Liai sa korUii dUtav. •k«#»l|u4*ivt. l)*ltv ol ao opravičeni éo kar producira|o
Thé» p*p«r la d*vot«J •• the Intaraeta of tha w«rkinf oUm. Work-•ra ar« «niitM to ali what they produce.
Eator*« m imo»4 «imi miutr Dm. f, IWT, »t ikt poti offim •I Ofctaago IU. IMM Ik* ▲«! oi 0**Sr*M •( Marob M, 1979.
Office : 4001 V. 31. Str.. Chieifi,
"Delavci vseh dežela, združite se!'
PAZITE
na itovtlko v oklopal«. ki a» na ha| a polog va* éaga naslova. prilaplfo-naga apoëalali
na ovitku. Ako (465) la éiovllka . . ta4a| vam a prlho4a|« étevllko naêaga llata po-toéa naročnina. Proai-mo ponovite |o tako).
ŠTEV. (NO.) 464.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 1. AVGUSTA, (AUGUST) 1916.
LETO (VOL.) XI.
IVIir ali boj na železnicah?
Štiri največje železnica ritke organizacije ho imele na aplo&tieiti glasovanju vprašanje, ali naj železničarji odstopijo od svojih zahtev, ali pa tiaj-gredo v splošno stavko, ako ostanejo družbe trdovratno na svojem od<klauja jočem stališču.
Kakor kažejo vesti iz raznih krajev, so železničarji z veliko večino glasovali za stavko, ako se ne uvede ose m urni delavnik v 'blagovnim prometu »ii ne zviša plača za eezurno delo na višino poldruge normalne mezde.
V kapitalističnih listih najde človek lahko izraze velikega začudenja, da so mogli železničarji tako glasovati. Tudi precej ogorčenja je združenega s presenečenjem, ali tupataiu se izrpžn u-opanje, da ni to glasovanje resno iu da odnehajo železničarji, kadar bo treba izreči zadnjo, resno besedo.
Pa je tudi res. da bi se človek jezil! Kako je moglo priti ualužbeneein na misel, da tako glasujejo! Vse tiste pretirane zahteve kakor zlasti o-semurni delavnik so vendar le izmišljotine agitatorjev in hujskaeev, masa delavstva pa ne ve nič o njih ali pa se vsaj «te zanima za take reči. Masa hoče živeti v slogi in migu s svojimi delodajalci in ne mara prepiru*. Masa ve, da potrebuje gospodarje ,ki ji dajejo dela iu s tem kruha. Le hujskači delajo vedno zgago iu skušajo zavajati delavstvo na kriva pota.
" i Stttkrat in tisočkrat so to povedali kapitalistični časopisi. Kako vraga morejo tedaj tisti železničarji, o katerih smo slišali stokrat in tisočkrat, da hočejo le mir iu slogo z gospodarji, glasovati za stavko? Tega ue bi bili smeli storiti; kaj naj gospodarji sedaj pravijo!
No, oni pravijo še marsikaj. Kadar gre za varstvo profita, imajo ubogi kapitalisti mnogo besed in mnogo argumentov. Kapitalisti imajo mnogo slabih lastnosti, imajo pa tudi nekoliko dobrih, iu med tem je trdovratnost. Ikl tega, kar smatrajo, da je prav, namreč zanje prav, ne odnehajo, dokler je le količkaj mogoče vztrajati.
Ves čas so družbe trdile, mi tudi sedaj še trdijo, da je s sedanjimi dohodki nemogoče izpolniti železnicarske zahteve. Torej so te zahteve pravzaprav naperjene proti občinstvu; zakaj - če l/i družbe res vpeljaje ose murni delavnik in regulirale \|)HČf, kj "morale" zvišati vozne tarife, da bi dobile potrebni denar za tako regulacijo. Družile pravijo, da bi bilo njim to vseeno, ali ime hočejo po svoji moči varovati interese občinstva.
Ce bi č»lovek točno zasledoval vse, kar pravijo železniški baroni ob raznih časih, ki pav zasledil v njihovih besedah in dejanjih nekatera protislovja. Ni' n. pr. še »lavno, kar je bilo železnicam dovoljeno prav znatno zvišanje osebnih tarifov. Od tega »s» imele le železnice na vzhodu okrog petdeset miljonov dobička. To zvišanje se ni izvršil«^ zaradi kakšnih železničarskih zahtev. Kako da niso železniške družbe takrat mislile na interese občinstva !
Kadi verjamemo, da bi 'železnice hotele zvišati tarife, f e >bi železničarji kaj dosegli. Pripravljeni smo verjeti še nekoliko več. Cenjene druž-l>e bi najbrže sploh rade povišale voznino, ampak tako, da bi vteknile ves dohodek te regulacije v svoj žep. Ne jezi jih, da bo "treba" občinstvu seči v niošnjiček; jezi jih le to, da ne morejo storiti tega za svoj profit, vsaj ne izključno za svoj profit.
Ne verjamemo p«, da bi bilo tako zvišanje tarifov sploh potrebno. Vsak laik lahko vidi, da imajo železnice zlate čase. Račun izdelovalcev milnici je in jeklarskih magnatov nima menda nihče v Ameriki tak d oh ¡rek <><1 evropske vojne, kakor železniške družbe. Ves za Evropo namenjeni materijal, živež, orožje, municijo, opremo, konje, mule i. t. d. je bilo treba prevažati. Surovi materijal je bilo treba dovažati tovarnam. Splošno je znano, da niso mogle železnice dolgo niti zmagovati vsega prometa. Na milje i>n milje daleč so stali po vseh vzhodnih železnicah naloženi vlaki in so čakali tedne in mesece na priliko, da ijh odpeljejo v razna pristanišča. Medtem j»' čakalo p«» skladiščih že drugo blago, da se izpraznijo vozovi. Prosperiteta železnic je očitna ree.
Ali za železniške magnate je prišel ta blagoslov kakor mama iz nebes. Nič druzega ni bilo treba, kakor nastavljati klobuke, pa zajemati presenetljivi dobiček.
Z« železničarje ni hrlo tako. Tudi oni so opažali, kako neznansko se je pomnožil -promet. Ali klobukov niso oni mogli nastavljati. Za to niso i-meli niti eana. Njihova stvar je bila oskrbovati pomnoženi promet. Oni so morali nakladati in razkladati, sestavljati vlake, premikati, kuriti lokomotive, prevažati, sploh delati, delati, pomno-
TURKI V POMOČ AVSTRIJI.
Pravijo, da je'70,000 Turkov "koncentriranih na Ogrskem. Ker se mora kajzer sam braniti z rokama in nogama, pa ne more poslati Kranejo-žefu pomoči proti Rusom, ka-kor lani, bodo Tur ki pomagali braniti Avstro-Ogrsko. Nič se ne bomo zgražali zaradi t<jga. Turčija je zaveznica Avstrije in Nemčije, in s tega stališča je stvar popolnoma v redu. Francozom je prišlo rusko vojaštvo nr pomoč, in ta reč je bila pravzaprav bolj rensac ionalna. ker je ostala t«jna(do tistega trenolka, ko so se ruske čete izkrcale v Marzelji in ker je bilo njih potovanje re> romantično ue-
Ženo delati. Brez njihovega dela ne bi bilo onegn pomnoženega profita, ki so ga družbe dosegle. Iu če iina beseda "pravica'' sploh kakšen pomen, tedaj bi se izvršil komaj del pravice, ako bi železnrčarski uslužbenci dobili nekaj deleža od s|»lošne železniške proaperitete. Da bi se izvršila popolna pravica, bi moral ves dobiček »pluti pripasti tistim, ki so delali.
Seveda, pravico je teoko najti kje drugod kakor v slovarju. Kdor zahteva kaj ua podlagi pravice in se sklicuje le na pravico in zanaša le na 'pravico, stori bolje, če kar opusti svojo zahtevo. Zdi se, da so to polagoma tudi železničarji spoznali.* Treba je bilo časa za to. Sedanje gibanje ameriških železničarjev ni prvo. Ali ker ta del proletariata, kakor večinoma ameriško delavstvo sploh, ni imel razredne zavesti in ker ni vedel dovolj jasno, .kaj odločuje v 'bojih med delom in kapitalom, se je že marsikatero tako gibanje pouearečtlo.
Namesto razredne zavesti je vladal najtesnejši strokovni ponos, duh kaste, ki je ločil strojevodjo « h I kurjača, «prevodnika od zavirača, skladiščnega delavca od premikača. Dolgo niso železničarji spoznavali, da odločujejo v dražbi interesi, da izvira iz interesnih nasprotij boj iu da zmaguje v boju moč. Opatžali. niso, da so podjetniki proti njim tesno združeni, pa niso izvajali iz tega lieizogihtiega sklepa, da je tudi zanje tesna združitev nujen pogoj.
Ker niso razumevali tega, je stopila zdaj ta. zdaj ona stroka v boj, medtem ko so vse druge neovirano dalje delale in s tem omogočale družbam, da so vzdrževale promet. In ker so imeli pred očmi ono "sveto pravico", ki stoji nad vsem in ki jo "mora spoznati vsak pošten človek'*, so dovoljevali, da so sodila o njihovih zahtevah vsa koVrstna razsodišča, katerim »t bili pit vendar podjetniški interesi bolj pri srcu kakor delavski,
iu taka razsodišča so tedaj odločala družbam v
prid.
Dosti takih udarcev je zadelo železničarje, iu naposled so se marsikaj naučili iz njih. Letos niso stopilo osamljene stuoke pred podjetnike, ampak štiri največje organizacije nastopajo solidarno. Bilo bi sicer bolje, če bi nastopala ena soma organizacija, namreč taka, ki bi oltsegala vse železničarje sploh. Ali tako daleč še niso dozorele razmere. Treba je potrpeti, dokler ne zmaga tudi to spoznanje. Dokler stoje železničarji še v ločenih organizacijah, se mora smatrati za napredek, da si poiščejo vsaj skupno jw>t.
I*rugi sad izkušen) je ta, da se ue dajo uslužbenci več zavajati z razhod iščem. V svojem zadnjem boju so dovolili strojevodje in kurjači, da je odločevalo razsodišče o njihovih zahtevah. Odločilo je tako, da sit ostali uslužbenci popolnoma ua cedilu. To jih je izučilo.
Tudi letos se dela na vse kriplje, da bi železničarji izročili svoje zadeve kakšni instituciji za presojanje, kajpada za "pravično" presojanje. V tem oziru se je posebno odlikovala trgovska zbornica ZedMijenih držav, ki predlaga, nuj pred-lože želzničarji svoje zahteve meddržavni trgovinski komisiji. Ta bi preiskala poprečne mini nudite m maksimalne mezde, ki jih plačujejo železnice, potem delovni čns vseh uslužiteniških ka tegorij v /edinjenih državah, iu druga tehnična vprašanja.
Ce že v tem ni nobene garancije, itn pridejo /eelzničnrji do svojih pravic, je pa še mnogo lepši pogoj, d:i se mora odgoditi vsaka akcija glede na delovni čas in mezdo, dokler komisija preiskuje.
Trgovska zbornica Zedinjenih držav je v tesnih stikih z vsemi trgovskimi zbornicami inest, s trgovskimi klubi itd., iu čisto naravno je; da zastopa interese kapitalistov. A1 i tudi če ne bi
Radovedni mir.
bilo to popolnoma jasno, vendar vsakdo lahko vidi, kam pes taco moli.
.Meddržavna komisija Ito preiskovala. Hotela bit svoje delo "temeljito" opraviti. Toga ji ne bo mogel nihče zameriti. Za temeljito delo bo pa potrebovala mnogo časa. To bo "moral" vsakdo razumeti. Preiskovala bo šest mesecev, pa ne bo prišla do cilja. Preiskavala bo leto dni, pa še ne bo imela vsega materijah skupaj. Preiskavala bo poldrugo letu, pa ji bodo manjkali še nekateri važni podatki. Preiskavala bo dve leti in bo pri kraju s svojim delom, ali naenkrat bo zvedela, da je še neka kategorija, s katero se doslej ni bavila, da s<t v nekem kraju izjemne razmere, ki bi lahko ves rezultat predrugačile, in da je treba množino nabranih podatkov in važnih razlogov še povečati. Za to bo treba še pol leta, in kadar mine to, se najdejo zopet nove, dotlej še nepoštevane nuhtge.
Ves ta čas pa morajo železuičarji opravljati službo iu — molčati. Nobena beseda o zahtevah, nobena misel na štrajk ni dovoljena.
Kaj Iti si mogle družbe želeti lepšega! Če pridobe dovolj časa, pridobe s tem mnogo, morda sploh vse. Boj, ki se predolgo zavlači, izgubi kaj lahko svojo silo; če se odkladajo zaihteve železničarjev <td meseca do meseca, od polletja do polletja, izgube uslužbenci sami lahko zaupanje v svoje zahteve in vase, lahko izgube zaupanje v voditelje, lahko nastane nesloga v organizaciji, in če se to zgodi, so podjetniki na konju.
Tudi čas postane lahko za stavko neugoden. Sedaj se v Ameriki dela, na železnicah in drugod. Ce bi sedaj izbruhnila stavka, ne morejo gospodarji upati, da dobe cele polke in brigade skebov. Promet na železnicah je pa prav seda i velik, iz-i cd no velik, koristonosen. Prav sedaj je družbam mnogo na tem ležeče, da se ne ustavi.
Prav iz teh vzrokov je pa za železničarje sedanji čas ugodnejši za boj kot marsikateri drugi, in v njihovem interesu je, da se rešijo njihove zahteve sedaj, ne pa takrat, kadar bi bilo družbam všeč. Zatorej se ne morejo podajati v nobene tuje preiskave, zlasti pa ne v take, ki bi trajale lahko eel o večnost.
Na polju preiskovanja so organizacije uslužbencev same opravile mnogo, in sicer zanimivega dela. Sestavile so na primer pregled plač, ki so jih glavni uradniki železnic dobivali leta 1900 in leta 1914. |ni so »poznale, da so plačale družbe svojim ravnateljem, tajnikom itd. v prvo navedenem letu 4,.W.000 dolarjev, leta 11)14. pa 9,444.-528 dolarjev, torej za sto procentov več. Tudi dohodki železnic so si- v omenjeni dobi zvišali za sto odstotkov. C si nobene i, ki so s svojim delom in trudom omogočili to velikansko povečanje profita, niso dobili ves ta čas nobenega znatnega in splošnega priboljška, še manj je pa kdo mislil n^ ureditev njihovih delovnih razmer.
Sedaj, ko je znan uspeh železničarskega glasovanja, apelirajo kapitalistični listi na uslužbence in kličejo, da bi morali imeti pamet in da ne bi smeli tlaTiti dežele v krizo, ki bi jo povzročila stavka na železnicah. To bi se lahko enostavno obrnilo in vprašalo, kje je bil vsa ta leta razum kapitalistov. Ce bi bili polagoma, primerno stopnjevaje urejevali razmere na železnicah, bi bili z razmeroma majhnimi žrtvami danes dosegli tak položaj, da ne bi bilo niti govora o velikih zahtevah železničarjev. To gotovo ni bilo razumno, <la so hoteli vedno ves profit spravljati v žep brez obzira na črt ve uslužbencev in brez obzira na varnost prometa. Kdor ni sam nikdar razumno ravnal, t tuli nima pravice apelirati tia razum drugih.
Železničarji naglašajo, da je osemurna služIta n j rh glavna zahteva. Že to jim zagotavlja simpatije vseh zavednih delavcev. Četudi prihaja ta zahteva železničarjem in njih družinam v prid, vendar ni egoistiena. Ako se vpelje in strogo vrši osemurna sliužba, morajo železnice nastaviti več osobja. To pa je v interesu vsega delavstva. In zlasti v sedanjem času je ta zahteva izredno važna. Prišel bo čas, ko bo zmanjkalo naročil za municijo in bodo vojni materijal izdelujoča podjetja trumoma odpuščala delavce. Ako ne poskrbi delavstvo samo, da »e napravi s skrajšanjem delovnega časa drugod prostora vsaj za en del teb ljudi, se ne bo nihče brigal za to, in kriza, ki tedaj pride, bo grozna.
Železničarji so lahko prepričani, da so v njihovem boju simpatije vseh zavednih delavcev na njihovi strani. Želeli bi, da dosežejo, kar po pravici zahtevajo, brez porabe skrajnega bojnega sredstva. Ali če bodo morali stavkati, bo delavstvo to razumelo in vpoštevslo.
varno. Transport turških čet na Ogrsko ni spo jen z nobenimi težavami. Tudi to ui v tej vojni nič nenavadnega več, da pomagajo mohamedanei krščanski državi. V vrstah zaveznikov se bojujejo ne le mohamedanei, ampak tudi budisti in raznovrstni pogani. In 70.000 Turkov naposled ne pomeni mnogo, vsaj toliko najbrže ne, da bi to število odločilo boj. Kaj je 70.000 mož v vojni, v kateri stoje miljoni proti miljonom in kjer presegajo pogostoma izgube ene same bitke to število!
Mnogo več kakor teh 70,000 mož pa Avstrija menda ne bo mogla pričakovati od Turčije. Tej se namreč v Aziji nič kaj dobro ne godi. Odkar so jih Kusi utlačili iz zadnjih postojank \
Armeniji, postaja situacija v Mali Aziji za Tur eijo resno nevarna, iu tudi Turkom je srajca bližja od suknje.
Ali velika zgodovinska ironija je v tej turški pomoči in s te strani je zanimiva. Ravno Ogrska je bila tista dežela, kateri so Turki v dobi svoje slave posvečali svoje glavne napade. Z največjo srditostjo so jo osvajali in za neko dobo tudi osvojili vse do Donave. Preko Ogrske je šel njih veliki napad na Dunaj, hraniti Ogrsko proti Turkom je bila največja skrb ilahahur-žanov. Za obrambo Ogrske proti Turkom je Marija Terezija izpreinenila pol Hrvaške in Slavonije v vojaško granico.
In sedaj prihajajo Turki branit Ogrsko za
one, katerim so jo nekdaj z največjimi napori in z največjo vztrajnostjo jemali. Tako se izpremi-njajo časi; tako se zgodovina norčuje iz preteklosti in iz sedanjosti.
Socializem počiva na znanju; kdor ga hoče razumeti, se mora učiti.
Iz Budimpešte j«' piualo baje v London poročilo, da se je Krancjožef odpeljal v Budimpešto, kjer vlada zaradi vesti o ruskem prodiranju velrka razburjenost. Prihod turških čet na Ogrsko je še povečal grozo.
Koliko velja vojna?
Vprašanje, koliko vrednotiti uničuje vojna, koliko narodnega premoženja požira, je tako važno, da je razumljiv napor najznamenitejših ma-tematičurjev, ki bi radi rešili to uganko. Za sedaj ne mora namreč priznati, da je to res še u-gauka. Vsaka vlada se trudi, da bi Čimbolj zatem nila svoje izdatke, nasprotnikove pa označuje za čim večje. Seveda se ni prihranil noben vinar s tem, da se utajuje. Ravno tako se sovražnik ne požene v bankrot, če se trdi, da stoji pred bankrotom.
Ali kakor povsod igrajo tudi na vojni moralni faktorji neko vlogo, čeprav izdaleč ne tako, kakiiuto jim pripisujejo v samo etiko zaverovani ljudje. Velike laži, ki se razširjajo v času vojne z vsemi brzojavnimi napravami, se tudi ne izmišljajo iz same ljubezni do laži, ampak imajo praktičen pomen in so ga dotične vlade naravnost potrebne.
Zelo nezmiselno bi bilo, če bi se zaradi takih laži moralno zgražali; povedati je sicer treba, da so laži, in učiti je treba ljudstvo, tla ne sine verjeti vsega, kar je podpisal kakšen general ali minister, ali pa celo kakšen kralj ali cesar. Ce se ne bodo ljudstvu kolikor mogoče razkrivale laži, s katerimi ga krmijo, bo vedno lahkoverno in Ne bo dalo voditi za nos.
Ali razumeti je treba na drugi strani, da zastopajo vlade le svoje Interese, če govore neresnico. Razumeti je treba, da se od nobene vlade ne more pričakovati resnica, ako sama spoznava, da ji resnica škoduje. Razumeti je treba, da niso vlade nikakršne moralne institucije, ampak zastopnice gotovih interesov, in sicer zastopajo interese gospodujoči!) razredov.
I* če fo razumemo, bomo našli pravo pot, da se rešimo lažnivosti, ki ubija ljudstvo. Ne bomo rotili sedanjih vlad, da naj za božjo voljo govore resnico, ker bomo vedeli, da je to nemogoče. Pač pa se bomo organizirali, da strmoglavimo sedanje vlad« in položimo njih oblast v roke ljudstva, ki lahko izhaja z resnico.
Ako nam je to jasno, se tudi ne bomo čudili, da ni od vlad mogoče izvedeti resnice o vojnih stroških. Velikega dela teh stroškov vlade še same ne poznajo, kar vedo, pa iz razumljivih razlogov zatajujejo, kolikor je le mogoče. Vsega seveda ne morejo zatajiti, in tako dobivajo stati-Htičarji vendar nekaj podatkov, na katere opirajo svoje račune.
Mnogo matcniat¡carjev se je že bavilo s temi cenitvami, bodisi s stroški vojne sploh, ali pa r izdatki in Izgubami posameznih dežel.
Začetkom vojne je povišalo sedem velikih držav svoje vojne sklade za 35 miljard. Njih vojne potrebe so pa v poldrugem letu vojne še narasle, in sicer najmanj za 25 miljard, dasi ne presegajo njihove zaloge zlata svotc $.1,7:15.500.000 pri zaveznikih in $1,410,000.000 pri Nemcih in njenih zaveznikih.
Oeorge Parne, urednik londonskega lista "Statist," ceni, da so znašali saiuo stroški Anglije v preteklem letu dve miljardi,
P. V. Ilirst, urednik londonskega gospodarskega list "Kconomist" piše, da stane vojna vsak dan 50,000.000 dolarjev.
Francoski politični ekonom Leroy. Bolier je izračunal, da znašajo stroški vojne vsak mesec približno 200,000.000 dolarjev.
Francoski finančni minister Aleksander Ri-bot računa, da so znašali stroški vjjjne do približ-
no novega leta 1916 okroglo 40 miljard dolarjev. Že sama Pršucija izda mesečno okrog 420 tnl-I jonov.
Jean V" i not, najbolj znani francoski narodni ekonom je izračunal, da bodo znašali skupni stroški svetovne vojne sto do stodvajset miljard dolarjev, ako bo trajala ta vojna še eno leto, ali ¡1 leta vsega Nku|>t«j.
ITakorekoč vsi evropski štatistiki in ekonomi računajo, da niso znašale vse vojne v zadnjem stoletju uiti za polovico toliko stroškov, kolikor bo veljala sedanja vojna, če bo trajala še leto dni. Stroški Napoleonovih vojn, ki so trajale celih 20 let, so znašali 15 miljard dolarjev; krimska vojna je povzročila 12 miljard dolarjev stroš kov, civilna vojna v Zedinjenih državah 7,000.-000.000 dolarjev; vojna med Prusijo in Avstrijo leta lMili je veljala okoli 5<X),000.000 dolarjev.
Matliie Bode t, francoski finančni minister 1 1H74 zatrjuje, da so znašali stroški Francije v vojni s Prusijo 1. 1*70 2,499.000.000 dolarjev; pri tem so pa že vpoštete vse izgube in škode, kar jih je imela država, okrožja, okraji in posamezniki. K temu znesku je tudi že prišteta svota $18,-(iOO.OOO, ki jih je porabila Francija za preskrbo-vanje nemških ujetnikov in vojakov, preden so zapustili francosko ozemlje po sklenjenem premirju. Neki angleški štatistik je izračunal, da so znašali stroški vseh svetovnih vojn od Napoleonove dobe do I. 1914 od Mi do 40 miljard dolarjev.
Dnevni vojni stroški Anglije znašajo po Bo-letovcm računu »•koli $15,000.000, Francije $14,-400.000 dnevno, ali $10.000 v eni minuti; dnevni vojni stroški Nemčije pa znašajo $K,250.000, seveda so dnevni vojni stroški Avstrije tudi o-gromni.
i t
Tudi če ni mogoče podati približno natančnega računa, je vendar jasno, da se računa sedaj s številkami, kakršnih še nikdar ni bilo v državnih računih. Ne upamo se prerokovati, kaj se /go di po vojni, kadar pridejo te številke ljudstvu do zavesti, zlasti kadar bo spoznalo, da se od njega zahteva plačilo vseh teh nezaslišanih stroškov. Ne vemo, kakšne modrosti in kakšnih umetnih srjsUtcv mislijo vlade poslu/iti, da m« izognejo državnemu bankrotu, ki nekaterim deželam neizogibno preti.
Nekaj pa vemo gotovo: Ljudstvo mora dobiti o velikih številkah popolnoma drugačne pojme', nego jih je imelo doslej. Ogromne miljarde, ki se izdajajo za vojno, je bilo treba vendar nekje vzeti. Delavstvo bo moralo spoznati, da so bi le te vrednosti tukaj. Ako bodo n . pr. avstrijski železničarji zopet zahtevali skromno regulacijo plače in službe, pa bosta železniški in finančni minister trobila, da bi to veljalo čez dvajset miljo-nov kron na leto in «In tega denarja v vsej Avstriji ni, se ne bodo železničarji prepadli, misleči, da je to res ogromna, nedosežna svota, ampak bodo znali povedati, da je vojna v vsaki minuti požrla več denarja.
Marsikomu se bodo oči šele toliko odprle, da bo spoznal, kakšne velikanske svote se lahko izčrpajo iz ljudstva. Organizacije pa bodo imele nalogo razodeti, da je vse te miljarde ustvarilo delo in da so bile vse te ogromne miljarde odvzete tistim, ki opravljajo delo.
Tedaj je tudi upati, da bo marsikateri do-rialej neverujoči Tomaž razumel, kako velikanska sredstva bi organizirano človeštvo lahko porabilo za koristne, miru posvečene namene, ki jih sedaj posveča rušenju in uničevanju.'
Pes v vojaški službi.
Prva žival, katero je človek v davni pred-zgodovinski dobi ukrotil, je pes. Tedaj to sicer še ni bil res, ampak šakal. Vedno lačen je v daljavi spremljal človeka lovca, da bi se nasitil z odpadki njegovih južin. Polagoma se je boljitrbolj približeval njegovim taborom in človek j«' spoznal, da mu je žival lahko koristna. Njeno lajanje in zavijanje ponoči ga je upozarjalo. da so v bližini druge, bolj nevarne živali. Njen fini nos je izvohal divjačino in pokazal človeku pot do nje. ("'lovek in šakal sta se sprijaznila in sta se oba dobro imela. V drugih krajih je človek ukrotil raZne vrste volkov. Potem so se te živali raznovrstno križale in nastale so številne pasje pasme, ki jih poznamo dandanes.
Človek je bil vedno izkoriščevalec. Tudi iz živali je črpal vse, kar tuu je moglo biti v prid. Pes je postal njegov tovariš in služabnik v miru in v boju. Rabil ga ni le na lovu za zverjadjo, ampak tudi v svojih vojnah se ga je posluževal na razne načine že v davni preteklosti. Misel, da opravlja pes šele v sedanji svetovni vojni vojaško služlio, je zmota. Skoraj tako daleč kakor sega znana zgodovina vojne, sega tudi raba psa v službi človeškega klanja.
Lidijski kralj Alvattes je proti Armencem u-porabljal velikanske pse, katerih naravno div-jost je dresura še povečala. Aelian piše, da so se Magnezijci proti Rfežanom borili v treh vrstah: prvo vrsto so tvorili močni psi, drugo sužnji in šele v tretji so se nahajali Magnezijci sami. Ilero-dot pripoveduje, da je Kserkses na svojem vojnem pohodu na Grško vodil s seboj indijske pse; po poročilih Valerija Maksima je tudi Cir redil veliko množico vojnih psov. Galci so dobivali svoje vojne pse z Angleškega. Ko je Marius premagal Cirabre, so na strani cimberških žen psi najhra-breje branili taborišče.
Rimljani so se najbrže naučili od svojih barbarskih sovražnikov rabiti pse v vojni; iz nekega reliefa, ki se nahaja v neapeljskem muzeju, se da sklepati, da so pse oblačili celo v oklepe. Redkeje so v starem veku porabljali pse kot sle. Poroča se pa, da je prišel Pelopidas pred oblegane Tebe preoblečen z 12 tovariši in z močno tropo psov. Svoj prihod jc Tebancem naznanil na ta način, da je pomešal ined pasjo hrano napisane listke.
Ko so prišli potem psi v mesto, so jih raztelesili iu v črevesju našli poročilo, nakar so Petopido in njegove spremljevalce pustili v mesto.
V	srednjem veku so se psi tudi borili na straiji svojih gospodarjev, obeneniOso pa stražili in branili taborišče. Iz t»' dobe so posebno znani škotski psi. Ko je Henrik VIII. napovedoval vojsko Francu 1., je poslal svojemu zavezniku cesarju Karlu V. poleg angleških pomožnih čet tudi 400 vojnih psov. Večkrat se je prigodilo, da se je vršil pred pravo bitko boj med psi sovražnih armad. Pri Valeneiji je Karel V. španske p*e, ki so zmagali, postavil svojim vojakom za zgled. Proti koncu 17. stoletja so se v Dalmaciji iu na Hrvaškem rabili psi pri obrambi dežele. Turki so pogosto vpadali v deželo; psi so bili prideljeni skrajnim predat raža m ter so z lajanjem naznanjali pri-kod sovražnika, boja pa se niso udeleževali.
V	sedanjem stoletju so prevzeli porabo vojnih psov Francozi od Kabilov v Allirju in Tunisu. vendar pa nahajamo vojne pse tudi v zadnji ori-jentalski vojni v Kvropi in Azi ji pri Rusih, kakor
.tudi pri Avstrijcih, ki so jih uporabljali v Kri vošiji za odkrivanje zased. Iz istega namena so se psov posluževali llolandei v Atjehu, da so izvohali v goščavi skrite sovražne oddelke, Spanci na Kubi in Francozi v Tonkongu. Tudi v Švici ima posadka v fortu Fondo del Bosco, ki pripada h Gothardski utrdbi, pse, ki delajo stražam družbo.
Pes se odlikuje s svojo nadarjenostjo,' eujev-nostjo, zvestobo do človeka in ostrostjo gotovih čutov; vsled teh lastnosti ga danes uporabljajo skoro vse evropske države za različne vojaške namene, kakor za varnostno službo, na straži in deloma tudi za sanitetno službo. Posebno uporaben je pes za varnostno službo, izborno podpira razposlane patrulje, oziroma straže, vzdržuje stik med stražami iu poljskimi stražami, kakor tudi med drugimi oddelki predstraž, končno ga pa v manjši ineri rabijo tudi za iskanje pogrešanih.
Za vojno uporabo pa ni prikladen vsak pes in tudi vsaka pasma ne. Vojaški pes »nora biti srednje velik, zelo nadarjen, skrbno odgojen, delati mora kolikor mogoče tiho in zanesljivo ter ubogati na povelje in znamenje, izgubiti ne sme po-zornosti, biti mora nepodkupljiv, zanesljiv od psa
in vztrajen. Kakor je videti, se zahteva od psa več kakor od človeškega rekruta. Za vojne namene so najprikladuejši psi ptičarji, kodri, ovčarski psi, medtem ko se na Francoskem rabijo tudi kodri, braki in terierji.
Za dresuro teh psov sta si pridobila posebnih zaslug na Francoskem poročnik .lustin, v Avstriji pa živalski slikar Ivan Bongartz; oba sta izdelala posebne instrukcije. Splošno se uporabljata dva načina dresiranja: pes je zaprt, vzgoja je o-stra in rabijo se nasilna sredstva, da se žival popolnoma podvrže volji svojega vzgojitelja: drugi milejši način pa polaga vrednost na občevanje /kali s človekom in na izobrazbo razumnosti. Odločuje popolnoma pa le individualnost psa, katera teh dveh metod dresure je na mestu.
.Oprema psov po nemških predpisih se razlikuje od avstrijske. Nemški vojni psi imajo moj^n ovratnik s tablico, na kateri je napisauo ime čete, kamor pes pripada, obroči so pod dvema vrvicama in eno verižico za vodnika ter torbico iz platna za poročila. Po Bongartzovih predpisih pa dobi pes poleg naštetih predmetov še eno stransko torbico za poreijo svoje hrane in za zravnano ne-premočljivo odejo.
Pri vajah v miru vodi vodnik pse, zvezane na vrvici; prideljeni so prednjim stražam, ki o-pravljajo varnostno službo v nepreglednem terenu. Pes opozori Stražo, ako se bliža kaj nevarnega, preden straža to sama opazi; iz obnašanja psa, oziroma njegovega glasu pa spozna, ako je res v nevarnosti. Važne reči naznanja predstraž a potom psov poljskim stražam. Čete, ki preiskujejo, ako se v terenu nahaja sovražnik, razpošiljajo pse, ki teren preiščejo; za tak posel so posebno sposobni lovski psi in njim sorodne pasme.
Poleg tega se pa rabijo psi tudi za sanitetno
službi». Psi iščejo med bojem in po boju, posebno ponoči, ko se bojišče razsveti z žarkometi, ranjence v gozdnatem, kritem in malo preglednem ozemlju ; često nosijo tudi okrepčila s seboj. Za izobrazbo takih psov so se porabile različne metode: Ko najde pes ranjenca, se vleže poleg njega ter laja toliko časa. dokler ne pridejo sanitejci, ali pa aportira kak kos njegove obleke ali kak drug predmet, ter s tem opozori, tla se nahaja kak ranjence na bojišču.
V armadah raznih držav so napravili vsakovrstne poizkuse in vaje s psi, a vsi so pokazali zelo ugodne rezultate. Tako se je vršila v Toursu poizkusila vaja med brzovestnimi psi, kolesarji iu jezdeci v zelo težavnem ozemlju: psi so daleko liadkriljevali kolesarje in jezdece.
Lansko leto se je vršila v Zvorniku vaja s 150 vojnimi psi iz Bosne in Hercegovine. Psi so prenašali povelja 2 do ure hoda daleč dislociranim oddelkom v gorovju in so od teh zopet prinašali poročila.
Posebno zanimiva pa je bila vaja, ki se je vršila na neki razstavi psov. Podčastniška patrulja je bila poslana nasproti sovražniku v daljavi poldrugega kilometra od svoje koimpanije. Psi s«» prenašali poročila med patruljo in kompanijo navzlic hudi vročini tekom dveh minut, en pes je pretekel to razdaljo celo v «ni minuti. Nato se je patrulja umaknila nazaj pred prihajajoči iu sovražnikom, kouvpauija pa je pričela streljati. Pri tej priliki so uporabili pse, da so prinašali strelcem sveže strel ji vo. Vsak pes je nosil 250 ostrih ali ¡180 slcipih patron ter je šel ob celi strelski črti, tako da si je mogel vsak vojak dopolniti svojo munieijo. Kompanija je vrgla sovražnika nazaj, nakar so bili psi razposlani, da so iskali ranjence. Psi so to nalogo rešili na razne načine: eden je lajal toliko časa pri ranjencu, dokler niso prišli sanitejci, drugi je tekel k svojemu vodniku ter ga z lajanjem opozoril, da je našel ranjenca, tretji pa je prinesel celo kos ranjenčeve obleke in v tem opozoril svojega vodnika. Uspehi vseh prov so pri tej vaji daleko prekosili vse pričakovanje, posebno ker so bili psi prideljoni popolnoma tuji četi, in se je vaja vršila na težavnem ozemlju, ki je bilo vse prekrižano s poti.
Pr«! vsem je velike važnosti, da se za različna opravila izberejo primerne (pasme iu se psi dovolj izbežbnjo. Dober vojni pes mora imeti dobro dresuro, ki se prične že, ko je pes star t» do H mesecev iu traja navadno G do 8 mesecev; samoumevno se morajo psi tudi nadalje po tej glavni dresuri vaditi.
Tudi v sedanji vojni so se psi dobro obnesli, in človek je lahko ponosen, da je dosegel ogromen napredek ne le z možnarji, oklepnimi vlaki,
submarinkami in minami, ampak tudi s psi--
vse za uspešnejši umor.
KRIZ IMA GORI
LJUBEZENSKA ZGODBA.
SPISAL IVAN CANKAR.
Alini so se zasvetile oči kakor nikoli.
"Morda se veselite prezgodaj 1... Jaz zaupam nanj!"
"Ker si ženska!... Res, ženske so naš najnevarnejši element! Že po naturi so revolircionar-ke in vsa njih nežnost je humbug!... Ali ga pričakuješ? Kdaj se posloviva?"
A Ima j«* pomoleala, guba se je prikazala na njenem čelu.
"Tudi ti se ga bojiš 1 Kaj ti je storil?"
"Ni ga na svetu človeka, ki mi je storil toliko zalega 1 . . . Poslovil se je naposled vendarle prijazno in mi j** zapisal tebe v testament!"
Postala je in mft je pogledala bistro v oči.
"Vem, kaj ti je storil žalega!... Zakaj mi še nisi pokazal dekleta, ki ga je ljubil?"
"('asih, Alms, me obidejo zelg mehki trenutki. Obšli so me doslej vselej takrat, kadar sem se bil namenil, da ti jo pokažem ..."
"Zato, da bi se je ne dotaknil moj pogled
"Zato morda ..."
Oba sta umolknila in sta se vračala počasi v vas. Tisti dan se niso stisnile njune roke in se niso približale ustnice. Ne tla bi mislila še posebej. sta čutila obadva brez bolečine in brez obžalovanja, da sta ob tisti uri dovršila dolgočasno in nepotrebno komedigo. Poslovila sta se prijazno.
Alma je. za vzdignila težko, ko se je napotila proti pustemu domu ... Odprla je okno. Zvezde so so užigale na mirnem, hladnem nebu, razpetem v neizniernost; v mrak je tonila vas. —
Spomnila se je nanj, ko so mu bila nenadoma usehnila lica in j»' povesil glavo globoko, tako da so mu padli na čelo gosti kodri. Kakor tedaj bi mu pogladila lase, rekla mu ljubeznivo besedo . ..
"Kakšne ko pa njene oči, da jih je tako ljubil? Kakšne so njene ustnice? Kakšno je njeno ime, ki ga je izgovarjal, kadar mu je bilo težko pri srcu ?...
Velike, jasne f.vi so Strmele ob tisti uri iz globeli v noč. Roke so bile sklenjene na prsih kakor v molitev.
"Mate, ti noj dragi, zaupaj name!... II.
Sedla je llauca in mil je napisala dolgo pismo. Vse je pisala, kar jc bilo v srcu čisto tiho iu skrito, zat^ da bi vedel, kako ga ima rada.
Pisala mu je, kako je bila žalostna tisti večer, ko sta se poslovila in kako je zmerom mislila nanj, doma in na polju in dolg«» v noč, ko niso mogle zaspati objokane oči. Iii vkc svoje tiho upanje mu je razodela. Nikoli ni pozabila — tako mu je pisala — na tiste lepe čase, ko sta se pogovarjala o prijazni prihodnosti, ki je že tako na
blizu. Pa ko se je poslovil, ko je bilo vse razdrto, SO ostale še zmerom v srcu tiste lepe misli, niso mogle umreti; in zazdelo se ji je časih, da je še vse, kakor je bilo. da misli nanjo in da se povrne. V hrib je šla časih in upala na tihem, da se prikaže nenadoma od tiste strani ter jo pozdravi veselo... In nato ga je oštela, ker mu je srce tako
maloduštio; in ker jo je tako žalil z neprijaznimi besedami. "Hitro se povrni" — mu je pisala — "ker težko ž»' čakam, da bi te videla!" —
Pisala je dolgo, zakaj roka je bila okorna in težka : mračilo se je, ko je zalepila pismo...
(Id tiste noči, ko se je poslovila od Mateja, se jc Hanea postarala. Obraz je bil bolj dolg in ozek, malokdaj so zardela lica. V očeh, na ustnicah je bil zrel. skoro materinski iaraz. Toda nenadoma se je vse izpremenilo; lep ogenj je zasijal v očeh, rdečica je zaplula v licih in kakor prej so bile ustnice | m 1111 c iu nedoločen, iz tistih misli porojeu smehljaj j«» trepetal na njih.
Karala se je zaradi svoje velike radosti.
"Slabo se mil godi; tako je pisal, kakor da mu stoji smrt ob postelji, ti pa si vesela!"
Ali srce si ni dalo ukazovati in bilo je veselo iu nemirno, kakor pred velikim praznikom.
N upravlja la se je Hanea na dolgo pot in poslavljala se je s smehom in s solzami. Čudo prijazna se ji j«* zdela tesna izhiea, kakor prijateljica in mati. Pozdravljal jo je rožmarin na oknu iu zdelo s** ji je, da je žalosten.
Dolgi so bili dnevi; tako počasi je kopnel sneg, nebo se je malo zjasnilo, takoj se je spet o-
meglilo in je dremalo do večera. Težko je čakala llanca.
"Kje se mudiš? Kaj odlašaš?"
In skoro je že segt la v srce nemirna bojazen.
Stopila je na prag, ozirala se je po vasi gor in proti hribu, če bi se ne prikazala senca visoko tam iz mraka. Razveselilo se ji je srce, vztrepeta-lo je, kadar je zasijalo svetlejše solnee; kakor da bi prihajal v njegovi svetlobi, v toplejšem pomladanskem vetru...
"Kaj je s tabo, Hanea?" je prašala mati.
"Poslovim se kmalu, pojdem!" jc odgovorila Hanea veselo, kakor da je povedala nekaj davno znanega in prijetnega. Mati jo je pogledala začudeno in ni razumela.
"Kaj se ti blede? Kam pojdeš?"
"V mesto ... služit!"
Sama sebi se je nasmehnila; nikoli ni bila po-mislils na odgovor in prišel je sam na jezik.
Mati je sklenila roke in je savzdibnila.
"Ali se šališ, ali se ti bledet"
Veselo ji je pogledala llanca v obraz.
"Res pojdem, mati! — Saj j»» cas; toliko jih je že šlo iii zakaj bi ostala jaz sama?" —
"Kaj praviš, Hanea T" je prašal oče zvečer. "Da bi šla služit?"	,
"Pojdem!"
Oče je pomislil, o*rl se je srepo nanjo.
"Povej, Hanea, kaj pa je z Amerikaneemt"
Zardela se je in je razumel^ očetov pogled.
"Poslovila ae bova prijazno."
(Dalje prihodnjič.)
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
kiwM M. luuTirli
Bol, Pod. Društvi
lak«v«lnMH IM v êrtmwl
Sedet: Frontenac, Krnu».
, GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MARTIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kan«. Podpredsi JOHN GOR.ŠEK, Box 179, Radley, Kani. Tajnik: JOHN C'KKNK, Box 4, Breezy liill, Mulbcrry, Kana. Blagajnik: FRANK STARČ1C, Box 245, Mulberry, Kans. Zapisnikar : LOUIS BREZNIKA», L. Box 38, Frontenac, Kana.
NADZORNIKI: PONGRAC JCRftK, Box 207, Radley, Kan«. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kaus. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, lowa. FRANK STUCTN, Box 226, Jenny Lind, Ark. MATIJA SETINA, Box 23, Franklin, Kans.
POMOŽNI ODBOR: WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Box 514, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. — Vse de-BITOI pošiljat ve pa gl. blagajniku.
PREMIRJE?
Vroči dnevi.
Amerika ima letos izredno vroče poletje. Toplomor stopa nad sto stopinj. Vročina pritiska od vseh strani in pogostoma se zgodi, da podleže človek vplivu prevelike vročine. Mnogo ljudi je v tem vročem času izpostavljenih resnim nevarnostim, ki imajo cesto smrten učinek. Vsak dan poročajo časopisi o neštetih žrtvah solnča-riee. Posebno delavci v tovarnah čutijo vročino še veliko bolj, kot delavci na solncu ali pa razni uradniki in drugi; prvič povzročuje in pomnožuje vročino velika množica r<4zbeljenih peči, kotlov in strojev, drugič pa raz-grej^ neumorno delovanje mišic človeka prav temeljito. Tvorba potnih kapljici in posebno njih nemoteno iz-hlapovanje je v zvezi z ohlajenjem telesne toplote, kar pomeni nekako regulacijo organizma proti hudi, vedno bolj naraščajoči vročini. Izhlapovanje potu pa je znatno olajšano, ako odložimo tesno obleko, posebno okoli vrata, prsa in pasa. Skratka poletna obleka — saj jo vsak pozna — mora biti lahka, svetla in ohlapna.
Vojaki, policisti in druge uniformirane osebe so v tej dobi največje reve: izpostavljeni so v prvi vrsti vsem nevarnostim prevelikega solnčnega vpliva.	* 4	*
Vpošteva se naj sledeče. Ako je le-koliekaj mogoče, naj se, bodisi telesna ali duševna dela prelože na zgodnje jutro ali na večer, četudi pozno v noč. Sobe se naj redno vsako jutro precej časa zračijo, tako da je prepih, nato se naj na solnčni strani sobe zapro zunanja okna, razume se, da tista, ki niso steklena, takozvane ¿aluzije. Nadalje se naj omeji prevelika množina vsakdanje hrane, ki mora biti v poletju priprosta, lahko prebavljiva in kolikor mogoče brez maščobe.
Uvažuje se naj povsem škodljivi vpliv raznih alkoholnih pijač, ki posebno v tem letnem času kaj slabo vplivajo na vročino in jo še povečujejo. Dobra voda, razni sadni soki, limonade po obedu vplivajo dobro na želodec in vročino. Poleg prijetnega ohlajenja pospešujejo še produkcijo potu. g
Kopelj je izvrsten regulator poletne vročine; a vendar zahteva kopelj marsikatero žrtev, kar je razumljivo, ker se premnogi kopljejo prelahkomiselno in prenaglo. Glavna napaka pri kopanju je, da jih mnogo kar poskače v vodo, preden se temeljito ohlade; pri izbiranju prostih kopališč je mnogo neprevidnih: često pridejo do plasti glena, blata ali kaj sličnega, prime jih krč in ne morejo si pomagati, ker so skočili razgreti v vodo. V takih slučajih nič ne pomaga vsa plavalna umetnost. Najbolje je, da človek počiva slečen kakih 5 do 10 minut, preden stopi v vodo; po obedu ali sploh po jedi je kopanje škodljivo. Žalostno dejstvo je, da večina mladih, vročekrvnih kopalcev ne uvažuje teh vele-važnih pravil; z žarečimi, potnimi obrazi, z neverjetno ^isoko telesno temperaturo se poženejo v vodo z nevarnostjo lastnega življenja, samo da se ohlade. Žal se jih pa mnogo ohladi v tem letnem času, v tej neznosni vročini, da so za vedno mrzli.
Preveliko razgretje organizma pospešuje zelo nastop nevarne solnčari-ce. Ta in oni se zvrne na cej.ti, v delavnici, na polju, vojak na maršu itd. Vsi omedle, brez zavesti, pot se ustavi. Prva pomoč takim nesrečnežem je, da se telo kolikor mogoče hitro ohladi, da se mu odpre tesna obleka, posebno na vratu ih prsib. Bolnik naj leži v senci, dajati se mu morajo jako mrzli obkladki in hladilne pijače, pa ne alkohol! Te priproste procedure se naj le tako dolgo vrše, dokler ne pride zdravnik.
bolj prisiljeno, da se izseljuje. Na svojem otočju že danes nima japonski narod dovolj prostora. Četudi ne edini, je to vendar eden glavnih vzrokov japonske osvojevalne politike. Skalnatega hribovja ne moro mikadova vlada izpremeniti v rodovitna tla in ljudstva, ki ne najde pogojev za življenje v domovini, ne more ustavljati doma. Izpod svoje oblasti ga pa vendar ne bi rada pustila, in zato poskuša dobiti pod svojo oblast one kraje, kamor se to ljudstvo najbolj izseljuje.
Leta 1914 je japonski vladni statistični urad izdal svoje zadnje poročilo, po katerem je bilo koncem leta 1913 na Japonskom 63,360,000 prebivalcev.
Japonsko prebivalstvo se je v zadnjih petinštiridesetih oziroma petdesetih letih množilo po sledečem izkazu:
1869. 1876 1879 1884
1 MHS
1883
I toi
1908. 1913.
. .33,110,796 . .33,626,641 . .36,768,647 . . .37,461,727 . .39,607,234 . .41,388,313 . .46,732,876 . .49,688,864 . .63,360,682
Ako je od I. 1913 prebivalstvo v taki meri naraščalo, tedaj je zdaj na Japonskem okrog 66,000,000 prebivalcev. Pri tem pa ni všteto prebivalstvo Formose, Sahalina in Korejo.
,Neki uradnik statističnega urada se je napram nekemu ameriškemu časnikarju izrazil, da je zdaj v vseh krajih, ki so pod japonsko krono, najmanj 71,000,000 ljudi.
To se pravi, da ima Japonska pod svojo oblastjo pet odstotkov vsega prebivatelstva in pomeni, da je Japonska že dohitela Nemčijo in da tudi ni posebno daleč za Zedinjenimi državami.
Japonci se brez dvoma množe kot malokateri drugi narod. Resnica je tudi, da je Japonska najbolj gosto naseljena dežela na svetu; to se nam na prvi pogled sicer ne zdi verjetno, kajti iz zemljepisne statistike je razvidno, da pride 2,134 ljudi na kvadraten ri ali 6 kvadratnih milj. V Angliji, Belgiji in Nizozemski kažejo številke, da so te dežele bolj gosto naseljene, toda številke včasi lažejo. Japonska je namreč zelo gorata dežela in ima kraje, v katerih je čisto nemogoče živeti. Ako to vpoštevamo, tedaj pridemo do zaključka, da jo Japonska res najgosteje naseljena dežela.
-
Na Japonskem prideta na svojih 100 žensk 102 moška. Zanimivo dejstvo je tudi. da je v tej deželi več mladine kot v kakšni drugi deželi, kajti vsak Japonec, dokler je mlad, se muči in dela ter uživa življenje, in sicer tako dolgo, da niso njegove moči izčrpane.
Mestna uprava v Jokohami je izdala poročilo o ljudskem štetju v šestih največjih japonskih mestih, ki se je vršilo preteklega leta. Iz tega poročila je razvidno, da so ta mesta imela lansko leto prebivalstva kot sledi
Tokio............2,244,796
Osaka............1,460,218
Kito............. 639,163
Kobe ............. 498,317
Jokohama ........ 428,663
Nagoja........... 389,272
Ravnokar je japonska vlada tudi naznanila, da Je bilo koncem leta 1916 v Koreji 302,666 Japoncev, Korejcev je pa 16,891,419, dalje je pa na Koreji tudi 17,291 tujcev, torej je vseh prebivalcev na Koreji 16,211,266.
Nemškemu kaucelarju Bethiuauu Hollwegu je treba priznati, da ui tako neumen, kakor se je včasi kazal v parlamentu, preden je izbruhnila vojna. Tudi nasprotniku se ne sme odrekati, kar mu gre, in zato mu priznavamo, da si je pridobil veliko okretuoNt v demagoštvu in da zna uprizarjati nekatere komedije kakor izurjen režiser.
Kahelogram iz Nemčije poroča, da ima "Frankfurter Zeitung" članek, v katerem zahteva nove volitve za nemški parlament.
Po nemški ustavi traja zakonodajna dohu rajhstaga pet let. Ker je bil sedanji parlament ir/ voljen januarja 1912., poteče njegov zakoniti rok prihodnjega januarja, iu tedaj bi bil postavno zadnji čas za nove volitve.
Toda kako naj se izvrše volitve v vojnem času, ko ao volilci večinoma na tujih tleh v za-kopih? Težko si je predstaviti, kako naj bi vo lili vpričo sovražnika, tudi če .hi bilo na kakšen način mogoče sestaviti volilne imenike po pol kih, bataljonih in kompanijah namesto po krajih. Odkar ima vojska s pomočjo balonov iu ac ^ roplanov tudi v zraku oči, bi najbrže Angleži, Francozi in Rusi kmalu opazili, da je na fronti manj pušk, če bi se vojaki drenjali okrog volilnih žar.
Ali to je zakonito sploh nemogoče, zakaj po nemških zakonih nima vojak volilne pravice. Ker je pa z malimi izjemami vsak moški v Nemčiji sedaj vojak, bi ostalo civilnih volilcev tako malo, da bi rezultat takih volitev lahko izražal vse mogoče, le volje in mišljenja ljudstva ne.
Zaradi tega predlaga "Frankufurter Zeitung", naj se sklene premirje in naj se pošlje po lovrca armade domov, da morejo mobilizirani vo-liliei izvršiti svojo volilno pravico. Pri zadnjih nemških volitvah je bilo oddanih 12,206.000 glasov, in la*hko se računa, da je res polovica teh volilcev dana* na fronti. Koliko ima Nemčija vseh vojakov pod orožjem, sieer ne vemo; torej tudi ne moremo presoditi, koliko odstotkov volilcev bi lahko glasovalo, če bi res poklicali polovico vseh mož domu.
Znano je, da ima "Frankfurter Zeitung", odkar je vojna, tesne stike z nemško vlado. Zato je zelo verjetno, da je bil ta članek napisan na željo kaneelarja Bethmann Hollwega. Ali še bolj je jasno, da ne moreta niti Bethmann Hollweg niti "Frankfurter Zeitung*' resno misliti na predlog o premirju zaradi volitev, ampak da je to le nov trik, s katerim hoče nemška vlada preslepiti ljudstvo.
" Franknfurter Zeitung" pravi zelo lepo, da bi se na ta način spoznalo resnično mnenje z ozi-rom na izpremembe položaja, ki jih je povzročila vojna. Ob površnem mišljenju bi človek res ver jel, da je tako; v resnici bi volitve ob sedanjih vojnih razmerah pokazale vse prej, kakor pravo ljudsko mišljenje.
Pri takih volitvah bi se izražalo treiiotno razjmloženje. katero veliko bolj diktirajo strasti, kakor strogo preudarjajoči razum; vršile bi se te volitve ob zelo slabem poznavanju resničnega položaja, kajti le malokdo je postavljen na tako mesto, odkoder ima obširen pogled; ljudje v deželi vedo le malo natančnega, kaj in kako je na bojiščih in v zakopih; vojaki na fronti poznajo svoj strelski jarek in bližnjo okolico, ne vedo pa, kaj se godi doma: eenzurirauo časopisje ne more nikomur povedati popolne resnice; vse živi v nekakšni megli, v nekakšni omotici, v kateri je trezno, prevdarno mišljenje nemogoče.
Na take volitve bi z največjim pritiskom vplivala vojna, mobilizacija in militarizaeija. Vojaki, katere bi pustili s fronte, da gredo volit, ne bi bili tekom premirja po svojem čuvstvu in
po svoji zavesti popolni državljani, civilisti, ampak bi bili vojaki na dopustu.
Iu kakšno vrednost naj bi linele volitve, ki bi se morale izvršiti tako v naglici, brez vsake agitacije, brez vsake možnosti, da bi se volilci poučili o programih kandidatov, o stališču via* de, o politiki strank v kritični dobi vojne.
Vojak iz za kopa, ki je preživel dolgomeseč-ne, morda dveletue grozote ua bojiščih, stražah, v jarkih, ima morda popolnoma utrjeno mnenje o vojni iu hudodelcih, ki so jo povzročili. Toda koliko vrednosti ima to za volitev T Na volišču ne more govoriti in debatirati, ampuk glasovati iuo-ra; tu ni dovolj, da ima svoje mnenje, aiupak natančno mora poznati tudi kandidate in stranke; le tedaj more z glasovnico prav izraziti svoje mišljenje.
Zato je pa treba časa in miru. Le v miru more posameznik pazno zasledovati vso politiko iu si ustvariti mnenje, na katero se lahko zanaša. Le v miru ima svojo organizacijo, ki mu pomaga pri njegovem političnem opazovanju. Le v miru ima vsak dan svoj časopis in priliko, da ga čita z zdravim duhom. V vojni je vse to nemogoče, in zato bi bile take v naglici izvršene volitve nezmi-selnc.
To gotovo t tuli ve Bethmaiin Hollweg. (e bi vse.to vplivalo na volitve ugodno ali neugodno za vlado, je seveda drugo vprašanje, in nihče ne more zanesljivo odgovoriti. Ali tako daleč ui treba misliti kaucelarju, kaj4i do teh volitev ne pride, ker — ne pride do premirja. "Frankfurter Zeitung" spada med pametnejše nemške liste in gotovo sama ve, «la je tako premirje utopija. Premirje ni zadeva ene same strani; Nemčija ga lahko zahteva, ampak le otrok more pričakovati, da ga bodo zavezniki dovolili nemški vladi na ljubo, ko uc hi sami imeli nobene koristi od tega. Tako premirje bi pomenilo za nemško ar mado počitek, katerega ji zavezniki gotovo ne bi privoščili. Mogoče bi bilo tako premirje le tedaj, če bi se sklenilo zaradi pogajanja o miru; ampak tedaj bi morala biti Nemčija tako zmagovita, «la ne bi imeli zavezniki nobenega upanja na uspešen odpor več, ali pa bi morala zapustiti svoje dosedanjo triumfatorsko stališče in pokazati voljo, da je pripravljena razpravljati o miru z ne-premaganim nasprotnikom.
Recimo, da nastane do tedaj res tak vojni položaj, d* bodo mirovna pogajanja mogoča, kar pa doslej še nikakor ni gotovo, tedaj ne bo nem ška vlada razpisa vala volitev ob času pogajanja. Tedaj lahko naglasi, da je mir blizu iu da ni vredno zaradi par tednov voliti v abnormalnih razmerah, kojih povzroča vojni položaj.
('e se pa ne bodo stvari tako daleč razvile, pa tudi ne bo volitev, ker lw>do tehnično netnogo če.
Ampak Bethmarm Hollweg bo lahko zopet naglašal konstitucionalno politiko nemške vlade, ki je pripravljena celo med vojno ne le sklicava ti parlament na zborovanje, ampak tudi dovoliti ljudstvu, da voli, to se pravi, da sodi vlado. Pripravljen je Bethmann Hollweg na to, in. če bi bilo le od njega odvisno, bi Nemci volili nov parlament, ne glede na to, da je vojna. Toda žal ni to odvisno od njega . . .
Od začetka vojne je Bethmann Hollweg ne kolikokrat pokazal, da je velik mojster bluffa nja. S "premirjem za volitve" je to vnovič pokazal. Žal da bo dovolj ljudi, ki se bodo res dali bluffati od njega, kaltor so se dali zbluffati takrat, ko je napovedal vojno Rusiji in Franciji, pa je potem ogorčen trobil, da je Nemčija napa dena od Rusije in Francije.
vj>ektorjev. Okrajni pravdnik in
mestne oblasti v Jersey City vodijo preiskave od svoje strani. A-genti vladnega justienega oddelka pa preiskujejo, če ne gre za požig.
Ker so bila vsa ta razstreliva in tudi ladje z oljem, last družbe Standard Oil, namenjene za zaveznike, je razumljivo, da se je tudi v tem oziru porodil sunt in da krožijo vsakovrstne govorice.
Da se stvar preiskuje, je prav. < e bodo le preiskave tudi tako temeljite iu nepristranske, kakor bi bilo treba. Take preiskave, kakršne smo videli n. pr. v slučaju Kastlanda, so namreč brez cene.
Ubogi davkoplačevalci!
V Chicagi so tudi veliki hoteli v notranjem mestu obubožali. Davčni cenilci so letos «frcnili osebno imovino lastnikov hotela Ija Salle na 119.991 dolarjev namesto lanskih 122.869 dol.; hotela Brew-ort na 27.830, namesto lanskih 323.000 dol.; hotela Grand Pači-fie na 25.000, namesto lanskih 30.000 dolarjev.
Ubogi jeklarski trust.
Poročilo o četrtletnih dohodkih jeklarskega trusta za april, maj in juni izkazuje v tej dobi 81,-126.04K dolarjev dobička, torej skoraj, miljon na dan. Razun red-»ue dividende po 1 in V4 odstotka je bila sklenjena še enoodstotna izredna dividenda. To je najvišji sčetrtletni dobiček, kar ga jeklarski trust doslej izkazuje. Prejš-,nje oetrtletje je bilo izkazaliih i60,713.624 dolarjev dobička, tako 'da je znašal polletni ijrofit 131,-839.672 dolarjev. Prvega pol le-\ta 1915 je znašal dobiček 40,407,-1684, prvega pol leta 1914 pa 38,-451.997 dolarjev.
To je pač nezaslišan napredek, in Gary nna gotovo prav, če go-ivori o prosperiteti. Ampak ta trust s takimi ogromnimi dobički mirno gleda, da stavkajo rudarji v Minnesoti za par centov; oziroma ne gleda mirno, ampak se «poslužuje najbolj umazanih sredstev, da bi razbil njih stavko.
NAPADENI NEW YORK.
Ogla* za — stanic«.
V nekem budimpeštanskem listu j« bilo te dni čitati med "malimi oglasi" to-le: Iščem 2657 zdravih in dobro rojenih stenic. Ponudbe z naznanilom cene naj se pošljejo upravništvu tega lista pod naslovom: "Glavna stvar je poštenost." — Seveda se je začelo vse zanimati za človeka, ki v Budimpešti išče in kupuje stenice, in ko je prišel v upravništvo po ponudbe, so ga naskočili od vseh strani z vprašanji o ♦udnem oglasu. Dotičnik jim je razložil stvar tako-le: Ker sem moral vsled strašnega zvišanja najemnino odpovedati stanovanje, me je hišni gospodar opozoril, da moram nasledniku izročiti stanovanje v tistem stanju, kakor sem ga bil prejel. In ker sem za časa svojega bivanja v tem stanovanju lastnoročno pobil v njem ravno 2667 stenic, je moja sveta dolžnost, da sedaj vrnem lastniku hiše vse stenice, I	, , , .v. , .... ... ki sem jih našel pri uselitvi. — Nad
skladišč strupeni plini, povzroče- men je bil hitrejši od njih in J111 30,000 ljudi se je baje ponudilo, da
¡ni od raznih kemikalij.	je pregnal.	odstopijo inserentu vsako število ste-
nede- Kako je nastala katastrofa, še. Druga eksplozija je pognala nic prve kakovosti — brezplačno.
Strašna katastrofa se je>v . . doRnano> Na Rlaek Toms Is-!strele na vse strani, proti new-ljo zjutraj primerila na Hlaek	». • 1» » i. ,	.	♦:
ri.....Ai Ji . ...........l-i hvtf; Hi-	Je i»'1 P™«*'1 °*enJ- ,w- jersevskenul obrežju, proti oto-
na hramba je napela vse sile, da kom in na newyorško plat. Nevar-
Toins Island v newyorški luki. Bi lo je, kakor da je nepričakovano sovražnik udri v deželo in začel bombardirati ves okraj z najmodernejšo artilerijo.
V skladiščih železnice Lchigh Valley so bile ogromne množine vsakovrstnih eksplozivnih snovi in nabojev, namenjene seveda za
Delavnica Jožefa Nasarenskega.
Iz Londona poročajo: "Pall Mali bi ga zadušila, ker je bila velika nost so še povečavale posamezne\ Gazette" poroča, da so pri kopanju in nevarnost, da dosežejo iskre ali odtrgane barke z municijo, ki so zasledovanju starin, ki ga vodi neka pa plamen dinamit, nitroglicerin, Se gonile po luki, dokler se niso angleška družba, odkrili krasen rimski
šrapnele in ostale eksplozive na pogreznile ali pa eksplodirale. ^"SJt^Z^Z
Med drugimi se je tudi posrečilo od-V veliki nevarnosti so bili nase- kHtj deiavnico Jožefa Nazarenskega, ljenci na Ellis Islandu, zlasti 150 je t,iin za ¿asa cesarice Hele*ne pre-paeientov v bolnišnici. Goreče tidana v kapelo, a jo je pozneje raz-ka z razstrelilnimi snovmi naložc- barke z municijo je gnalo od rušil potres. Kapelo so sedaj po pre-
otoku. Ce je ta požar kaj v zvezi z eksplozijo, se ne ve.
Druga vest pravi, da je bila ne-
zaveznike. Tam je nastala nekoli- na })arka zasidrana brez dovoljc- Hlaek Toin Islanda proti naselje- cejšnjih težkočah oprostili prsti in ko minut po dveh zjutraj eksplo- nja ^elezniAke uprave pred nje- niškenm otoku in plavajoče poša- zemlje. Našli so tudi večje število stana sti so razširile grozo med vsem' rokrščanskih cerkvenih posod, med
katastrofalni prebivalstvom.	njimi ,epo izde,ane svetilke in "več*
ivu 111111 n 1 |»w vt>vu «.jui.iij vn^i»" nja zeieznisKe uprave preu 1 zija. Učinek je bil strašan. Izmed „¡^ pomolom in da je najprej osemnajstih skladišč družbe Nati-:toj i,ark» nastal katastrof»
uničila Koliko je človeških žrtev, še ni
nike.
KOLIKO JE JAPONCEV.
Množitev prebivalstva je za Japonsko velik problem. Že sedaj je dežela najgosteje obljudena od vseh na svetu. Pri tem se pa japonsko prebivalstvo nenavedho množi in je čimdalje
Ruski železniški minister je ob neki priliki potoval iz Petrograda v Čerkaa. Ponoči so morali na postaj» Bahmah pripeti ministrov privatni voz k drugemu vlaku. Po pomoti so pa delavci ta voz pripeli k napačnemu vlaku, ne da bi bil to kdo opazil; prihodnje jutro se je pa minister znašel namesto v Čerkasu v — Kijevu. Minister se je malo popraskal za ušesi in pripomnil, da mu je zdaj jasno, zakaj pride včasi blago, ki Je namenjeno v Moskvo, v Petrograd ali kam drugam.
onal Storage Company v Jersey	ogenj. Prva eksplozija jc
City jih je trinajst razdejanih in	dva z dinamitom natovarjena vo-
škodo cenijo na deset do petnajst	70Va> ki sta zad0la drug v dru-miljonov dolarjev. Trpela jo bo
baje zavarovalna družba. Učinek	' Govori|0 sp jc npkaj o odvrženi eksplozije ni ostal lokalno ome-lciffareti ki ,)ajc povzročila jen. Silo razstrelile je občutil kip |m prypm vaRonw. Ua|už. _
svobode n« Bcdles Island kjer je	^ so premikali, so po.|	fcljok so ;n.etiran ,astop	]«»'>»• —
na spodnji stavbi vsako okno raz- „	, . so Uv|||	v	Lehigh Valley, M? 77
I,it.. frlnvmt vrata okroff tone	. ,	•	•	»enzimc i.ioiku »«wn.y, ¿»i (ja mora ta laz vso veči
bito, glavna viata, oniog ione _ p>) _ tnko pravl ffOVortca — bert M. Diekmana in superinten-
tezka, iztrgana, soha sama pa zna-\	^ sfmiski tif. kjrr sp jr	8kladii(, Nationn, Storafff
tno poškodovana Tudi	zftirtH v drug, tudi z dinamitom ro Aleksander Davidson«. Ob-
stavbe na tem otoku so znatno tr- n8,o|pn voz Tako Ha j0 naKtaiH
pele. Na devetdeset milj daleč so ppva oksplo7ijat Vsekakor je po-
( -------- „	Da so odkrili kapelo, že verjamemo.
znano. Pet inrličcv so potegnili iz-	Ampak z delavnico Jožefa Nazaren-
pod razvalin; mnogo oseb je po-	skega nima to prav nič opraviti. Ta
grešanih, število ranjenih je pa	kapela dokazuje ravno toliko, da jo
veliko.	Jezusov oče oziroma "red-
Materijalno škodo cenijo na 25	n»k" svojo delavnico, kolikor dokazu-
do 45 miljonov dolarjev.	ic v Lur(iu-(,a M i« Um k*y'*,a
Ker sc jc pred stoletji sledi iz tega, večnost veljati za
čutili silni potres ¡11 poškodovana so razna poslopja na Manhatta-nu, v Brooklynu in v bližnjih mestih po New Jersey.
tresla Manhattan in Brookl.vn do temeljev. Skladišča na pomolu so se podrla kakor hišiec iz kart, iz razvalin se je dvignil plamen, lju-
Prvi eksploziji je sledila ecla	di je sila eksplozije pometala v
vrsta drugih. Sedem ur je pokalo	vodo.
in drobci šrapnelov so leteli na Železniški uslužbenci, ki so os-
vse strani. Vsa newyorška Inka je	tali živi izza prve eksplozije, so
bila izpremenjena v pekel, vse la-	napeli svoje moči, da bi prepreči-
dje in vsa Obrežja so bila v nevar-	I i še večjo nesrečo. Z lokomotivo
nosti kakor ob bombardiranju,	so hoteli odpeljati sto vozov, ki
Black Toms Tsland je bil pojoben	so bili vsi naloženi z municijo.
bruhajočemu vulkanu, medtem ko	Moštvo je brez zamude hitelo na
so se dvigali iz razvalin gorečih	svojo nevarno nalogo, toda pla-
dolžena sta, «la sta se pregroila zoper predpise o shranjevanju eksplozivnih snovi in s tem zakrivila smrt. ljudi. Povelje za aretacijo je bilo izdano tudi zoper Theodore B. Johnsona, predsednika družbe, katere barka je bila proti predpisom zasidrana čez noč ob pomolu.
Da se dožene vzrok katastrofe, so uvedene razne preiskave. Eno preiskavo vodi Col. Bcvcrly W. Dunn, glavni nadzornik urada za razstreliva ameriške železniške zveze in medržavne trgovinske komisije. Podpira ga trideset In-
Papirnal« »rti.
"Frankfurter Zeitung" piše: Splošno jc znano, da je papir prav dobro
uporaben za izdelovanje sukanca, vendar pa se to malo verjame. Kako neopravičeno je to, je pokazala razsta* va, katero je uprizorilo neko niije-avstrijsko obrtno društvo in na kateri so karati vrvi in jermena iz papirja. Dvanajst milimetrov debela vrv je ležala 4K ur v vodi ter se je potem odtrgala Hcle tedaj, ko so jo obtožili z 280 kilogrami. Veliko pozornost je vzbujala 60 milimetrov debela ladijska vrv.
V letu nacionalnih volitev mora biti vsak sodrug agitator.
PROLETAREC
LIST ZA INTAKES E DELAYSKICA
LJUDI TV A.
IZHAJA VS.) Kl TOREK.
- L*»laik ta is4aj«t«lji —•
tfagaslavaaska dalanka tiskovna dtužba -v .kieaga. Illinois.
Naročnina: Za Ank triko $2.00 za celo leto. $1.00 sa pol leta. Za Evropo $S.ftO sa celo loto, $1.2» sa pol lota.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivalii!* ji pol«g novega naznanili
__tudi stari naslov,_
G I—II» tbfMMkt NiMliMli« J«|ML
— (MlkNttUM	v Ameriki. ~
Vao pritolbe glede nerednega poiiljanja tiaU in drugih nerednoati. je poiiljati
prodsodniku druibe Ivan Molek. 4008 Wast 31. Street, Chicago, HI.________
PROLETARIAN
Owm4 ud pubW»W twrj Twrfiy bv
Sailk Slavic Warhaia'i Pabiikiag Ciapuj
Chicago, Wliaaia._
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half jaar. Foreign countries $2.60 a year, jl.»» for half year. -:■ -:- -:- »>
Advertising rates on agreement.
le Slovenci! Ampak nihče ne mo re spraviti s sveta resnice, «la so nekateri Slovenci bogati, drugi pa siromašni, da uekaterim ni treba delati, drugi morajo pa trdo •garati; lu če so take razlike, se morajo tudi politično izražati.
Biti le Slovenec, pa pustiti atrankarstvo, bi pomenilo za slovenske delavce, da naj se vdajo v božjo voljo iu naj opnste vsak boj za zboljšanje svojega položaja. Kajti brez organizacije se ne morejo bojevati, lu stranka jc bojua organizacija.
Včasi se ogovarja: Naj se strokovno organizirajo; naj bodo člani unij.
Kapitanova smrt.
Vse angleško javno mnenje jc zopet do nkrajnosti razburjeno zaradi nemške justice iu njene zadnje smrtne obsodbe.
Nemško vojno sodišče je obsodilo na Ninrt kapitana trgovskega parnika i4Hru«ela", ('bas. Frvatta, katerega jc zadnji mesce neka nemška torpedovka z njegovo ladjo vred pripeljala v Zeebrugge. Pred vojno sodišče jc bil postavljen, ker se je baje svoj čas poizkusil s svojo ladjo zaletel} v neko nemško suhmarmko. Obsojen je bil po nagli sodbi in ustreljen.
Nemško uradno poročilo o tej cksekueiji sc zaključuje s sledečim stavkom:
"Tako j«» eno izmed mnogih franktirerskih
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
tOf W. J4. »t «.■... U1.C/S w ILLINOIS
BODIMO NESTRANKARSKI!
Zadnji čas se javlja po nekem delu slovenskega časopisja v A-meriki zopet nova, za Slovence baje edinozveličavna teorija: Izpustimo strankarstvo! Hodimo Slovenci, pa zavrzimo politiko, ki nas loči in je kriva, da se ne moremo zediniti kot Slovenci!
Ta nauk sc prodaja tuintam kot Velika modrost, s katero jc sveti duvi nenadoma razsvetil preroke, da rešijo z njo slovenski Izrael v Ameriki. Ali nekaj nam doni po ušesih, kakor da smo to pesem že večkrat čuli, četudi jc bila melo*
dejanj angleške trgovske mornarice proti našim To je gotovo prav iu potrebno;I hojniin ladjam dobilo sicer zakasnelo, ali zaslu-ampak vse to ni. Strokovna orga-j ¿cno plačilo."
To poročilo jc napravilo na angleški zunanji urad globok vtisk, in ker zastopajo med vojno Zddrnjcue države angleško interese v Nemčiji, jc državni tajnik Frey takoj poslal ameriškemu poslaništvu noto, ki prosi, da hi mu ameriški veleposlanik v Berlinu Gerard sporočil p«»-< I robu ost i tega slučaja.
Zunanjemu uradu je bilo tudi sporočeno, da so Nemci pet ženskih uslužbenk z ladje "Brussels" odpravili v koncentracijski tabor; etiergi-
(nizacija ne more nadomestiti po ! Mitične in ne more opravljati njenih nalog. Mnogo gospodarskih {vprašanj se le politično lahko re-'šuje. To velja zlasti za vsa tista vprašanja, ki se tičejo vsega delavskega razreda. Večina vseh predmetov, ki prihajajo na dnev-'ni red v občinskih zborih, državnih lcgislaturah, v kongresu, jc 'gospodarska. In pri teh predme tih je delav.stvo drugače prizadeto, kakor kapitalisti. Torej ne more biti delavska politika enaka »kapitalistični. Ce mora hiti drugačna, mora pa delavstvo imeti tudi drugo, od kapitalistov neod-l visno politično organizacijo . in njegovi zastopniki morajo imeti 'popolnoma proste, roke, da v vaa->kem slučaju lahko nastopajo le z1 oziroin na delavske interese in proti vsemu, kar jim je nasprotno.
Razumeli bi, če bi sc »lovcu-! skim delavcem reklo, da naj bodo delavci, ampak tudi Slovenci. Toda ta poziv jc nepotreben, kajti socialistična stranka, ki je po-
, Angleška vlada sc postavlja na stališče, da
jc bilo Kryattovo dejanje, tudi če je dokazano, popolnoma opravičeno, Napad trgovske ladje na sovražno subinarinko, pravi angleška vlada, je obrambno dejanje; kajti če trgovska ladja s takim napadom ne prisili subinarrnke, da s«; po-grezne, jo ho suhmarinka gotovo uničila. Vsaki ladji pa se mora priznati pravica, «la se varuje iu brani uničenja.
S strogo pravniškega stališča bo težko rešiti to vprašanje; mednarodne pogodbe ne jemljejo posebnega obzira na submarinke, ker je to nova vrsta ladij, s katerimi šc ni bilo nobenih izkušenj, ko so sc sklepale pogodbe o vojskovanju na morju. Ali če govori nemško uradno poročilo o fruuktirerfctvu v zvezi s trgovsko ladjo, je to očitno mešanje pojmov. Franktirerji ("prosti strelci") so sc pojavili v vojni l. 1870—71. Bili so nekaj takega kakor prostovoljna črna vojska. Ncmci s«> jih pa smatrali za civiliste, ki nimajo pravice, da bi se vojskovali, in kdor izmed njih jim je prišel v roke, jc bil brez ceremonij postavljen ob zid in ustreljen.
IVi trgovski ladji je treba vpoštevati, da ni v vojni neprizadeta, kakor je baje neprizadeto civilno prebivalstvo. Vsaka trgovska ladja je v nevarnosti, da jo katerakoli sovražna ladja
ZA POLJAKE.
«en protest angleškega zunanjega tajnika zalite- vjame ali pa uniči. Torej je zelo direktno priza-
ilijn Viani nnkoliko .Irugiin«. No-	,"'
vi preroki ne pripovedujejo «ii mkd»r rek,a slovenskemu de-1
lavcu, da na sme biti Slovenec, italijanskemu/ da ne sme biti 1
novega. In kaša, ki se pogreva,
ni nič boljša danes, kot je bila ta-. ...	,	,	,. .
krat, ko sc je skuhala prvič, kar tal,Jan' ™kemu, d» «Ae .biti
i •, . ,	Rus.
jc bilo ze davno.
va, «la sc t»' ženske takoj izpuste, ker je njih m terniranje nezakonito.
Dopisniku ameriške "Associated Press" j«-dejal zunanji podtajuik baron Newton:
"Po vesteh, ki smo jih dobili doslej, izgleda, »la je usmrtitev kapitana Frvatta še hujša reč, kakor j«- bil slučaj Miss Cavcllovc. To j«' nenavadno resen dogodek, čigar pomen sc ne more pretiravati. Pred očmi je treba imeti, da so v tistem času, ko je Frvattova ladja baje napadla nemško suhmarinko, iiem-ke bojne ladje, napadale trgo\ske barke zavetnikov brez vsakega svarila."
Resnica j«', «la ni tekom vojne nobena de/.e-la s svojimi smrtnimi obsodbami izzvala toliko senzacije, kolikor Nemčija — cnlštevši edino Avstrijo. Tudi če bi sc Fr.vattovo dejanje, «t katerem ne vemo, če j«' bilo dokazano, po mednarodnem pravu lahko smatralo za nedopustno; ne bi bila menda nobena posebna nesreča, če bi bilo nemško vojno sodišče opustilo smrtno obsodim.
deta, iu če poseže v vojno, se ne more govoriti o franktirerstvu.
Kdor ve, da bo gotovo napaden, če sc mu ne posreči, da na kakšen način prepreči napad, se uiu pač ne sme zameriti, «la to res poizkusi. Trgovska ladja nima torpeda» ali če sc zaleti v suhmarinko, j<t lahko potopi. To bo sicer zelo težko izvedla, zakaj submarinka se lahko hitro pogrezne. To je tmti usipeh, ki ga bo tak zalet navadno dosegel. In če se to vp«*teva, te«laj res izgleda, da jc to čin obrambe. Ali če h iS «Iruzcga ne, jc vsaj zelo dvomljivo, če sc sme tak zalet smatrati za dejanje proti vojnim pravilom. In kjer je mogoč 'dvom, je smrtna kazen nedopustna.
Brez obzira na to, da jc moderno misleč človek sploh nasprotnik smrtne kazni, jc bila torej usmrtitev kapitana mnogo bolj podobna maščevanju kakor kazni. Vsako* usmreenje je barba-rieno; to j«' bilo povrh šc nezmiselno in provoka-torično.
Pridige zoper strankarstvo ni-j so nič druzega kakor pridige zo-j per socializem. Tako nismo padli
Toda Slovenec je človek lahko1
brez obzira na to, če je socialist,
klerikalec, liberalec ali karkoli.
. , i •	k , „. Zato, da pripada človek svojemu
na glavo, da ne rn razumeli tega.	1	,	.
Zelo naiven bi moral biti, kdor M ™™du mu ni treba opustit, svo-pričakoval, da opuate klerikalci! Jf^tranke, brez katere bi bil poli-, svoje strankarstvo. Gotovo torej tu'"° br*z Pomena ,n brcz mtH'i,: res nihče ne pričakuje tega. Me- j ^T * -	tU(l,j
•leni nauk o nestrankarstvu ni muH ^ovcnci Ako bi kljub temu
namenjen klerikalizmu. Torej I	Pr*rokc ln oP"»«.»*1	1
pridigajo to blaigo teorijo le s«*i- k<* m strankarstvo, pa bi bi i 'sa-
alistom, ker nc vemo, kakšno drn-j mo «ovenei , hi s tem le pokazali
go strankarstvo naj hi sc ^a ^jo ^ezreloHt. Izražali bi nam-
. ... *	rec, da ne poznamo razmer in da
Slovenci v Ameriki sc našlo	'	'	.. . . ,
se ne zavedamo nasprotij, ki ob-
Nezadovol|nost na Irskem.
Že dejstvo, da je tukaj «na stranka, ki ne bo nikdar prostovoljno opustila svojega atranktfr-
' Nezrel«)st pa gotovo ni last-
skega stališča in svoje propsgsn-1;»0* zf kater" hi s" f0«11 f,r>;;,tl
de, je dovolj močan in jasen ar-!',n na katero bl narod moral b,tl
' ponosen.
V vsakem narodu, ki se je ra/ (
vil, so se razvile tudi stranke. To i
velja tudi za Slovence. Ako ne'
stojimo tam.kjer «mo bili v pred-
trubarskih časih, tedaj ne more d:šč
ar-
gument, da j«' vse nestrankarsko in nadstrankarsko rotenjc o«l muh. Ali tudi brez obzira na to je popolnoma nezmiselno in brez pomena.
Ljudje, ki zagovarjajo nekakšno nebeško slogo in harmonijo, si pogostoiua domišljajo, da je t<> nekaj višjega in idealnejšega. To
pa nikakor ni res. Pomanjkanja n.' A. , ....
. .	„»i.»- nično tisto, kar izhaja »z razmer,
strank le znamenje zaostalosti; n v \	. J
i .	i-z i * i	Politična sloga, kjer so razmere,
obstanek različnih strank je zna- , .	* i
neslozne, p«tinem zaostabtst. menic rSSVOJS.	[„ .	1	. .
Stranke pomenijo napredek.
Potrebno ni, da opuščamo,
. , ... . '- strankarstvo. Potrebno je, da sel nazore vsakcas vtakniti v zep, vi t p . ......	, . .
. . vsak pridruži tisti stranki, v ka-
irska revolucija, ki bi jo bile gotovo pozdravile simpatije vseh svobodo ljubečih ljudi, «*c nc bi bila uprizorjena tako dilctantično, da jc morala propasti in če ne bi bila služila bolj namenom Nemčije kak«tr irskega naroda, je bila premagana. Angleška vlada je storila velikansko napako, da je porabila svojo zmago za maščevanje in d«>-v«»lila, «la so se izvršile smrtne obsodbe vojaških sodišč nad v jet imi revolucionarnimi voditelji.
Po zakonu j«* Anglija seveda imela pravic«» soditi. Ampak včasi ni le barbarično, temveč tudi nespametno, če sc izrablja formalna pravica in prezira, da so v življenju narodov nepisane pravice, ki pa vendar stoje nad vsemi pisanimi. Anglija je dala izvršiti smrtne obsodbe nad ljudmi, ki niso zagrešili nič druzega, kakor da so se bojevali za svobodo svojega naroda; storila je t«i v času, ko sama naglasa, «la se bojujejo njene armade za osvoboditev zatiranih narodov. Tu«li kdor sc ni strinjal z irsko revolucijo, jc moral simpatizirati z žrtvami angleške vladne maščevalnosti in obsojati krvoločnost njenih vojnih so-
mo izhajati brez atranfc. I Za preroke harmonije niso časi ugodni. Razmere niso harmonič-zat«> tudi ne more biti harmo
Kdor
nima nobenega mnenja,j ali pa kdor je pripravljen svojci
i . i -	i : i "mu pridni;
vrsji, ampak ie duševno zelo si- . ' _ . .
v .	. ,	.i teri s«» zastopam njegovi
romasen in nesamostalen človek. . A . 1 ^ ' ...	.	. interesi.
Kjer so mnenja, tam r¿o pa stran-
pravi
kc.-
AdvoKati ncitrankarstva pa prezirajo predvsem važno dejstvo, <|;i ne nastajlijo in ne ginejo stranke po volji/puli, ampak po potrebi, ki doMea tudi ljudsko voljo. Stranj^/so izraz interesov in zavfsi^teh interesov. Dokler se ne posreči apostolom absolutne sloge odpraviti nasprotne interese, tudi nc bodo odpravili strank.
(Ilavni interesi v človeškem življenju so gospodarski. Ne pravimo, da so to najnlealnejiši iu naj-pleinenitcjši interesi, ampak glavni so zato, ker s«t gospitdarske razmere podlaga, nn kateri'jc zgrajeno vse drugo. Nc vpraša se, če je t «t lepo ali grdo, ee nam je všeč ali ne. Tako je; in ker je tako, inoratno to vpoštevati.
Gospodarske- * razmere imajo dandanes razreden značaj. Mc«l razredi so gospodarska nasprotja. Kjer spoznava ljudstvo to dejstvi», tam se razvijejo tudi stranke po gospodarskih interesih, to-rej po razredih.
Delavci imajo «Irugnčne intere-se kakor kapitalisti. Dosledno je,
Vojaške mezde.
Pogoatoina je citati v hudob nih, puntarskih, zlasti socialističnih listih, da nima ameriški senat nič socialnega zmisla. To ,)«• en«>-stavno neresnično. Prav zadnje dni je senat pokazal, «la sc zna pobrigati tudi za mezde in druge socialne reči. Na dnevnem redu je bil vojni proračun, in v dodatku je visoka zbornica sklenila, «la se zvišajo častnikom in vojakom stalne vojske in milice, ki opravljajo službo na mehiški meji, pla Če, «la se «boljšajo razmere v ta borih, in «la sinejo častniki in vojaki glas«»vati pri- predsedniških volitvah.
1 Senator Rced jc pmllagal, «la naj sc plačuje vojakom na meji e 'naka plača, kak«»r če bi služili v tujini. Častnikom sc jc zvišala plača za «leset, ostalim vojakom za dvajset odstotkov. Za napravo hrenih podov in mrež pr«>ti k<»-marjem v šotorih se je dovolilo 250,000 dolarjev.
Nismo nevoKČljivi. Ampak isti vladi kakor vojaki in miličarji oh
da se združijo v svoji stranki, ne mehiški meji služij«» n. pr. «lelav-pa a kapitalisti skupnj. Kajti s ci ob panamskem prck«»|»u. Iti kapitalisti se morajo bojevati.
Nadstrankarstvo n«»če o tem ničesar vedeti. Ono kliče: Bodite
davno se potegujejo za boljšo plačo, pa zaman. Kakor «la vis«»-ki senat o njih spl«>h nič ne ve.
Na irski narod, so nmrale te krvave sodbe vplivati kakor vsako nasilstvo.
Potem j«- Anglija nekoliko pnpravihr svojo veliko napako. Lloyd (»eorge je dobil nalogo, «la poizkusi urediti razmere na Irskem. Nji j sc sodi o tem možu, kakorkoli se hoče, t«» se mu mora vendar priznati, da ima politične spos«»biiosti, kakršnih sc na evropskem kontinentu ne najde mnogo. Marsikaterega njegovega «lela nc bo m«>-gel odobriti s«»cialist; ali demokracija ni Lloyd (J««»rgu prazna beseda za okrasek, kakor neštetim političarjem našega časa. Tudi na Irskem ni nastopil kot gospodar, kot zastopnik zmagovite si I««, ampak kot diplomat, ki išče spravo, kot zastopnik stranke, ki sc pogaja z drugo stranko.
Res je «b>,segel sporazum, s katerim so bili tudi zastopniki irskih strank zadovoljni. Ce se vzame velikansko nasprotstvo med Irci in An- ' gleži v poštev, je bil to velik uspeh.
Zdi se pa skoraj tako, kako da hočejo v Londonu zapraviti, kar je Lloyd Cc«>rge v Dubli-nu dosegel. Vodja irske nacionalistične stranki' «John Redmoud je zadnji teden poslal svaril«» ministrskemu predsedniku As«|uithu in vojnemu ministru Lloyd (ienrgu, katero je potem tudi <»b- i javil. Redmoud pravi, «la povzroča zavlačevanje načrta o irski avtonomiji na Irskimi zelo resen p«> ložaj. V svojem spisu izvaja :
" P«t moiem mnenji» onemogoča vsako nadalj-
...
nje zavlačenje in odlaganje objave m razpravi' načrta spravo na podlagi obljub, ki nam jih je «lal Lloyd (leorge. Ko so nam hib- dotične pogodbe predložene, smo bili napr«»šeni, naj s čim večji» naglico preiščemo razpoloženje, ki vlada na Irskem med našimi rojaki.Polagalo se nam je na srce, «la jc zadeva z vsakega stališča sila nujna, ker se more predloga le s pospešitvijo stlačiti skozi parlament; reklo se nam je, «la so na ko«'ki interesi nc le Irske, ampak vse britske države.
"Mi smo že pred tremi tc«lni izvršili tisti kos «lela, ki je odpadel na nas, in kljub velikim težavam smo «l«»segli soglašanjc svojih prijateljev na Irskem. 0«l tega časa se jc pa storil«» malo ali pa nič, in iz nekakšnega zagonetnega rasloga ni ta zadeva, ki je bila pred petimi tedni tako nujna, šc «lo današnjega dneva rešena. Smatram torej za svojo dolžnost, «la pojasnim vladi, da bi bilo daljujc zavlačenje usodcpolno in izrekam svoje
Nemška vlada absolutno ne mara ljudi, ki nc soglašajo z nj«». Ampak p«»daviti vendar ni mogoče vseh lju«li, ki imajo drugačno mnenje; zdi se namreč, da jih jc preveč. Zato pa vendar visoka vlada ne obupa. V Liebknechtovem slučaju je pokazala en način, kako sc zna iznebiti nepriljubljenih ljudi. Sedaj je iznašla mtv način lz Berna poročajo, da so nemške oblasti ustanovile vojaški tabor za nepriljubljene ljudi. Zadnji poudeljek jc izšlo povelje, po katerem so predvsem uradnike socialističnega lista "I^eip-ziger Volkszeitung" spravili tja. Uredniki o-stHiicjo tam internirani «lo konca vojne. V Kl-berfeldu so prijeli več odličnih člaiuiv socialno demokratične stranke in so jih tudi odpeljali v ta tabor."
morejo očitati nobenega pregreška, nobena zločina, z ljudmi, katerih ne morejo tožiti. Dovolj je, «la ne mislijo tako kakor Bethmann Holhveg. Zadnji ostanki svobode so torej poviliili v Nemčiji.
Predsednik Wils«ui se poteguje za stradajoče Poljake. Medtem ko pripoveduje državni zakladni-čar Hclfferich v Berlinu, kakšne čudeže je Nemčija storila v zasedeni Poljski, pripovedujejo vse vesti iz drugih virov o strašni bedi, ki vlada v deželi. Amerika bi rada pomagala Poljakom s hrano. Ainpak m«d Ameriko iu Poljsko je mnogo drugih dežel, preko katerih bi moralo vse, kar sc pošlje tja. In v tem jc križ. Evropske države se nc morejo pogoditi, da bi prišel živež zanesljivo na Poljsko in da bi služil le svojemu namenu. Zavezniki nočejo <Iov«»liti, da bi sc hrana pošiljala na Poljsko, a da bi jo porabila nemška vojska, Nemčija pa ni dala takih garancij, da bi sc zavezniki z njimi za«lovoljili. In zato morajo Poljaki dalje,stradati.
Sedaj sc je Wilson poslu/.il "heroičnega" sredstva. Pisal jo osehuo angleškemu kralju, francoskemu predsedniku, nemškemu kajzerju, ruskemu carju in avstrijskemu cesarju, naj omogočijo, da pomaga Amerika Polja-Jcoin.
Ce to ne bo imelo uspeha, izgubi nemara tudi Wilson zaupanje v evropske vladarje.
trdim prepričanje, da bi nas vsak od dogovorjenih pogojev se razlikujoči načrt zakona, zlasti kar sc tiče njega absolutno provizoričnega zna-er.ja, prisilil na izjavo, da sc dogovor, na katerega podlagi smo dosegli s«»glašanje svojih rojakov na Irskem, ni držal in «la je vsled tega postal neveljaven."
Rcdiuondovo svarilo je zelo razumljivo. Ne le da zakon za irski parlament še ni predložen, ampak pred kratkim jc lord Lansdowue izjavil, da j<> smatral določbe, ki jih bo ta zakon obsegal, za definitivne. Vsi' prejšnje v«»sti so pa dejale, da bo veljal zakon eno leto po vojni, medtem se pa skliče konferenca vseh britanskih dežel, ki uredi razmere vse države za bodočnost, in ob tej priliki naj se uredi tudi definitivni položaj Irsk«\
V Londonu bi lahko ovrgli Lloyd Georgco-vo pogodbo. Moč imajo, ker s<» Angleži v večini napram Ircem. Ali to jc eden tistih slučajev, v katerih nima načelo večine nobene veljave. Med Angleži in Irci so nasprotja, ki jih hočejo odpra* viti. To sc ne more doseči drugače, kakor s po godbo, ki zadovolji oba dela. Tu ne more biti vprašanje, na kateri strani jc večina, na kateri pa manjšina. Angleži so eno, Irci so pa tudi eno. lu le, če se doseže sprava, s katero sta sporazumna oba «lela, j«' to res sprava in sc lahko pravi, da je irsko vprašanje rešeno. Karkoli sklenej«t, Angleži z močjo svoje večine proti volji Ircev, .bodo Irci smatrali za vsiljen «nllok, in irsk«t vprašanje ostane nerešeno.
Pravičnost zahteva, «la sc da Ircem avtonomija. Seveda je pravica v nasi družbi zelo akade-mična beseda. Ali interesi Velike Britanije tudi zahtevajo, «la se reši irsko vprašanje in odstrani nevarnost, ki tiči v njem. To je tisto, na kar bi morala angleška vlada misliti; in če misli na to, bo razumela irsko svarilo.
Vojna prosperiteta.
Dne 26. julija jc odplul iz New Yorka v Liverpool parnik "Baltic", last družbe White Star Line, natovorjeu v vseh oddelkih z 18,500 tonami streliva. Razuu t«ga vozi ile«et aeroplanov in dvajset tovornih avtomobilov po šest iu pol ton na Angleško. To so največji tovorni avtomobili, kar jih jc bilo «loslej eksportira-nih.
Mehiški delavci.
Železniška družba Chieago and Alton je izgubila zadnji čas mnogo delavcev. Imela je posebno I-talijane zaposlene, in izmed teh se jih je mnogo izselilo v domovino. Z«laj vabi družba mehiške delavce. Ali ne gre ji za to, da bi na ta način pospešila zbliža nje med Ameriko in Mehik«». Pravi, da Mehičani radi zapuščajo deželo, kjer sledi revolucija revoluciji. Glavno je pa to, da so prav tako delavni kakor Italijani, ampak — cenejši!
Podraženi časopisi.
Časnuški papir sc je tekom vojne zelo podražil. Tudi cene druzega časnrškega materijala so se povišale. Posledice se opažajo. Vladni uradniki so pred kratkim napovedovali, tla ne bo kazalo časopisom nič druzega, kakor povišati naročnino in cene oglasov; zlasti so dejali, «la časopisov po 1 cent kmalu nc bo več. T«t sc polagoma io uresničuje. Mi)waukee Fr<»e Press se bo od 7. avgusta dalje po ulicah prodajala po 2 centa, "Repinblic" v Nt. Louisu pa že «t«I 1. avgusta dalje. Kmalu bodo sledili «Irugi.
O položaju na Turškem imajo v Washingtonu žalostim poročilo, ki pravi: Vse zlato jc izginilo. Vladni bankovci so e«lini denar, ki je v prometu. Kolera razsaja kljub vsem ukrepom, ki so bili storjeni, «la Ivi se bolezen omejila in zatrla. Letina je zaostala daleč za normalno in pridelek mora ovs t n t i doma, «la ima ljudstvo kaj hrane. Na ea-rigradskili ulicah je ljudstvo viharno pozdravlja-I«» nekatere angleške in ruske vjctnikc.
Poštne hranilnice.
Zadnji mesec so se vl<»ge v poštnih hranilnicah Zedinjenih držav povišale sk«»raj za dva miljona dolarjev, pribliino «lvakrat toliko, kolikor v enakem mesecu leta 1015. New York stoji seveda na prve nune«tu; tam znašajo vloge 18,138,452 dolarjev, prirastek pa $454,800; v Brooklynu s«» sc vloge pomnožile za $164.755, v Pittsburgh u za $80,9:18, v Chieagi za ♦72,83:1, v Bostonu za $57,006, v (.Tevelaudu za $50,324. - Za tiste, ki imajo vloge, so t«» čisto prijetne vesti; ampak v Z«'«linje-nih državah je še vedno,,mnogo več tistih, ki jih nimajo. 1
\ s«'ga skupaj s<» v Zc«linjcnih državah 7702 poštne hranilnice, vštevši Alasko, Portorieo in 11 a -vaj. Vlagateljev jc okrog 600,000. Najbolj priljubljene so poitne hranilnice v velikih mestih. Le osem p«>št ima čez miJjon vlog vsaka, in sicer New Y»»rk, Clima-go, Boston, Detroit, Pittsburgh, San Francisco in Portland, Ore. Teh osem hranilnic ima 42 «»«Istot-kov vseh vlog.
Salvation Army.
Takozvana rešilna arma«la v Zedinjenih državah ima 8,353,18?) dolarjev premoženja. Tak«» p«»-ročajo njeni uradniki, proseči vrhovno sodr&čc v Brookl.vnu, «la Tak«» ravnajo z ljudmi, katerim ne( si smejo izposoditi večjo svoto na
vknjižbo. Zemljiška posest je vredna 6,846.051 dolarjev, «»seb-na pa 1,507,128 dolarjev. Dolgov jc 4,256,637 dolarjev, od tega sk«^ raj 1,600.000 nezavarovanega.
\
Krvava obletnica
PO DVEH LETIH
Dve leti je minilo, odkar je Avstrija a svo-jiiu ultimat umom zahtevala od Srbije zadoščenje za umor prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove žene Zofije Uohenberg, Dve leti je minilo, odkar je Avatrija, nezadovolj. na z odgovorom Srbije, napovedala vojno svoji-južni sosedi in začela bombardirati Belgrad. R*v-nokar poteka drugo leto, «nikar je Nemčija napovedala vojno Rusiji in Franciji, in kmalu bo dve leti, «nikar se je svetovna vojna razvila z vso silo. Le Turčija, Italija in Portugalska so se šele pozneje pridružile — da ne pozabimo še na republiko San Marino.
Dve leti trajc klanje, katero je po zatrdilu avstrijske vlade povzročil umor v Sarajevu. Svetovna javnost sieer se danes ni poučena o važnih posameznostih onega atentata. Nobenega razloga ni, da bi moral svet verjeti trditvam avstrijske vlade, ki se je prevečkrat očitno in debelo lagala. Edino posten sodnijski proces, ki ne bi oviral ne obtožbe ne obrambe in 'bi dopustil vse mogoče dokaze, bi mogel spraviti resnico na dan in prepričati uarodc. Toda Avstrija sploh ni čakala na proces, tpnpak je obdolžila Srbijo na podlagi svojih lastnih nedokazanih trditev, in potem, ko se je uvedla sodnijska razprava že tekom na vseh straneh besneče vojne, se je izvršila za zaprtimi durmi, in svet zopet ni izvedel, kaj se je dokazalo in kaj ne.
* Sedmero vislic so potem postavili v Sarajevu; sedem ljudi je z vrvjo okrog vratu z življenjem poplačovalo dvoje življenj, ne glede na ječo, na katero so bili obsojeni drugi obtoženci.
Tisočkrat se je že zgodilo, da ni bilo življe-nje človeka vredno pet vinarjev — tudi v "pravni" Avstriji, ki si je naplačala Franca Ferdinanda in Zofijo z drago ceno. Nešteti uboji in umori so ostali nemaščevani in nihče na svetu se ni smel razhurjeti zaradi tega, nihče .ni smel izreči niti glasne kritike.
Za avstrijskega prestolonaslednika in njegovo ženo niso zadostovale smrti, dosojene po paragrafih kazenskega zakona, pol sveta je moralo zaradi njiju v klavnico, in še danes, ko šte-jejo grobovi že na miljone, ni dovolj "kazni" in maščevanja! •
Pili so ljudje, ki so verjeli vse, kar so pripovedovale in razlagale visoke vlade. Verjeli so, da je svetovno vojno povzročil sarajevski atentat in da bi bila Srbija, če bi bila ugodila avstrijskemu uithnatumu, lahko preprečila vesoljno v klanje. Razširjanje klavnice od dežele do dežele, dveletno trajanje splošne morit ve brez upanja na do-gleden mir mora ozdraviti tudi najnaivnejše duhove in jih poučiti, da je treba vzroke tega brez-primernega zločina iskati drugod. In kdor jih ni razumel takrat, ko je katastrofa prihrula, je i mel v dveh letrh dovolj časa in prilike, da se pouči o njih,
AVSTRIJA IN SRBIJA.
Svetovna vojna se je pričela med Avstrijo in Srbijo. Dasi se pri takih internacionalnih krizah nikdar ne sinejo a priori izključiti širše in oddaljenejše možnosti, je vendar povsem naravno, da se najprej posveti pozornost tistim momentom, ki so očitno najbližji, v tem slučaju torej razmerju med Avstrijo in Srbijo.
Ze davno ni bilo sosedstvo teh dveh držav prijateljsko. Ko je Srbija skrušils tur:ko nadvlado in dosegla državno samostojnost, ni bila Avstrija nič kaj vzradoščena. Prejšnja "bolna" Turčija ji je bila mnogo ljubša soseda, kajti dokler jc gospodoval polumcsec ob Savi in Donavi, je bilo na Dunaju upanje, da bo Avstrija glavna dedinja, kadar se bo delila turška zapuščina. Oči Ila/bhburžanov in njih političnih služabnikov s<. bile uprte v Solun, kjer bi avstrijska prometna pota dosegla Kgejsko morje. Tam bi se vse bolj na stezaj odprla vrata svetovne trgovine, kakor oh Jadranskem morju, na katerem simbolizira i-talijanska zadava vendar večjo moč kot avstrijska. Solun bi približal Avstrijo'bližnjemu in «lalj-njemu vzhodu. Solun bi naredil iz Avstrije pomorsko trgovinsko državo in resnično velesilo. Solun je ostal na tihem cilj avstrijske politike tudi tedaj, ko je postavila ustanovitev neodvisnih 'balkanskih držav močno pregrajo med habsburško monarhijo in Kgejsko morje.
Javno ni dunajski kabinet mnogo govoril o svojih balkanskih aspiracijah. To bi bilo neprevidno. Ali pozivhil ni nikdar na ta cilj, po katerem se je ravnala vsa njegova balkanska politika. Za ta namen se je dunajska di|Ho;nacija neprenehoma trudila, da bi preprečila okrepčanje balkanskih dežel; neštete velike interese svojega lastnega prebivalstva jc žrtvovala, le da bi se na Balkanu ohranila slabost.
Sredstva, katerih se je posluževala v ta namen, so bila zeb» raznovrstna, včasi državniško velikopotezna, včasi sekantno malenkostna, včasi hudodelsko perfidna.
PREKOSAVSKA MISIJA.
Okupacija Bosne in Hercegovine, katero je Avstriji poveril berlinski kongres, je naravno vzbudila si I» ko ljubosumnost. Bošnjaki in Her-eegovci niso revoltirali zoper turško gospodstvo zato, da dobe novega gospodarja. Srbija je upala, da se ji pridružita ti dve deželi; prebivalstvo je bilo po večini res srbsko, in če 'i>i bilo imelo ljudstvo samo glasovat?, kam hoče, bi se bilo nedvomno z veliko večino izreklo za Si bijo.
Toda okupacija je bila evropska volja, in Srbija ni smela sanjati, da se ji upre. Naposled ni bila i-cupacija osvojitev, torej je ostalo Srbiji še vedno upanje.
Ali ko le Avstrija poslala svojo armado čez Savo, ni mislila ns to, da jo sploh še kdaj pokliče nazaj. V zasedeni deželi se je takoj začela pri-nravi jati za bodočnost; njenim velikim političnim željam so služile notrsnje "reforme" v okupira-nem ozemlju; zaradi svojih dalekosežnih ciljev je
izkušala z vseiui močmi avstrizirati. Bosno iu Hercegovino.
Priklopitev teh dežel jc imela za habsburško monarhijo uekaj nevarnega. Po narodnosti je bilo njih prebivalstvo jugoslovansko kakor ono onkraj Save in kakor ono onkraj Drine. Na obe strani 'hi ga utegnile vezati nacionalne simpatije. Jugoslovanska ideja bi bila z okupacijo lahko dobila kri in meso. Dunajska politika je to smatrala za veliko nevarnost in se je ta»koj pripravila, da jo preprpči.
Onkraj Save, na Hrvaškem, je dala madjar-ski hegemoniji prosto roko, da zatrč kos za kosom hrvaško avtonomijo; iz Hrvaške in Slavonije jiaj bi bile postala ogrske velike žtipumje, iz Dalmacije pa še 'bolj avstrijska pokrajina, kakor dotlej. Ker pa ni bilo mogoče dovolj hitro inadja-rizirati, sc je na tihem podpihovnla vsaka politika, ki je podžigala sovraštvo med Hrvati in Srbi. V Bosni so protežirali versko nasprotje, srbohrvaščino so imenovali, "bosanski" ali pa še rajši "deželni" jezik, in trudili so se, da bi ustvarili poHcbno mohamedansko narodnost. Poleg tega se je naselila v deželi cela armada avstrijske iu ogrske birokracije iu favoriziralo se je napeljevanje nemških in madjarskih trgovcev, špekulantov in drugih pionirjev "avstro-ogrske ideje."
Avstrijska narodnostna politika, zlasti ona na jugu, se ne more presojati kot pAseluia, izključno nacionalistična prikazen. Njeno ozadje jc bilo imperialistično. Ako ne bi bili vladajoči imeli svojih visokoletečrh želja, bi bil ruvnojugo-slovanski problem za Avstrijo zelo enostaven. Ce bi bila habsburška monarhija mislila le na razvoj v svojih mejah, ne bi bilo zanjo nič Ugodilej-šega, kakor reorganizacija na podlagi avtonomije iu enakopravnosti narodov. Na jugu ne bi bilo delalo niti Velikih težav vprašanje, ali naj se izbere teritorialni ali takozvani jicrsonalni princip za narodno avtonomijo, kajti v velikem delu se krijeta ozemlje iti narodnost, in tisti kompromisi, ki 'bi bilo potrebni za rešitev in spravo, bi se bili brez težav dosegli.	*
Taka ureditev skupne države bi bila dala Avstriji veliko notranjo moč in bi jo bila varovala tudi na zunaj .ako Iii bila nacionalna avtonomija utemeljena v načelih politične svobode. Vsaka irc-denta bi postala-smešna, če bi našli narodi za svoj razvoj in napredek notri boljše pogoje kakor zunaj.
V svojem interesu bi bila Avstrija morala rešiti nacionalni problem na ta način, ako — ne bi bila imela imperialističnih ciljev. Nacionalna avtonomija iu politična svoboda niso faktorji za napad in osvajanje. V potrebi obrambe lahko delajo čudeže; za agresivno politiko nimajo vrednosti.
Avstrijski cilji so bili agresivni; zato se ni mogla Avstrija odločiti za nobene federalizacijo, za nobeno.avtonomijo. Zato so ostajali neuspešni zlasti vsi poiakusi socialnih demokratov, ki so od svojega vstopa v parlament leta 1HÎI7. pa do zadnje zaključitve državnega zbora, neštetokrat vložili pozitivne predloge za rešitev narodnega vprašanja na podlagi avtonomije in enakopravnosti.
In ker jc imela Avstrija imperialistične namene, je morala iskati zasloni bo, odkoder bi v resnem slučaju dobila pomoč. Najti jo je mogla lc v Nemčiji; to, ne pa kakšna posebna ljubezen do nemštva, je bil glavni vzrok, da je imela notranja politika Avstrije pretežno nemško barvo. To je bil pa obenem tudi glavni vzrok, da je avstrijska politika iboljinbolj gubila samostalnost in jc postajala v rastoči meri odvisna od Nemčije, tako da se je naposled na Dunaju ved o mu ali lic vodoma vršila politika Nemčije.
SPLETKARI.7E NA BALKANU.
Odkar je padla nekdanja hegemonija Turči je, je bil Balkan torišče zunanjih intrig. Pri tem je igrala Avstrija če ne vedno, pa vsaj v mnogih slučajih spora/.rm no z Wméijo veliko vlogo. Porabila je v s« .ko sredstvo, s katerim bi si bila mogla pridobiti vpbv na Balkanu. V prvi vrsti se je trudila, kar je v monarhiji precej razumljivo, da dobi vpliv na vladarje. V Rumuniji in na Grškem so že sedeli nemški priuči. Bolgarska je dobila svojega Battenberga, in ko se je tega izne-bija, Koburzaua, ogrskega veleposestnika in ofi cirja. V Srbiji si je Avstrija kupila Milana, in tudi črnogorskega Nikito so morali iicvcdoma - zalagati avstrijski davkoplačevalci.
Kazim dunajske vlade je na Balkanu največ intrigirala petjograjska. Ni dvoma, da je imela Rusija v Srbiji in na Bolgarskem, deloma.tudi na Rumunskem kljub Besarabiji gotove simpatije, vkoreninjene v spominih na »kupne boje zoper Turčijo. Ali prav tako ni dvoma, da ne bi bile te simpatije ruski vladi nikdar zagotovile onega realnega vpliva, ki ga je dosegla, če ne bi bile avstrijske spletkarijc naravnost gonile balkanskih vlad v rusko naročje. Ne hrepenenje po ruskem despotizmu, ampak strah pred Avstrijo je razbijal poizkuse neodvisne politike v Belgradu in v ISofiji in podpiral ruski Protektorat.
Tako so tuje spletkarijc iz balkanskih dežel iiHpravile žoge. premetavam» zdaj sein zdaj tja, iu ob tej igri niso prišli balkanski na rini i do tega, da bi se bili doma ojačali in združili, kar bi jih edino bilo moglo rešiti tuje hegemonije.
Ves svet ve. da jc imela tudi Rusija na Balkanu sebične namene. Tudi danes sanja mnogo njenih političarjev o osvojitvi Carigrada. In za nobeno balkansko deželo ne bi bila uteha, ako bi earizem zavladal ob Zlatem rogu iu odtod vsem skupaj vedno žugal s svojo močno pestjo. Ali tega cilja ne bi bila mogla Rusija nikdar doseči •brez svetovne vojne, ki bi morda morda ustvarila tak položaj, da bi se tudi Anglija i.i Francija potolažili z ruskimi Dardauelsmi. Niti danes še ni gotovo, niti verjetno, da bi zapadne sile tudi v slučaju odločilne ruwke zmage izročile Carigrad Rusiji; brez splošne evropske vojne bi bilo to tem manj mogoče.
Kljub tem očitnim težavam je Rusija zelo spletkarila ua Balkanu. Resnici na ljubo je pa vendur treba priznati, da je bilo avstrijskih in-*trig več iu da so tudi 'bolj globoko segale.
Vsa gospodarska politika Avstrije napram Srbiji je bila dolga vrsta neprijaznosti. Avstrija je bila naravni odjemalec srbskih |M»ljedelakih iu živinorejskih produktov. Prav to dejstvo bi bilo lahko veliko pomagalo, da bi se bili ustvarili med Avstrijo in Srbijo prijazni odnošaji. Gospodarske razmere so velika moč, tudi državna politiku je najbolj odvisna ml njih.
Avstrija ni hotela uvaževsti tega. Namesto da bi si bila Srbijo prilezala s trgovino, ji je neprenehoma nagajala z uvoznimi prepovedmi. Avstrijsko prebivalstvo je zahtevalo mesa; Srbija ga je hotela dodajati, avstrijska vlada je prepovedovala uvoz. Tako je silila Srbijo v spoznanje, da je njena neodvisnost le fiktivna in da je v svoji državni samostojnosti vklenjena, dokler ima na vsaki strani soseda, ki ji njena lastna vrata lahko zaloputne pred nosom.
Ce se jc v Srbiji razvilo nekaj kai or imperializem, stremeč po morju, je to najbolj pospeševala avstrijska gospodarska politika. Kdor hoče razumeti balkansko vojno, ne sme pozabiti ua ta dejstva.
ANEKSIJA IN KOMPENZACIJA.
Avstrija je po tridesetih letih okupacije, a-nektirala Bosno in Hercegovino. Z avstrijskega stališča je bila to čisto nepotrebna reč, kajti tudi v času okupacije je Avstrija tako gospodovala v Bosni in Hercegovini, kakor da sta deželi njeni. Ali aneksija je bila za Srbijo provokacija. In na Dunaju so se zavedali tega, dasi so se delali, kakor da se čudijo srbski razburjenosti. Vedeli so tudi, da ogrožava aneksija evropski mir v največji meri, in avstrijska zasluga ni bila, da ni takrat izbruhnila evropska vojna.
Srbsko razburjenost je Aehrenthal potolažil z obljubo gospodarskih ugodnosti. Bila je zopet enkrat prilika, da se pokoplje sovraštvo med Avstrije» in Srbijo. C godna trgovinska pogodba, ki bi bila Srbiji omogočila prodajo njenih produktov po najkrajši poti, bi bila s svojim velikim gospodarskim pomenom zamašila usta šovinistom; ako bi se bila obenem v Bosni in Hercegovini vpeljala resnična ustava s pošteno volilno pravico in z zaščito narodnega kulturnega razvoja, bi bila morala Srbija pokopati bojno sekiro, ker bi ji bilo zmanjkalo argumentov, s katerimi bi bila mogla tožiti Avstrijo pred sodiščem Kvrope. Za srbske želje ne «bi šla ne Francija ne Anglija v boj, in če bi Karagjorgjcviecvi princi še nadalje demonstrirali po Belgradu, bi se bili le osmešili.
Toda Avstrija je obljubila in — prelomila obljubo. Gospodarske "ugodnosti" za Srbijo so bile take, da se je njen izvoz v Avstrijo še zmanjšal. Srluija se jc morala vdati, ker je bila slabej-ša, ali sedaj je dozorel njen namen, da si poišče in odpre drugo trgovinsko pot, ki jo reši odvisnosti od Avstrije.
OB BALKANSKI VOJNI.
Po tripolitnnski aferi je prišla balkanska vojna. Avstrijo je mogočno presenetila, zlasti ker jc nastopil skoraj ves Balkan združen proti Turčiji. Bolelo jo je. da je izgubila svoj vpliv na Bolgarskem, grizlo jo je, da so imele zavezniške, posebno da je imela srbska armada uspehe.
Tedaj so se pričele intrige v največjem slogu in Evropa je imela nezaslišane težave, da je preprečila splošno vojno. Dasi je bilo smešno pričakovati napad od Srbije in Črne Gore, ko je bilo vse vojaštvo potrebno na bojiščih proti Turčiji, jc Avstrija mobilizirala in preplavila vso Bosno. Hercegovino. Dalmacijo in Slavonijo z vojaštvom. Povsem očitno je iskala pretvezo za nn-•»,iT|. Izmislila si je zloglasno 1'roehaskovo afero, s katero se je naposled blaniirala kakor še nobena vlada na svetu ne. Poletu je "branila" Adrijo proti Srbiji, dasi bi se bili pogoji miru itak šele tedaj določili, ko bi se bil sklepal mir. Ali takrat ne bi bilo več upanja, da se zaplete situacija in postane vojna "neizogibna". Zato se jc Avstrija tudi že med vojno potegnila za "pravice Albanije", katere sploh še na svetu ni bilo.
Srbija jc odnehala pod pritiskom velesil. C-darec je bil hud, kajti morsko pristanišče je bilo največje hrepenenj«' Srbije. Morsko pristanišče je zanjo pomenilo neodvisnost. Ali Evropi se Srbija ni mogla upirati.
S tem, da je Srbiji» odgnala od morja, jc Avstrija položila kal za drugo balkansko vojno.
Medtem je intrigirala iu provocirala dalje. Privlekla je nenadoma skadrsko vprašanje na dan, dasi je mirno trpela obleganje Skadra, dokler niso Črnogorci zavzeli zadnjih postojank.
Ne glede na vsa ta znamenja, ki potrjujejo, da je Avstrija že takrat iskala vojno, vemo iz ofi-eielnega poročila v italijanski zbornici, da je italijanski vladi naznanila svoj namen, da napade Srbijo in zahtevala od Italije podporo.
Po končani pivi je Avstrija dajala Ferdinandu potulio za drugo balkansko vojno, in tudi med tem časom je imela svojo armado mobilizirano. Ta vojna se jc izvršila in končal* zelo proti njenim željam, in še po sklenjenem miru v Bukarešti) je hotela poseči vmes; takrat je bila celo pripravljena na sodelovanje /. Rusijo, in le ker so tudi v IVtrogradu umaknili protest proti mirovni pogodbi, se je Avstrija premagala in vteknila še enkrat meč v nožnice. Ali v parlamentu je izsilila nekoliko novih vojaških zakonov, med temi zakon o vojaških dajatvah, in miljardo izrednih izdatkov za militarizem.
Avstrija je hotela vojno in se je pripravljala nanjo na vso moč. Kriza je bila le vprašanje časa. Atentat v Sarajevu je morda pospešil katastrofo, povzročil je ni. K s., t i vojna je bila že ua obzorju.
VOJNI NAMEN.
Cltimatum! Zloglnani Berchtoldov ultimatom jc najnedvomnejši dokaz, da je Avstrija hotela vojno. Hinavski komentar, ki ga jc vlada
objavila v časopisih, priča to inorda še bolj zgovorno kakor ultimatum sam.
Vlada je v svojih izjavah trdila, da ne obsegajo njene zahteve nič kritičnega. Dejala je, da so vac zahteve take, da jih Srbija lahko izpolni; nobena se ne dotika njene suverenosti, nobena jc lie ponižuje. Medtem ko je vlada to objavljala, je i.ucla že vse mobilizacijske ukaze pripravljene, ves načrt za napad izdelan in vse vojne vloge razdeljene. Kajti vedela je, da jc njen ultimatum nesprejemljiv.
Treba se je spomniti, da jc ta dokument obsegal naravnost nemogoče zahteve, ne le ponižujoče, ampak nemogoče. Avstrija je zahtevala, da naj Srbija potepta svoje lastne zakone o tiskuj o zborovalni pravici i. t. d.
Srbija je sprejela več zahtev, nego so po Evropi pričakovali. Za ostale je priporočala; «la naj sc predlože razsodišču v Hagu. To je bil izhod. Avstrija bi se bila častno lahko izognila vojni. Namesto tega je takoj ponoči ukazala mobilizacijo. Kajti hotela je vojno. Hotela je splošno vojno; kajti takoj prvo noč jc bil izdan ukaz. /.a mobilizacijo stalne armade, doiuohranstva in črne vojske. Nihče ne bo verjel, da jc bila taka sila potrebna zoper samo Srbijo.
Ali Avstrija je vedela, da začenja splošno evropsko vojno. Vedela je to tako natančno, da je poslala takoj prvi dan celo na italijansko mejo — proti svoji tedanji zaveznici — vojsko.
NEMČIJA — ANGLIJA.
Avstrija je hotela vojno, ker jo je hotela Nemčija,
Nobena vlada ni bela kakor ovčica ;'svoj del grehov ima vsaka iu tudi nekoliko odgovornosti za vojno pada na vsako. Ali zgodovina se en zadovoljuje s splošnimi obtožbami, temveč zahteva jasnost. Nedvomni dokazi pričajo, da sta sc zlasti francoska in angleška vlada pod izdatnim pritiskom socialistov trudili do zadnjega (hipa, da se ohrani mir. Nemčija je pospešila krizo s tem, da je napovedala vojno Rusiji iu Franciji in napadla Belgijo.
Da jc potem Anglija Nemčiji napovedala vojno, je bila le sekundarna posledica, po splošnem položaju nkravnost neizogibna. Sele s to napovedjo je dobila vojna svpj pravi značaj.
Kajti ves ta strašni boj se vodi, brez obzira na to, kje se je pričel in pod kakšno pretvezo je bil napovedan, v prvi vrsti za interese Nemčije in Anglije. Vsi drugi so le sokundanti, interesi drugih prihajajo šele v drugi, tretji, deseti vrsti v poštev____
Angleška svetovna trgovina in nemški kapitalistični imperializem — to sta glavna nasprotnika. Za gospodarsko obvladovanje sveta pod britansko ali nemško zastavo sc koljejo narodi že dve leti, in — večinoma ne vedo tega.
Ali z velekupčijskiini nameni obeh skupin jo spojenih mnogo drugih vprašanj, ki segajo tako globoko v interese narodov, tudi v interese ljudskih mas, da je vendue razumljivo, kako je mogla iz te vojne kraljev in cesarjev, iz vojne kapitalističnih skupin deloma postati tudi vojno narodov. Ta velikanska tragična prikazen se ne pojasni cimstavuo, če se pravi, da so množice izgubile pamet. Velike mase s«» bile sploh še nezavedne, kajti sicer ne bi mogla biti reakcija še v vseh deželah močnejša od naprednosti. Zavedni so pa bili poatavljeiii pred strašno dilemo: Ali mirno dovoliti, da zmaga brez ml pora tista sila, ki se naslanja na največjo nezavednost, ki bo torej lahko zmago najbolj zlorabljala, ali pa se postaviti v bran proti tej preteči reakciji, «lasi je to vojna vladajočih, pa ne vojna revolucije.
I)n so se vpričo te usodepolne dileme zgodi-« le tudi obžalovanja vredne napake, včasi tudi pravi grehi, je žalostno, ali človeško razumljivo. Le krščanski Bog je nezmotljiv, pa še 011 je delal napake, ki jih je pozneje sam obžaloval, kaznoval pravične iti krivične enakA, se strastno maščeval in dopuščal take grozote, kakršna je bnš sedanja vojna.
TEKMA.
S stališča kapitalistične politike jc ravnanje Nemčije popolnoma razumljivo. I/, agrarno fevdalnih malih dežela se je Nemčija že dolgo raz.vi-jala v moderno kapitalističnoindustrijskn državo. Ta razvoj je zlesti pospešil njen uspeh v franco sko-prnski vojni leta 1H70—71. Prinesel ji je politično edinstvo in s tem odpravil meje, ki so ovirale ge-;)or|aiNtvo v velikem slogn ; padle so zapreke. ki so bile dotlej ua poti enotni kapitalistični politiki in nagli koncentraciji kapitala. Vojna odškodnina, ki jo je morala plačati Francija, je prinesla v deželo ogromne svote, zahtevajoče investiranja.1
Nemčija je dobila hitro se razvijajočo industrijo in svetovno trgovino. Postala je kolonrjalna država iu si zagotovila vsa kov rat ne surovine v svoji h. tni oblasti, trge za svoje produkte je pa neprenehoma razširjala, tako da je začela očitno konkurirati z Angliji».
Ali Anglija je bila prva gospodinja svetovne trgovine in je z največjo ljubosumnostjo opazovala razvoj svoje tekmovalke. Kaj pomenijo za-«hjo vse pr< komorske posesti, ako ji kdo drugi 11 grabi prilike za dobiček ? Ako sc Nemčija dovolj razširi in utrdi svojo moČ*v Afriki in Azi ji, postane la'hko nevarna njenemu svetovnemu gospod« stvu. Vprašanje nastane, komu pripade glavna trgovina na daljnjein vzhodu; vprašanje nastane celo, kako dolgo bo Indim angleška in Egipt v an
g eški oblasti.
Otožje prek o ¡norčke trgovine je mornarica. V pomorskem oboroževanju se je najbolj izražalo tekmovanje Anglije iti Nemčije. Ta je hotela prvo dohiteti, ona se ni dala vjeti. Bojne ladje so s* gradile kakor za stavo. Morski velikani so 1 a. tli in rastii. Tehnika je morala neprenehoma izmišljati nova ofenzivna in defenzivna ared-Ntva. Naposled je postala ta tekma tako histerična, dn je že rz nje zijala akutna nevarnost vojrte. (Konec na 8. strani).
ADV RKTI8KM MST
SLOV, DELAVSKA
IIMMVIJM «♦•»• M. «vrtala
PODPORNA ZVEZA
Uäer»w*w* » e*rUe IM
V dri«vi P*im.
Sedet: Conemaugh, Pa«
GLAVNI URADNIKI:
PREDSEDNIK i Ivan Prostor, 1098 Norwood Ril., Cleveland, Oblo. I'OllPRKIWKDNIK: Josip Zorko, R. F. D. 2, box 50, Weat Newton, P». TAJNIK: Blas Novak, 20 Main St., Conemaugh, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidriak, 170 Franklin Main St., Conemaugh, Pf. BLAU AJ NIK t Joaip Žele, «108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ZMOŽNI BLAOAJNIK: Prank Pavlovi, 20 Maiu St., Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
1.	nadzornik: Ivan A. Kaker, 207 Hanover St., Milwaukee, Win.
2.	nadzornik: Nikolaj Povše, 1 Craib St., Numrey Hill, N. S. Pittsburgh, Pa. | preračunati »voje premoženje otirom«
■i. nadzorniki Jakob Kocjan, 1100 E. 52d St., Cleveland, Ohio.
POROTNIKI:
Ganjeni.
Na seji gl odbora S. N. P. J. dna
12. junija, na katari ja bil navaoč tudi brat Frank Černe, ¿lan vašega odbora, aa ja bolj natančno govorilo v prid «druženja.
Kolikor urno sprevideli, ni konvencija S. D. P. Z. imela koga od nate jednote, da bi bil zanaaljivo razložil pogoje nai« Jednote in pojaanil tiata zapreke, ki naa največ Aa zadržujejo za «draženje, kataro ai članstvo predstavlja različno, in radi tega ni mogla vata konvencija veliko sklepati glade združitve, in ja pooblastila tozadevni odbor, da na to deluje.
Vašemu odboru ai uaojamo pojasniti, da naš odbor je sklenil dati ale-deče pogoje.
1.) Vaša Organizacija naj puati
na «vaza aolvantna. Ta predlog aa so- odobra. Br. Waley proteatlra proti
Rabljevo delo.
glasno sprejme
zapisniku konvencija, ¿ež da ni br.
Predlog, da se Zveza toliko časa ne Kaker kot konv. zapisnikar Izvržil avo-	Hmrt jc žanjica vojne. To daj«
»druži ■ 8. N. P. J. dokler na poatanc	j« dolžnosti; dal je priobčiti imena	1 vojn| njen tragični značaj. Vojna
aolvantna, ae «oglasno sprejme.	predlagateljev predlogov, med tem ko	m lahko obsoja, vojna se s tega ali
Br. Prostor poroča, da je bilo več	J« P* konvencija sklenila, da se ime-	olu.Ka «tališča labko smatra včasi
prosilcev za vatop v zvezo odklonjenih,	ne priobčijo. Br. preda, vpraša	u neiIUgj|mo . v vsakem slučaju
'V? ,"t0J k!r im'\l PH r°Uh	I r> KaUrK d! 86 "Z dri*1 >kl!;	k smrt na bojišču njeva naravna
nikakih izkaz,I starost,; a »e pa te-	P«, ter ga poz,vi a da naj se oprav i,	{ £ . ¿,tCV bele žc-
mu odpomore naj b, se nekaj ukrenilo,	Jflede tega nedostatka. Br. Kaker pr,-	» . ' u-b^e it» ni
ker v sedanjem času je težko dobiti	pozna, da ni ravnal pravilno, opravi-1 «^»J	obilna, kalun ae m-
enake listine iz starega kraja.	¿uje po se, da je bil takrat zelo zapo	kdar ne, je razun obsirnosti kia-
Br. Vidrih predlaga, da se v»ak, ki	»len, kakor tudi radi bolezni, valed	nja še naravna posledica silnega
je prekoračil 40. leto Htaroati, lahko	tega ni imtd časa zapisnik ta enkrat	tehničnega razvoja, ki je omogočil
izkaže pri vstopu v zvezo z zapriae-	prepiaavati, nakur je bil originalni za-	bojna sredstva, kakršnih niso luo-
ženo izjavo, ter v bližnji bodočnosti	pisalk poslal v tisk.
Br. Sitter predloži ponudbe tiskarn
1	' r , ... . . . »rat Kaker pojasn
certifikate po aktuarju k, je tako delo Tomai gt ¡¿	,
dovriil pr, S. N. P. J. in akrbi naj, da VAni„m n. .¡V..
|gli v preteklih dobah ustvarjati niti bogovi.
Ali veliko bolj žalostno in obenem razburljivo je krvnikovo dc-o, ki ¡«vršilje v vojni dobi pr«-
Brat Kaker pojasnuje, da je neki je cena zelo ugodna, se ta račun takoj fresljivejšo grozo nego inožnarji,
topovi in strojne puške. Strašne
že s kako drugo liatino, v alučaju pa da izjava ne odgovarja resnici, tedaj	?<Q tiak pravil; ponudba Narodne tise a takim članom postopa po pravi-	skarne v Chicagi je najnižja, namreč lih. Predlog sprejet.
$40.00 za 3500 iztisov, valed tega, ker ](
zvezo z obreko- odobri.
1.	porotnik: Anton Lavriš, box K, Yukon, Pa.
2.	porotnik: Krauk Buvdek,
|k»iotnik: Auton Welly, box 44, Superior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODROR:
Frank Skafca, 4*5 2nd St., Conemaugh, Pa. Ivan Jnger, b. 543 Woodland Ave., Conemaugh, Pa. Franc Kos, Conemaugh, Pa.
Mihael Flek, R. F. D. 4, b. 143a, Johnstown, Pa. Jakob Rupert, b. 2.IS, South Fork, Pa. Ivan Hribar, Johuatown, Pa.
(JLAVNI URAD v hiti at. 2ü Main St., Conemaugh, Pa.
bo postala aolvantna. Actuar mora
vanjem na socialističnem kongresu, ki se je vršil dne 4. Jul. v Chicugu,

Asaeta to liabilities in če pronajde, da vata organizacija nima 100%, naj pre
di v zvezo, ki so »oc. mižljenja. Gl. urad to odločno zanikuje, ker iz to-
računa, koliko bo treba vsakega člana Eadavnih ^ raiy¡d da je bi, smatrati surejtaga kakor ^ v resnici omenjeni odWlonjen od vrh. ,drlvnikll(
in po kateri ataroati bode plačeval aseament, da bode pokrit primanjkljaj, j od
2.) S. N. P. J. Vas «prejme takoj z vsemi dolžnostmi in pravicami, ka
ne pa od dotičnega družtva ali po celo
Br. tajnik poroča, da je najel nove
kor hitro dobimo porodilo, da je vata Pr°"tore za	" sporazumom še
organizacija po proračunu aetuarja nekatenh odbornikov, ki bodo od-solventna in izkazuje 100'A takozva- g0V"rJah •VOJ,m Potrebam in kon-nih assets to liahilitlea, in če važe venčnemu "klepu; obenem prosi, da bi članstvo sprejme pravila S. N. P. J.; jmu na"tav»l pomočnik v gl. uradu radi tega je potrebno glasovanje, da v"Ic<1. ob,le** P°8la in vrednosti, ki
m II I £% tn Ml« mm A a 1 _ —_	11 _I A. _ 1_ ! t
to članstvo formalno potrdi.
mu je zapustil prejšnji gl. tajnik.
Uradna Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31at St., Chicago, 111.
Cenjena druAtva, nairoma njih uradniki, ao uljudno prošeni, pošiljati vse 3.) g, n. P. J. na'važe članstvo	Pro*nja se mu ™vrni», ker gl. odbor
doniae naravnost ua glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na se pošilja Hpe|jra da naj pusti idejo, da bi se	n'kakor nc more dovoliti, ker bi bilo
edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne	'	rl,r ,riv ;.v,„u	P»"oti konvenčnemu sklepu,
notom privatnih iekov na naalov Bias Novak, S. D. P. Z. k Conemaugh Depoait P°leK nas,h ®t,rlh razredov upeljavali
Hank v Conemaugh, Pa.
šc kaki drugi razredi, to pa zato, ker
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake kdor je sedaj pri Vas zavarovan za
Predlog, da se nadalje vrši pregledovanje knjig v gl. uradu vsakih šest
pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da ae v pri hodnje popravi.
$250.00 posmrtnine, naj ae zavaruje mesecev, to pa zato, da se zvezi pri
pri jednoti za $150.00 ali pa za $000.00 kdor pa je član Jednote za-
ne more ničesar ukrepati v tej zadevi,	«Pe,ira da v*toP» v r"red za
razun kar zahtevajo tozadevna pra- ftOOO.OO, član ki je zavarovan pri
vila.
Odbor dr. štev. 0. prosi gl. odbor,
jednoti sedaj za $ lOftO.OO in pri zvezi za $500.00, sme vstopiti pri jednoti
PRVA SEJA GL. ODBORA S. D. P. Z. umrl pet dni prej kot bi bil opravičen varovan za $600.00 in obenem član PO 4. redni konvenciji dne 7. julij. <»o usmrtninc, vslcd tega glav. odbor jzv«* '«varovan za $500.00, se na 1916.
Navzoči atari glavni odbori
Predsednik, Frank Pavlovčič, pod-preds. Josip Zorko, tajnik Blaž Novak, zapisnikar Ivan Prostor, blagajnik Josip Žele, zaupnik Andrej Vidrich.
Nadzorniki: Viljem Sitter, Nikolaj Povac.
Novi glavni odborniki:
da naj se društvo nc suspendira, ako!v raxre<l $1500.00, kdor pa je pri he bo poslalo asesmenta za prihod- zvezi «varovan za $500.00 in pri jed-ker so valed ondotnega notl M H»00.00 bo moral ostati za-
nji mcsec,
varovan r.a $1500.00.
Odbor priporoča da ostane pri štirih razredih tudi radi tega, da ae znižajo upravni stroški, zdravniška preiskava kakor hitro je zveza solventna, nikar Andrej Vidrich, blagajnik Josip gv	i« Skidmorc Kans ki P°P°lnom" odpade, potrebna pa bo,
štrajka člani zelo prizadeti, zavežejo se, da bodo stvar takoj izravnali, čim re razmere izboljšajo. Tej prošnji gl.
Predsednik Ivan Prostor, podpreds. Oijhor ugodi Josip Zorko, tajnik Blaž Novak, zapis- ^ tajnik preiiu pinmo tajnika dr.
Žele, pom. blag. Frank Pavlovčič. Nadzorniki:
Ivan Kaker, l.'nadz., Nikolaj Povše,
prosi za pojasnila, pod kakimi pogoji k,,° ic,i «varovati se za več kot je
hi se moglo društvo priklopiti k S. D. P. Z. Tajnik prečita tudi odgovor, ki
zavarovan pri obeh organizacijah. 4.) Članstvo nc bo rabilo takoj v
2. nadz. (3. nadzornik Jakob Kocjan ^ ^^ na omenjeno društvo, ki ieP V°*eči in P,a<*ati Primanjkljaj v
i je sestavljen v smislu konvenčnega »vezino blagajno, za slučaj, da aetuar
se ni udeležil revizije).
Porotniki, v
sklepa glede S. D. P. in P. Družbe in
Anton I^avrič, 1. porotnik, Frank S. D. P. Z. (glej zapisnik konvencije).
Bavdek. 2. porotnik, Anton Wclley, i 3. porotnik.
Pomožni odbor:
Sledi razno pojasnjevanje nekaterih gl odbornikov, kakšne pogoje daje glav. tajnik S. N. P. J. krajevnim
Frank Škufca od dr. štev. 1. (ni društvom S. D. P. Z. glede slučaja, da navzoč), Ivan Jager, od dr. štev. 2., bi se društvo hotelo priklopiti h S. N.
Frank Kos, od dr. štev. 3., Mihael Flek, od dr. štev. 9., Jakob Rupert, od
dr. štev. 36. (ni navzoč), Ivan Hribar, 1 med časom, ko se je nahajal na kon-
P. J. Za dr. štev. 13. poroča br. Anton Welley, h kateremu on pripada;
pronajde deficit, pač pa bo smatrano po proračunu aetuarja toliko let starejše, in na ta način bode pokrit df-ficit v dolgih letih.
5.)	S. N. P. J. je solventna in ima kakor bodete sprevideli iz glasila še več kot zahteva zakon, in sicer 101/96, toda od vaše organizacije se zahteva le 100'/i.
6.)	Kakor hitro vaša organizacija da preračunati svoje premoženje in uredi vse svoje zadeve in kakor hitro bo urad dogotovljen, naj odbor za združenje skrbi, da bo urad S. D. P. Z. premeščen v Chicago, kjer se bodo sistematično urejevale notranje zadeve organizacij.
To so sicer le provizorični pogoji, točno in vestno izvrševal vsigdar dane zavarovanega pri Jednoti, obenem se treba pa bo poznaje sestaviti bolj nn-
sprejmejo z isto staroatjo, kot so bili tančne pogoje, kateri bodejo morali
od dr. štev. 45. (ni navzoč).
venciji S. D. P. Z. so nekateri člani in
Prods. Frank Pavlovčič otvori sejo	odborniki društva vprašali za pojas-ob 8. zjutraj, pozdravi navzoče stare	nila ter so prejeli sledeče: S. N. P. J. in nove glavne odbornike ter po krat-	ne zahteva nikakega vplačila v Jedkem nagovoru k vztrajnemu delu pre-	noto, to je da ni treba, da bi bilo član-pusti svoje mesto svojemu nasledni-	stvo dotičnega društva prevideno s toku br. Ivanu Prostorju, ki nato za-	likim denarnim premoženjem kot ga sede svoje mosto, povdarjajoč, da bo	pride na vsakega posameznega člana,
mu dolžnosti ter prosi navzoče gl. odbornike, da naj mu vedno stoje ob sprejeti v S. D. P. Z. ter tudi brez vsa« strani v delu za korist S. D. P. Z. Br. preda, opozori navzoče, da 2.
biti sprejeti od obeh organizacij. Za slučaj, da zahtevate še kakih
ke zdrav, preiskave, (omenjeno dr.
šteje 78. članov) enakih poročil je informacij od naše jednote, smo Vam nadzornik br. Frank Tomažič ni izvr- | prišlo več na dnevni red, vsled česar vedno na razpolago, in ravno tako se šcval svoje dolžnosti kot tak, ker se ni izprevidi gl. odbor, da se hoče pri Vam mi priporočamo, da bi nam Vaš udeleževal revizij, zlasti v zadnjem nekaterih organizacijah vpeljati ne-času pred konvencijo je bil nadzorni kakšna nepostavna konkurenca.
Zato svari članstvo S. D. P. Z., naj ne sedn na take limance, ker bi se la-Slcdi čitanje zapisnika seje glav. 1 hko dogodilo, da bi bil kateri izmed Jednoto odborn z dne 20. marca 1916. ki se teh članov zelo prizadet, sprejme kot čitan; medtem se seje Stavljen in sprejet predlog, da se udeleži br. Frank Bavdek, ki vsled bo- objavi v glasilu Proletarec načrt, ki *c<lai *c ni pozval, ker je čakal da-
odbor nujno potreben, vsled tega se taka brezbrižnost obsoja.
odbor šel na roke in dal vse potrebne informacije, kajti le na ta način je mogoče, da pridemo kdaj do cilja. Za Slovensko Narodno Podporno
John Verderbar, M. P. Brat Sitter poroča, da aetuarja do
hrani nekoliko stroškov, se sprejme. Br. Sitter poroča, da je pomanj-
Seje se udeleži sobr. Frank Dre- 8Q ŽHve> ki pa(|aj0 lia bojiščih; melj. Kot preds.Penz. družbe pozdra- stra.||o }p ^ ujo ^ tujc ¡n.
v. navzoče, ter poroča da se je pen«, i	vK.illolna za ¡„terese svo-
družba že primeroma dobro pripravila i ... . .	» •
za združitev s S D. P. Z. edini zadr- Jlh «StirslfOV 111 prtVih sovrazni-
žek je še par slučajev, namreč člani, kov; ali kdor je šel v boj, ve, na ki ao bili člani S. D. P. Z., ki so pa kaj mora bit, pripravljen; ce se prejeli od nje odpravnino, oatali ao pa vrne živ, je skoraj tako, kakor da člani nadalje pri penzijaki družbi, je proti pričakovanju še enkrat Slednje se mu pojasni, da je ta zade- obil življenje. Marsikdo najde U-va že jasna, ker članstvo penz. družbe | fc-h« v tem, da drži sam orožje V
roki in da raznaša enako smrt, kakršna preži nanj. Vrhutega je večina v Imju napol ali pa popolnoma blazna, pijana od nap<jjev,
ho sprejeto z istimi pravicami kot jih imajo pri penz. družbi, izvzeta je seveda penzija.
Br. Sitter prečita račune, kar je
nad/, odbor pronašel od 1. maja do^, ^ ()d prebitega trpljenja,
od strasti.
in ostale gotovine je
jul
Dohodkov $49,078.66.
Izdatkov $12,700.52. Obenem poroča, da je ves denarni promet med društvi in jednoto bil pregledan do današnjega dneva, Jo je do 7. jul. 1916.
(Natančnejši račun izide v zvezi-
kljivo v konvenčnem zapisniku glede nem glasilu Proletarcu).
bolnikov; isto se ima glasiti: "Bolnik
Vse to ne opravičuje organiziranega človeškega klanja in mil ne jemlje surovosti, bestijalnosti in suženjskega značaja. Ali vse to vendar karakterizira razliko med siurto od šrapnela in smrtjo od rabljeve roke.
Znani dunajski list "Neues
je opravičen do bol. podpore z istim Louis Bavdcka odnosno njegovega dnevom, ko se prijavi bolnega; odpa- primanjkljaja pri zvc«i. K temu poro-
Preide se k zadevi bivšega tajnika Wiener Tagblatt" poroča:
"V prvih 14 mesecih vpjne je
de pa dan, ko se prijavi zdravega; ¿ata br. Sitter in Pavlovčič, ter po prijave bolnih se smatrajo vedno le vdarjata da je stvar za organizacijo zadnje; to naj vzamejo na znanje ugodna, ker bode morala družba, ki
zlasti društveni tajniki.
Br. Sitter prečita sestavo pravil mankljaj pokriti.
ic za njega varščino postavila, pri-
(spremembe in dodatki) sprejeti na zadnji konvenciji S. D. P. Z. kateri se
Preda, zaključi sejo ob 4. popoldne. Andrej Vidrich, zapisnikar.
Mesečno poročilo S. D. P. Z.
za metec junij 1916. finančnem poslovanju med glavnoTi uradom krajevnimi droitvl.
In
itv. društva
lezni opraviči svojo zamudo.
naj bi veljal, pod kakimi pogoji se
Na vrsto pride zadeva navzočega lahko združijo ostale organizacije z S.
nnšnjc seje, ki naj določi, katerega naj pozove, ali tistega, ki ga priporoča
sobr. Geo. Kosahera, člana dr. štev. D. P. Z. in obratno, in kako se morejo odbor S. N, P. J., ali tistega, ki se je
4. Za tega člana je bil sklep kon
vcncije, da se mu izplača $200.00 od
priklopiti posamezna društva k S. D. P. Z. Ta načrt mora biti sestavljen v
že ž njim pogodilo.
Predlog jc soglasno sprejet za zadnjega.
Preide sc k razmotrivanju pogojev niško podporo za to bolezen, ker sc pa dnc 4. maja 1916. v Pittsburghu, Pa. odbora S. N. P. J. za združitev, v poškodba nanaša le na desno nogo in To nalogo prevzame br. Viljem Sitter, lakta, vsled katere nc bode več zrno- kot član odbora za združitev.
pravnine, ter da prestane biti član Rmislu pogodbe med S. D. P. Z. in S. zveze; omenjeni je prejel že vso bol- D. P. in P. D. sprejete na konvenciji
žen za težja dela, prosi, da naj sc mu izplača za poškodbo $250.00, katera vsota naj se mu odšteje i« njegovo usmrtnine, obenem sc zaveže, da ne
Združitev S. D. P. in P. Družbe
a S/ D. P. Z.
katerih vidi gl. odbor S. D. P. Z. zelo veliko zapreke ravno glede usmrtnin-nkih razredov, ker bi bilo pač težko prisiliti članstvo, da svojo usmrtnino zviša, ker lahko sc dogodi, da bi bil
Brat tajnik prečita pismo gl, taj- član nekoliko bolchen, tedaj bi bil o<^-
bo zahteval nikakc bol. podp., ako bi n,ka penz. družbe sobr. Jos. Havpt- klonjcn od zdravnika, še težje bi član-kaka bolezen izvirala iz poškodova- mana, ki sporoča, da se je delo za stvo popustilo svojo posmrtnino v dovanega dela telesa, in da hoče ostati združitev žc dobro pospešilo, vendar nižjo vsoto, kar jc skoro Uključcno, član zveze nadalje. Glavni odbor mu da do sedaj šc ni bilo možno vse v pat^ pa ako S. N. P. J. uvede še raz-jc to odobril, obenem sklep konvcn-!red spraviti, pač pa do mescca no- rede, ki jih ima S. D. P. Z. kar po
vemhra ali dccembra sc bo mo^la mnenju gl. odbora ne bi prizadevalo «družitev že faktično ixvršiti; spodbu-1 posebnih potežkoč; s tem bi bila za-ja, da naj ne da premoženje S. D. P. preka odstranjena in združitev bi bila Z. preračunati po izvedencu (aetuarja), kakor hitro je mogoče, nakar naj se takoj poroča na glav. urad Penz. družbe, da bo mogel gl. odbor na pod-
cije zavrgel, ker jc bila gl. odboru dana naloga, da sc nadalje pogaja « bolnikom, ako sc prepriča, da bolnik lahko še nadalje ostane član «veze.
Zadeva sobr. Ferdinanda Horvata, člana dr. štev. 9., ki je osebno navzoč, se reši po pravilih. Omenjenemu j«
odtrgalo pri delu na roki tri prste in lagi računa ukreniti ostalo, česar jc pol dlani, na roki sta mu o-.tala dva potrebno za «družitev. Pismo se vza-
prsta, ki pa sta tudi toliko poškodovana, da ne bosta nikdar več za rabo. Vr.i nsvroči sc prepričajo o resničnosti. Izplača sc mu $200.00 za poškodbe, kar sc mu pa odšteje od njegove usmrtnine.
Zadevn Mihaela Vrčeka, člana dr.
me na znanje.
s tem «elo pospešena.
V slučaju, da se nc bi uvedli novi razredi pri S. N. P. J. tedaj naj bi se ukrenilo Ic toliko o priliki «druženj«, da naj bi ostalo članstvo S. D. P. Z. zavarovano pri S. N. P. J. tako kot je bilo pri S. D. P. Z. tudi nadalje. Zato
Brat tajnik čita poročilo gl. taj- gl. odbor S. D. P. Z. apelira na gl. od-niks S. N. P. J. glede združitve a S. I bor S. N. P. J. kakor tudi na članstvo
D. P. Z.
obeh organizacij, da sc skupno «avza-
Brat Kaker predlaga, da sc poro- mejo ter podpirajo to idejo, da se bo
čilo S. N. P. J. dobesedno priobči v zapisniku. Predlog sprejet. Pismo se štev. 41. Omenjenemu je umrl otrok, glnsi: katerega je bil dal zavarovati v otro-	Chicago, III., 13. junija 1016. da bi organizacija ne bila solventna,
škem oddelku pri S. D. P. Z. I« tosa- Odboru «a «druženje ali pridruženje tedaj naj ae ra«piauje po ataroati po
S. D. P. Z.
«družitev čim preje izvršila.
Br. Bavdek predlaga, da kadar sc preračunanje po netuarju izvrši, ter
1. . 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9. ,
10. , 11. , 12. ,
13.
14.
15.
16.
17.	,
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
66.
67,
68. 69 70.
71	.
72
73.
74.
75.
76.
77.
78. 79 80. 81.
o
• t. 1
¿ " i 152.40 I 88.20 I 92.09 I
106 U
105.ÍW 18 1$ 80.62 I
23.26 74.95 I 100.50 126.84 114.71 49.5 4 57.60 55.69 29.71
48.74 9.97 !
19.73 I 34.73 31.20 85.00 222.52 37.57 113.92 ti.«?
49.75 48.45 I 70.97 77.39 I
o
P «
> »o
»' ca
•<r, JS
Q-
125.00 45.00 12.00 71.00 168.00
80.00 91.00 10.00 26.00 103.00 70.00 114.03 60.00 22.00 51.00 52.00
14.00 22.00
76.00 149.80 14 00 194.00
36.00 12*8.60
1 « «
c >
>
ÎÎ
•ga p
$ 62.14
67.74
2.40
21.29 3.26
18.81 65.69 57.84 114.85 79.20 68.00 74.35
H.00 62.00
94.00 12.00 9.00 147.00
67.91 124.10 HO.43 20.19 6.85 I
39.94	, 12.73 !. 37.63 I, 75.02 j, 91.78 84.25
112.06 12.07 j,
20.07 ! 23.57 ! 17.07 ¡ 34.11 I '32.24 114.36 94.24
48.95	i, 102.67 i
19.76 59.60
42.00 466.50 32.00
2 4.00 101.00
26.00 82.00 106.00
8.00 13.00 41.00 8.00 17.00 60.00 28.00
Sktipaj
1.00 55.52 44.06 50.10
54.86
43.87 48.84 53.17 37.63 33.22 25.61 22.21 12.49 70.84 10.96 29.44
$4,717.98
bilo v Avstro-Ogrski zaradi vele-izdajstva in drugih političnih prestopkov obešenih oziroma ustreli jenih 4373 oseb in sicer: na t eskeui 72(1 oseb; na Moravskem 3346; \ v Bospi in Hercegovini 900; v Galiciji 4Hf»; v Bukov in i 320; na Hrvaškem in Slavoniji 513; v slovenskih kronovinah 469.
Vse te žrtve so bile ronlom Slo-| vani.
Italijanov je bilo usmrčenih v Tdstu 200, v Istri 90, na Južnem Tirolskem 330.
Ako čitamo, koliko tisoč jih je padlo v tej ali oni bitki, nas to mogočno prime. Ako čitamo, da je bilo 4373 oseb obešenih in u-strdjenih, nam zapre sapo, razpeli kri in zbudi vsa čuvstva besa. V štirinajstih mesecih jc padlo 4373 oseb od rabljeve roke!
S tem niso bile moritve nikakor končane. Iz posameznih poročil vemo, da so v Avstriji tudi pozneje streljali in obešali.
Na Irske*m je bil pred nedavnim put. Ob času, ko ima država vojno z zunanjimi sovražniki, so njeni državljani vstali z orožjem v roki zoper njeno suverenost; le z oboroženo silo je mogla Anglija ' zatreti rcvolto. Potem so vojna sodišča obsodila nekoliko ljudi na 23.57 •••••••• smrt in nekoliko usmrtitev se je
i.....' nO. 0 5	.
res izvršilo.
Vse, kar ljubi svobodo, je dvignilo ogorčen protest proti tem eksekucijam. Ne le v tujini, tudi na Angleškem so protestirali; nc le Irci, ampak tudi pravi Angleži so obsojali to maščevanje in izvajali, da bi se moralo z vjetimi Irci ravnati kakor z vojnimi ujetniki. Zaprtih imajo na Angleškem še par tisoč irskih rebelov; poročila napovedujejo, da jih bodo izpustili. Prav bo, ako se to zgodi, pozabljena zato vendar ve bo snirt onih, ki so padlikot niučciiiki svojega prepričanja. Angleškim vojnim sodiščem ni odpuščeno to maščevanje.
Ali v Avstriji so jih na ta način pomorili 4373. Ne! Pomorili so
V207'........ os,n<lneje. Obešali in streljali
10^57	so .i^1 zaradi 44veleizdajstva in
76.07 ................/lorinov," med
katerimi igra pač, "'žalitev veličanstva" primerno vlogo. Velik
t :........ del teh "zločinov" je bil izvršen
........ z'besedami. Človek jc glasno povedal svoje mnenje o vojni in njenih začetnikih, ne misleč na to, da mrgoli v uradih, v gostilnah, na ulicah, v cerkvah špionov in dc-nuueiantov; bil je ' veleizdajalec', ' ^ l in njegov vrat je bil posvečen rablju. 1373 vratov v II mesecih I To .prekaša rusko krvništvo v najbolj krvavih letih. To postavlja Avstrijo v prvo vrsto barbaričnih
27.40 43.20 80.59 34.38
13.45 .62
64.95 74.50 23.84 44.71 64.49
33.69
9.97 5.73 12.73 31.20 9.00 72.72
92.57 49.75 12.45 70.97
45.61
10.81 3.69 57.85 30.85 67.20 59.00
72.65
25.91
48.43
20.19
342.40
17.15 61.00
12.73 37.63 75.02 65.78 2.25 6.06 12.07
$3.653.33
70.84 10.96 29.44 $2,055.98
$981.33
devnih listin ja rasvidno, da ja otrok
vitak asesmenta toliko ¿asa, da posta-
BLAZ NOVAK, tajnik S. D. P. Z.
Ali ta strahota razkriva sc drugo stran. 4373 jih je bilo, ki niso znali molčati. 4373 Cehov, Poljakov, Itusinov, Hrvatov, Srbov, Slovencev, Italijanov, članov sko-Iraj vseh avstrijskih narodov.
10634138
PnOLBTABRC
7
Mnogo tiso« jih je bilo zaradi zahtevati od državnih organizacij j Naš socialistični klub št. ti.*) na " Proletaree" ima drugačnim na-enakih zlu»'i nov "v milejši obli- eharter.	'; rcduje, tako kakur smo priča- logo. Dnevne novice ne spadajo v
ki" obsojenih v ječo. Cela arma- Tajniki so prošetli, naj vzjnne- kovali. Takoj pri obnovitvi so njegovo okrožje, /a to nima doda jih je.	jo to na znanje, in s«« v tem smislu mu nekateri prerokovali smrt. In volj prostora, in tekom tedna niso Koliko sto t koč jih mora biti, ki v bodoče ravnajo.	vendar še živi. Kajti vodstvo klu- novice sploh več novice, (ki tedui-ko sicer znali molčati, ki pa misli- ' Tajništvo J. S. Z | ha je digies v drugih rokah, kot j< ka, posebno še od socialističnega
—_—	bilo doslej, (''lani kluba (breztednika, ue bomo pričakovali, da
jo enako kakor onih 4'l7:i! Zakaj
kjer jih je tako število, se ne more reči, da so to izjeme. Oni so
male izjeme) niiio se zakleli, da ne napolni svoje strani z vestmi. To sme propasti, dokler se mi ne pre-j j« dnevnikov» naloga. "Proleta-
,ree" mora biti učitelj socializma.
Chicago, 111
v t
t lanom Socialističnega kluba, mogli izrazati le mišljenje linio- ¿t. 1. .1. S. Z. ne tem potom na- mnfaino na oni svet.
gib, ki so znali biti previdnejši, znanja, da bo skupna konferenca Tmestno se mi vidi priporoča-jPriusiati nsiu mora člaifVc in krilu logično nastane vprašanje: vseh soc. klubov .INZ. dne 5. av-ti disciplino pri klubu. Ne ko- tiko. Z dnevnimi dogodki naj se Na seatoji li na ta način večina gusta pri Haduhki Straži na UM4 ni and o. Ampak pravila. Ravnaj- bavi le toliko, kolikor je treba, da avstrijskega prebivalstva sploh is So. Kacine Ave. Koufcrenca bo se po pravilih, in napredek je ne v njih zrcali socialistično miš-veleizdajaleev. to se pravi iz I ju- zelo vaina zaradi akcije graditve klubu zagotovljen.	lljenje. Razlaganje, komentarji,
di. ki preklinjajo vojno, tisto po- skupnega 'Doma', zatorej se pri- Kot je 2e znano iz Prolctarca, navodilo, kako naj se gleda na litiko, tiste razmere, ki so o po- čakuje, da se vsi do zadnjega U- ho 1M. avg. letos v Park llill javen različne dogodke — to pričakujc-vzročile, in hrepene po drugačnih deleiite te skupne konference. delavski shod. Poudarjam še en rno od "Prolctarca". razmerah?	F. (lodina, ta j. krat, da delavski! Dolžnost vsa- Dnevnik nam je bil potreben.
Avstrijska vlada je dovolila, da	'--kega delavca je, da pride ua shod, Ravno tako nam je potreben so-
se je objavilo število" žrtev nje-	ZAPISNIK	ne glede na politično prepričanje, cialističen tednik. Oba lista boče-
iiih rabljev. Avstrijska cenzura bi konference J. S. Klubov v Craw- loboda govora bo vsakemu za mo imeti.
bila zaplenila objavo, če je ne bi ford County, dne 23. julija 1910 J®"»*«««.	1,0 ,lotel fovoriti Res da je prišel "Proletaree
Nervozni ljudje
nam bodo hvaležni. ako jim naznanimo, da j«m bo zdravja čudovito tboljUlo in iivdavj« pokrepilo — ako uživajo
SEVERAS NERVOTON
(Stvarov Narvoton) tako) na prvi prikaz živčna ne-
Criiika. To zdravilo ja bilo ia popolnoma praisku-mo Ur j« izkazalo svojo vrednost pri zdravljenju živčnih neprilik. Donafta hitro olajlbo v »lučajih
DUŠEVNE POTRTOSTI, NESPEČNOSTI AU IN SOM NI JE, ŽIVČNE ONEMOGLOSTI, HISTERIJE ALI NERVOZNOSTI.
Ccua $1.00
bila sama želela. Kakšen je bil pri	v Franklin, Kans.
tem njen namen? Ne vemo. To pa ;	'---
vemo, da je Avstrija s to krvavo Konferenco (dvori sodr. (loršek. številko nehote priznala, da je iz- Za predsednika je izvoljen sodr. guhila pravico do obstanka. Za : Mai kovich, ia podpr. sodr, Sklam-državo, katero izdaja skoraj vsak ha. njen državljan, ni prostora zemljevidu.
stvarno. Poaehiio priporočam na finančno v težaven položaj, ko je "protnikom socializma, tla sc ude- začela izhajati "Prosveta". Ali h 'že shoda t««r povedo, svoje mue- tako ne Nine ostati. "Prosveta" nje.	ne sme "Proletareu" nič škodo-
Slišal sem že tovariša delavca, vati. To je naša naloga. Sedaj se ko je rekel: Mene že ne bo na moramo še bolj lotiti agitacije za
Pilite po naš cirkular: "SEVEROV NERVOTON. - Kdaj in kako ga rabiti. Razpoliljamo ga zastonj.
#»eee»e»e*»s»e»eeeeeeseee
SlranKp.
S<*v»*rovl pripravki »o mipr<»lnl ▼ lekarnah tsepovsnfll. Z«hti»vn]1« fi*v#r..va Z<ln»% tU. » (tnriiiti* INI« Nev»r» t*r ■*» • tem «.livarujt« uadoimutitrv. Ako u• iuwi*te Uwbiti ¡wvtruvu 1'rlprmvk« v vali okolici, uuruCljK» JUi od luu. >aalovlU»
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
•ga Knjižničarja
je izvoljei^ potom splošnega gla-
sovanja sodr. Wegel.
Sodr. John Lekše poroča o po-TAJNIKOM JUOOSL. SOCIAL. ,(.k„ ^„^ j. s. z Nadalje
KLUBOV NA ZNANJI v tjaij¿elll govoru omenja pomen
V kratkem dobe klubi glasov- j letošnje volilne kampanje, nice za glasovanje o strankini Suspendit* se sklep zadnje kon platformi in programu in za gla- ference glede varščine konfercn-
no je, da se vrši. .	govornik njegovih pravic. Na so-
Napovedani shod se vrši v Park	vražite zastopnika, če pride k
llill, drugi naj se vrši ua Dunk»,	Vam, ko ima itak težavno nalogo!
ali na Franklinu. Kdor se v res-	Sedaj mora "Proletaree" skr-
nici želi seznaniti z delavskimi	|)etj zu HVOj obstanek in se boriti
vprašanji, se ne bo oziral na to.	/anj (e Inu |)a j)omnožiuio števi-
kje se vrši.	|0 naročnikov, se sčasoma lahko
13. avgust bo zgodovinskega	povcča in nam bo prinašal še več
.ovanje o odpoklicu sodr. Ber- r-nega knjtëniéarjn. Sklene se pa, Pof»*n» za Slovence v Cambria <rndiva kakor sedaj. Od naročui-ge-rja kot člana eksekutive.	! ,la 8<> knjige zavarujejo zoper ne- ('mmt.v-	. kov je največ odvisno, kakšen je
Tajniki naj vrnejo glasovnice varnost ognja; za ' koliko svoto, ^><lrngom priporočanij pojdimo iist> \ kraj, odkoder so bile poslane, {\M'\ gonpodarski odbor.	na agitacijo, da bo udeletf.ha čim . \a(lalje u po zarja m, da priredi
Prihodnja konferenca se vrši na x< l'Ja*
1
tukajšnje društvo S. N. P. .1. dne
Proletsrski poidrsv slovenskim j septembra (Labor Day) slav-
trpinoiu po širni Ameriki.-
Heretik
DOPISI.
v času, ki je naznačen na glasov-
niči. Na glavni stan ni pošiljati j	Yale, Kans., dne 27. avj». 1916.
glasovnic.	('bas. Jane, zapisnikar.
Tajništvo J. 8. Z.	---
--Conemaundi, Pa.
Važno za jugosl. socialistične klu-	slovenski socialistični klubi iz
be v državi Ohio.	Cambria County, Pa., prirede v
Klubi v državi Ohio, ki še ni-	nedeljo, M.»avgusta t. I. skupen _________.
uiajo ch a rte rja, naj to takoj na-	piknik ua Parki llill. Odi.or je \tt jugoslovanskem socialistič- «glasili sodrugi iz Del I aire, O., da
znanijo tajništvu zveze, da jim ga	poskrbel za raznovrsten spored, nem kongresu v Chicagi so nam P1*1'*'!"	v 1"004.kjt'r
izposluje. Charter mora biti iz-	(Jovoril bo ua pikniku sodrug Kt- nekateri hrvaški sodrugi očitali, /1VI t,s<M" Ilrvftov' |Hnl 1,1 K<v
dan po okrajni ali okrožni — v	I,in Kristan i/. Chicago. Razuti da smo se premalo brigali za Pro- vonl smlrug Knatait j. scptcni-
drugeni slučaju po državni orga-	tega hudo ».,» sp-n-dti deklamaei- Starca in da snio ustanovili 4Pro- Io ^¡J™! 1,1 h\U «kodHa iko
uizaciji. Kjer ne obstoji okrajna i	je. gmlba itd. Pričakovati je to- «veto" kot dnevnik. Dejali -« <udl v	( , ock. »,,»uge-
Olencoe, O.
nost svojega <leset let nega obstan ka in da nastopi sodrug K. Kristan kot glavni govornik. To priliko bi klubi in društva v vzhodnem Ohio lahko porabili, da prirede tudi zase shode. Doslej so se
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
ki nam ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki "te ji poslali denar iti ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to. da sc lahko vsak pofiiljalec sam prepriča o prejemu poslane vsote.
Cene po dnevnem kurzu.
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU!
Prebitek in glavnica $669,672.99 Hranilne sloge $4,687,203.83
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAOO, ILLIONOI8.
utsaciji. i\,jer ne oosioji oKrajnn je. gmma mi. rr:eaKovaii je to- sveto kot dnevnik, tiejaii so ......
ali okrožna (County) organizaei- rej obilne udeležbe ol delavstva „am. da naj bi bili rajši iz "Pro- port^ Belmont, Barl»ertoii. Sodru-
Odbor. letarca" napravili dnevnik.
ja, izdaje charter klubom držav- \z okraja, ua organizacija. Kolikor je znano
tajništvu, nekateri klubi Se ni-	Dcfroit, Mich.
utajo Ch ar terja, zato je potrebno, Vsi sodrugi, člani soc. kluba št. da bi se razumeli. Jaz bi se prvi da se store koraki, da ga dobč.j se vabijo, da *e gotovo v pol- strinjal z željo, da postane "Pro-
gi, ki bi to želeli, naj se oglasijo
Nimam namena, da bi zanašal *>ri Podpisanem, prepir v našo zvezo, pač pa bi rad^ « Powlravom
Ignac Žlembergar, (îleiicoe, O., Box 12.
01. tajnik bo to izvršil, čim dobi ,,,,,„ ¿te vil u udeleže klubov« seje letaree" dnevnik. Ali s svojo že-od dotičnih klubov obvestilo.	(jhJ. fj. avgusta dopoldan v lV- ljo ne doseženi tega. Poznati je
Tajništvo J. S. Z. j |Uvškeiu tlomu, HM7 Ferrv Ave. treba razmere, in zdi se mi, da jih
Konec vojne.
Vojna in praznoverje je neločljivo.
,	» ,	.	, . .	.	Tako vse mrgoli prerokovanj o koncu
Klubove seje se vrse vsako pr- jaz med slovenskim narodom v	. , « . _ .
J	'	.	vojne. Ampak na J* rnncopkem je ne-
Tajnikom J. S. Z. na znanje.	vo nedeljo v mesecu in sicer do- Ameriki precej poznani; oil hrva-	k<io ¿Q «znanstvenoM, matematično
Ker je v nekaterih državah že	poldan v Delavskem domu, :1S7 ški-h sodrugov pa ne moremo niti	dognal. In nicer:
\ praksi, da dajejo nafii klubi pri-	^'erry Ave. zahtevati, da bi jih natančno po-	Avstrijaki ceaar je bil rojen 1. 1R30,
stopnice ne le zvezi, ampak tudi	^ socialističnim pozdravom znali.	zavladal je 1. 1848, star je 86 let, vla-
l'utility organizaciji* — to je na	«*ožk» ,aj"ik- Ktlor ¿e dlip pr. v državi Illinois in Ohio — je prišel gl. odbor J. S. Z. do za-
znali.
Kdor je dlje časa zasledoval	da pa C»8. leto; ako te številke seate-
--razvoj med ameriškimi Slovenci,	jemo, dobimo število 3,832.
Ako želiš čitati najnovejše in je moral vedeti, da ni moglo priti Nemški cesar je bil rojen leta 18H9,
klilt/.k» #ln ne nrwtnnnien v hodn- dobre novice, potem sc naroči na drugače, kakor je prišlo.	«»vladal je 1. 1888, star jc r.T let, na
Klju. ka, <ia se pristopnice v nodo- ,	1	nn„axu e/v_| ii.tnnLiti	n: uuu	prestolu je pa 28 let; ako štejemo te
če ne pošiljajo .več zveznemu taj-1 Milwaukee Leader navečji so- Istanoviti dnevnik m lahka	%	3 torcj ¡;to ste-
ništvu, ampak ostanejo v varstvu cialistični dnevnik vzhodno od reč; socialisti nimamo toliko ka-	^ ^
kluba, kamor član spada.	|me8ta New York- Stane na P,tnla- lla bi «« »»o«15 ustanoviti Ako to >tevilo rftZ(leIimo z 2f do.
Zveza izdaja sicer tudi v bo- mtsec Milwaukee, Wis.	in potem tudi brez obzira na iz-	bimo 1H16. ftko rcAtoje!no prvi (lvP
doče pristopnice in jih na zahtevo	----gube izdajati tako dolgo, da bi se	ateviIki 0(, steviln 19ir>, doWmo 10,
pošilja klubom, kakor doslej:!	Johnstown, Pa. dovolj razširil in potem izplac-e-	i„ ako «eitejemo rndnjl dve fitevilki,
, . • , , i ■	•„,:	..fA.iniir i ito V*I« ^elja po dnevniku je pa bila	dobimo 7.
sprememba je torej le v tem, da l enjeni soilrug uredniR! Uc- _ J	J *" .
hrani pristopnice, potem ko jo j lsvike razmere v našem mestu so
kandidat podpiše, klub in ne
ništvo zveze. Kadar se ustanavlja mislim;, ivesmea je, «,a je ue.a -	Tk^tn	Človek in vročine,
nov klub, je pa naravno treba po- več kot preveč. Toda pri vsej j"*	f1«™*^ dokazuje to.
med vsemi napredno mislečimi Mir prkM torej 10.7.1016, to je 7. taj"! po volj ne"" (Se v ed a za "kapitaiiate 'Slovenei 5 ^klep zadnje konvenci- oktobra 1910. vlja I — mislim). Resnica je, da je dela Je S- N- R J; 111 HPloino «lasova-
slati gl. tajniku imena novopri-stopivših članov na posebni listini <la more na podlagi dotičnih imen t lj« nje.
r
Soc. klubi so pooblaščeni
neblrall oglase za
A. D. KOLEDAR ZA LETO 1917
■•roHneriteti" si naviulen dolu- i Pro«veta" jc priiela izha-	Svojeia.no »» v Purm. napravili j
vr t M i - J"'¡. ker je iUn„tvo t«ko skic	43l«tnim S„anc.m . «Ml
\e< /asilizi Komaj za noruo ^	znanstveni elcsperimont: Peč valjaste
i • i . * •	oblike so štiri ure dolpro kurili. Deset
\ prasanje je se<laj le to če naj	mjnut po osmjh jc i|eid ^^ o|>|p
opustimo "Proletarca ko ima-	ien v ^ vo]nent> hhu,t, in dtbel()
mo " Piosveto". Med sodrugi mi-	volneno suknjo, z velikim slamnikom slini, da ne bo nobenega, ki bi ho-lnB Riavi, v peč, ter ostal v njej 11
tel kaj takega. Po mojem mnenju	minwt, sedeč na mali klopici. Medtem
ne more noben slovenski socialist	ko se je polej? njepra peklo pišče, je
izhajati brez "Proletarca": med	Spanec v peči prepeval. Ko jc prišel
sodrugi ne more in ne sme 'Tro-	peči, je bila njegova žila 134krat v

V
Prošeni so, da se potrudijo pridobiti kolikor mogoče oglasov in jih pošle jo upravništvu do 31. avgusta. Kasneje poslani oglati se neupoštevajo. fUprif« Koledarji,
RasiUrite svoje rnunje! Pou -ite se o socializmu! Razvedrite si duha! "Pridetarec" lVrm v svoji knjifevni zalogi sledeče knjige in brošure. Po&lji-
t » n«r učilo S»» danes:
Mak im Oorki: Mati. mahks vezba ...............................1100
Upi m S'nda^r (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): Džungel. Povest
is chicaAkib klavnic ...........................................75
Enilco 1'errt: Socializem in moderna veda..........................60
Proletariat.........................'............................10
Ktbin Kristan: Nevarni socializem ................................10
K'io uničuje proizvajanje v malem .................................10
Sori.iMiem.......................................................10
Sod-Ointična knjižnica. 2 zvezka in "Nada bogatstva" .............10
' K vpitaUJtičal razred.............................................10
Vojn:i in socijalna demokracija...................................16
Prof. Wabrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno nazlranje
in svobodna znanost........................................ .2f»
O konsumnih društvih........................................... .10
Zadružna prodajalna ali konsum ...................................05
Kr.ko je lep vojaški stan. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.)... .10
Katoliška cerkev in sociaUzem .....................................10
Spoved papeža Aleksandra .........................................10
Francka in drugo...............................................25
Vso te knjige in brolurd pošljemo poštnine prosto.
PROLETAREO,
4008 W. Slst 8t..	CHICAGO, ILLINOIS.
Central Hotel R0J'a*o^znanje
Conemaugti, Pa. i Cenjenim rojakom v Chicajru, Wau-17 IVA l»k kejfanu, Kenosht in Milwaukee nnznn-F k Cu. iVlOScDdrgClj njam, da sem prevzel dobroxnano po-LASTNIK. stilno Jazbec in Omahne, bivši Martin ___Potokarjev Place, nn lf>'2.r> S. Kacine
4 j»	Ave., ter se jim priporočam r.a obilen
Ena najboljših socialistiftaik	obiflk< Toči, hodeTn
nnjlsbornejši ?i-
revii v angleškem jeziku v Amarl	Jaie ter vsakemu kar najbolje postre-ki je: "INTERNATIONAL 80
CIALIST REVIEW." — Izhajt	JOE PITT
mesečno in stane $1.00 na leto. -	Joi pungt>riii mU po dom.-.e SUut
Naslov: Int. Soc. Review, 341 B	1625 S. Racine Ave., Chicago. III.
Ohio St., Cllic&tit), m.	Telephone Canal 3U14
dT 1
minuti, 62krat več kot prej, ko je zlezel v peč. Nato so peč nanovo zakurili in Španec, ki je bil seveda oblečen v asbestno obleko, je šel vanjo ob tri četrt na devet, pojedel piSče.in izpil
Pozor!	Pozorl ' Pozor!
Slovenski soc, klubi iz Cambria Coi n v, Pa,
prireje
v nedeljo, dre 13. avgusta s oj
PIKNIK
na slovenskem prostoru v Park Hill (Johnstm, Pa.)
i
Na pikniku bo govoril sod Etbin Kristan is Chicag*.	Drkl imaciji!
•od. F. Kitiii, "Ob sadnji url". — Sod. M. G «branj*, "jrlultov aprrni-Ijevalac'*. — Vstopnina sa molke $1.00,- D«lavii, uJrlfiile «e piknika!
ODBOR
sveta" prav nič škodovati "Pro-letarcu".
Oba lista ne le da lahko izhajata eden pole^ dru^e^a, ampak
se takorekoe izpopolnjujeta. Oha	steklenico vina na zdravje gledalccv
lista sta lahko piNana v socialisti-	Topot je ostal notri samo sedem mi-
" enem duhu, pa vendar ne bosta	nut ob vročini 1 tO stopinj Reaumurja.
enaka.	mu Je bilja pri izstopu 17Skrnt v
'4 Prosveta " je glasilo S. N. P.	minut;- Kmalu nato je napravil tretji
»».«,,,- . .	m zadnji poizkus. Potisnih so rra na
dnlnote. V kakšnem zm.sln mora	deski nn kn(erj ,0 ,)j|e SVP(,e v p0(.
I iti pisana, pove resolucija z mil-	in jo za njim zn|)Hi (>7 pet mim|t
uauške konvencije o razrednem	no pef odprli. Sveče so bile raztop-
bnju. Kak^ir je Cllasilo pisalo v so-	ljene, n možakar je bil popolnoma
eialisticnein duhu, ho pisala tudi	zdrav in čil. Samo žila mu je bila
"Prosveta"; ampak ona ne mr-	200krat. Planil je v mrzlo kopelj in
re hiti glasilo socialistične zveze	tri minute je bil tako dobre vo-in uradni organ socializma. To je;1^- kot <lH bi R0 nir> n,t hil° ^sro«lilo.
¡11 mora hiti "Prolctaree"	Akoravno se temu poizkusu ne more
(M "Prosvete" pričakujemo v	P»-ipl«ov»ti noben sp!o*en pomen, ven-
... , V, .	dar dokazuje, ila prenese normalen prvi vrsti, da nam nadomesti kn-|ilovpk hrM Ako<le nB T(lnvjr |ahko
pitalistlene dnevnike, na katere	mnojfo v#i vrot,jnp kot w npUiAnf}
jc hil doslej navezan, kdor je ho	liWatra, zlasti sc, ako preveliki vro-
t?l citati dnevne vesti. 'Prosveta'	nj predolgo izpostavljen.
nam vsak dan pove. kaj se godi	-—
l»<> svetu. Tako nam to pove, da	Rrklamn • pleiaaii.
iliso njena porcfčila kapitalistično	Pri neki nedavni predstavi v nekem
pobarvana.	gledaliiču v Stockholmu je vzbudilo
pozornost občinstva 12 gospodov v rdečih frakih, ki so sedeli skupaj v prvi ivrsti parterja. Akoravno je noša teh gostov napravljala nenavaden vtisk, jc bilo še bolj izredno to, da je imelo vseh 12 velike svetle plese in dn jo bila na vsaki pleši naslikana po ena črka. I.judje so kmalu spoznali, da sestavlja 12 črk na plešah ime znane francosko tovarne likerjev.
Papirnata ladja.
V St. Augustine, Florida, živeči (Jco. \V. Johnson izdeluje ladjo, ki je /.o napol dovršena in je vse nn njej izdelano iz sami-gu časniškega papirja. Ko ladjo dovrši, kar meni, da se zgodi enkrat prihodnjo spomlnd, odplove iz St. Augustina v New York po notranjih vodah dežele. Doslej ima 10 debelosti čssniškegn papirja stisnjenega in urejen* ga zu rabo, nameravn pa naprav1 ti svojo zgradbo še enkrat ta-
ko debelo. Dobiva časnike od vseh strani. Nova zgradba tega . čudnega čolna dovaja mnogo radovednežev, ki prihajajo . gledat ta novoi'umijeni čoln, in vsak od njih prinese s seboj Časnikov, tako da ima Johnson vedno dovolj muterijula pri roki. i'oln bo 20 čevljev dolg, šest palcev globok in 20 palcev širok v sredini. V izdelovanje namenjeni papir je na poseben način stisnjen, da postane mnogo trpe/.nejši kot les. Johnson je že enkrat veslal z enakim čolnom iz Hosto-na v New York, lotn 1HHS., torej se čuti overjenega, dn o mu ludi sedaj nameravani poskus prihodnjo < pomlad posreči.
JAKO VAŽNO VrRASANJEt "AH sem ¿e poslal zaostalo na ročnino «a "Proletarea"? fte tie! —
Opomba gl. tajnika S. D. I'. Z
JMborniki kr ijevnih društev s«» aprošeni nnj pošiljajo me r« tono točne-I. urad vsaj pied pretokom nn »eca za isti me si t (lanctvo in <lru t-vn zahtevajo popolna mesečna poročila v javnosti, kar pa motom vr iti le tedaj, ako točno prejemam asesment.
Konec s 5. strani). TROI IN POTA.
Nemčija je rszširila svoje kolonije. Njene piilike za poveča vsuje bogastva so ae silno po množile. Ali do-ma je čutila neko ' tesnobo. V frsueoako-pruski vojni je raasirila svoje meje, toda za svetovno «oapodarstVo ni imela ta pridobi-tev velikega pomen». Nekaj druzoga si je želel nemški kapitalizem.'
Svetovna trgovina zahteva morje. Nemčija ga ima, toda zaprto je. In dolga je pot iz njenih pristanišč na «vetovue trge. Njene ladje morajo voziti takorekoč pod kontrolo Anglije.
Morsko neodvisnost in krajšo pot! To je bilo hre|KHtenje nemškega kapitalizma. Ali ta cilj ui bil dosegljiv po normalni poti.
Najbližji »hod do odprtega morja bj bil čez Francijo. Najbolj praktična pot za vzhodno trgovino bi «bila preko Balkana. To ko bile sicer vratolomne ideje, ki se ne bi mogle uikdar uresničiti v normalnih razmerah; z vojno »bi se pa morda dosegel tudi tak uttpeh.
Na Balkan je Avstrija upirala oči. Treba je bilo torej poskrbeti, da postanejo avstrijski cilji nemški cilji. Kgejsko morje pod nemško kontrolo spravi lahko vzhod pod nemški vpliv. Nemčija je dosegla zgradbo batgdadske -železnice; ta proga je silno povečala poiueu Kgejskcgn morja za Nemčijo. Avstrijska balkanska politika je prišla v službo Nemčije, ki je poslej iskala svoje cilje tudi na jugu.
KAJ JE BILO NEIZOGIBNO.
Kar je hotela Nemčija osvajati, je Anglija hotela držati in braniti. Po vsem svetu si je bila tekom časa napravila svoje tngovske in vojaške postojanke. Vse morske poti si je utrdila, da za ščiti svojo hegemonijo na oceanu in po prekomor-skih krajih. Nemške aspirmcije so hodile njenim interesom navskriž. Tekma je postajala vse o-strejša, nasprotja vse nevarnejša.
Ko je konflikt z avstrijsko-srbsko vojno dobil krvav značaj, je Nemčija napovedala vojno Rusiji iu Franciji. Angliji ne. In vendar je bila vojna tedaj najbolj neizogibna med Nemčijo iu Anglijo. Po splošnem položaju je bilo le logično, da je Anglija napovedala vojno Nemčiji.
Dm se je klanje pričelo na Balkanu, je dajalo Angliji največjo juMiiost. Centralni državi gresta proti Kgejskemu morju — to je kazalo smer in namen; to je moralo prepričati Anglijo, da gre za njene svetovne interese, za njeno trgovsko prvenstvo, za njeno morsko hegemonijo.
Č«n je Avstrija napovedala vojno, je bila neisogibna velika evropska vojna, zlasti pa nem-ško angleška vojna.
Bili so tudi drugi interesi vmes. Tudi negospodarski interesi so igrali*svojo vlogo. Ali vsi so bili neznatni v primeri z ogromnim interesnim nasprotjem med Anglijo in Nemčijo; vsi skupaj ne bi bili zadostovali, da se premnga strah pred negotovostjo svetovne vojne in njenih jM*dedic, če ne hi «bilo tega nasprotja, za katero ne pozna kapitalistična družba druge reškve kakor krvavo.
GLASOVANJE O MIRU.
Socialistični list MVolksmacbt" v Vratisla-vi (Breslau) zahteva, kakor javlja poročilo iz Curiha, da naj se da nemškemu ljudstvu s splošnim glasovanjem prilika, da pove svoje mnenje o Vojni. Omenjeni list pravi, da ne kaže državni zbor več prave slike resničnega ljudskega mišljenja in zahteva zaradi tega referendum, da se izve, kako narod v resnici misli. Med drugim pravi " VoMcsmaeht":
"Ljudstvu bi se morala dati prilika, da pove, če si želi skorajšnjega miru brez osvojeval-nih načrtov, ali pa hoče nadaljevanje vojne, dokler se ti načrti ne zagotove."
To je gotovo pametna ideja. Ali bas zato se ne bo uresničila. Nemški vladi ne gre za to, da bi izvedela, kaj misli ljudstvo, temveč za to, da ljudstvo lepo mirno uboga in nič. ne ugovarja. Gotovo ni nemški rajhstag izraz pravega ljudskega mišljenja, ali tega si vlada niti ne želi. I-meti hoče državni zbor, ki jo v vsakem oziru podpira in stori vse to, kar zahteva od njega. S tega stališča je sedanji nemški parlament naravnost idealeu, 'kajti od izbruha vojue ji je dovolil še vse, kar je zahtevala od njega. In edina opozicija, katero ima, je socialistična manjšina. Ta je tudi za mir in bi bila najbrže tudi za ljudsko glasovanje, ainpak nanjo se vlada ne ho ozirala. Na Nemškem še ne bo ljudstvo glasovalo o miru in vojni. Za to imajo kajzerja.
PO MIHU HREPENE.
Stotnik v švicarski armadi Herman Acerot je bil pred kratkim v Konstanci na Nemškem in je po svojem povratku v Lausanne pripovedoval sledeče:
"Opazoval sera ginljivi prizor, ko se je pripeljala dolga vrsta ranjencev od bitke od Soinini. Vstopil sem v neko gostilno, kjer sem govoril z gost i l-n i carjem in z nekaterimi vojaki. Tekom tega r izgovora sem se prepričal, da je želja po miru enako razširjena med civilnim prebivalstvom kakor tudi med vojaMvom. Splošno mnenje je to, da jc trajala vojna že predolgo, da bi omogočila Nemčiji odločilno zmago. Prej je bilo geslo: "Zmaga za vsako ceno", sedaj pa "Mir za vsako ceno."
"Ne govori se innogo o narodnem sovraštvu, posebno pa ne med vračajoči mi se vojaki. Oni pripovedujejo o svojem lastnem junaštvu; govore pa spoštljivo o svojih nasprotnikih. Nemškim vojakom in civilistom se enako studi bombastično pisanje velikih Časopisov. Splošno se priznava, da je časopisje, ki dobiva svoje informacije le od Vojaške stranke, narodno zlo. Le ker imajo vojaške sile vso deželo v oblasti, jc mogoče, da se trpe take reči. Državnik, ki bi bil podoben Bismareku, bi bil našel način, da bi bil hitreje končal vojno, ne da bi bil odvedel vso mladino v klavnico. Toda
MILITAJtJSTlONA SLAVA.
Sedaj stopa to klanje v interesu kapitalističnih sil v tretje leto. Ravno pred drugo krvsvo obletnico s« je vojna usoda zasukals. Skoraj dve leti je bila Nemčija s svojim zaveznicami odločil-no zmagovita. Nekaj časa je izgledalo, da ue more nobena sila ustaviti njenega osvajalnega pohoda. Še danes se Nemčija z Avstrijo iu Bolgarsko lahko pohaha, da stoji njeno vojaštvo na belgijskih, fraocosktti, poljskih iu ruskih tleh, da je vsa Srbija in Črna Gora okupirana, da je skoraj vsa Albanija v njenih rokah:
Ali obrnilo se je vendar toliko, da ni Nemčija več ofenzivna, ainpak povsod so centralne sile v defenzivi. Kolik«» uspeha bodo imele v obrambi, se ue more prerokovati; ali v tisto absolutno zmago, o kateri je ves čas govorila oficielua Nemčija, ui več mogoče verjeti.
Brez obzira nu vse vojne namene posameznih dežel je v tem preobratu nekaj zelo koristnega. Porušili mora namreč vero v absolutno uspešnost in zmaigovitost profesionalnega militarizma.
Nikjer ni bil vojaški sistem tako dovršen, vojaška oblast postavljena nad civilno, oborožena sila ločena od prebivalstva iu olxwavanje militarizma tako intenzivno, kakor na Nemškem. Popolna zmaga Nemčije bi pomenila zmago militarizma in-bi bila uvedla in utrdila novo dobo splošnega militarizma po vseh deželah. Vojaško bi se ves svet poprusil; kajti povsod bi obveljal argument: Nemčija je zmagala, ker je bila najbolje pripravljena za vojno, ker je bila utilitaristična. In povsod hi se sklepalo: Tudi mi se moramo za bodočnost enako pripraviti; tudi mi moramo do vršiti svoj militarizem.
Ce Offtane Nt luči ja brez odločilne zmage, se razprši slava militarizma in apostoli vojaškega prusizma, katerih je po vseh deželah dovolj, izgube tla pod nogacni.
NALOGA SOCIALIZMA.
V tretje leto stopa vojna. Še se ne ve, kdaj je bo konec; ali enkrat je mora biti. In tedaj pride mir. Važnejše od vseh drugih je vprašanje, kakšen bo ta. Ali prinese narodom trajen počitek, ali konča vojno le za to, da se pripravi druga?
Status quo ante helium — stanje, kakršno je bilo pred vojno, ki ga zagovarjajo dobri, a kratkovidni ljudje, ne zagotovi miru, ker povrne tiste razmere, ki so povzročile sedanjo vojno. Cre-ditev Kvrope po absolutni volji kateregakoli zmagovalca ga ue zagotovi, ker se Ik> vsak del, kateremu se zgodi krivica, pripravljal za maščevanje.
Ne moč zmagovalca, ampak pravica narodov more postaviti mir na trdnejšo podlago. Zategadelj bi bilo najvažnejše, da izpregovore pri sklepanju miru tisti, ki jim ne gre za no/beno nadvlado, ampak za spravo narodov. Ako bo imela socialistična Internacionala dovolj vpliva na pogoje miru, lx> to najboljše jamstvo za njegovo trajnost.
Medtem ko se morajo zasužnjeni narodi še klati, je naša najvažnejša naloga, da pomnožimo socialistične vrste, da okrepčamo socialistično stranko, da napravimo iz nje silo, katere ne bo mogoče prezirati pri sklepanju miru.
sedaj je vojaška stranka na površju in državnikom so zvezane roke in noge.
"Naj bo to Švici svarilo, tla ne dovoli militarizmu iti v klasje. Oficirji po poklicu žele vedno, tla bi vsaj enkrat izvrševali svoje rokodelstvo, storili junaška dejanja in se zastrupili s krvjo. Tedaj imajo le oni zadoščenje. Štirideset let so delali na Nemškem, kar so hoteli. Danes v klimo posledice.M
To je bilo vsekakor zelo pravilno opazovanje.
Francoska «vlada je nevtralnim deželam formalno naznanila svoj protest in apelirala na čut pravičnosti in človečnosti in na javno mnenje v omenjenih deželah, 'ker so Nemci vzeli prebivalce iz zasedenih mest v severni Franciji in jih proti njih volji odpravili v druge kraje, kjer morajo opravljati prisilna dela. ,
Francoski apel pravi: "Koncem aprila 1916 je bilo na povelje nemških vojaških uradov vzetih okrog 25000 francoskih deklet in žena od 16. do 20. leta iu mož do 55. leta iz njihovih domov
v Rouhaix, Tureoing in Lille, ločenih od njih družin in transportiranih v okraje Aisne in Ar-deune, kjer morajo opravljati zlasti poljedelska dela."
Francoski vladi se ne more odreči, da je njen protest opravičen. Toda oslal ho akademi-čen protest, ki ne doseže nobenega praktičnega uspeha. Kajti nevtralne dežele ne morejo storiti ničesar, razun da obsodi njihovo časopisje početje nemških uradov. Za časniške članke se pa nemške oblasti nič ne bodo zmenile. Praktičen u-speli bi moglo imeti le to, če bi vse nevtralne dežele napovedale Nemčiji vojno. To bi bilo morda francoski vladi všeč, gotovo pa ne pričakuje, da se to zgodi. Sedanja vojna je pokazala, jasneje kakor vsaka poprej, tla veljajo v mednarodnem pravu le tiste določbe, ki se lahko izsilijo. Preti pogodbo samo na sebi pa nima nobena vlada re-špekta.
LISTU V PODPORO.
Dr. Zvonček itv. 206 S. N. P. J. v Gross, Kans. $1.85. — Slov. soc klub itv. 167 v South View, Pa. $2.00. — Frank (labrčnju $1.00. J, Urbas 50c, N. Crossen 50c, Ig. Pečjak 25c, J. Jeger 25e, J. Ci-poth 25c, A. llreščak 25e, J. Boui-bač 25c, W. Pleskovič 25c, J. Draksler 25c, A. Znidarftič 10c, J. Znidaršič 25e, G. Iluftčak 25c, J. (Vrjak 10c, A. Gebrenja 10c, F. Milar 10e, M. iOinar 10*, T. Fa bec 50e, J. Rok 10c. Vsi v Johnstown, Pa. Nabrano in poslano po John Hribarju. — A. Paulovčič 50c, M. Winter 25c, J. Tomšič 25c, F. Čikovič 10c, L. Bličič 25c, J. Ponikvar 25c, J. Opčič 25e, Lud. Paulenič 25e, J. Previč 50c. Drugi v Bellaire, O. Opič in Winter pa v Benwood, W. Va. in poslano po A. Paulcniču. — A. Boje, Cleveland, O. 25e. — Doneski celega tedna $12.30. Zadnji ukaz 291.30. Vsega do danes $303.60.
Pismo iz Canade.
Mrs. Ana F. Roaenauer, Kn-chant, Alta, Canada, piše: Priznati moram, da je Trinerjevo a-meriško grenko vino v resnici dobro zdravilo. Imela sem težave v ohifftih, tpda ko sem raMa to zdravilo, sem se popolnoma dobro počutila, .lakti lepi» se vam zahvaljujem za vaše krasno zdravilo iu bi ga priporočila vsakomur.
- Trinerjevo ameriško grenko vino sprejema enake zahvale od mnogih strani, kajti njegov učinek na človeški ustroj je čudovit, ptuseluio katlar je z boleznijo združeno zaprtje. I*ri slabem apetitu, bruhanju, nervoznosti, slabosti, zaprtju daje hitro pomoč. Cen« $1.00. Po lekarnah. .Jos. Triner, kemist, 1 ;*:<:*—\:m So. Ashland
Ave., Chicago, III.
*
• Vprašajte svojega lekarnarja, j tla naroči Trinerjev liniment. Je , krasno zdravilo za bolečine v mišicah in sklepih. Po lekarnah. Ce-! na t?5 in ."»0e, po pošti 115 in 60 cen-' tov.	t
--!
i ,
Cenjenim rojakom priporočam, da kupite tobak in slaščice v moji prodajalni. Vedel bom ceniti Vašo naklonjenost. Poštena postrežba.
Emil M. Markich, 5306 Butler St. Pittsburgh, Pa.
(20-7 Advert.)
mir im»! Lwmu«I bmrmmmk Dt An Um Bieakiei Jaka rudk A. V. üeriaeer J «»m C. Krau Knust Mund« J mm* f. StaplM
c. a. will««*
Jaaes F. Slepimi.	^	Banulelfckl
predsednik.
ClulstUi K. Ufalleck.
j 1. podpreti*.
Emaanel Beranek.
* II. podpreds.
Adolf J. «raia.
' blagajnik.
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice,
CH1CAGO, 1LL.
Glavnica in prebitek . •. $500,000.00
fiflPRTfl" Pondeljek v četrtek do 8J zvečer UUmiU. vse druge dneve pa do 5J popoldan
Poiiljamo denar v stari kraj brzo in tečno. POZOR!
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kron ske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse naše cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Uprašajte ali pilite po cene.
Obsežnj denarni premet in nizke cene. Vse poiiljatve garantirane.
Direktna zveza s Prvo llrvstsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjetnfaom v Srbijo, Rusijo. Angleško in Francosko.
Govorimo vse slovansko jezik«.
Naivečia chivanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna=
2144-SO Blue Island Avenue, Cblcago, U».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem. Slovaškem, Češkem Poljakem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeiiku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
»♦»♦»»♦»4000»+♦♦♦»♦♦♦♦♦♦0»«04»»«»4»»00044e»i»»0444S0«
J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
| Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano.
i44»4»4»4»»4 404 4 4 44 44»»4444 44»4t44 44 44a#4 4»»44414»4»
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARET1NČIČ 324 BROAD STREET Tli. 1475 JOHNSTOWN, PA.
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN
s prostranim vrtom za lilete MARTIN POTOKAB, Ogden A ve., blizo cestno UlmaL tke postaje, Lyona, HL
Telefonska štev.: 224 m.
NOVA IZBIRA, NOVE CENE!
Dr. Richters Pain Expoliar
u revmatične bolečine, ss boléelas otrpnelostl sklepov In mills.
Previ se dobi le t zavitku, kot vaai k ei« te slike. Nt v tem i t* ge, ako nima ae zavitke naie trine eaaat ke • Sidro.
25 in 00 ©entov t vseh lekarnek, et pe neroéite el »a-rev noat <ul
F. Ad. RicMirACi
74 SO Waehinftet Street,
M«w York, *. 1
Slovenskih grafofonskih ploč imam v zalogi le še par sto. Naro čite, dokler ni prepozno! Tudi nekaj zlatnine še imam. Požurite se, dokler mi zaloga ne poide!
Anton J. Terbovec, P. O. Box 1	Cicero, 111.
LOUIS RABSE1
moderno urejen iielun
IA 418 6RAID AVE., IER0SMA, VIS.
Telefon 1199
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODj PORNIJEDNOTL
Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dnevne, bolniške podpore in za $150, $600, $1.000 ali $1.500 posmrtnine.
Pišite za pojasnila glede ustanovitve novih društev gl. tajniku Johnu Verderbar, 2078 So. Lawn-dale Ave., Chicago, 111.
Boj za življenje.
V lekarnah
- L. m
Dr. Arthur 'Warren Waite, ki je zaradi umora svojega tasta obsojen ua smrt in čaka v mrliški eelici v Sing Sing na električno eksekueijo, je poizkusil samomor. S kosom stekla, o kstereni ne vedo, kn<Wo ga je dobil, se je ranil na prsih. Rana pa ni nevarna. Bila hi pa tudi lahko težka, pa bi morali zdravniki porabiti vse svoje znanje iu vso avojo umetnost, da bi mu rešili življenje. Ne zato, da bi ostal živ, ampak da hi u-mrl. On mora umreti. Toda umreti mora na električnem stolu in nikakor drugače ne. Tako valite va modrost človeške justice.
Iz IVkinga poročajo, da je v Haiikovu v ne* deljo ponoči izbruhnila vstaja ; velik del mesta je bil upepeljen in oplenjen, mnogo domačinov ubitih in v#č ruskih žena ranjenih, preden so pro-stovoljei potlačili upor. — O značaju in namenu revolte ne pravijo poročila ničesar.
CARL STROVEF
Attorney at Law
' Zistapa >• Vtfft taiMlik.
specialist za tožbe v odškodnin« ki h zadevah, fit sobs 100* 133 W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 8M9
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
SAravmlk ee aeftranje I ta raaucelaik.
tedrevek*ka pretekom breeplaiao-^U ««II je le edravila IS8« line ISUm Are., Ckicafo. U red nje od 1 do • ft pol ; od T de S ■»•*er Iivee OMeo« ft, t 1 bolniki a a) pideje •lereeeko i .
MODERNA KNIOO VEZNICA Okusno, hitro in Jrpetno dele es privatnike in društva. Spreji mamo naročils tudi isveu mert* Imamo moderne stroja. Ntals cene in poltena postnih*.
BRATJZ HOLAB, 1888 Bine Island Avs*, (Adver.l	^^ %
Boj za življenje, ostrejši vsak dan, je ikod-
ljiv, ako ne pogubononen, mnogim ljudem, ki po-jabijo rtu se, postanejo brebrižni in zanemarijo svoje telo in zdravje. Posledica takega življenja je, da je človek popolnoma izčrpan. Temu potem sledijo nerednosti prebavljanja, duševna potrtost in fizična onemoglost, človek v takem položaju si mora takoj pomagati in pravilno je, da brez odloga uživa
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
To sredstvo spravi v pravi tir in gibanje pre-bavljalne organe, ki opešajo vsled prenapetega dela ali iz drugih razlogov, z rednim čiščenjem
nečistoče iz droba; s tem
izboljša apetit, regulira prebavnoat, prepreči zabatanoat, odpravi zapeko in pokrepca telo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Uživajte to vinč, kudar občutite
izgubo epetite, •laboet po jedi, napenjanje ¿rev, smrad is u«t,	f-
nečiat jezik, koliko in krče, zapeko, obledelo«!, aereoznoet in telesno slabost. To vino vam zagotovi pokrepčevalno spanje in moč, da lahko opravljate svoje delo vsak dan.
Stari ljudje bi moral|<fimeti to zanesljivo sredstvo vedno v hiši za redno uživanje, ženske, ki trpe na glavobolu in na drugih neprilikah, bi morale poskusiti Trinerjevo ameriško zdravilno i_ — _____i grenko vino.
JOS. TRINER
Izdelovalec«
1333-1339 So. Ashland Avc.	Chicago, Dl.
Prnrti revmatizmu, bolečinam v križu, neuralgiji, otečenim udom in otrplim zgibom se poslužite Trinerievega linimenta. Mišice, oslabljene vsled dela. je treba drgniti n Trinerjevim linimentom. Cena 25c in ftOc v lekarnah. Po pošti 35c in 60c
Cena $1.00