Celje - skladišče D-Per III 19/1988 III!....... 563,3 COBISS e MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 3 - Leto - Vlil - April 1988 Sozd Merx združuje: Avlo Celje. Avtolehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte. Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — Gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna. Savinjski magazin Žalec, Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 8300 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet. Fanika Ilijaš, Herbert Lešnik. Bojan Dežan, Alenka Škapin. Jelka Samec. Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš. Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 42I-U72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Predstavitev Sombora v Celju Dobro sodelovanje med občinama Občina Sombor, pobratena s Celjem, se bo 9. in 10. maja predstavila Celjanom in okolici. Do tega je prišlo na pobudo PK Sombor, ki že več let dobro poslovno sodeluje z našim sozdom. Vendar pa ta manifestacija ne bo imela samo poslovnega značaja, ampak bo dograjevala vse oblike sodelovanja med ob- činama na vseh področjih dela in življenja, še bolj utrdila poslovne vezi med občinami in dograjevala in razvijala sodelovanje med PK Sombor in sozdom Merx tako poslovno kot tudi med delavci. Oktobra, ob občinskem prazniku Sombora, pa naj bi Celjani vrnili obisk svojim prijateljem. Gospodarski načrt sozda Gospodarske razmere otežujejo planiranje Gospodarski načrt sozda Merx za letošnje leto je bil pripravljen v negotovih razmerah, v času, ko so bile nejasne razmere za gospodarjenje, ko so bile nenehne spremembe v zakonodaji. Vse to je oteževalo, da bi bil plan realno sestavljen. Zaradi različnih napovedi inflacijskih gibanj v posameznih delovnih organizacijah, članicah Merxa, so nominalni podatki manj natančni, zato lahko rečemo, daje ta gospodarski načrt sozda le začasen ter da ga bomo morali dopolniti v drugi polovici leta. Še zlasti pa bomo morali povečati skrb za planiranje na krajše obdobje, tudi trimesečno. Zato so v tem gospodarskem načrtu, ki ga bodo sprejemali v samoupravnih organih sozda Merx, pomembnejše usmeritve in cilji po posameznih področjih, kot so komercialna politika, finančna razvojna in podobno, ki se odražajo v finančnih rezulatih. Predlog gospodarskega načrta je bil že obravnavan na odboru za plan in na kolegiju direktorjev delovnih organizacij. Na seji odbora za plan so se dogovorili, da je potrebno izhodišča in usmeritve sozda za poslovanje v naslednjem letu pripraviti takoj po znanih podatkih za devetme-sečje ter da je v prihodnje potreben dvofazni postopek sprejemanja plana, torej najprej osnutek in šele nato predlog. Imenovali so tudi komisijo za izdelavo metodologije planiranja v sestavi: Bronka Romančič, Božidar Colarič, Danica Pirnat, Milica Smrečnik, Jožica Rečnik, Peter Ograjenšek in Vanda Prašnikar, ki bi članicam pomagala pripravljati gospodarski načrt. Nekateri delegati tudi pogrešajo več sprotnega sodelovanja med planskimi službami sozda Merx in usklajen informacijski sistem. Tudi to otežuje defa na področju planiranja. Dogovorili so se tudi, da bodo, če bodo previdni ukrepi ekonomske politike zahtevali, pripravili rebalans plana, seveda za tista področja, kjer bo odstopanje največje. Na koncu so sprejeli sklep, da se bodo tudi na ravni sozda poizkušali vključiti v planiranje za krajše obdobje. Prvi koraki za reorganizacijo gostinstva Delavci Jelena dali pobudo za oblikovanje svoje delovne organizacije O delovni organizaciji Dravinjski dom in njeni temeljni organizaciji Jelen ste lahko veliko prebrali v raznih sredstvih javnega obveščanja. Nekaj člankov je bilo objektivno napisanih, veliko pa jih je bilo tudi kar precej subjektivno obarvanih. Zato je verjetno prav, da vam tudi v našem glasilu napišemo nekaj besed, za kaj je v bistvu šlo. Povsem preprosto. Delavci temeljne organizacije Jelen so dali pobudo, da se izločijo iz delovne organizacije Dravinjski dom iz povsem preprostega razloga, da se gostinski del loči od trgovine, ter da potem oblikuje- jo svojo delovno organizacijo gostinstva, ki pa bi bila še naprej v sozdu Merx. Zaradi nekoliko slabših medsebojnih odnosov, ki pa se ne bi nikoli pokazali, če ne bi prišlo do te pobude, na ravni delovne organizacije niso mogli poenotiti pogledov in opredelitve za razreševanje nastalih razmer. Pa vendar, danes se je vse umirilo, v teku so aktivnosti za preoblikovanje te temeljne organizacije v delovno in dokončno izločitev gostinstva iz dejavnosti trgovine. To pa so že koraki in sicer spodbudni, ki vodijo k širši reorganizaciji gostinsko-turis-tične dejavnosti naše sestavljene organizacije Mera. In kakšen je program prireditev? Ena je že za nami: 18. aprila je PK Panonka iz Sombora v prostorih Blagovnega centra predstavila svoj proizvodni program živil, s katerim želi prek sistema Mera seznaniti tudi vse kupce na tržišču Meraa. Devetega maja bo ob 19. uri v Likovnem salonu v Celju otvoritev 14-dnevne razstave likovnega ustvarjalca svetovnega slovesa Milana Konjeviča. Avtorje tudi obljubil sodelovanje na svečanem odpiranju razstave, prav tako pa bo grafični del razstave naprodaj. Devetega in desetega maja bo športno srečanje delavcev PK Sombor in sozda Mera v naslednjih disciplinah: moški: mali nogomet, streljanje z zračno puško, kegljanje, namizni tenis, šah; ženske: odbojka, kegljanje, namizni tenis, streljanje z zračno puško, pikado. Devetega in desetega maja bodo tudi vsa poslovna srečanja in razgovori med predstavniki obeh občin in delovnimi organizacijami. Pričakujemo, da se bo te majske manifestacije, katere pokrovitelja sta PK Sombor in sozd Mera Celje s sodelovanjem drugih inštitucij, udeležilo 60 ljudi; predstavnikov skupščine občine m interesnih skupnosti iz PK Sombor 15, 45 pa bo delavcev PK Sombor, ki se bodo udeležili športnih srečanj. Plansko poslovna skupnost Hmezad-Merx Programi odborov so precej splošni »Ne glede na to, da lani ni bilo veliko sej koordinacijskih odborov in poslovnega odbora Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Mera, smo mnoge prej na videz nerešljive probleme normalno in uspešno reševali,« je dejal Vlado Gorišek, dosedanji predsednik Plansko poslovne skupnosti, v svojem poročilu in oceni dela za preteklo leto na zadnji seji poslovnega odbora in predal predsedniško mesto po svojem enoletnem mandatu Francu Banu, predsedniku poslovodnega odbora sozda Mera. Poslovodni odbor je v celoti sprejel oceno dela za preteklo leto in ugotovil, da se še pojavljajo nekatera vprašanja, vendar pa so članice obeh sozdov vedno dosledno spoštovale vse odločitve, ki so jih čez vse leto sprejemali koordinacijsaki odbori. Sprejeli so tudi sklep, da se pripravi podrobna ocena dela Plansko poslovne skupnosti od njene ustanovitve z vsemi pozitivnimi in negativnimi vidiki, ter da se posreduje na tiskovni konferenci še maja. Osrednja točka te zadnje seje poslovnega odbora Plansko poslovne skupnosti Hmezad Mera, ki je bila 11. aprila, pa je bila vsekakor sprejetje programa dela za letošnje leto oziroma za naslednji enoletni mandat. Program dela je bil pripravljen na osnovi programov dela koordinacijskih odborov in sicer za področje blagovnega prometa, financ, gostinstva in turizma, proizvodnje, planiranja, organizacije in svobodne menjave dela. Programi posameznih odborov so bolj splošni, zato je poslovni odbor tudi sprejel sklep, da morajo vsi koordinacijski odbori vsa aktualna vprašanja 'sproti reševati, kljub temu da niso opredeljena v programu, in ne- katere naloge iz programa še bolj strokovno opredeliti in dopolniti ter prenesti na vsa področja sodelovanja. Ena izmed takšnih je vsekakor naloga koordinacijskega odbora za področje organizacije in svobodne menjave dela, ki ta odbor zavezuje, da mora proučiti vse možne širitve medsebojnega sodelovanja glede na dopolnitve Zakona o združenem delu. To je torej naloga, ki se prepleta na vseh področjih medsebojnega dela in bo potrebovala veliko strokovnosti, zato jo bo moral vsak kooordinacij-ski odbor dopolniti z vizijo s svojega razvoja. Na splošno je V tej številki preberite: Stran 4 Kozmetični salon v zdravilišču Dobrna Stran 7 Nasveti za vsak dan bilo ugotovljeno, da bo potrebno v prihodnje v okviru Plansko poslovne skupnosti imenovati več strokovnih skupin, ki jih bodo sestavljali strokovnjaki iz obeh sozdov, da bo potrebno med samimi službami sozdov izmenjavati več podatkov, več sodelovati, kajti le s skupnimi močmi bosta oba agroživilska sozda v tej regiji na marsikaterem področju lahko nastopala bolj argumentirano in dosegla željene rezultate. Seveda je poslovni odbor sprejel tudi nekatere kadrovske spremembe v samih odborih, do katerih je prišlo zaradi odhoda nekaterih ključnih ljudi iz obeh sistemov. Glede na dosedanje izkušnje v delu koordinacijskega odbora za področje blagovnega prometa in za področje proizvodnje, namreč da se problematika obeh področij neposredno prepleta, pa je poslovni odbor plansko poslovne skupnosti Hmezad Mera sprejel sklep, da se ustanovi enoten devetčlanski koordinacijski odbor za blagovni promet in proizvodnjo, ki naj bi ga v bodoče vodil Jože Grač-nar, član kolegijskega poslovodnega odbora sozda Mera. MERK VESTNIK Razprava o gospodarskem načrtu delovne skupnosti sozda Režijskemu delu ne smemo pustiti bohotenja Osnutek gospodarskega načrta delovne skupnosti sozda Merx so dobile vserčlanice v javno razpravo že februarja. Glede na pripombe v prejšnjih letih, zlasti na izračun obremenitev za sektor za ekonomiko in organizacijo ter sektor za kadre in samoupravno organiziranost, ki sta bolj kot ne »štabni službi«, in so bile obremenitve linearno porazdeljene na vse članice, je bila v letošnjem osnutku novost ta, da sta bila ta dva sektorja linearno porazdeljena na temeljne organizacije, torej je bila osnova za izračun temeljna organizacija. Seveda je bil za manjše članice ta predlog ugodnejši in so obremenitve bile bistveno manjšenj, saj je bil gospodarski načrt razdeljen na 50 delov, kolikor imamo enovitih in temeljnih delovnih organizacij. Vendar pa* je komisija za svobodno menjavo na osnovi pisnih pripomb sprejela sklep, da se obremenitve nanovo izračunajo in da naj bo osnova za ta dva sektorja zopet delovna organizacija, ne pa tozd, kot je bilo v osnutku gospodarskega načrta predvideno. Ena od pisnih pripomb, ki jo je komisija za svobodno menjavo tudi sprejela, je bila ta, da se obremenitve glede na programe dela sektorjev določijo po tozdih, da bi na ta način v delovnih organizacijah lahko realneje ocenjevali,, za katere tozde se planirajo'določena dela in opravila. S strani članic so bile tudi pripombe, da moramo v delovni skupnosti začeti razmišljati o racionalizaciji dela. Načeloma niso proti zaposlovanju, vendar pravijo, da bi mogli zaposlovati samo kvalitetne in strokovno inovativne kadre. Tudi na razširjenem strokovnem kolegiju direktorjev je bilo izrečenih nekaj besed na račun režije oziroma dela delavcev delovne skupnosti sozda Mera. Prav je, da režijskemu delu ne pustimo bohotenja, da se maksimalno racionaliziramo, a pri vsesplošnem že kar »preganjanju« širjenja skupnih služb, bi vendarle morali malo bolj argumentirano postavljati svoje zahteve. Tu mislim predvsem na nekatere direktorje in strokovne delavce delovnih organizacij, ki so namreč večinoma proti več delavcem v delovni skupnosti sozda. Če hočemo imeti uspešno organizacijo, ji vsekakor moramo dopustiti, da se kadrovsko okrepi do take mere, da bo sposobna uresničevati vse zahteve svojih članic. A če ji odvzamemo pravico do dobre kadrovske zasedbe, tu mislimo predvsem na kvalitetne, strokovne, inovativne kadre, v isti sapi pa smo ji sposobni očitati nestrokovnost, neučinkovitost in še .kaj, potem je to sprenevedanje, ki ne vodi nikamor, še najmanj pa v učinkovitost sestavljene organizacije. < Jana Mladenovič Nova pekarna v Sevnici Kratek rok izgradnje izziv za oba V delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija so se zavedali, da je njihova pekama v Sevnici dotrajana in da jo bo potrebno tehnološko in strojno obnoviti, zato so to opredelili v načrtu naložb za leto 1990 za prednostno nalogo. Vendar pa so se proti koncu lanskega leta nakazovali novi elementi, predvsem povečano število delavcev na tem območju, zato so se v Mlinsko predelovalni industriji odločili za novogradnjo že letos z nekoliko večjo zmogljivostjo, kot je v obstoječi pekami, in seveda za dodatno silosno opremo za skladiščenje moke. Na začetku je bilo nekoliko zapletov okrog same lokacije, vendar so se potem v Mlinsko predelovalni industriji kot investitorji odločili za povsem novo lokacijo, skoraj dva kilometra iz Sevnice. Vsa usklajevanja za gradnjo, potekala so v strokovnih službah Mlinsko predelovalne industrije in sektorju za razvoj in investicije sozda, so zaključena in pričeli so prva dela. Predračunska vrednost pekarne v Sevnici znaša 174 starih milijard, dela je prevzel Beton Zagorje, tozd Sevnica kot naj cenejši izvajalec. Seveda je tudi finančna konstrukcija zaključena in sicer z lastnimi sredstvi, sovlaganjem, združenimi sredstvi sozda, sredstvi republiškega zavoda za rezerve in sredstvi združenega dela v občini Sevnica. Gradnja se je torej že pričela. Vsa gradbena dela naj bi bila končana do 1. avgusta, ko bi začeli montirati strojno opremo. Sam objekt naj bi bil dokončan do 1. oktobra, redno obratovanje pa bi pekama v Sevnici začela novembra. Ta izredno kratek rok gradnje je zanimiv in obenem velik izziv tako za investitorja kot tudi za izvajalca. Zmogljivost nove pekarne v Sevnici bo 1200 kilogramov kruha na uro in bo pokrivala potrebe Sevnice, Radeč in Zidanega mosta z okolico. Staro pekarno pa bodo obnovili in preuredili v slaščičarno s prodajalno peciva. Lokacija nove pekarne v Sevnici, vv kateri bodo dnevno spekli 1200 kilogramov kruha Direktorja Betona in Mlinsko predelovalne industrije podpisujeta pogodbo za gradnjo pekarne v Sevnici. Klub Artemidin dvor Šestnajstega aprila je bil sklican drugi zbor gostov, bodočih članov kluba Artemidin dvor. Ob kratki kulturni predstavi znane zagrebške harfistke je bil povabljenim predstavljen namen bodočega kluba, ki naj bi združeval ljudi istih in različnih interesov in ki naj bi z letno članarino pridobili klubsko kartico, s katero bodo imeli 10 odstotkov popusta pri gostinskih storitvah kluba. Gostinci hotela Dravinja so se stvari lotili zelo resno, saj so že izdelali pogodbe in pravila kluba, ki bo imel tudi svoj izvršni odbor. Pripravljen imajo tudi program kluba Artemidin dvor do konca letošnjega leta. Gre torej za tisti program, ki se bo odvijal samo v prostorih kluba. Konstituiranje delavskega sveta Pri oddaji gradiva za to številko glasila smo v uredništvu prejeli vabili za poslovni odbor z vsebino obeh sej, drugič pa bomo napisali kaj več, seveda je to odvisno od tega, kakšna bo razprava. Na poslovnem odboru, ki se je tokrat sestal zadnjič v stari sestavi, bodo obravnavali oceno poslovanja za lansko leto ter poročilo o poslovnem izidu delovne skupnosti za lansko leto ter razpravljali o gospodarskem načrtu delovne skupnosti sozda za letos, o realizaciji programov dela delovne skupnosti sozda ter o predlogu sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih in odgovornostih med delavci tozd, enoviti DO in DSSS sozda Mera. Na delavskem svetu bodo po poročilu volilne komisije, konstituiranju delavskega sveta, sedanjim članom je namreč potekel mandat, imenovali za novega predsednika Ivana Lenka, za njegovo namestnico pa Ivanko Kreuh. Nato bodo imenovali še izvršilni organ, (poslovodni odbor) in kordinacijske odbore delavskega sveta, ki jim je prav tako potekel mandat. Po sprejemu ocene gospodarjenja za lansko leto bodo tudi obravnavali in sprejeli gospodarski načrt delovne skupnsti sozda in sozda kot celote, potrdili poročilo o realizaciji programov dela delovne skupnosti, določili predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih obveznostih ter razpisali natečaj za zbiranje predlogov za podelitev Meraovih priznanj. Kadrovske spremembe V tako velikem sistemu, kot je sozd Mera, s tako pestro dejavnostjo in ozemeljsko razsežnostjo je tudi dinamika kadrovskih sprememb, predvsem v vodstvenih ekipa večja. Po dveletnem delu v kolegijskem poslovodnem odboru kot podpredsednik ter v Topru kot vodja sanacijske ekipe se je Ervin Janežič odločil za nov izziv v delovni organizaciji Aero, kjer je s 1. 5. prevzel odgovorno vodilno mesto v marketingu. Kolegijski poslovodni odbor sozda Mera seje odločil, da tako dolžnost podpredsednika porazdeli na drugačen način in s tem prispeva k racionalnosti in večji učinkovitosti dela. Tako bo vso dejavnost gostinstva odslej pokrival in strokovno usklajeval Žare Frančeškin, dosedanji direktor tozda gostinstvo in turizem Celje. Delo kot v.d. pomoč- nika predsednika KPO za gostinstvo in turistično dejavnost je prevzel s 6. aprilom. Področje informatike bo poleg strokovnega vodje sektorja v prihodnje pokrival Nikolaj Zimšek, podpredsenik KPO za finance in ekonomiko. Z odhodom tovariša Miloša Klanjška, direktorja Jelše Šmarje v pokoj, je njegove dolžnosti sprejel s 1. aprilom Marjan Babič, nekdanji predsednik izvršnega sveta občine Šmarje pri Jelšah. m Z upokojitvijo in prevzemom novih dolžnosti predstavnika Avtotehnike v Kopru Ivana Derška je naloge direktorja delovne organizacije Avtotehnika že marca sprejel Alojz Selič, ki je k nam prišel iz Izletnika, kjer je opravljal dela in naloge pomočnika glavnega direktorja. Zavzemajo se za enotno DO Zaostrene družbeno-ekonom-ske razmere vse bolj silijo k raznim organizacijskim spremembam oziroma k iskanju notranjih rezerv v temeljnih in delovnih organizacijah. Tudi v Gostinskem podjetju so ugotovili, da so v tem trenutku dobri poslovni rezultati najpomembnejši za preživetje, zato so že dali pobudo za reorganizacijo delovne organizacije Gostinsko podjetje v enovito delovno organizacijo. Trenutno pripravljajo elaborat o družbeno ekonomski upravičenosti takega posega in takoj ko bo pripravljen, bodo o njem razpravljali odgovorni in stro- kovni delavci sozda in delovne organizacije ter seveda delavci te delovne organizacije na svojih zborih in samoupravni organi in družbeno politične organizacije. Nekaj težav je že nastopilo v občini Laško, kjer ima sedež njihova temeljna organizacija Savinja Laško, kajti njihov izvršni svet se ne strinja z ukinitvijo te temeljne organizacije. Vendar pa to zdaj ni nobena ovira, kajti delavci delovne organizacije Gostinsko podjetje so enotnega mnenja, da ima prednost pri tej reorganizaciji najgospodamejša rešitev, v okviru katere bodo vsi delavci lahko našli svojo materialno in socialno varnost. Specializirana prodajalna Delovna organizacija Moda, ki je v Celju najbolj specializirana tekstilo-konfekcijska organizacija, je znova presenetila svoje zveste kupce s specializirano prodajalno športnega programa in programa za prosti čas. In kje je ta prodajalna? Na Tomšičevem trgu številka 11, poleg boutiqua Yu. Gre za nekdanjo Toprovo prodajalno, ki jo je delova organizacija Moda prevzela pred dobrim mesecem dni in tudi vso blago in kadre ter Topru vrnila vse stroške revalorizirane, za opremo in dela, ki so bila potrebna, da so se pro- stori usposobili za prodajalno. Prav tako so prevzeli tudi vse obveznosti, ki jih je imel Toper do Samoupravne stanovanjske skupnosti, kajti prostori so njihovi in jih ima delovna organizacija Moda, tako kot jih je imel Toper, samo v najemu. Torej, športniki in rekreativci, obiščite novo specializirano prodajalno športnega programa, v kateri boste izmed vedno bolj priznanih Toprovih izdelkov in izdelkov drugih priznanih izdelovalcev opreme za šport in prosti čas gotovo našli kaj zase. MERK VESTNIK Nesklepčna seja Na posnetku so novi silosi za moko na Zgornji Hudinji. Dela so v zaključni fazi, potrebna je še samo zunanja ureditev in nekaj notranjih del. Preskrba s kruhom V zadnjem času se pojavljajo kritike na račun preskrbe s kru-lom v občini Laško. Kakšna je preskrba in ali so kritike upravičene, nam je pojasnil Edi Stepišnik, direktor Mlinsko predelovalne industrije. Menim, da so kritike, da v preskrbi s kruhom nekaj ni v redu, neutemeljene. V Mlinsko predelovalni industriji smo nosilci preskrbe z moko in kruhom na celjskem, zasavskem in posavskem območju, tega se tudi zavedamo. Od takrat, ko je zgrajena nova pekama v Celju, je problemov pri preksrbi s kvalitetnim kruhom na Celjskem vse manj. Dobivamo celo pohvale nekaterih potrošniških svetov iz krajevnih skupnosti in občin. Z doseženim pa še vedno nismo zadovoljni, želimo biti še boljši. Predvsem pa lahko argumentirano trdimo, da občasno ne zmanjka kruha zaradi nas, proizvajalcev. Naredimo vedno tisto, kar je naročeno, ne pa na zalogo ker kruh tega ne prenese, še manj pa potrošnik. Resnica pri oskrbi z osnovnim kruhom iz moke T-850 je nekoliko drugačna. Tovrsten kruh je najcenejše (250 din) živilo in hkrati tudi najcenejše krmilo. Po podatkih se ga veliko porabi za živalsko krmo. V MPI ga proizvedemo toliko odstotkov, kot znaša republiško povprečje od 16-18 %. Čeprav naj bi za tovrsten kruh pokrivali negativno razliko s cenami pri drugih vrstah kmha, tega enostavno, ob zamrznjenih cenah od 15. 11. 1987, ne moremo. Po kalkulacijh pa nastaja negativna razlika 450 din. Zanimivi so še podatki o doseženih povprečnih cenah kruha, ki so najnižje v naši DO v primerjavi z drugimi žitno-predelovalnimi ozdi. Upravičeno se sprašujemo, kdo nam reže kruh in kako dolgo bomo z administrativnimi ukrepi s kruhom še poskušali ohraniti standard porabnika. Torej, osnovnega kruha res ni dovolj na prodajnih policah, preveliki so stroški, da bi ga uporabljali za krmo, saj je cenejši kot pšenica. Programi dela po komisijah Že v prejšnji številki glasila smo vas seznanili z dnevnim redom prve razširjene seje predsedstva konference sindikata sozda Mera. Več nismo mogli napisati, ker je bila seja sklicana potem, ko smo iz uredništva že predali vse gradivo za tiskanje glasila. Zato smo takrat vsebino seje prepisali iz vabila, danes pa bi vam radi posredovali nekoliko misli iz same seje. Mogoče bi za uvod podelili črno piko vsem tistim sindikalnim delavcem, ki se seje niso uspeli udeležiti, niti se opravičiti. Naj jih naštejem: Rozika Pintarič iz Gostinskega podjetja, Zoran Kramer iz Kmetijske zadruge Laško, Alojz Zidanšek iz Kmetijske zadruge Slovenske Konjice, Darko Pungaršek iz Avtotehnike, Truda Tomažin iz Tkanine in Metka Šolinc iz Interne banke sozda Mera. Kljub temu, da seja ni bila sklepčna, so navzoči sprejeli stališča in predloge in s tem prispevali svoj delež k nadaljnji aktivnosti predsedstva, kajti vsi so bili enotnega mnenja, da bodo skušali v tem obdobju naloge dosledneje opravljali kot doslej in jim celo določiti rok. O programu dela zveze sindikatov sozda Mera so menili, da je nekoliko preobširen, zato bi bilo mogoče bolje, da bi nekatere naloge prestavili v naslednje obdobje. Za tiste naloge, ki se jih bodo lotili v letošnjem letu, pa bodo od strokovnih služb zahtevali strokovne podlage. S tem želijo, da bi sindikat resnično prešel od na papir napisanih stališč k dejanjem, da bi zaživel in pripomogel k utrditvi sistema Mera. Predsednikom komisij (za samoupravne in družbeno ekonomske odnose, za kadrovska vprašanja, za družbeni standard in informiranje za SLO in DS, za šport in rekreacijo, za kulturno dejavnost) so na tej seji naložili naj v najkrajšem času pripravijo program dela, ki naj bi bil konkreten, brez frazarjenja. Morda bi omenili še zanimive pobude, ki so jih predlagali na seji. Prva je ta, da bi tudi v drugih kmetijskih delovnih organizacijah, v Kmetijski zadrugi Celje namreč to že poteka, začeli vključevati kmete kooperante v sindikat. Nadalje so dali pobudo, da se v vseh delovnih organizacijah oživijo stiki z upokojenci ter da bi bilo nujno, da v delovni skupnosti sozda nekdo zbira podatke o prostih počitniških zmogljivostih članic in jih tudi posreduje drugim, ki bi želele v njih letovati. Kaj naj napišemo za konec. Upamo lahko samo, da se pri vseh tistih sindikatih, ki se niso mogli opravičiti za to sejo, ne bo kazala takšna neresnost v prihodnje, kajti potem sindikat sozda Mera ne bo mogel izpeljati niti petino vseh nalog, ki si jih je zastavil, tudi zato, da bi se vsi delavci v tem sistemu počutili varnejše in tako pridobili novih moči za še boljše delo. Jana Mladenovič Začetne aktivnosti spodbudne Trdnosti sistema Slovenjegraško ne moremo ustvarjati gospodarstvo na osnovi političnega dela je zainteresirano V tem času se je sestalo tudi predsedstvo akcijske konference zveze komunistov sozda Mera in obravnavalo zasnovo skupnih nalog, ki bi jih reševali na ravni sozda. Na seji je bila večina članov občinskega komiteja zveze komunistov Celja, ki so iz Mer-xa, z željo, da bi s skupnimi močmi kar najbolje izbrali obliko in metodo dela v prihodnje ter da bi program dela vseboval resnično tista področja, ki so najpomembnejša za nadaljnji razvoj tega sistema. Ugotovili so, da je zveza komunistov v sozdu Mera v preteklosti dobro delovala, da naj's takšno obliko dela nadaljuje tudi v prihodnje. To pomeni, da bo za obravnavo pomembnejših nalog uporabila obliko problemskih konferenc. Tako kot sindikalisti so tudi komunisti sozda ugotovili, da je program nekoliko preobsežen ter da zajema določena področja, ki ne sodijo v delo komunistov. Zato so osnutek programa dela za letošnje leto posredovali v obravnavo vsem osnovnim organizacijam. S pomočjo njihovih pobud, dodatnih misli in predlogov bodo na naslednji seji predsedstva izluščili nekaj najpomembnejših nalog, jih strokovno dopolnili in spravili v stvarnost. Torej so se zavzemali za to, da ne bi v prihodnje prišla na dnevni red vsaka stvar, ki je potrebna razprave, ampak se bodo lotevali samo globalnih vprašanj na strokovno izdelani podlagi. Razpravljalci so bili konkretni, brez »dlake na jeziku«, med sabo so se dopolnjevali, pa vendar mi je ostala v spominu ena misel, ki bi jo želela napisati za konec tega članka: »Trdnosti in celovitosti sistema ne moremo ustvarjati na osnovi političnega dela, ampak samo na ekonomskih osnovah.« Začele so se že prve aktivnosti, seveda v skladu z rokovnikom, ki gaje pripravil sanacijski odbor, za pripravo in ustanovitev delovne organizacije Kope, ki naj bi bile končane do 1. julija 1988, ko bi že bila oblikovana delovna organizacija Kope s sedežem v Slovenj Gradcu. Na podlagi elaborata o razrešitvi poslovanja temeljne organizacije gostinstvo in turizem Radlje in na podlagi drugih analiz je bil izvršni svet skupščine občine Slovenj Gradec mnenja, da je podana osnova za družbeno in ekonomsko upravičenost organiziranja delovne organizacije. Izvršni svet tudi podpira osnovna izhodišča in pobude v elaboratu, ki se nanašajo na sistemsko reševanje gorsko turističnega centra Kope. Poleg ustanovitve finančnega konzorcija in družbenega sveta kot nadzornega organa bi preko konzorcija za razvoj Kop vlagale zainteresirane organizacije združenega dela občine Slovenj Gradec po dohodkovnemu načelu. Sredstva za pokrivanje izgube na žičniškem sistemu se bodo zagotavljali na podlagi združevanja sredstev lastnikov bungalovov in drugih počitniških objektov. Občina Slovenj Gradec seje tudi zavezala, da bo Komunalno podjetje prevzelo urejanje ceste, vodovoda, kanalizacije in podobno. Začetki so torej dokaj spodbudni za nadaljnji razvoj gorsko turističnega centra Kope, prav tako so vzpodbudni prijemi. Želimo si lahko samo še to, da bi bilo pri reševanju še drugih odprtih vprašanj čim manj zapletov ter da bodo naše Kope v prihodnji zimski sezoni že pokazale novo »preobleko«. Avotehnika odprla predstavništvo v Kopru Sanacijski odbor za Radlje Ukrep - izločitev Kop Osebni stik je najboljši Temeljna organizacija Gostinstvo in turizem Radlje je poslovno leto 1987 zaključila z izgubo. Pri iskanju vzrokov za slabo poslovanje so ugotovili, daje precejšen del izgube zaradi njihove enote Gorsko turističnega centra Kope. Na predlog delavskega sveta te temeljne organizacije so imenovali sanacijski odbor, ki ga vodi Žare Frančeškin, v njem pa je poleg delavcev te temeljne organizacije še predsednik Izvršnega sveta SO Radlje. Sanacijski odbor seje že sestal in sprejel dispozicijo programa, določil vse roke in naložil posameznim strokovnim delavcem pripravo posameznih nalog. Eden izmed pomembnih ukrepov sanacije te temeljne organizacije, tako je ugotovil sanacij- ski odbor, pa bo vsekakor izločitev poslovne enote Kope iz te temeljne organizacije in oblikovanje delovne organizacije Kope s sedežem v občini Slovenj Gradec in še nadalje v sozdu Mera. Dogovorili so se tudi, da bo v programu za rešitev te temeljne organizacije več pozornosti posvečene gostinskemu delu, kajti tudi na tem področju je potrebno še marsikaj narediti. Delo sanacijskega odbora se nadaljuje, sklep delavskega sveta je, da bo odbor nadaljeval tudi po sprejetju programa, saj se mora sanacija te delovne organizacije uspešno končati še v letošnjem letu. Če se sanacijskega programa ne bodo držali tako, kot je zastavljen, bo sanacijski odbor' sproti ustrezno ukrepal. Marca je delovna organizacija Avtotehnika odprla predstavništvo v Kopru, v Obrtniški ulici 24. Gre sicer za najem prostorov Cimosa, pa vendar nas je zanimalo, zakaj so se v tej delovni organizaciji odločili za ta korak. Direktor Avtotehnike. Alojz Selič je dejal, da je veliko poslovnih dogodkov njihove delovne organizacije vezanih predvsem na Cimos in Tomos, torej tovarni, ki imata sedež v tem kraju in s katerimi veliko delajo, saj morajo skoraj vsak dan ažu-rirati in sprejemati razne sklepe o dobavah, realizaciji novih programov in podobno. Za predstavništvo so se odločili tudi zaradi tega, ker želi Avtotehnika v prihodnje svoj program prodajati na Obali, Krasu, Istri, pa vse do Kvarnerskega območja. Tu gre predvsem za gradbeno mehanizacijo in program tori. Tretje, kar jih je vodi- lo v to odločitev pa je, da vedno bolj razmišljajo in tudi želijo izvažati svoj program tori in meri v Italijo. Torej želijo tudi nekaj narediti na področju izvoza. Seveda pa je veliko lažje, če je za sklepanje raznih pogodb in raziskavo tržišča človek v bližini dogajanja in je vsak dan v osebnem stiku z morebitnimi kupci, kot pa da te iščejo iz Celja in morda še celo po telefonu. Seveda pa bo to predstavništvo pomembno tudi za sozd Mera. Tako bo lahko na turističnem območju predstavnik delal menažersko, torej posredoval informacije in organiziral razne razgovore med obalnimi turističnimi organizacijami in Meraom. Lahko bo tudi pripravil aranžmaje za izmenjavo letovanj med morskimi kapacitetami in našimi gorsko-turističnimi. Tudi za naše večje delovne organizacije, ki imajo dobavitelje na tem območju ali so zainteresirane za izvoz, bo lahko organiziral vse potrebno, da bodo posli stekli nemoteno in v najkrajšem času. Tu mislim predvsem na Blagovni center, Avto Celje, Dravinjski dom, izvoz kuncev in konjev in podobno. Torej vidite, da je dela za to predstavništvo dovolj. Za zdaj imamo zaposlenega samo vodjo predstavništva. To je Ivan Der-šek, nekdanji direktor Avtotehnike. Če pa se bo pokazala potreba, se bomo tudi kadrovsko okrepili. Naj povem še to, da so bili na otvoritvi navzoči predstavniki omenjenih večjih delovnih organizacij sozda, ki imajo interes uporabljati naše predstavništvo, bili so tudi predstavniki občine in Cimosa ter Tomosa in da so organizacijo tega predstavništva toplo sprejeli. Mi pa se tudi zavedamo, da smo naredili korak naprej v svoji poslovnosti, kajti osebni stiki so vedno bolj uspešni kot pa samo telefon in dopisovanje«. MERK VESTNIK APRIL 1988 Ali bomo zmogli? Razvoj tudi v težkih razmerah Gospodarske razmere, posebno v kmetijstvu, so že dalj časa izredno težke. Visoke obresti in cene repromateriala, zamrznitev cen večine proizvodov, vse to so mehanizmi, s pomočjo katerih mora kmetijstvo prispevati svoj delež pri ohranjanju standarda občanov. V takšnih razmerah se prav lahko zgodi, da delovne organizacije usmerjajo vso pozornost v preživetje, zanemarijo pa razvojna vprašanja. V Kmetijskem kombinatu Šentjur smo v zadnjem obdobju intenzivno pripravljali razvojne oziroma investicijske programe. Zavedamo se namreč, da moramo kljub vsemu naprej, da moramo slediti razvoju tehnologije oziroma, da moramo izkoristiti vse proizvodne potenciale. Poleg tega vemo, da bodo olajšave za vlaganje v manj razvita območja v Sloveniji, kamor sodi tudi občina Šentjur, v veljavi le še nekaj časa. Pri pripravi naših razvojnih programov smo izhajali iz za- hteve, da morajo biti programi tržno zanimivi, tehnološko sodobni in kar je najvažnejše, morajo zagotavljati dobre ekonomske rezultate. In kaj bomo delali v letu 1988? V kmetijski proizvodnji že poteka izgradnja novega hleva za 500 pitancev na Ponikvi. Obenem bomo razširili tudi silos za krmo. Prav tako že poteka adaptacija hleva za sejo jarčk v Šentjurju. Že jeseni smo začeli priprave za obnovo 8,5 ha jabolčnih nasadov, sajenje pa poteka prav te dni. Ob teh naložbah obnavljamo še del mehanizacije ter vlagamo v nekatere druge manjše nabave oziroma vzdrževanja. Programi so torej zelo zahtevni, lahko pa rečemo, da bodo v celoti' uresničeni. V zasebnem kmetijstvu smo po določeni stagnaciji v preteklih letih ponovno pred nekoliko večjim zamahom naložb v govedorejske objekte. Naša usmeritev v usposabljanje večjih tržnih kmetij je dobila v Sloveniji močno podporo. V ta namen je republiška samoupravna interesna skupnost za proizvodnjo hrane namenila okoli 5 milijard dinarjev, tako, da lahko investitorji v večje hleve ali adaptacije (mlado pitano govedo, prašiči) računajo z določenim delom nepovratnih sredstev. Predložili smo 41 takšnih inve-sticijaskih programov in upamo, da bodo tudi uresničeni. Drugi večji program se nanaša na razširitev prireje kuncev. Ta je že dosegla določeno organizacijsko in tehnološko raven, tako da so že možnosti za bistveno povečanje obsega proizvodnje. Računamo, da bi v letošnjem letu usposobili okoli 2600 novih stojišč (kletk) za samice. Klavnica je v okviru svojega dolgoročnega razvojnega plana že začela postavljati zamrzovalni tunel, ob tem pa bo vlagala še v odpravo nekaterih ozkih grl v predelavi in podobno. Največja naložba nas čaka z izgradnjo trgovine za potrebe kmetijstva. Sedanja razdrobljena ponudba kljub veliki vezavi zalog ne nudi potrošnikom vsega tistega, kar potrebujejo. Trgovina, ki bo ob cesti Celje -Rogaška Slatina, bo imela tudi tranzitni značaj. Računamo, da bomo dela pričeli v poletnih mesecih. V Transportu bomo nabavili tri kamione, sicer pa si bomo letos prizadevali organizacijsko utrditi obrtno kooperacijo. V delovni skupnosti delovne organizacije pa bomo letos nabavili le najnujnejšo opremo za avtomatsko obdelavo podatkov. Iz omenjenega lahko zaključimo, da so letošnji razvojni cilji dokaj zahtevni. Skupna predračunska vrednost med 5 in 6 milijardami dinarjev je za Kmetijski kombinat Šentjur dokaj velika. Prepričani smo, da jo bomo zmogli in da bodo nove proizvodne zmogljivosti še utrdile naš položaj na trgu ter povečala našo gospodarsko uspešnost. Kozmetični salon v zdravilišču Dobrna Zdravilišče Dobrna je danes znano verjetno že vsem našim rednim bralcem. Že velikokrat smo ga predstavili, saj svojo pestro ponudbo stalno dopolnjujejo, pri njih se vedno dogaja kaj novega in zanimivega. Danes bodo verjetno bolj zadovoljne naše bralke, saj bomo v tem kratkem prispevku poizkušali kar najbolje predstaviti medicinsko kozmetični salon, ki je s svojo dolgoletno tradicijo in kakovostnimi storitvami znan daleč naokoli. V medicinsko kozmetičnem salonu v Zdravilišču Dobrna so zaposlene tri simpatične kozmetičarke Vesna Felicijan, Olivera Srdanovič in vodja salona Jožica Novak. Za kratek čas smo od dela odtegnili Jožico Novak in jo poprosili za pogovor. Jožica, morda bi za začetek najprej predstavili ponudbo vašega medicinsko kozmetičnega salona. »Ja, ženske od vseh svojih obveznosti v službi in doma le težko najdemo čas in način, da bi storile tudi nekaj zase. Pravilna telesna teža, urejenost in negovanost pomenijo tudi privlačnost za ljudi, kijih vsakodnevno srečujemo v službi in na cesti. Ta občutek privlačnosti nam dviga samozavest in spoštovanje do samega sebe. In če spoštujemo sami sebe, bodo tudi drugi spoštovali nas. Vidite, vse te naštete faktorje skušamo upoštevati tudi pri nas v našem salonu, v naši ponudbi. Kaj vse nudimo? Nego kože. Tu mislim na čišče- nje in pregled kože, posvet o kozmetičnih preparatih, uporabo naravnih želišč v kozmetiki, oblikovanje obrvi, globinsko čiščenje z iontoforezo, vitaminsko oblogo, masažo obraza in dekolteja z ustrezno vitaminsko kremo, nanašanje maske, svetovanje glede nadaljnje nege. Nudimo popolno kozmetično nego z ličenjem in svetovanjem o najprimernejšem ličenju. Zdravimo celulitis in sicer zelo uspešno z aparatom celutron, ki z elektro-gimnastiko vpliva na določeno mesto. Terapija traja desetkrat po 25 minut. V naši ponudbi je tudi obsevanje z višinskim soncem, v zadnjem času pa tudi odstranjujemo dlačice (epilacija) z električno iglo in pecljaste fibro-me.« - Vaša ponudba je dokaj obširna. Jožica, kaj bi vi svetovali ženskam v tem pomladnem času iz vaše bogate ponudbe? »Mislim, da bi v tem pomladnem času svetovala ženam zdravljenje celulitisa, seveda tistim, ki ga imajo«. Pa morda nekaj več besed o tem. »Celulitis se pojavlja najpogosteje pri ženskah in sicer na stegnih, trebuhu, zadnjici, kolenih, nadlahti. Kako ga prepoznamo? Obolelo mesto primemo z dvema prstoma, in če se pokaže koža podobna pomarančni lupini, govorimo o celulitisu. Celulitis povzročajo psihična napetost, nepravilna prehrana, premajhno uživanje navadne vode, sedenje, onesnažen zrak, premajhna telesna aktivnost. Poja- Novost V zdravilišču Dobrna so pred kratkim odprli tudi nov salon za pedikuro, manikuro in poda-Iješevanje nohtov. Jožica Novak vlja se v vseh starostnih obdobjih. V našem salonu uporabljamo za zdravljenje, kot sem že dejala, poseben aparat celutron. Terapija traja deset dni po 25 minut. Moram pa takoj povedati, da zaželenega uspeha s samo terapijo ne bo, če ne bodo z gibanjem, anticelulitno dieto, pitjem večjih količin vode in nesladkanega čaja pomagale tudi same. Zelo priporočljivo je, da se terapija ponovi čez 6 tednov. Torej je sedaj še ravno pravi čas, da se celulitisa znebiti do poletja. Morda bi dodala še samo to, da bodo lahko vse zainteresirane ženske pri nas dobile tudi anti celulitno dieto in anticelulitne kreme. Pa še to. Vsem tistim, ki hujšate, naj povem, da boste izgubile samo težo, celulitis pa vam bo ostal. Zato je bolje, da se odločite za zdravljenje celulitisa, kajti ob povečani telesni aktivnosti, torej gibanju in dieti boste odpravile tudi odvečne kilograme.« Kakšen pa je delovni čas vašega salona? »Kozmetično medicinski salon v hotelu Dobrna v drugi etaži je odprt vsak dan od 7,30 ure do 19.30 ure, ob sobotah pa do 14,30 ure. Naročite se lahko tudi po telefonu št. 778-000 interna 419. Obrtna kooperacija Pred kratkim so sklenili s Tomosom večje posle, istočasno pa sodelujejo tudi pri osvajanju njihovega novega programa, gre za povsem nov moped. Začeli so delati tudi na vikend programu, gre za povsem nov program. Prvi rezultat tega so zanimivi zložljivi stoli za kampiranje. Pa še to. Že dobra dva meseca je novi vodja obrtne kooperacije Mirko Paj, bivši sekretar celjske mladine. **** Paket kozmetičnih storitev Posebna ponudba za vse Meraove ženske 10 x celutron - zdravljenje celulitisa (10 x 25 min) 5 x kopanje v bazenu hotela Dobrna 2 x nega obraza 2 x savna v hotelu Dobrna Vse to samo za 100.000 din. Na to ceno imate vse Mer-xove ženske še 20 odstotkov popusta, torej znaša cena paketa za vas 80.000 din. Prijavite se lahko samo prek svojih kadrovskih služb. Pohitite, da ne bo prepozno in bo že vse zasedeno. Podrobnejše informacije dobite pri kozmetičarki po tel. 778-000 int. 419. Usoda bifeja na Starem gradu Sozd Mera, delovna organizacija Hoteli gostinstvo, temeljna Gostinstvo in turizem Celje ima v najemu bife na Starem gradu, ki je sicer last Turističnega društva iz Celja. Že več let ta enota ne posluje rentabilno zaradi prenizke realizacije oziroma zaradi previsokih stroškov. Izguba se iz leta v leto povečuje, še posebno v zimskih mesecih, ko na celjskem Starem gradu skorajda ni obiskov. Lansko leto je ta poslovna enota zaključila s 500 starimi milijoni izgube. Prenova oziroma posodobitev lokala v smislu povečanja in popestritve ponudbe ter izboljšanja kvalitete v vseh teh letih ni bila mogoča zaradi spomeniškega varstva starega gradu: V lanskem letu je Turistično društvo Celje, kot lastnik lokala, sicer vložilo nekaj sredstev za sanacijo vrta oziroma razgledne ploščadi, medtem ko za objekt, za ureditev sanitarij in viteške sobe ni namenilo ničesar. Bilo je sicer več dobrih idej, vendar več od tega zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v tem času ni prišlo. Zato je temeljna organizacija gostinstvo in turizem Celje obvestila SO Celje, izvršni svet ob- čine, da gostišče ni donosno in ga bodo v zimskih mesecih zaprli. Ker temeljna organizacija od ustreznih institucij ni dobila soglasje za zaprtje bifeja na Starem gradu, je delavski svet te temeljne organizacije sklenil, da bo gostišče v zimskem času odprto samo v eni izmeni ali samo dopoldne ali samo popoldne. Delavski svet je poleg programa varčevanja in za popestritev ponudbe na Starem gradu sprejel stališče, da delavci te temeljne organizacije niso dolgoročno zainteresirani za najem lokala, zato naj Turistično Društvo Celje dobi nove najemnike. Prav tako so ugotovili, da je projekt sanacije Starega gradu in ureditev gostinskega dela restavracije v izmeri 800 kvadratnih metrov sicer izredno dober, vendar preobsežen za današnje razmere. Tako delovna organizacija Hoteli gostinstvo kot tudi temeljna Gostinstvo in turizem ne moreta, glede na nizko stopnjo akumulacije sodelovati v finančni konstrukciji novega projekta. Vsekakor pa se tega v temeljni organizaciji zavedajo in so tudi pripravljeni, saj morajo do prevzema lokala oziroma odaje novemu najmeniku skrbeti za popestritev ponudbe in kvaliteto, še posebej v poletnih mesecih. Izobraževanje Udeleženci zadovoljni Aprila je bilo v izobraževalni dejavnosti sozda precej živahno. Pripravili so kar dva seminarja in en tečaj; vsi so bili dobro obiskani. Dvanajstega aprila je bil tečaj za delavce delikatesnih oddelkov, v nadaljevalni program I., ki je bil organiziran na pobudo komercialistov in lanskih udeležencev tečaja. Ta tečaj je bil vsebinsko navezan na osnovni program, ki je bil v jeseni lani. To pot je šlo predvsem za podrobnejši prikaz praktičnih znanj, poudarek pa je bil na dekoraciji prodajnih prostorov. Tečaj je obsegal 5 pedagoških ur in je bil organiziran za dve skupini udeležencev, dopoldne v delikatesi marketa Hudinja in popoldne v blagovnici Nova vas. Tako kot lani je tudi ta tečaj vodil priznani strokovnjak s tega področja Izidor Potočnik, ki je udeležence poleg urejanja prodajnih prostorov seznanil tudi s psihologijo in komercialno prodajo ter kalkulacijami. Najbolje je bil obiskan seminar, bilo je prek 50 udeležencev, o psihologiji teamskega dela in psiholoških vidikov vodenja manjših skupin, ki ga je vodil prof. Pavle Kogej in je bil 14. aprila v prostorih restavracije pri Mostu. Ta seminarje bil namenjen predvsem poslovodjem in njihovim namestnikom in je predstavljal le del programa, ki so ga v izobraževanju teh delavcev namenili v letošnjem letu. V tem prvem delu so se udeleženci seznanili z metodami vodenja, nalogami in lastnostmi dobrega vodenja, ki ustvarjajo dobre medsebojne odnose in vplivajo na večjo motiviranost za dobro in ustvarjalno delo podrejenih. Torej se je njegova vsebina nanašala zgolj na odnose v delovnem okolju. Prav zaradi izrednega zanimanja bodo prvi del seminarja ponovili maja. Na posnetku so udeleženci tega seminarja. Tretji seminar pa je bil za peke in sicer o tehnologiji v pekarski proizvodnji. Program je pripravila Srednja agroživilska šola, vodil pa gaje Franc Vukovič. Komisija za priznanja in odlikovanja POZIVA na osnovi pravilnika o priznanjih sozda Merx vse samoupravne organe in družbenopolitične organizacije tozdov, TZO, delovnih skupnosti, DO in sozda ter komisije za priznanja in odlikovanja DO in sozda, da dajo predloge za podelitev priznanj sozda Mera. 1. Glede na pomembnost uspehov bo komisija podelila: 1. ZLATE ZNAČKE 2. PLAKETE ZA POSLOVNE PARTNERJE 3. PLAKETE S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO 4. PRIZNANJA S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO, ki so namenjena delavcem, združenim kmetom oziroma kooperantom in skupini delavcev ter poslovnim partnerjem sozda Mera za posebne zasluge, ki sojih dosegli pri razvoju in gospodarjenju sozda Mera in njenih članic pri razvijanju in uresničevanju samoupravljanja, za zasluge pri družbenopolitičnem delu, delu na področju znanstvene in množično inventivne, kulturne, športne, humanitarne in drugih dejavnosti, ki so neposredno povezane z življenjem in delom sozda Mera in njenih članic. 2. Delavski svet sozda razpisuje za leto 1988: - 3 ZLATEZNAČKE - 2 PLAKETI ZA POSLOVNE PARTNERJE - 15 PLAKET S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO za delavce - 2 PLAKETI S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO za združene kmete oz. kooperante - 5 PLAKET S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO skupini delavcev - 20 PRIZNANJ S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO za delav-ce - 2 PRIZNANJI S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO za združene kmete oz. kooperante - 5 PRIZNANJ S PRILOŽNOSTNO ZNAČKO SKUPINI DELAVCEV Rok za posredovanje pisnih predlogov za vsa priznanja v letu 1988 je 10. junij 1988. 3. Predlog za podelitev priznanj mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu tudi predlagano vrsto priznanja z navedbo uspehov s področij dejavnosti, navedenih v prvi točki tega razpisa. 4. Predloge pošljite na naslov: Komisija za priznanja in odlikovanja SOZD MERX Celje, Ul. 29 novembra 16, Sektor za kadre in samoupravno organiziranost. 5. Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji delavskega sveta ob DNEVU MERXA, 25. novembra 1988, Kitajsko izročilo o pomenu gibanja Ko so antični Grki pripravljali svoje olimpijske igre (od 776. leta pred našim štetjem naprej), so na Kitajskem že poznali in gojili vrsto športnih panog. Zgodovinski viri omenjajo streljanje z lokom, rokoborbo, borenje s palicami, dviganje uteži, jahanje pa tudi nekatere športne igre. Iz starosvetih obrednih plesov iz tretjega tisočletja pred našim štetjem so se razvili razni siste-* mi gimnastike, ki jih še danes priporočajo ljudstvu kot vsakdanjo navado. V deželah zadnjega sveta delajo zjutraj posebne gimnastične vaje za pretegovanje okončin, za krepitev mišic in za gibljivost sklepov. Kitajci pa telovadijo nekako obredno in zbrano, kakor da bi izražali ali posnemali. Očitno gre za elemente prastare gimnastike, ko so delali posamezne vaje v upanju, da imajo zdravilno moč. Zato predlagam, da tudi mi naredimo nekaj za svoje zdravje, počutje in telesno kondicijo, kar je zelo pomembno za sedanji način življenja in časa v katerem živimo. Pri vsem tem tekanju in pehanju za gmotnimi dobrinami pozabljamo, da nam bo zdravje ušlo in nismo naredili nič zanj. Torej vzemimo si vsaj malo časa in pojdimo na športne terene, na travnike, v gozdove in gore, bodimo fizično aktivni, da bomo vsaj dvakrat ali trikrat na teden močno obremenili naš gibalni aparat in kr-vožilni sistem: Človeškemu telesu je potrebno delo, potrebno je gibanje. Slavko Lisec organizator športne rekreacije MERK VESTNIK Alpe Adria Po treh letih bo skozi Celje spet potekala mednarodna kolesarska dirka Alpe Adria po Sloveniji, Avstriji in Italiji. . V kolesarskem klubu so sestavili organizacijski odbor, ki ga vodi Edi Stepišnik, za pripravo cilja druge etape od Novega mesta do Celja, in štarta tretje etape, ki bo vodila od Celja skozi Dobrno, Titovo Velenje, Slovenj Gradec, Raven na Koroškem, Holmeca do Borovelj v Avstriji, torej na območju, na katerem ima Mera veliko svojih enot-. »Kolesarji bodo prevozili Celje kar dvakrat,« nam je dejal Edi Stepišnik, predsednik organizacijskega odbora, »in sicer bodo v soboto, 7. maja pripeljali iz smeri Laško v Celje in do Slovenskih Konjic in Zreč in se vrnili na cilj v Celje, na Ljubljansko cesto pri šoli Borisa Kidriča, kamor bodo prispeli med 13. in 14. uro. Štart bo naslednji dan, torej 8. maja, med 8. in 9. uro, nato bodo kolesarji v zaprti vožnji prevozili Celje in nadaljevali pot proti avstrijski Koroški. Z organizacijo imamo v Celju že izkušnje, saj smo pred tremi leti dobili plaketo za najbolje organizirano etapno mesto. Mogoče bi povedal še to, da bo na dirki Alpe Adria deset državih reprezentanc, med njimi seveda tudi naša. Kot zanimivost pa še to, da bo naše barve v moštvu zastopal prvič tudi član kolesarskega kluba Mera in delavec sožda Iztok Melanšek, ki je trenutno na pripravah državne reprezentance, zato se bomo letos še posebej potrudili in se dobro pripravili na sprejem kolesarjev. Vse Meraove delavce pa pozivamo, da sedmega in osmega maja v svojem kraju pričakajo kolesarje in spodbujajo našo reprezentanco, še posebej pa Merao-vega delavca in vedno bolj uspešnega kolesarja Iztoka Melan-ška.« DOPISUJTE V VESTNIK Kaj je novega v Avtotehniki V delovni organizaciji so trenutno najbolj ubadajo z veliko prostorsko stisko, saj so precej utesnjeni. Iščejo nove rešitve, upajo, da jim bo to kmalu uspelo in da se bodo lahko preselili v nekdanje -prostore Meraovega Agroprorneta. * * * Pred kratkim so podpisali pogodbo z delovno organizacijo Rog in tako so prvi in direktni zastopnik Roga za vse nadomestne dele. * * * Njihova prodajalna Bela tehnika nima samo širokega programa bele tehnike, gospodinjskih strojev in elektfoakustičnih naprav, pač pa je znana tudi po tem, da ima edina v Celju tudi za vse te izdelke naprodaj nadomestne dele. V jedilnici Blagovnega centra je bilo regijsko posvetovanje o spravilu in skladiščenju sadja in vrtnin, ki ga je pripravila skupnost za sadje in vrtnine. Morda samo še ena misel, ki se mi je vtisnila v spomin ob poslušanju predavateljev. Glasi se: kupec bo zadovoljen le, če bo v vsej verigi proizvodnje in prodaje sadja in vrtnin čimmanj napak. Ob 40-letnicije delovna organizacija Toper pod geslom Eno leto garancije priredila za sozd Merx kot sanatorja in predstavnike družbenopolitičnih skupnosti modno revijo v zdraviliški dvorani na Dobrni, na kateri je predstavila svoj program za letošnje poletje in zimski program za sezono 1988/89. Izredna pestrost barv in krojev je samo potrdila njihovo ugotovitev, da je kolekcija za prihodnjo sezono že razprodana. P/I1ERK VESTNIK_______________________________APRIL 1988 Iz pravne prakse Letni dopust -ure, dnevi in proste sobote Vprašanje: Delavcu, ki je star 21 let in zaposlen šest mesecev, je organizacija določila 16 dni dopusta. Dolžino letnega dopusta so izračunali tako, da so za vsak dan računali 8 ur in da so odšteli proste sobote. Je to pravilno? Odgovor: Trajanje letnega dopusta je treba določiti po delovnih dnevih, kar izhaja iz 92. in 1. odst. 97 člena ZDR ter 3. odst. 3. člena konvencije 132 o plačanem dopustu. Določanje po urah je v nasprotju z navedenimi pravilnimi normami.' V nobenem predpisu ni določeno, da bi bilo dovoljeno dolžino letnega dopusta izračunati v urah. V 4. odst. 63. člena ZDR je določeno, da se v primeru, če je vpeljan petdnevni delovni teden, šteje dan, za katerega je ta teden daljši, glede uveljavljanja pravic delavcev iz dela v temeljni organizaciji (letni dopust in podobno) kot delovni dan. Pravna praksa in teorija mednarodne in interne pravne norme o letnem dopustu glede na navedeno razlagata normo tako, da se v letni dopust vštevajo tudi vse (proste in delovno) sobote in da se nadomestilo za letni dopust obračunava po načelu 6 dni x 7 ur. Ustavno sodišče SR Slovenije je v odločbi U 1 84/86 z dne 21.5. 1987 (objavljena je bila v Združenem delu št. 1/88, str. 90 in v Uradnem listu SRS, št.. 22/87) sprejelo stališče", daje sobote treba všteti v trajanje letnega dopusta. , Vsi delavci, ki so izpolnili pogoj najmanjše dobe nepretrganega dela (1. odst. 91. člena ZDR), imajo pravico do najmanj 18 delovnih dni letnega dopusta. Delavci, ki tega pogoja niso izpolnili, imajo pravico do sorazmernega dopusta (2. odst.) po meri- lih, ki jih določajo samoupravne norme. Prepoved ponovnega imenovanja za direktorja Vprašanje: Ali velja prepoved imenovanja za individualnega ali člana kolegijskega poslovodnega organa tudi za tiste direktorje, ki so bili odstavljeni z odlokom družbenega varstva pred uveljavitvijo novele ZZD? Odgovor: Nov 3. odst. 511. čl. ZZD med drugim določa, da ne more biti imenovan za predsednika ali člana kolegijskega poslovodnega organa TOZD, kdor je bil s te dolžnosti odstavljen z odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti o začasnem ukrepu družbenega varstva po l.tč. 622. čl. ZZD. Ratio legis te določbe je, da se zaostri odgovornost poslovodnega organa in prepreči imenovanje poslovodnih delavcev, ki so bili v preteklosti odstavljeni s te funkcije. Menim, da je novela ZZD s tem določila v bistvu nov kadrovski pogoj, ki ga je potrebno upoštevati v postopkih imenovanja, tudi glede tistih, ki so bili kot direktorji odstavljeni z odlokom družbenopolitične skupnosti pred uveljavitvijo novele ZZD. Lastna udeležba Vprašanje: Imetnik stanovanjske pravice se je preselil v drug kraj, hčerka pa je s svojo družino ostala v stanovanju. Ali je dolžna plačati lastno udeležbo, ker bo kot uporabnik pridobila stanovanjsko pravico? Odgovor: Ker se je imetnik stanovansjske pravice odselil in je zato stanovanjsko pravico, pridobila njegova hčerka kot uporabnik, bo morala plačati lastno udeležbo, saj po 8. odst. 33. člena ni oproščena plačila lastne udeležbe oz. ne sodi v skupino tistih občanov, ki so oproščeni plačila lastne udeležbe po navedeni zakonski določbi zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81,34/83,24/85, 1/86). Stanodajalec je dolžan pred izdajo odločbe o ugotovitvi prenosa stanovanjske pravice uveljaviti plačilo lastne udeležbe in sicer v višini, ki jo določa samoupravni splošni akt v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in vsklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81, 28/85). Opozarjamo, da je bila določba 13. člena družbenega dogovora spremenjena z novelo družbenega dogovora z dne 15. 7. 1985.. Novela je v bistvu znižala višino lastne udeležbe, saj je določila oprostitev za tiste imetnike stanovanjske pravice, katerih skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 50 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu. Razen tega je novela tudi določila, da se pri ugotavljanju vrednosti stanovanja (in posredno višine lastne udeležbe) upošteva pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 24/81). Izlet na Madžarsko Delovna organizacija Hoteli-gostinstvo je v okviru strokovnega izobraževanja organizirala strokovno ekskurzijo na Madžarsko za vse vodstvene delavce, torej za vodje strežb, kuhinj in posameznih enot. V naprej pripravljenem programu so si ogledali in obiskali več hotelov v Budimpešti (Milton, Renta), zdravilišča ob Blatnem jezeru in več manjših specializiranih restavracij za pripravo nacionalnih jedi. S predstavniki omenjenih hotelskih hiš so imeli več pogovorov v katerih so jim hotelirji predstavili predvsem organizacijo dela, pokazali prostore ter odgovarjali na vprašanja, ki sojih zanimala. Delavci, ki so se udeležili te ekskurzije, so bili izredno zadovoljni in si želijo še več takšnih in podobnih oblik dopolnilnega izobraževanja. v prodajalni °DOM° -spominki iz usnja • narodne vezenine -pletenine z narodnim vezom • ročno tkane preproge • prti in garniture TEI«) CELJE Na posnetku je prenovljena stavba delovne organizacije Blagovni center, ki so jo odkupili od Aera in v njej uredili mehanično delavnico in prostore za diskontno prodajo blaga. Objekt je končan, tudi zunanja ureditev, zato lahko pričakujemo, da bo delovna organizacija Blagovni center v najkrajšem času predala svojemu namenu Pisma bralcev Ob neki 30-letnici Moja delovna Ko so sredi viher svetovne vojne zastave plapolale bojne, smo prinesli staršem v domove naše kanček upanja in sreče. praksa Ne spominjamo strahot se vojnih. Na delovni praksi sem bila v Marketu Ostrožno, torej Merxovi trgovini. Na praksi pač dimenzij bili smo otroških, Verjemite, mi vendarle smo tisti, ki pomanjkanja obdobje, spoznali smo do obisti. sem bila zelo zadovoljna, saj so bili z menoj vsi prijazni. Odnosi zaposlenih do mene so bili dobri, saj sem se z vsemi dobro razumela in tudi s Z očmi uprtimi v prihodnosti daljavo gledali v svet smo vsi zvedavo. Bile so glave radovedne, prazne, srca odprta za vzpodbude in zglede razne. strankami ni bilo težav. S tovarišem mentorjem Čakšem sem bila resnično zadovoljna in mu gre posebna pohvala, saj mi je vedno pomagal, raz- Profesorji so z nami se trudili zahtevali so uk, strogi so bili. Mi v strahu neznanja se potili ter za plačilo kdaj, ocene slabe smo dobili. ložil tako, da nisem imela resnično nobenih težav. To velja tudi za vse zaposlene v Prešla leta uka so kot dih, odnesel jih je vetra pih. tej trgovini. Nisem si mislila, da bo ta praksa tako prijetna. Tovariš Čakš mi je tudi vedno razložil, kako naj napišem dnevnik. Zato sem si Naposled zvedavost in učenja željo naporno zamenjalo je delo. Sedaj za solde se pehamo, ves prosti čas za boljši standard damo. tudi pridobila kar nekaj znanja o nekaterih izdelkih. Mislim pa tudi, da je moj mentor vedno zelo prijazen do učencev, kajti malokdo je Saj se spominjate še tistih dni, ko ljubezni otroške smo se šli. Kako čakali smo, da rekel, rekla bi, ljubim te, samo moja, moja si. takšen, ki bi ga jaz poznala, da bi toliko pomagal, kot je meni tovariš Čakš. Na praksi In sedaj smo tu se zbrali spet, starejši komaj za trideset let dolgih let. sem si pridobila kar precej znanja ter zanimanja za izdelke, kar pač mora vsak prodajalec vedeti. Mislim pa, da bi morali vsi mentorji po- Prijatlji dragi, se vam ne zdi, da tako srečanje spremeni, ritem negotovosti današnjih dni in po žilah vzvalovi spet našo kri. magati učencem ter nas učiti pri praktičnem delu, da bi postali res dobri in pošteni Jole prodajalci. Saj dobrih prodajalcev kar manjka po trgovi- Zeleni bor nah. In imam eno željo: Rada bi še prišla v to Kitara doni trgovino na delovno prakso sonce jo žge in če bi bilo mogoče, bi rada iz bora zelenega tudi po III. letniku opravljala smolo cedi pripravništvo v tej prodajal- hitiš ni in če bi bilo še možno, vetra piš rada bi se zaposlila v njej. v zvoniku udarja Name je ta prodajalna oziro- brez vrtnarja sadiš ma vsi zaposleni v tej proda- tako se življenje poraja jalni naredili zelo lep vtis. sredi praznih oči lačna usta bedijo Tovariško vas pozdravlja Mojca Laharnar iz Laškega Pot Sredi širnega prostranstva Obvestilo pod sončno perutjo temna senca na krilih vetra išče pot Letošnjega smučarksega prvenstva žičničarjev Slove- tema nima sence nije na Golteh ni bilo zaradi senca nima upanja izredno slabih vremenskih upanje nima sledi razmer. pot čaka trdnih korakov To prvenstvo bo 7. maja na Kaninu. Ivanka Petek MERX MESTNIK Vinskemu kotičku na pot Pripravlja inž. Jože Protner Naša prelepa slovenska dežela izraža svoje bogastvo in številne posebnosti tudi s pestrim in kakovostnim izborom vin, ki jih tod pridelujejo. Kakovostno in vrhunsko vino, ta plemenita pijača, je edini izmed kmetijskih pridelkov oziroma izdelkov prehrambene stroke, ki ga spremljajo oznake o imenu, letniku in kraju rojstva. Te oznake so kot osebna izkaznica zabeležene na nalepki ali etiketi. Ta posebnost kakovostnega vina je zelo stara in razširjena po vseh vinorodnih deželah sveta. Značilnosti posameznega vina so pretkane z značilnostmi zemlje, kjer je zraslo, podnebja, ki ga je rodilo in zorelo, vrste trte,, ki mu je dala značaj. Tem značilnostim rojstnega kraja in matere trte vsako leto dodajo pomemben delež vreme s soncem, toploto in dežjem in seveda marljive roke vinogradnikov, ki trto negujejo od spomladanske rezi do trgatve v jeseni, in vinarjev, ki ga negujejo od mošta do končnega izdelka. Vina z izraženimi značilnostmi porekla, sorte in letnika zato niso samo ponos pridelovalcev, ampak so tudi ponos posamezne vinorodne pokrajine, marsikje v svetu tudi ponos naroda. Zakaj ne bi bilo tako pri nas, saj pridelujemo v naši deželi vina izjemnih kakovosti? To spoznanje je že zelo staro, o čemer pričajo številni zgodovinski zapisi. Naša vina v sedanjem času ne uživajo takšne pozornosti kot zaslužijo, niti niso tako znana, kot bi med svojimi sonarodnjaki morala biti. V tem kotičku bomo poskušali prispevati skromen delež k boljšemu poznavanju vina. dati kakšno koristno napotilo ljubiteljskim vinogradnikom in kletarjem ter priporočati posamezna vina za različne priložnosti. Nadaljevanje prihodnjič Vi sprašujete -arhitekt odgovarja Vprašanje: Naša delavka M. J. ima dvoinpolsobno stanovanje, velikosti 67,65 kvadratnih metrov. Želi nasvet za notranjo opremo in rešitev za kabinet oziroma otroško sobo, ki meri samo 5,95 kvadratnih metrov. Ima dva otroka istega spola, od katerih bo šel starejši jeseni v šolo, v kabinetu pa ni dovolj prostora za oba ustvarjalca. Odgovor: Spanju naj služi pograd v kabinetu, kjer je tudi prostora za pisalno mizico, druga pisalna mizica pa naj bo v dnevni sobi. Sama ureditev in oprema stanovanja pa se najlepše vidi iz priložene skice. ; > 4r7\ ff[V" 7 ' ' Lj_ 1 /ofelpj V tej rubriki vam bo naš priznani kuhar Marjan Sorčan predstavljal recepte za hitro in poceni pripravljajanje jedi. kijih je sam sestavil. OCVRTI GOMOLJ ZELENE - za 4 osebe Gomolj zelene 0,60 kg moka ostra 0,10 kg sv. mast ali olje 0,30 1 mleko 0,501 sol, poper, vegeta po okusu Debel gomolj zelene dobro operemo z ročno ščetko. Nato zeleno zrežemo na tanke rezine (isto kot jabolka za kompot) od zelene, jo povaljamo v moki in ocvremo na vroči maščobi. Ko rezine v maščobi postanejo rumene in čvrste, jih z penovko poberemo iz posode in jih serviramo z majonezno omako ali pa samo z majonezo. Ocvrto zeleno lahko ponudimo kot samostojno jed, zraven hladnega piva ali pa kot priloga k pečenemu mesu. Čas priprave: 40 minut JAJČNA OMLETA S PIŠČANČJIMI JETRI - za 4 osebe piščančja jetra 0,40 kg olje ali svinjska mast 0,08 kg cela jajca 8 kom. poper, sol, peteršil čebula 0,08 kg Piščančja jetra narežemo na kocke in jih prepražimo na sesekljani čebuli, dodamo po okusu popra in sesekljanega peteršilja. Jajca v posodi zmešamo, malo solimo in vlijemo v namaščen pekač ter spečemo jajčno omleto. Še v pekaču na zgornjo stran omlete obložimo z jetri in jo prepognemo. Tako pripravljeno dodamo takoj na krožnik in serviramo. Okoli omlete polijemo omako, ki nam je ostala od jetrc. Zraven ponudimo vse vrste sezonskih solat. Čas priprave 15 do 20 minut. PRIMER: Sestava kosila Na hitro pripravljena juha, jajčna omleta z jetri, poljubna priloga, solata. NASVETI ZA VSAKDAN Modni nasveti Na pomlad, ko nas ogrevajo sončni žarki jn komaj čakamo, da spravimo v omare zimske plašče, se začnemo spraševati, kaj bomo oblekle. Na kratko vam bom nanizala nekaj modnih usmeritev za sezono »POMLAD - POLETJE 88«. Barve, aktualne za to sezono, se delijo v tri skupine: mirne, nežne in žareče. Mirne: v tej skupini je pomembna in vedno modna bela barva, glinasto siva, biserno in srebrno siva, bledo modra, svetlo zelena, rumeno-zelena, barva sleza in svetlo vijolična. Nežne: barva medu, peska, puderno-peščena, razni odtenki rožnatih tonov: od zelo blede do barve ciklame, barva breskve, dinje in svetlo rumena. Žareče: to so predvsem barve za športna oblačila in klasično dnevno obleko: mornarsko modra, svinčevo siva, barva zrele slive, bordo rdeča, sivo-modra in zelena kot bor. Materiali so izdelani iz finih prej, tkani vzorci so nežni in ne-upadljivi. Grobih tkanin ni. V poštev pridejo razni krepi, ke-perji, gabardeni za pomlad in panama, pike, voal za poletje in pa tanki jerserji. Vzorci so geometrični, drobni karo, črte, cvetlični tisk. Na pomlad se veliko nosijo kostimi, jope so pretežno tričetrtinske; površniki so sede-mosminski. Ramena so ravna. Pod jopami se nosijo ravne hlače ali široka lrila, z visokim pasom, z dolžino tudi do polovice meč. Za poletje priporočam zelo lahke kostime, športne kostime z bermuda hlačami oziroma ozkimi hlačami do polovice meč. Še vedno so moderni poletni kombinizoni. Krila so z visokim pasom, široka in vihrava, dolžine nad koleni za mlade pa do členkov za vse starosti. Hlače imajo nizek ali visok pas in so udobne. Obleke so podobne tistim iz 50. in 60. let. So oprijete, s poudarjenim posom, največkrat navedenih krojev. Veliko je razgaljenih hrbtov ter raznih dekoltejev. Zgornji deli so z dvojnim zapenjanjem. Za poletje je zelo veliko mornarskega stila. To je le nekaj osnovnih napotkov, morda za lažjo izbiro oblek oziroma blaga za to pomlad in poletje. Obestilo Desetega maja 1988 se bo začela v zavodu ŠRC Golovec posebna organizirana športna rekreacija za ženske in dekleta, ki bi želela izvedeti. kako si utrjujemo zdravje, pridobivamo in ohranjamo telesno kondicijo z metodo stretchinga, plavanja in savne-masaže. Rekreacija bo pod strokovnim vodstvom (tovarišice Vovk) ob torkih in petkih od 18. do 20. ure. Sestanek vseh udeleženk tega 16-urnega športno rekreacijskega programa bo v petek, dne 6. maja 1988, ob 18. uri v sobi 57 pri bazenu. Organizator športne rekrea-Slavko Lisec STRAN 7 ____________________APRIL im Živimo z naravo na svojem vrtu! Gojitveni ukrepi v zelenjadnem in sadnem vrtu Ker se prav ta čas intenzivno pripravljamo na novo rastno sezono, je zelo pomembno, da vsa dela v zelenjadnem in sadnem vrtu opravimo tako, da bomo imeli z njim vse leto korist in veselje. Ko jeseni pospravljamo zadnje pridelke z vrta, kar preradi pozabimo, da bi odstranili tudi vse organske ostanke rastlin, ker so leglo škodljivcev in vir okužb za naslednje leto. Če ostankov nismo pospravili jeseni, storimo to sedaj. Vse ostanke rastlin, ki so bili napadeni od bolezni in škodljivcev, je najbolje pograbiti in sežgati. Ne smemo pozabiti niti na . razkuževanje zemlje, zlasti če smo pomanjkljivo opravili odstranjevanje ostankov, če se ne držimo kolobarjenja oziroma če smo opazili, da so se nam škodljivi talni organizmi razmnožili. Za rakuževanje zemlje pred setvijo uporabljamo predvsem granulirane pripravke (basamid, volaton idr.), kijih potrosimo in premešamo z zemljo. Rastlinam moramo zagotoviti čim boljše rastne pogoje, da bomo dosegli lep in zdrav pridelek. Vrtnine rabijo predvsem veliko humusa, ki ga zagotavljamo v obliki gnojenja s hlevskim gnojem, kompostom ali umetno pripravljenimi mešanicami. Priporočljivo je, da si na vrtu napravimo kompostnik, kamor bomo čez leto spravljali rastlinske ostanke z vrta (praviloma zrezane) pokošeno travo in drugo organsko maso, namesto da jih mečemo v kontejnerje. Obolele rastline in dozoreli pleveli ne spadajo v kompostnik. Pri pridelovanju vrtnin moramo nujno upoštevati tudi kolobarjenje. Nekatere sorodne vrste rastlin se namreč med seboj ali v zaporedju ne prenašajo. Če jih sejemo ali sadimo večkrat zaporedoma na isto mesto, se razmnožijo škodljivi organizmi v zemlji, zaradi česar se lahko zelo zmanjša pridelek. Nekatere vrtnine tudi ne prenašajo svežega hlevskega gnoja. Vse te zahteve moramo pri " kolebarjenju upoštevati. Pri rednem kolebarjenju tudi lažje zatiramo plevele, ki se pri ponavljajočih setvah na istem mestu preveč razbohotijo. . Čeprav je preskrba zemlje s humusom osnova za uspešno vrtnarjenje, moramo za večje pridelke gnojiti tudi z mineralnimi gnojili. Vendar delajmo to razumno, v skladu z založenostjo zemlje s hranili in potrebami posameznih rastlin. Opazujmo rast rastlin in dognojujmo po potrebi. Ne razmetavajmo gnojil po nepotrebnem, ker si s tem večamo stroške in rušimo naravno biološko ravnotežje. Sejati in saditi moramo pravočasno v optimalno globino in zagotoviti optimalno gostoto, kot jo zahtevajo posamezne rastline, da lahko čimbolje izkoristijo razpoložljivo hrano, vodo, sončno toploto in svetlobo ter druge rastne dejavnike. Sejati moramo vedno priznano, zdravo in razkuženo seme. Zlasti pomemben dejavnik, na katerega lahko vplivamo, je voda, zato je priporočljivo, da se v sušnih obdobjih tudi namakamo (zalivanje, rosenje ali kapljično namakanje). Škode zaradi suše sploh ne moremo nadoknaditi, ali zelo težko. Posebno pozornost posvetimo tudi vzgoji sadik, če jih vzgajamo sami. Dogajanje na setvenici moramo spremljati zelo pogosto, da lahko pravočasno preprečimo vsako škodo. Čeprav smo upoštevali vse ukrepe, se pojavu bolezni in škodljivcev ne moremo povsem izogniti (bol-hači ali padavica sadik nam na primer lahko praktično v enem dnevu uničijo pridelek). Če sadike kupujemo, ji jemljemo le od zanesljivih dobaviteljev, pazimo, da so za posamezno rastlino značilne in primerno razvite, sveže in zdrave. Kljub temu jih je priporočljivo pred sajenjem razkužiti. Večino teh napotkov moramo upoštevati, če se odločimo za čisto biološko metodo vrtnarjenja. Tudi na sadnem vrtu moramo v tem času opraviti množico različnih del. Če bomo še sadili, izbirajmo med sortami, ki so že po naravi •odpornejše proti boleznim in škodljivcem. Kupujmo le priznane in kvalitetne sadike na podlagah, ki bodo ustrezale zamišljenemu načinu vzgoje. Pri izbiri jablanovih sort pazimo, da so odporne zlasti proti škrlu-pu in jablanovi plesni. Pri sajenju zlasti pazimo na zadostno velikost sadilne jame. Če pri sajenju dodajamo šoto ali druge organske substrate, jih moramo pred sajenjem pomešati z zemljo in dobro navlažiti, da dobi posajena sadika dober stik z zemljo, sicer se bo posušila (zlasti če jo posadimo v suho šoto). Pazimo tudi da ne dajemo neposredno na korenine svežega hlevskega gnoja ali mineralnih gnojil (poškodba korenin). - V času po saditvi moramo veliko pozornost posvetiti rezu in vzgoji. Rez in vzgojo prilagajamo posameznim drevesnim vrstam ali tudi sortam (jablane), bujnosti podlage in razdaljam sajenja. Pred vzgojo se posvetujmo s strokovnjakom ali si vsaj nabavimo ustrezno literaturo. Napake pri vzgoji v mladosti kasneje težko popravimo. Čeprav izbiramo za sadni vrt po naravi odpornejše sorte, se kemičnemu varstvu ne moremo povsem odreči. Pomembno je, da ukrepamo pravočasno in preudarjeno. Proti boleznim škropimo preventivno po napovedih. Proti škodljivcem škropimo takrat, ko nam preti večja škoda, ne pa ob vsakem najmanjšem pojavu (pomembno opazovanje). Pomembno je, da čimbolj ohranjamo tudi naravne sovražnike škodljivcev in ohranjamo naravno biološko ravnotežje. Posebno pazimo na čebele (svoje in sosedove) saj so naši naravni zavezniki. Ne škropimo s strupi cvetočih rastlin ali cvetoče podrasti v nasadu, ne škropimo sredi dneva, temveč zvečer. Ker pripravljamo majhne količine škropiva, moramo še posebej paziti na koncentracijo, da ne bomo s prekomernimi koncentracijami sadja preveč zastrupljali. Nabavimo si merice ali kapalke za odmero škropiva in se točno držimo priloženih navodil. Tudi v našem vrtu se želimo približati naravi, zato jo negujmo in ohranjajmo nam in drugim v korist in veselje. Karel Sander MIERX MESTNIK STRAN 8' APRIL 1988 Program športnih aktivnosti . JANUAR-FEBRUAR SEPTEMBER - smučarski tečaji (za odrasle in otroke) - turnir v tenisu - smučarski treningi (za reprezentanco SOZD in DSSS) - 4. orientacijski pohod - smučarska tekmovanja - športna srečanja - smučarski izleti - liga sistem v malem nogometu MAREC OKTOBER - zimske igre SOZD »MER X« - kegljanje - smučarski izleti - košarka - namizni tenis (turnir za DO SOZD »MERX«) - športna srečanja - smučarski maraton - akcija »PLAVAJMO VSAJ 1-KRAT NA TEDEN« - športna srečanja (Agroski/88) - začetek rekreacijske vadbe APRIL NO VEMBER - plavalni tečaj za odrasle - odbojka - tečaj v jahanju KK »MERX« - športna srečanja - šah turnir - srečanje SOZD Mera - SOZD Hmezad - rekreacijska vadba DECEMBER MAJ - srečanje organizatorjev športne rekreacije DO SOZD - streljanje z zračno puško (za ekipno in posamezno uvr- »MERX« stitev) - srečanje organizatorjev športne rekreacije drugih DO v - mali nogomet (turnir) - planinski izlet - športna srečanja (z drugimi OZD) Celju JUNIJ Poudarek bomo dali medsebojnim tekmovanjem v - letne športne igre SOZD »Mera« TOZD in DO SOZD »Mera« v različnih športnih panogah po - tečaj tenisa (odrasli) - turnir v tenisu sistemu turnirjev ali lig. - igranje v občinski'ligi tenis (Mera) V športnih disciplinah smučanja, malega nogometa, kegljanja, odbojke, košarke, tenisa in šaha se bo reprezentanca J U LIJ — A V (J US 1 SOZD »Mera« srečala z drugimi OZD (sozd »Hmezad«, »Ko- - občinska liga tenis - vodni športi nus«, »Kovinotehna«, sozd »Emona« in drugi). - tečaj v kajaku Organizirali bomo tudi akcije v hoji, planinstvu in plava- - tečaj v surfanju nju. Rešitev nagradne križanke Šahisti Merxa boljši Vodoravno: AKVAREL, ANA KARENINA, FRANE MILČINSKI JEŽEK, IALOMI-TA, KAIRO, FANT, RD, ILI, PO, AMARNA, MLAJ, EN-KALON, TIKVA, AJLEC, AR-RABAL, TEAK, CITRE, TA-JlfEV, DC, IVO ANDRIC, SOVAŠČANI, JEN, IRANIST, EREHTEJ, ACA, KUBANCI, CIN, JOŽE. Izžrebani reševalci: L nagrado 7.500 dinarjev prejme: Jana Štefanič, 62380 Slovenj Gradec, Kajuhova 6 2. nagrado 5.000 dinarjev prejme: Ivan Tamše, 63313 Polzela 138 3. nagrado 3.500 dinarjev prejme: Katja Arčan, 63000 Celje, Ložnica 29 4. nagrado 1.500 dinarjev prejme: Boris Županec, 68290 Sevnica, Trg svobode 13 Nagradni razpis: 1. nagrada: 7.500 dinarjev 2. nagrada: 5.000 dinarjev 3. nagrada: 3.500 dinarjev 4. nagrada:! .500 dinarjev V prostorih sestavljene organizacije Hmezad smo se pred kratkim pomerili šahisti obeh agroživilskih sistemov. Igrali smo na sedmih deskah v dveh kolih. Rezultati: Sozd Mera : Sozd Hmezad 1. Čonka : Lesnik 2:0 2. Krnjavšek: Cverin 2:0 3. Kolenc: Farčnik I. 1:1 4. Grobelnik : Mičič 2:0 5. Krbavaci Krušič 0:2 6. Leskovar: Gubenšek 1/2: 1 1/2 7. Bukovec : Farčnik K. l: l Končni rezultat je bil torej 8 1/2 proti 5 1/2 v korist sestavljene organizacije Mera. Pa še to, v dobri organizaciji sozda Hmezad in borbenem prijateljskem vzdušju smo preživeli zelo prijeten šahovski večer. Slavko Lisec Mlad mož pride prvič k psihiatru. Ta ga vpraša: »Kaj ste po poklicu?« »Avtomehanik.« »No, potem pa lezite na kavč!« pravi psihiater. Obvestilo Športne igre Merxa Obveščamo vas, da bodo 8. poletne športne igre MERX/88 18. junija 1988 na igrišču RTC Golovec. Tekmovanje v kolesarjenju pa bo na avtopoligonu na Ljubečni 10. junija 1988. Tekmovanja bodo v atletika keglanje streljanje namizni tenis odbojka plavanje kolesearjenje mali nogomet vlečenje vrvi šah tehle športnih panogah: moški in ženske moški in ženske moški in ženske moški in ženske moški in ženske moški in ženske moški in ženske moški moški moški V plavanju, teku in kolesarjenju so starostne skupine za moške in ženske (do 30 let, od 30 do 40 let in nad 40 let). Prijave bomo sprejemali najkasneje do 3. junija 1988, žrebanje ekip za posamezne športne panoge pa bo 8. junija 1988. Predhodno boste dobili še posebne prijavnice in vse dodatne informacije o propozicijah in o poteku športnih iger sozda Mera Celje. Organizator športne trekreacije: Stavko Lisec Iz naših klubov Kolesarski klub Mera Celje je na letni skupščini 14. aprila izvolil nov upravni odbor kluba in za predsednika izvolil direktorja delovne organizacije Potrošnik Alojza Forštnerja, za podpredsednika Ivana Mirnika in Edvarda Stepišnika, za' tehničnega sekretarja Edvarda Kranjca ter za člane Toneta Rožmana, Branka Laha, Danija Vouka, Alojza Čobca, Ivana Jagri ča, Mitjo Čmera, Husa Masla, Aca lbraimova ter Jožeta Kolarja. Sprejeli so tudi plan razvoja kluba in naložili upravnemu odboru kluba, da bo zastavil vse sile za uresničitev načrta za letošnje leto, od katerega je odvisen tudi napredek kluba. Iz poročila za preteklo leto je bilo videti, da je klub dobro delal in dosegal pomembne rezultate, saj ima v svojih vrstah reprezentanta in olimpijskega kandidata Iztoka Melanška. V krakem pa bo tudi drugi kolesar kluba Mera Sandi Šmerc tekmoval v majici z državnim grbom, saj je uvrščen v reprezentanco za dirko Vi-torio-Veneto na začetku maja. Prav tako je bilo v lanskem letu veliko narejenega za množičnost, saj je bil kolesarski klub Mera vodilni v celjski občini, saj je lani zbral na rekreativnih prireditvah preko 1.100 občanov. Tudi za letošnje leto so planirali veliko akcij, višek pa bo vsekakor mednarodna kolesarska dirka Alpe Adria, ki bo 7. in 8. maja, kjer so dve etapi zaupane prav kolesarskemu klubu Mera. Edo Krajnc / LETALO REKA, KI TEČE SKOZI PAKRAC NAJSVETL. ZVEZDA V ORLU ŠTOR, NE-SPRETNEŽ ANTON LAJOVIC BUKOV PLOD ATOL V OTOČJU TUAMOTU / ŠPANSKO RDEČE ALI BELO VINO PANJ SOVRAŽ- NICA ŽELEZA ANTON AŽBE *# STOJALO, PODSTAVEK SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE HINKO BRATOŽ ŠPANSKI SLIKAR, UČENEC VE-LASOUEZA POKOJNI SLOV. TV KUHAR (IVAN) DIKTAT PREJEMKI VLADARSKE RODBINE REKA V POMURJU # MEMORIJA KOSMATENA TKANINA ZA VMESNO PODLOGO IGRALKA TKAČEV TESEN, GRAPA JAKOST TONA, GLASU PRETIRANO TROŠENJE M1TOL. PRVI LETALEC ROPOTULJA NALITA PLAST KOVINE NEKDANJI TEŽAK VPREŽNI VOZ SLAVNI MITOL. LOVEC SOVJET. ŠAHISTKA KUŠNIR OZNAKA ZA NEZNANCA PUJSKI, PRAŠIČKI POPEVKAR PESTNER SPOLNOST ATA VRSTA ZEMLJE DIŠEČE MAZILO MESTO IN POKRAJ. NA PORTUGALSKEM PRISTAŠI AGNOSTI- CIZMA IVAN KRILOV SL. KIPAR (ZDENKO) EKSAMEN *r\ ifiu ► AVTOR R. NOČ i i 4 i PISATELJ TAVČAR VIDA TAUFER PRITOK VOLGE OTOČEK V PRESP. JEZERU OŽE, KONOPEC OSSIP ZADKINE SKANDIN. DROBIŽ HRVAŠKI PETROL CERKVENI PEVSKI ZBOR 9 RAZBOJ- NIŠTVO, ROPAR- STVO BARVA IGRALNIH KART TANTAL MOJSTER V PREREKANJU • ITALIJ. KOMEDI- OGRAF (PIETRO) NEMŠKI IDEAL. FILOZOF IMMANUEL) LITIJ X PORTIR