Fottnlna plačana v foto vini 1. IX. 1936 Leto XIX. TRGOVSKI Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za It leta BO Din, za *h leta 45 Din, mesečno 15 Din; za lno- ča ln toži se ▼ Ljubljani. Časopis za trgovino, industriio. obrt In denarništvo evlllra 101. Uredništvo ln upravnlStvt Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt post. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Tel. St. 25-82. Irhaia V8ak torek* laricficf trtek ta soboto Ljubljana, četrtek 10. septembra 1936 Cena po8ame,ml Številki Din 1-50 Diktat deistev Navedli bomo le nekaj najznačilnejših dejstev, ki so sicer splošno znana, ki pa bi jih morali vendarle imeti stalno pred očmi, ker je to edino upanje, da bomo že enkrat rešeni zlih posledic teh dejstev. . Od- leta 1918. je Slovenija odrezana od morja. Od takrat se v Sloveniji stalno ponavlja zahteva po zgraditvi železniške zveze Slovenije z morjem. Nekateri-slovenski zasebniki so, da bi pospešili gradnjo te nujno potrebne in tudi za državno blagajno nad vse kor ristne proge, žrtvovali,že- stotisoče, a dosegli so le to, da je bila ta zveza sicer uzakonjena, da pa je njena realizacija še tako daleč kakor je bila. A pri tem so železnice . v Sloveniji aktivne. Od preobrata dalje se tudi že neprestano ponavlja zahteva po zgraditvi modernih avtomobilskih cest. Nekaj malih in silno skromnih početkov se je tudi v teh 18 letih že doseglo, toda dejansko je realizacija te zahteve še silnO daleč. Ce bi po sedanjem tempu nadaljevali, potem še ne bi imeli novih avtomobilskih cest, ko bi bile vse med tem zgrajene že potrebne prav temeljitega popravila. Pa kako naj sploh govorimo o uresničenju te zahteve, ko pa smo še pod svežim vtisom razveljavljene licitacije za zgradnjo ceste St. Ilj—Maribor. V dopolnilo nase prometne mi-žerije bodi le še omenjeno, da so na izvenslovenskih progah motorni vlaki že v prometu, ne pa n. pr. na visoko aktivni gorenjski progi, ki je kot najbolj letoviščarska pokrajina v državi pač najbolj upravičena do teh vlakov. / Regulacija rek in hudournikov je prav tako poglavje, kjer ostajajo vse naše zahteve neizpolnjene. Sedaj se je začelo delati na regulaciji Savinje. Toda kdaj bo to poglavje tudi zaključeno? Nedavno nam je pravil ugleden jugoslovanski kulturni delavec, kako mu je njegov oče že pred 40 leti pravil, da ne bo povodnji v Celju konec, dokler ne bo izvedena regulacija potokov in hudournikov, ki se izlivajo v Savinjo. Leta 1896. je bilo to že konstatirano jn 40 let že uničuje vod« naša polja. Reg bi že bil čas, da se tudi temu napravi enkrat konec. ' Krii| denarnih zavodoT je tudi Ono onih žalostnih poglavij, ki jih moramo konstatirati vsako leto, a tudi vsako leto ugotavljati, da so ostale' vfe zahteve za rešitev tega vprašanja nerešene. Sedaj se ob-ljublja' fešitev. Ali pa se je čuditi, če napoved zadeva tudi ob skeptična 'ttšeea? Od sankcij dalje imamo še novo poglavje naših stalnih nerešenih zahtev, to je kriza našega lesnega gospodarstva. Kaj pomeni za Slovenijo les, kaže več ko prepričujoče lesna razstava. Kaj pa se je storilo za naš les, o tem pa tudi ni treba izgubljati besed, saj itak ni mogoče nič povedati! Železniške premogovne dobave so nadaljnje bolestno poglavje, ki bi vsaj delno rešeno v smislu slovenskih zahtev moglo v naših premogovnih revirjih vzbuditi novo življenje. Končno tudi ni mogoče preiti nikomur, komur je na srcu slovensko gospodarstvo, žalostnega dejstva, da že od leta 1932. neprestano pada število trgovin in obrtov. Nad 8000 propadlih obra- tov v štirih letih je za Slovenijo več, kakor ona prenese. In tu je treba nekaj storiti! Pri tem pa se stalno veča davčno breme Slovenije, centralizirajo se celo banovinske trošarine, rastejo socialne dajatve Slovenije tudi v korist drugih pokrajin, a baš letos doživlja Slovenija še slabo letino, dočiin raste cena moke, ki jo mora Slovenija uvažati. Vsako teh dejstev, a navedli smo le nekatera, pričo o padajoči sili slovenskega gospodarstva, ki pa nima niti primeroma teh rezerv, da bi moglo to padanje še nadalje prenesti. Nastal je tako že zadnji trenutek, da Slovenci sami poskrbimo, da ne bomo le leto za letom vseh teh žalostnih in uničujočih dejstev ugotavljali, temveč da se bomo proti njim tudi energično in sistematično borili. Slovenija potrebuje svoje osrednje gospodarsko telo, ki bo skrbelo za to, da se začenja bilanca slovenskega gospodarstva boljšati, ker sicer bo gospodarski polom neiz- bežen. Ustvaritev takšnega telesa je prva politična naloga današnjega dne in s tega vidika je treba začeti presojati tudi naše javno življenje. Kajti ustvaritev tega telesa je že diktat vseh dejstev, ki uničujejo naše gospodarstvo in ta diktat je višji kakor vsi drugi oziri. Cas bi že bil, da bi to spoznali tudi vsi naši javni delavci in ne le gospodarski ljudje, ker sicer je nevarnost, da v kratkem tudi takšno osrednje telo ne bo moglo več preprečiti katastrofe. Se en velesejem nam ni potreben Ali mora res vse biti v Beogradu i Že svoje dni smo ostro nastopili proti nameri, da se Ustanovi v Beogradu še tretji jugoslovanski vzorčni velesejem. Večina jugoslovanskega strokovnega časopisja se je prav tako izjavila proti tej nameri. Kljub temu pa se na ustanovitvi tega nepotrebnega velesejma dela naprej in prav nič ne bi bili presenečeni, če bi lepega dne brali, da je bil dovoljen od vlade za beograjski velesejem prav znaten znesek. Zato je potrebno, da gospodarski krogi proti tej nameri že sedaj odločno nastopijo in zato se v celoti pridružujemo »J ligo sla v e n s k e m u Gvož-djaru«, ki o tem med drugim piše: Velesejmi so postali nujna potreba za propagando tako domačega blaga ko za propagando izmenjave mednarodnega blaga. Na teh velesejmih kažejo narodi svoje proizvode in zato je bila v vseh državah že od začetka tendenca, da se ti velesejmi stalno prirejajo v istih gospodarskih, ne pa političnih centrih. Tako so velesejmi v Italiji v Milanu in Bariju, ne pa v Rimu, v Nemčiji v Leipzigu, ne pa v Berlinu, na Bolgarskem v Varni in Plovdivu, ne v Sofiji itd. ,V Jugoslaviji je Zagrebški Zbor, ki je začel delovati že pred vojno in ki si je pridobil velik ugled doma in po svetu. Tudi ljubljanski velesejem je v središču mečne gospodarske dežele, kar je Slovenija ter je bil postavljen s lastnimi sredstvi. Pričakovati bi zato bilo, da bo država i dejansko pomočjo utrdila oba že obstoječa velesejma, namesto te pomoči pa bo obema obstoječima nvelesejmonya z beograjskim velesejmom postavljeno konkurenčno protipodjetje. Delniška družba, ki je bila ustanovljena v Beogradu, da zgradi velesejem in ki je baje imela 5 milijonov din kapitala, sicer ne bo še letos zgra-diia velesejma, ker še niso bile gotove neke tehnične priprave, vendar pa bo dobila ta družba veliko subvencijo od beograjske občine, še večjo pa od države. Res ne vemo, zakaj je potreben velesejem v Beogradu. Zakaj gospodarskim središčem v državi zabranjevati njih nalogo, da so naravni posredniki za zamenjavo blaga z drugimi državami? Zakaj sc mora ustanoviti v Beogradu velesejem, ko je Beograd v sebi absorbiral in centraliziral že itak vsako oblast, da se brez njegovega dovoljenja ne more napraviti v državi niti koraka. V prečanskih krajih so že ubiti mnogi manjši gospodarski centri, "sedaj pa naj se ubijeta še oba velesejma v Za grebu in Ljubljani. Pri tem pa se pozablja, da se velesejmi ne usta navijajo samo z denarjem in subvencijami, temveč da je treba imeti tudi izkušene in spretne strokovnjake, da so potrebne žrtve posameznikov in tudi raznih tvrdk ter družb. Iz vseh teh razlogov zato ne moremo soglašati s tem, da se ustanovi v Beogradu še tretji velesejem v državi, temveč moramo tej nameri ostro oporekali. Naša prestolnica mora dati življenje tudi drugim pokrajinam, ne pa da jih za svojo korist čisto osuši. Zato upamo, da bo to edino pravilno stališče zavzela tudi vlada ter poskrbela, da bosta Zagrebški zbor in Ljubljanski velesejem tudi v bodoče to, kar sta bila dosedaj, in kar sta nastala le z lastno silo in s požrtvovalnostjo onih, ki so ta naša velesejma omogočili. Oba ta velesejma treba podpirati, ne pa jim z nepotrebno in gospodarsko škodljivo konkurenco otežko-čati njih delo, ki je v korist vse države in vsega našega naroda. tudi v tem, ker je naša potreba po italijanskem blagu mnogo manjša, kakor pa italijanska po našem. Položai v tekstilni stroki še nerazčiščen Pred obnovo odnošaiev Kakor smo že poročali, je naša trgovinska delegacija že odpotovala v Rim. Delegacijo tvorijo predsednik: dr. Milivoj Pilja, pomočnik min. za zun. zadeve, delegati pa so: dr. Milan Lazarevič, načelnik v trg. min., Milan Manojlovič, višji svet. ministrstva za gozdove in rudnike, dr. Petrovič, zač. šef Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in za Nar. banko dr. Pro-tič, gen. direktor banke. Delegacija je torej sestavljena iz samih uradnikov, kar pač ne moremo odobravati. ' * ' • .* v'/: '' ■ #.* Saj nikakor, ne dvomimo, -da .bodo tudi imenovani ” delegati z vnemo zastopali naše interese,« toda prLtr-govini z Italijo-je zlasti Slovenija tako zelb/interekiraua, da bi moral en delegat biti, Slovenec* če ne iz dragega razloga, .pa.v pomirjeni« slovenske-javnosti. ■■Na- vse zadnje zunanja > trgovina tudi, ni - domena samo Beograda..*.: :• Poročali šino nadaiij p tudi že, da hoče Italijfl; da se naši- bodoči trgovinski odnošaji- z njo urede na podlagi 3:2 v njeno korist: Stališče naše vlade pa je, da more obveljati italijanski predlog glede obsega zunanje trgovine v prihodnjem tromesečju, da pa mora biti naš izvoz v Italijo prav tako velik, kakor je naš izvoz iz Italije, da bi torej veljalo razmerje 1:1. Ker bi znašal po italijanskem predlogu ves naš uvoz iz Italije v prihodnjem tromesečju 21'75 milijona lir, predlaga naša vlada, da znaša prav toliko naš izvoz ter naj bi se ta izvoz razdelil takole: gradbenega.lesa naj bi izvozili za 13'8 milijona lir (v oklepajih številke, ki ijih je predlagala Italija na podlagi razmerja 3:2) namesto 9'2 milijona, perutnine 1'3 (1*—), jajc 0‘83 (0*5), svežih rib 0-42 (0'34)., nasoljene ribe 016 (0'15), drv 0'65 (0‘43), premoga 01 (0-07), drugo blago 1'79 (0‘2) milijona lir. Glede goveje živine se strinja naša vlada s predlogom italijanske vlade, da bi znašal izvoz te živine 2'5 milijona lir. Ne spadajo pa v te kontingente: koruza, pšenica, konoplja in še nekateri drugi proizvodi, ko razne kože, katerih izvoz ije po sklepu finančnega ministra dovoljen samo za svobodne devize. Pač pa spadajo v razne predmete, ki bi jih izvozili v Italijo: fižol, zdravilne rastline, češplje, oglje, suhe gobe in nekateri drugi pridelki. Še vedno pa dela največ težav vprašanje likvidacije naših zamri-lih terjatev ▼ Italiji. Do sankciji so vplačali italijanski uvožniki v kli-ririg okoli 150 milijonov, din. Koliko je bilo vplačaho.po progasitvi sankcij, o tem še hi dal italijanski Nacionalni zavod za plačilni promet s tujino nobenega obvestila. Računa pa se, da zpašajo ta .vplačila okoli 100 milijonov din, da bi torej znašal ves nad saldo okoli 250 milijonov din. (Nekateri pa trde, iia so naše terjatve že znatno nižje). Naša vlada hoče, da se reši vprašanje teh terjatev posebej, ne pa v zvezi z našim uvozom iz Italije, kakor želi rimska vlada. Naš uvoz iz Italije naj bi plačal italijanski dolg za naš prejšnji izvoz v Italijo. Ni ravno verjetno, da bo stališče naše vlade popolnoma prodrlo, ker se enaka zahteva ni posrečila niti Češkoslovaški niti Franciji. Tako se bo od italijanskega izvoza v Francijo uporabilo 10% za plačilo francoskih terjatev. V pogodbi s Češkoslovaško pa je tudi del italijanskega uvoza določen za plačilo češkoslovaških terjatev in je .zato italijapski uvoz večji ko češkoslovaški izvoz, del uvoza in izvoza pa je določen v razmerju 1 :1. Posebna težava pri ureditvi trgovinskih odnošajev z Italijo pa je Statistika konkurzov in prisilnih poravnav Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za avgust naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): Otvorjeni konkuizi: v Dravski banovini 7 (5), Savski 2 (4), Vrbaski — (—), Primorski — (1), Drinski 2 (—), Zetski — (—), Donavski 1 (1), Moravski — (—), Vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo — (—). Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 2 (4), Savski 2 (1), Vrbaski — (1), Primorski 1 (—), Drinski — (1), Zetski 1 (—), Donavski 2 (1), Moravski — (—-), Vardarski — (—), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (-)• Končana konkurzna postopanja: v Dravski banovini 1 (1), Savski 4 (—), Vrbaski 1 (—), Primorski — (-), Drinski 3 (—), Zetski 1 (—), Donavski 3 (1), Moravski 2 (1), Vardarski — (—), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (2). Potrjene prisilne poravnave: v Dravski banovini 3 (2), Savski 3 (2), Vrbaski — (—), Primorski — (—), Drinski — (—), Zetski — (—), Donavski 1 (—), Moravski — (—), Vardarski — (—), Bec* grad, Zemun, Pančevo 1 (2). Črna kronika C. KONČANA KONKURZNA POSTOPANJA Savska banovina; »Brazik Bogdan Papič, Zagreb; Hajdukovič Marko, Sušak; Kožuh i drug, Zagreb* Draškovičeva 7; Rukavina Ivan, Topusko. Vrbaška banovina: Hifziefendič Mahmut i sinovi, Gračanica. Drinska banovin«: Babič Lazar, Tuzla; Mihailovič Radovan, Valjevo; Mitrovič Zlatomir, Valjevo. Donavska banovina: Boljki i dr., Sombor. ' ► Moravska banovina; Jovanovič Djordje, Niš; Vremeševič DjOrdje, Negotin. ' Beograd, Zemun, Pančevo*. Štajner Leona D., bivša lastnica tt. »Trgovačka kuča Amerikanc, Beograd. D. POTRJENE PRISILNE P0RAV< NAVE IZVEN KONKURZA 1 Savska banovina; Aljinovič Štev fanija, Zagreb; Donavska banovina; Nikič Fe-dor, Novisad. E. USTAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE Vrbaska banovina: Hasič Mu-stafa H. Hasanov, Orahovica, srez Gračanica. Drinska banovina: Stankovič Brača, Bijeljina. * Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke, kakor o narokih, kvotah itd. daje tajništvo društva. —< Op. ured. Stran 2. p—'—— Kneglnia na velesejmu V ponedeljek popoldne je ob-1 iskala kneginja Olga, soproga jikiieza-namestnika Pavla, v spremstvu svojih staršev, kneginje Je-ilene in kneza Nikole ljubljanski (velesejem. Ob vhodu je pozdravil ivisoke "goste ravnatelj velesejma dr. Dular ter jim potem razkazal jposamezne razstave. S posebnim Zanimanjem so si ogledali lesno in vrtnarsko razstavo ter se ustavili tudi ob pohorski koci, ki so jo [podarili kmetje od Sv. Lovrenca Jia Pohorju sinu kneginje Olge. Podrobno so si ogledali tudi vrtnarsko razstavo. Končno so si ogledali še živalsko razstavo. Tako Nj. ikr. Vis. kneginja Olga ko njeni istarši so bili z razstavo zelo zadovoljni. tVeliko zanimanje tujine za naš velesejem V nedeljo in tudi na praznik je »brskalo naš velesejem tudi zelo jveliko tujcev. Iz Koroške je prišlo »koli 200 naših rojakov, ki so bili tzelo navdušeni nad vsem, kar so Sv id el i na velesejmu. A tudi avstrijski Nemci se zelo zanimajo za velesejem. Z avtobusi je prišlo več skupin Avstrijcev. Touring-klub je organiziral celo posebne izlete na naš velesejem. Iz Belgije je prišla večja skupina profesorjev in profesoric, ki so se o velesejmu izrekli kar najbolj laskavo. Od odličnih gostov iz naše držaje moramo omeniti obisk direktorja Zagrebškega Zbora, g. Luja Safraneka - Kavica, kateremu je »zlasti lesna razstava silno ugajala. :A tudi raznovrstnost vrtnarske razstave je pohvalil z največjim priznanjem. Tudi večja skupina Angležev je obiskala velesejem. Nizozemci, katerih je več prišlo na velesejem v ponedeljek, pa so s posebnim poudarkom pohvalili vrtnarsko [razstavo. Obisk iz Bruxel)lesa V petek popoldne je prispel iz Bruxellesa v Ljubljano tamošnji jugoslovanski konzul g. Fernand Lazard in si takoj ogledal velesejem ter upravi čestital k prireditvam, češ da so v vsakem pogledu odlične in daleč prekašajo njegovo pričakovanje, da bo v mali Ljubljani videl tako na veliko prirejene razstave. Nova razstava na velesejmu! Znana nemška tovarna sukanca in pajčolan- prediva (flor ga m) HERMANN SCHUBERT v ZITTAU ima prvikrat na velesejmu razstavljene svoje izdelke v zunanjem, posameznem paviljonu, v sredi, nasproti paviljona E. Njen zastopnik g. Stipič-Kotan nam je pokazal to predivo (Herma - Florgarne) za nogavice in šivalni sukanec (tri-vogalne znamke) za šivanje razne konfekcije in za domačo porabo. Ker smo se prepričali o res dobri kvaliteti teh izdelkov, priporočamo cenj. trgovcem, da si te razstavljene izdelke ogledajo in si jih nabavijo. Vsakdo se lahko o tem prepriča. Tovarna ima zalogo v Zagreb'! prj tvrdki Emil Sasson noši. Z. Štipif, Zagreb, Pulmoti-čova id. br. 32. Stanovska država, cehi in trgovstvo Malo odgovora in poiasnila dr- Baikicu Razpored zgradarine za leto 1936. je v smislu čl. 131. zakona o neposrednih davkih z dne ®. februarja 1928 razgrnjen na jav-idii vpogled davčnim zavezancem jpri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5, II. nadstr., soba št. 13 v času od dne 12. septembra do vštetega dne 19. septembra 1936. 0 ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo čineli pravico pritožbe. »Narodno blagostanje« nadaljuje svoj boj proti trgovstvu in na ta boj polaga tako veliko važnost, da je stopil v areno sam dr. Velimir Bajkič, ki je v zadnji številki »Narodnega blagostanja« objavil svoj članek »Od esnafa do srednjega staleža« ali po naše »Od cehov do srednjega stanu«. Temu naslovu pa je dodal še podnaslov; »Kje se začenja gaženje obrtnega zakona po osrednjih ,sradnjestanovskih‘ organizacijah«. Zaenkrat je objavil šele svoj prvi članek o tem predmetu, vendar pa je zbral g. dr. Baj-kič že v prvem delu toliko netočnosti in napadov na trgovstvo, da nam že njegov prvi članek daje več ko dovolj vzroka in gradiva za takojšen odgovor. G. dr. Velimir Bajkič je nekoč slovel po Beogradu kot eden prvih srbijanskih narodno-gospodarskih teoretikov. Od takrat je njegova slava že precej obledela, ker njegove besede niso bile baš v preveliki skladnosti z njegovimi dejanji. Bojimo se pa, da bo po njegovem zadnjem članku njegova slava sploh čisto obledela, ker se pač na takšen način, kakor to dela g. dr. Bajkič, ne debatira. Tendenca članka g. dr. Bajkiča je namreč ta, da bi dal boju »Nar. blagostanja« proti trgovstvu tudi neki ideološki pomen in zato se trudi, kako bi označil boj trgovstva za svoje pravice kot skrajno reakcionaren in protizakonit. Ta reakcionarnost trgovstva pa da izhaja iz njegovega stališča do stanovske države, ki je po dr. Bajki-čevem mnenju višek reakcionarnosti. Še bolj pa da se vidi reakcionarnost trgovstva iz njegove zahteve po obnovi celrov. Predaleč bi zašli, če bi se na tem mestu spustili v načelno debato o vrednosti in nevrednosti stanovskih držav. Kakor vsak politični sistem, tako se je izkazal tudi v praksi stanovski sistem kot dober in slab, ker je pač vse odvisno le od tega, kakšen je tisti, ki ta sistem izvaja. Tu pa je takoj v začetku napravil g. dr. Bajkič fatalno napako. Po njegovem pisanju so bili pri nas za stanovsko državo le politiki, ki so se pravih volitev bali in ki so se po ovinku stanovskega zastopstva hoteli pririniti do oblas'i. Dr. Bajkič je čisto spregledal, da jc med trgovstvom in gospodarskimi krogi nastala zahteva po stanovski državi baš zato, da se ti politiki izločijo, da pridejo do besede resnični zastopniki delovnih slojev (zato stanovska država) mesto raznih političnih špekulantov. Ne moremo pomagati, toda konstatirali moramo, da je p o? tal dr. Bajkič s Svojimi izvajanji o stanovski državi junak, ki se bori z mlini na veter. Nič manj brez podlage je druga trdilev dr. Bajkiča, da hočejo trgovci .doseči s stanovsko državo majorizacijo nad kmetskim prebivalstvom. Pozivamo dr. Bajkiča, da navede le en konkreten primer, ko so trgovci to zahtevali. Pozivamo pa tudi dr. Bajkiča, da pove, kako bi se mogla v resnični stanovski državi praktično izvesti majorizacija najštevilnejšega stanu, to je kmetskega! Ta majorizacija je čisto navadna dr. Bajkičeva iznajdba, ki pa nima nobene resne podlage. Naravnost smešno pa je, kar piše g. dr. Bajkič o zahtevi trgovstva po ustanovitvi gospodarskega sveta. Piše namreč, da so to zahtevali le takšni trgovci in gospodarski ljudje, ki komaj čakajo, da objavijo časopisi njih imena. Ta trditev je tako smešna, tako vzorno prazna, da se res ne izplača na njo odgovarjati. Takšna trditev se samo pribije in s tem je njena praznota že dovolj dokazana. Jedro vseh izvajanj g. dr. Baj- kiča pa je, da je obrtni zakon prolikuituren, protisocialen, najslabši zakon, kar jih je bilo sprejetih v Jugoslaviji, ker je z njim uveljavljen princip obveznosti pripadanja gospodarskim stanovskim organizacijam. Samo človek, ki mu je absolutno tuje vse stremljenje gospodarskih stanov, more napisati takšno gorostasno trditev. Kajti z obveznostjo pripadnosti svoji stanovski organizaciji je uveljavljeno le ono načelo pravičnosti, (la nihče no sme parazitirati na delu svojih stanovskih organizacij. Organizacije delajo za vse, zato morajo tudi vsi, ki imajo od tega dela dobiček, prispevati po svojih močeh za to organizacijo. Zato more biti proti obveznosti stanovskih organizacij le tisti, ki so mu te iz katerega koli razloga trn v peti, ki noče, da bi postale te organizacije tako možiie, da bi se mogle z uspehom braniti proti diktatu velekapitala. Baš zato pa so trgovci in vsi pripadniki stanovskih organizacij za svoje obvezne organizacije in zato ne čaka gospoda dr. Bajkiča v njegovem boju proti obveznim organizacijam nič drugega ko neuspeli. G. dr. Bajkič menda sam čuti, da njegova izvajanja o dozdevni reakcionarnosti trgovstva zaradi stanovske države niso posebno prepričujoča in zato jih je zasoli) z očitkom cehovstva. Ali tudi ta njegov očitek je brez vsake podlage, ker se trgovci nikdar niso izrekli za cehovstvo, temveč nasprotno cehovstvo odklonili. Na tej resnici nič ne izpremeni, če doktor Bajkič ne zna ločiti zahteve, da sme opravljati obrt le tisti, ki se je za to obrt izučil, od cehovstva. Toda časi mazašlva in šušniarstva že davno niso več v veljavi in za vsak poklic se zahteva strokovna sposobnost. In to je tudi v interesu potrošnikov, ker kako naj trgovec jamči za dobro kakovost blaga, ki ga prodaja, če pa tega blaga ne pozna. Cehovstvo pa je nekaj čisto drugega, nekaj, kar nihče v državi ne zahteva, ker ni človeka v državi, ki bi zahteval, da se obrtne delavnice, trgovine in druge poslovalnice le podedujejo. Tudi tu se bori g. dr. Bajkič le proti mlinom na veter. Že več ko smešno pa je, kadar trdi g. dr. Bajkič, da je obrtni zakon zaradi obveznosti pripadanja stanovskim organizacijam neslovanski, ker da je naš človek bil vedno le kmet in je poznal samo kolarski in kovaški obrt, ki ga potrebuje kmet. Vsi ostali obrti pa da so tuji, kar kažejo tudi njih imena; furundžija, šeširdžija, aba-džija, terzija, šloser, šnajder, pin-ter itd. Ta dokaz dr. Bajkiča je dvakrat napačen, ker ima naš narod za vse te obrte tudi lepe svoje besede, kakor; pečar, klobučar, suknar, krojač, ključavničar, sodar itd. Je pa tudi stvarno napačen, ker po modrovanju dr. Bajkiča bi moral ostati naš narod za vedno le narod kmetov, hlapcev in dekel, kakor so nas nekoč poniževali, do-čim bi vse obrte izvajali le tujci. Seveda pa tudi ne bi smeli nikdar uporabljati tudi drugih iznajdb, da o najmodernejših niti ne govorimo. Ampak s takšnim reakcionarnim nazorom g. dr. Bajkič pri nas ne bo prodrl, temveč se bo z njim le osmešil, in prav temeljito. V areno je stopil g. dr. Bajkič, da podere trgovstvo na tla z očitkom reakcionarnosti, boril pa se je tako, da se je sam izkazal kot reakcionar, ki nima smisla za zahteve modernega gospodarskega življenja. S to konstatacijo naj bo tudi zaključen naš odgovor na 1. del dr. Bajkičevega članka. Kako ie nazadoval naš Izvoz ialc G Mirko Holbaucr je sestavil statistiko o našem jajčnem izvozu. Po teh podatkih smo izvozili v zadnjih desetih letih jajc; 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 1934 1935 v mil. din 608,8 660.3 512.8 467.9 454.3 511.7 399.7 182,2 176.4 101,2 103.7 vagonov 2722 3186 2635 2452 2225 3042 2630 1649 1828 1192 T113 Od 1. 1925. do 1. 1927. je bil naš najboljši odjemalec Švica, kamor je nato začel naš izvoz nazadovati v korist bolgarskega izvoza. V letu 1930. do 1932. je največ naših jajc prevzela Italija, ki pa je velik del našega blaga prodala naprej v Anglijo, Francijo in Špapijo. Z uvedbo sankcij se je nas izvoz v Italijo popolnoma ustavil, kar je uaše izvoznike zelo zadelo, zlasti zaradi vedno težavnejšega plasiranja sekunda-blaga. Še najbolj redno je jemala od nas jajca Nemčija, kamor smo 1. 1930 izvoziti največ jajc. Nemčija pa prevzema samo standardizirano blago, poleg tega pa je Nemčija naš izvoz jajc 1. 1934 kontingentirala. Uvedba kliringa je bila nova ovira za izvoz naših jajc v Nemčijo. Češkoslovaška je postala za nas pomembnejša odjemalka šele leta 1933, ko se je začel izvajati načrt o aktivnejšem gospodarskem sodelovanju držav Male antante. Treba je priznati, da Češkoslovaška ta načrt dosledno izvaja. Avstrija je 1. 1934. s kontingen-tiranjem znižala naš izvoz jajc za 85 odstotkov, to je od 530 na 45 vagonov. Tem bolj pa je pospeševala uvoz jajc iz Madjarske. Ugodna dežela za naš jajčni izvoz bi mogla biti Anglija, kjer pa se je treba boriti z dansko, poljsko in nizozemsko konkurenco. Ta je tem tpžavnejša, ker sb prevozni stroški iz teh dežel mnogo manjši. Politične vesti v barva, plesira to 7p v H urahkenlif,,o sn‘ži LU I I1! Ul um ob|eke klobuke Ud. Skrobj In evetlolika srajce, »vratnik« m manšete. Pere. suši. monga to lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-d. Selenbnrgova ni. 8. Telefon it. 22-72. Širite »Trgovski list«! KNIIGOVEZMM STANE OGRINC LJUBLJANA. NOVI TRG (vhod Breg St. 1) se priporoča za cenjena naročila Grški finančni minister je izjavil, da bo grška vlada delala zlasti na to, da se v Grčiji ustanovi korporativna država. Gospodarski napredek države je mogoč le z organizacijo zasebnega gospodarstva. To pa se more doseči le na podlagi korporativnega sistema. Dunajska »Reichspost«, ki ima zelo dobre zveze z rimsko vlado, tudi, da pripravlja Italija nekaj važnih korakov, ki bodo njene od-nošaje z državami Male antante zelo zboljšali. Novi madjarski vojni minister Sony je izjavil novinarjem, da je trianonska mirovna pogodba nemogoča in da se zato mora izpre-meniti. Italija se pogaja z velesilami, da verifikacijski odbor skupščine Zveze narodov ne bi več priznal etiopskih delegatov. Ta italijanski predlog bo sprejet ter bo s tem Etiopija dejansko izključena iz Zveze narodov. S tem bi vse druge države, ki so članice Zveze narodov, de faeto priznale aneksijo Etiopije po Italiji. Italija pa bi se zopet vrnila v Ženevo ter bi zopet sodelovala v koncertu velesil. Pogajanja med Francijo in Poljsko, ki jih je vodil za Poljsko Rydz-Smigly so se končala s popolnim uspehom. Francosko-poljska vojaška zveza je obnovljena, Poljska ima pa proti Rusiji proste roke. Francija je dovolila Poljski, veliko posojilo za modernizacijo njene armade. Rydz Smihly se je iz Pariza nenadoma odpeljal v Benetke, kjer se je sestal z drž. podtajnikom za zunanje zadeve Bastinianijem. V Benetkah ostane več dni. Njegovemu prihodu v Italijo pripisujejo velik političen pomen. Pod vplivom komunistov so zahtevali francoski kovinarski delavci, da mora francoska vlada dejansko podpirati madridsko vlado ali pa bodo proglasili generalno stavko. Blum pa je njih zahtevo odklonil, ker je popolnoma nemogoče, da bi Francija, ki je kot prva predlagala nevmešavanje v španske zadeve, kršila lastni predlog. Poleg tega bi moglo imeti takšno vmešavanje v španske zadeve naravnost nepregledne posledice. Kovinarji so nato proglasili enourno protestno stavko. Vendar pa komunisti s svojo agitacijo za madridsko vlado niso odnehali. Angleška vlada je po svojem pariškem veleposlaniku opozorila francosko vlado na silno nevarne posledice, ki bi mogle nastati, če bi francoska vlada podpirala madridsko vlado. Veleposlanik je pri tej priliki opozoril da je britanska vlada ugotovila, da so francoske oblasti omogočile iz Iruna na francosko ozemlje pobeglim vladnim miličnikom, da so se oboroženi vrnili v San Sebastian, dočim je bila dolžnost francoskih oblasti, da jih razorožene pošljejo v notranjost Francije. Skupna fronta levičarjev se v Franciji krha, ker socialisti nikakor nočejo ustreči zahtevam komunistov, da priskoči Francija madridski vladi na pomoč. Socialisti predobro čutijo, da bi moglo to povzročiti tudi novo svetovno vojno. Blum namerava baje sklicati parlament, da se v parlamentu razčisti sedanja situacija. Nemška vlada je dejansko pretrgala stike z madridsko vlado, ker so v njej zastopani komunisti in imajo ti v njej celo odločilen vpliv. Enak korak se pričakuje tudi od italijanske vlade. Trdnjava Guadelupe severno od Iruna je v rokah upornikov. San Sebastianu so se približali uporniki že na 4 km. Baje je nastalo med branitelji San Sebastiana nasprotje. Anarhisti hočejo mesto razrušiti, dočim se Baski odločno upirajo temu, da bi bila njih prestolnica porušena. Baskiški nacionalist Aguirre, ki je bil v vladi čeballera imenovan za ministra za javna dela. je izjavil, da tega mesto ne sprejme, ker imajo v Caballerovi vladi komunisti glavno besedo, on pa je za sodelovanje vseh republikanskih elementov. Novi španski ministrski predsednik Caballero je izjavil, da bo postavil in izvežbal komunistično armado pol milijona mož. Drugo vprašanje je seveda, če se mu bo ta namera tudi posrečila. Angleška vlada je mobilizirala 3000 rezervistov, ki bodo poslani v Palestino, da se že enkrat likvidirajo tamošnji nemiri. Skupno bo poslala Anglija v Palestino 16.000 mož. Posadki dveh portugalskih križark sta se uprli in začeli streljati na mesto, da prisilita vlado, da pomaga madridski vladi. Obrežne baterije pa so hitro obe križarki premagali, nakar sta bili obe posadki aretirani. Denarstvo Narodna banka je znižala odkupne cene za zlato Narodna banka je sklenita, da bo od 3. septembra dalje plačevala zlato in zlatnike po nižji ceni. Nove cene v primeri s starimi bodo v bodoče znašale: nove stare din din napoleondor 290-— 303-— mali dukat 172-— 179-— 20kronski avstr. 304-50 317— turška lira 330-— 344— 10 zlat. rubljev 387— 403'— 20 zlat. mark 358-— 371-50 25 avstr, šilingov 264-50 275— ameriški dolar 75-20 78— angleški funt 365-50 379-50 gram zlata 50— 51— Denarni trg f Trgovec izpolni dolžnost, te na- roči prvič in po-maga plasirati terpentinovo milo Velikem za namakanje perila pa ‘Ra d. c sl 'p&vic s 1. oktobrom ne bo treba plačevati prevoznine za izvoz iz Jugoslavije v Nemčijo v naprej. Vse države kupujejo več pšenice, kakor pa jo potrebujejo, zaradi vojne nevarnosti, ki danes kljub vsemu zatrjevanju vendar še ni odpravljena. Argentinsko kmetijsko ministr- stvo je ocenilo argentinski izvozni višek pšenice na 666.344 ton, izvozni višek koruze pa na 6,988.849 ton. Grška vlada je izdala zakon, s katerim se določa najvišji dopustni čisti dobiček za trgovce, indu-strijce in obrtnike, ki sme znašati največ 5 do 20 odstotkov. Ponadlie - povpraševanja Za poglobitev trgovinskih zvez z Ameriko. Tvrdka Advertising Corporation de America — Two Thirty Park Avenue Ncw York želi stopiti v stike z našimi trgovci in producenti, ki hočejo plasirati svoje blago na ameriških tržiščih. Prav tako posreduje tvrdka tudi pri izvozu ameriškega blaga v našo državo. Tvrdka je dobro organizirana in se sklicuje pri svoji ponudbi na reference največjih ameriških bank. Uvajali pa bodo z izdatno reklamo Dolničar i Richter LJUBLJANA Kako bo vplivala rešitev vprašanja kmečkih dolgov na denarni 'trg, zlasti na kupno moč denarja, na tečaj vrednostnih papirjev ter na način rešitve krize denarnih zavodov, ta vprašanja predvsem zanimajo beograjske borzijance, Dočim so bili borzijanci preje redno prvi informirani o namerah odločilnih krogov, se jim dosedaj glede kmetskih dolgov še ni posrečilo doseči potrebnega kontakta z njimi. Iz odločne izjave ministrskega predsednika Stojadino-viea pa se more sklepati, da rešitev vprašanja kmetskih dolgov ne bo kvarno vplivala niti na kupno moč denarja niti na tečaj vrednostnih papirjev. Vprašanje rešitve krize denarnih zavodov pa se z novo uredbo najbrže ne bo uredilo. Vendar pa so borzijanci še skeptični ter mislijo, da se more izjava ministrskega predsednika tolmačiti tudi drugače. Računa pa se s tem, da je ponteneia! emisije Narodne banke še zelo velik in da zalo ne bo težav za mobilizacijo tudi znatnejših zneskov, ki bodo potrebni za likvidacijo vprašanja kmetskih dolgov. Na beograjski borzi je bil v preteklem tednu že živahnejši promet. Za vojno škodo je bilo znatno zanimanje in se je ta plačevala po 366. Tudi po drugih državnih vrednostnih papirjih je bilo povpraševanje živahnejše. Na deviznem trgu se opaža znatna utrditev dinarja. Če ne bi Narodna banka intervenirala, bi padel tečaj funta najbrže že na 210. Dejansko je tudi angleški funt padel v Zagrebu, ko en dan Narodna banka ni intervenirala, na 237,18 din. Narodna banka opravlja s svojo intervencijo dvojno koristno delo: ohranja stabilnost tečajev, na drugi strani pa se zalaga s potrebnimi devizami. Na za-sebnem deviznem trgu je ‘francoski frank popustil s 311,75 na 310,75, dolar pa s 47,20 na. 47,15. Neizpremenjen je ostal tečaj švicarskega franka, ki se plačuje po 15,40 din. Zlatniki se ponujajo po 310 do 312 din, a je i>o-vpraševanje po njih slabo. Srbska centralna banka v Osje- ku je prečistila svoje terjatve ter odpisala od glavnice 1 milijon din, kolikor znaša neizterljivi dolg Srbske tiskarne v Osjeku. Zunanja trgovina Narodna banka je predlagala finančnemu ministrstvu, da se dovoli v bodoče izvoz surovih ovčjih, jarčjih in kozjih kož samo za proste devize, ker je izvoz teh kož že preveč narastel. Tako smo v lanskem prvem polletju izvozili teh kož za 18-9, v letošnjem pa za 26 milijonov din. Od tega smo izvo-ziil v Nemčijo kož za 14-3 milijona din, torej več ko za polovico. Madjarska vlada je sklenila, da otvori v Beogradu podružnico mad-jarskega zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, da bi se zboljšali trgovinski odnošaji med Madjar-sko in Jugoslavijo. Za šefa podružnice je imenovan Theodor Wagner. Nemška vlada je sklenila, kakor poroča »Jugoslovenski Kurir«, da Banova naredita o oluvaniu iavnega miru in reda ob stavkah in mezdnih gibaniih grožnjami bodisi z dc- Zadnji »Službeni list« z dne 7. septembra je objavil naslednjo banovo naredbo: Nameščenci in delavci industrijskih, obrtnih in trgovskih podjetij imajo po obstoječem pravnem redu možnost, da uveljavijo svoje težnje po zboljšanju službenih pogojev v prostem dogovoru s podjetnikom, po potrebi tudi s posredovanjem občeupravnih oblaste v; kot zadnje sredstvo jim je dana možnost stavke. Vsaka stavka pa sc mora izvajati tako, da se ne kršijo temeljna pravna načela in veljavni zakonski predpisi ter da sc varuje red in mir kot temeljni pogoj za državno in javno varnost ter za zboljšanje gospodarskih in socialnih razmer. Ob zadnjih stavkah so stavkajoči ponekod šli preko meje, ki jim jo nujno postavljajo zakoni. Zasedli so obrate, ki jih na zahtevo upravičene osebe niso hoteli zapustiti, kar je po § 250. kazenskega zakona kaznivo z zaporom do 1 leta ali v denarju do 10.000 dinarjev. Omejevali so osebno svobodo oseb, ki so hotele zapustili obratne prostore ali ki so hotele delati, ter so tudi povzročili materialno škodo, za kar vse odgovarjajo po zakonu. Vse to so storili deloma iz nevednosti, deloma pa nahujskani od oseb, ki hočejo motiti javni mir in red ter na račun stavkajočih in na škodo splošnega blagostanja doseči svoje temne cilje. Občeupravua oblastva sicer hočejo s svojim posredovanjem med delodajalci in delojemalci zaščititi pravice in interese bodisi jan ji; 5. douašanjc alkoholnih pijač in predmetov, ki naj bi služili za udobje, zabavo ali razvedrilo osebam, ki se neopravičeno zadržujejo v obratnih prostorih; 6. izražanje oziroma izkazovanje odobravanja ali simpatij v kakršui koli obliki osebam, ki so neopravičeno zasedle obratne prostore, oziroma vršijo druga nezakonita dejanja v zvezi s stavko, kakor tudi nabiranje in dajanje denarnih prispevkov ter nabiranje in darovanje živil ali obleke zanje; 7. postajanje ali zbiranje v gru- čah pred obrati, ki se v njih stavka ali kjer se stavka pripravlja. Gori navedena dejanja se kaznujejo v smislu čl. 69. zakona o notranji upravi z globo od 10 do 1000 din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. septembra 1936. Ban: Dr. Natlačen s. r. Naše gospodarjfvo v mlim Po podatkih BSarodne banke Borze: Promet efektov je v primeri z lani nazadoval od 37 na 17, v primeri z junijem 1936 pa od 22 na 17 milijonov din. Povečal pa se je promet z devizami in valutami, in sicer od 127 v juliju 1935 na 205 milijonov din. V juniju 1936 je znašal že 217 milijonov din. • ečaji vrednostnih papirjev so se dvignili, a le naznatno. Indeksi cen: Splošni indeks cen na debelo se je v primeri z julijem 1935 dvignil od 63-3 na65'6%; v juniju 1936 je znašal 65-4%. Najbolj so se dvignile cene živini, in sicer od 55"6 lani na 61*1 letos. | Rastlinski proizvodi so se v pri-i enih i drugih v mejah možnosti, | meri z lani sicer podražili od 00-3 ki so podane v strukturi, celotnega narodnega gospodarstva, morajo pa skrbeti za občo blaginjo in javne koristi in zato ne morejo trpeti nobenih nezakonitosti in nasilj, bodisi da izhaja pobuda zanje :iz vrst zasebnikov, bodisi iz vrst poklicanih zastopnikov delavskih interesov. Pri tem delu mora podpirati upravna oblastva vsa dobro-misleča javnost. Radi pčuvanja miru in reda ob mezdnih gibanjih in stavkah predpisujem na podstav j čl, 67, v zvezi s čl. 65. in 66. zakona o notranji’ upravi tole naredbo; Ne glede na sodno kazensko postopanje sc kaznuje, in sicer uradoma: 1. nagovarjanje in zapeljevanje nameščencev ali delavcev k dejanjem, ki so bodisi uradoma bodiri na predlog kazniva po kazenskih zakonih; 2. omejevanje osebne svobode v obratnih prostorih; 3. omejevanje ali preprečevanje prostega lastnikovega razpolaganja z obratnimi prostori, tako za- | prtimi kakor tudi odprtimi, in s i predmeti, ki so v njih; i 4. nasilno odvračanje od dela, na 60-9, v primeri s prejšnjim mesecem pa padli od 64-5 na 60-9. Denarni trg: Tečaj dinarja ,v Curihu je ostal neizpremenjeno na 7. Paddl pa je tečaj angl. funta od 247-43 v juniju 1936 na 238-68, a se v primeri z lani povečal od 234-40 na 238;68. Zasebna obrestna mera se je znižala od 7-5—10 na 7—TD. Narodna banka; Kovinska podloga je od januarja 1935 v stalnem dvigu ter je znašala julija 1935 1.367, julija 1986 pa 1.538 milijonov din. Vendar pa je v juliju padla v primeru z junijem 1936 za 40 milijonov din. Tudi obtok bankovcev je stalnem dvigu ter je V« juliju dosegel že sk .945 — Beuthen: beljena sulfitna celuloza. . , Deželni pridelki; 946 — Budapešta: koreninice svišča, . . 947 — Hamburg: posušene borovnice, ” 948 — Lyon: lipovo cvetje (več ton), 949 — Tel-Aviv: ponuja se zastopnik za krompirjev škrob, fižol in druge deželne pridelke, 950 — Hamburg: lipovo cvetje, 951 — Tel-Aviv: ržena glavica (seeale cornutum), žetve 1935 ali 1936, 952 — Trst: zastopniška tvrdka išče 5 vagonov čistega, presejanega, plavega maka v novih vrečah po 50 kg. Proizvodi sadjarstva: 953 — Tel-Aviv: zastopnik za sadje, 954 — Dunaj; sveže češplje. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva: 955 — Dunaj: goveja čreva, 956 — Pelhrimova (C. S. R.): konjska žima, najmanj 35 centimetrov dolga, 957 — Hamburg: mezdrovina, žile, kosti, klej iz kosti, 958 — Dunaj: lahki konji za delo, 959 — Tel-Aviv: ponuja se zastopnik za živino. Proizvodi rudarstva: 960 — Anvers: rude: železna, manganova, kromova, cinkova, svinčena, antimonova, pirit (železni ali bakreni), pepeli: svinčeni in cinkovi), 961 — Varšava: baker in boksit, 962 — Budapešta: kromo-želez-na ruda (100 ton), 963 — Krakov: kompenzacijski posli, zlasti za naše rude. Industrijski izdelki; 964 — Tunis: Združenje trgovskih zastopnikov ponuja svoje usluge članom naših izvozniških KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE UU8UJUM, KOPITARJEVA 6 NudHpolzrednonlzkil^enah^Salda-konte^trace, Journale, Šolske zvezke, mape, odjemalne kn|L žice, risalne bloke itd. Angleški kralj Edvard je iz Carigrada odpotoval v Sofijo, kjer je ostal 40 minut. Na vožnji skozi Bolgarsko je spremljal angleškega kralja kralj Boris. Iz Sofije je odpotoval angleški kralj skozi Jugoslavijo v Beograd, kjer se je ustavil nad eno uro, nato pa je odpotoval na Dunaj. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. je bil v vsej Jugoslaviji proslavljen na najbolj slovesen in iskren način. V Ljubljani so priredila narodna društva slovesen obhod, ki se ga je udeležilo kljub slabemu vremenu zelo veliko ljudi. V Beogradu in Zagrebu pa je napravila posebno mogočen vpliv parada vojske, katero so občudovale velikanske množice naroda. Ob priliki rojstnega dne kralja Petra je izšel velik vojni ukaz, katerim je zelo mnogo oficirjev avanziralo. Za šefa generalnega štaba je bil imenovan general Nedič, dosedaj komandant naših zračnih sil, za njegovega namestnika pa general Bodi. Za prvega adjutanta Nj. Vel. kralja pa je bil imenovan general Hristič. Z redom sv. Save I. stopnje sta bila odlikovana ban dr. Natlačen in poslanik dr. Izidor Cankar. Dr. Maček je bil operiran na ušesu. Operacijo je dobro prestal. Konferenca zun. ministrov Male antante bo od 12. do 14. t. m. v Bratislavi. Min. predsednik in zun. minister dr. Stojadinovič je odpotoval v Bukarešto, kjer bo imel daljšo konferenco s min. predsednikom Tata-rescom in-novim zun. ministrom Antonescom. Iz Bukarešte odpotuje na konferenco Male antante. Za čas njegove odsotnosti ga zastopa min. dr. Korošec. ' Cirii Metodova druzbaje imela v torek svojo letno skupščino v Mariboru. Proračun družbe za prihodnje leto Je določen na 586.000 Din, Družba bo zlasti posvetila svojo pozornost Kočevju in je bil v ta namen ustanovljen poseben fond »Kočevski dinar«. . ■ . Trboveljska premogokopna druc ba namerava začeti izdelovati brikete ter bo v kratkem začrta s potrebnimi instalacijskimi deli. Poskusi so dali zelo dobre rezultate. Tudi tretja licitacija za oddajo gradbenih del za zgraditev borze dela v Mostarju in Podgorici je ostala brezuspešna. V Clevelandu v U. S. A. je bil v nedeljo slovesno odkrit spomenik pesniku in vladarju Petru Petroviču Njegušu. Slavnostni program so prenašale ameriške radijske postaje in se je oddaja dobro slišala tudi pri nas. Nemški turisti ne bodo mogli na jesen priti v Jugoslavijo, ker so vsi krediti, ki jih je dovolila nemška Reichsbanka za nemške turiste, ki potujejo v Jugoslavijo, že izčrpani, nove kredite pa je pripravljena dovoliti Reichsbanka samo po tako težkih pogojih, ki so za nas nesprejemljivi. V Zenice je dospela prva velika pošiljka železne konstrukcije iz Nemčije. Prva pošiljka obsega 280 vagonov, vseh instalacij in strojev pa pride iz Nemčije za Zenico 1400 vagonov. Delavci, ki grade unsko progo, so začeli stavkati, ker ni podjetje Batignolles, ki gradi to progo, hotelo izpolniti njihovih zahtev. Delavci so zahtevali uvedbo ,8urnega delovnika, odpravo akordnega dela, odpravo kantine, kar je še posebej značilno, in zboljšanje mezd. Najlažja mezda je bila dosedaj za 12 urno delo 17-50 din na dan. »Jugoslavenski radnik«, glasilo JRZ delavstva, je začel izhajati v Beogradu. Stavka tramvajskih uslužbencev v Ljubljani je trajala le en dan ter sedaj tramvaj zopet v redu vozi. Gostivar je dobil novo električno razsvetljavo, na katero se je vse prebivalstvo veselilo že mesece. Njih veselje pa je trajalo zelo malo časa, ker je počila neka betonska cev in je trajala vsa razsvetljava samo 5 ur. Odrejena je preiskava. Stalin je baje na smrt bolan ter je za njegovega naslednika že določen Vorošilov. Leninova vdova Krupska je objavila v »Pravdi« izjavo, v kateri se izreka za Stalina ter odobrava obsodbo trockistov. Aretacije trockistov se v Rusiji nadaljujejo. Francoska vlada je sklenila, da he bo podaljšala vojaškega službenega roka, temveč modernizirala opremo vojske, kar bo veljalo Francijo več milijard. Najkasneje v treh letih bo ta načrt modernizacije vojske izveden. Madjarska vlada je naročila v Nemčiji 60 vojaških letal, kar je v nasprotju z določili mirovne pogodbe. Kongres narodno socialistične stranke se je začel v Nurnbergu. K otvoritve je poslal Hitler posebno poslanico, v kateri napoveduje uvedbo štiriletke, ki naj Nemčijo popolnoma osamosvoji na gospodarskem polju, čeprav pa bodo Nemci čez 4 leta mogli vse, kar potrebujejo, izdelovati doma, ven-gar se kolonijam ne odpovedujejo. Hitler je izdal uredbo, s katero se zelo omiljuje postopanje proti katoliški in protestantovski duhovščini. Pastirsko pismo škofov pa je bilo kljub temu zaplenjeno. Vatikan namerava predlagati Angliji, da se naseljevanje Zidov v Palestini ustavi za tako dolgo, dokler ne bodo sedanji nemiri likvidirani. Mehiška vlada je preklicala svoj sklep, da bo dobavljala madridski vladi municijo in orožje^ ker bi se s tem mednarodni položaj prenevarno poostril. brecinskih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, 1 kom. kranjske klobase 3 do 4, 1 kg braunšviških 10, salami 42—60 din. Klobase: 1 kg krakovskih din 20, debrecinskih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 20, suhih kranjskih 30, 1 kom. kranjske klobase 3 do 4 din 1 kg braunšviških din 10, 1 kg salami 42—60 din. Perutnina: 1 kos, piščanec majhen 9—12, piščanec večji 12—15, kokoš 18—25, petelin 20—28, raca 15, gos 35, puran 60, domači zajec, manjši 5, domači zajec, večji 12—15 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 1-75—2, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 22, čajnega masla 26—28, masla 20—22, bohinjskega sira 24—28, trapiste vske-ga sira 16—18, polementalskega. sira 24—30, sirčka 6 Din. Kruh: 1 kg belega kruha 4, pol-belega'kruha 3-60, črnega, kruha 3-30, žemlja, mala 0-50, žemija,.velika 1 din. Sadje: 1 kg jabolk 2—4, iuksua-nih hrušk 6, grozdja 6—8, breskev 3—6, orehov 8, luščenih, orehov 2% češpelj 2—3 din. ;.,.jn Speoerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 78, kave Santos 54, kave Rio 44, pražene kave 56—98, kristal belega sladkorja 14, sladkorja" v. kockah 15-50, 'sladkorja v ptfthSi 16, medu 18, kavne primesi 17V. aiža 5-50—12, 1 liter namiznega olja 13, olivnega olja 16—30, -bučnega olja 15, vinskega kisa 4, navadnega kisa 3, petroleja 7, špirita 11, 1 kg soli morske 2-75, soli kamene 3, paprike 24, sladke paprike, 28, testenin 7—11 din. .... Mlevski izdelki: 1 kg.moke št. .00 2-50—3, št. 0 2-50—3, št. 2 2-40 do 2-75, št. 4 2-25—2-35, št. 5 2-10 do 2-30, št. 6 2—2-25, ržene enotne moke 2-75, pšeničnega zdroba 3-25, koruznega zdroba 2—3, p eničnih otrobov 1-50, koruzne moke 2, ajdove moke 3—4, kaše 3-50, ješprenja 3-50, ovsenega riža 7 din. Žito: q pšenice 170, rži 150, ječmena 170, ovsa 150, prosa 180, koruze 135, ajde 130, fižola 200 do 350, graha 1200, leče 1200 din. Kurivo: q premoga, črni trboveljski 33—36, črni zabukovški 33 do 36, rjavi velenjski 20—22, kubični meter trdih drv 75, 100 kg trdih drv 22, kubični meter mehkih drv 60, 100 kg mehkih drv 20 din. Krma: q sladkega sena 45, polsladkega sena 40, kislega sena 35, slame 25, prešana stane več 5 dinarjev. Zelenjava in gobe: 1 glava solate 0-75, 1 kg endivije 0-50—0-75, zgodnega zelja 1, kislega zelja 4, ohrovta 2, karfijola 8, kolerabe 2, 1 kom. kolerabe 0-25—0-50, 1 krožnik paradižnikov 1—1-50, kumar 1, buč 0-50, zelene paprike 4, 1 kg kumaric za vkisavanje 4—5, graha v stročju 3, fižola v stročju 1-50, čebule 2, česna 8, krompirja zgodnjega 1 Din. Tržne cene v Celju dne 1. septembra 1936. Govedina: 1 kg volovskega mesa od 6—10, kravjega mesa 6—8, vampov 5, pljuč 6. jeter 8, ledvic -10, loja 5 din. '■ ) ■ Teletina: 1 kg telečjega mesa od 8—12, Jeter 10, pljuč 8 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa od 12—14, pljuč 7, jeter 8, glave 7, parkljev 6: slanine 14—15, slanine soljene 15, slanine na debelo 14, sala 14-50, suhe slanine 18—20, masti 15—16, šunke 17, prekajenega mesa 13—16, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 10, jezika 14 din. Drobnica: 1 kg koštrunovine din 8 do 10. Klobase: 1 kg krakovskih 20, de- Obiskovalci velesejma DIDI2I se opozarjajo na lepo razstavo ribiških potrebščin, KIDICI ki jo je razstavlja največja tvrdka Jugoslavije ANTON BEBIČ Zagreb, Hrvojeva ul. 3 — Paviljon H, št. 287 289 Foto-studio Foto • material Franjo Mavec MikloSICeva cesta 6 Modema portretna fotografija. / Fotoamatenka dela. vedno svež foto-material Petek, dne 11. sept. 12.00: Po naših logih in gajih (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester— 14.00: Vreme, borza — 18.00: Skladbe Alberta Ketelbeya (radijski orkester) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Vesele klavirske točke (plošče) — 20.10: Ženska ura: Gobe, n. del (dr. Ljudevit Kuščar) —• 20.30: Večer opernih fantazij, izvaja radijski orkester — 22.00: čaš, vreme, poročila — 22.20: Akademski pevski kvintet (plošče) — 22:30: Angleške .plošče. Sobota, dne 12. sept. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Pio-, šče — 14.00: Vreme — 18.00: Za delopust (igra radijski orkester) — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Ameriški jazz-orkestri (plošče) — 20.10: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Če študent gre taborit’... Pester večer. Rokopis: Ivan Rob. Sodelujejo člani radijske igralske družine, Akademski pevski kvintet, radijski orkester in plošče — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Prenos lahke glasbe z velesejma. Volna, svila, bombaž, nogavice, pletenine itd. itd. stalno v bogati izbiri in po najnižjih cenah v trgovini Kavi Prelog, Ljubljana a Zidovska ulica 4 0 Stari trg 12 Štev. 9707/11. Nabava Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 23. septembra neposredno pismeno pogodbo za dobavo 800 kg vulkanskega, 600 kilogramov cilinder-olja in 300 kg tovotne masti. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika v Velenju, dne 4. septembra 1936. »KftnmmS Usta« n te rov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednuT Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«,> d, njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.