l'o6tnina platana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. *• l 1334 Cona (pojanioani Številki Din 1*&6. ' * "" TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/s leta 90 Din, za XU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v torek, dne 23. januarja 1934. štev. 9. Pcoc z cUu/čnimi ficiviUgifi V kratkem se sestane finančni odbor Narodne skupščine, da sklepa o davčnih predlogih finančnega ministra. Vsebina teh predlogov je bila že predebatirana na številnih zborovanjih gospodarskih ljudi in na njih tudi jasno razloženo stališče našega gospodarstva do teh predlogov, da je v tem pogledu bilo povedano že skoraj vse. Tem bolj potrebno pa je pri tej priliki naglasiti staro zahtevo vsega trgovstva, da se morajo namreč vsi davčni privilegiji odpraviti in da mora zavladati popolna davčna enakost med trgovci, obrtniki in zasebnimi podjetniki na eni ter raznimi zadružnimi trgovinami in krčmami na drugi strani. Ta zahteva je tem bolj upravičena, ker pomenijo novi davki novo obremenitev gospodarstva, ki jo pa to more prenesti le, če ima možnost za nove zaslužke. Nemogoče pa je, da bi mogla podjetja pri zmanjšanih poslih plačevati večje dajatve, zlasti še, ko je dolgotrajna gospodarska kriza itak zasekala povsodi težke izgube. In da je tudi v resnici tako, dokazuje vedno rastoče število odjavljenih obratov, ki so že dosegli strahotno višino. Samo v Dravski banovini za več ko 1000 manj trgovskih in prav toliko obrtniških obratov pove več ko dovoli j! Eden glavnih vzrokov za to usodno propadanje trgovine pa je konkurenca nabav-ljalnih zadrug in konzumov. Ta konkurenca je vsak dan večja, ker število nabavljal-nih zadrug raste iz dneva v dan. Tako je rgovina s kurivom od zadrug že skoraj čisto ubita in le še minimalen del te trgo-^lne je ostal v rokah legalne trgovine. t*1 kako bi tudi mogel legaHni trgovec konkurirati z nabavljalno zadrugo ali konzulom, ki nabavlja svojim članom in njih rodbinam kurivo. Lokal sredi mesta brezplačen, znižana prevoznina, nobena pri-dobnina, neprimerno manjši režijski stroški, takšne olajšave in še cela vfeta drugih Prednosti je naklonjenih nabavljalnim zadrugam. Trgovec pa mora vse to pRačati in če noče iti v konkunz, mora te stroške zaračunati v ceno blaga! Kako pa naj potem konkurira! In nič drugače ni v drugih panogah trgovine, saj kmalu ne bo blaga, ki ga ne bi prodajale nabavljalne zadruge in konziimi. Saj smo že prišli do tega, da ustanavljajo te zadruge tudi že svoje hotele in ne le za svoje člane, temveč tudi za vse svojce teh Članov! Tako so nabavljalne zadruge in konzumi danes edina panoga v gospodarstvu, ki ne ^uti ne krize, ne davčnega vijaka, ne pomanjkanja denarja, ker se tem zadrugam bi bati, da bi jim kupci ostalli dolžni blago. Kar uradno morejo odtegniti vsakega Prvega od plač, da so njih terjatve vedno varne. Brez vsakega rizika uživajo tako nabavljalne zadruge vse velike davčne ugodnosti, dočim se zapira trgovski lokal za lokalom. Vsak zaprt trgovski lokal pa pomeni enega davkoplačevalca manj, dočim pa vse Številne nove nabavljalne zadruge ne po-uienijo nobenega novega davkoplačevalca. Pri današnjem splošnem pomanjkanju de-h*rja, pri veliki stiski, v kateri se nahaja državna blagajna, je to kričeče nasprotje *Ued propadanjem trgovine in naraščanjem dobičkonosnih nabavljalnih zadrug narov-nost opomin finančnemu ministru, kje more dobiti državi novih dohodkov. Priznati je treba, da finančni minister tega opomina ni prezrl in tako je med njegovimi predlogi tudi določba, da izgube vse davčne olajšave zadruge, ki bi prodajale tudi nečlanom. Kakor amo pozdravili to določbo kot začetek davčne enakosti zadružnih trgovin in krčem z zasebnimi podjetji, tako moramo odločno izjaviti, da določba finančnega ministra še ne zadostuje. Davčno neenakost je treba odpraviti popolnoma, ker tudi ni nobenega razloga, da bi se z davčnimi olajšavami podpirala podjetja z izkazanim več milijonskim čistim dobičkom. Bila bi to čisto kriva davčna politiku, če bi se dovoljevale davčne olajšave cvetočim podjetjem, kar so zllasti nabavljalne zadruge železničarjev, ki imajo tudi največje ugodnosti, nova davčna bremena pa bi se nalagala trgovstvu, ki propada vedno bolj in bolj. Ce že morajo biti novi davki, potem naj bodo ti enaki za vse in za one z milijonskimi dobički še prav posebno. Je to minimalna koncesija, ki jo legalna trgovina sme in mora zahtevati in upati, da bo ta zahteva tudi izvedena, saj je tako v interesu državne blagajne, kakor tudi davčne morale in vsega našega narod, gospodarstva. Po denar je treba iti tja, kjer je denar in zato naj se vsi privilegiji nabavljalnih zadrug odpravijo ter omogoči Ilegalni trgovini, da bo mogla z uspešnejšim obratovanjem tudi več zaslužiti — • ICaUa z našim izvozom Italija? Italija snuje novo carinsko zvezo, ki naj jo tvorijo Italija, Avstrija in Madjarska nih stremljenj v obeh državah, se je Italiji posrečilo, da je uvoz francoske živine skoraj popolnoma ustavifla. Leta 1929 je bilo še 60 odstotkov uvožene živine iz Francije, 1. 1&32 pa je uvozila Francija v Italijo le še 64 glav živine! V naših listih se piše, da je Italija začela 1. 1932 po srečno končani »žitni bit-kii »živinsko bitko«. To bitko pa je dejansko Italija začela že pred 5 leti in jo z izrinjenjem Francije z italijanskega trga tudi uspešno končalla. Nato govori dr. Bajkič o italijanski nameri, da za devetkrat poveča carino na les. Namen tega povišanja je, da dovoli Avstriji preferenčno carino v višini 4-50 Jir od stota in tako ustvari Avstriji monopolno stališče na italijanskem lesnem trgu. To tem bolj, ker ima Avstrija poleg tega tudi že prometno - tarifne ugodnosti. I. II. III. etapi lir 70 80 85 87 100 106 72 83 90 200 — — 150 •— f-r- , 190 avk pa prihaja dr. Poročali smo že, da se je pri zadnjih trgovinskih pogajanjih z Italijo uredilo predvsem vprašanje našega izvoza živine v Italijo, dočim je ostalo vprašanje lesnega izvoza še odprto. Poročali pa smo nadalje, da bo po avstrijskih vesteh carina na les povečana v devetkratni višini, da bo mogla potem Italija s preferenčno carino pospeševati uvoz avstrijskega lesa na našo škodo. Zato tudi novi preferencialni sporazum med ItaHijo in Avstrijo ne vsebuje še sporazuma o lesnem uvozu, pa čeprav je ta najvažnejši. Italija hoče najprej pri pogajanjih z drugimi državami, zlasti z Jugoslavijo, doseči povišanje carine na les in ko to doseže, bo poklonila Avstriji preferencial za lesni uvoz. Splošno se je v našem časopisju povdar-jalo, da je novi trgovinski sporazum z Italijo glede uvoza živine za nas ugoden, Ta sporazum namreč določa, da se carina na živino poviša v treh etapah in sicer po 4 mesecih, po petem in po šestem mesecu, ko stopi sporazum v velljevo. Mesto dosedanje carine od živine bi se po novem plačevala carina od sto kilogramov in sicer v za govejo živino teleta izpod 300 kg teleta iznad 300 kg svinjsko, goveje in telečje meso živo perutnino zaklano perutnino Pri analizi teh post Bajkič v »Narodnem blagostanju« do nasprotnega mnenja in pravi, da nova carina nikakor ni za nas ugodna. Pravi namreč med drugim: Za povečanje carin na živino ni billo nobenega razloga, ne vsled njih višine in ne vsled razvoja živinoreje v Italiji. Kajti Italija je carine, kakor so bile pogojene leta 1924, leta 1932 povišala v desetkratni višini. Nihče ne more reči, da so bile te carine nizke. Tako je znašala carina od vola 350 lir. Ker je povprečna teža vola, ki ga izvažamo v ItaHijo 650 kg, potem je znašala carina od 100 kg 53 lir, to je 40 do 60 odstotkov vrednosti blaga na našem trgu. Ce se upoštevajo še vsi drugi prevozni stroški, ki padejo večinoma na breme proizvajalca, potem je jasno, da je bila že carina iz 1. 1932 — prohibitivna. Dejansko je imela povišana carina tudi katastrofalne posledice za naš izvoz Živine v Italijo. Govori se, da je morala Italija povečati carino na živino zaradi razvoja lastne živinoreje. To ne bo držalo, ker je uvoz živine v IUtlijo nad vse padel. Leta 1930 je znašal uvoz rogate živine 265.702 glav, leta .1981 le še 175.852 in 1. 1932 celo samo 81.467. In popravil se tudi ni 1. 1933, Tako silen padec uvoza je moral dvigniti ceno živine v Italiji, razen, če bi cene v tujini padle v istem razmerju, kakor pa je padel uvoz, ali da bi se itallijanska proizvodnja povečala v isti meri. Največji uvoznik rogate živine v Italijo je bila nekoč Francija. Ko pa je prišlo pred 2 ali § leti skoraj do carinske vojne med Francijo in' Italijo vsled avtarkistiČ- Cisto napačno je govoriti, da povišuje Italija carine zaradi kakšne »živinske bitke«. Kakor kažejo podatki o uvozu živine v Italijo, se vidi, da je Italija že davno pospeševala uvoz živine iz Madjarske, na škodo jugoslovanskega. To se jasno vidi iz teh številk: Italija je uvozila goveje živine od skupnega uvoza iz glav Jugoslavije Madjarske 1. 1929 265.700 60.191 29.937 1. 1930 265.633 110.641 77.064 1. 1931 175.852 83.588 44.474 1. 1932 81.467 29.345 38.242 Madjarski izvoz je začel hitro rasti v 1. 1930, znašal 1. 1931 še polovico jugoslovanskega, 1. 1932 pa že prekosil jugoslovanskega. To pospeševanje uvoza avstrijskega lesa in madjarske živine je posledica nove italijanske gospodarske politike, ki hoče ustanoviti carinsko zvezo med Italijo, Avstrijo in Madjarsko. Nasprotno temu prizadevanju je stremljenje po ustanovitvi gospodarske Male antante, toda z razliko, da hoče postati gospodarska Mala antanta osnova za evropsko carinsko unijo, dočim hoče Italija novo carinsko unijo omejiti le na tri države. In v tem je bistvena razlika obeh carinskih zvez. Pod perspektivami nove italijnnsko-av-strijske-madjarske carinske zveze pa so seveda izgledi našega izvoza v Italijo zelo majhni, kajti Italija bo še naprej in s še večjo doslednostjo pospeševala uvoz avstrijskega lesa in madjarske živine. Potrebno bi zato bito, da bi tudi naša trgovinska politika računala s tem dejstvom in pravočasno ukrenila potrebno, da ne bo trpel izvoz našega lesa in živine v še večji meri ko doslej. Vceveš obdašena Že večkrat smo opozorili na pogubne posledice prevelikega obdačenja motornih vozil za našo narodno obrambo. Kajti v moderni vojni je vojska navezana na zasebna motorna vozila in vojaška moč države se ne ceni le po številu kanonov, »trojnih pušk, letal in tankov, temveč tudi po številu motornih vozil, ki so vojski na razpolago. In še večja je obrambna sila države, če se že v miru skrbi za to, da sl nabavljajo ljudje motorna vozila kolikor mogoče enakih tipov, ker je potem vprašanje popravil, nadomestnih delov vse lažje rešeno. Zato bi se naravnost morala z vso vnemo pospeševati nabava motornih vozil po zasebnikih in dovoliti bi bilo treba posebne olajšave onim, ki bi nabavljali tipe, ki najbolj odgovarjajo potrebam vojake. Motorna vozila bo orožje in to orožje pri nas vse premalo čemimo, oziroma ga sploh ne cenimo, ker nam dejansko n*.drn-go ko luksuzen predmet, ki ga nikdar ni mogoče dovolj obdačiti. Posledica tega pa je, da je uvoz motornih vozil skoraj docela prenehal in da vsled tega število dobrih motornih vozil stalno pada, Ker pa tudi nadvse rastejo odjave motornih vozil, ni upati, da bi mogli dobiti doma lastno tvornico za motorne vozila, ker kdo bi tvegali denar\*a takšno tvornioo, če pa so že bele vrane oni, ki bi si kljub sedanjim davščinam hoteli še nabaviti motorno vozilo. Ce je namreč treba samo v prvem letu plačati za srednje dober avtomobil nad 56.000 dinarjev davščin, potem je to pač vsota, da sl vsak stokrat premisli, predno se odloči za nakup avtomobila. Posebno še, ko niso naše ceste takšne, da bi bila vožnja z avtomobilom vedno ugodje, da o raznih drugih šikanah niti ne govorimo. Pa ne le iz vzrokov naše nerodne obrambe bd morali zmanjšati davčno bretne za motorna vozila, temveč tudi iz socialnih razlogov, ker vsako odjavljeno vozilo pomeni navadno tudi enega brezposelnega šoferja vfeč. To «e je jasno pokazalo sedaj v Celju, ko se je celjska občinska uprava odločila, da ustavi obratovanje celjskega mestnega avtobusnega podjetja. 12 usluž- bencev s 37 rodbinskimi člani bo vslled tega brez kruha. Kam naj se obrnejo ti? Prizadeti uslužbenci priznavajo, da je mestna uprava Skoraj morala tako ukreniti, ker je vsled previsokih davščin avtobusno podjetje kljub vsemu varčevanju deficitno. Avtobusi zato ne bodo več vozili, uslužbenci bodo brez kruha, tujski promet pa bo tudi trpel, kajti, ugodne zveze so eden prvih pogojev za razvoj tujskega prometa. A tudi država bo na slabšem, ker bodo odpadle vse davščine, ki jih dobi od motornih vozil, ki to v prometu. Izguba torej na vsej črti. Je zato le v interesu države ter samouprav, če popuste pri svojih davščinah na motorna vozila, ker potem bodo vsaj ne-kaj dobilo, dočim od odjavljenih motornih voill ne dobe sploh nič. Poleg tega pa je tudi izgubljena vsa trošarina na bencin. Ali ni bolje, da eo motorna vozila v prometu, da trošijo v veliki meri bencin in plačujejo s tem trošarino, ko pa da rjave v garažah in ne plačujejo niti davščin niti trošarine. Prevelike davščine na motorna vozila so tako gladka izguba za državo* samouprave, zasebnike, tujski promet in za našo narodno obrambo, da je kar neverjetno, da že davno ni prišlo do znižanja teh davščin. Res je, da potrebuje država denar, da ga potrebujejo tudi samouprave, toda, kadar se hoče kje vzeti preveč, potem se ne dobi nič. Zato pa je treba, da se davščine na motoma vozMa temeljito revidirajo in znižajo, pa bo ustreženo vsem in naše gospodarstvo bo vsaj v eni panogi napredovalo. IZVOZ LESA V FRANCIJO IN AL2IR Francoska vlada je v svojem uradnem listu objavila, da ostanejo dovoljeni kontingenti za vsako državo še nadalje ločeni in da zato ni mogoče povečati kontingenta ene države na račun druge. Prav tako ne bo nobene spremembe v dosedanjem načinu dodeljevanja kontingentov posameznim državam. jfiftMiansUa to Žitno V minulem letu je znašal na tukajšnji borzi skupni promet v žitu Din 945.660-—, v letu 1932 pa Din 1,800.000-—, torej nazadoval za Din 954.340-— ali več ko polovico predlanskega žitnega prometa. Omenjeni primanjkljaj gre v prvi vrsti na račun pšenice, katere je bilo lani nakupljeno za ca Din 548.000-— manj ko leta 1932, in pa koruze, katere se je v letu 1933 nakupile za približno Din 300.000-— manj nego predlani. Če pa primerjamo lanski promet žita na naši borzi z onimi v zadnjih treh letih, tedaj se pokaže še občutnejša razlika v nazadovanju žitnih zaključkov kakor nam predočuje naslednja razpredelnica: Leto 1930 1931 vag. v tisoč. vag. v tisoč. Din Din Koruza 161 1,899 62% 667 Pšenica 208 3,711 122 1,996 Rž — — 4 65 Ječmen 6 77 1 15 Oves 8 128 4 68 Soršca — — — — Skupaj 383 5,815 193% 2,810 Leto 1932 1933 vag. v tisoč. vag. v tisoč. Din Din Koruza 55 ^ 499 21% 151 Pšenica 87 1,312 44 761 Rž — — 2 31 Ječmen 1 20 — — Oves 2 K 35 — — Soršca 2 33 — — Skupaj 148 1,900 67% 946 Kakor je iz zgornje tabele razvidno, je trgovanje z ječmenom, ovsom in soržco lansko leto popolnoma izostalo, dočim je bil tudi v rži — kot običajno — le malenkosten promet. Ostalo pa je skoro docela nespremenjeno dosedanje razmerje prometa med pšenico in koruzo, ki očitujeta od 1930 leta dalje enako stalno nazadovanje. Vzrokov za nazadovanja kupčij, zlasti v pšenici, je več; eden glavnih pa je slaba letina, kajti za kvalitativno slabo letino, pšenice 1932 je sledila kvalitativno še slabša leta 1933. Na zelo veliki površini Dunavske banovine je bila posejana tako-zvana prolifik pšenica. Seme za to pšeni- oo je kanadske provenience in je bilo najprvo unešeno na Madjarsko, kjer se pa ni obneslo in je bilo iz Madjarske uvoženo k nam. Pridelek te vrste pšenice je sicer obilen, efektivna težina visoka, lepiva pa vsebuje zelo malo in so prav radi tega mlevski izdelki iz tovrstne pšenice prav slabi. Takoj ob prvih poskusnih mlačvah in poskusnih inletvah je bilo jasno, da s pšenico take kvalitete ne bomo mogli obdržati inozemska tržišča, ki so imela in imai.> na razpolago prvovrstne kvalitete pšenice. Posledice so se kmalu pokazale v izvozu pšenice, ki je padel na minimum. Tudi domač konzum je segal po pšenici letine 1932, čeprav je bila efektivna težina te pšenice nižja. Padec cen pšenice letine 1933, za katero ni bilo prav nobenega interesa v času žetve, je bil tedaj neizbežen. Priv. izvozna družba, ki je še vedno koncesijonarka monopola za uvoz in izvoz pšenice in pšeničnih mlevskih iadelkov, se ni mogla uveljaviti pri tej nemožni situaciji izvoza in cene so od dneva do dneva nazadovale. Producent je uvidel storjeno pogreško, napravljeno s setvijo prolifik pšenice, toda bilo je prepozno. Ta storjena pogreška producenta pa ni prinesla samo njemu samemu občutno škodo, temveč vsemu narod, gospodarstvu. Ponudbe pšenice so naraščale, cene so vsak dan nazadovale in ker je bil vsak izvoz takorekoč izključen, so trgovci in zastopniki mlinov iz Slavonije, Srema, Bačke in Banata preplavili pasivne kraje s svojimi ponudbami in nastal je konkurenčen boj, pri katerem so se nekateri zastopniki mlinov posluževali načina, ki je vse preje kot trgovska vestnost in poštenost. Naša mlev-ska industrija je zašla v zelo težak položaj. Davčna uprava pri nas je zahtevala in izterjavala 6 odstotni prometni davek od prodajne cene moke, ne upoštevajoč, da je pri zaračunavanju tega davka odbiti prevozne stroške pšenice od nakladalne postaje do namembne postaje. Ker plačujejo mlini Dunavske banovine ta davek samo od čiste vrednosti pšenice, odnosno mok’, so tedaj že z davkom samim v položaju, da jim naši mlini ne morejo uspešno konku- v ieiu 1933 rirati, ne da bi morali pri tein utrpeti škodo. Razen tega morejo mlini v Dunav-ski banovini dobiti od producenta boljšo kvaliteto pšenice in še to na kredit proti poznejšemu obračunu, tako, da riziko nazadovanja cen ne gre na njihov račun, temveč na račun producenta, medtem ko morajo naši mlini kupovati pšenico samo na fiksni račun in pa plačljivo proti duplikatu tovornega lista in gre tedaj riziko nazadovanja cen v breme mlina in ne producenta, enako tudi zamudne obresti in ostali stroški. Če ne pokaže davčna uprava za vse te okoliščine, ki obremenjujejo našo mlevsko industrijo v Dravski banovini, , tedaj se ne bo čuditi, če bodo v najkrajšem času mlini v Dravski banovini zaprli svoje obrate, v kolikor jih že niso, in odpustili delavstvo, ki bo zopet v breme državne blagajne. Tako kot v mlevski industriji, tako so se pokazale tudi v žitni trgovini in v trgovini z moko težke posledice storjene pogreške producenta pri setvi prolifik pšenice. Vest o tej slabi pšenici se je po potnikih raznesla v najmanjšo gorsko vas in potniki iz Slavonije, Srema itd. so znali položaj izkoristiti v svoje namene. Podeželski trgovci so se pustili pregovoriti od teh potnikov in ker je cena bila nizka, so hitro zbrali denar, ki bi ga morali pravzaprav plačati za svoj dolg pri veletrgovcu bodisi v Ljubljani ali v drugih mestih, mesto tega so pa kupili vagon moke direktno od potnikov iz 'drugih banovin, proti gotovini, naši trgovci so pa lahko samo opazovali to početje in strpljivo čakali in lahko še čakajo, kdaj pridejo do denarja za svoje blagovne dobave. Tako je naša izitna trgovina in naša mlevska industrija danes pravzaprav brez vsakega zaslužka, ker v kolikor ni uničena vsled slabe kvalitete pšenice in radi te nastalega konkurenčnega boja, jo uničujejo državne dobave koruze občinam, ki dobijo koruzo za % vožnjo ali pa proti certifikatu brezplačne vožnje. To akcijo je država za-počela za poidporo poplavljencem, brezposelnim itd. Dober namen te akcije za prehrano pasivnih krajev pa pri vsem tem vendarle ni bil dosežen, ker brezposelni in pa revni občani ne morejo kupiti koruze tudi po teh nizkih cenah- — in ker je v največ primerih razdelitev teh dobrin vrhu tega še neracionalna, preide koruza v po-edinih občinah največkrat v last dobro situiranih, ki s to koruzo po normalnih cenah trgujejo, dobro zaslužijo in ne plačajo nobenega davka. Če hočemo konsolidirati žitno tržišče, moramo v prvi vrsti skrbeti, da se bo v bodoče sejalo seme pšenice take kvalitete, da dobimo pridelek, s katerim bomo zopet lahko osvojili inozemska tržišča. Uvesti se mora enakopravnost pri obdačenju mlev-ske industrije in uvesti se mora nadzorstvo o nesolidni konkurenci, ki s trgovino vred upropašča državno in narodno gospodarstvo. Opustiti pa tudi treba vsako akcijo podpor, s katero se ne doseže pravega namena, pač pa le škoduje trgovini in industriji — s tem pa tudi državi pri dohodkih na pridobninskemu davku. ŠVEDSKO KARTOTEKO ngpippa in poslovne fenjige vseh vrst nudi M. Tičar, Cjuhlf ana Izvoznikom oglja v Italijo so pri Zbornici': za TOI v Ljubljana na razpolago podrobna pojasnila pogojev, ki. jih je izpolniti pri izvozu oglja v Italijo. Že v 24 urah ^ klobuke itd. Skrohi In •▼etlelika irijM, ovratnike in maniete. Pere, suii. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selebnrgova ni. 8. Telefon St. »-7S. Udeležba naše države na mednarodnih velesejmih. Kr. Jugoslavija se bo oficialno udeležila v tekočem letu naslednjih mednarodnih velesejmov: Pra-g-a in Dunaj od 11. do 18. marca t. 1., Lyon od 9. do 19. marca t. 1., Milan od 12. do 17. aprila t. 1. Vse potrebne informacije dobijo interesenti neposredno od Trgovinskega muzeja, Beograd Miloša Velikog 29. KARTOGRAFSKA RAZSTAVA Ob priliki zadnje alpinske razstave na Ljubljanskem velesejmu se je opazilo, da so se obiskovalci razstave močno zanimali tudi za kartografijo. Zato je uprava Ljubljanskega velesejma sklenila prirediti razstavo, ki naj nudi pregled razvoja kartografije pri nas, v drugih evropskih in tudi čezmorskih državah. Ta razstava bo urejena v okviru letošnjega spomladanskega Ljubljanskega velesejma od 30. maja do 10. junija. Posebna pažnja se pri ureditvi razstave polaga na slovanske države in bodo te v največji meri zastopane. Zato bi se mogla razstava imenovati tudi razstava slovanske kartografije. Inozemstvo bo le v toliko zastopano, da bo iz razstavljenih kart razviden pregled razvoja in način izdelave. Da bo razstava v vsakem oziru na višku, tako strokovno, kakor tudi glede poljudnega prikazanja vsega dela na tem polju, povedo že imena strokovnjakov in znanstvenikov, ki so v pripravljalnem odboru. Temu odboru predseduje prof. dr. Bohinc, njegov namestnik je prof. dr. Svetel, nadalje sodelujejo ravn. dr. Dular, za muzej dr. Mal, za licealno knjižnico dr. Rus, za geogr, institut dr. Ilešič, za mineraloški institut pater dr. 2urga, za geološki institut univerze dr. Rakovec, za institut za meteorologijo in geodinamiko dr. Reja ln tajnik Oskar Delkin, ki je sprožil idejo za prireditev te važne razstave. Poleg privatnih zavodov in tiskarn, ki so zemljevide izdajali in tiskali, sodelujejo še vojnogeografski institut v Beogradu in oceanografski institut v Splitu, ljubljanska univerza, ljubljanska licealna knjižnica, ljubljanski in mariborski muzej. Razstava bo obsegala te oddelke: I. Pokrajina v reliefu in primerjava reliefa s karto. II. Zgodovinski del, v katerem bo prikazan razvoj naše in deloma tudi inozemske kartografije v srednjem in v začetku novega veka. III. Moderna domača kartografija (Vojno-geografski institut). IV. Oceanografski institut. V. Meteorologija in geodinamika. VT. Mineralogija in geologija. VII. Kartografija slovanskih držav. Vin. Inozemstvo. IX. Karta kot propagandno sredstvo. UVOZ MASTI IN SVINJ NA ČEŠKOSLOVAŠKO Uvoz živine v Češkoslovaško stalno pada. Goveja živina se skoraj sploh ne uvaža več, uvoz svinj je padel za eno petino, a tudi uvoz masti je zelo nazadoval, uvoz mesa pa skoraj prenehal, (kakor kažejo te številke. Ceškosllovaška je uvozila svinj: 1. 1933 1932 1931 v tisočih svinj v vsem 110 185 187 iz Jugoslavije 49 56 69 iz Rumunije 28 43 73 skupno iz držav M. A. 77 99 142 iz Madjarske 22 14 15 iz Danske 7 6 10 iz Poljske 2 14 20 iz Nizozemske 2 1 5 Masti pa je uvozila Češkoslovaška: 1. 1933 1932 193.1 v 1000 q v vsem 158 194 209 iz Jugoslavije 17 20 14 iz Rumunije 1 2 2 iz držav M. A. 18 22 16 iz Madjarske 53 33 3 iz Združenih držav Sev. Amerike 41 98 94 iz Nizozemske 24 38 85 iz Danske 22 a 10 TRGOVCI! Širite »Trgovski lUt*. Italijansko-rumunski pakt prijateljstva ni bil več obnovljen. Predsednik grške vlade Caldaris pride v kratkem v Beograd zaradi sklenitve balkanskega pakta. Opozieionalni zcmljcdclci so dobili v roke strankin dom v 1 ulici »Vrapče 1«. Od 6000 glasov so dobili opozicionalci pod vodstvom Zaharijeva in Stefanova celih 5000. Grozeča vojna med Jemenom in He-džasom je bila po osebnih pogajanjih vladarjev obeh držav preprečena. Zasedanje Male antante je bilo otvorje-no v ponedeljek v Zagrebu. Na dnevnem redu zasedanja so zelo važna politična vprašanja in vlada za zasedanje v diplomatskih krogih zelo veliko zanimanje, kar tudi dokazuje veliko števillo tujih novinarjev, ki so prišli v Zagreb. V torek dopoldne odpotujejo vsi trije ministri v Beograd, kjer bodo sprejeti od Nj. Vel. kralja. Po zaključku zagrebške konference je sprejel dr. Beneš novinarje in jim prečital kominike zasedanja sveta Male antante. V kominikeju se konstatira popolna soglas- I nost vseh treh zun. ministrov, ki so razpravljali o razorožitvenem vprašanju, revizionizmu, balkanskem paktu in odnošajih do Rusije. Sklepe gospodarskega sveta v Pragi so ministri odobrili. Prihodnja seja M. A. bo maja meseca v Bukarešti. Svet Društva narodov je sklenil, da bo na vsak način poskrbel, da se bo plebiscit v Posaarju vršil pošteno in objektivno in da bo prebivalstvo obvarovano pred vsakim terorizmom. Razorožitvena pogajanja so bila odgode-na do februarja. Nemška vlada je odgovorila na francosko spomenico, in sicer v enako vljudnem tonu, kakor je bila sestavljena francoska. Nemčija vztraja na tem, da se ji dovoli povišanje vojske na 300.000 mož in enakost v vseh vrstah orožja. Pripravljena je sprejeti kontrolo nad napadalnimi oddelki in drugimi vojaško organiziranimi formacijami. Nemška vlada zahteva še nekatera pojasnila in Je s tem odprla pot za nadaljnja pogajanja. Francoski listi pravijo v svojem komentarju o nemškem odgovoru, da je ta samo izraz zavlačevalne taktike, ki jo je zavzela v razorožitvenem vprašanju Nemčija. Nemška vlada demantira vest, da bi zahtevala odpravo določbe o demilitarizaciji porenjskega pasa. Dr. Dollfuss namerava, kakor poročajo angleški listi, izročiti velesilam spomenico, v kateri bo zahteval, da se neodvisnost Avstrije mednarodno zaščiti. Jamstvo za avstrijsko neodvisnost naj 'bi prevzele Anglija, Francija in Italija. Odprava neodvisnosti Avstrije bi pomenila takojšen konec evropskega miru piše angleški list »Daily Telegraph«. Avstrijski poslanik Tauschitz v Berlinu je obiskal nemškega zunanjega ministra v. Neuratha in zahteval, da Nemčija s posebno deklaracijo prizna neodvisnost Avstrije, ker bi drugače avstrijska vlada predložila spor Društvu narodov. Rajhovski listi so nakrat prenehali z napadi na Avstrijo. Do težkih nemirov je prišlo v Gornje Štajerski vasi Krieglach, ko so hoteli orožniki aretirali tamošnjega narodnosociali-stičnega voditelja. Kmetje so navalili na orožnike in jim aretiranca iztrgali. Ko so pozneje dobili orožniki pomoč, so z nasajenimi bajoneti razgnali kmete in zopet aretirali nar. soc. voditelja. En kmet je bil pri tem na smrt zaboden, več pa jih je bilo ranjenih. Ministrski predsednik Gombos je predložil parlamentu zakonsko novelo, po kateri bi bile avtonomne pravice mesta Budapešte precej okrnjene. Bu-dapešta je namreč v rokah opozicije in zato je avtonomija prestolice vladi napoti. Proračun sovjetske Rusije za 1. 1934 izkazuje 47,2 milijard rubljev, za 12,2 milijarde več ko v 1. 1933. od vseh izdatkov Je namenjenih za narodno gospodarsko 70,0 odstotkov. Sovjetsko zračno brodovje bo okrepila Amerika po posebnem dogovoru, ki je bil sklenjen med moskovsko ln washingtonsko vlado. Najboljši ameriški letalci pridejo v Rusijo kot inštruktorji. DeHaestvb TEČAJI TUJEGA DENARJA NA PROSTEM TRGU Kakor -poroča »Narodno blagostanje« so s© razmere na svobodnem trgu popolnoma stabilizirale. V zadnjem tednu je prevladovala ponudba. Na prostem trgu so veljali ti tečaji: de vi za Curih okoli 16, Pariz 223, Milam 482, Angoliški funt je padel od 270 na 261, dolar -pa od 53 na 51. ČEŠKOSLOVAŠKA VALUTA POSTANE CISTO ZLATA VALUTA Kakor poročajo »Lid. Nov.« namerava češkoslovaška vlada spremeniti čsl. valuto v čisto zlato valuto. Doslej je morala znašati zlata in devizna podloga češkoslovaške Narodne banke 30 odstotkov vseh bankovcev v obtoku in obvez na pokaz. Polovica podloge je morala biti v zlatu, polovica pa v devizah. Ko se je 1. 1929 na ta način določila podloga, se je mislilo predvsem na devizno kritje v dolarjih in funtih. Ker pa obe ti devizi danes nista več polnovredni, se jih je Narodna banka polagoma oprostila in povečala svojo zlato podlogo. Z ozirom na to hoče čsl. vlada sedaj vpeljati le zlato kritje, ki bi pa moralo znašati le 25 odstotkov obtoka bankovcev in obvez na pokaz. S tem bi bila tudi olajšana kreditna politika Narodne banke, dočim bi ostala zlata vsebina češkoslovaške krone nespremenjena. MOŽNOST VALUTNEGA SPORAZUMA MED AMERIKO IN ANGLIJO Po zaupnih informacijah nekega ameriškega lista se prizadeva washingtonska vlada, da bi sklenila z angleško vlado sporazum, s katerim bi se preprečila valutna vojna imed Anglijo in Ameriko. S sporazumom bi se določila pariteta med dolarjem lin funtom lin sicer inajbrže na tej podlagi, da je pet dolarjev en funt. Kakor se zatrjuje, bi bila Anglija pripravljena skleniti takšen sporazuim. Ameriški krogi so prepričani, da bi se morala potem tudi Francija priključiti temu sporazumu. Finančni minister je izdelal pravilnik o sestavljanju bilance za one denarne zavode, ki se nameravajo poslu-žiti uredbe o zaščiti denarnih zavodov. Češkoslovaški ministrski predsednik Malypetr je izjavil, da je češkoslovaška vlada odločno za nespremenljivost n nedotakljivost stabilnosti češkoslovaške valute. Hranilne vloge v Madjarskih bankah so od 30. junija do 30. novembra nazadovale za 422 milijonov pengov ali za 22°/o. Vse hranilne vloge so znašale dne 30. novembra 1479,8 milijonov pengov. Kanada bo znižala zlato kritje od 35 na 28 odstotkov. Na ta način bo mogla izdati novih bankovcev za 95 milijonov dolarjev. Češkoslovaška in evropska pristanišča Do pred kratkim so prišla za češkoslovaško v poštev samo tri pristanišča: Trst, Hamburg im Bremen. V zadnjem času pa :Postaja tudi Gdinja važno pristanišče za Češkoslovaško. Poljska vlada je namreč dovolila velike ugodnosti češkoslovaškemu ®vosu in uvozni, ki se poslužuje Gdinje. Talko se dovoljuje brezplačno vskladišče-oje blaga za gotovo dioibo. Gdšnjsko prista-se je nadalje opremilo s potrebnimi napravami za uvoiz bombaža im je s tem zelo izpodrinilo Bremen* ki je bil dosedaj Slavno češkoslovaško pristanišče za uvoz bombaža iz Amerike. Kakor vse kaže, postane Gdinja za vso Slovaško in Prikarpat-®ko Rusiijo glavno pristanišče in je zato ravnati s tem, da bo pomen Gdinje za češkoslovaško zunanjo trgovino še marastel.. Hamburg še vedno z uspehom brani svo-■j° Poeacijo m Oeško zunanjo trgovino, de-veled svojih dobrih zvez Iz prejšnjih ®^®ov, deloma pa veled svoje srečne zemljepisne lege. rlovtnoet Labe je pili tem Se IK^selbne važnosti . Trst prihaja vsled svoje tarifne politike v glasnem v poštev m izvoz češkoslovaškega sladkorja in uvoz bombaža iz Egipta in Indije ter južnega sadja. Mogel 'M ipa biti velike važnosti za Češkoslovaško tudfi ŠuSaJt, če bi biila seveda »grajena iv«*a. Slovenije • morjem. Ker pa te zveze ni, čeprav je uzakonjena, je za nas ves bogati češkoslovaški tranzit izgubljen. , pri narejenih oblekah in perilu pa bi znašala ta podražitev le 1 odstotek. Nasprotno pa bi večji izvoz oživil vse gospodarsko življenje, dvignil domačo produkcijo in s tem povečal tudi kupno moč prebivalstva. Končno povdarja finančni minister, da je nova uredba le začasna in da nikakor ne ovira, da se more deflacijski proces vsak hip nadaljevati. Engliš je s svojim načrtom torej popolnoma prodrl in češkoslovaška bo začela sistematično pospeševati svoj izvoz. Tako bo češkoslovaški lesni izvoznik dobil za tuje valute od 10—15°/o več, kakor pa znaša njih borzna vrednost. Nujno potrebno bi bilo, da bi se tudi pri nas ukrenilo nekaj za povečanje našega izvoza. nošen* bictgu v tujini Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je razvil sistematično akcijo, da zainteresira tuje uvoznike za naše blago, zlasti uvoznike, ki še niso v trgovinskih stikih z našo državo ali pa so imeli le začasne stike. Odziv tujine na akcijo Zavoda je odličen in so bile že dosežene nove trgovinske zveze naših producentov s tujimi uvozniki. Da bi se čim bolje izkoristil naslovni material Zavoda in da se nudi tujim uvoznikom čim bolj uporaben ponudbeni material, poziva Zavod naše interesente, da mu pri sklicevanju na številke tujih povpraševanj, pošljejo tudi konkretne ponudbe, ki naj obsegajo te podatke: Točno označbo vrste blaga in embalažo po tržnih uzancah, razpoložljivo količino blaga, ceno, ki naj bo po možnosti kalkulirana ali ci! uvozno pristanišče ali franko naša mejna postaja, plačilne pogoje in rok dobave. Obenem naj pošljejo tudi vzorce, če to zahteva ponudeni predmet. Zavod bo že na podlagi te ponudbe sporočil interesentu, če ima njegova ponudba upanje na uspeh in bo v tem primeru spravil ponudnika v direktno zvezo s tujim uvoznikom. Pripominjamo pa, da Zavod ne prevzema nobenih jamstev za boniteto tujih tvrdk. Les in lesni proizvodi. 31 — Amsterdam: žagan bukov les; 32 — Cyprus: zastopnik zai stoMce iz upognjenega lesa; 83 - Las Palm as: zastopnik za les; 34 — Liverpool: hrastove doge; 35 — Newyoric: hrastove doge; 36 — Valencia: hrastova debla v raznih dimenzijah in hrastovo gradivo. Rasni kmetijski proizvodi in zdravilne raMUne. 37 — Gibraltar: pekmez; 38 — Amsterdam: zastopnik za razne lametijske im podobne .proizvode; 39 — Češkoalovaital: mandelji, suhe fige im lešniki; 40 — Berlin: .mamaisiktao in slivovica za izvoz v Združene države Sev. Amerike; 41 — Holandija: več interesentov za zdraivilne rastline; 42 — Las Pailimas: zastopnik za žito; 43 — Marseille: razne zdravilne rast- line; 44 — Curih: slad ta njegovi odpadki; 45 — Dunaj: zastopnik za razne kmetijske proizvode; 4)6 — Dunaj: posredovalec za otrobe; 47 — Girtaz: čebulice in česen; 48 — Milan: koruzna slaima in koruzni škrob za izvoz v Egiipt; 49 — Anvera: razna živila^ zlasti sadje, med, paprika. Perutnina in živinoreja. 50 — Gibraltar: jajca; 51 — Dunaj: ovčji mehki sir; 52 — Amsterdam!: predelana svinjska kožai Rudarstvo. 53 — Dunaj: razne rude, antimon, svinec, kositer, baker itd. Rami industrijski in podobni proizvodi. 64 — Jaffa: dekstin in škrob; 55 — Cyprus: zastopnik za steklene predmete, emajlirano posodo, keramične izdelke; 56 — Las Palmas: zastopnik za stekleno in tekstilno blago; 57 — Newyork: cimaste glavice za steklenice; 58 — Liberec (CSiR): kravje verige za izvoz v Indijo; 59 — Chicago: svilena, laneno in bombažno platno za blazine in podobno. Razno. 60 — Amsterdamu: pletene opanke in copate s podplati iz kože; 61 — Augsburg: luksuzni in navadna predmeti za sarnopmodajo v Nemčiji; 62 — Dunaj: pletene copate; 63 — Lyom: lesen material za zavijanje sadja. žtutOHfa tega/uta BREZPOSELNOST IN NAZADOVANJI: IZVOZA Nemška zveza industrij cev na češkoslovaškem je izračunala v kakšni zvezi je brezposelnost s padanjem izvoza in je ugotovila, da pomeni izpadek enegc milijona Kč izvoza za 145.000 Kč povečanje brezposelnih podpor. Od 1. 1929. je padal čsl. izvoz takole: od 20.5 milijard, na 17.5 v 1. 1930., na 13.1 v 1. 1931. na 7.4 v 1. 1932 in na 5.9 milijard v 1. 1933. Povprečna številka brezposelnih v mesecu pa je v istem času rasla takole: od 42.000 v 1. 1929 na 59.000 v 1. 1930. na 310.000 v 1. 1931, na 692.000 v 1. 1932, na 850.000 v 1. 1933. Na vsako milijardo zmanjšanega izvoza se je število brezposelnih povečalo v 1. 1930 za 21, v 1. 1931 za 42,9, v 1. 1932 za 45,6 in v 1. 1933 za 119,5 tisoč. RUMUNIJA OMEJI UVOZ Rumunija namerava omejiti uvoz na 8 milijard lejev. Uvoz sirovin in polfa-brikatov bo še dovoljen, ne pa uvoz novih strojev. Prepovedan bo tudi vsak i uvoz luksuznih predmetov. Od 1. aprila dalje bo ves uvoz kontingentiran. Ustanovi se državni kompenzacijski urad, ki bo pobiral od uvoza pristojbino v višini 1 do l-5°/o. Uvoz se bo dovoljeval le proti kompenzacijam. CENTRALA ZA PRODAJO JAPONSKEGA BLAGA Po informacijah »Jugoslovenskega Ll)oy-da« namerava Japonska ustanoviti v Zagrebu centralo japonskega blaga za ves Balkan. Kakor pa se poroča iz Dunaja, bo ustanovila Japonska to centralo na Dunaju, kar je tudi bolj verjetno. BOLGARSKA ZUNANJA TRGOVINA AKTIVNA [Bolgarska trgovinska bilanca za leto 1938 zaključuje s presežkom 644 milijonov levov, dočim je bila v letu 1932 trgovinska bilanca pasivna za 88 milijonov levov. Trgovinsko ministrstvo je izdelalo več zakonskih načrtov, da se bolgarski izvoz še bolj razvije, uvoz pa omeji. Tako naj bi a bodoče država podpirala saimo ona industrijska podjetja, ki predelujejo domače si-rovine. Z dtrugfim zakonom pa naj se omeja uvoz tudi polfabriikatov. * Grčija, Turčija in Bolgarska nameravajo ustanoviti skupni urad, ki naj bi organiziral prodajo tobaka v tujini. Češkoslovaška bo letos kupila tujega tobaka, v glavnem iz balkanskih držav, za samo 40 odstotkov svoje potrošnje. 60 odstotkov hoče pridelati tobaka doma. Ceno volni in volnenim proizvodom bodo povečali avstrijski fabrikanti povprečno za 5 do 10 odstotkov, ceno trikotažnemu blagu pa za 20 do 25 odstotkov. Dohodki avstrijske tobačne režije so znašali v letu 1933. 300 milijonov Šilingov, za 50 milijonov manj ko v letu 1929., ko so bili najvišji. Prodaja cigaret je padla od 143 na 125 milijonov kosov. Avstrija je dovolila Madjarski za prvo letošnje tromesečje uvoz 120 vagonov jajc. Italija je uvozila v drugi polovici leta 1933 228.293 stotov pšenice proti 1,55C tisoč 141 stotom v isti dobi 1. 1932. Uvoz koruze je v Istem času padel od 1,918 tisoč 774 na 862.294 stotov. Nemčija je povišala uvozne carine na razne lesne izdelke, med drugim na hrastove doge in na večino kož ter kožnih izdelkov. Nizozemska je prodala Rusiji 10.000 svinj. Med Anglijo in Francijo se vodijo pogajanja, da bi Franclja dovolila Angliji uvoz 30.000 ton premoga, nakar bo dovolila Anglija Franciji isto količino jamskega lesa. Batflna tvornica čevljev v Krakovu ima zaposlenih 800 delavcev in izdela na leto 1>2 milijona čevljev, to je 8 odstotkov vse poljske potrošnje. Začetkom Januarja otvori Bat’a novo tvomico v Lvovu. Sovjetska vlada bo naročila v Franciji več bojnih ladij, zlasti torpedne Tušilce in podmornice. Potrošnja sladkorja Je v Avstriji padla na glavo prebivalca od 27 na 24,9 kilogramov. Izbrisaleso se nastopne f i rm e: Sedež: Celje. Besedilo: Tvornica marca v Celju, družba z omejeno zavezo v likvidaciji. Zbog likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. 1,. dne BO. decembra 1933. Rg C II 14/20 * Sedež: Ljubljana. Besedilo: >Blisk«, družba z o. z., trgovina s kovinskimi izdelki. Zbog končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. januarja 1934. Fi 785/33 — Rg C V 104/4. * Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: T. Groschel. Obratni predmet: Trgovina z delikatesami. Zaradi opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. lil., dne 22. decembra 1933. Fi 759/33 Rg A V 56/5. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Milko Ivan Hribar in drug, Ljubljana, agentura in komisijska dražba z o. z. Zbog končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. januarja 1934. Fi 3/34 - Rg C II 177/8. * Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Fr. P. Zajec. Zaradi opustitve obrata. Okrožno kot trg, sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 21. decembra 1933. Fi 756/33 Rg A III 59/2. * Sedež: Maribor. Besedilo firme: Benčina in Tomec. Zbog p res tanka obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 11. januarja 1934. Rg A II 86/4 # Sedež: Maribor. Besedilo: Macun & Fabiani, trgovina špecerijskega in kolonialnega blaga. Zbog prestanita obrta, Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 4. januarja 1984. Rg A II 89/7. * Sedež: Moste pri Žirovnici. Besedilo firme: Triplat & Arh. Obratni predmet: Tekstilna tovarna. Zaradi opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21, decembra 1933. Fi 729/33 Rg A IV 195/4. »MOJSTRSKI IZPITI« »Ljubljanska založba« je izdala knjigo »Mojstrski izpiti«, ki bo izvrstno služila vsem kandidatom za mojstrske izpite kot priročnik, v katerem najdejo vse, kar potrebujejo za izpit. Knjigo je priredil g. Janko Traven in priznati je treba, da je ogromno snov podal v skrčeni obliki jasno in pregledno, da bo popolnoma ustrezala svojemu namenu. Zato ne bo knjiga dobro služila samo kandidatom za mojstrski izpit, temveč vsem obrtnikom, pa čeprav imajo že davno mojstrski izpit za sabo. Na 250 straneh so dobro in pregledno obdelana ta poglavja: 1. Obrtni zakon, 2. Zakon o zavarovanju delavcev, 3. Predpisi za zaščito delavcev, 4. Trgovinstvo: trgovski zakon, menični zakon, konkurznl zakon, čekovni zakon, zakon o pobijanju nelojalne konkurence, knjigovodstvo, kalkulacija, obrtno spis je, obrtnik in njegov odjemalec itd., 5. Državoznanstvo: listava, državna oblast, upravna oblast, občina, finančna in vojaška oblast, prosveta in šolstvo ter narodno zdravje, 6. Davki: neposredni in drugi davki. 7. Oris zgodovine rokodelskega obrta 8. Dodatek z zaključno besedo, navodilom kandidatom ter s stvarnim kazalom. Vsebina je torej v resnici izčrpna in je vredna knjiga najtoplejšega priporočila. Zlasti še, ker je oprema knjige lepa in tudi njena cena zelo nizka. Knjiga »Mojstrski izpiti« velja samo 30 Din in se naroča pri »Ljubljanski založbi«, Ljubljana, Podrožnik V/40. Sedež: Oblačak pri Ptuju. Bbbedilo: Aloji Sorman. Obratni predmet: trgovina z vinom na debelo. Zbog prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 4. januarja 1934. Rg A II 274/3. $ Sedež: Ptuj. Besedilo: Muršec Maks, trgovec i mn-nufakturnim blagom pa drobno. Zoog prestanka obrta. Okrofno koj trg. sodišče v Mariboru, dne 4. januarja 1934. R g A H 201/9. Sedež: Slov. Bistrica. Besedilo: Karl Wutt. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Zbog prestanka obrta, •• ? Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 11. januarja 1934. Rg Pos I 319/20 Žalostna kronika Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvoirjenih In končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas 11. januarji do 20. jauarja 1934. A. OTVORJENI KONKURZI: Savska banovina: Prva zeigrebačka industrija tjestenina, d. d., Zagreb. Primorska banovina: Deilafle Vjekoslav, trg. z nmnufakturnim blagom, Trogir; Lo-aič Marico, trg. z deželnimi pridelki dn industrijskimi proizvodi, Split. Vardarska banovina: Spasič S. Sava, trgovec, Priština, Beograd, Zemun, Pančevo: Boljanec Pavel, trg., Pančevo, B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAV- NAVE: Savska banovina: Hautz Ivam, Crikveui-ca; Prva Jugoslavemska trgovina sportskih -potrebštinp Pavao Kauders, Zagreb; Schreibor Sabina; trg., Zagreb, Pejačevi-čev tog 1. Zetska banovina: Koč Ahimiet, trg., Novi 'Paaar. Beograd, Zemun, Pančevo: Brankovič R. Dragomir, Beograd; Dement Petar Hadiži, trg., Beograd, Turska uL 20. C. OTVORJENA POSREDOVALNA POSTOPANJA, KOLIKOR SMO ZA NJE ZVEDELI: Dravska banovina: Giruim Franc, klju- čavničar drž. železnic, Ljubljana-Dravlje 8; »Kairluteka« d. z o. z., Ljubljana, Šedembur-gova ul. 6; Planinšek Ivan, posestnik in mizar, St. Vid m/Ljubljano št. 33; Zarnik Aniton, posestnik din gostilničar, Vače pri Direkcija državnih železni« Subotica sprejema do 25. januarja ponudbe o doba- vi 9000 stekel za petrolejske svetiljke. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 31. januarja ponudbe o dobavi 6 drogov bromnlkljevega jekla. Dobav« gasilskega materiala se odda z direktno pogodbo dne 25. januarja piri in-ženjerskeim oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljana. (Oglas je da vpogled v pisarni Zbomioe za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Pri komercialnem odseku Vojno-tehniČ-nega zavoda v Kragujevcu bodo te ofertne licitacije: Dne 26. januarja za dobavo raznega lesa; dne 1. februarja za dobavo 3176 valjarjev, 22.850 kg konstrukcijskega jekla, 4350 kilogramov orodnega jekla, 785 m* rujave-ga Moa itd.; do 8. februarja za dobavo 10.500 kg okroglega železa; 51B00 kg cinikove pločevine, 1930 kg konstrukcijskega in orodnega jekla, 22.600 kg jekla, 1 električne peči in 30.000 kg žveplene kisline. do 5. februarja za dobavo 1830 raznih žarnic; do 13. februarja pa1 za dobavo 7950 kg konstrukcijskega jekla1 in 4587 kg orodnega jekila. (Predmetni oglasi z natančnejšimi! podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Direkcija državnega rudnika Vndnik sprejema do 1. februarja ponudbe o dobavi 150 m* hrastovega jamskega lesa. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 1. februarja ,ponudbe o dobavi 300 kg lepenike, 1000 kg tovotme masti in 150 kg fimeža. — (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 1. februarja ponudbe o dobavi 40 pozitivnih plošč za akumulatorje, 2 pnevmatik, 2 niotranjh gum, 10 škatel Beograd, Zemun, Pančevo: Oeltč Katica, Zemun. D. KONČANA KONKURZNA POSTOPANJA: Dravska banovina: Hennet Mirko, Maribor. Savska banovina; Hirsohl Ladislav, trg., Karllovac; Nekola Jaroslav, Slav. Brod; Radakevič Branko, tog., Mnlve; Rsipp Josip, Zagreb. Primorska banovina: Bužančič Ada mo-niiMfrltnv, Split; Iglič Edvard in Edvard! Ma-gaiš, trg. pamodmega blaga, Spliit Zetska banovina: Bastič litija, Cetinje. Dunavska banovina: Babič Mijo. trg., Rajič; Nedeljkovič Ilija, trg., Kipenj; Todorovič J. Dobrosav, bivši trg., Milano vac. Moravska banovina; Nikolič Velimir, Pe-trovac. E. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE: Primorska banovina: Agič Hifzija, trg., Konjic. Drin&ka banovina: Hasanpašič Dervistug, uimrlog Osmanbega, optik, Brčko. Opomba. Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasiljo konkurz (poravnavo), 'kdo je konkurent (prisilni) upravitelj, se izvedo v tajništvu društva. lepila. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 1. februarja ponudbe o dobavi 350 kg zakovic. BB53 »Mariborer Zeltung« Je avstrijska vlada prepovedala v Avstriji za eno leto, ker da vrši list hitlerjevsko propagando. Tekstilno tvornico namerava zgraditi v Ljubljani na Tyrševi cesti 69 g. Cihlar Josip, Komisijska obravnava bo dne 30. januarja. Na področju zbornice v Novem Sadu je bilo koncem leta 1933. 9.960 trgovskih, 2.296 ugostiteljskih, 17.962 obrtniških, 170 denarnih in 295 industrijskih podjetij. Mala kopališčna antanta je bila ustanovljena v Pragi z namenom, da dela propagando za kopališča v državah Male antante. Za rodbine ponesrečenih rudarjev v Češkoslovaški je bilo dosedaj nabranih približno 2 in pol milijona Kč. Novo francosko potniško letalo je zgorelo v bližini Carpentras. Trupla obeh pi- l lotov in mehanika so našli povsem zoglje- s nela. Potnikov k sreči v lletalu ni bilo. j Pohod gladilih so organizirali komunisti v Londonu. Oblasti niso nastopile proti pohodu. Japonska vojna ladja se je potopilla z : vso posadko na ‘klečeh pri Sasedu. Potopila se je, iker je trčila z neko torpe-dovkoj Hud vihar je divjal na Tirenskem morju. Vihar je napravil mnogo škode, a zahteval tudi več človeških življenj. 0 velikanskem potresu v Indiji prihajajo vedno strašnejše vesti. Število mrtvih ■ gre že v desetitisoče. V mestu Mucafarpuv t se je cela vrsta hiš pogreznila v zemljo. Reka Ganges nosi na tisoče in tisoče ponesrečencev. (; j Veliko komunistično centralo je odkrila gdanska policija v kopališču Zop-potu. Voditelji centrale so bili židov- I ski dijaki. Piva se je spilo lani v Avstriji za skoraj 4 milijone hektolitrov manj ko v i letu 1929. Tako veliko nazadovanje kon-zuma je posledica prevelikih davščin na pivo. Hektoliter piva se prodaja v Av- j stri ji po 40.73 šilingov, davščine na en hektoliter pa znašajo celih 25.27 šilingov. Coty je dobil proces proti svoji ženi, ki I je zahtevala, da ji plačuje Coty poleg vseh drugih plačili še 100.000 frankov mesečno za vzdrževanje. Sodišče je bilo mnenja, da je enkratna odškodnina v višini 10 milij. frankov zadostna, zlasti, Iko je za oba otroka že popolnoma preskrbljeno, Coty pa ni več v tako ugodnem finančnem položaju. Filmska cenzura v Šangalju je prepovedala vse fiilme, v katerih se propagira proti vojni. Tako kruto preganjane Asirce bo sprejela Brazilija. Angleška vlada je pristala, da nosi del preselitvenih stroškov. Program ljubljanske radio postaje Sreda, dne 24. januarja: 12.15: Nekaj okroglih za vesele Ijudii (plošče) — 12.45: Porodila — 13.00: Čas, ruske balalajke v neproduc. glasbi — 18.00: Komorna glasba, izvaja Radio-kvintet — 18.30: Radio-anke-ster — 19.00: O narodni vzgoji (dr. Stanko Gogala) — 19.00: Literarna ura: Kmetje pri Buninu (dr. Proobražensld) — 20.00: Prenos opere ii® Ljubljane. V odmoru: čas iin poročila. Četrtek, dne 25. januarja: 12.18: Reproducirani koncert Ade Sari — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, češka lahka glasba na ploščah — 18.00: Predavanje za kmet. gospodinje (Humek Štefanija) — 18.30: Srbohrvaščina (dr. Rupel) — 19.00: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) — t©>30: Plošče po željah — 20.00: Prenos iz Beograda — 22.00: Čas, poroMa, Radto-jata. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Torek, dne 23. januarja: Sonjkin in njegova sreča. Gostovanje v Celju. Sreda, dne 24. Januarje.: Kulturna prireditev v črni mlaki. Red B. Četrtek, dne 25. januarja: Karijera kanclista Vincika. Premiera. Red četrtek. Opera, začetek ob 20. Torek, dne 23. Januarja: Zaprto. Sreda, dne 24. januarja: Jenufa. Red Sreda. četrtek, dne 25. januarja: Tičar. Red C. Veletrgovina kolonialne in Špecerijske robe J v etn Jelačin Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik! ■H.-*;—,,t 7 sl? .RtnžotTvT ‘Grgovd m industrija! Trgovski M priporoča inmmvir an\ TISKOVINE tw/? i*rsi: ima 'tke, uradne, reklam Tne,časopise, knjige, več6ar: cL- h/li ''mMfšriHii Uek h dre (n pečeni! TISKARNA IMIRKUR l1'JBUAHA.3nEGCpe'eiVAil23 . le 115-52 -Jelegram * Jickurtui /Metkini Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-indaetrijsko d. d. »MERKUR« bot izdajatelja in tiskarja: O. M1HAL1K, Ljubljana.