavskega razreda in njegovih sindikatov. Danes nimamo dovolj strokovnjakov Z zelo hitrim tempom bomo morali ustvarjati nove kvalificirane delavce in strokovnjake, da bi lahko v kratkem času dosegli tisto, kar niso dosegli protiljudski režimi in star družbeni sistem tekom dolgih desetletij. Odkod naj z nekim tako naglim, v zgodovini našita narodov nepoznanim tempom, dvignemo nove mojstre, ki bodo' obvladali stroje, tehniko, naravo, od kje jih naj dobimo, ako ne predvsem iz vrst najbolj naprednega družbenega razreda, od kje jih naj dobimo, ako ne pred vsem iz vrst tistega razreda, ki je najbolj neposredno povezan z modernim tehničnim produkcijskim procesom, iz vrst delavskega razreda? Sveta je torej dolžnost vsakega zavednega delavca, da se danes bolj kakor kdaj koli doslej trudi, da postane mojster svojega orodja, svojega stroja. Toda ne samo to. Mora se še naprej izpopolnjevati, da si bo pridobil sposobnost voditi cele oddelke, da bi bil sposoben voditi vse tovarno. Vprašanje razvoja in obiskovanja naših tehničnih in gospodarskih tečajev, od nižjih pa do srednjih m višjih, se resno postavlja pred naš delavski razred in naše delavske sindikate. Ako večernih točajev in drugih šol ni, jih zahtevajte! Ako naša. tovarniška in druga gospodarska vodstva ne posvečajo dovolj skrbi dviganju novih kadrov, šolanju sposobnih delavcev, dajte vi predloge, zahtevajte in iščite najboljše načine za izpopolnjevanje in dviganje kadrov. Tovariši, potrebno je, da se tega zavedamo, da pomeni proces gospodarskega razvoja naše države, industrializacija naše države istočasno tudi globoko družbeno preobrazbo, ki se bo odražala predvsem v dejstvu, da se bodo v tem procesu porajal} novi in novi kadri naše inteligence, ustvarjalne inteligence, ki bo izhajala neposredno iz delovnega ljudstva. Vsestranska načrtna pomoč naših sindikatov pri dviganju takih novih kadrov, ni samo pomoč, ki bo pospeševala in olajševala naš gospodarski razvoj, ampak je istočasno tudi globokega političnega in družbenega značaja. Končno še nekaj besedi o zanimanju za splošna, kakor tudi teoretična vprašanja našega gospodarstva. Niti malo ni čudno, da se mora naše državno gospodarstvo danes tako rekoč na v&a kem koraku boriti s starim pojmovanjem. To ni niti malo čudno zato, ker je naše državno gospodarstvo — gospodarstvo novega tipa, tistega tipa, M odgovarja ravno zgodovinskim nalogam delavskega razreda. Borba s starimi pojmovanji je na ta način sestavni del naše borbe za novo družbeno življenje. Zanimanje za načelno stran naših gospodarskih vprašanj pomeni torej, tovariši in tovarišice, praktični predpogoj za izvedbo naših gospodarskih in političnih nalog. Ni dovolj, da to zanima samo ozki krog uradnih ekonomistov. Za nas je predvsem važno, da postane to zanimanje živo zanimanje naših kadrov iz samega procesa proizvodnje, zavednih kadrov našega delavskega razreda in vsega našega delovnega ljudstva. Samo ako bodo naši delavski funkcionarji dobro razumeli, za kaj gre, samo potem bodo sposobni, da na čelu aktiviranih delovnih množic doprinesejo k našemu novemu življenju na gospodarskem področju toliko, kakor so naši partizanski prvoborite-Ijj doprinesli v narodno osvobodilni borbi Naj žive naši delavsko-nameščetiski sindi-kajti, brez katerih ne bi dosegli naših dosedanjih gospodarskih uspehov in s tem tudi n« naše politične moči! naš« bodoče zmage tudi na tem področju ped slavnim Titovim SCovenb&i narod &i piše bod&o bam Prvi slovenski parlament je začel z delom Prvi slovenski parlament je začel z delom. 18. novembra t. L se je sestala k zasedanja Ustavodajna skupščina LRS. Njena naloga bo, dati slovenski republiki ustavo na podlagi zvezne ustave in po željah in potrebah slovenskega ljudstva. Ustavodajna skupščina pomeni uresničenje stoletnih teženj slovenskega ljud- stva in vsen najboljših, najnaprednejših sinov našega naroda, ki so danes postale stvarnost. Slovenci imamo svojo državnost, postali smo svobodni, samostojni gospodarji na svoji zemlji. Naša ustavodajna skupščina je ena izmed velikih pridobitev naše narodnoosvobodilne borbe, katero je zmagovito dobojevalo naše ljudstvo, združeno v v Osvobodilni fronti z delavskim razredom na čelu pod vodstvom Komunistične partije. Naša Ustavodajna skupščina pomeni garancijo za vsesplošen gospodarski in kulturni napredek slovenskega naroda, združenega v Osvobodilni fronti pod vodstvom Komunistične partije in v trdni bratski povezanosti z narodi Jugoslavije. Siovehski narod si gradi svojo republiko Slovenijo in skupa§ % ostalimi jugoslovanskimi narodi svojo skupno domovino Jugoslavijo Govor podpredsednika Zvezne vlade, Edvarda Kardelja Pred sprejemom zakona o Prezidaj u Ustavodajne skupščine je tinel tov. Edvard Kardelj naslednji govor: t Tovariši ini tovarišice, ljudski poslanci! Pred nami je prvi zaiton, ki ga bo sprejela prva Ustavodajna skupščina svobodnega ljudstva Slovenije. Samo to dejstvo govori o izredni pomembnosti zasedanja, v katerem sodelujem^, pa tudi zakona, ki ga sprejemamo. Na ta veliki dan slovenskega naroda, ko njegova Ustavodajna skupščina zapisuje v čvrst temeljni zakon svobodnega naroda velike pridobitve osvobodilne vojne, pa tudi pridobitve vseh onih mnogoštevilnih generacij, ki se se v preteklosti borile za to, kar mi danes doživljamo, na ta veliki dan bi hotel v prvi vrsti izraziti čustvo, ki gotovo ni samo moje, čustvo globoke hvaležnosti do svojega ljudstva, čigar ljubezni do svoje svobode, nepokolebljivi- veri v zmago, in požrtvovalnosti se moramo zahvaliti, da so načrti okupatorjev in njihovih domačih izdajalskih pomagačev doživeli zlom. Težka roka našega delavca in kmeta, ki je odvrgla kladivo in motiko in pograbila za puško, ta roka je bila tista, ki nam je v prvi vrsti odločila zmago naše velike osvobodilno stvari. Zgodilo se je, kar je predvidel Ivan Cankar: Ljudstvo si je napisalo sodbo samo, ni mn je pisal ne frak ne talar. Mi smo ponosni na to visoko zavest našega ljudstva, kajti mi vemo: narod, ki se jo na tak načini in v takih množicah boril za svojo svobodo in bodočnost, ne bo nikoli več drobiž niti za mešetarjenje raznih tujih imperalističnifa lovcev, niti domačih izkoriščevalcev. Časi, ko je peščica reakcionarnih izkoriščevalcev trgovala s pomočjo dela prodane inteligence z usodo slovenskega naroda, so minuli. Tale Ustavodajna skupščina bo v prihodnjih dneh napisala ustavo, ki bo za večne čase postavila izven zakona vse tisto, kar je živelo od izkoriščanja človeka po človeku in od hlapčevanja tujim zatiralcem. Znano je, da ustava v svojih osnovnih postavkah ni program za življenje neke države ali nekega naroda, marveč ona v prvi vrsti registrira in formulira v temeljni zakon osnovne odnose, ki jih je ustvarilo samo življenje. Predvsem štiri bitne spremembe v teh odnosih bo morala zapisati ustava Ljudske republike Slovenije- Ona bo morala prvič zapisati dlejstve končne nacionalne osvoboditve za veliko večino slovenskega naroda. Minila so mnoga stoletja v neprestani borbi slovenskega ljudstva proti tujim osvajalcem- Včasih je bila ta borba bolj, včasih manj zavestna v svojih ciljih. Toda ona je šla svojo pot dalje, dokler ni v teku narodno-osvobodUne borbe dosegla svoj rili. to se pravi, osvoboditev za veliko večino slovenskega naroda. Nasproti tako zvani »nacionalni politiki« starih političnih vrhov slovenske reakcije, ki je živela od hlapčevanja tujim zatiralcem, je nastopila nova nacionalna politika, ki je smatrala, da je osvoboditev slovenskega naroda mogoče doseči samo v tesni povezanosti z družbeno najnaprednejšimi silami doma in v svetu. Taka politika je smatrala, da je resnično in končno , nacionalno osvoboditev slovenskega naroda mogoče doseči samo z vseljudsko revolucionarno borbo in z delavskim razredom na čelu- To politiko je čustveno in zavestno zaslutil Ivan Cankar, Iti je morda prvi glasno ini jasno povedal slovenskim oficielnim političnim vrhovom, da so oni ne samo sovražniki delovnega ljudstva, njegovega blagostanja in kulture, marveč tudi sovražniki nacionalne svobode slovenskega naroda in zavora njegovega kulturnega napredka- Jasno in odločno je formulirala nov® nacionalno politiko Komunistična partija že zdavnaj pred poslednjo vojno in ta politika je postala osnova Osvobodilne fronte in ljudske demokratične revolucije v teku na-rodno-osvobodilne borbe. Ustavodajna skupščina Ljudske republike Slovenije je rezultat te politike. Resnična nacionalna svoboda je tista svoboda, ki daje narodu pravico na izgraditev njegove lastne države, ki mu da pravico na odcepitev, če to želi, ali pa pravico na državno zedinjenje z drugimi narodi, če smatra, da je to njegov pravi interes. Slovenski narod je v teku narodno-osvobodtine vojne izbojeval za sebe pravico do odcepitve in pravico do izgraditve svoje lastne države. To svojo pravico je izbojeval ramo ob rami z ostalimi narodi Jugoslavije- Slovenski narod ni izkoristil pravice do odcepitve, zavedajoč se. da bi bila odcepitev za njega škodljiva in nasprotna njegovim pravim interesom-Toda on gradi danes prvič v zgodovini svojo lastno državo, svojo svobodno ljudsko republiko. Slovenskega nacionalnega vprašanja kot vprašanja zatiranega naroda, kot vprašanja, kakršno je obstajalo v stari Avstriji, v avstro-ogrski monarhiji in v velesrbski hegemonistični Jugoslaviji, takega slovenskega nacionalnega vprašanja ni več. Obstaja samo še kot vprašanje meja slovensko ljudske republike, kot vprašanje tistih stotisočev Slovencev, ki se še nahajajo zunaj meja Jugoslavije. Ne more biti dvoma, da bo rešeno prej ali slej tudi to vprašanje, prav tako, kakor je bilo rešeno celotnio slovensko nacionalno vprašanje kajti osvobodilne borbe naroda ne more ničesar na svetu zaustaviti. Rezultat te nove nacionalne politike je potemtakem, da slovenski narod lahko iz te svoje Ustavodajne skupščine oznani vsemu svetu, da je svoboden, da hoče ostati svoboden in da ne bo odnehal, dokler ne bo pod streho Ljudske republike Slovenije zedinjena vsa slovenska zemlja, ki je danes še zunaj meja FLRJ. Drugič W morala Ustavodajna skupščina zapisati v ustavo naše republike dejstvo, da so se bistveno spremenili odnosi slovenskega naroda do skupne državne tvorbe južnoslovanskih narodov — do Federativne ljudske republike Jugoslavije- Misel na skupno južnoslovansko državo je pri slovenskem narodu toliko stara, kolikor je stara njegova težnja po državni neodvisnosti- Največji duhovi slovenskega naroda v preteklosti so se borili za uresničenje te misli. Zlom avstro-ogrske monarhije je zaradi tega našel že pripravljena tla za ustvaritev južnoslovanske države in tudi že tradicijo dotedanjega sodelovanja južnoslovanskih narodov na področju politike, kulture in gospodarstva. Toda vsi vemo, da je namesto take Jugoslavije, ki je bila želja velike večine našega ljudstva ini ki je bila predstava najnaprednejših slovenskih ljudi, nastala 1918.-20- leta drugačna Jugoslavija, taka Jugoslavija, kakršno so si želeli razni mednarodni imperialisti, ki jim je bila resnično neodvisna in notranje enotna in močna Jugoslavija nčvama za njihove imperialistične cilje na Balkanu- Zato je stara_ Jugoslavija morala postati plen velesrbskih hegemonistični h klik in njihovih zaveznikov in1 oporišč na Hrvatskem, Slovenji in po ostali Jugoslaviji. Sanje o nacionalnem osvobojen ju so se ponovno razblinile in ponovno se je postavilo na dnevni red tako zvano slovensko nacionalno vprašanje vzporedno s hrvat- skim vprašanjem, z makedonskim vprašanjem itd. Povsem jasno je. da je v končni liniji postal žrtev teh velesrbskih hcge-monističnih klik, tesno povezanih s hrvat-sktini in slovenskimi reakcionarnimi klikami, tud sam srbski narod, ki je izgubil tudi zadnje ostanke demokracije, za katero se je tako herojsko boril celo 19. stoletje- Ko pa je v poslednji vojni ramo ob rami s srbskimi. hrvatsk*mi in drugimi jugoslovanskimi borci in na čelu s tovarišem Titom slovenski narod izbojeval nacionalne svobodo in pravico na oblikovanje svoje lastne države, se je pred njim postavilo . vprašanje: Ali naj slovenski narod zaradi mračne preteklosti stare Jugoslavije zavrže stoletni cilj svojih narodno-osvobodilnih naporov, ki s0 btil (vedno zvezani z željo po ustvaritvi južnoslovanske državne skupnosti? Prav tako/ se je postavilo vprašanje, ali je sploh praktično mogoča svoboda slovenskega naroda, razen v skupnosti z ostalimi jugoslovanskimi narodi. Ni bilo težko odgovoriti na ta vprašanja- Za vsakega Slovenca, razen za tiste, ki so direktno v službi tujega imperializma, je jasno, da za slovenski narod ni niti nacionalne svobode, niti gospodarskega napredka zunaj državne skupnosti, ki bi združevala jugoslovanske narode- Izkušnje so nam pokazale, tako izkušnje v teku vojne kakor po vojni, v teku borbe za obnovo, da je nova Jugoslavija ne samo zaščitnik svobode vsakega od jugoslovanskih narodov, marveč da ona omogoča tudi hitrejšo rast in hitrejši gospodarski razvoj vsakega od teh narodov. Federacija jugoslovanskih narodov ne predstavlja, kakor je zelo često slučaj pri drugih federacijah v raznih delih sveta, kompromis med zatiralcem in zatiranim. Naša federacija predstavlja svoboden sporazum enakopravnih narodov v korist vsakega od njih. Zato naša federacija ne vsebuje nobenih kali nekih bodočih nevarnosti za katerega koli našh narodov, kakor je to slučaj v federaciji zgoraj omenjenega tipa, kjer se tudi v okvirih federacije še dalje vrši borba za hegemonijo- Tretjič bo morala zapisati ustava LRS dejstvo, da so se bistveno spremenili odnosi v strukturi oblasti, da so nastale bistvene spremembe v političnih odnosih. To dejstvo je zgodovinsko najvažnejše- Sprememba obstoji v tem, da je oblast prešla v roke delovnega ljudstva, na čelu z delavskim razredom. To pomeni dalje, da se položeni politični temelji za končno likvidacijo izkoriščanja človeka po človeku. Četrto dejstvo, ki ga bo morala ugotoviti ustava LRS, je dejstvo, da so se bistvene spremenili socialno - ekonomski odnosi v Sloveniji, da sta se bistveno spremenila položaj in vloga našega delovnega ljudstva-Pred našimi očmi je že začel rasti državni, to je socialistčni sektor v našem gospodarstvu. On je že pokazal prve blagodejne rezultate. Izredno hiter tempo naše izgradnje bi bil nemogoč, če p.e bi bilo močnega državnega sektorja, čigar dohodki ne gredo več v žepe posameznih kapitalistov, ampak v splošno korist naroda- Vsak nov korak v tej smeri bo dal še hitrejši tempo naši gospodarski in kulturni izgradnji in bo neprestano dvigal standard življenja našega delovnega ljudstva. Toda vsa ta dejstva, o katerih smo govorili, so sedaj za nas že preteklost in pridobitve borbe vsega ljudstva v preteklosti. Na nauke te preteklosti in borbe ne smemo Dalje na II. strani Nadaljevanje govora podpredsednika Zvezne vlade Edvarda Kardelja Slovenski narod si gradi svojo republiko Slovenijo in skupaj % ostalimi jugoslovanskimi narodi svojo skupno domovino Jugoslavijo nikoli pozabiti, če hočemo, da nam bodo jasne poti za bodočnost. Toda danes morajo biti vse naše sile in vsi naši napori usmerjeni v bodočnost, v izgraditev takega doma, kakršnega smo si želeti in kakršnega si danes želimo, to je doma, v katerem bo dovolj kruha in sreče za vsakega delovnega človeka, doma. v katerem ne bo izkoriščanja človeka po človeku in ki ne bo interesna sfera nobenega imperializma. Narodnoosvobodilno borbo smo na naših domačih tleh zmagovito končali predvsem zaradi tega, ker je bil cilj te borbe jasen lffl blizek večini slovenskega naroda. Široke narodne mase je mogoče aktivizirati v borbi tedaj, kadar so jim jasne perspektive te borbe- To bolj kakor kdaj koli velja tndi za našo sedanjo borbo ma izgradnji naše državp. Mislim, da se v tem oziru pri nas mnogo greši, pas je razumeti v polni meri, da je nastopilo novo razdobje v zgodovini slovenskega naroda. Čas je, da Se pričnemo z vso energijo boriti ne samo proti živim in materialnim ostankom sovražnikov delovnega ljudstva, ampak tudi proti sovražniku v naših lastnih glavah, proti takemu sovražniku, kakor so še močni ostanki stare mentalitete, ki je zrasla iz specifičnih pogojev preteklosti, toda ki postaja v naših novih pogojih vse večja ovira hitrega napredka, e včasih tudi orožje sovražnikov nove Jugoslavije in nove Slovenije. Razumljivo je, da se je slovensko ljudstvo v preteklosti v borbi za svoj obstanek zaprlo v svoje domove in da je na vse stvari izven tega doma gledalo z nezaupanjem. Razumljivo Je. da se je v takih pogojih moral pojaviti ozkogrudni strah pred svetom ini pred širokimi dimenzijami- In tudi je> končno razumljivo, da s.ta naš delavec in kmet glodala na vse, kar je bilo državnega, in na vse kapitalistično gospodarstvo kot na nekaj, kar je' njima tujega, sovražnega kar je za njiju neprestana nevarnost. Razumljivo je, da se je naša književnost v takih pogojih bavila predvsem z osebno liriko, da se je naše slikarstvo bavilo več s prirodo nego z ljudmi, in da je naša znanost praktično gledala na slavistiko kot na odločilno znanost, medtem ko so druge panoge komaj pričele dihati. Sedaj gradi slovenski narod sebi svojo republiko Slovenijo, gradi skupaj z ostalimi jugoslovanskimi narodi svojo skupno Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, od katere moči in napredka je odvisna njegova svoboda in' njegov materialni in kulturni napredek. In končno ves svet danes predstavlja celoto, v kateri se vrši neprestana bitka med silami demokracije in imperializma. Niti en narod se ne more »nevtralizirati«, izdvojiti iz te borbe. Vse to pa pomeni, da je potrebno razviti energično borbo proti ostankom stare mentalitete. ki preprečuje, da bi na vseh teh Rektorjih mi lahko razvili maksimalno aktivnost- Ni dovolj, da je ljudska politika zapisana samo v ustavi in v zakonih, ni dovoli, da Bo vrhovi naše ljudske oblasti, naša ljudska skupščina in naša vlada zvesti principom, za katere se je borilo naše ljudstvo. Potrebno je istočasno, da je ta politika v polni meri jasna najširšim množicam, kajti od jasne zavesti ljudskih množic v največji meri za visi uspeh velikega dela, ki smo se ga lotili. Ni treba pozabiti, da so bile naše ljudske množice dolga leta v stari Jugoslaviji neprestano izpostavljene sovražni kampanji, ki se je trudna, da bi do kraja oklevetala in prikazala našim ljudskim množicam v najtemnejši luči prav tisto, za kar se danes borimo in kar danes ustvarjamo. Še vedno obstoji pri nas del ljudskih množic, ki je sicer pod vtisom darlašsnjih uspehov in prizna te uspehe, toda ki je še vedno v strahu, da se bo nekega dne pričelo tisto negativno, o čemer so mu govorili stari oblastniki- Ta del ljudskih množic še vedno ne verjame do kraja, da je to. kar se danes vrši pred njegovimi očmi, dejagstoo pravi obraz ljudske oblasti.' če hočemo, da se bodo tudi te množice v polni meri aktivizirale v n tisi izgradnji, tedaj jim je treba razbiti te strahove, tedaj jim je treba pokazati na pot, po kateri bomo šli v bodočnosti. Jugoslavija je relativno zaostala država. Tako Jugoslavijo smo dobili v nasledstvo. Naše ljudske množice morajo vedeti, da za njih ne more biti blagostanja in lepšega življenja vse dotlej, dokler ne razvijemo nove industrije, dokler nie odpremo novih rudnikov, dokler ne oskrbimo naših kmečkih množic s tehniko, s poljedelskimi stroji, da bi te množice mogle dvigniti naše poljedelstvo na višjo stopnjo. Mi moramo v najkrajšem času in z vsemi napori posejati našo zemljo z elektrocentralami, ki bodo dale dovolj energije, da bomo lahko v polni meri elektrificirali vso našo zemljo. Ni napredka brez razvijanja elektrfikacije v najhtrejšem tempu. Vsak korak dalje v elektrifikaciji in industrializaciji dežele ter vsak korak dalje v dviganju našega poljedelstva pomeni istočasno korak dalje v dviganju blagostanja naših ljudskih množic in v ustvarjanju vse širše materialne baze za našo kulturo. Včasih, v kapitalistični Jugoslaviji, je seveda rast industrije in elektrifikacije samo posredno in v relativno majhnem delu dala pozitivne rezultate tudi za ljudske množice, kajti glavni dohodki so šli v žep kapitalista, a iz tega žepa največkrat in v največjem delu v neproduktivne namene ali pa v inozemstvo. Naše poljedelstvo je bilo na drugi strani obsojeno na večno zaostalost, a v kolikor je tehnika sploh prišla v našo vas, tedaj so je mogli biti deležni samo le najbogatejši kmetje, medtem ko mali in srednji kmet nista imela nobenih perspektiv, da bi se mogla posluževati tehnike- Sedaj so stvari drugačne- Narodni dohodek, dohodek našega državnega in zadružnega sektorja ne bo šel več v žepe privatnih kapitalistov, ne bo šel več v neproduktivne s vrhe In v inozemstvo, marveč se bo ponovno vračal kot nova investicija v produkcijo, bo ponovno širil bazo za naš narodni! dohodek in dvigal standard življenja našega delovnega ljudstva. A na drugi strani državne strejnio-traktorske postaje in druge podobne organizacije s katerimi bomo postopno prepredli vso našo zemljo, bodo omogočile našemu kmečkemu ljudstvu — a podobne organizacije našim obrtnikom — da dvignejo na višjo stopnjo našo poljedelsko produkcijo oziroma obrt- S tem bodo tudi zadruge dobile svojo polno in pravo vlogo. Pod takimi pogoji je razumljivo, da širša gospodarska vprašanja, vprašanja načrta v gospodarstvu in njegovega izvajanja, vprašanje splošne gospodarske politike, vprašanje tempa elektrifikacije in' industrializacije, splošna vprašanja naše poljedelske produkcije itd-, razumljivo je, da vse to sedaj ne more biti več tuje zavesti naših delovnih množic. .-Vse to so danes vprašanja, ki predstavljajo za vsakega našega delovnega človeka, delavca, kmeta, obrtnika in intelektualca okvir njegovega lastnega življenja. Od vsega tega je odvisno, kako bo živel in s kakšnim tempom se bo dvigal standand njegovega življenja- Jasno je potemtakem. da danes mora biti vsak delovni človek neposredno zainteresiran ne samo v svojem lastnem ožjem hišnem gospodarstvu, ampak da mu mora biti prav tako blizko, prav tako njegovo tudi splošno državno gospodarstvo. Vsak naš človek mora začutiti, da je krvno zainteresiran na elektrifikaciji in industrializaciji naše zemlje ter na tehničnem dviganju našega poljedestva- Vsi mi. vsi delovni ljudje morajo v svojem delovnem sektorju in na svoj način gospodariti v skupnem državnem gospodarstvu- Naša ljudska demokracija mora imeti v tem velik delež. Naša ljudska skupščina in naši ljudski odbori, ki bodo nosilec te velike izgradnje naše domovine, morajo ne samo prinašati sklepe in1 ne samo birokratsko odrejati mere za realizacijo teh sklepov, ampak se morajo tudi potruditi, da bodo ti sklepi postali jasni vsem delovnim ljudem, da jih bodo delovni ljudje začutili tudi kot svoje osebno vprašan,je. V tem je ena glavnih karakteristik naše ljudske demokracije in novih socialno-ekonomskih odnosov na naših tleh. Stara Jugoslavija je bila zainteresirana, da so ljudske množice čim dlje od splošne državne gospodarske p-Mitike, ker se je bala kontrole ljudskih množic in ker je celokupna državna gospodarska politika služila kapitalističnemu razredu. Naša nova Jugoslavija in nova Slovenija nasprotno, sta zainteresirani, da so naše široke ljudske množice čim bolj pritegnjene splošnim vprašanjem gospodarske politike, pritegnjene v njihovi pripravi, v izdelovanju načrta in v njegovi realizaciji, če bomo uspeli doseči to v polni meri, tedaj bomo šli z vse hitrejšim tempom naprej. Danes imamo že prekrasne primere take zavesti v naših ljudskih množicah. Naj se v tej zvezi dotaknem kot primera takega dejstva, kakor je izgradnja Mladinske proge Brčko—Baivoviči. Res je to delo s tehnične strani ogromno in izredne ekonomske važnosti. Ali jaz bi hotel opozorit še na drugo stran tega pojava, o katerem se veliko premalo govori pri nas. Tak pojav bi bil nemogoč tam, kjer ne bi bilo take zavesti, o kakršni sem zgoraj govoril- Tak pojav je mogoč samo tam, kjer se je menjal odnos delovnih ljudi do državnega gospodarstva, do države sploh- Ker se je spremenil naš delovni človek sploh in je iz sužnja postal svoboden ustvarjalec za skupnost in preko skupnosti tudi za sebe osebno, zato se je spremenil tudi njegov odnos in odnos cele družbe do dela. Na delu pri nas ni več pečata sužnosti in zaostalosti. Delo ni več nujno zlo in napor brez perspektve in priznanja- Delo je pri nas postalo, kakor je nekoč reki Stalin, stvar časti in slave našega človeka. Po naših časopisnih stolpcih ni več fotografij in člankov o raznih zvezdah sumljive umetniške vrednosti, ni več škandalnih kronik in podobnih stvari, a namesto tega mi vidimo fotografije in članke o našh udarnikih, o naših novaforjih, o naših kmetih, ki so pokazali primer vzornega kmetijstva, o naši delovni inteligenci, ki s svojim znanjem sodeluje v velikem delu obnove in izgradnje. Ker je pri nas pričel prevladovati takšen duh in takšna zavest v glavah ljudskih množic in ker delo postaja stvar časti in slave vsakega poedinca, ker je delo postalo merilo družabnega ugleda in položaja naših ljudi, zato je bila mogoča proga Brčko—Banoviči in zato so mogoč* taki primeri po vsej naši deželi- Ta primer nam najjasneje kaže, kakšno ogromno važnost igra v našem državnem življenju danes ekonomska vzgoja najširših ljudskih množic. Ne samo gospodarska izobrazba v okviru osebnega gospodarstva ali v okviru kmečke domačije, ampak predvsem gospodarska vzgoja za vključenje slehernega našega človeka v gigantski gospodarski boj, ki ga pričenjamo mi sedaj s tem. da pri« stopamo k načrtni gospodarski izgradnji naše domovine, tako Slovenije kakor tudi vse Jugoslavije — taka gospodarska vzgoja našega ljudstva mora sedaj biti naš ctij. Ce bi talti pogoji, kakor je to izgradnja proge Brčko—Banoviči. in če bi podobni dogodki pri nas ostali sam« osamljeni pojavi in' če bi bili omejeni samo na našo mladino, tedaj bi bilo to zelo napačno. Izgradnja proge Brčko—Banoviči — to ni samo lep slučajnostmi pojav v naši izgradnji, ampak je — lahko bi rekel — vzorec tega. kar bo jutri karakteristično za delo naših ljudskih množic povsod in na vsakem mestu. Korak za korakom se približujemo dnem, ko bo povsod — kakor na progi Brčko—Banoviči — znoj dela slavljen kot najdragocenejši dar domovini in ljudski skupnosti in ko bo_povsod — kakor na progi Brčko—Banoviči — delovni elan zavednega človeka, ki ve, za kaj dela in ki je izpolnjen z duhom ustvarjanja, lomil zastarele norme in ustvarjal čudesa. Vidite, v tem je po mojem mnenju ogromen pomen takih pojavov, kakor je to izgradnja proge Brčko—Banoviči. A ustvariti takega zavednega delovnega človeka in ustvariti močno materialno osnovo, to pomeni istočasno odpreti vse poti za razvoj naše kulture, naše znanosti, književnosti, vseh naših umetnosti itd. To pomeni dalje, dati smisel življenju delovnega človeka, stalno dvigati njegovo materialno blagostanje in kulturno raven. Poleg vsega tega pomeni to, vključiti se aktivno v svetovno dogajanje. Nihče od nas ne sme nikoli pozabiti, da se naša usoda ne določa samo na naših tleh, ampak v vseh delih sveta. Bili bi ozkogrudni politikanti, če bi smatrali, da se lahko izoliramo od tega svetovnega dogajanja. Ni danes mednarodno političnega vprašan,ja, kjer ml ne bi biti zainteresirani, kjer bi mi mogli molčati, kjer bi mi lahko rekli; to se nas ne tiče. Jasno je po vsem tem, tovariši in tovarišice, da se pred nami odpira povsem iwro poglavje in bili bi slepi, če bi ne videli potrebe, da marsikaj spremenimo v naših glavah in v našem delu. Ena največjih odlik Komunistične partije ie vselej bila samokritika, brezobzirno kritični odnos do samega sebe. Tak samokritični odnos nam je omogočil marsikaj, da smo odpravili napake, še preden so mogle dovesti do težkih posledic. Prav takšen samokritičen odnos je omogočil, da je Komunistična partija vselej našla tisto politično pot, ki so jo ljudske množice najbolj razumele- Menim, tovariši in tovarišice, da bi tega duha samokritike danes morati vnesti v najširše množice našega ljudstva, a zlasti v vse organe naše državne ljudske oblasti in v vrhove vseh panog našega življenja. Predvsem zato sem govoril v začetku o potrebi borbe proti ostankom stare mentalitete, ki nas danes ovira v izgradnji naše domovine- Rad bi opozoril zlasti na nekaj takih pojavov, ne toliko morda zaradi njihove posebne važnosti in razprostranjenosti, kolikor zaradi tega, ker s0 izredno karakteristični za ostanke te stare mentalitete, proti katerim se je treba boriti. Zdi se mi, da smo se v Sloveniji po osvoboditvi znašli v nekem brezprincipnem slo-gaštvu, v medsebojnem toleriranju napak, v gnilem liberalnem odnosu do nepravilnosti, v medsebojnem dajanju amnestije za take nepravilnosti. Imam vtis, da nekateri naši tovariši mislijo takole: Hvala bogu, vojna v*hra je končana, dosegli smo svobodo in sedaj lahko počivamo v prijetnem zatišju. Mislim, da bi bilo tako zatišje nalik na smrdljivo, gnilo, stoječo vodo. Tako zatišje predstavlja smrt vsakega napredka in leglo vseh mogočih nepravilnosti, škodljiv-stva in sovražnih akcij. Duh svobodnih, aktivnih ljudi ne sme biti kot gnila voda, ampak mora biti neprestano živ, buden in neprestano vzburkan- Mi še daleč nismo tam, da bi lahko rekli, da se z ničemer več nimamo boriti in da je pri nas vse v redu in vse na najboljši poti. Nasprotno, sovražnik je še aktiven' in bo toliko aktivnejši, kolikor bolj se bomo mi pogrezati v samo-uverjenost in v samozadovoljstvo- Poleg tega okoli nas neprestano razsaja drug sovražnik, ne manj nevaren kot prvi in ki obstoji v četi vrsti nepravilnosti in slabosti, ki se kažejo v funkcioniranju našega aparata oblasti in v vseh drugih panogah življenja. Hotel bi podčrtati zlasti eno dejstvo, na katerega je nedavno opozoril tovariš Tito. Naši organi ljudske oblasti so brez dvoma toliko slabši, kolikor nižji so. To je po eni strani brez dvoma ohrabrujoče dejstvo- V stari Jugoslaviji je bilo narobe, to se pravi, organi oblasti so bili toliko slabši, tfj*:ko bolj pokvarjeni, kolikor višji so biti. Ni dvoma, da bomo mi slabosti in nepravilnosti v naših ljudskih odborih odpravili, toda odpravili jih bomo samo tedaj, če se ne bomo pomirjali z napakami in nepravilnostmi v delu teh odborov in če ne bomo zavzemali gnilega liberalnega odnosa do njihovih nosilcev, ampak samo, če jih bomo energično trebili vselej, kadar nanje naletimo. Ni treba pozabiti, da obstoji pri nas v Sloveniji precejšnje število ljudskih odborov, ki so samo p« imenu ljudski odbori, dejansko pa so vse kaj drugega, a včasih direktno anti-ljudski odbori. Bila bi velika napaka pomisliti, da samo oblika in samo ime *z nekega Ijud-kega odbora lahko napravi res organ oblasti delovnega ljudstva. V marsikakem našem ljudskem odboru gospodarijo kapitalistični elementi, ljudje, ki so se vtihotapili iz starih režimov, vaški magnati, ki s svojim gospodarskim vplivom drže v podrejenosti našega srednjega in malega kmeta, ali pa brezdušni birokrati. Razumljivo je, da takšni »ljudski« odbori niso organi oblasti delovnega ljudstva; takšni »ljudski« odbori prej predstavljajo ostanek stare Jugoslavije, ostanek, proti-Ijudske oblasti. Potemtakem, kdor misli, da je v vseh ljudskih odborih dokončno iz-vojevana zmaga demokratičnega delovnega ljudstva, ta se kruto moti in taka napaka b* lahko privedla do težkih posledic. Kaj ni jasno, da sta v takih pogojih brezprincipno slogaštvo in gnil liberalizem smrtna sovražnika pridobitev naše ljudske revolucije? Vzemimo drug tak pojav, ki obstoji v ostankih stare ozkogrudnosti, mentalitete majhnega, zatiranega naroda, ki se je bal širokih dimenzij, mentalitete, iz katere rastejo pojavi partikularizma, lokalpatriotizma i. t- d. Jasno je, da je to miselnost, na katero se vežejo sovražniki ljudstva. Ostanki te miselnosti se pojavljajo na raznih področjih našega dela in škodujejo v prvi vrsti in največ samemu slovenskemu narodu-Nič na svetu ne more biti škodljivejšega za mati narod kakor iluzija, da je on. da je kateri koli narod sam sebi dovolj in da izven svojih meja nima interesov in ne dolžnosti. Nasprotno, svojo svobodo smo dolžni osigurati tako, da ne bomo nikdar več osamljeni in prepuščeni sami sebi, kakor je to bilo 6. aprila 1941. leta. Dalje mi ne žetimo biti gospodarski sužnji imperialističnega sveta, zato moramo težiti za gospodarsko osamosvojitvijo Jugoslavije in ustvariti tesno gospodarsko sodelovanje z državami, ki ne bodo zasledovale na naših tleh imperialističnh ciljev- Načrtno in' s stališča velikih skupnih interesov moramo razvjati gospodarstvo nove Jugoslavije. Ali ni jasno, da bi bil vsak partikularizem v takih pogojih nevaren tako naši svobodi kakor tudi neoviranemu razvoju vsakega od jugoslovanskih narodov posebej, a zlasti samemu slovenskemu narodu ? Čas je, tovariši, da napovemo najodločnejšo vojno provinciatizmu, ozkogrudnosti in titistrske-mu samozadovoljstvu kakor tudi vsem pojavom partikularizma, če nočemo zaostajati za drugimi narodi Jugoslavije in če nočemo zaostajati za svetovnim dogajanjem. H•.'tel bi'v tej zvezi zlasti podčrtati, da mora vse to, kar sem zgoraj govoril o odnosu ljudstva do države, veljati ne samo za Ljudsko republiko slovenijo, marveč tudi za celo republiko Jugoslavijo. Zdi sc m*, da se tu v našem javnem življenju mnogo greši. Ni dovolj gledati na Jugoslavijo samo kot na tvorbo bratstva narodov Jugoslavije, kot na nekaj, na kar smo samo sentimentalno navezani. In tudi ni dovolj povezanost Jugoslavije prikazati zgolj v taki luči, kakor to na primer delajo naši časopisi, ki mislijo, da so opravili svojo dolžnost, da informirajo slovensko ljudstvo o aktivnosti ostale Jugoslavije samo na ta način, da prinašajo bolj ali manj važne informativne novice o dogodkih v raznih delih Jugoslavije. Glavno v odnosu slovenskega naroda In nove Jugoslavije mora biti v tem, da sleherni naš delovni človek ve s polno zavestjo, da je Jugoslavija prav tako njegova lastna tvorba, njegova lastna država kakor Ljudska repubtilca Slovenija in da se zaradi tega mora za vso jugoslovansko problematiko v isti meri zanimati, v isti meri akti- vizirati kakor v problematiki »veje ožje domovine Ljudske republike Slovenije. Mi nismo privrženi k novi Jugoslaviji na bazi nekega frazerskega nacionalizma, ampak zato v prvi vrsti, ker je Jugoslavija pogoj našega napredka, blagostanja in naše svobode, zato, ker ona predstavlja zmago delovnega ljudstva, zato, ker nam ona daje moč in zaupanje vase. Zato nam ni potrebno frazersko jugoslovanstvo starega tipa, ki je pokrivalo globoka nasprotja, ki ^o dejansko obstojala med .jugoslovanskimi narodi v stari Jugoslaviji. Nam je potrebno ustvarjalno jugoslovanstvo, zavest, da bomo lahko ustvarili tem večje stvari, kolikor bolj aktivno in tesnejše bomo združeni vsi narodi Jugoslavije v skupnem ustvarjalnem delu. Potrebna nam je zavest, da je vsak uspeh v izgradnji katerega koli dela Jugoslavije, uspeh vseh narodov Jugoslavije1, da vsak porast moči in blagostanja vsake poedine republike krepi vse naše republike, da krepi in povečuje moč in ugled naše državne skupnosti. Teh dejstev je treba našemu ljudstvu pokazati č*m več in na teh dejstvih je potrebno naše ljudstvo neposredno povezati in aktivizirati v vsejugoslovanski izgradnji- Na koncu bi se hotel dotakniti še problema, izgradnje naše kulture In njenega odnosa do vseh teh vprašanj o katerih sem prej govoril. Zdi se mi, tovariši, da na tem področju mi najbolj zaostajamo. Nikjer ni toliko te gnile vode, o kakršni sem prej govoril, kakor prav na področju naše kulture. Potrebno je, da vsi našli kulturni delavca do kraja razumejo velike spremembe, ki so nastale, in zlasti velike naloge, kj so pred nami. Potrebno je, da naša znanost zapusti zaprašene kabinete in da postane pomočnik in novator v izgradnji. naše domovine in v socialni, ekonomski in politični vzgoji našega ljudstva. Ves svet preživlja sedaj ogromen tehničen napredek, ki bo morda vnesel povsem nove elemente v proizvajalne sile človeštva, Jasno je, da taka država, kakor je naša, ki je v največjem ustvarjalnem poletu, ne sme. zaostajati v tem pogledu. I Zvezna vlada i vlada Ljudske republike Slovenije sta že dokazali in bosta tudi v bodoče dokazali, da je razvoj naše znanosti ena največ,jih njihovih skrbi in našli bomo materialna sredstva, da bomo zadovol jili njene potrebe. Toda,, treba je prezračiti naše znanstvene kabinete, povezati znanost s produkcijo, z ljudstvom, premestit težišče na tiste panoge znanosti, od katerih je odvisen uspeh naše glavne bitke, t. j. h"tke v produkci ji. Zdi se mii, da mi v teh stvareh močno zaostajamo in da je potrpimo hitro pričeti z delom, da bi dohiteli, kar smo zamudili. Mnogo sličnega velja tudji za našo umetnost. Ne bi seveda rikakor hoteli zahtevat* od naših umetnikov, da delajo po naročilu, toda vsi bi morali razumeti, kaj se dogaja okrog njih. Velika umetnost gleda naprej v daljine bodočnost’, odpira narodu perspektive. Na žalost, velik del maše umetnosti pa caplja celo za sedanjostjo in kadi zastarelim in preživelim malikom. Tak položaj naše umetnosti vsekakor ril zvest veliki tradiciji naše književnosti, ki je bila od Vodnika do Župančiča na vseh zgodovinskih prelomnicah večino v prvih vrstah najnaprednejše aktivnosti naroda. Seveda ne mislim s tem zanikati velikega deleža, ki so ga doprinesli naši kulturni delavci stvari naše osvoboditve. Toda to ni dovolj, trel>a je iti dalje. lin tako bi človek lahko nadaljeval še naprej in pokazal na velike slabost* v našem vzgojnem sistemu, v naši publicistiki, fizični kulturi itd., itd. Toda vse to bi zavzelo preveč časa. O čem nam govore vse te stvari ? Vse te stvari niam govore o tem, da n* prav nobenega opravičila za samozadovoljstvo in brezprincipno slogaštvo in da imamo pred seboj zelo mnogo, kar je treba popraviti. Vsega tega se seveda ne da storit’ s kakršnimi koli administrativnimi ukrepi, ampak samo na en način, ki je seveda dolgotrajnejši in težavnejši, toda ki edini more bit; uspešen: z vztrajno n brezobzirno samokritiko in kritiko, s prepričevanjem in s potegovanjem najširših ljudskih množic v zavestno akcijo proti tem slabostim. Ni treba ustvarjati šablon in receptov. Ustvarjalne sile našega ljudstva bodo same našle te oblike, kakor hitro bodo dovolj jasno očrtane perspektive in kakor hitro bodo dovolj jasno pokazane prepreke, ki ovira jo pot k uspehu. Tovariši in tovarišice, ljudski poslanci! Morda mil Mo povsem prav in umestno govoriti o vseh teh stvareh na tejle skupščini’. Toda jaz sem vendarle govoril o tem zaradi tega, ker bi hotel podčrtati zlasti eno dejstvo: če hi naša ljudska skupščina bila samo administrativna maši n a za sprejemanje zakonov, kakor Je te v mnogih drugih takozvanib demokratičnih državah, tedaj to ne bi bila ljudska skupščina. Velika vlogai ljudske skupščine je v tem, da je ona prav kot ustavodajno in zakonodajno telo obenem vzgojitelj naših ljudskih množic. Iz tele dvorane morajo našo ljudske množice sB-šati vse to, kar je potrebno ne samo za u t e m e I j 11 e v naših zakonov, ampak tudi za to, da bi naše ljudske množic* razumele te zakone, da bi jih zavestno izvajale in da bi se najaktivnejše vključile v vse sektorje naše državne izgradnje. Obenem, mora to mesto biti tista tribuna, s katere bodo brezobzirne bičane napake in slabosti in vsakršna sovražna akcilja v aparatu naše oblasti in zunaj njlega. Ta skupščina mora biti istočasno tudi šola za naše kadre, šola naših novih ljudskih avantgardistov v izgradnji naše domovine Ljudske republike Slovenije in Titove Jugoslavije, čuvat* moramo visoko ime te skupščine in nikoli pozabiti, da so ugasnila brezštevilna življenja naših najboljših ljudi zato, da .je ta skupščina mogla postati stvarnost. Njen sveti dolg je, da zagotovi uresničenje velikih teženj, za katero sio t* ljudje padli. Nova vlada Ljudske republike Slovenije Ljubljana, 20. novembra. Ustavodajna skupščina Ljudske republike Slovenije je na svoji tretji seji soglasno sprejela naslednjo listo vlade Ljudske republike Slovenije, katero je sestavil mandator Miha Marinko; Predsednik: Miha Marinko, podpredsednik; dr. Marjan Brecelj, podpredsednik in minister za gradnje; Ivan Maček, predsednik Kontrolne komisije: Vida Tomšič, predsednik Načrtne komisije; Sergej Krajger, minister za notranje zadeve: Boris Krajger, minister za pravosodje: dr. Jože Pokorn, minister za prosveto; prof. Lidija Šentjiurc, minister.za finance: Zoran Polič, minister za industrijo in rudarstvo: France Leskošek, minister za trgovino in preskrbo: Tone Fajfar, minister za kmetijstvo in gozdarstvo: Janez Hribar, minister za delo: Tomo Brejc, minister za ljudsko zdravje: dr. Marjan Ahčin, minister za socialno skrbstvo: dr. Anton Kržišnik. V______________;_________________:------------------------' Potek zasedanja Ustavodajne skupščine LRS Na desettisoče delovnega ljudstva Ljubljane je napolnilo v ponedeljek .popoldne prostrani Kongresni trg, da pozdravi ljudske poslance, ki so se ob 16. uri zbrali v Filharomnični dvorani na svojo prvo zasedanje. Slavnostno opremljeno dvorano so zasedli poslanci, burno pozdravljena sta bila med njimi tov. Kardelj in Kidrič, vlada LRS s tov. predsednikom Marinkom na čelu ter štev'lni gostje, med njimi zastopniki Slovenskega Primorja, JA, univerze, MLO Ljubljane, francoski in angleški konzul in zastopniki množičnih organizacij. Predsednik Preziidja SNOS-a tov. Vidmar Josip je preč tal ukaz Prezidija o sklicanju skupščine in otvoril prvo redno zasedanje skupščine. Z daljšim govorom, kjer je označil pot slovenskega naroda od pričetka oborožene vstaje preko razvoija Osvobodilne fronte od Narodno osvobodilnega odbora do sedanjega parlamenta kot eno najbolj častnih poglavij v zgodovini slovenskega naroda. Zbor poslancev stoji pred veliko nalogo: polaga temelje naši državnosti za dolgo dobo. Poudaril je, da mora ostati v nas trdna vera v skupno usodo jugoslovanskih narodov in volja prispevati k slovenski skupnosti in skupnosti vsega progresivnega človeštva. Mesto začasnega predsednika Ustavodajne skupščine je prevzel najstarejši ljudski poslanec pesnik Oton Župančič, kii je ob navdušenem aplavzu v svojem govoru poudaril, da je zboru zadana zgodovinska naloga, ustvariti z ustavo temelje novemu življenju in redu, izgraditi slovensko državnost na podlagi demokratičnost} v okviru Zvezne ljudske republike Jugoslavije. Naša pot je v skladu z misVml in hotenjem vsega svobodoljubnega, naprednega, človeštva. Na koncu je poudaril upanje, da bodo na ta zbor prišli tudi predstavnika primorskega in koroškega ljud- stva, ki ®e še danes bore za pravico in samoodločbo, kajti njih pravda je naša pravda. Po govoru so bili izvoljeni začasni tajniki: Tomšič Mira, Jurač Jože in Ledinek Miloš in verifikacijski odbor za pregled potrdil in voliln h spisov. S tem je bila prva seja zaključena. Zasedanje se je nadaljevalo drugi dan 19. t. m. N,a predlog predsednika verifikacijskega odbora Bogdana Osolnika je Ustavodajna skupščina z enominutnim molkom počastila spomin padlih borcev, nakar so delegacije množičnih organizacij in JA pozdravile Ustavodajno skupščino. Po končanih pozdravih so poslanci, izvoljeni v več volilnih enotah, odložili posamezna mandate svojim namestnikom. Tov. Kardelj je obdržal poslanski mandat z a Ljubljano, za Jesenice ga je prevzel Tone Dolinšek, za Maribor Viktor Avbelj, tov. Kidrič je obdržal mandat mesta Ljubljane, v Celju ga je prepustil svojemu namestniku Popit Francu, za Črnomelj Jakac Božidarju, tov. Marinko je obdržal mandat za okraj Trbovlje, za Ljubljano ga je prevzela namestnica Kidrič Zdenka, Po odmoru je bilo izvoljeno predsedstvo Ustavodajne skupščine. Za predsednika je bil izvoljen tov. Ferdo Kozak, za prvega podpredsednika tov. Tone Dolinšek, za drugega podpredsednika tov. Krmelj. Maks, za tajrike pa Mira Tomšič, Jože Jurač in Miloš Ledinek. Hakon o Preži tli ju Ustavodajne skupščine Nato je bil skupščini predložen v razpravo osnutek zakona o Prezidiju Ustavodajne skupščine. LRS. Prvi se je oglas’1 k diskusiji zastopnik delavskega razreda tov. Greif Martin, k; je naglasil, da se je delavski razred pod vodstvom svoje Ko« "v Štev. 47 mm izvoljena Ustavodajna skupščina predstavna enoten političen blok Tovariši in tovarišice poslanci! V imenu nove vlade in svojem imenu se zavaljujem našemu naj višjemu zakonodajnemu in izvršnemu organu oblasti in suverenosti ljudstva za zaupanje, s katerim nam je poverjeno upravljanje v republiki. Ko se nova vlada predstavlja svojemu najvišjemu forumu, Ustavodajni skupščini, 8 perspektivo na svoje bodoče delo, je treba poudariti, da odgovarja istočasno tudi za vse opravljno delo, ker ge vam predstavlja skoraj v celotnem svojem starem sestavu. Zato je tudi popolnoma jasno, da bo njeno bodoče delo nadaljevanje prešlega, oziroma že zastavljenega dela. Spremembe na čelu ministrstva gradenj in prosvete so nam narekovale izključno samo nove potrebe v predsedstvu skupščine in v operativnem vodstvu naših financ. Pri pogledu naprej, ki mj ga je dolžnost podati v imenu vlade, se moram omejiti samo na podajanje osnovnih bežnih obrisov. Pri tem polagam glavii poudarek na gospodarsko plat, ki mora biti temelj vse naše državne politike. Na tem polju se bo vlada LRS kot doslej držala tiste osnovne linije, ki jo začrtava zvezna vlada, zato, ker je FLRJ enoten gospodarski prostor in ker našega načrtnega gospodarstva, h kateremu pristopamo, brez te enotne linije ne bi bilo mogoče izvajati. Ta načrtnost nam daje solidno podlago in odpira lepe perspektive tudi republiškemu gospodarstvu. Vsak republiški partikularizem napram vsezveznemu gospodarstvu bi bil poguben tako za republiško, kakor za celotno jugoslovansko gospodarstvo, in zato bo načrtnost gospodarstva tako v zveznem kot v merilu vsake republike osnovna karakteristika gospodarske dejavnosti, ki nas čaka. V minulj periodi po osvoboditvi smo prav tako težilj za načrtnostjo, toda razmere in kaos, ki nam ga je zapustil okupator, so načrte st v večjem merilu onemogočali. Koristna in potrebna nam je bila iniciativa, gamoiniciativa, rečemo lahko partizanska iznajdljivost za to, da je vsakdo na svojem terenu obnavljal in produciral ter organiziral produkcijo, kaikor je pač vedel in znal. Velik delovni polet' zlasti delovnih množic ki so bile v svesti globokih družbenih sprememb, nam je omogočil, da smo na gospodarskem polju ter na polju urejanja naše države jn našega družbenega sožitja dosegli tako velike uspehe, da nas za nje lahko zavida mnogo drugih narodov. V tej dobi smo dosegli stopnjo, na kateri lahko potenciramo našo načrtnost in na kateri se že lahko opiramo na jasnejšo evidenco naših produktivnih sil, na evidenco tega, kaj ima- edinstvene težnje našega ljudstva Govor predsednika vlade LRS Mihe Marinka na Ustavodajni skupščini mo in s čim razpolagamo, tako da bo naš gospodarski načrt realen. Iniciative nam že v tem letu ni manjkalo, naše želje po ustvarjanju so velike. A pri vsej tej najraznovrstnejši iniciativi, ki jo je pokazalo mnogo gospodarskih državnih organov, organizacij in ustanov, se je izkazalo eno, da je vsakdo na svojem terenu in v Svojem delovnem okviru kazal mnogo velikopoteznosti pri sestavljanju naših investicijskih in gradbenih načrtov za bodočnost, ni pa jemal v obzir stvarnih možnosti tako z ozjrom na razpoložljivi material, kot na razpoložljive produkcijske, organizacijske in tehnične sile, potrebne za izvedbo načrtov. Že v preteklem letu se je pokazalo, da nj bilo na prvem mestu pomanjkanje finančnih sredstev, ki je določalo meje na-šj ustvarjalni aktivnosti, temveč pomanjkanje razpoložljivega materiala, pomanjkanje organizatorne zmogljivosti ter pomanjkanje tehničnih in v Sloveniji celo pomanjkanje delovnih sil. Vsakdo je gradil po svoje, snoval načrte često zelo velikopotezno in predvideval velike investicije iz občega sklada, tako iz finančnih in materialnih, kakor tudi iz organizacijskih in tehničnih sredstev. Ni pa bilo celotne slike, kj nam nujno narekuje na poedinih sektorjih nekatere omejitve. Zadnje mesece se je intenzivno delalo na tem, da se uvede načrtnost v vse naše bodoče ustvarjalno življenje, načrtnost, k; bo našo iniciativo spravila v sklad s stvarnimi možnostmi t©r uvedla zapovrstni red v vse naše želje po ustvarjanju. Načrti, ki jih delajo zvezna načrtna komisija in načrtni oddelki v posameznih panogah naše državne gospodarske uprave, in ki bodo zgrajeni na stvarnih možnostih naše zmogljivosti, bodo kljub vsemu ogromnj. Skeptiki, ki gledajo po starem in ki niso še prepričani o veliki ustvarjalni zmogljivosti, lastni našemu ljudskemu družbenemu redu, bodo seveda v ustvarjalno možnost naših načrtov dvomili. Toda novi družbeni način ustvarjanja, ki je svoje uspehe že pokazal v kratki dobi po našj osvoboditvi, ter uspeh; našega državnega sektorja v tej dobi, utemeljujejo prepričanje in dajejo jamstvo, da so danes ustvarljivi tudi taki načrti, o katerih stari Jugoslaviji ni bilo mogoče niti sanjati. Državni sektor sam po sebi e po svojem ob- iramisti čne partije v borbi z raznimi reakcionarnimi: režimi prekalil in v začetku narodno osvobodilne borbe prvi zgrabil za orožje, prvi šel v borbo. Nadaljeval je, »odre jenih na pasjih izvršnih organov z enilrn samim edinstvenim osnovnim pogledom naprej tor z enp samo osnovno edinstveno težnjo, da čim h'troje prebolimo vso težave in s; čim hitreje utaremo pot k napredku, tistemu napredku, ki ustreza btstvemfm interesom našega delovnega ljudstva. Vlada, k' izhaja iz tega doma, nuj višjega predstavnika in vršilca, suverenost; ljudstva ljudske republike Slovenije in Iti je od vas dobila pooblastilo Za nadaljnje delo, »- preko mene zavezuje, da bo izpolnjevala tudi v bodoče kakor doslej vse pred njo postavljene naloge v interesu ljudstva. Kakor je edinstvena skupščina, tako je edinstvena tildi vlada in l>o lahko še uspešneje vršila svojo nalogo, ker bo v skupščini kot predstavniku vsega naroda našla dobronamerno kritiko, pomoč In dl-rektlve za Izvedbo svojih nalog. (Ploskanje.). 5. Sprejem proračuna za delavska okrevališča in službo za posredovanje dela. Tovariš Salaj je pojasnil, da je Izvršni odbor sklenil, da se skliče ta plenum kot razširjeni zato, ker se naša država pripravlja, da pristopi k načrtni proizvodnji in ker so pred sindikate v zvezi s tem postavljene velike in odgovorne naloge. Plenum je dnevni red v celoti odobril in kot prvi je Imel referat tov. Voj a Lekovič, podpredsednik Glavnega odbora ESZDNJ. sebi boljše in srečnejše življenje v vsej domovini delavcev in kmetov. Mi se prav tako zavedamo, da je pot v socializem, h katerem smo vedno težili in za katerega smo se boriti, industrializacija in elektrifikacija naše države. Toda mi prav tako vemo. da naši današnji napori zagotavljajo v bližnji bodočnosti boljše življenjske pogoje, višji življenjski in kulturni standard in smo pripravljeni na vse te žrtve. Pod vodstvom herojske Komunistične partije in našega tov. Tita ni naloge, ki bi je ne izvršili; to dokazujejo vsakodnevni podvigi delavcev pri delil, to dokazujejo nove ceste, nove ždleznice in nove gradnje širom države, na katerih vršijo delavci herojske podvige. Ko ie zaključil uvod v svoj referat, je tov. Lekovič izrazil prepričanje, da bo delavski razred vložil vse svoje sile. da bi se čim prej izvedla elektrifikacija in industrializacija naše države. Načrti n industrializaciji in elektrifikaciji bodo postali zakoni, za izvedbo katerih bo delavski razred izvršil vse brez ozira na žrtve, pripravljen tudi na novo odrekanje. V svojem pozdravu, naslovljenem na tov. Tita, mu je govornik obl jubil, da so njegove besede, ki jih ie izrekel na Mladinski progi, našle popolni odmev v srcih delavcev naše države. Delovne norme odredijo, prončavajo in ugotavljajo uprave podjetij — ie konstatiral tov. Lekovič —■ toda sindikalne organizacije se morajo boriti in morajo pomagati, da bi se čimprej uvedle delovne norme. V vseh podjetjih, kjer so bile sindikalne podružnice dovolj uporne, je vprašanje delovnih norm rešeno, tam, kjer so Uprave sindikalnih podružnic ostale pasivne ter so čakale, da bo nekdo drugi rešil vprašanje delovnih norm, pa so podjetja še vedno brez norm. »Brez delovnih norm ni tekmovanja, kajti, ko je uvedena delovna norma, tekmuje delavec vsakodnevno, tekmujejo oddelki medsebojno in tako pride do splošnega tekmovanja. Poleg tega pa se tam, kjer ni delovnih norm, ne more precizno voditi evidence, tam pa, kjer imajo delovne norme, je vse predvideno: v okviru norm se vse racionalizira ter se vidi vsakodnevno, koliko ie kdo proizvedel in prištedil v teku dneva.« Uredba o plačah je postala ovira za pravilno nagrajevanje Ko je govoril o obstoječi uredbi o plačah in mezdah, je dejal tov. Lekovič, da je ta uredba že tako zastarela, da je postala ovira za pravilno nagrajevanje delavcev in nameščencev. Nova uredba bi morala imeti boljšo in popolnejšo kategorizacijo delavcev po strokah in po vrstah industrije. Ko je prikazal slabosti dosedanje uredbe, ki je dovedla do izenačenja delavskih plač in meai. je govornik zaključil: ’ »Dokler ne bo izvršena kategorizacija industrije, dokler ne bo ločena naša osnovna industrija in dokler se na tej industriji ne bodo koncentrirale moči, mi ne bomo mogli v polni meri izkoriščati niti kategorizacije delavcev po stroki... Ko bo to rešeno, bomo mogli kvalificirane delavce najvažnejših strok industrije boljše plačevati, kakor tisto kvalificirane delavce, ki so v vzporednih industrijah.« Ko je zaključil svoja izvajanja o plačah in mezdah, je govornik omenil tudi zakon o državnih uslužbencih ter novo uredbo, ki bo izšla v zvezi s tem zakonom. Opozoril je tudi tovariše iz centralnih uprav Zveze prosvetnih delavcev in Zveze zdravstvenih ustanov, da je vprašanje povečanja plač prosvetnih in zdravstvenih delavcev pereče in da se pri tem ne more čakati na izid uredbe, temveč je to vprašanje treba takoj reševati. Sindikalne organizacije so dolžne, da vodijo račun o evidenci V zvezi z nalogami, ki jih sprejemajo sindikati v zvezi z industrializacijo države, je govornik iznesel vprašanje evidence kot posebno važno. »Evidenca je tako važna stvar, brez katere ne moremo iti naprej v načrtno gospodarstvo; brez nje se ne more ustvariti neki komandni. center, ki bi vodil vse gospodarstvo in izdeloval načrte« — je dejal tov. Lekovič. »Vprašanje evidence je eno največjih vprašani. Brez popolne in pravilne evidence, katero mora imeti načrtno gospodarstvo ter gospodarski voditelji, ne more biti pravilnega načrtovanja. V nekem razgovoru nam je dejal tov. Kardelj: »Nedostatki in nepravilnosti. ki jih vrši državni aparat in gospodarski aparat na splošno. So tudi napake sindikalnih organizacij.« To je dejal tov. Kardelj in dejstvo je. da je tako. Vse dotlej, dokler mi, sindikalne organizacije, ne bomo pritisnili z vsemi silami in ne bomo zavihali rokavov, dokler najodločnejše ne pristopimo k reševanju stvari, prav tako kakor smo zavihali rokave v borbi proti špekulantom — to dajem samo kot primer, — ne bomo stvari rešili.« • V nadaljevanju svojega iznašanja o evidenci je govornik iznesel, da je vprašanje evidence nad proizvodnjo naloga uprave podjetja, toda da so tudi sindikalne organizacije dolžne, da vodijo računa o evidenci in da jo kontrolirajo. Da bi uprave podjetij ustvarile koordinacijo dela z upravami podružnic, morajo dajati vsakodnevno rezultate proizvodnje ter pregled podvigov delavcev na delu. Uprave podružnic morajo to pazljivo zbirati ter publicirati preko tiska, zborovanj in konferenc. Kasneje, ko bomo imeli načrt., bo moral biti v vsakem oddelku izobešen del načrta, ki ga bo ta oddelek dolžan izvršiti: koliko je vsaki dan izvršil, kako se načrt izvršuje itd. Vse lo se lahko ugotovi samo na bazi evidence. »Zato je evidenca za nas z ozirom na pravilno razvijanje tekmovanja, za hitro izgradnjo naše dežele osnovna stvar, kateri je treba posvetiti obilo pažnje in vložiti vse za njeno hitro izvedbo.« Nagrajevati je treba tilda, najmanjši Izum Govornik je nato govoril o potrebi, da bi se pravilno doumel značaj izumiteljev in ra-ckmalizatorjerv. »Kljuib temu, da je v naši državi cela vrsta delavcev dala ogromno število predlogov iz- Težišče tekmovanja je v povečanju produktivnosti dela nizacij; poleg tega se je tekmovalo po vseh vprašanjih, tako da se je to, kar je najvažnejše, izgubljalo iz vida v obilici nalog. »Težišče tekmovanja bi moralo biti to, kar ie za nas in za našo državo najvažnejše. In to je vprašanje produktivnosti dela, doseza-nje in prekoračenje delovnih norm, izboljšanje kvalitete izdelkov, zmanjšanje potrošnje pogonskega in ostalega materiala. Na teh vprašanjih mora biti težišče tekmovanja in samo na bazi takega tekmovanja se lahko proglašajo udarniki.« Nadalje je iznesel, da se mora tekmovanje — v cilju, da bi se dosegli čim boljši rezultati — prvenstveno razvijati med podjetji enako vrste industrije, a ne med raznovrstnimi podjetji, kakor se je dogajalo. Znak priznanja za najboljše Govornik ie govoril nato o podeljevanju prehodne zastave Glavnega odbora. Federalnih odborov in centralnih uprav podjetjem, ki so dosegla v tekmovanju prva mesta. »Ta praksa bo ostala tudi dalje,« ie dejal referent. »Med tem stojimo na stališču, da ne zadostujejo samo te prehodne zastave, temveč mislimo, naj podeljujejo prehodne zastave tudi drugi in mi bomo zaprosili predsedstvo' Zvezne vlade in gospodarska ministrstva, naj uvedejo prehodne, zastave. Poleg tega mora te zastave spremljati odgovarjajoča nagrada Zvezale vlade tako, da bi podjetje, ki prejme prehodno zastavo, dobilo istočasno tudi odgovarjajočo nagrado, ki naj bi se podelila delavcem, ki so prišli na prvo mesto in dobili prehodno zastavo.« Dalje je iznesel govornik, da morajo vse sindikalne organizacije uvesti zastavice po posameznih tovarniških oddelkih. Zastavica naj bi se vsakodnevno podeljevala najboljšemu delavcu v tovarni in naj bi bila pritrjena na delovnem mestu. »Mi smo tudi priporočili ministrstvu industrije,« —- je nadaljeval tov. Lekovič — »naj bi vsako podjetje uvedlo neko prehodno zastavo, ki bi se tedensko poklanjala najboljšemu oddelku. Pri velikem številu podjetij norme še niso uvedene Dejstvo, da v velikem številu podjetij še niso uvedene delovne norme, je resna stvar za naše sindikalne funkcionarje in stvar, ki prinaša skrbi celokupni naši sindikalni organizaciji. Preko 60% podjetij v državi je še vedno brez delovnih norm. V ostalih 40% podjetij, kjer so norme uvedene, so te norme premalo preštudirane in mnogokrat nerealne, prenizke ali previsoke. Četrti plenum Glavnega odbora Enotnih sindikatov NAČRTNO GOSPODARSTVO IN NALOGE SINDIKATOV Govor tovariša V®je Lekoviča, podpredsedn ika Glavnega odbora Enotnih sindikatov Nadaljevanje govora predsednika vlade LR S Mihe Marinka Izvoljena Ustavodajna skupščina predstavlja enoten političen blok edinstvene težnje našega naroda države — osnovna naloga Enotnih sindikatov Jugoslavije razširjeni plenum Glavnega odbora Enotnih sindikatov --------------------y nmiteliskeaa in ractonalizatorskesza dela, še vedno ni pravilnega stališča do teh izumiteljev in racionalizatorjev. Ne samo, da je nepravilno stališče do,posameznikov, temveč ni pravilnega stališča niti napram izumiteljstvu in racionalizatorstvu kot celoti.« Govornik navaja slučaje, kjer so ljudje za izume in za uvedbo novih metod dela dobili po nekaj slo dinarjev, kakor da gre tu za miloščino. Iznesel je, kakšno veliko škodo prinaša to našemu gospodarstvu in pravi, da se morajo v vseh sindikalnih podružnicah formirati posebne komisije, ki bi skrbele za izumitelje in raeionklizatorie, se pozanimale za njihove predloge in se potrudile, da bi se ti predlogi naiskrhnoie proučili in čimprej uvedli v gospodarstvo. Kakršen je izum in kolikor koristi prinaša našemu gospodarstvu, takšno nagrado je treba odrediti tudi izumitelju. »Vsak, tudi' najmanjši izum in predlog. ki je koristen hi prinaša prihranke, je treba nagrajevati — je dejal tov. Lekovič —‘ tudi te najmanjše izume je treba nagrajevati s stalnim procentom od letne koristi, ki je bita dosežena z dotičnim predlogom. V kolikor pridejo v poštev veliki in važni predlogi, ki prinašajo milijonske koristi, jih je treba posamično reševati; za njih se lahko da nagrada tudi do stotisoč dinarjev, če pa predlog ali izum znači revolucijo v našem gospodarstvu, takemu človeku pa bomo zgradili tudi hišo« — je zaključil govornik svoje izvajanje v lem vprašanju. V zvezi s strokovnimi kadri je tov. Lekovič poudaril, da bo potreba po novih sit rokovni h kadrih toliko večja, čim dalje gremo z izgradnjo naše države, z izgradnjo naše industrije. Opozoril je centralne uprave, naj se glede vprašanja izgradnje novih strokovnih kadrov povežejo z gospodarskimi voditelji, da bi se čimprej izdelal načrt o izgradnji novih kadrov za nove industrije. V zvezi s tem je govornik omenil tudi proizvodne konference. Vprašanja teh konferenc sindikalne organizacije niso razumele tako, kakor bi to hilo potrebno. »Vedeti je treba, da so v teku narodnoosvobodilne borbe četne konference reševale v.sa vprašanja in da smo načelnih konferencah reševali vsako operacijo, ki smo jo izvedli in na teh izkušnjah smo učili in usposabljali naše borbene edinice. Iste metode ee moramo posluževati tudi na proizvodnih konferencah. One so lahko v resnici močna vzpodbuda delavcem za večjo produktivnost dela. za slednjo materiala in za slednjo na splošno. Na proizvodnih konferencah naj delavci got ore o načrtu, ki ga sprejmejo, kako ga izvršujejo, o disciplini, o slednji v materialu ter na splošno o našem gospodarstvu.« »Proizvodne konference so tisti kraj.« — je dejal dalje tov. Lekovič, »kjer lahko delavski razred najboljše uvidi, da je vprašanje izboljšanja našega gospodarstva, vprašanje naše industrializacije njegova lastna stvar. Na teh konferencah lahko delavski razred najlažje pride do spoznanja, da je njegova srečnejša bodočnost, boljši življenj- i?kr pogoji,- višji ku.lturui nivo — te za delavski razred osnovne stvari — odvisno od dela in izvrševanja vseh nalog, ki jih delavci prevzemajo nase.« Ko je govoril o važnosti večernih tečajev, je dejal, da je zanje treba angažirati inženirje in tehnike. Zimo je treba izkoristiti za sklicevanje tečajev za sezonske delavce, kar je posebno važno za stavbinske delivce, ker se občuti v stavbni stroki veliko pomanjkanje strokovnih delavcev. Posebno pažnio je tov. Lekovič posvetil vprašanju zaposlitve vse večjega števila žena v gospodarstvu. Od skupnega števila brezposelnih delavcev, ie konstatira! tov. Lekovič. ie 90% žena. Da bi se rešilo to vprašanje, priporoča Organom za posredovanje dela. da pošiljajo žene na vsa delovna mesta, kjer bi se mogle zaposliti. Poleg lega jim te treba posvetiti posebno pažnio za njihov kulturni dvig in ideološko orientlranje. Treba jih ie izvleči iz zaostalega in malomeščanskega mišljenja. Poleg tega opozarja tov. Lekovič na potrebo, da se tudi vsem ostalim delavcem, ki prihajalo v proizvodnjo, posveti posebna paž-nja tako v vprašanju njihovega strokovnega usposabljanja, kakor tudi v pogledu ideološke orientacije. Zaščiti dela se ni trosvečala nikakršna pažnja V zvezi z zaščito dela je iznesel govornik, da^ ie treba rešiti vsa vprašanja, ki se lahko rešijo v obstoječih možnostih. S tem v zvezi se postavlja vprašanje ustanavljanja ljudskih inšpektorjev v podjetjih. Pri tem opozarja, da se ie treba izogniti skrajnostim, kakršne so vršili n. pr. neki inšpektorji dela. ki so obšli podjetja in zahtevali, da se ta podjetja zapro zaradi slabih higienskih prilik. Naloga komisij tehnično-higienske zaščite, ki so v formiranju, ie, da se bavijo s higienskimi pogoii in s tehnično zaščito. Tov. Lekovič je iznesel primere, kier se lahko brez težkoč izvedejo’ potrebne tehnično-zaščitne mere. Na kratko se ie tov. Lekovič dotaknil tudi vprašanja preskrbe. Temu vprašanju- so sindikalne organizacije dolžne posvetiti veliko pažnie. Toda treba je prenehati s prakso, da sindikalne organizacije upraviiaio menze; one so dolžne, da za vsako menzo formirajo posebno upravo, ki naj dela pod vodstvom uprave podružnice. Referent ie govoril tudi o vprašanju vrtnarstva. živinoreje in svinjereje. Delavci so pokazali voljo za to delo, toda ni bilo dovolj organizacije. Rilo je pojavov, da so neki funkcionarji predlagali delavcem, ki so delali v vrtnarstvu, da daio v razne svrhe pridelek svoiih vrtov, kar je istotako napačno, ker lihiia voljo za nadaljnje delo. Govornik celo smatra, naj bi centralne uprave uvedle ure-Hodne zastave za najboljši uspeh v vrtnarstvu v teku enega leta. Ko ie tov. Lekovič pozval plenum, naj v diskusiji osvetli postavljena vprašanja in prinese sklepe, je končal svoj referat s sledečim: »Toda najvažnejša stvar, ki jo moramo iznesti na tem plenumu in ki se mora široko razprostreti preko vse naše države, to ie vprašanje izvršitve onih nalog in načrtov, ki jih prinaša naša vlada in katere ie postavil naš tov. Tito, a to je vprašanje industrializacije in elektrifikacije naše države. Zato je potrebno, tla vznikne in da zapili ane preko vse naše države misel, ki mora preiti v zavest poslednjega našega delavca, da je to najvažnejša in osnovna naloga, ki io moramo izvršiti brez ozira na to. kakršne težkoče se postavljam pred nas in da smo pripravljeni izvršiti te naloge za vsako ceno, odrekajoč se še mnogo čemu. kajti to vodi k boljši in srečnejši bodočnosti naše države in delavskega razreda, srečnejši bodočnosti naših narodov. Diskusija © referofu: „Načrfno gospodarstvo in reaioge sindikatov*1 Po referatu tov. Lekoviča se je oglasilo k diskučiiji več tovarišev. Tov. Marko Beliinlč, predsednik Federalnega odbora za Hrvatsko, je pr kazal Stanje industrije v predvojni Jugoslaviji, ko so inozemske tovarne predelovale v fa.brikate surovine, ki so se prldob vale v naši državi. Naš nared je moral kupovati te izdelke po cenah, ki so jih d kitirali inozemski kapitalisti. V novi državi se to ne sme n ne more zgoditi. Načrtni sistem proizvodnje, Industrializacija in elektrifikacija je pojt. ki vodi delavski razred in vse delovno ljudstvo ]< boljšemu življenju, k moči in k popolni neodvisnosti. En razloga, zakaj dosedanje tekmovanje ni doseg’o sv or ega viška, tiči v vprašanju nagrajevanja delavcev, ki so dali od sebe vt.eeko produktivnost v delu. Dosedanja uredba o plačah ne odgovarja več popolnoma svojemu namenu Ima,mo pr mer, da zaslužijo posamezni delavci pri nakladanju ln razkladanju vagonov po 150 dinarjev na uro, medtem ko zaslužijo kvalificirani kov narji, ki delajo v tako važnih panogah, kot je elektrifikacija ali Izdelovanje strojev, po IS, 19 ali 22 dinarjev na uro. V tndustrflft "mamo delavce, ki že po 15 let vršijo svoje delo povsem strokovno. Potrebno bi bilo, da ti delavci položijo strokovni tzp t ln postanejo s tem kvail-fitirani delavci. Mirko Mllojkovlč, član Federalnega odbora za Srbijo, se j p dotaknil vprašanja norm kot enega zmed najvažnejših problemov v načrtni proizvodnji. To vprašanje se v Sterilnih podjetjih ni pravilno reševalo. Dogodili so se primeri, da so uprave podjetij prepuščale vso skrb za vpeljavo norm sindikalni organizaciji, Mnoge tekmovalne komis je niso bile dobro sestavljene, zaradi tega se tekmovalni polet, ki je zajej delavsko mladino, ni v pravilni meri izkorist I. Sindikalne organizacije g0 izgubljale ve-1 ko dragocenega 6se*i z Izpolnjevanjem vsakovrstnih vprašalnih pol, k| so jih dobivale od nadrejenih forumov Tov. Ml-lojkovič je v zvezi s tern podpri predlog tov. Lekoviča, da se z zbiranjem podatkov. k so v zvozi s trkmovnmvm. bavtjo direktno Osrednji odbori, ne pa posamezni Federalni odbori. V n.ačšh podjetjih «= posveča veliko premalo pričuje .vprašanju radonatizaiti je. Marsikateri stroj ni v dovotjni meri izkoriščan. TJdarntšivu se je sicer dajalo splošno pr znanje, ni se pa polagalo važnost na Pravilno nagrajevanje. Takšno stališče ne more roditi uspehov v nadaljnjem tekmovanju. Predsednik Federalnega odbora za Slovenijo tov. Dolinšek Anton je poudaril, da se bo tekmovanje dvignilo na višjo stopnjo, če bo vsak delavec v vsakem podjetju upoznan s proizvodnim načrtom podjetja, Naglasil je primer, s proge Preserje—Borovnica, ki jasno prikaže, kakšne velike koristi je vpeljava norm. Ko so strokovnjaki, kt so pripomogli, da se je s pravilno organizacijo dela prihranilo skupnosti 3 milijone d narjev, prejeli nagrado, se je delo še bolj pospešilo. Da usposobimo n dve kadre, je potrebno, da nudi vsak strokovni delavec svoje znanje tudi ostalim tovarišem. Naša s ndsltal. na delegacija je ob priliki svojega obiska v Sovjetski zvezi vdela, kako udarniki — stahanovej poučujejo svoje tovariše v znanju, ki ga posedujejo. Jsmail Retnzi, predstavnik Federalnega odbora za Makedonijo, je naglasil, da se organiz ra tekmovanje lahko samo tedaj, če obstoja v podjetju tesno sodelovanje med sindikalno organizacijo in upravo podjetja. Makedonija ni industrijska dežela. Njena številna pr rodna bogastva se bodo mogla načrtno Izkoristiti le, če bomo vzgojili strokovne kadre in elektrificiral; deželo. J šefket MaglajnlU, predsednik Federalnega odbora za Bosno m Hercegovino, je navedel nekaj uspehov načrtnega tekmovanja: glavna železniška delavn ca v Sarajevu je v novembrskem tekmovanju pri. hranila državi 16 milijonov dinarjev. Delovni kolektiv solarne V Kreki je v novembrskem tekmovanju pr.esegei za 27,5»/0 obvezo Iz prvomajskega tekmovanja, k je znašala 10o/„ preko dotedanje pvctžvodnje. Poleg tega s-o vsi rudniki v Bosni jn Hercegovini prekoračili proizvodnjo za 10 do 200/„. Tov. Maglajntk je opozoril tud: na napake, ki so se dogajale, ko so delavci na neki gozdni progi dosegli normo v šestih urah, jih je uprava poslala domov n jim rekla: »Ne moremo dovoliti, da bi zaslužili delavci včč kot je potrebno.« V nekaterih gradbenih podjetjih so postav H kolektivne norme. V neki grupi, ki je štela nekaj desetin delavcev, je bila nagrada za prekoračeno normo razdeljena na vse enako, kar je nepravilno, ker vsi delavci ne dosežejo iste storilnosti. Razumljivo je, da so ti delavc: iskali pravičnejše, plačevanje v drugih podjetjih. Toda uprava jih je zaradi tega proglasila ža sovražne elemente, čej>ray so bUj. po- polnoma pošten-; delavci, ki so upravičeno zahtevali večjo nagrado za večjo storilnost. Rudniška uprava v Zenici je predlagala, da se 57 delavcem podeli nagrado. Toda uprava premogokopa v Beogradu jo po dvomesečnem razmotrivanju nakazala 47.000 dinarjev, kateri znesek naj bi se podel 1 med 2o/„ delavcev. Od 1000 ljudi bi jih prejelo nagrado torej 20. Takšno postopanje je šablonsko in nepravilno, ker se nahaja lahko v enem podjetju dosti višji odstotek zaslužnih delavcev kot v drugem podjetju. V glavni železniški delavn"ci v Sarajevu so strokovni delavci opravljali serijska dela, ki se jih vsak nekvafif čira n delavec priuči že v enem mesecu. Sindikalna organizacija je nato postavila strokovne delavce k delu, k’ zahteva večje strokovne usposobljenosti, k .manj strokovnemu delu pa se je pritegnilo žensko delovno silo. Gllgorijo Paunovič, predsednik finančne kontrole Glavnega odbora, je naglasil potrebo po s stematskem pregledu nad izvrševanjem zadanih nalog. Grga Janke/, predsednik Krajevnega medstrokovnega sveta v Beogradu, je govoril o dolžnosti uprav podjetij, ki se morajo v bodoče še bolj temeljito baviti z vprašanjem, kako nudit’ svojim delavcem boljše delovne - pogoje, kot jih nudijo obrtniške delavnice. S tem bi bili na najhi-tre-ši nnč n pritegnjeni delavci iz drobnih obrtniških podjetij. Dušan Djorkovlč, sekretar Zveze kovinarjev. je izjavil, da je potrebno kovinski ndustriji, kot najvažnejši panogi v načrtni proizvodnji, 50 do 60 tisoč delavcev. Težave pa obstojajo zaradi pomanjkanja stanovanjskega prostora. Temu problemu je treba posvetiti v bodoče veliko pažnjo. Lovro Kurir, sekretar Zveze gradb ncev, ijo naglasil, dav gradbeni stroki zelo manjka strokovne delovne sile. predvsem nižjega kadra. Cutj se tud; veliko pomanjkanje vajencev. Ostali tovariši, ki so se oglasili v diskusiji, so iznesli v glavnem iste probleme, kot njihovi predgovorniki. D skusija je bila v splošnem zelo plodna in izčrpna. Govor tov. D§ure Špoljarica Kaj pomeni načrtna proizvodnja za delavski razred Jugoslavije ? Načrtna proizvodnja pomeni za delavski razred Jugoslavije uničenje anarhistične proizvodnje, pomeni uničenje krize, brezposelnosti, uničenje ostankov socialne bede, pomeni uničenje negotovosti, v kateri je delavski razred Jugoslavije živel desetletja. Ta argument mora izkoristiti naša pro- paganda. da se bo delavski razred zavedal, da bo načrtna proizvodnja v prvi vrsti,baš njemu v korist ter da. se uvaja načrtna proizvodnja baš s stališča Interesa delavskega razreda. Nadalje pomeni načrtna proizvodnja najracionalnejše izkoriščanje gospodarskih dobrin ter uporabo tehničnih ved v produkciji. Planska proizvodnja omogoča tudi na. črtno izmenjavo ter istočasno načrtno m gospodarsko razdelitev dobrin. Da v naših novih družabnih prilikah še nismo uspeli odpraviti precejšnjega števila tistih, ki ne delajo, ki pa vendar mnogo boljše živijo kakor naši najboljši delavci, je posledica tega. ker še nismo upcljali načrtne proizvodnje i:n v zvezi s tem načrtne Izmenjave in razdeltive dobrin. Pred sindikate se postavlja važen in velik problem objasniti delavskemu razredu, da je načrtna proizvodnja prav v njegovem Interesu. To poudarjam zaradi tega, ker mnogi naši tovariši agitatorji iri organizatorji tako važen posel jn tako dobro namero sprovajajd na precej neprimeren način v življenje. Nekateri prihajajo k delavcem na žandarski način in ukazujejo: treba je upeljati normo, treba je napraviti, to in ono ter delavcu ne objasnjujejo stvari tako, knt je potrebno. Delavcu se zato dozdeva, da gre to v škodo interesa delavca samega. Vsak delavec se ne zaveda, da gre to končno le v njegovo korist. Tu je treba potrpljenja, argumentov," vsakodnevnega dela in prepričevanja, Prj načrtni proizvodnji jp potrebno dvig-' niti produktivnost dela, potrebno je povečati fond, s katerim naj razpolaga naša država, da bo v resnici mogla sprovesti ogromno industrializacijo naše dežele, brez katere si ne moremo predstavljati osvoboditve delavskega razreda, brez katere ni socializma. Vedeti moramo, da imamo upravnike podjetij, ki so šele na razstavi opazili izum svojega delavca, ne zato, ker je ta delavec iznašel ta izum ilegalno ter ga prinesel m razstavo, ampak je ta delavec stokrat jskl nasveta pri svojem upravniku in zahteval, naj se Izum preizkusi. Tak je slučaj z upravnikom neke delavnice v Ki-kindi, ki je šele na razstavi v Novem Sadu videl izum svojega delavca. Razume se, da mu pri tem ni bilo pfav nič nerodno. Večji del starega strokovnega kadra se da prevzgojiti, se prevzgaja jn se povezuje z delavskim razredom. En del tega starega kadra pa je potrebno zamenjati z novimi " ljudmi. Kar najhitreje lahko spirovedemo, je to, da postavimo najboljše iznajditelje in udarnike na vodilna mesta. Ne mislim s tem reči, da se na tem polju ni do sedaj še ničesar napravilo, teda ni- se dovolj na- pravilo. Pr; tem nosijo krivdo tudi sindN kati. Slučaj v tovarni obutve P vok ter« govori razločno: tu je bil dalj časa na vodilnem mestu človek, za katerega so vsi trdili, da je morda pošten, da ima mogoče dovolj znanja, ne more pa voditi te tovarne. Končno je bil zamenjan, ker so delavci pri njem zaslužili po 45 dinarjev na uro. Zamenjan je bil tedaj, ko bi bil moral iti zaradi svojega dela v zapor. Na njegovo mesto je prišel navaden čevljarski delavec, ki je v nekaj dneh uvedel v tovarni načrt in sistem dela. Prva njegova naloga je bila, da brez dolgotrajnega premišljanja dovede v skladnost delo posameznih oddelkov, delo pri izdelavi.enega para čevljev ter da končno revidira norme, katere je prejšnji upravnik ovrgel. Že v kratkem času je dvignil produkcijo za 20 o/o ter znižal produkcijske stroške za 25o/o. Vidimo torej. da Imamo delavce, ki lahko popolnoma odgovarjajo zaupanim nalogam. To pa nas ne sme zadovoljiti, ampak je treba tem ljudem nuditi priliko, da postanejo in že ry rji. Jakim ljudem moramo omogočiti študij na višjih tehničnih šolah in tečajih. Vprašanje oskrbovanja se je pokazalo kot faktor, ki ovira tekmovanje- in ustvarjanje načrtov v naši produkciji. Takšna oskrba, kakršna je danes, š; ne odgovarja popolnoma svojim nalogam. .Zato so odgovorni državni in sindikalni organi. N'»-mo sicer imeli velikih škandaloznih slučajev, vendar pa so se dogodili slučaji, ki jih je vredno omeriti. Primerili so se slučaj, da je v tovarno, kjer je zaposlenih 100 delavcev, prišlo 500 parov čevljev, do-čim je druga tovarna s 500 delavci .prejel le eden in pol para čevljev. To je sramota im se take stvari ne bi smele dogajati Posamezne skupine delavcev, predvsem gradbenih, niso vezane na stalno delo. Ljudski odbori nimajo v svojih načrtih predvidene hrane za te delavce. Medtem ko ti delavci delajo mesec ali dva, ljudski odbori niso preskrbeli hrane zanje. Naše zadružne in državne organizacije morajo to vprašanje temeljito proučiti in skupno izdelati načrt za oskrbovanje. Poskrbeti morajo tudi, da bodo ti načrti resnično izvedeni, kajti brez načrtne razdelitve dobrin ne more biti načrtne proizvodnje. Iz vsega tega je razvidno, da predstavlja vprašanje uresničitve načrtne proizvodnje, vprašanje stalne in vztrajne borbe. Ni dovolj samo: »Izšel je zakon«! Da se izvede načrtna proizvodnja, je treba marsikaj napraviti. če stvar tako razumemo, potem bomo naredili to, kar zahteva od mas ljudstvo in država' — naša država, naše ljudstvo, na^ ša Partija. Sklepi plena Glavnega odbora Enotnih sindikatov z ozirom na referat o načrtnem gospodarstvu in nalogah sindikatov Plenum Glavnega odbora ugotavlja, da pomeni elektrifikacija ln industrializacija okrepitev pridobitev- narodno osvobodilno borbe, dviganje naše zemlje iz kulturne in tehnične zaostalost, zboljšanje materialnega položaja delavskega razreda in naših narodov, da elektrifikacija- in industrializacija vodi našo domovino v socializem in da predstavlja najučinkovitejše sredstvo za obrambo neodvisnost; naše domovine. Zato poziva plenum vse pokrajinske sindikalne odbore, centralne uprave, zvezne sekrcjariatc, krajevne sindikalne svete in vse podružnične uprave ter sindikalne aktiviste, da pojasnijo širokjm delovnim mn o. žicam pomen elektrifikacije in industrializacije ter da jih mobilizirajo za izvajanje proizvajalnih načrtov v prvem letu načrtne proizvodnje, ker bo s tem zagotovljen nadaljnji razvoj našega gospodarstva. Sindikalne organizacije so v svojem dosedanjem delu dosegle znatne uspehe pri obnovi in izgradnji našega gospodarstva, ki je bilo v vojnj razrušeno in opustošeno. Toda vzporedno z doseženimi uspehih se je pojavila tudi vrsta slabih stran; jn pomanjkljivosti. Slabe stran; in pomanjkljivosti obstoje v tem: I. Tekmovanje Dosedanji način tekmovanja je imel kljub doseženim v elikim uspehom celo vi sto napak. Našo sindikalne organizacije niso v Zadostni meri razumete, da je organiziranje in vodstvo tekmovanja v prvj vrsti nalogi sindikalnih organizacij 111 so pričakovale, da bodo. uprave podjetij organizirale tekmovanje. z druge stran; pa so nekatere uprave podjetij zavzemale pasiven odnos do tekmovanja. Tekmovanje je imelo premišljenega načrta in tudi ne sistema. Ni sc polagalo dovolj važnost; najpomembnejši strani tekmovanja, tako da je tekmovanje postalo medlo. Pozabili so, da je najvažnejša naloga tek. movanja povečevanje produktivnosti dela, vendar ne s podaljšanjem delovnega časa, ampak s pridnostjo in delovno disciplino, z izboljševanjem strojev in orodja, z uporabo izumov in novih delovnih metod ter z racionalnim izkoriščanjem surovin in materiala. Da bi se odstranile pomanjkljiv ostj, ki jih je pokazalo sedanje tekmovanje, je treba: da sindikalne organizacije uvidijo, da je izključno njihova dolžnost, da organizirajo in vbdijo tekmovanje; da bi tekmovanje lahko imelo popoln uspeh samo tam, kjer se uporabljajo delovne norme jn akordni sistem plačevanja delavcev: da se mora tekmovanje v prvi vrsti izvajati v vsaki industrijski panogi; da morajo posamezni d<*lavcj v podjetjih tekmovati medsebojno, nato skupina s skupino oddelek z oddelkom in Lončno da tekmujejo vsa podjetja iste industrijske panoge in sorodna podjetja; o da mora hiti ocnova tekmovanja poveča-vanje produktivnosti dela, doseganje in preseganje norme, zboljšanje kakovosti proizvodnje, prihranek surovin in pogonskega materiala, znižanje proizvodnih stroškov; da morajo vsi delavci. ki tekmujejo, prevzet; individualne obveznost; glede doseganja In preseganja določenih norm v odrejenem času; da je najboljša vzpodbuda za uspešno tekmovanje objavljanje delovnega uspeha vsakega posameznega tekmovalca m oddelka, prj čemer se morajo uspehi pri teh poslih primerjati s prevzetimi obveznostmi; da delovnih norm ni mogoče uvajati za vrsto poslov v ustanovah in uradih; da n j mogoče izvajati tekmovanja v ustanovah in uradih, zlati, pa med prosvetnimi delavci, sodniki in zdravniki na isti način kot v proizvodnji, ker je prj teh poslih tre. ba v prvi rrstj posvetiti pažnjo kakovosti dela. Tekmovanje v sindikalnem delu se mora izvajati ločeno od pcjzvndnega tekmovanja. V znak priznanja za najboljše dosežene uSjiche v tekmovanju se podeljujejo najboljšim kolektivom prehodne zastavice. Želefj bi bilo, da sc razen zastavic Glavnega odbora, pokrajinskih sindikalnih odborov in zastavic ccntralnihh uprav uvedejo tudi prehodne zastavice dntične ustanove, zvezne vlade In zveznih ministrstev za proizvodnjo. Zvezna vlada In gospodarska ministrstva b; morala dajati tudi ustrezne denarne nagrade. Glavni odbor bo uvedel zastavico, kj jo bo podelil najboljšemu in najzaslužnejšemu kolektivu v podjetju, da jo obdrži za vedno v znamenje posebnih zaslug. Uprave sindikalnih podružnic morajo uvesti rdeče prehodne zastavic® v vsakem oddelku podjetja. Ta zastavica bo vsak dan podeljena najboljšemu delavcu dotičnega dne v podjetju, II. Udamištvo Udarništvo in pojav udarnikov je rezultat tekmovalnega duha, ki je zajel delovno ljudstvo naše dežele. Udarništvo je izraz novega odnosa, ki ga kažejo delavci pri delu. Udarništvo ima svoj izvor v zavestj najširših množic delovnega ljudstva, da ne delajo za kapitalistične izkoriščevalce, ampak za svojo državo, v kateri je delavskemu razredu jn vsakemu delovnemu človeku v naši deželi zagotovljen materialni položaj, ki so iz dneva v dan izboljšuje, višja stopnja kulturnega žvljenja in lepša bodočnOjt, Sindikalne organizacije in n jihova vodstva se morajo zavedati. g% so udarnik; ponos delovnega razreda naše dežele, pionirji obnove in načrtne izgradnje gospodarstva, ki jim moramo izkazovat; vsestransko pozornost. Njihove dragoce delovne izkušnje moramo razširjati med vsemi delavci; popularizirati jih moramo v največjem obsegu, udarniško delo pa nagrajevati; slike udarnikov moramo jzobešati v delovnih prostorih, v sindikalnih organizacijah, domovih kulture, klubih in »rdečih kotičkih«. Udarnike in izumitelje moramo z večjo odločnostjo dvigati na vodilna mesta v proizvodnji. Najboljši udarniki, ki izpolnjujejo več kot 6 mesecev pogoje, predvidene za udarnika, morajo dobit j od uprave podjetja posebno priznanje kot najboljši udarniki. V prvi vrsti morajo biti proglašeni za udarnjke delavci y podjetij kj imajo de- lovne norme. Med udamjke je šteti tudi vse izumitelje in racionalizatorj", ki omogočajo s svojimi predlogi povečanje produktivnosti dela in izboljšanje kakovosti. Tudi v ustanovah in uradih se mora razvijati tekmovanje. Za najboljše in najvest-nejše uslužbence, ki so se izkazali v tekmovanju, naj se namesto položaje udarnika ustanovi položaj: odličen knjigovodja, odličen korespondent, odličen strojepisec itd. III. Delavne nssrme Plenum ugotavlja, da se je s tem, ker ve. čina podjetij nj uvedla delovnih norm. v ve. likj meri zadrževala hitrost obnove in izgradnje deželle. Ker n; bilo delovnih norm, ni bilo mogoče prejtj v mnogih podjetjih na akordni sistem plačevanja delavcev, kar je v veliki meri Slabilo detpvnj polet v ped-jetjih, ker najboljši delavci z urno mezdo niso bilj pravilno nagrajeni. Sindikalne organizacije se morajo zavedati, da 60 odstotkov naših podjetij še vcdno nima delovnih norm. Zaradi tega morajo Sindikalne organizacije najodločneje zahtevati od upav podjetij, da čimprej uvedejo delovne normo v vseh listih podjetjih, ki jih še nimajo, ker se bo s tem omogočil prehod na akordno delo in bo na ta način delavcu zagotovljen zaslužek, ki se bo ravnal po dejanškj učinkovitosti dela, Pa tudi 1am, kj eni mogoče uvesti akordnega dela, je treba delavcem za preseganje norme pode. liti ustrezno nagrado. V ustanovah in uradih naj se delovne norme ne uvajajo, z izjemo posameznih poslov, ki to dopuščajo. IV. Delavske plače Plenum ugotavlja, da je nepravilne uporaba uredbe o ureditvi jjlač delavcev in nameščencev zabrisala skoraj vsako razliko m«d plačam; delavcev, tako da je prišlo skoraj do uravnilovke. Kljub vsem svojim pomanjkljivostim in pogosti napačni uporab; je uredba po osvoboditvi naše dežele odigrala važno vlogo pri urejevanju sistema plač. Danes pa je ta uredba že postala ovira privilnega nagrajevanja delavcev, ker ne polaga dovolj važnosti na dejansko strokovno usposobljenost, pridnost, odgovornost in napornost dela. Plenum zato naroča predsedstvu Glavnega odbora, naj se pri Zvezni vladi zavzame zato. da bo čimprej izdana nova uredba o ureditvi delavskih plač Nova uredba naj vsebuje obsežnejšo kategorizacijo delavcev po strokovni usposobljenosti, odgovornosti, ki jo zavzemajo delavej prj delu, in napor-nostj samega dela. Plenum je mnenja, da sama kategorizacija delavcev ne bi odstranila dosedanjih napak in pomanjkljivosti, če se ne bo izvedla tudj kategorizacija naše industrije, tako da bo ločena in zlasti forsirana naša osnovna industrija. Delavci (e industrije morajo biti bolje plačani. Halje naroča plenum predsedstvu Glavne, ga odbora, naj si prizadeva, da bo čimprej izdana uredba o ureditvi plač državnih uslužbence g tej: vodilnega jn tehničnega j osebja v državnih podetjih, zlasti prosvetnih delavcev in zdravstvenih uslužbencev, ker je njihov materialni položaj prav posebno težak. Ve Izumitelji in racionali* zatotji Izumitelji in racionalizatorjjj v proizvodnji so ogromno prispevati pri obnovi vseh vrst narodnega gospodarstva, Vendar posamezni vodilni organ; v proizvodnji in tehnični voditelji zavzemajo nepravilen odnos do izumov in izumiteljev, ker ne nudijo zadostne pomoči izumiteljem in racionalizatorjem pri realiziranju njihovih izumov in racionalizatorskih predlogov, niti ne dajejo nagrad v pravilnem raz. merju s finančnim efektom, ki se doseže z realizacijo njihovih predlogov. Zato je nujno, da vse sindikalne organizacije store potrebne korake, da bodo vodstva podjetij upoštevala delo izumiteljev in racionalizatorjev ter omogočila realizacijo njihovih izumov in predlogov. Dolžnost sindikalnih podružnic v podjetjih je, da ustanove komisije (v katere naj vstopijo najbolj izkušeni delavci, tehnik} in inženerji), kj bodo skrbele za to, da se bodo izumj in racionaljzatorski predlog; delavcev realizirali in uporabili v proizvodnji. Plenum naroča predsedstvu Glavnega od-bcra, da se zavzame pri gospodarskem svetu za to, da se izumiteljem in racionaliza-torjem zagotovi zakonita pravica do ustrezne premije, k; bo v sorazmerju s finančnim efektom, ki se doseže z* uporabo njihovih izumov in racionalizatorskih predlogov. VI. Strcksvni kadri Uspeh industrializacije in načrtne izgradnje našega gospodarstva je v mnogočem odvisen od zadostnega števila strokovnih delavcev, ki imajo ustrezno tehnično izobrazbo. Ker je že sedaj število kvalificiranih delavcev nezadostno, je dolžnost sindikalnih organizacij, fla vzpodbujajo uprave podjetij, naj prično usposabljati in specializirat) delavce, ker imajo nekatere uprave tendenco, da se znebe učencev. Zato je potrebno: 1. da se ustanove večerni tečaji in seminarji, kj bodo uposabljali skupine delavcev in dvigali njihov tehnični nivo. To zimo mo. ramo zlasti izkoristiti za strokovno usposobljen je gradbenih, kmetijskih in drugih sezonskih delavcev s pomočjo tečajev; 2. da se ustanove tečaji za posebno izkušene delavce, izumitelje in tiste, ki imajo pogoje, da se bodo razvil) v odlične strokovnjake; 3. da se posveti čim večja pažnja kulturnemu in ideološkemu dviganju novih de. laeev in žena, ki bodo v čim dalje večjem številu stopale v našo industrijo;; 4. da se posveti prav posebna pažnja v gospodarskem življenju učencem in da se pritegne v gospodarstvo mladina z Mladinske proge, ki je pri praktičnem delu pokazala svoje odlike in sposobnost obvladanja in prisvojitve vaznih strok. V cilju vzgoje bodočih strokovnih kadrov, je neobhodno potrebno kontrolirati delo obrtnih nadaljevalnih šol v manjših mestih Plenum poziva Krajevne medstrokovne svete, da skupno z mestnimi ljudskimi id-bcri in inšpektorji dela čim preje rešijo vprašanje osnovanja teh šol tam, kjer jih še ni. Prav tako plenum nalaga dolžnost Krajevnim medstrokovnim svetom, da kontrolirajo vpis učencev in nji o v redni obisk obrtno nadaljevalnih šol. VII. Evidenca Vprašatije evidence je v našem gospodarstvu še vedno odprto in nerešeno. Število podjetij, ki redno vodijo evidenco, je zelo majhno. Nekaterim sindikalnim voditeljem še ni jasno, kdo mora voditi evidenco proizvodnje — uprave podjetij ali pa sindi-kalne podružnice. V resnici morajo voditi evidenco proizvodnje uprave podjetij,, evidenco sindikalnega dela pa 'uprave sindikalnih podružnic. Sindikalne podružnice morajo povsod pomagati upravam podjetij m zahtevati, da se eimprej ustvari aparat za evidenco. Uprave sindikalnih podružnic morajo vsak dan dobivati od upave podjetij podatke o delovnih uspehjh v proizvodnji, da hi lahko pravočasno storile korake t^m, kjer ne izpolnjujejo prevzetih obveznosti, ter popularizirale tiste tekmovalce, ki presegajo normo. Uprave podružnic morajo pošiljati podatke o tekmovanju svojim nadrejenim sindikalnim forum-m najmanj enkrat mesečno. Podatki tekmovanja se bodo pošiljali na enotnem obrazcu, ki ga bo izdelal Glavni odbor. VIH. Zaščita dela Plenum ugotavlja, da je tehnična in higi-iska zaščita dela v podjetjih na zelo niz-stopnji. To je glavni vzrok cele vrste ne. eč ki so se dogodile pri posameznih de- i. Uprave sindikalnih podružnic m uprave djetij so bile glede tega tako važnega irašanja popolnoma pasivne in nezainte-sirane. Zato je plenum sklenil, da morajo irav® podružnic v vseh podjetjih ustano-ti tehnično-higijeske komisije, katerih naga bo, da sj prizadevajo izboljšat; higi-iske pogoje in tehnično zaščito dela. Vsi ndikalni forumi od centralnih uprav pa do airužnic se morajo zavzeti za to, da bodo podjetjih imenovanj inšpektorji, kj bi jej; vse zakonite možnosti do ukrepov, iterih namen je izboljšanje delovnih po-»jev, zatiranje malomarnosti in neodgo-traosti. IX. Osrkrfea In stansvanje Plenum ugotavlja, ua ima dosedanja organizacija in način oskrbovanja delavcev vrsto pomanjkljivosti in napak, ki otežko-čajo pravilno in redno oskrbovanje delavcev in nameščencev z osnovnimi življenjskim; potrebščinami in da velik del delavcev stanuje v zelo slabih ati premajhnih stanovanjih. Mnoge uprave podjetij niso P°-gvetile tem vprašanjem zadostne pozornosti. Zato se morajo vse sindikalne organizacije, skupno z upravami podjetij, vztrajno zavzemati pr; organih za preskrbo, da se prične izvajat) uredba o prioritetni preskrbi delavcev in nameščencev. Sindikalne organizacije se morajo zanimat; za delo delavskih prodajnih zadrug, menz, vrtov, svi-njereje in ltokošjereje, kjer so za to podani pogoji. Skrb za načrtno gradnjo stanovanj mora postati ena od najvažnejših nalog vsake sindikalne organizacije. Posebno pozornost morajo organizacije posvetiti oskrbi sezoskjh delavcev in de- Odlok o spremembah v organizacijski strukturi Enotnih sindikatov KtrtTreitA Prvi kongres jugoslovanskih književnikov v Beogradu Glavni odbor je na svojem IV. plenarnem zasedanju, ki se je vršilo 16., 17. in 18. novembra 1946, v zvezi s predlogom o spremembah v organizacijski strukturi Enotnih sindikatov sklenil sledeče: 1. Splošna (mešana) zveza delavcev in nameščencev Jugoslavije se reorganizira in preimenuje v: Zveza delavcev drobne industrije in obrti Jugoslavije, ki zajema: a) delavce in nameščence raznih profesij, za katere ne obstojajo odgovarjajoče zveze; b) delavce in nameščence obrtnih delavnic iz raznih strok v podeželju in manjših mestih ter c) delavce in nameščence malih industrijskih podjetij iz raznih strok lokalnega značaja. Za čim bolj uspešno delovanje te Zveze se pri Osrednjem odboru in drugih forumih, kjer je to potrebno, organizirajo sekcije za stroke, ki so v Zvezi številnejše. Organizacijo te Zveze bodo poleg Osrednjega odbora izvedli Glavni odbori s pomočjo medstrokovnih svetov, soglasno in s sodelovanjem z Osrednjimi odbori zainteresiranih. zvez. 3. Zveza uslužbencev gospodarsko-uprav-nih in tehničnih ustanov ter Zveza uslužbencev pravosodnih ustanov se združita. Ustanovi se nova zveza pod imenom Zveza uslužbencev Državno-administrativ-nih in pravosodnih ustanov Jugoslavije. Ta Zveza zajema državne uslužbence, zaposlene v ljudskih odborih, ljudskih skupščinah, predsedstvih vlad, ministrstvih in sličnih ustanovah. Tu so izvzeti tisti uslužbenci gori navedenih ustanov, za katere je s posebnim, odlokom določeno ali pa se bo sklenilo, da stopijo v neko drugo Zvezo. 3. Zveza delavcev in nameščencev denarnih, zadružnih in trgovskih podjetij se reorganizira in preimenuje v: Zveza delavcev in nameščencev trgovskih podjetij Jugoslavije. V to Zvezo pridejo delavci in nameščenci trgovskih podjetij in zadrug, ki se bavijo z distribucijo. Uslužbenci denarnih in zavarovalnih podjetij, ki so člani sedanje Zveze denarnih, zadružnih m trgovskih podjetij, preidejo v Zvezo finančnih uslužbencev. 4. Zveza delavcev in nameščencev občinskih podjetij in ustanov Jugoslavije se reorganizira tako, da ostanejo v njej samo delavci in nameščenci, zaposleni v.podjetjih, katera vodijo komunalni odseki mestnih ljudskih odborov. Izvzeta so podjetja, za katera se s posebnim odlokom odredi drugače. Vsi ostali delavci in nameščenci, zaposleni v ustanovah in podjetjih mestnih ljudskih odborov bodo pripadali odgovarja* jočim strokovnim zvezam. 5. Zveza delavcev in nameščencev mono-poLskih podjetij Jugoslavije se reorganizira in preimenuje v: Zveza delavcev tobačne industrije Jugoslavije. Ta Zveza zajema vse delavce in nameščence, zaposlene v tobačnih tovarnah, v tobačnih postajah, v tobačnih direkcijah in v Glavni upravi za proizvodnjo tobaka. Člani sedanje Zveze monopolcev bodo prešli v odgovarjajoče zveze. 6. Ukinja se Zveza brivsko-frizerskih in higienskih delavcev Jugoslavije, njeno članstvo pa preide v Zvezo delavcev drobne industrije in obrti. Celokupna imovina te Zveze se preda Zvezi delavcev drobne industrije in obrti. 7. Zaradi neposredne povezave se ukinjajo tam, kjer niso več potrebna tajništva tistih Zvez, v katerih je organizirano predvsem industrijsko delavstvo. Odlok o ukinitvi takega tajništva bo izdal Glavni odbor na predlog Federalnega odbora in Osrednjega odbora. 8. Ukinjajo se krajevni odbori v tistih mestih, v katerih niso več potrebni. V tem primeru bodo podružnice pripadle pod neposredno vodstvo Osrednjega odbora, odnosno tajništva Zveze ih KMS-a. Odlok o ukinitvi posameznih krajevnih odborov izda Osrednji odbor v sporazumu s Federalnim odborom. 9. Zaradi koordinacije dela sindikalnih organizacij na teritoriju enega okraja se lahko ustanovijo okrajni sindikalni sveti. Odlok o njihovi ustanovitvi izda Federalni odbor. 10. Da bi se čim bolj organiziralo delo v podružnici, da se hi ie-ta mogla baviti s konkretnimi vprašanji proizvodnje kot' tudi z vsemi ostalimi vprašanji sindikalnega dela, je potrebno izvršiti sledečo organizacijo v podružnici; a) dosedanji naslov »odbor podružnice« se spremeni v »upravni odbor podružnice«, ki se voli po statutu Glavnega odbora in po zveznih pravilih. če je v podjetju ali ustanovi do 1000 članov sindikata, tedaj se upravni odbor voli na splošni konferenci vseh članov, če pa je v podjetju več kot 1000 članov, tedaj se vršijo volitve upravnega odbora na konferenci delegatov, kateri se volijo po sledeči tabeli: od 1001 do 2000 članov — na vsakih 5 članov 1 delegat, od 2001 do 5000 članov — na vsakih 10 članov 1 delegat, preko 5000 članov — na vsakih 20 članov 1 delegat. b) V oddelkih podjetja, v katerih je najmanj 80 delavcev in nameščencev, se voli pododbor podružnice. Pododbor .šteje od 3 do 9 oseb, ki se volijo na splošni letni skupščini članov tega oddelka. Pododbor je' pod neposrednim vodstvom upravnega odbora podružnice." Konstituira se z izvolitvijo predsednika, tajnika in predsednikov posameznih komisij. Pododbor nima blagajnika. c) Delavci in nameščenci, člani sindikata, ki delajo na isti nalogi, sestavljajo sindi- IIIHlIlllHBlIllIllllllUMIHIIIIIIUMllIlllllllllllllIHnilMlIlHIIfflllllllllllllllllllllHIUlinilllllillllllllUlllllUJIlllUIHimilllllHI lavcev, k) po naravi svojega dela pogosto menjajo delovni kraj. Plenum izraža odločnost in trdno voljo delovnega ljudstva naše države, zbranega okrog svoje Komunistične partije in voditelja naših narodov tovariša Tita — da bo odločno, pripravljeno na sleherno odpoved, požrtvovalno kakor junaški partizani, izpolnilo nalogo industrializacije in elektrifikacije naše države, kj nam jo je zastavil naš Ljubljenj voditelj in učitelj tovariš Tito. kalno grupo, v kateri je največ 20 članov. Sindikalni grupi na čelu stoji poverjenik, ki ga voli članstvo enkrat na leto. Sindikalna grupa je pod neposrednim vodstvom pododbora, a če tega ni pod vodstvom upravnega odbora podružnice. V podjetjih, ki delajo na izmeno, se te sindikalne grupe organizirajo v vsaki izmeni. d) Da bo organizacija sindikalnega dela pri upravnem odboru in pododboru podružnice čim boljša, se postavijo sledeči sektorji: 1. organizacijski, 2. za tarifna vprašanja in tekmovanje, 3. za iznajdbe in racionalizacijo, 4. za zaščito dela, 5. za socialno zavarovanje in oddih, 6. za preskrbo in stanovanja, 7. za kultumo-prosvetno delo, 8. za fizkulturo in šport, e) Za čim boljši razvoj in za pritegnitev čim večjega števila članstva v sindikalno delo, se pri upravnem odboru in pododboru podružnice organizirajo njihovi organi — komisije: L za tarifna vprašanja in tekmovanje, 2. za iznajdbe in racionalizacijo, 3. za zaščito dela, 4. za socialno zavarovanje in oddih, 5. za preskrbo in stanovanja, 6. za kulturno prosvetno delo, 7. za fizkulturo in šport. 11. V velikih podružnicah je treba na vsakih 1000 delavcev postaviti plačano osebo, počenši s prvim tisočem. V primeru, da hi bila potrebna plačana oseba v podružnici izpod 1000 članov, izda Osrednji odbor za vsak posamezni primer poseben odlok. Poleg teh oseb, ki so plačane iz pozicije bud-žeta za organizacijsko-upravne stroške, so lahko plačane tudi osebe za fizkultumo in kulturno-prosvetno delo, ki se bodo plačevale iz odgovarjajočih pozicij budžeta. 12. Zaradi čim hitrejše in točnejše evtden-ce o celokupnem številu članstva in evidence števila nezaposlenih in obolelih, se uvedejo posebne članske znamkice za člane, ki so začasno nezaposleni. Te znamkice so obvezne kot vse druge ter se jim odredi cena 1 dinar. 13. Nezaposlen ali bolan član, ki v teku meseca, v katerem je bil bolan ali nezaposlen, ne dobi na račun plače več kot 1000 dinarjev, plača članarino 1 dinar in prejme znamkico za bolne, odnosno nezaposlene, če pa je zaslužil več kot 1000 dinarjev, plača članarino tistega razreda, kateremu odgovarja višina plače v teku tega meseca. V kolikor tak član želi, mu je dovoljeno, da plača tudi večjo članarino, t. j. članarino tistega razreda, ki ga je plačeval pred obolenjem ali nezaposlenostjo. Bolniške podpore in podpore za nezaposlene se pri plačevanju članarine ne upoštevajo. V kolikor član za časa bolezni prejema redno plačo, je dolžan plačati odgovarjajočo članarino. 14. Izvršni odbor Glavnega odbora se pooblašča, da — v sodelovanju s posameznimi Osrednjimi odbori in Federalnimi odbori — vrši nadaljno reorganiazcijo v Enotnih sindikatih — v kolikor se za to pokaže potreba. Prav tako se pooblašča Izvršni odbor, da rešuje vsa finančna vprašanja, ki se pojavijo vsled prehoda posameznih organizacij iz ene zveze v drugo. S tem se postavlja izven moči odlok širše seje Izvršnega odbora z dne 25.1 januarja t- L, po katerem se v primeru prehoda članstva v drugo zvezo, odda tej zvezi 30 % bruto plačane članarine, ki jo je vplačalo to članstvo. Poziv sindikalnim organizacijam in funkcionarjem, da posvetijo več pažnje organiziranju delavcev Četrti plenum Glavnega odbora ugotavlja, da se znaten del delavcev in nameščencev še vedno nahaja izven sindikalnih organizacij, kar otežuje izvršitev nalog, ki stoje pred Enotnimi sindikati, kar škoduje celokupnemu delavskemu razredu. Plenum poziva vse sindikalne organizacije in voditelje, da vložijo ves svoj trud in posvetijo posebno pažnjo sindikalnemu organiziranju še neorganiziranih delavcev in nameščencev. Plenum poziva vse delavce, nameščence in uslužbence, kateri se še nahajajo izven Enotnih sindikatov, da vstopijo v svojo razredno organizacijo in na ta način, pod vodstvom sindikalne organizacije, združijo svoje napore z ostalimi organiziranimi tovariši v čim hitrejši obnovi in izgradnji naše dežele ter ustvarjanju čim boljših življenjskih pogojev delavskega razreda In vseh naših narodov. -A- Sklepe plenuma o kulturno-pro-svetnem delu, fizkulturi in socialnem zavarovanju bomo objavili v prihodnji številki. AD si že naročB »Prešernovo knjižnico?** • tri knjige — Koledar OF, Prežihov »Samorastniki« in »Spomini na partizanska leta«. Vse tri samo 69.— dinarjev. Ce nisi, ne zamudi prilike: subskrip-clja traja nepreklicno samo do dne 3. decembra t. L — pozneje knjigotrške cene. Vse tri knjige so zanimive, tehtne in pomembne. Ne pomišljaj, naroči nemudoma pri SLOVENSKEM KNJIŽNEM ZAVODU V LJUBLJANI, njegovih podružnicah in poverjenikih. 17. novembra je bal v dvorani Kolarčeve univerze v Beogradu svečano otvorjen Prvi kongres jugoslovanskih književnikov. Poleg velikega števila književnikov iz vseh naših republik so se udeležile otvoritve tudi delegacije književnikov iz Češkoslovaške, Albanije, Bolgarije, Rumumije, Francije in Madjarske, več ministrov zvezne vlade LR Srbije, člani sovjetske ambasade, zastopniki JA, sinidikatov, mladine in drugi častna gostje. Zastopniki JA, množičnih organizacij in tujih književnikov so imeli kratke pozdravne govore. Po končanem svečanem delu Kongresa so bile odposlane brzojavke generalisima Stalinu in maršalu Titu. V okviru delovnega dela Kongresa je imel književnik Radovan Zogovič referat o položaju in nalogah književnika. >Naša književnost mora prikazati našemu narodu vse, kar je napravil,« je dejal tov. Zogovič, »da se narod zave svojih neizčrpnih moči in spozna — videč kaj vse je že napravil — kaj lahko še naredi.... Naša knji- ževnost mora biti nadaljevanje in razvijanju tega, kar so ustvariti. Njegoš, Prešeren, Svetozar Markovič, Zmaja, Jaksič, Mažura-nač, Cankar — tedaj bodo njene naloge jasne in jasna bo njena potx Dalje je poudaril, da mora naša knjižen nost predvsem živo prikazati petletno borbe, današnjo družbo in današnjega človeka. — Vzgajati ljudstvo, to je ena najvažnejši njenih nalog. Po izčrpnem referatu se je razvila živahna diskusija o pomembnosti mtarimske htecato-re, o problemu kritike, dramske književnosti, poezije in e vzgoji mladih kujiževrakoa. Diskusije se je udeležilo večje število kag*-Eevnikov iz vseh naših republik. Poudari# so pomen založb in ljudskih izdaj, pomen naše literature za naše izseljence tar na kraju diskusije izrekli polno priznanje referatu tovariša Zogovtea. Po pozdravu delegacije poljskih fajfirio-nikov, ki se je tudi udeležba Kongresa, je sterifl referat književnika ta akademika $■ Aadriča a vprašanju statuta. Sovjetski film .Prisega" Osnovna misel filma »Prisegaj«, Id ga te dni vrte v Ljubljani, je delo in borba sovjetskega ljudstva, ki izpolnjuje prisego, katero je mrzlega januarskega dne — pred 22 leti izrekel Stalin ob mrtvem Leninu. Pred nami se odkriva živa slika grandioznega dela velikega Stalina in sovjetskih narodov, M so z neumorno borbo in delom ustvarili in uresničili Leninova Izročila. V filmu »Prisega«/ ko zasledujemo življenje in usodo družine Petrovih, matere Barbare Mihajlovne in njenih tovarišev, ki so usodnega januarskega jutra prišli v Gorki k Leninu s svojimi težavami, a so našli velikega voditelja mrtvega, se nam odkrije mogočno socialist dno ustvarjanje v Stalinskih petletka*.. Fkm na platnu živo prikazuje graditev sovjetske države pod vodstvom Stalina, ki ga je ljudstvo ob Leninovi smrti izbralo za svojega novega voditelja. Stalinu izroči tudi Barbara pismo ubitega moža, naslovljeno na Lenina. Pred nami se odkriva zgodovina dveh desetletij. Neizdelan traktor, na fcate- Razvifje prapora v Borovnici Sindikalna podružnica na gradnji proge Preserje-Borovnica je v nedeljo 17. t. m. razvila svoj prapor. Ob tej priliki je bila na sporedu tudi prva kulturno-prosvetna prireditev, — odkar sindikat deluje na tej gradnji. V uvodnem govoru je Tajnik sindikalne podružnice tov. Kremžar Janez najprej orisal zgodovino praporov, njih pomen nekdaj in danes ter vlogo tega delavskega simbola v gospodarstvu naše svobodne republike. Nato je predal udarnik tov. Vrečko Herman novi prapor tov. živio Jožetu kot prar porščaku, ki se je zahvalil z besedami: »Sprejemam prapor v svoje varstvo kot preprost človek, ki me navdušujejo besede Lenina, ko je dejal: Proletarijat ne more izgubiti razen okov ničesar, pridobi pa lahko ves svet.« Za temi besedami je mladi sindikalni pevski zbor zapel pesem »Delavski pozdrav«. »♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦t i ***** Spominske zastavice za jesenski cross Na seji Izvršnega odbora ESZDNJ za Slovenijo dne 7. novembra 1946 je bita sklenjeno, da se nagradi s spominsko zastavico tisti KMS, KOZ in podružnica, ki bo imela procentualno najboljšo udeležbo na jesenskem CROS-u »zmaga ljudstva«. Zastavice bodo razdeljene po pregledu in objavi rezultatov 15. dec, J To je Ml prvi del prireditve. Drugi del je bil strogo kulturnoprosvetni, ki sicer ni bil nikakor vezan na razvitje prapora in je dokazal, da se more tudi na tej gradnji med težakj in minerji dobra organizacija dobro obnesti s kulturno-prosvetmm delom. Na sporedu so bile koncertne, pevske in recitacijske točke. Slišali smo sok>petje tov. HLti-jeve ob spremljevanju klavirja, tov. Sluga je lepo recitiral »Drejčnik Andrej govori« in na koncu sporeda sta tov. Toni in Pirnat zapela satiro, ki je pravilno ožigosala ter odkrivala napake posameznikov in odborov v sklopu sekcije za gradnjo proge. Dvorana Mladinskega doma v Borovnici je bila okusno okrašena ter nabito polna. Ves uspeh te prireditve sloni na delavcih, v prvi vrst) organizatorjih, ki so se poleg deseturnega dela večer za večerom pridno udejstvovali v pripravah aa prireditev. P. S. rega sede Stalin, Je simbol preosoove so«* alističnega poljedelstvo, je pričetek ogromne proizvodnje traktorjev v stalingratjskih tovarnah, ki jih gradi ljudstvo v najtežjih okntifičinah. Leta 1918. so biti v Stalingrada premagani belogardisti, leta 1930. je bila tu zgrajena tviomica traktorjev. V drugi svetovni vojni je Stalingrad prizorišče, kjer se odloča usoda zgodovine. Vse to je v filma umetniško jasno prikazano. Z zmago ljudstva se zaključi film, ki ga lahko uvrstimo med najboljše sovjetske filme o rtajvečjihdh najpomembnejših dogodkih. Režiser Ciaureli, laureant Stalinove nagrade, je poizkušal skrbno prikazati celotno dobo izgradnje sovjetske države ter herojsko borbo sovjetskih narodov v času velike domovinske vojne, kakor tudi posamezne epizode. On in igralci »o storili vse, da bi film resnično in prepričevalno prikazal veliko dobo, v kateri je sovjetsko ljudstvo dosledno izpolnjevalo zgodovinsko Stalinovo prisego, ki je še danes program sovjetskih narodov. Uspehi šestmesečnega tekmovanja jeseniških kovinarjev Šestmesečno tekmovanje v kovinski industriji Slovenije je zaključeno. Zaključeno je zopet eno izmed obdobij trdega on upornega dela slovenskih kovinarjev, dela za skupnost, dela za čimprejšnjo in čimboljšo gospodarsko izgradnjo nase domovine, ki je prvič v zgodovini našega naroda res naš® — domovina delovnih ljudi. Slovenski kovinarji — delavci industrije, ki je podlaga vsem ostalim industrijam — polagajo obračun svojega dela poslednjih šest mesecev, dela, ki prinaša napredek, srečo in blagostanje vsemu delovnemu ljudstvu. Kakšni so rezultati? Kovinsko delavstvo n j le doseglo nalog, ki si jih je zadalo v šestmesečnem, tekmovanju, temveč jih je v mnogih primerih celo preseglo. Večina delavnic im podružnic je tekmovala tudi medsebojno, kar do kiaizuje, da je postalo 'tekmovanje pri njih že običajen in edini način dela. kot je to danes pri vseh delavcih in pripadnikih ostalih delovnih slojev, ki vedo, da gredo v ljudski državi vsi plodovi dela v korist ljudstvu. >lz jekla bomo zgradili jekleno domovino, tako, k'i ne bo nikoli več plen okupatorjev in domačih izkoriščevalcev,< je dejal letos poleti nekdo izmed jeseniških jeklarjev, ko je njihov obrat prejel prehodno zastavo o medobratnem tekmovanju. Rezultati šestemesečenga tekmovanja slovanskih kovinarjev govore, da so te besede postale geslo do malega vseh slovenskih kovinarjev. Delovni kolektiv KZD Jeseni* ©e — zopet na prvem mestu Delovni kolektiv Jesenice je v času od 1. maja do 3. oktobra t. 1. dvignil produkcijo za 9 % nad programom, ki si ga je zastavil. Prihranek na pogonskem materialu znaša 40.4 °/n, pri premogu 15.2 %, koksu 12.4 %, na električnem toku 18.8%. Jeseniške topilnice so izboljšale produkcijo za 11.91%. Povprečna mesfečna produkcija je bila dosežena za 108%, pri nekaterih izdelkih pa 96.66% po zmogljivosti tovarne. Delovna disciplina se je od meseca aprila do 31. oktobra popravila za 2.1 %. Izostanki od dela so padli na povprečno 3 %, Organiziranost delavstva dosega topo višimo 90.8 %, čeprav prihajajo' vedno novi delavci iz Prekmurja ter iz cone »B«. Predlogov za izboljšanje dela je bilo v teku šestmesečnega tekmovanja 93. Po večini so bili sprejeti ter prinašajo 375.000 dinarjev letnega prihranka. Jeseniško delavstvo je napravilo 121,364 proslovljnih ur. kar znaša 1,577.732 din. Ves ta denar je bil poslan »Fondu za obnovo«, ter bo uporabljen za dvig industrije širom vse države. Tudi nameščenci na Jesenicah niso zaostajali za delavstvom. S svojimi 14.785 urami prostovoljnega dela so doprinesli ; Fondu za obnovo« 226.226 din, kar znaša skupno z delavskimi prostovoljnimi urami 1,803.458 din. Za socialno skrbstvo so jeseniški kovinarji prispevali 286.580 din, za pomoč stavkuječim v Trstu pa 570.151 din. Skupna vsota 2,658.006 din jasno dokazale, da se kovinarji na Jesenicah — d el a vej in nameščenci — dobro zavedajo potreb svoje domovine in skušajo kar največ doprinesti k čimprejšnji njeni obnovi in zgradnji. V času šestmesečnega tekmovanja je bilo proglašenih 159 udarnikov. V kulturnem pogledu so bili doseženi dobri uspehi: jeseniška podružnica ima 5 kulturnih odsekov, v katerih delujeta 282 člana. Bilo je tudi več strokovnih tečajev. Posebno dober uspeh so jeseniški delavci in nameščenci dosegli na fizkulturnem polju, kjer ima.jo 14 odsekov, v katerih sodeluje 1071 član. Mladina je 100 odstotno organizirana, kar rnači uspeh, s katerim se ne more ponašati vsak delavni kolektiv. Tri delavske kuhinje kažejo na dobro organizacijo v pogledu preskrbe. ■ V teh kuhinjah se hrani 440 članov. Jeseniški kolektiv ima tudi tovarniško kantino, ki nudi okrepčilo zlasti vročim obratom. Sten rasi so v vseh obratih in se menjujejo tedensko. Vsi ti uspehi Enačijo nov. velik napredek jeseniškega delovnega kolektiva, ki bo v bodočnosti tem večji, čim odločneje se bo jeseniško delavstvo borilo tudi z raznimi napakami, ki se tu in tam še pojavljajo. Jeklarna Guštatij ne zaostaja itmogo za jeseniškimi kavi* n ar ji Guštanjsko delavstvo je v šestmesečnem tekmovanju prekoračilo predvideni program za 23%, kar znači, da so tudi oni mnogo pripomogli k hitrejši obnovi naše dežele. Kovinarji Giišlanja vedo eno: čim več jekla gre iz njihovih peči, tem hitreje rastejo mostovi, nove železnice itd., tem hitreje izdelujejo ostale tovarne različno orodje, ki je tako potrebno našemu kmetu. Na pogonskih sredstvih je bilo .prihranjenega za 18.2%, produkcijske stroške pa so znižali za 6.8%. Višina produkcije dokazuje tudi delovno disciplino delavstva jeklarne Guštanj. Izostanki' od dela znašajo 0.4%, zakasnitve na delo pa le 0.1 %. Guštanjski jeklarji niso pozabili, da bo bližnja bodočnost zahtevala novih strokovnih kadrov. Zato so v času šestmesečnega tekmovanja usposobili vsak me-sec po 13 delavcev za odgovarjajoča dela in dvignili njihovo kvalifikacijo. V vajeniški šoli je 61 vajencev. Učitelji v tej šoli so njihovi starejši tovariši, ki jim nudijo vse, kar sami znajo ter postopajo z njimi tako, kakor so si. nekdaj, v tistih težkih časih, ko so sami bili vajenci 'želeli, da bi se postopalo z njimi. Poleg velikega in vztrajnega dela v svoji stroki kujejo guštanjski delavci z jekleno voljo tudi svojo izobrazbo, se gradijo in politično rastejo v mogočno skalo naše severne meje. Čim stopiš pred vrata tovarne, imaš dokaz zato. Polog vrat visi stenčas, na katerem so poleg drobnih vajeniških vrstic, tudi dopisi najstarejših veteranov, slike udarnikov ter tudi njihovi dopisi. Ni pa to edini stenčas. V vseh oddelkih visijo deske, na katerih so pritrjeni dopisi, kritike in tolmačenja raznih vprašanj. Delavstvo dopisuje tudi v naše časopisje. Odposlanih je bilo 21 dopisov. Knjižnica ima skoro 900 knjig in še večje število brošur, ki jih kovinarji pridno čitajo. Za obnovo so guštanjski jeklarji napravili 36.085 prostovoljnih ur, kar znaša 47.).173 din. Te številke kažejo tudi na organizacijske sposobnosti guštanjski li jeklarjev Točnost, katere se držijo v svoji administraciji in poslovanju pa je znak discipliniranosti delavstva in nameščenstva jeklarne Guštanj. V kovaški industriji se je Izkazala podružnica tovarne Verig44, Lesce - Bled Ta podružnica je prekoračila svoj produkcijski načrt za 16.25 %. _ Kako visokega pomena-je višina produkcije v kovaški obrti, ve najbolle naš kmet, ker mu je to s pomočjo povečane produkcije omogočeno nabavljanje plugov, bran, lopat, krampov in ostalega orodja. Povišanje produkcije pa ni oslabilo kvalitete, ki se je celo izboljšala za 6.3 %, za prav toliko pa se je produkcija tudi pocenila. Prihranek na mazilu m kurivu znaša 6%, dočim so se odpadki izkoristili do 3 %. Disciplina delavstva ni najboljša, kar se je pokazalo pri neopravičenih izostankih, ki znašajo 1 °/o- Bolezenska izostanki znašajo 11 %, Organiziranost delavcev in nameščencev znaša 97 %. Vsi so redno plačevali članarino. V prvih mesecih so članarine! odtegovali kar pri blagajni, kar ni bilo pravilna Vendar se je to stanje sedaj popravilo. Na kulturno - prosvetnem polju še ni pravega razmaha. . Za obnovo je bilo napravljenih 6314 ur, kar znaša 122.208 din. Ves ta denar je bil poslan v »Fond za obnovo«. Poleg tega je bilo narejenih še 1810 ur prostovoljnega dela na vasi. Kljub doseženim uspehom pa ima tovarna »Veriga« tudi svojo hotno točko in sicer v organizaciji mladine. Podružnica se bo morala pač še potruditi, da bo zainteresirala mladino na kulturno-prosvetno, fizkulturno in politično delo, jo pravilno organizirala ter je vzgojila strokovno in politično. Ortopedski zavod IV. amrije ne nosi zaman naslova najboljšega te vrste v državi Ortopedski zavod IV. Armije ponovno zasluži pohvalo. Delavci tega zavoda so poka; zali visoko razvit čut odgovornosti, vestnosti in discipline, ter so storili vse, da bi po svojih močeh pomagali našim invalidom, ter jim čimpreje vrnili sposobnost za delo. V šestmesečnem tekmovanju so prekoračili svoj proizvodni načrt za 135 % ter znižal.: režijske stroške za 40 %. Prav toliko je padla tudi cena njihovim proizvodom. Delavstvo in nameščenstvo je organizirano 100 odstotno. Tudi članarina je vedno 100 odstotno plačana ter vedno tudi pravočasno odposlana, prav tako pa tudi so vsa administrativna dela vedno ob določenem času urejena. Podružnica vlaga vse svoje sate tudi v izobrazbo in politično izgraditev svojega članstva. Za obnovo so naredili 1115 ur, kar znaša 23.323 din. Kljub temu, da je imela ta podružnica velike težave v nabavi materiala in surovin, je uspela obvladati vse te ovire ter služi lahko za vzgled vsem ostalim podružnicam. Tečna in pravočasna peročla so neobheden sestavni del tekmovanja Ilelovn' kolektiv Štore pri Celju je prekoračil svoj delovni program za 18.2 %. »Fond za obnovo« je prejel iz te tovarne 306.709 din, kar je uspeh 25.154 prostovoljnih ur. Poleg tega je kolektiv izvedel več delovnih izletov ter se povezal s kmeti. Potrebno pa je pripomniti, da — delovni kolektiv Štore pri Celju — v nasprotju s svojo produktivno samostojnostjo — ni pokazal zadovoljivega uspeha pri svojem administrativnem poslovanju, t. j. pri točnem odpošiljanju potrebnih poročil. Uspeh pa je zadovoljiv le takrat, če vzporedno s produkcijo dvigamo tudi našo organizacijo, kakor tudi kulturino-p posvetno in politično delo, s čimer se dostojno pripravljamo za dosego naših končnih ciljev. Tudi podružnica Dolenc* Škrinjar v Mariboru je ena najboljših Delovni kolektiv Dolenc-Skrinjar je dvignil produkcijo za 53.26 % ter izboljšal kvaliteto za 9.30%. Na pogonskih sredstvih in odpadkih je bilo prihranjenega za 4.8 %. Posledica vsega tega ]e 20.5 odstotna pocenitev produktov. Izostankov od dela je bilo komaj 0.16%, zamud na delo pa samo 0.12% povprečno v' šestih mesecih tekmovanja. Delavstvo in nameščenstvo je 100 odstotno organizirano in prav tako tudi 100 odstotno plačuje članarino. Skupno je bilo storjenih 2716 prostovoljnih ur v vrednosti 34.214 din, kar je mnogo z ozirom na majhno število deavcev v tem podjetju. Podružnica Dolenc-Skrinjar je v organizacijskem in administrativnem pogledu ena najboljših. Njena poročila so vedno točna in pravočasno odposlana na odgovarjajoče toru me. * Imenovane podružnice so najboljše. Toda tudi ostale podružnice kovinske industrije so vložile mnogo truda in volje v šestmesečno tekmovanje. Bilo je nekaj manjših podružnic, ki so jadikovale, da nimajo materiala in zato niso tekmovale, niso pa pomislile na to, da bi lahko tekmovale n. pr. na kulturno-prosvetnem in fizkulturnem polju, v delovni disciplini in organiziranosti delavstva, v politični vzgoji, v prostovoljnem delu, v izboljšanju zdravstvenih prilik delavcev in nameščencev itd., ter na tj> način pokazale svoio voljo do tekmovanja. Vemtar pa znači končano šestmesečno tekmovanje nov velik napredek v kovinski industriji Slovenije ter nov doprinos slovenskih kovinarjev k okrepitvi našega gospodarstva in z njim naše ljudske države. Uspehi šestmesečnega tekmovanja so najlepši pozdrav slovenskih kovinarjev Ustavodajni skupščini LR Slovenije. Jernej Brolih. ♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦m Naj vam bosta za zgled! Trboveljski rudarji smo imeli enodnevno predvolilno tekmovanje, na katerega smo pozvali vse rudnike LR Slovenije. Ob pregledu rezultatov so bile najboljše skupine pri produktivnih delih nagrajene v znak priznanja njihovega požrtvovalnega dela. Ob tej priliki sta prejela nagrado tudi tovariša Lavrič Ivan in Korlnik Karl, delavca Vzhodnega obrata. Odrekla sta se nagradi rekoč: »Najino delo nisva opravila iz koristoljubja, temveč z zavestjo, da morava posvetiti v.se sile gospodarski obnovi naše domovine, zato poklanjava svojo nagrado mestni sirotišnici v Trbovljah.« Misla. Gradnja hidrocentrale v Mostah pri Žirovnici Dela pri gradnji hidrocentrale v Mosten za skupnost. Iznašel* 1, jie novo pripravo, pri Žirovnici hitro napredujejo. Od letošnjega maja, iko je nekaj mož začelo s pripravljalnimi deli, pa do danes, se pozna že velik uspeh, kj ga opaziš takoj, ko prideš po novo zgrajeni cesti na novi. most, pod katerim divja Sava, stisnjena v ozko sotesko. Tu se vrš jo dela, ki bodo pokorila Savo in Završnieo, da bosta služili interesom ljudstva. Onstran mostu toži tako rekoč v gozdu novo ■ zgrajena naselbina delavcev. Prijeten, zdrav kraj je to, sredi narave, pod visokim Stolom, katerega vrhovi so že pokriti s snegom. Ta dan baš dežuje, zato so nekateri tovariši, ki delajo na prostem, ostali doma. čiltajo časopise in brošure ter pišejo pisma, svojim domačim. Iz vseh krajev so se zbrali tu: Tolminci, pristaniški delavec iz Trsta, kjer ni našel zaslužka, tovariš iz Like, iz Prekmurja in domači ni. Vsi se dobro razumejo med seboj, vsi sodelujejo pri izgradnji domovine. Organizirani so vsi. Posečajo sestanke, na katerih sami rešujejo tekoče probleme Delovni kolektiv se dobro zaveda, da v naši državi vlada delovno ljudstvo samo. Kulturno-prosvetnu; skupina »Kavčke« skrbi za njihovo kulturno izobrazbo. Delovna je zlasti številna mladina. Mladinec Lipovšček Mirko mi s ponosom kaže udarniško izkaznico z Mladinske proge, kjer je delalo več mladincev iz kolektiva. »Pri vas ml ugaja.,« pravi mladi Tolminec. Sedaj bo prašeča! tudi večerni strokovni tečaj, ki ga bo priredil kolektiv. Na tečaju bodo- poučevali inženirji in tehniki. »Tako se bomo ročni in umski delavci še bolj povezal«!« ugotavlja drugi mladinec. Zatulila gle sirena. Poldan. Kosilo v menzi je pripravljeno. Za mizo sedajo delavci in dnžen":rji. Vsi hvalijo dobro in ceneno hrano, ki stane 16 dinarjev dnevno. Tovariš pri mizi mi pojasnjuje: »Vsi smo zadovoljni s hrano. Lačen ni nihče, ker vsakdo lahko dob; toliko, kolikor more pojesti. Dvakrat dnevno je meso. Najbolj nam ugaja, da: imamo vsi skupno menzo: delavci:, nameščenci in inženirji. Skupno pri delu in jeilu! Danes ni več razi'k med nami, ker služimo istim interesom.« Poleg obednice je dvorana, z odrom. Tovariš Rev pritrjuje prir vratih letak, ki vabi na večerno kulturno prireditev. Včasih predvajajo tudi film. V obed-nici poslušajo najnovejše vesti. Radio jih seznanja z novicami v svetu. Nekoliko višje v gozdu je ambulanta, ki nudi delavcem prvo pomoč pri nezgodi ali bolezni, ki so pa zelo redke in do sedaj le manjšega značaja. Poleg gospodarskih postapj} pripravljajo prostore za zadrugo, ki bo pričela poslovati s 1. decembrom. »Celokupna sindikalna podružnica bo vstopila kot član v zadrugo,« ml pojasnjuje tovariš ekonom, ki se ne more odvaditi titovke, katero še vedno nos; na glavi kot spomin na partizansko življenje. 27. oktobra je delovni kolektiv na volitvah dokazal svojo politično zrelost. Delavec Iz Tolmina pripoveduje: »Te volitve pomeni jo za nais svobodo 1n kruh. Zato smo se jih udeležili do zadnjega moža. Z zastavo in harmoniko smo skupno odšli na volišče v Moste.« 80o/o delavcev dela v akordu, ker so spoznali, da so v akordnem sistemu naj-pravičnejše plačani. Posamezne skupine tekmujejo med seboj. Norme so presežene za 20%. Delavec iz cone B se odpravlja domov, na: dopust. »Prihranil sem nekaj tisočakov, ker je tu poceni hrana. S^aj jih nesem domov ženi in otr^01'! m bodo preskrbljeni za zimo.« Vse gre lepo in v redi • ®am podružničnega odbora se pr:tcjl,.iejo edino zaradi tega., ker jeseniški ne posve^n, njihovi podružnici dovolj joz^rnosti pomoči. Ko vstopim v sobo, kjer tovariši spijo, vidim skupino, ki čita »Delavsko enotnost«. »Brez strokovnega glasila pri nas ne gre!« pravi predsednik podružnice, zidar Osolim. Potem se spustimo na dno soteske, kjer se vršijo dela. V strugi Završnice je izkop vedno globlji, vidi se že, kje bo v bodoče tekla Završnica. Tu naletim na tovariša Valič Milana, ki je vstopil v partizane že leta 1941. Tudi sedaj, ko osvobojeni gradimo domovino, daje vse sile o kateri ml pripoveduje: »Tesarji so začeli s tesanjem opaža za rov, železckrovci pa z rezanjem betonskega železa. 20 mm debelo železo je b lo treba zviti v Spirale s premerom 3 m. Na razpolago pa nismo imeli potrebnega strojia. Toda sklenil sem, da mora delo liti naprej za vsako ceno. Premišljeval sem o. tem, na kakšen način bi se dalo zv jati Spirale iz 32 m dolgih železnih palic. Nazadnje sem našel način, ki sem g.a takoj preizkusil in se je dobro obnesel: 1,5 m dolg kos grede sem dal izrezati točno Po potrebnem krogu in sem ga trdno pričvrstil pribl žno 40 cm nad zemljo. Tovariš udarja z macolo po palici, ki mu jo druga dva premikata po izrezku. Tako se spirala navija na vodovodno cev, ki je nameščena vodoravno v višini 3 m.« Tovariš Valič pokaže z roko na. kamniti tlak nove struge: »To so izvršili priučeni delavci. Zelo nam. je namreč manjkalo strokovnih delavcev in je bilo zaradi tega potrebno, da smo usposobil; zn ta dela nekvalificirane tovariše, ki sedaj že uspešno delajo.« Valiča kličejo zopet k delu, mi pa krenemo. nazaj na most in se od tam spustimo po strmih stopnicah v drugi del soteske k delavcem, ki delajo rov. Kompresor se trmoglavo zariva v skalne stene in jih drobi. Pod mostom se Sava st ska v ozko sotesko. Tu bo v polkrogu zgrajen jez, s katerim bo soteska zaprta, tako da; bo nastalo jezero, ki bo segalo do ja-vorniškega mostu, v dolžini 5 km in bo na najglobljem koncu 40 m globoko m od 150—500 m široko. V tem: jezeru bo 5 milijonov kubičnih metrov zajezene vode. Na desni strani je talni, odvodni rov, ki bo zabetoniran z dvema plastema betona. Zunanja plast bo armirana in forkre-tirana. Rov bo iimel 5 m premera. Šli smo skozi rov. Do polovice je že zbetoniran, Liška partija vrta s kompresorjem v steno. »Ti ljudje so zelo sposobni za delo v kamnitem terenu,« pravi delovodja. Na levi strani jezu bo vftok za obratno Vodo, skozi katerega bo tekla voda v to-dasta n in po tlačni cevi naprej v novo centralo. Na južni strani jezu bo umirjevalnl tolmun, kjer se bo umirjala razbesnela vodna sla, ki bi sicer podirala bregove. Sedaj hitijo z zunanjimi deli, ker bo kasneje prišla visoka voda, ki b; ta dela onemogočila. Pozimi se bodo vrš la dela v rovih, spomladi pa bo odtočni rov služil pri gradnji glavne pregrade. Delo pri gradnji hidrocentrale je svlno težavno zaradi komplijicrane geološke sestave tal;. Pri geološki preiskavi terena je posebna skupina trboveljskih rudarjev preizkušala tla in izvrtala 60 m globok rov. Va davni preteklosti, sr se; tu izvršili veliki tektonsk; premiki (ena plast zemlje se je prelomila pr';g druge in pogreznila). Veliko težav-" povzroča ilovica, tako zvana »sivica«. Težave- obstojajo tudi zaradi betonskega gramoza, ki je nečist in ima neenakomerno zrnatost. Zato se gradi posebna s-irtirna naprava z drobilci "'n s silosi 7i posamezne dimenzije zrn. Predvideva ss tudi pranje betonskega gramoza. Tehnična dete vrši Projektivni: zavod, gradbena pa -težavno gradbeno podjetje .--'Gradis«. »rrj tem deki smo začetniki in se učimo prav vso-, od vodilnega inženirja do zadnjega delavca. Za taka. dela do sedaj še nismo i neli strokovnjakov. Velike težave so, toda vsi odločno vztrajamo na tem, d?t 'jih premagamo. Strokovnjake bo v n aši držav; ustvarilo delo samo,« ml pripoveduje gradbeni tehnik. »Pomislite samo to,« nadaljuje ponosen- »V 'stani Jugoslaviji še misliti nismo mogli na gradnjo tako ogromnih objektov. Danes pa gradimo nove tovarne, gradimo tako ogromne objekte kot bo hidrocem-trala v Mostah in na Mariborskem otoku. Električna sila iz teh hidrocentral bo gnala naš železniški promet in nove tovarne. Vse delo se bo s tem poenostavilo in po-cenrio. Na tak način uporablja ljudstvo naravne sile v svojo korist.« Zazrl se jc v tesno sotesko Save, kjer bo čez dve leti stala nova hidrocentrala, v ponos in korist delovnemu ljudstvu vse Jugoslavije, nato pa se je okrenli in odšel nazaj k delu. L Loglnov: VELIKO MESTO (Črtico o Moskvi) xm. stoletje je podedovalo od srednjeveške Moskve sistem radikalnih magistral, ki je nastal naravnim potom- Osnovna radikalna magistrala je bila v XIII. stoletji! najprej linija Bokrovka-Basmanaja, ki sta družili središče mesta z rezidenco Petra I-v vasi Pretubražemskoje. nato pa Tverskaja ulica (zdaj ulica Gorkega), cesta, ki je vodila v novo severno prestolnico. Do prejšnjega stoletja je bila Moskva zares »velika vas«, ki ie kazala mnoge značilnosti fevdalne ureditve. Moskovski aristokrati — grofi Seremetje-vd, knezi Jusupovi. Voličini, Volkonskije, Trubeckije, Dolgorukovi in drugi so prenašali fevdalne običaje in način življenja v svoje mestne dvorce. Mesto 30 tvorile stotine obsežnih graščin-Graščitia grofa. Voroncova n. pr- je v 70-ih letih XIII- stoletja obsegala v središču mesta ves prostor med sedanjim Kuz-njeckim Mostom, Roždestvenkoj, Sandu-nOvsko' ulico in Petrovko. Na teritoriju teh graščin so nastajale posebne ulice in uličice. ki slo 'imenovale po lastnikih: Ga-garinska, Trubecka, Volkovska in druge. .V XIX. stoletju je Moskva spet spremenila svojo podobo- I- 1833. je Puškin pisal: r-Nekcč so v M°Skvi prebivali plemiči, ki niso služili nikjer, aristokrati, ki so zapustili dvor, bogati in brezskrbni ljudje, ki sta jim bila pri srcu predvsem dobrodrišno opravljanje in ceneno gostoljubje- Nekoč je bila Moskva zbirališče .ruskega plemstva, ki jc pozimi 'prihajalo vanjo iz različnih provinc ... Zdaj -turobno stojijo v tihi Moskvi ogromne bojarske hiše med širokim. s travo poraslim dvoriščem in zapuščenim vrtom- Pod, pozlačenim grbom štrli napis krojilca, ki plača lastniku 30 rubljev mesečno; čudovito prvo nadstropje je najela neka madame za penziona!, pa še za to s.e je treba zahvaliti bogu. Na vseh vratih so nalepljeni napisi', da se hiša predaja ali odda v najem, toda nihče je ne kupi. nihče je ne najame- Ulice so mrtve: le redko zdrdra po njih kočija... ^»Gor.je pametnemu« je zastarela podoba, žalosten anahronizem. V Moskvi ne boste našli niti Famusova, ki je »vsakega vesel«: kneza Petra Iljiča in Francoza iz Bordeauxa, Za-goreckega in Skakreubova in Čackega; niti Tatjane Jurjevne, ki »prireja razkošne plese od Božiča do posta, poleti pa svečanosti v poletnem dvorcu«; Hlestiova je v grobu, RepetilOv na deželi- Uboga Moskva . •.« Toda Moskva, M je izgubila svoj aristokratski sijaj, se sicer močno razvija. V njej se je silno razvila industrija, ki uživa močno podporo. Trgovci bogatijo in se vseljujejo v dvorce, ki so jih "zapustili plemiči. Rušile so se majhne hišice malomešča-nov, izginjale so graščine, grofovski vrtovi so padali pod udarci sekire. Na njihovih mestih sio zrasla industrijska podjetja in trgovske hiše. Na Rdečem trgu so zrasli TOrgovije R.jadi, Delovoj dvor na sedanjem Noginovem trgu, veletrgovina Mure in Me-relise na Gledališkem trgu. Kitaj-gorod se je spremenil, podobno londonskemu City-ju. v trgovsko in industrijsko središče Moskve. V kratkem razdobju je na majhnem kvadratu v mejah Kitaj-gorodskega zidu nastalo približno 600 poslopij, bank, trgovskih hiš in skladišč. Poleg Gostinega dvora, (d ga je zgradil, Quarenghi, je zrasla Borza, v njeni bližini Pa nadvišja hiša v Moskvi 70-ih let, petnadstropna palača Troicke lavre. Pred prvo svetovno vojno eo zgradili osemnadstropno banko Rjaibušinsldh, arhitekt Rorberg pa je ustvarili poslopje Severnega zavarovalnega društva. Med Buljvarnim in Sadovom obročem so se gradile stanovanjske hiše; stanovanja so namreč prinašala velike dohodke. Moskva se to širila s tovarniškimi predmestji- Delavska predmestja so naslajala v rajonu Preobraženske mitnice, kjer so kot gobo po dežju rasle velike in majhne tovarne: v začetku 80-ih let se je na Janši, v Haipitiovlci in v Lefortovu koncentrirala približno ena tretjima moskovske tekstilne industrije. Tudi nekateri drugi deli mesta so postali industrijski rajoni: sedanji Krasnopresenski rajon, Koževnlki, Zamoskvorečje, Hamov-rriki, Simonovsko predmestje. Č-as ni spremenil radikalne strukture ulto, ki jo je ustvarila zgodovina, toda nove zgradbe so kazale podobo, ki jo lastna slehernemu kapitalističnemu velemestu. Zdaj si lahko videl na eni jn isti moskovski ulici industrijsko podjetje in stanovanjsko hišo, zakajen-o in pokrito s sajami tovarniškega dimnika; štirinadstropno hišo iz opeke in leseno kočo- V središču mesta so se poslopja brezoblično grmadila drugo poleg drugega. V predmestjih so bile razmetane male točice s skednji, ograjene s plotovi, nezazidane parcele in morje blata. O kakšnem arhitekturnem planiranju ni bilo niti govora, V Moskvi je več poslopij, ki potrjujejo Goethejeve besede, da je arhitektura glasba. ki je onemela. Med njim,! so nesmrtne umetnine, k; so jih ustvarili veliki mojstri preteklost; Ka-zakov, Bazenov, Grigorjev, Gdllardi in večno živ spomenik minulih stoletij, Kremelj. Moskovske oblasti so slabo, varovale lepa poslopja in so pogosto dopuščale kvariti jih ali pa jih celo uničevati. Omejeni dvorsk; uradniki Aleksandra I. so n. pr. porušili Sretensko stolnico, ki je več Stoletij stala v Kremlju, in Kolimaž-ska vrata, ter prodali na javni dražb; palačo, ki je h‘la zgrajena v časih Borisa Godunova. Starinske slike v stotnici Vasilija Blaženega so bile neusmiljeno zabrisane, Sa- ma stolnica —* genialna umetnina ruskih arhitektov Pesnika in Barme — je bila »zavoljo spodobnosti« prepleskana z belo barvo, njene zidove pa so popačili modri napisi trgovskih hiš. Industrijalci, zemljiški veleposestnik.; in višji uradniki so stanoval; v Moskvi v velikih, večnadstropnih hišah ali v. obširnih stanovanjih v središču mesta in v najlepših mestnih četrtih. Pred vhodom v tak dvorec so stal; granitni levi, zidove so krasili bareljefi, stebri in svetilke. Pred hišo se je širil vrt, ki ga rjje ločila od. ulice ograja iz litega železa. V hiši so se vrstile velike, razkošno opremljene sobe. V oknih neštevilnih sob aristokratskih dvorcev so včasih žarele luči, včasih pa so ti dvorci bili nem; in mračni, ker so njihovi lastniki potovali v letovišča. Grof šeremetijev, ki je večinoma taval v inozemstvu, je imel v Moskvi ogromen dvorec, kjer je preživel komaj kak mesec čtoi na leto. V mračnih kočah, ki so bile postavljene naravnost v blato nettakovanih ulic delavskih predmestij — Presne, Simonovke, Dangianerovke, Rogožske Zastave — so se stiskali tisti, ki so delali vse življenje in ustvarjali bogastvo tega mesta. Po popisu leta 1912 je v kleteh, v kamricah, na pričnah in zasilnih posteljah prebivalo nad 450.000 lljudi, t. j. približno ena tretjina vsega prebivalstva Moskve. Ljudje se niso prostovoljno naseljevali v kamricah in tovarniških kasarnah, temveč jih je tja gnala neusmiljena beda. Do 1. 1917 je stanovanjska draginja skoraj popolnoma iztisnila revne sloje prebivalstva, zlasti proletarijait, iz središča mesta. V micijiah Sadovega obroča je med t soč prebivalci bilo komaj 50 delavcev. Visoke najemnine so povzročile, da je bito 6»/o stanovanj v razmeroma udobnih hišah praznih, dočim so se najrevnejše plasti prebivalstva stiskale v kočah dn kr. sarnah. Mestno gospodarstvo je nosilo pečat 5' nekulturnosti in je bilo silno zaostalo in malo razvito. Buržuazno-trgovski in aristokratski krog; so skrbeli le za udobnost lastnih hiš. Ali je bil v razvoju stare Moskve kale načrt? Moskva ima zelo ugodno togo, toda zgodovina njenega planiranja predstavlja vrsto ponc.mčevalnih poizkusov. Car Mihail Fjodorovič je leta 1629 ukazal razšrilt; moskovske ulice od 3 do 4 in 5 do 6 sežnijev. Ker so se pa ulice širile le na račun hiš, ki jih je bil uničil požar, so morale nujno postati vijugaste, tam pa, kjer požarov n; blo, so ostale prav tako ozke kakor prej. Car Fj-odor Aicksejevič (1. 1681) ln Peter I. (1. 1704) sta v Mcskvi prepovedala graditi lesene hiše. »Nihče ne sme graditi lesenih hiš, temveč le kamenite, reveži pa hiše iz ilovice.« se je glasil ukaz Petra I., »prav tako ne smejo stati hiše več sred; dvorišč, kakor v starih časih, ampak v vrstah ob ulici.« Vendar sta oba ukaza ostala v precejšnji meri na papirju: pn manjkovalo je opeke in zidarjev, razen tega pa so tudi premalo dosledno nadzorovali Izvedbo omenjenih ukrepov. Tudi načrt, ki so .ga izdelali po naloga carice Ane Ivanovne, n; mnogo vplival na razvoj Moskve. Senatske naredbe iz 1. 1742 in 1752 so odredile širino skoraj vseh večjih in manjših ulic. Toda širiti ulice je bilo dovoljeno le sporazumno z zemljiškimi posestniki. Tako je minilo 150 lelt to mnoge moskovske. ulice so bile ožje. od 10 sežnjev — minimuma., ki je bil do-lo.i-n že 1. 1752. (Dalje). Stopnjujejo se napori za trajen In pravičen mir Mesec november pomeni v mednarodnem političnem življenju novo razdobje v naporih za dosego in zasiguranje trajnega tn pravičnega miru med narodi. Pri tem prednjačijo oni narodi, ki so v povojnem izgrajevanju mirnega sožitja med narodi pokazali že doslej' največjo doslednost v obrambi demokratičnih pravic vseh — - elajsti tudi malih — narodov, na drugi strani pa so pripravljeni tudi k občutnemu žrtvovanju svojih lastnih interesov, samo da se zagotovi izmučenim narodom Evrope, pa tudi vsega sveta, resničen in trajen mir. Konferenca ministrov za zunanje zadeve Konferenco ministrov štirih velesil za »umanje zadeve, ki se je pričela v pone. del j ek, 4. novembra t. L, v New Yorku, in ki ima nalogo pripraviti dokončne osnutke mirovnih pogodb, obeležuje v tej njeni fazi nekaj novih značilnosti. Že pred otvoritvijo te konference je dal naš delegat dr. Bebler izjavo, da bo Jugoslavija, ki je življenjsko zainteresirana pri mirovnih pogodbah z Italijo in ostalimi sateliti osi, napravila nadaljnje korake za dosego soglasnosti med zavezniki v onih vprašanjih, ki j h pariška konferenca ni mogla rešiti. Dejansko, je na zasedanju dne 6. novembra predlagal šef jugoslovanske delega-. cije, Stanoje Simič, novo razmejitveno črto med Italijo in Jugoslavijo, ki vsebuje bistvene popravke prvotnega jugoslovanskega predloga v korist Italije. Zlasti je pomemben odstop — ki dokazuje skrajno popustljivost Jugoslavije — v severnem sektorju meje, to je v Kanalski dolini, fcjer po najnovejšem predlogu prepušča Jugoslavija Italiji skoraj vso Kanalsko dolino z glavnin mestom Trbižem vred, da bi ostala tako v izključni italijanski posesti pontebska železnica kot zveza med Italijo in Avstrijo. Poleg tega pristaja Jugoslavija po tem predlogu na znatne korekture v srednjem mejnem pasu, to je v sektorju Beneške Slovenije, in končno pristaja na povečanje svobodnega tržaškega ceemllja za eno tretjino njegove sedanje površine. — Kar se tiče tržaškega statuta, je jugoslovanska delegacija umaknla svojo zahtevo, da bodi guverner jugoslovanski državljan, in da pristaja na to, da imenuje guvernerja Varnostni svet. Prav tako je delegacija umaknila svojo zahtevo po vzdrževanju določenega števila svojih čet na svobodnem tržaškem ozemlju. Ti najnovejši predlogi naše delegacije jasno kažejo, katera stran je v jugoslovan. eko-4talijanskem mejnem, sporu prežeta z resnično in iskreno željo za dosego miru, katera pa še nadalje vztraja v svoji nepopustljivosti in v svojem ozkem šovinizmu. Kajti odgovor italijanske delegacije na to plemenito 'ponudbo Jugoslavije je 'bil vse kaj drugega 'i ego razumevanje za velikanske žrtve, ki jil je pripravljena doprinesti Jugoslavija za v postavitev miru in sodelovanja med narot. Ta odgovor ae je odlikoval s prstnim švdnizmom d’Annunzi-jevega kova, ki je zn o - a osvetlil imperialistični 'pohlep oficielnih italijanskih kro--gov po isti zemlji, k- si jo je bil že enkrat podvrgel v nasprotju z vsem razumnimi razlogi. Ta nepopustljivost itah'anske' delegacije kaže na drug strani, da obstojajo v svetu temne traper'a''stične sile, ki jim ni do mirne ureditve spornih vprašanj med sosednima narodoma, temveč n amen orna podpihujejo italijanske oficieine kroge in netijo njihov še neugasel šovinizem. Vse točno po preizkušenem geslu: Deli im vladaj1! Ne moremo reči, da bi tudi napredni del italijanskega ljudstva slepo naseda.1 prišepetavanjem tujih in domačih imperialistov. Nasprotno: večina italijanskega naroda si brezdvom-no želi mirnega sožitja in iskrenega sodelovanja med obema narodoma, kar more prinesti enemu kakor drugemu samo koristi, obenem pa bi onemogočilo siejat; seme razdora tujemu imperializmu, ki se skuša s prozornimi namen; usidrati tna obalah Jadranskegia morja. Obisk generalnega sekretarja italijanske Komunistične partije Togliattija v Beogradu kaže, da bi z medsebojnim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo bTe prav hitro izpodrezane korenine nenasitnemu imperializmu zaparinih velesil, obenem pa. ustvarjena trdna podlaga za vzajemno sožitje in mirno sodelovanje obeh sosednih, demokratičnih narodov. S tega vidika moramo gledati odpoved Jugoslavije suvereniteti nad Trstom in njegovo V vključitev kot avtonomne enote z demokratičnim statutom v italijansko državo. Hkrati bi se Italija odpovedala suverenosti med Gorico, katere pretežno slovanski značaj je pač izven vsakega dvoma. V tej fazi neposrednih razgovorov med jugoslovansko in italijansko vlado se nahaja sedaj vprašanje Trsta in sporne meje, medtem pa se v Svetu ministrov nadaljuje razprava o tržaškem statutu, zlasti o guvernerjevih pooblastilih, o volitvah v avtonomne oblastne organe in o umiku okupacijskih čet s svobodnega tržaškega ozemlja. Ta razprava poteka še nadalje v znamenju borbe dveh smer; v povojni mednarodni politiki, 0 katerih je obširno" govoril Molotov in ki jih pač ne kaže ponavljati. O tej borbi bo govorila zgodovina in bo dala vsaki od obeh strani pač najbolj objektivno, nepristransko oceno. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov Po velikem govoru, ki ga je imel predsednik sovjetske delegacije m a plenarni seji Generalne skupščine organizacije zedinjenih narodov dne 29. oktobra preteklega meseca, se je nadaljevalo razpravljanje o načelu soglasnost; velikih sil v komiteju št. 1, to je za politična vprašanja. V tem komiteju je nastopil tudi jugoslovanski delegat Vladislav Popovič in je v svojih izvajanjih podprl stališče Sovjetske zveze, da je namreč soglasnost velikih sil edina garancija za uspešno delo Organizacije združenih narodov in edino sredstvo, ki naj onemogoči vsiljevanje volje ene grupe držav drugi. Ustanovna listina Združenih narodov mora ostati dejansko neokrnjena in mora postati podlaga za nemoteno mednarodno sodelovanje, ker je izraz stremljenja vseh narodov po ohranitvi miru m za preprečitev vsakršnega napada. Tudi sovjetski delegat Višinski je prepričevalno dokazal, da nasprotujejo načelu soglasnost: velesil v prvi vrsti šenje te soglasnosti pomenilo uničenje mednarodnega sodelovanja. Končno se je tudi delegat Združenih amerških držav, senator Conally, izjavil proti opustitvi načela soglasnosti, vendar je v prikriti obliki vendarle pristal na možnost kasnejše revizije tega temeljnega načela Orga.niza-cije združenih narodov. Na drug; strani pa so se predstavniki malih in srednjih držav skoro brez izjeme postavili zoper kršitev tega načela, vriee v njem temeljno garancijo za spoštovanje tudi svojih interesov. Izredno važnost ima tudi razpravljanj e komiteja št. 4 za vprašanja varuške upra. ve, ki ima za nalogo proučiti vsa vprašanja dosedanjih mandatnih ozemelj. Tu se postavljajo na tehtnico osnovna načela o samoodločbi narodov, o spoštovanju osnovnih človečanskih pravic, človečanskih svo-bošč n, uporabe lastnega jezika in gojitve svoje nacionalne kulture. Jugoslovanski delegat v tem komiteju, Dmitar Vlahov, je postavil zahtevo, da je treba čimprej vzpostaviti varuški svet, ki bi v duhu Atlantske karte pričel reševati vsa vprašanja odvisnih narodov, jim zagotoviti možnost razvoja njihovih lastnih sil, da bi bilo tako riiogoče č’.mprej zamenjati začasni Sistem varuštva z njihovo popolno suverenostjo, slonečo na svobodi, na političnih, kulturnih, .socialnih in gospodarskih pravicah. Odločno je zavrnil vse slične težnje, kakor jih je pokazala Južno, afriška unija, namreč za pripojitev (aneksijo/ dosedanjih mandatnih ozemelj. Tak postopa,- iv. bi. v kričečem nesotrfasju tako s samim c ,om kakor tudi z Izrecno zapisanimi nat ^ Ustanovne listine Organizacije združen h narodov, dejanje samovolje, obenem pa 'ovega zatiranja in pre-prevli.ev njihove P,polne osvoboditve. Prav tako je :W?£n<> učinkovito ožigosal ta postopek indijski delegat Smg, ki je kot predstavnik ene od prav tako zasužnjenih držav razgalil imperialistične namene, ki vodijo Južnoafriško unijo in njene zagovornike v njihovi politiki imperializma in nadaljnjega kolonialnega zatiranja. Tako poteka vse mednarodno delo rta vzpostavitvi učinkovitega, pravičnega miru v znamenju razčiščevanja in razkrin-kovanja včasih slabo prikritih teženj znova vzcvetelega imperializma nekaterih velesil, katerih demokratične fraze so le slabo zamaskirana preobleka nebrzdanemu pohlepu in ponovnemu zasužnjevanju malih ter primitivnih narodov' Dr. Lev Svetek. V mesecu septembru je bil delovni kolektiv rudnika Zagor je že zopet najboljši med slovenskimi rudniki. Dne 17. t. m. so trboveljski rudarji-udar-rvikj izročili zagorskim udarnikom tekmovalno zastavo, katero so imeli v posesti en mesec. Ob tej priliki so po govoru trboveljskega in zagorskega udarnika, ki sta si izmenjala zastavo, proglasili 49 novih udarnikov. Tovariš Lukač, predsednik zagorske sindikalne podružnice rudarjev, je v kratkih in domačih besedah otvoril slavnost, nato pa je orevzel besedo minister za delo tov. Tomo Brejc. Ljudstvo je tovariša ministra toplo pozdravilo, nato pa je budno sledilo njegovim izčrpnim izvajanjem. Minister tov. Tomo Brejc je pohvalil zagorske rudarje m dejal med drugim: »Prav gotovo ne bi dosegli takih uspehov, da niste že od vsega začetka od osvoboditve čutili — vi kot nekoč najbolj zatiran, toda že od nekdaj borben in zaveden del delavskega razreda — da sedanja ljudska oblast daje in hoče dati po vseh možnostih največ za delavski razred.« Res Jo, danes delamo v paši državi resnično za sebe in to naši rudarji dobro razume p. Med dragimi govorniki je spregovoril tudi zastopnik sindikalnih organizacij domačin, tor. Janko Brglez, pomočnik tajnika Zvrne Trboveljski rudarji pozivajo vse delavce Jugoslavije, da z enodnevnim tekmovanjem počastijo 2|. november Prejem prehodne tekmovalne zastave in proglasitev 49 novih udarnikov v rudniku Zagorje Da bo tekmovanje imelo čim večji uspeh, pozivajo rudarji trboveljskih revirjev rudarje in delavce vseh ostalih industrij Jugoslavije na enodnevno tekmovanje za dvig produkcije v počastitev tretje obletnice rojstva nove Jugoslavije 29. novembra 1943 v Jajcu in prvo obletnice proglasitve FLRJ. Bazo za tekmovanje smatramo produkcijsko nalogo. Dan pr©d in po tekmovanju ne sme biti proizvodnja za več kot 10 odstotkov nižja od produkcijske naloge. Tekmovalni dan je treba izbrati v času od 20.—27. novembra 1946, tako da bo tekmovanje na dan obletnice že zaključeno. Da bo železniški vozni park pravilno razdeljen, naj rudniki istih bazenskih uprav in na skupnem železniškem področju ne tekmujejo istega dne. Dan tekmovanja naj pravočasno javijo pristojni železniški upravi. Uspeh tekmovanja, izražen v odsotkih prekoračenja produkcijske naloge, naj posamezni rudniki in industrije 28. novembra brzojavno javijo Federalnemu odboru Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev v Ljubljani. Rudarji Trbovelj tekmujejo 26. novembra. Rudarji, plavžarji, kovinarji, tekstilci, železničarji, stavbeni delavci, delavci živilske in lesne industrije ter delavci ostalih strok, tekmujmo za boljšo bodočnost narodov Jugoslavije. S Titom v obnovo! Trboveljski rudarji. Delavski razred bo s tem enodnevnim tekmovanjem najlepše dokazal, da se zaveda globokega pomena izredno važnih obletnic, ki so delavskemu razredu Jugoslavije v pobudo čim večji delovni polet v ustvarjanju nove bodočnosti. Provokacije imperialistov ne bodo spremenile demokratične politike Albanije Anglo-ameniški imperialisti, ki ne' morejo razumeti, da bi se jim upali tako majhen narod kot je albanski upirati in da vodi svojo lastno, neodvisno politiko, izvajajo na Albanjio že ves čas njenega obstoja silen pritisk v cilju, da M onemogočili njen demokratičen razvoj in spremenili njeno politiko v orodje za svoje imperialistične namene. V poslednjem času se je ta pritisk posebno pojačal. Odrekanju osnovnih pravic albanskemu narodu na mirovni kdnferenci v Parizu in na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov ter raznim provokacijam na grško-albanski meji, je sledila ameriška nota o odpoklicu ameriške misije iz Albanije. Istočasno pa se trudi ves svetovni reakcionarni tisk, da bi odkril in razpihnil razne »incidente«, ki naj bi dokazali »napadalno« politiko demokratične Al-banije. Tako se je zgodilo, da je »težko poškodovana« angleška križarka »Leander«, kljub vsemu pisanju, priplula popolnoma nedotaknjena v tržaško luko. Po takem primeru lahko sodimo tudi ostale »incidente« »napadalne« Albanije. Ameriška vlada navaja odklonitev sprejema pogodb, ki so bile sklenjene med ZDA in Albanijo pred 1939. L, kot glavni vzrok za odpoklic svoje misije iz Albanije. Vendar je albanska vlada storila vse, da bi odpravila vsako nesoglasje. Pripravljena tudi na žrtve, je hotela razgovarjati o vseh spornih vprašanjih, ki se tičejo omenjenih pogodb. Ameriški zastopniki pa so hoteli Albaniji im diktirati pogoje, čeprav so v direktnem nasprotju z interesi albanskega ljudstva, ne pa najti sporazumne rešitve. Pri vsem načinu dela ameriške misije se jasno vidi, da je bil njen odpoklic le sredstvo pritiska in, da je bil pripravljen že v naprej: Temu pritisku so sledile provokacije angleške mornarice s kršitvijo albanskih teritorialnih voda in angleška nota »o čiščenju min« v albanskih vodah. Sodna razprava proti skupini saboterjev v Tirani je še bolj odkrila zakulisno delo ameriške misije in namene angleške imperialistične politike, ki podpria načrte grških provokatorjev in vsakogar, ki je sovražnik albanskega ljudstva. Vse te neslučajne provokacije imajo en cilj: zlomiti odpor in svobodno voljo albanskega ljudstva, ki živi na važni strateški točki ob Jadranskem morju. Vendar so te provokacije ostale ,in bodo ostale brezuspešne in državni, tožilec je na razpravi proti saboterjem izrazil misli vsega albanskega naroda, ko je dejal: »Dokler bo albansko ljudstvo na oblasti in dokler bo z vsemi silami, navdušenjem in poletom delalo pri obnovi, kot je delalo včeraj med vojno, ne bodo peklenski načrti tujih agentov in izdajalcev uresničeni.« Slovenski sindikati za Albanijo Do sedaj so prispevali: V111 KID Jesenice ....... 350.000 Delav. in nam. rudnika Trbovlje 200.000 Delav. in nam. rudnika Zagorje 110.000 Rudnik Hrastnik.................... 80.000 Steklarna Hrastnilk « . . > . 70.000 Kemična tovarna Hrastnik . . . 20.000 Del. in nam. cementarne Trbovlje 40.000 Sindikat Hrastnik.................. 10.000 Del. in nam. emajlir. posode, Celje 50.000 Delav. in namšč. cinkarne, Celje 26.000 Del. in nam. tovarne perila, Celje 7.500 Jeklarna Guštanj.................... 8.000 Del. in namešč. rudnika Velenje 50.000 Sind. rudnika Zabukovca .... 5.000 Sind. usnjarjev, Slov. Konjice . . 10.000 Smodnišnica, Kamniik................ 5.000 Sind. podruž. jug. guma, Kranj . 5.552 Del. in namešč. tovarne Bergman Metka, Celje................... 30.000 Tovarna Štora, Celje . s » . . 50.000 Tajništvo železničar, za Slovenijo 50.000 Tajništvo tekstilcev za Slovenijo 30.000 Tajništvo rudarjev za Slovenijo . 20.000 Din 30.000 20.000 7.790 11.020 5.000 20.000 Central, uprava delav. in namšč. kem. ind. za Jugoslavijo . . . Enot. strok, zveza delav. in nam. Federalnega odbora Slovenije . Tovarna Inteks, Kranj .... KMS Kranj....................... Tov. Brumen-Thaler, Škofja Loka DeL in namešč. papirnice Vevče Poleg navedenih sindikalnih organizacij Slovenije, so ostale sindikalne organizacije do sedaj prispevale preko .................. Delavci in nameščenci vseh obratov rudnika, steklarne m kemične tovarne v Hrastniku so se Y korist albanskim ponesrečencem odrekli enodnevnemu zaslužku, ki znaša ........ Slovenije je do sedaj zbrala skupaj.......................... 3,336.880 Sindikalne organizacije naj pošiljajo svoje prispevke direktno Odboru za pomoč ponesrečenim v Albaniji, na čekovni račun Poštne hranilnice št. 14.870. 400.000 200.000 Velika zmaga demokratičnih sil v Franci« rudarjev za Slovenijo. Ponovil je besede tov. ministra o zavesti našega delavstva in naglasil, da je delavstvo in nameščenstvo v Zagorju doseglo zato tako zadovoljive uspehe, ker vlada resnično sodelovanje med rudniško upravo in sindikatom in ker se v dolini goji pravo tovarištvo. Novo proglašeni udarniki in celotni delovni kolektiv zagorskega rudnika se ne misli zadovoljiti z doseženimi uspehi, temveč pristopa z novim elanom k novim podvigom za lepše življenje delovnega ljudstva. V počastitev udarnikov je novo osnovani orkester in združeno sindikalno, mladinsko in AFž pevsko društvo, izvedlo lep kultur-no-prosvetni program. Sindikalna podružnica in rudniška uprava pa sta v sindikalni ; talnici priredili vsem udarnikom in gostom skupno večerjo, kjer se je razvil živahen tovariški razgovor med ministrom tov. Tomom Brejcem in udarniki. Zagorsko delavstvo je dostojno proslavilo svoj leni delovni praznik, katerega si je prislužilo s svojim smotrnim delom, J. B. »♦♦♦♦♦»♦»♦»♦»♦♦♦♦♦♦'»♦♦♦♦»♦♦♦O*« *********** Naročnina za »DELAVSKO ENOTNOST«: polletno . , i - i » • » 52din trimesečno 26 din celoletno ■•«»••• N** Francosko ljudstvo je 10. novembra 1.1. že tretjič po osvoboditvi stopilo na volišče, da se izjavi o ureditvi svojega državnega življenja. Komunistična partija je izšla iz teh volitev kot najmočnejša stranka Francije. Za KP je glasovalo 5,475.955 volilcev (dobila je 173 mandatov), dočim so socialisti dobili 3,454.080 glasov (93 mandatov), Narodno republikansko gibanje 5,033.430 (160 mandatov), Bloik republikanske levice 1,971.660 (59 mandatov), Republikanska stranka svobode in zmerni republikanci 3,136.630 in ostali 59.084 glasov. Te volitve so samo del velike borbe naprednih sili francoskega naroda proti reakciji, ki je vsa desetletja pred to vojno izžemala francoske delovne množice in s svojo kapitulantsko politiko vrgla Francijo v plen fašističnih zavojevalcev. Petainova klika, poskusi samozvanca De Gaulle-a, da pride s pomočjo anglo-ameri-ške reakcije po vojni v Franciji na oblast, podlo razbijaško izdajalsko početje starega socialističnega veljaka Leona Bluma, vse to so bili samo mnogi načini prizadevanja »200 družin«, ki so imele vse bogastvo in oblast v Franciji v svojih rokah, da ponovno zasužnjijo francosko delovno ljudstvo in Francijo vprežejo v imperialistični »zaparinl blok« in jo vržejo v borbo proti demokratičnim silam, v prvi vrsti proti Sovjetski zvezi. Volitve so pokazale voljo francoskega ljudstva. Pokazale so, da hoče iti francosko ljudstvo po poti sodelovanja z naprednimi silami, po poti utrjevanja svetovnega miru, po poti mirne izgradnje porušene dežele, po poti neizprosne borbe proti svetovnemu imperializmu tn vsem profaSistič-nilm, protiijudskim Mikana znotraj Francije. VoBtve (*> pokazale, da francosko tjucV- Na valitvah v Italiji je zmagala demokracija Izidi upravnih volitev v Italiji pomenijo veliko zmago demokratičnih strank, predvsem Komunistične partije Italije. Demokratični italijanski časopisi poudarjajo, da je k veliki zmagi komunistov in socialistov mnogo pripomoglo Togliatti j e vo potovanje v Beograd in predlogi za sporazumno rešitev vprašanja Julijske krajine in Trsta. K zmagi je pripomoglo. tudi jasno gledanje komunistov in socialistov na notranje težave, medtem ko vodijo demokristjani politiko, ki ovira socialni in ekonomski razvoj dežele. Končni izidi volitev v posameznih krajih so sledeči: Genova: komunisti 121.336, socialisti 79.030, demokrist. 65.496, liberalci 16.325, akoionisti 1241. Turin: komunisti 104.623, socialisti 85.277, demokrist. 58.580, liberalca 33.747, Uomo qualunque 26.376, republikanci 3058, akcio-nisti 2919. Rim: ljudski blok 189.174, Uomo qualun-que 106.587, dem-okrist. 103.387, republikanci 40.323, monarhisti 36.072, liberalci 25.787. Neapelj: blok Vezuv 73.617, Uomo qua-lunque 46.851, monarhisti 44.484, liberalci 35.232. demokrist. 32.196. Palermo: Uomo quahmque 19.810, monar-hsiti 16.033, demokrist. 11.697. komunisti 9761, liberalci 9305, socialisti 7889. stvo sledi avantgardi delavskega razreda — Komunistični partiji, ki se je v času osvobodilne borbe kot v času povojne izgradnje izkazala kot edina narodna Stranka s svojimi napori za združitev vseh zdravih, demokratičnih sil, za borbo proti fašizmu, za očuvanje narodnega edlnstva, za resnično demokratizacijo dežele, za njen gospodarski dvig in za vključitev Francije med demokratične, miroljubne sile sveta. Novembrske volitve so priznanje dosledni politični liniji Komunistične partije, ki jo je vodila vso dobo pred vojno, v vojni im po vojni. Medtem ko je pri mnogih ostalih strankah število glasov v primeri z volitvami 2. junija 1.1. padlo (socialisti so nazadovali za 744.030 glasov, Blok republikanske levice (Radikal-socialisti, Demokratsko-socialistična zveza odpora in mladi republikanci) je izgubil 1,028.303 glasov), je Komunistična partija od 1932 v stalnem porastu. Pri volitvah 1932 je dobila KP 790.000 glasov, 1936 že 1,500.000, oktobra 1945, ko so sodelovale tudi žene, 5,004.121 glasov, junija 1946 5,290.096 glasov in pri zadnjih volitvah 10. novembra 5,475.955 glasov. Pomen zmage naprednih sil s Komunistično partijo na čelu daleč presega samo notranje politični pomen. Ta zmaga je hud udarec vojnohujskaški, protisovjetski politiki anglo-amerišikih reakcionarjev tipa Churchill. Kp Francije bo ko.t doslej dala vse napore, da uspešno izvede združitev vseh demokratičnih sil In povede Francijo na novo pot notranje izgradnje dežele in tesnega sodelovanja demokratičnih sil za utrditev svetovnega miru. SOVJETSKA ZVEZA. — Gradnja velike tovarne avtomobilov v Tbilisiju. Tvoraica avtomobilov v Tbilisiju, katere gradnja hitro napreduje, bo 1. 1950. izdelala 15.000 avtomobilov. Ko bo tovarna začela delati s polno kapaciteto, bo izdelala dnevno 100 avtomobilov. Rooseveltov sin prispel v Moskvo. 12. t m. je prispel v Moskvo sin bivšega predsednika ZDA Elliot Roosevelt s soprogo. Na letališču so gosta sprejeli predstavniki Društva za kulturne stike z inozemstvom. POLJSKA. — Volitve v Ustavodajni seim bodo 19. januarja. Volitve v Ustavodajni se.im Poljske se bodo vršile 19. januarja 1947. leta. Zmaga demokratičnega bloka na • teh volitvah bo uničila vse nad e protiljud-skih elementov v deželi, ki jih podpira mednarodna reakcija in ki so v službi tuje obveščevalne službe. ŠVEDSKA. — Kreditni dogovor s Sovjetsko zvezo odobren. V obeh Zbornicah švedskega parlamenta je bila razprava o odobritvi sovjetsko-švedskega kreditnega in trgovinskega sporazuma, ki je bil sprejet z večino glasov, ALBANIJA. — Vlada LR Albanije priznala špansko republikansko vlado. Vlada ljudske republike Albanije je sklenila priznati vlado španske republike pod predsedstvom dr. Josea Gi rala. GRČIJA. — Pripadniki Elas-a osvobodili več vasi. Po vesteh AFP so osvobodili pripadniki Elas-a že večje število vasi, v katerih uvajajo ljudsko oblast in postavljajo telefonske proge. Monarhoiašisti obsodili Zahariadesa na 7 mesecev. Atensko sodišče je obsodilo generalnega sekretarja Kompartije Grčije Niko-sa Zahariadesa, ki je odsoten, na 7 in pol meseca zapora, »ker je rovaril proti armadi in jo žalil.« Gladovna stavka zaprtih antifašistov. 358 jetnikov, ki čakajo v začasnem zaporu v Atenah, da jih pošljejo na otoke, je objavilo gladovno stavko, v protest proti nezdravim razmeram, v katerih morajo živeti. Med jetniki so tudi starci, žene in otroci. AVSTRIJA. — Šovinizem v koroških šolah. Na posameznih šolah na Koroškem še vedno poučujeio nekateri nacistični učitelji in učiteljice, ki poizkušalo uganjati teror nad otroci slovenskih antifašistov. •■■■■■■■■•■■■■■■■■■»■■■■(■■■BBSMUBBM« OBJAVE VAJENCEM SE DELO PRI SPLOSNO KORISTNIH DELIH ŠTEJE V UČNO DOBO Zvezno ministrstvo za delo je na osnovi čl. 30 zakona o vajencih izdalo sledeče navodilo: Neplačan’dopust, ki ga v smislu čl. 7, 2. odst. zakona o vajencih dovoli delodajalec vajenca za delo pri splošno koristnih delih (kot je .bilo n. pr. delo na mladinski progi), se všteje v učno dobo. če ta čas ne presega dva meseca, v teku enega leta. Za dokaz, da je bi vajenec v tem času res zaposlen pri delih za splošno korist in koliko časa je opravljal to delio, velja potrdilo, ki ga izda upirava teh del. Ministrstva za delo ljudskih republik določajo., katera dela se smatrajo za splošno koristna de* la v smislu tega navodila. Ministrstvo za delo LRS VSEM SINDIKALNIM PODRUŽNICAM! Centralna uprava Zveze tekstilne in oblačilne industrije v Zagrebu je obveščena, da ne-katere sindikalne podružnice v tovarnah, ki spadajo pod upravo Zveznega ministrstva industrije,' tolmačijo predvideno reorganizacijo sindikatov tako. da spadajo sedaj tudi sindikalne podružnice direktno pod upravo Centralne uprave tekstilne in oblačilne industrije Jugoslavije. Tako tolmačenje je napačno, pred vsem pa reorganizacija sindikatov še ni v teku. Sindikalne podružnice v vseh podjetjih, brez ozira na to ali so Zveznega ali Republiškega značaja, so organizacijsko dalje povezane tako, kot so bile dotlej, ko bo vse tovarne spadale pod upravo Federalnih ministrstev industrije in rudarstva. . Zato so tudi vsi plačani sindikalni funkcionarji obvezni, da pošiljajo mesečna poročila o svojem delu tja, kot doslej, t. j. na tajništvo svoje Zveze. Centralna uprava Zveze del. In nam. tekstilne in oblačilne Industrije- Uprava kemične industrije LR Slovenije se je iz Tvševe ceste 1-a preselila v Knafljevo ul. St. 13. Nova telefonska številka je: 13-30. Vsi interesenti naj dopise pošiljajo na ta naslov. IZREDNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA JAVNIH UPOKOJENCEV LRS V LJUBLJANI V nedeljo, dne 24. novembra 1946 se vrši r literarni dvorani kavarne Union, vhod iz Frančiškanske ulice, izredni občni zbor. Dnevni red ie sledeč: 1. Poročilo odbora. 2. Sklepanje o prostovoljnem pristopu k novemu društvu upokojencev LRS* 3. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se otvori pol u*® kasneje nov občni zbor z istem dnevnim red«** ob vsakem številu članov. Odbor.