LETO mi iJ. 16 PTUJ, 22. APRILA 1993 CEIM SO TOLARJEV Združenje borcev obi spominskih dnevih | Ob dnevu upora slovenskega naroda proti okupatorju 27. aprilu in pra/niku dela 1. maju pripravlja Občinski odbor Zveze borcev in udeležencev NOB Ptuj dvoje srečanj. Ob 27. aprilu bodo organizira- li proslavo v Mostju pri spome- niku poslednjega spopada Lacko- ve čele pod naslovom srečanje borcev, aktivistov C)F, interniran- cev, izgnancev, ukradenih otrok in drugih udeležencev narodnoosvo- bodilnega boja slovenskega naro- da v letih 1941-1945. Pripravili bodo ki"ajši kulturni program in položili venec k spomeniku. Sre- čanje bo pri spomeniku ob 11. uri. Tisti udeleženci, ki žele v Mostje peš. bi se zbrali pri Lackovi do- mačiji v Novi vasi ob 9. uri. Skupščina občine Ptuj. sindi- kati, politične stranke ter Zveza borcev organizirajo 1. maja tra- dicionalno drugo srečanje ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela. in sicer ob 14. uri pri gasilskem domu v Ptuju. Program bo podoben kot na lanskoletnemu srečanju pri Ptujskih toplicah. Vabljeni so borci in drugi udeleženci narod- noosvobodilnega boja. Predsednik OO ZBU NOB Ptuj Ivan Rau V ptujski bolnišnici koral( pred drugimi V ptujski bolnišnici si zelo priza- devajo, da bi tobak izrinili iz delov- nih in drugih prostorov. Med prvimi so v Sloveniji pričeli nagrajevati ne- kadilce z dodatnimi dnevi dopusta. Sedaj pa^o tudi s tablo, ki sojo na- mestili ob vhodu v bolnišnico in na kateri piše V bolniinici ne kadimo — skrbimo za svoje zdravje], dali vedeti, da je pri njih kajenje ne- zaželeno. Sicer pa tudi zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdel- kov, o katerem bodo v republiški skupščini pričeli razpravljati maja. prepoveduje kajenje v zdravstvenih zavodih. Do 31. maja. svetovnega dneva nekajenja. ki bo letos potekal pod geslom Zdravstvene ustanove — okno v svet brez tobaka, naj bi po- dobne napise izolx>sili tudi v drugih zdravstvenih ustanovah. MG Slika: Foto:OM Pisanke na Polenšalcu Turistično dru.štvo Polenšak je v soboto pripravilo razstavo pisank in velikonočnega pogrinjka. Tekmovanja za najlepšo, najmanjšo in največjo pi.sanko seje udeležilo 36 tekmovalcev. Vse pisanke so označili s šte- vilkami, da je bilo ocenjevanje objektivno. Ogledali smo si lah- ko pisanke v najrazličnejših tehnikah in z različnimi motivi. Najlepša pisanka je bila nasli- kana s tempero in z motivom velikega petka, prinesla pa jo je Rozina Hojnik s Polenšaka. Najmanjša, velika komaj za dve koruzni zrni. je bila pisanka Branka Rojka. Za največjo pi- sanko so na Polenšaku razglasi- li go.sjo jajce, ki ga je prinesla Liza Pisanec. Ker pa vseh pisank niso mogli nagraditi, so nekatere samo poh- valili, predvsem tiste, ki so bile ročno poslikane in pobarvane s čebulnimi olupki. Na Polenšaku so v soboto tako kot v starih časih tudi primerjali, kdo je lepše pobarval in izdelal svojo pisanko. Vse to je bilo seve- da pravo veselje in dogodek za najmlajše. Razstavo si je kljub te- mu, da je bila hkrati z osrednjo prireditvijo — razstavo Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju — ogledalo veliko domačinov in obi- skovalcev iz drugih krajev. MS Tekmovalci so pri izdelavi pisank pokazali veliko domišljije in spretnosti Slovenska kulinarična dediščina je izredno bogata. To je vnovič dokazala tudi razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki je bila letos že četrtič v minoritskem samostanu v Ptuju. Z mlečnimi, krušnimi in mesnimi izdelki se je predstavilo 498 kmetov in kmetic, ki so predstavili del nacionalne kuhinje Slovenije. Kulinarična dediščina mora, kot je poudaril znani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj, spodbujati iskanje novih rešitev na tem področju. V tem pa vidi tudi bodočnost ptujske razstave. Če bo to, kar vse znajo narediti naše kmetice in kmetje, prišlo tudi do ljudi, potem bo razstava dosegla namen. Za to si organizatorji skupaj z razstavljale! prizadevajo že od prve, ki so jo na pobudo turističnega društva Ptuj orga- nizirali leta 1990. — MG — Foto: Kosi Na Destrniku pripravljajo volitve Lista ZA Urban, ki jo sesta- vljajo člani krajevnega odbora Demokratske stranke, Socialde- mokrat.ske stranke Slovenije in neodvisni kandidati z območja KS Destrnik, pripravlja volitve, ki bodo 16. maja. V ta namen so za to soboto, 24. aprila, ob dvaj- setih sklicali zbor vseh krajanov v prosvetni dvorani na Destrni- ku. Na njem se bo predstavil kandidat za župana krajevne skupnosti Destrnik Franc Puk- šič, predstavili pa se bodo tudi kandidati za tako imenovani krajevni svet. Program Liste ZA Urban je med najnujnejše aktivnosti v KS Destrnik uvrstil gradnjo mrliške vežice in telo- vadnice, sanacijo Šole, sanacijo glino- koj^M (ki ga ne b(xio pustili prekvalifi- cirati v smetišče), gradnjo krajevne infrastrukture (napeljava elektrike, brez katere je še 14 gospodinjstev, vodovoda, telefona, ureditev ecst); prav tako bo v ospredju razvoj kme- tijstva in turizma ter razvoj obrti in drobnega gospodarstva. Na zboru krajanov bodo povedali tudi informacijo o na|x-ljavi telefon- skega omrežja, ki po zapletih, o ka- terih smo poročali, normalno pote- ka. Vsi krajani so s PIT podpisali pogodbo, vsa dogovorjena in plačana dela pa naj bi bila končana do sredine ma|a. —OM Sindikati zaiitevajo sociaini sporazum z viado Sredi prejšnjega tedna so se v Ljubljani na delovnem dogovoru sestali predstavniki trinajstih slovenskih sindikatov, da bi se dogovorili o nadaljevanju dela pri splošni ko- lektivni pogodbi za gospodarstvo in prav tako kolektivni pogodbi za negospodarske de- javnosti, da bi se dogovorili o možnostih za sklenitev socialnega sporazuma in da bi obravnavali predlog memoranduma o razgovorih med sindikati in vlado RS. Dogovorili so se, da bodo takoj nadaljevali delo pri dograjevanju splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Strokovna skupina sindikatov se bo sestala 22. aprila. Delo pri oblikovanju sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za negospodar- ske dejavnosti bodo nadaljevali takoj, ko bodo od vlade dobili odgovore na svoje predloge. Sindikati pričakujejo, da bo vlada v skladu z 12. členom zakona o plačah čimprej, najkasneje pa v ro- ku 30 dni, posredovala predlog socialnega sporazu- ma. Po mnenju sindikatov mora ta vsebovati zlasti: — vzpostavitev pravne in socialne varnosti za- poslenih in nezaposlenih, — ohranjanje delovnih mest in ustvarjanje raz- mer za novo zaposlovanje. — ureditev fiskalne politike tako. da bo v fun- kciji zaščite najbolj ogroženih skupin državljanov, — skrb, da inflacija ne preseže dveh odstotkov mesečno, in obvladovanje politike cen, — ureditev sistema kolektivnih pogodb s spod- bujanjem rednega izplačila plač in upoštevanjein dogovorjene cene dela. Šele na podlagi vseh teh točk so sc sindikati pri- pravljeni soočiti z vlado. Pričakujejo pa skorajšnji poziv na pogajanja o socialnem sporazumu. V ta namen naj bi se v sredo, 21. aprila, v Ljubljani sestali s predsednikom slovenske vla- de dr. Janezom Drnovškom ter mu predložili svoje zahteve o sodelovanju sindikatov pri ugo- tavljanju divjih privatizacij ter o enakopravnem sodelovanju sindikatov pri oblikovanju spre- memb zakona o lastninskem preoblikovanju P(^^j<^tij- —OM Nina Jurešič in Jernej Slejko. Foto: Langerholc Nina in Jernej blestita Nadobudna mlada plesalca iz ptujske plesne šole Fredy Nina Jurešič in Jernej Slejko sta znova poskrbela za presenečenje, predvsem pa za veliko veselje vseh. ki jim je ples pri srcu. Na neuradnem svetovnem prvenstvu v Black- poolu sta v skupni uvrstitvi v standardnih ple- sih dosegla drugo mesto. Nastopilo je čez 50 parov iz 10 držav. Tako sta Jernej in Nina veli- ko pripomogla tudi k ekipnemu uspehu slo- venske pionirske reprezentance, kija bila prav tako druga. Nini in Jerneju tudi naše čestitke! dlž 2 — DOMA IN PO SVETJi 22. APRIL 19^3 V MJABIBOBU ODPRti SSaiil 0RODJABSTVA v pneakovaiiiu razvoja Včeraj so v Mariboru v dvorani labor odprli drugi specializirani sejem orodjarstva Slo- venije Forma Tool, na katerem sodeluje 233 ra/.stavljalcev iz Slovenije in 123 iz tujine, predvsem iz Japonske, Avstrije, Nemčije, Italije, Francije, Švice, Nizozemske in Švedske. Letošnji sejem je prava para- da kvalitetnega orodjarstva. na katerem se bodo slovenski orodjarji potegovali za priznan- ja, ki bodo vstopnica za sodelo- vanje na svetovni orodjarski re- viji jeseni v Hannovru. Letošnja novost so posebni informativni kioski, kjer bodo lahko najra- zličnejše informacije dobili tako obiskovalci kot razstavljalci. Drugič zapored se predsta- vljajo Agisova družba Tovarna orodij in strojev in Tovarna Vzmeti Ptuj, pa tudi nekaj ptuj- skih zasebnikov. Štefan Letič. direktor Agisove družbe Tovar- na orodij in strojev, je povedal, da od sejma veliko pričakujejo. V teh dneh se bodo srečali s šte- vilnimi potencialnimi kupci. Nekateri med njimi so se jim že predhodno najavili. Tako se bo- do od 21. do 24. aprila sestali s predstavniki firme Dr. Rabbe iz Frankfurta in Philipsa iz Avstri- je. Pričakujejo več kupcev kot lani tudi zaradi bogatih obse- jemskih prireditev. V okviru Gospodarske zbor- nice Slovenije so prvi sejemski dan predstavili tehnološki cen- ter orodjarstva Slovenije TE- COS. Projekt je v končni fazi. Povezal naj bi slovensko orod- jarstvo, skrbel za njegovo pro- mocijo in ne nazadnje za tehno- loško podporo v smislu sveto- vanja. Sočasno s tem projelkom so predstavili nacionalni pro- gram kakovosti Slovenije, s ka- terim naj bi pospešili vse aktiv- nosti na področju kakovosti. V Agisovih družbah so že pričeli delati na standardu ISOO 9000. Kot je povedal Štefan Letič. je pridobitev tega standarda nujna, če se želijo uveljaviti na tujih trgih. Tujci jih neprestano sprašujejo, ali že razpolagajo s tem sistemom zagotavljanja ka- kovosti, in če ne. kdaj bodo pričeli, v kateri etapi so oziro- ma kdaj ga bodo v celoti uvelja- vili. V Agisu je delo pri tem projektu zastalo predvsem zara- di likvidnostnih težav. Trenutno imajo velike težave tudi znotraj poslovnega sistema, saj so se močno znižala naročila drugih Agisovih družb. Dosegajo le 20 odstotkov mesečnega povprečja iz lanskega leta. Znižala pa so se tudi naročila drugih kupcev v Sloveniji, le pri izvozu dosegajo boljše rezultate kot lani. V prvih treh mesecih so za tuje kupce naredili za 46 odstotkov več kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Največ so izvo- zili v Italijo, v firmo Sime v mestu Villasanta. Gre za zahtev- no livarsko orodje — tlačni liv. PRIHODNOST JE NA TUJIH TRGIH_ Za predstavitev na letošnjem sejmu orodjarstva so imeli ne- malo težav. Njihova proizvod- nja je naročniška, kar pomeni, da je orodje, ki ga izdelujejo, pri kupcih. Zato na sejmu pred- stavljajo matrice za zahtevna li- varska orodja in več izdelkov, iz katerih je moč spoznati, da so bila za njihovo izdelavo potreb- na izredno zahtevna orodja. To- varna orodij in strojev se tudi letos predstavlja v svojem pa- viljonu, ki je urejen tako. da hkrati seznanja obiskovalca, da ima ta tovarna sedež v Ptuju, najstarejšem slovenskem mestu. Okrog 80 zaposlenih sc izredno trudi, da bi v teh hudih časih preživeli. Orodjarska proizvodnja je tipično naročniška, povezana z razvojem in je prva občutila krizo na trgu. Zavedajo se, daje njihova bodočnost v največji meri odvisna od tega, koliko bodo uspeli na tu- jih trgih. Povezali so se z uvelja- vljenimi svetovalnimi firmami, ki jim pomagajo pri raziskavah zah- tevnejših trgov. Pri tem so marsi- kaj naredili zlasti na av.strijskem in nemškem trgu. Prizadevajo si, da bi uspeli kljub recesiji in neka- terim pomanjkljivostim, ki se kažejo v neustrezni opremljenosti in v neizpolnjevanju zahtev stand- arda ISOO 9000. Pred drugimi, ki se prav tako želijo prebiti na zah- tevne tuje trge, pa imajo veliko prednost v znanju in izkušnjah. Tovarna vzmeti Ptuj je že lani na sejmu orodjarstva dosegla ne- pričakovane rezultate. Kot je po- vedal Jane/. Solina, so navezali številne poslovne stike z doma- čimi in tujimi izdelovalci orodij, predvsem iz Avstrije in Italije. Le- tos predstavljajo specialni pro- gram vzmeti za orodjarstvo. za ka- terega so v začetku letošnjega leta prejeli slovenski znak za kako- vost. Gre za program, ki je v pre- težni meri rezultat domačega znanja in je nastal ob sotlelovanju s Tehniško fakulteto Maribor. Te vzmeti je tovarna prijavila tudi Uradu Republike Slovenije za var- stvo industrijske lastnine kot za- ščitno znamko in model. V okviru dopolnilnega programa, ki se upo- rablja za gradnjo orodij, razsta- vljajo še vzmetne programe krož- nikastih in splošnih vzmeti. Za se- jemsko predstavitev so pripravili lično oblikovane kataloge, pro- spekte ter priročnike za vzmeti. •MG S SEJE PTUJSKE OBČINSKE VLADE NE za obveznice Za soflnanciranje projektov gospodarske infrastrukture bo ptujski izvršni svet najel kredit, ker je cenejši in ug(»dnejši od izdaje občinskih obveznic, je sklenil na seji 15. aprila. Kot je znano, je ptujski izvrš- ni svet decembra prejšnjega leta predlagal zborom občinske skup- ščine v obravnavo in sprejem po hitrem postopku odlok o izdaji obveznic občine Ptuj. Pripra- vljen je bil na osnovi takrat vel- javne zakonodaje — Zakona o financiranju javne porabe, ki je dovoljeval dolgoročno zadolže- vanje občin za potrebe razvoja gospodarske infrastrukture. Od- lok je predvideval izdajo obvez- nic v skupni vrednosti 10 mili- jonov nemških mark. Letos bi za izdajo obveznic morala občina plačati 50 tisoč nemških mark. še enkrat toliko pa bi znašali stroški prodaje in promocije. Januarja pa je bil sprejet za- kon o spremembah in dopolnit- vah zakona o financiranju javne porabe, ki je prinesel spremem- be pri dolgoročnem zadolževan- ju občin. Te se lahko po novem zadolžujejo le v obsegu, ki ne presega deset odstotkov javne porabe v letu zadolževanja. To pomeni, da bi občina lahko v tem letu izdala le za od 2,5 do .3 milijone nemških mark obvez- nic. V izvršnem svetu so na osnovi novih dejstev ocenili, da bi bili stroški izdaje obveznic preveliki, učinki na investicije pa tako minimalni, da bi bila iz- daja nesmotrna, poleg tega takš- no zadolževanje občin v tem trenutku ni primerno. Zato so skupščini že predlagali umik odloka o izdaji obveznic, ta pa je od njega zahtevala podrob- nejšo utemeljitev. Lizika Vidovič, občinska se- kretarka za finance, je ob obrav- navi analize o ekonomski upra- vičenosti izdaje občinskih ob- veznic poudarila, da bi bil učinek plasiranja obveznic mi- nimalen, analize pa tudi kažejo, da bi jih v celoti lahko prodali šele do konca prihodnjega leta. Zato tudi predlagajo, da bi za sofinanciranje projektov gospo- darske infrastrukture najeli dol- goročne kredite, in to pri banki z najugodnejšimi pogoji. Po- ročilo o ekonomski upravičeno- sti izdaje občinskih obveznic s stališčem izvršnega sveta bodo v kratkem dobili tudi poslanci ptujskega parlamenta, saj prve- ga predloga o umiku o umiku odloka o izdaji obveznic občine Ptuj niso sprejeli. Za odločitev jim je manjkala podrobnejša utemeljitev. MG mmt—mm mvit\m wmmMmik msšm m^mm Ui zdravnik lahko klone pod tezo dela "Cilj članov upravnega odbora Slovenskega zdravniškega društva — podružnice Ptuj—Ormož je, da se zdravniki obeh občin povežemo, sodelujemo, se pogovorimo o uspehih in problemih," je na letni skupščini, ki je tokrat potekala v ormoškem hotelu, v poročilu o delu društva med drugim povedala predsednica dr. Jožica Reberc. Udeležba je bila sicer skromnejša, kar pa je bilo opravičljivo, saj je bilo minuli petek v Sloveniji na področju zdravstva devet raznih posvetov in simpozijev. Na območju obeh občin dela v raznih zdravstvenih ustanovah 15.3 zdravnikov, od tega 41 v ptujski bolnišnici. 64 v Zdravstvenem do- mu Ptuj, 15 v Zdravstvenem domu Ormož. 10 v Psihiatrični bolnici Ormož, dva v Ptujskih toplicah, eden v Zavodu za varstvo in de- lovno usposabljanje prizadete mladine v Dornavi. eden v Zavodu za zdravstveno varstvo Ptuj, pet jih ima svojo prakso. 13 je upoko- jencev in en zdravnik je nezapo- slen. V podružnico Slovenskega zdravniškega društva Ptuj-Ormož jih je včlanjenih 92. Od njihove zadnje letne skup- ščine sta umria dva aktivna člana društva, dr. Franc Rakuš in pred nedavnim doktorica stomatologije Elizabeta Kolmanič. Speciali- stične izpite pa je medtem opravi- lo pet zdravnikov: Dr. Krešimir Sipek iz anesteziologije. dr. Al- joša Toš iz kirurgije, dr. Branka Andolšek-Tomine iz šolske medi- cine, dr. Stanko Tominc iz fiziatri- je in dr. Mladen Šimunič iz sploš- ne medicine. V preteklem letu so ob raznih društvenih dejavnostih pripravili sedem strokovnih sre- čanj, kjer so med drugim govorili o onesnaženju pitnih voda, zdravi prehrani, oziroma varovalni dieti. Glas članov zdravniškega društ- va se mora slišati do oblasti in za- varovalnice predvsem prek Zdrav- niške zbornice, ki mora bhi tema dvema enakovreden pogajalski partner. S tem namenom so v mi- nulem letu opravili tudi volitve v mali regijski odbor in za predsed- nika izvolili dr. Miroslava Lucija, za tajnika pa dr. Franca Cizerla. "Normativi zdravnikov se ne morejo povečevati v nedogled. Vsak stroj odpove, tudi človek oziroma zdravnik lahko klone pod težo vedno obsežnejšega dela, ki pa mora biti opravljeno po vseh zahtevah kodeksa medicinske eti- ke. Ni dovolj samo pohvala za do- bro opravljeno delo, tudi plačilo mora ustrezati zdravniškemu sta- nu. Zdravnik je drugačen poklic kot drugi. Zdravi človeka in pre- prečuje njegove bolezni. Vem. da je življenje le eno. zelo prijetno pa je, če si zdrav in se dobro počutiš." je sklenila svoje poročilo dr. Reberčeva. Kakšen je pomen zdravniške zbornice, kateri sindikat zdrav- stvenih delavcev je "pravi", kako je s strokovnim izpopolnjevanjem zdravnikov in njihovo licenco in kaj bo z mrežo zdravstvenih zavo- dov, so bili glavni poudarki dokaj živahne, dolge in tehtne razprave. Dr. Miroslav Luci je povedal, da sicer ni pravega sodelovanja med zdravstvenim ministrstvom in zdravniško zbornico, ker se še vedno dela veliko mimo nje, ven- dar zbornica že daje ministrstvu čutiti svojo navzočnost. Veliko je bilo povedanega o na- daljnjem strokovnem usposabljan- ju zdravnikov in o strokovnih pre- davanjih, kar je najbolje organizi- rano na pediatriji. kjer imajo red- na predavanja in po vsakem dobi- jo tudi potrdilo. Sicer pa so nav- zoči menili, da predavanja naj ne bi bila samo v Ljubljani, temveč naj bi jih razpršili po vsej Sloveni- ji, in kot je hudomušno pristavil eden izmed razpravljalcev, ne bi bUa nič slabša na Štajerskem ali celo v Prlekiji. Navzoči so se ogrevali, da bi imeli ob strokovnih tudi predavanja čisto praktične na- rave, kjer bi, denimo, zdravniki, ki jih zanima, izvedeli vse o pridobi- vanju listin za zasebno prakso. Lahko bi rekli, da je tudi z zdravniškim stanom v krajih, ki so oddaljeni od velikih centrov, po- dobno kot z vsemi drugimi pokli- ci. Brez dvoma imajo zdravniki v takih krajih veliko manj ugodno- sti, kot jih imajo tisti, ki živijo v centru, zato zdravnikov na po- deželju manjka, v Ljubljani pa jih je baje okoli 300 brez dela in se za razne razpise ne menijo dosti. Dr. Vesna Mele je menila, da je kri- vično, če ti nezaposleni zdravniki prejemajo zbornični denar, na te- renu pa jih primanjkuje. V programu, ki so ga sproti oblikovali, je veliko zavezujočega, zato je predsednica dr. Jožica Re- berc menila, da bo to leto moralo biti daljše kot do konca decembra. Tajnica društva dr. Marta Simonič pa je še dodala, da se bo zato pri uresničevanju programa moralo angažirati več ljudi. Vida Topolovec ¥mm6i mmi mMtm mmm mmm mmu o zAiaBtiiž&H Kdo bo dal denar za vzdrževanje zaklonišč Lani je začela veljati republiška Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč. Določa, da se morajo graditi zaklonišča v tistih novih objektih, namenjenih za šole, vrtce, /xlravstvene zavode, energetske in druge podobne objekte, kjer se bo v vojni opravljala dejavnost poseb- nega pomena zii obrambo in zaščito. Upravljanje in vzdrževanje zaklonišč ostaja v pristoj- nosti lastnikov stavb in imetnikov pravic uporabe .stavb oziroma objektov, v katerih so za- klonišča, (iradnjo zaklonišč financirajo investitorji. Predvideno je tudi, da bo enkrat letno pooblaščena institucija opravila nadzor nad vzdrževanjem zaklonišč. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je oblikoval Odlok o gradhvi in vzdrževanju zaklonišč na osnovi omenjene uredbe in Zakona o obrambi in zaščiti 17. decembra 1992. Poslanci so ga dobili že v gradivu za 32. sejo skupščine, skli- cano za 16. februarja. Ker pa so zadnje seje skupščine bile sklepčne le nekaj časa. je ta točka dnevnega reda ostala neopravljena vse do na- daljevanja 35. seje 13. aprila, ko so jo vendarle "spravili pod streho". Osnutek Odloka o graditvi in vzdrževanju zaklonišč v občini Ptuj so poslanci zavrnili in ga vrnili predlagatelju — izvršnemu svetu. Vzrok, zakaj so sprejeli ta- ko odločitev, je, da je za vzdrže- vanje zaklonišč odgovoren lastnik, ta pa nima denarja za to. Šole, sta- novanjski objekti, kjer ta zaklo- nišča so, za njihovo vzdrževanje ne dobivajo nobenega denarja. Ka- ko torej vzdrževati zaklonišča, so se še posebej spraševali ravnatelji — poslanci, saj v proračunu, ki je bil do obravnave te točke dnevne- ga reda že sprejet, denarja za te namene ni. Res pa je tudi, da odlok, kot je bil predložen, nalaga lastniku na njegove stroške grad- njo, vzdrževanje in opremo zaklo- nišč, ne predvideva pa kakšnih sankcij, če lastnik nalog po odloku ne uresničuje. Kot je povedal odgovoren za to področje v izvršnem svetu Janez Mere, ptujska občina nima nobe- nega javnega zaklonišča, kar po- meni, da občina ni dolžna skrbeti za nobeno od zaklonišč; vsa za- klonišča imajo lastnika, ta pa jih je dolžan vzdrževali. NaV KOMENTAB Vino in srajce, icruii in pralni prati želijo majhni postati veliki, želijo specializirane trgovine v korak z veleblagovnicami, želijo prodajalne popestriti ponudbo ali želijo preprosto zaslužiti več? Za kaj gre? V ptujski pekarni, specializirani pmdajalni kruha in pekovskega peciva, se že nekaj časa — res, da ne na isti polici s kruhom, pa vendar v neposredni bližini — bohotijo zelenjava, olje, kis, pa tudi pralni prah in še kaj. Edina specializirana prodajalna kruha je po- stala navadna trgovina z mešanim blagom: njena "sestra" Bom- betka v Ulici 25.maja, je postala že veliko prej. Tudi prodajalna vin ptujske kleti v Trstenjakovi ulici bo, kot kaže, postala takšna. Pred nekaj dnevi je prodajala poleg vin in radenske še sokove, pa riž .... pred dnevi pa je svoje ponudbo obogatila še s srajcami. Pestra ponudba, ni kaj. Veliko pa jih je, ki ne hodijo več v nekdanjo pekarno, ker jim — če ne drugega — ni pogodu pralni prah, ki ga tudi prodajajo tam. Kaj ima vino skupnega s srajca- mi, pa je sploh posebno vprašanje, saj ptujska klet slovi po ka- kovostni kapljici, ki zagotovo ni namenjena za polivanje, pa da bi zato srajce služile za preoblačenje (morda bi se kdo še nale- zel prehlada!), pa tudi da bi kdo hodil na ogled kleti brez sraj- ce, ni znano, torej ni potrebno, da bi v izogib nahodu klet oskrbela goste še s srajco. Saj razumemo, da danes s kompenzacijami prihaja v podjetja marsikaj, pa vendar bi se našla pot in prostor, da si ne bi pok- varili dobrega imena nekaj nekdanjih specializiranih prodajaln. Si predstavljate, da bi na isti operacijski mizi isti kirurg ope- riral najprej vas, potem pa še vašega mačka? Nataša Vodušek TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99 telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223. Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev. ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk. Maribor BOSNA IN HKRCEGOVl. NA • V nedeljo so poveljniki srbskih in muslimanskih sil t^j sil Unproforja podpisali spora- zum o Srebrenici. Varnostni svet pa je v soboto zvečer konč- no poostril mednarodne sankci- je proti ostanku Jugoslavije. V Srebrenico je v začetku tedna prispel kontingent 139 kanad- skih vojakov pod okriljem OZN, ki naj bi nadzorovali iz- vajanje sporazuma o premiiju in demilitarizaciji mesta ter nadzo- rovali evakuacijo 30 tisoč civili- stov. Srbske sile kljub sporazu- mu občasno še bombardirajo Srebrenico. Lord Owen je za včeraj napovedal sestanek s Slobodanom Miloševičein in pripomnil, da verjame v mir na območju Srebrenice, ne verjame pa v dolgoročno mirno rešitev vojne v BiH. Predvsem nemška diplomacija si te dni pospešeno prizadeva za poostritev odnosa do Srbije in Črne gore in njuno popolno izolacijo. Nemci pou- darjajo, naj tudi Rusija jasneje pokaže, da podpira zahodnoe- vropsko rešitev krize in zanjo tudi prevzema odgovornost. ITALIJA • Minuli konec tedna so se državljani te države na referendumu odločali o vrsti vprašanj o temeljih politične ureditve. Odločili naj bi se pred- vsem med proporcionalnim ali večinskim volilnim sistemom v senat. Prvi, neuradni izidi refe- renduma kažejo, da se je večina glasovalcev odločila za reformo političnega sistema. V ponedel- jek je že odstopila vlada, novo naj bi vodila predsednik senata ali poslanske zbornice in vodja referendumskega gibanja, junija pa naj bi na osnovi referendum- skih sklepov že razpisali pred- časne parlamentarne volitve. Večinski princip bodo uporabili za senat, proporcionalnega pa za poslansko zbornico. RUSIJA • Približuje se refe- rendum o zaupnici predsedniku Borisu Jelcinu. V tem času seje zvrstilo kar nekaj političnih afer in' spopadov, temperatura pa se bo do konca tedna še dvigala. Žal pa ruski referendum vpliva tudi na ukrepanje Varnostnega sveta do BiH. Med notranjimi ruskimi pre- dreferendumskimi aferami je najbolj znan odvzem privilegi- jev podpredsedniku Rusije Aleksandru Ruckoju. Jelcin mu je odvzel službeni mercedes in ga priki-ajšal za več drobnih, to- da za rusko birokracijo pomem- bnih privilegijev. KOSOVO • Tamkajšnji Al- banci se pripravljajo na konsti- tuiranje dveh parlamentov. Za albanskega so že izvolili po- slance, za srbsko-črnogorskega pa jih bodo v kratkem. Srbske oblasti nastajanju vzporedne al- banske oblasti seveda nasprotu- jejo. Na nedavnem posvetovan- ju akademij znanosti iz Tirane in Prištine pa so konec minule- ga tedna ugotovili, da je bila , Albancem leta 1913 na konfe- renci v Londonu storjena zgo- dovinska krivica, saj so nekateri njihovi deli ostali zunaj etnično celovitega ozernlja. ČEČENIJA • V tej sicer ru- ski republiki, ki seje enostransko od Rusije že odcepila, je predsed- nik Džohat Dudajev v soboto podpisal ukaz, s katerim je razpu- stil parlament in vlado ter uvedel neposredno predsedni.ško upravo in policijsko uro. S tem je sprožil val innožičnih demonstracij, ki jih spremlja tudi prelivanje ki-vi. Dudajev je tako na svojevrsten način razrešil spor okoli delitve oblasti med p^ulamentom in pred- sednikom, ki seje vlekel že nekaj mesecev. Na referendumu o za- upanju pa je Dudajev dobil le de- set odstotkov glasov — udeležba je namreč bila le desetodstotna. Ostalim državljanom se očitno ni zdelo vredno glasovati. JERUZALKM • V nedeljo so Žid|e v spomin na šest mili- jonov Zidov, ki so umrli v holo- kavstu druge svetovne vojne, z dvema minutama molka poča- stili njihov spomin. V nedeljski pridigi seje 50. obletnice vstaje v varšavskem getu spomnil tudi papež Janez Pavel 11. Pripravila: dlž TEDMIK — APRIL 1993 POROČAMO, KOMErSl:iRA\IO ~~ 3 Izvedeli sino Danes dokončno o podružnici Ljubljansice banke v Ptuju? v novoustanovljeni podružnici Ljubljanske banke v Ptuju v Prešernovi 6 je vse pripravljeno /a uradni začetek dela. Žal pa. kot je v petek povedal direktor Franc Visenjak. še ne vedo. kdaj jo bo- do odprli. Začetek delovanja naj bi določili po i/.daji soglasja stro- kovnega sveta Agencije RS za sanacijo bank in hranilnic. V pisnem sporočilu, ki ga je podpisal član upravnega odbora Ljubljanske banke Boris Zakrajšek. je navedeno, da strokovni svet Agencije RS za sanacijo bank in hranilnic ni obravnaval elaborata o ekonomski upravičenosti ustanovitve podružnice Ptuj. Po izjavi predsednika strokovnega sveta Antona Macuha naj bi vse dokumente v zvezi z ustanovitvijo podružnice pregledali danes, ko naj bi tudi dokončno odločili o "njeni usodi". Uskladili pismo o nameri za ustanovitev carinarnice Ptuj Republiška carinska uprava, ptujski i/vršni svc! in podjetje, ki bo v Ptuju opravljalo dejavnost carinarnice, so uskladili pismo o nameri za ustanovitev carinarnice v Ptuju. Ta naj bi začela delati že letošnjo je- sen. Podjetje, ki bo to dejavnost opravljalo, za zdaj ne želi biti imeno- vano, .lavno se bo predstavilo, ko bo pismo tudi podpisano. Branko Brumen na slovesnosti v Krapini 16. aprila je bila v Krapini. tem 800 let starem hrvaškem mestu, konstitutivna seja ž.upanijske skupščine krapinsko-zagorske župani- je. Udeležil se je je tudi predsednik ptujskega izvršnega sveta Bran- ko Brumen in imel tudi krajši pozdravni govor. Predsedniki 49 občin v Škotji Loki v ponedeljek so se v Skofji Loki sestali predsedniki 49 proračun- sko podcenjenih občin in njihovih izvršnih svetov. Srečanje so or- ganizirali z namenom, da bi vplivali na poslance in vlado, da bi ti ugodili njihovim zahtevam po enakomernejšem regionalnem razvo- ju oziroma po usklajevanju javne porabe v občinah. Kmalu prvi zasebni zobozdravnik v ptujski občini v delu prostorov zdravstvene ambulante v Juršincih. ki jih je od Zdravstvenega doma Ptuj vzel v najem, bo dr. Jože Janžekovič odprl prvo zasebno zobozdravstveno ambulanto v ptujski občini. .14. aprila so si prostore ogledali člani republiške inšpekcijske službe. Koncesijo za opravljanje dela mu bo izdal občinski upravni organ. Bodo dr. Janžekoviču sledili tudi drugi? Znano je, daje rav- no med zobozdravniki največ "črne" prakse. Danes začetek brezplačne delitve humusne zemlje Turistično društvo Ptuj pričenja danes — na svetovni dan Zemlje — v .sodelovanju s ptujskimi krajevnimi skupnostmi brezplačno deliti hu- musno zemljo za cvetlična korita. Akcija, ki bo trajala tri dni, bo pote- kala vsak dan pred blagovnico Mercator. 22. aprila bodo humus delili med 12. in 13. uro, 23. aprila prav tako med 12. in 13. uro. v soboto. 24. aprila, pa med 9. in 10. uro. Diabetiki na izlet 8. maja u:m:mmloboke brazgotine, ki jih tudi formalna de- janja sprave niso zakrila. Spomnimo se na zgodovinska dejstva pred 52 leti, ki so vodila k ustanovitvi protiimperialistične skupine levo usmerjenih sil v slo- venskem narodu in k ustanovitvi raznih legij desno in nacionalno usmerjenih sil. V Vidmarjevi vili v Ljubljani so se v noči s 26. na 27. april 1941 sestali predstavniki KPS, krščan- skih socialistov, levega krila So- kola in levo usmerjenih kulturnih delavcev, ljudje, ki so se med se- boj poznali in so že prej sodelova- li, so si zaupali. Ustanovili so Pro- tiimperialistično fronto in sklenili, da je treba začeti priprave na obo- rožen boj za osvoboditev in zdru- žitev vseh Slovencev. Protiimpe- rialistično fronto so čez dva mese- ca, to je po napadu nacistične Nemčije na Sovjetsko zvezo, prei- menovali v Osvobodilno fronto slovenskega naroda in priprave na oborožen upor še pospešili. Slovenski narod so v vsej zago- dovini ogrožali imperializmi veli- kih sosednjih narodov — nemški, italijanski, madžarski, mu odvze- mali kos za kosom ozemlja in ga stisnili na ozko tretjino prvotnega ozemlja v osrčju Hvrope. kjer se srečujejo sever in jug, vzhod in zahod. Strah pred temi imperializ- mi je tudi spodbujal slovenske vo- ditelje, da so se leta 1918 odločili za združitev v skupno državo — kraljevino SHS in se tako v nekem smislu odtrgali od Evrope, ki smo ji pripadali dolga .stoletja. Žal so se takratne državne meje tudi bo- leče zarezale v živo telo sloven- ; skega naroda — z izgubo Sloven- : skega Primorja, večine slovenske Koroške in Porabja. Nacizem v Nemčiji in fašizem v : Italiji sta prej navzočemu imperia- lizmu dala le novo spodbudo in udarno moč. To je bilo uresničeno z napadom 6. aprila 1941, ko je bila v dobrem tednu razdejana skupna država, slovenski narod pa razdeljen med tri okupatorje. Zanj ni bilo v "novem redu", ki ga je nemški nacizem ustvarjal v Evro- pi, niti najmanjšega koščka zem- lje, saj bi morali Slovenci enostav- no izginiti, kot .so v zgodovini že izginili mnogi narodi ... Gledano iz teh zgodovinskih okolnosti. je bilo takratno ime "Protiimperialistična fronta" ra- zumljivo in utemeljeno. To je bilo v tistem času, komaj dva tedna po razkosanju Slovenije. izredno smelo dejanje, odločitev, sprejeta samostojno, brez vsakih tujih vpli- vov. Upoštevati je treba, da takrat ni bilo nobenih zvez z južnimi deli razbite države, da so bile priprave na oborožen odpor za slovenske komuniste v nasprotju z navodili iz Moskve, ki je hotela spoštovati nenapadalni pakt Hitler — Stalin. Takrat so se slovenski komunisti t)()ločno postavili v bran svojega naroda. Dejstvo je tudi. da je KPS imela v Protiimperialistični fronti odločujočo vlogo, saj se je vklju- čila s svojo celotno organizirano- stjo, za sabo pa je imela tudi 20- letne izkušnje v ilegalnem delu. Te izkušnje so veliko pripomogle k organiziranju skupin odpora in prvih oboroženih enot partizanske vojske. Žal so ta dejstva kasneje nekateri voditelji zlorabili, vendar je to že drugo poglavje. Ne glede na vse kasnejše do- godke je bila ustanovitev Protiim- perialistične fronte pred 52 leti izredno smelo dejanje, ki je mali slovenski narod uvrstilo med veli- ko protifašistično koalicijo v svetu in s tem med zmagovalce druge svetovne vojne. Celoten potek nastajanja osvo- bodilnega gibanja na območju okupirane Slovenije kaže. da v le- tu 1941 nihče od upornikov ni mi- slil na boj za oblast, na zmago svoje stranke, temveč je mislil le na svobodo svojega naroda in pra- vico do materinščine. To smo še zlasti občutili na našem ptujskem območju, enako kot na vsem oku- piranem območju slovenske .Šta- jerske, kjer je narodnoosvobodilni boj vsa štiri leta potekal v izredno težkih razmerah, saj so se ljudje — vsem krvavim in krutim povra- čilnim ukrepom okupatorja nav- kljub — uporno bojevali za obstoj svojega naroda, mnogi za ceno svojega življenja. Ob prazniku — dnevu upora pro- ti okupatorju — se moramo zave- dati, daje šlo leta 1941 za samo- stojno odločitev predstavnikov slo- venskega naroda. Zavest sposobno- sti ter samostojne in pravilne odlo- čitve v najusodnejših dneh za naš narod je prav gotovo bil tudi pogoj za tisto, kar smo dosegli 50 let poz- neje, v letu 1991. in kar nam danes pomenita tudi praznika — dan sa- mostojnosti in dan državnosti! .Slovenija je danes vrisana v zemljevid Evrope kot samostojna država na izredno pomembnem strateškem območju — na stičišču Apeninskega in Balkanskega polo- toka s širokim nemškim območ- jem proti severu. Prav na tem ob- močju nastaja novo tehnološko središče Evrope, ki se mu pridru- žujejo države in narodi, ki jih je prej ločila železna zavesa. Tu je naša priložnost, da stopimo v krog tehnološkega razvoja, da postane- mo resnični povezovalci poti in interesov, ki se prepletajo čez naše ozemlje. Pri tem je pomem- bno, da ostajamo odprti v svet, se povezujemo z njim zato. da bi tudi sami gospodarsko in tehnološko hitreje napredovali, ostajamo pa tudi ponosni na svojo kulturo, svoj narod in jezik. Tako bomo ohran- jali tisto, kar je bilo pred 52 leti jedro programa Protiimperialistič- ne frt)nle. Franc Fideršek 4 ~~ NAŠI KRAJI IN LJtDJE 22. APRIL 1993 TEDNIK ZAKON O OMEJEVANJU UPORA NIH iZDEtI' 4tU V PARLAMENTU Za zdravje gre, predvsem za zašiitii mladili Vlada Republike Slovenije je že lani določila besedilo /akona o omejevanju uporabe tobačnih i/delkov, pred dnevi pa poslala v parlamentarni postopek prvo različico omenjenega zakona. Predlagani zakon se zavzema predv- sem za zaščito nekadilcev m za ozračje brez cigaretnega dima, zlasti na delovnem mestu In na javnih mestih, za razvoj zdravstvene vzjjoje in javnega informiranja, ome- jevanje proizvodnje, propagiranja in prodaje tobačnih iz- delkov, za proizvodnjo tobačnih izdelkov, ki vsebujejo manj zdravju škodljivih snovi, ter za ustvarjanje družbe- nih okoliščin, ki bodo vzpodbujale zdravo življenje in opuščanje škodljivih razvad. Popolna prepoved kajenja naj bi skladno z zakonom veljala v vseh vzgojno-varstvenih organi- zacijah, šolah, zdravstvenih in socialnih zavodih, vozilih jav- nega prometa, v trgovinah, športnih in kulturnih dvoranah, dvigalih, kabinskih žičnicah, čakalnicah in v vseh drugih pro- storih, ki so namenjeni javni ra- bi in bi kajenje v njih motilo nekadilce ter jim škodovalo. Takšno ureditev poznajo v veči- ni razvitih držav, razlike so le v omejitvah kajenja v gostilnah. KADI ŽE VSAK TRETJI SLOVENEC .Škodljivi vplivi kajenja oziroma uporabe tobačnih izdelkov so ne- sporni, ugotavljajo jih tako .Sve- tovna zdravstvena organizacija kot razvite države. V Sloveniji kadi tretjina Slovencev: od 14. do 17. leta kadi vsak tretji mladoletnik, med 26. in 40. letom vsak drugi prebivalec, po 40. letu vsak peti. po 70. letu pa vsak deseti Slove- nec.Podatki kažejo, da v Sloveniji kadi okrog 600.000 prebivalcev. Zaradi pljučneua raka je v letih od 198.5 do 199 r umrlo .5394 pre- bivalcev. V 90 odstotkih ga je povzročilo kajenje. Ocene kažejo, da je zaradi kajenja leta 1990 v Sloveniji umrlo 3570 ljudi. Zakonodajalec se zaveda, da za zmanjšanje uporabe tobačnih iz- delkov ne zadošča zgolj moderna zakonodaja. Njeno izvajanje mora biti podprto z ustreznim družbe- nim vzdušjem, ki mora kajenje in tudi druge zdravju škodljive raz- vade preprečevati in omejevati. Deklaracija Svetovne zdravstvene organizacije Zdravje vsem do leta 2000. ki jo je sprejela tudi Slove- nija, zahteva, da se z ukrepi javne politike poraba tobaka zmanjša za polovico, število nekadilcev pa naj bi doseglo vsaj 80 od.stotkvo vseh prebivalcev. Razlogov za sprejem zakona o omejevanju uporabe tobačnih iz- delkov je več. 72. člen Ustave Re- publike Slovenije določa, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravi- co do zdravega življenjskega okol- ja in da je država tista, ki skrbi za zdravo življenjsko okolje. V to pa nedvomno sodi tudi ozračje brez cigaretnega dima. Poleg ustave tu- di zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 2. členu nalaga vsakomur, da skrbi za svoje zdravje in da nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. Skladno s 4. členom tega zakona Republika Slovenija v okviru družbene skrbi za zdravje spreje- ma predpise in ukrepe, ki spodbu- jajo krepitev in varovanje zdravja, z ukrepi davčne in gospodarske politike pa spodbuja razvijanje zdravih življenjskih navad. POSLANCI O TOBAČNEM ZAKONU V ZAČETKU MAJA Kot smo izvedeli od dr. Marije Djurdjcvič. predsednice Zveze društev nekadilcev Slovenije, naj bi poslanci o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov razpravljali v začetku maja. Že sedaj pa kaže. da bo bosta tako razprava kot spre- jem zakona potekala pod hudimi pritiski. Ti prihajajo iz znanih okolij, predvsem pa iz Tobačne tovarne Ljubljana. Zveza društev nekadilcev si že dolgo prizadeva za sprejem omenjenega zakona. Podporo je dobila v številnih okol- jih. V prid tem prizdevanjem go- vori tudi letošnje geslo svetovnega dneva nekajenja 31. maja. ki se glasi: "Zdravstvene ustanove — okno v svet brez tobaka." Do ta- krat naj bi v vseh zdravstvenih ustanovah prepovedali kajenje in izobesili table o tem. da v tej in tej ustanovi ne kadijo. Lep primer je mariborska bolnišnica, ki takšno tablo že ima. Dr. Marija Djurdje- vič razmišlja tudi o tem. da bi do skupščine slovenskega zdrav- niškega društva, ki bo 7. in 8. ma- ja, v Cankarjevem domu pripravi- la izjavo o nekajenju in jo dala v podpis slovenskim zdravnikom. Pripravila: MG Zakon o omejevanju upora- be tobačnih izdelkov predvi- deva visoke kazni za posa- mezne kršitve. Z denarno kaznijo najmanj 50 tisoč to- larjev se kaznuje za prekr- šek pravna oseba ali posa- meznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opra- vljanjem dejavnosti, če izde- luje ali prodaja cif;arete, ki vsebujejo več kot 15 mff ka- trana na ciffareto, če izdelu- je ali prodaja cigarete, ki vsebujejo več kot 1,2 mff ni- kotina na cigareto, in če iz- deluje ali prodaja cigarete, ki na škatlici oziroma emba- laži nimajo na vidnem me- stu na sprednji ali zadnji strani odtisnjenih podatkov o tem, koliko miligramov katrana in nikotina vsebuje posamezna cigareta. Jedilnica gostilne Bakhosov hram, ene redkih v ptujskih gostilnah, kjer se ne kadi in kjer že dalj časa ponujajo gostom sadje na mizah. Foto: Kosi Po lialoških cestah ]e vandratl (ai|n "šola je bila ustanovljena 1769. leta. Do leta 1872 xe bila enorazrednica, od 1872. dvo- razrednica, po 1894. letu pa je postala trirazredna. Šoloobveznih otrok je bilo 377, obi- skovalo pa jo je le 330. Leta 1902 je deželni svet v Gradcu imenoval Ljudsko šolo v Le- skovcu za petrazredno. Leta 1911 je šolski svet dobil dovoljenje za gradnjo nove šole. 1912. leta so slovesno predali namenu novo šolo, ki je imela šest učilnic, konferenčno so- bo z učili, stanovanje za ravnatelja in pet sob za učitelje. Odslej je bila šola pri sv. An- dražu v Leskovcu šestrazredna ljudska šola," beremo v šolskem glasilu, ki so ga izdali na Osnovni šoli Leskovec ob koncu projektnega tedna, ki so ga imenovali Po haloškili cestah je vaiidrati fajn. A kot kaže. jih ni veliko, ki zna- jo ceniti lepoto Haloz in jim je življenje v tem gričevnatem svetu, ki zna še kako pokazati zobe. iz- ziv, ne kazen, zakaj leta 1968 je bila postala šola popolna osemlet- ka, lani pa je postala organizacij- ska enota videmske osnovne šole. čeprav je še vedno osemletka, obi- skuje pa jo le 138 otrok — tretjina teua, kolikor je bilo šoloobveznih otrok leta 1894. Pa so zato tisti, ki so ostali, na- vezani na ta svet gričev, na ljudi, ki vedo, kaj je življenje, ljudi, ki vedo, kako strm je breg. ko je tre- ba prekopati vinograd, koliko zno- ja terja njiva, stisnjena med ha- loške griče. Vedo pa tudi za pe- sem, veselje, kmečka opravila, ki privabijo v hišo mlado in staro, na primer ob kožuhanju, trgatvi ... Vse to je mogoče razbrati iz šol- skega glasila, vse to so skrbno zbrali in "zJožili" ter postavili na ogled na razstavi, povedali in zape- Tako se plete koš. (—VN) li na petkovem zaključku projekt- nega ledna, ko so povabili starše, krajane in vse tiste, ki jih zanima, kaj se dogaja z.a šolskimi vrati. Bilo je prisrčno in veselo; da pa ne bo šlo v pozabo, so vse posneli z vi- deokamero — tudi za tiste, ki so na prireduev pozabili priti. NaV PLESNI TURNIR NA PTUJU Dva ptujska para najboljša Plesna .šola Frcdj, ki deluje pri DPI) Svoboda Ptuj, jc minulo so- boto v športni dvorani Center pripravila plesni turnir v standardnih in latinskoameriških plesih. Na turnirju jc plesalo 195 parov iz dese- tih slovenskih in dveh hrvaških klubov.. Domačini, nastopilo je enajst parov, .so dosegli dve prvi mesti. Petra Zaranšek in Davorin (iabrovec sta zmagala v standardnih plesih v katej^oriji starejših mladincev K razreda, Andreja Trop in .Matjaž Zelenik pa sta bila prva v standardnih plesih pri mladincih C razreda. lurnir je potekal vso soboto, tako da so ljubitelji plesa lahko videli plesalce v vseh kategorijah, od najmlajših, ki so tudi tokrat nav- dušili, do članov. Turnir je v dvora- no privabil približno 1200 obisko- valcev, saj je dvorana ves dan bila skoraj nabito polna. Glavni sodnik je bil Boris Rebu- la, med sodniki pa je bil tudi dolgo- letni ptujski plesni delavec Alek- sander Glatz. Vtxl ja prireditve Metod Pckiar je z obiskom in [X)tekom turnirja /adovol- jen. vcxlstvo ptujskega plesnega kluba pa z uvrstitvami ptuj.skih plesalcev. Poleg omenjenih prvih mest so ptujski plesalci dosegli Še nekaj vid- nih rezultatov. V standardnih plesih sta med mlajšimi mladinci C razreda Natalija Pcšl in Jakob Tomaž zase- dla drugo mesto, v isti skupini sta bi- la Tina Strafcla in Matjaž Matjašič četrta. Poleg že omenjenega prvega mesta sta Andreja Trop in Matjaž Zelenik zasedla 4. mesto tudi v latin- skoameriških plesih. Prav tako četrta sta bila v standardnih plesih pri sta- rejši mladincih C ra/reda Helena Težak in Damjan Draškovič. .Med pionirji C razreda pa sta 5. mesto v standardnih plesih dosegla Nika KrempI in Mitja Ogrinc. V odmoru med finalnimi plesi, ki so potekali zvečer, so nastopili otroci iz plesne Šole Fredy, ki jih vodila Irena Caj- nko in Božena Krivec. Skratka, v soboto so lahko ljubi- telji plesa zares uživali. Dobra gla- sba, privlačno opravljeni plesalci, paša za oČi ... V plesni šoli Fredy so že napovedali, da bo še privlačnejša plesna prireditev 18.decembra, ko bo na Ptuju državno prvenstvo Slo- venije v standardnih plesih. dlž Foto: Langerholc 7. DAN OSNOVNE ŠOLE DR. FRANJA ŽGEČA V DORNAVI Mmi slehernega človeka, kakršen ]e Prejšnji četrtek so se vrata Osnovne šole dr. Franja Žgeča v Dornavi na široko od- prla: učenci in učitelji so medse povabili vse, ki jih zanima življenje na šoli. In bilo je kaj videti in slišati: otroški in mladinski pevski zbor, recitatorje, vrtnarje, športnike, li- kovnike, dramsko skupino, tehnični krožek, pletilski krožek, ritmično skupino, folklor- no skupino, pianistko, harmonikarja, flavtistko ... Česa vse ne počno pred poukom in po njem! Težko je opisati z besedami, treba je videti in doživeti. Dan šole je bil priložnost poka- zati, da so na šoli pripravljeni sprejeti izzive in jih sposobni tudi uresničiti, kot je dejal ravnatelj. Danilo Muršec. Pa tudi priložnost zahvaUti se za dvajsetletno delo Tereziji Majcenovič, Marici Dreven.šek in Marjeti Petek. Mentorji in svetovalci pa so posta- li Danica Debeljak, Mirica Me- noni, Milka Petek, Marija Dobršek, Frida Zorli in Uroš Langerholc. Učenci in učitelji so predstavili svoje delo tudi na treh razstavah: dve sta nastali na osnovi projekt- nega dela (Turki ter Kruh naš vsakdanji in Od moke do kruha). na tretji razstavi pa so se predsta- vili likovni pedagogi ptujske občine. Projekt Turki je spodbudi- la razstava Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu. Učenci — takrat v šestem razredu — so si že leta 1990 ogledali na gradu razstavo Delovna skica na temo turkerije, letos v osmem razredu pa so si ogledali še razstavo Srečanje z Ju- trovim in se lotili raziskovalnega dela, kaj je v naši okolici zapisa- nega in ohranjenega o Turkih. Zbrali so pregovore o Turkih, pi- sali spise in risali na to temo, pa tudi plesna dejavnost je bila po- svečena Turkom s pomočjo plesal- ke in pedagoginje izraznega plesa Jasne Knez. Vključeni so bili učenci sedmih in osmih razredov. Četrtošolci pa so se lotili projekt- nega dela o kruhu: A razred na te- mo Kruh na vsakdanji in 13 razred Od moke do kruha. Seznanili so se o poti. kako iz zrna nastane kruh., spoznali pripomočke za peko kru- ha, odkiili babičin recept za kruh ... Kruh, {)ečen v krušni peči, pa je veliko boljši od industrijskega. Dan šole je potekal pod geslom Sprejmi slehernega človeka, kakr- šen je. Bodi mu prijaielj\ In kdor je pozorno prisluhnil in se spreho- du po šoli, so mu učitelji in učenci dornavske šole zagotovo postali prijatelji. NaV Vriskanje ob nastopu folklorne skupine je bilo že pravo, "moško"\ ŠOLSKI ZVONEC NAM JE ZAUPAL ... PTU.I * Na osnovni šoli Olge Meglic je bilo v soboto občin- sko tekmovanje iz matematike. Za srebrno Vegovo priznanje se je pomerilo 170 učencev iz šestega, sedmega in osmega ra- zreda 18 osnovnih šol. Najboljši trije v šestih razredih so Jani Slivnik iz O.Š Cirkovce, Miha Pešec iz O.Š Breg in Vladka Plohi iz OŠ Markovci. Prvi trije v sedniih razredih so Nina Milošič iz OŠ Olge Meglic ter Dejan Kai- sersberger in Primož Lorber iz OŠ Majšperk. Med osmošolci pa so bili najboljši Primož Šparl iz OŠ Ljudski vrt in Vesna Kovačič iz Osnovne šole Majšperk. ki sta zbrala enako število točk, sledita jima Štefan Matjašič iz OŠ Go- rišnica in Alen Hodnik iz OŠ Olge Meglic. MARKOVCI * Na šoli imajo projektni teden pod naslovom Tukaj sem doma. Na občinskem tekmo- vanju iz nemščine je bil Daniel Zele- nik prvi, Tadej Majcenovič pa drugi. Na regijskem tekmovanju iz mate- matilce sta Daniel Z^elenil: in Gregor Bezjak peta. Vsi se bodo udeležili tudi državnega tekmovanja. PTUJ * Kulturni dan so učenci petih, šestih in sedmih razredov OŠ dr. Ljudevila Pivka preživeli v Murski Soboti, kjer so si ogledali etnografski muzej, v Filovcih pa lončarsko delavnico. V torek so imeli dan odprtih vrat. GORIŠNICA * V okviru mese- ca keramike je danes učencem predstavila keramiko skozi zgodo- vino pedagoginja Pokrajinskega muzeja Ptuj Majda 1'ridl Grah. KIDRIČKVO * Učenci tam kašnje sonovne šole so izdali prvo števUko glasila NAŠA BE.SLDA. V njem so sestavki, ki so jih zbi- rali od januarja do marca, z njimi pa želijo poudariti pomen knjige za ljudi, predvsem za mlade. Po- leg literarnih prispevkov pišejo učenci še o tem, kako so si ogle- dali tiskarno v Mariboru, opisuje- jo Lovrenc in Kidričevo, četrtošolci predstavljajo projektno delo Zakaj gozdovi umirajo, naj- demo tudi poezijo in pesmico z notami, pa tudi uganke, križanke in premetanke. Modna revija za diplomatski zbor v soboto popoldan je bila v romanskem palaciju ptujskega gradu modna revija za žene in goste ambasadorjev, ki so akre- ditirani v Sloveniji iz Rusije. Kitajske. Makedonije, Italije, Madžarske ... Slovensko modno sceno so predstavili Labod. Mura in NVooltop. Prava paša za oči — najnovejši modeli žen- ske, moške in otroške konfekcije za pomlad so očarali tudi go- ste. Ti so si zatem ogledali še muzejske zbirke, kulturnozgodo- vinske znamenitosti Ptuja ter obisk končali z ogledom ptujske kleti. Bili so navdušeni nad Ptujem, saj večina še ni bila v tem koncu Slovenije. Obisk v Ptuju so pripravili Ministrstvo za zunaje zadeve Re- publike Slovenije, organizacija Napoelon. Kanal A in Pokrajin- ski muzej. NaV f EDMIK - ^^^^^^ ^^^3 KULTI RA, IZOBRAŽEVANJE ^ 5 ZGODOVINA REUGIJE ZA MLADE piše: Tjaša Mrgoie-Jukič 31. ŽIVLJENJE STARIH GRKOV Kadar danes govorimo o sta- rih Grkih, največkrat mislimo na mesto Atene. Res je. da so podobno živeli po vseh grških mestih oziroma državah, kultur- no najbogatejše pa so bile prav gotovo Atene. Pa se preseliva tja: Hiše so bile skromne, nareje- ne iz opeke, z lesenim ostreš- jem in glinastno kritino. Tudi bogati meščani si niso posta- vljali velikih hiš ali palač. Stene sob niso bile porisane, pohištvo je bilo sestavljivo in premično. Omar niso poznali, obleke so shranjevali v skrinjah. Blago so tkali iz platna, zimska gardero- ba pa je bila iz volne. V sredi hiše je bilo dvorišče, na njem žrtvenik, pri bogatrjših tudi vodnjak. Večinoma pa so žen- ske hodile z glinastimi vedri po vodo v javne mestne vodnjake. Mestne ulice so bile tesne, pač pa tlakovane. Razen velikega števila obrtnikov in mestnega svetišča Akropole mesto ni da- jalo vtisa, daje bogato. Dečki premožnih meščanov so seveda, kakor se za razvito kulturno družbo spodobi, hodili v šolo, ki so jo imenovali LI- CEJ. Tam so se učili umetnosti branja in pisanja, ki so jo Grki prevzeli od Feničanov. (Sem ti napisala, da jih ne pozabi!) Dečki so pisali s stilom, ne- kekšnim svinčnikom. Na koncu držala je bila ostra konica, s ka- tero so pisali na tablice, ki so bile prevlečene z voskom. Ko zapisanega niso več potrebovali so preprosto mehko voščeno maso zgladili. Pouk pa ni zavzemal le nama že znanih predmetov, pisanja in branja, matematike, mitologije, zgodovine, ampak so ga pope- strili še z novimi predmeti: geo- metrijo, pesnitvami, glasbo in filozofijo. Kadar sediš v šoli in te straš- no vleče ven, v naravo, na zrak. se spomni, kako pametno so imeli šolstvo urejeno v stari Grčiji. Pouk je velikokrat pote- kal na prostem, v parku. Učenci so se sprehajali po parku ali po- sedali v travi in se s učiteljem pomenkovali o snovi. Bi tudi ti želel tak pouk? Zdi se, da so bi- li stari Grki v nekaterih stvareh naprednejši kakor mi danes. Res pa je tudi. da liceji in razre- di niso bili tako polni, kakor so šole danes. Zakaj ne? Dekleta niso hodile v šolo, pa otroci sužnjev tudi ne. Ker so se dečki v šoli umsko naprezali (in kdo se ne?), so po- trebovali telesno sprostitev. Vsak dan so telovadili in telo- vadba je pomenila pomemben del življenja vsakega Grka. Ko danes govorimo, kako zdravo je ukvarjanje s športom, to je bilo Grkom nekaj popolnoma nor- malnega. Stari Grki so bili pre- pričani, da mora vsak človek te- lovaditi in s tem skrbeti za zdra- vo in lepo telo, kajti le v zdra- vem telesu se človek počuti tudi duhovno, psihično zdravo in do- bro. Prav v Grčiji je nastal rek, v katerega verjamemo še danes: Zdrav duh v zdravem telesu. Ali tudi ti vsak dan telovadiš? Če da, potem si najverjetneje zdrav, poleg tega pa imaš lepo ravno, prav mišičasto telo in si tudi po videzu podoben starim Grkom. Grki niso bili tako visoki kakor današnji dečki, toda_postave — te so bile pa res super. Še to naj ti povem: telo- vadili so nagi, namazani z olivnim oljem in verjetno so bili res vredni ženskega pogleda. Samo kaj: dekle- ta niso hodila v šolo in tudi na telo- vadbo ne. Tako dečkov niso mo- gle občudovati ... Dekleta so bile zvečine doma. Urile so se za bodoče žene in matere. Doma so upravljale z gospodinjstvom. nadzorovale sužnje, vzgajale otroke ... Edini obiski v mestu so bili. ko so obiskovale prijateljice ali sve- tišča. Tako si odrasle žene ali dekleta le redko videl na ulici. Telovadba Pri pouku — prvi računski stroji. Vsak učenec ima računalo, s katerim si pomaga seštevati. mnAHB tAMUT — NATAŠA ICOlS 68. Bogovi rimsice Poetovione Med prvim in četrtim stoletjem je imela rim.ska Poetoviona dokaj pisano etnično po- dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu .še romanizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznolika. Častili so najrazličnejše bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi- mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na poljuden način. Fotografije: Bine Kovačič. KRŠČANSTVO NA PTUJU Poetovionska krščanska skup- nost je živela do Konstanlinovega tolerančnega edikta 313. leta pod pritiskom verskih preganjanj. Ver- ske obrede so sprva, tako kot dru- god po imperiju, opravljali v pri- vatnih hišah (oratorijih) in šele po milanskem ediktu so si začeli zi- dati cerkve. Arheološke najdbe, ki so bile do sedaj odkrite, dokazuje- jo velik razmah krščanstva v 4. in 5. stoletju. Odkritih je bilo 6 najdišč z ostanki objektov, za katere se domneva, da gre za zgodnje- krščanske cerkve. Teh šest sa- kralnih objektov je bilo raz- prostranjenih: na ptujskem grajskem griču, Panorami, na območju proštijske cerkve, v Rogoznici, na Zg. Bregu in Sp. Hajdini. Razen sla- rokrščanske cerkve na graj- skem griču, ki je datirana v konec 4. in začetek 5. stoletja, naj bi bile vse ostale zgrajene v 4. stoletju. Najdbe, ki so jih odkrili ob proštijski cerkvi, kažejo na to, da je imela pr- votna cerkev pokopališko fun- kcijo, kasneje pa je postala naselbinska. Za ostale cerkve zaenkrat še ni znan tijihov značaj. Za vse te domnevne cerkve so sklepali le po raz- tiieroma skromnih dokazih, ki so bili odkriti ob ostaiinah sta- rokrščanskih stavb. Našli so kamnito in drobno gradivo s krščansko simboliko. Za cer- kev na današnji Rogoznici sc domneva, de je imela pokopa- liški značaj. Leta 1858 so na Rogoznici odkrili dva brona- sta svečnika s kristogramom iz Konstantinovc dobe, ki ju hrani Umetnost no-zgodovin- ski muzej na Dunaju. Nedaleč od mestne cerkve so našli Ostanki mozaika s Panorame in rekonstrukcija le-tega. Najden na Panorami. 5. stoletje. Bronasta igla z okroglo po- zlačeno ploščato glavico. Izkopa- na leta 1947 na ptujskem gradu; 5. stoletje. odlomek starokrščanskc pre- grade, reliefno je okrašen s trsom, golobom in križem; prav tako tudi steber korne pregraje, na katerem jc na eni strani delno ohranjena roscla, na drugi pa delno polkrogi in del bclustrade. Od starokrš- čanskc cerkve na grajskem griču, ki jc bila odkopana na turnirskem prostoru, imamo ohranjene številne kamnite ostaline: podnožje oltarne menze, ploščo oltarne menzc, plastiko ovčke in cerkvene ar- hitekturne elemente, ki so okrašeni z rastlinsko motivi- ko. Od drobnega gradiva ima- mo ohranjene male kovinske predmete, med temi fibuli v obliki goloba z Zg. Hajdine ter oljenke s krščanskimi pri- zori. S Panorame sta fragmen- tarno znani najdbi predelne ograje in mozaika, ki potrjuje- ta obstoj cerkve na tem griču. Iz ohranjenih kamnitih od- lomkov lahko poskusno obli- kujemo rekonstrukcijo oltarne pregrade v obliki mreže (po Knificu, Pismo brez pisa\'c, str. 17). Prav tako si lahko tu- di iz ohranjenih delcev večb- arvnega mozaika obnovimo shemo cerkvenega tlaka. Mo- zaik je bil sestavljen iz mreže sekajočih se črnih krogov, ki oblikujejo rdeče zapolnjene štiri liste, v sredini vmesnega belega polja pa so postavljeni stlizirani rdeči cvetovi — križi (po Knificu). Nekatere od teh arheoloških ostalin. ki izpričujejo velik raz- mah poetovionske krščanske skupnosti v pozni antiki, si lah- ko ogledale v križnem hodniku in lapidariju ptujskega muzeja. Konec nadaljevanke Časovni stpoj na ptujskem gradu Na ptujskem gradu so prejšnji teden prvič popeljali mlade obi- skovalce na ogled fevdalne sta- novanjske kulture z novo zasno- vo. Ta vključuje do deset vodni- kov, ki so preoblečene v razme- roma avtentične kostume iz ob- dobja renesanse, empirja in bi- dermajerja. Med ogledom skušajo mladim obiskovalcem — predvsem tem je namenjen novi način ogleda — bolj živo naslikati prostore in življenje pred nekaj stoletji. Glede na starost obiskovalcev pripovedu- jejo osebe različne pravljice in zgodbe, povezane z življenjem na gradu. Projekt, ki ga je pripravila pe- dagoginja muzeja Majda Eridl Grah in ga poimenovala časovni stroj, je bil poskusno predsta- vljen najprej šcstošolcem iz Ve- lenja. McZ Rene Putzeys, član Evropskega pai'laRiiuftP Gospod Putzeys v minoritski knjižnici. (—NV) \ Minuli četrtek je obiskal Ptuj Rene Putzeys, župan mesta Pe- tange v Luksemburgu, član lam- kašnjega državnega parlamenta in član Evropskega parlamenta. Gospod Putzeys je lega dne pre- jel iz rok predsednika Republi- ke Slovenije Milana Kučana v Mariboru državno odlikovanje. saj ima velike zasluge za osa- mosvojitev Slovenije. To prilož- nost pa je izkoristil skupaj so- progo tudi za ogled Ptujske Go- re. Ptuja, minoritskega samosta- na in njegove knjižnice, obiskal je še tudi Zgodovinski arhiv in muzejske zbirke na gradu. NaV KULTUBNI ZBOB V PTUJU ia gostovanje s kurilnim oljem Lahko govorimo o renesan.si neinstitucionalne in kri/i in.stitucionalne kulture, je bila prejšnji torek ena od dilem kulturnega zbora, ki so .se ga v Ptuju udeležili delavci, ki delajo v kulturnih dejavnostih profesionalno in ljubitel- jsko. Povabil jih je Ivan Lovrenčič, ravnatelj Zgodovinskega arhiva, tudi član predsedstva Skupščine občine Ptuj, udeležila pa se ga je tudi odgovorna v ptujski vladi za kulturo Kristina ŠamperI Purg. Kulturi se, kot kaže, letos sla- bo piše: v državnem proračunu seje denar zanjo prepolovil, nič boljše ni v ptujski občini, kjer je vedno manj denarja za pro- grame dejavnosti. V kulturnih institucijah gre že levji delež denarja za plače, veliko manj za materialne izdatke, za programe pa ne ostane skoraj nič. V ljubi- teljski kulturi pa se dogaja tudi to, da je dramska skupina iz Vi- tomarcev morala na gostovanje v Trnovsko vas poleg kulis in kostumov naložiti še 40 litrov kurilnega olja, da so si lahko vsaj malo pogreli dvorano, v kateri so igrali. O tem, da je treba tudi s kul- turo na trg, radi v zadnjem času na veliko govorimo. Š kulturo pa je mogoče tržiti le v urejenih tržnih razmerah, kar pa sloven- ski trg zagotovo ni, so ugotovili zbrani. Po vaseh se pozna, da ni več krajevnih samoprispevkov, s ka- terimi je bilo mogoče ogreti dvorane, primakniti kakšen to- lar za kulise, za obleke pevcev ... Pozna pa se tudi, da standard ljudi na splošno pada: ne da ni- so pripravljeni, vendar se jim fi- nančno več ne izide voziti se na vaje. nastope. Vedno več je ti- stih, ki ,so ljubiteljsko kulturno dejavnost v prostem času za- menjali za skrb za dodaten za- služek. Kulturni delavci ali delavci na področju kulture so se spet srečali v lakšnem sestavu po ne- kaj letih: pa ne. da bi jadikovali. ampak opozorili nase. na kultu- ro, ki je ohranila identiteto slo- venskega naroda skozi dolga stoletja, danes pa oblastna struktura kot da pozablja na to in odriva kulturo na rob družbe- nega dogajanja, o čemer govori tudi podatek, da bo Slovenija letos namenila za kulturo četrti- no sredstev, ki jih bo namenila za sanacijo Papirnice Videm. Ne glede na to, da je večina ptujskih kulturnih institucij fi- nancirana iz državnega prora- čuna, je prevladalo mnenje, da si je treba izboriti za dejavnost predvsem denar v domačem okolju, saj je težko pričakovati, da bo kdo od drugod prispeval kaj več kot najnujnejše, zakaj če ne bomo najprej nekaj dali sami nase, nas drugi ne bodo ni- ti opazili, kaj šele kaj drugega. Poleg tega pa je treba "doma" jasno in odločno povedati in se odločiti, kaj želimo imeti: mu- zej, ki bo živel le sam zase. brez velikih in odmevnih razstav, brez pedagoškega dela z mladi- mi obiskovalci: folklorne in gle- dališke skupine, pevske zbore in orkestre, ki bodo prepevali sami sebi ali še na kakšni pro- slavi, ne bodo pa kakovostno rasli in jih ne bo nihče vabil na gostovanja po Sloveniji, kaj šele prek državnih meja; knjiž- nico, ki bo le izposojala beletri- stiko. vsi. ki bodo hoteli kaj več, pa bodo hodili mimo nje tja, kjer so že spoznali, da je knjižnica informacijski center ... Jasno se je treba opredeliti, in če smo za, je treba to tudi plačati. NaV 6 IZ NAŠIH KRAJEV 22. APRIL 1993 TEDNIK ZaramivfHstia oraunke občine PREDAVANJE O PTICAH Turistično društvo Ormož je minulo soboto organiziralo pre- davanje o življenju ptic in živali, ki živijo na jezerih ter vodnih za- jetjih in lagunah v ormoški občini. Predaval je znani ornito- log Borut Štumberger, ki se ga Ormožani spominjajo še iz časov, ko so v Sejanski dolini iskali zla- tovranko. Svoje izvajanje je po- pestril z lepimi diapozitivi. Med poslušalci so bili v glav- nem lovci in drugi ljubitelji na- rave, ki jih skrbi, kako bo z življenjem ptic v obdravskem delu ormoške občine. PODJETJE OGRAD ORMOŽ ZUNAJ MERCATORJA Pri poskusu lastninjenja v po- slovnem sistemu Mercatorja iz Ljubljane, znotraj katerega je bilo 12 let tudi omioško podjetje Ograd, se je slednje ponovno osa- mosvojilo. Obstajala je namreč nevarnost, da bi ga pri Mercator- ju daleč pod dejansko vrednostjo prodali avstrijskemu podjetju Wienerberger. S poslovnim siste- mom Mercator so pri Ogradu ostali sicer v dobrih odnosih, kar pa jih je veljalo 7 milijonov tolar- jev, izplačanih Mercatorju na račun najetih kreditov. Ormoška Ogradova opekarna spada med največje v Sloveniji, saj je po proizvodnji žganih iz- delkov v tonah na drugem me- stu, večja je samo še opekarna v Novi Gorici. Mogoče samo še to: v zim- skih mesecih se je dobesedno dušila v zalogah neprodane pro- izvodnje, sedaj pa so skladišča ponovno prazna in proizvodnja teče z vso zmogljivostjo, ta zna- ša povprečno 40.000 opečnih enot dnevno. SLOVB^CSLM^ Minulo soboto je v ormoškem Domu kulture potekal prijeten večer pesmi in glasbe. Priredi- tev je tokjat neposredno prena- šala tudi ormoška interna televi- zija. Nastopili so f)evski zbor iz Ivanjkovcev, vodja je Branko Fifnja, Oktet Ormož, vodja pro- fesor Rado Munda, in Ljuto- merski oktet pod vodstvom pro- fesorja Mirka Preloga. Petje ljudskih in umetnih pe- smi je lepo zvenelo in občinstvo je pevce vselej nagradilo z obil- nim aplavzom. Prijetno pa je bi- lo tudi slišati, kako sta zapela o završkih fantih združena okteta, ormoški in ljutomerski. Prireditev sta popestrila z gla- sbenimi točkami še profesorja ormoške glasbene šole Metka Žižek in Rado Munda. Večer pa ni potekel brez prleške pisatelji- ce Hrne Meško. ŠTIRJE MEJNI PRBiODIV ORIVlOŠKi OBČINI Ob treh sedanjih mejnih pre- hodih v ormoški občini (medna- rodni cestni in železniški v Sre- dišču ob Dravi ter meddržavni cestni na mostu prek Drave v Ormožu) bo kmalu odprt še ma- loobmejni v Presiki. Ni pa še natančno znano, kako daleč bo maloobmejno področje segalo na slovensko stran. Podobnih problemov, kot jih imajo predv- sem kmetje na območju bo- dočega prehoda pri Presiki, je v ormoški občini na območju od Središča ob Dravi do Gomile pri Kogu precej KOMISIJA ZA PREGLED POSTOPKOV DENACIgALIZACIJ^^................................... Na zadnjem skupščinskem za sedanju v Ormožu so občinski poslanci soglasno potrdili usta- novitev komisije pri skupščini občine za pregled opravljenih po- stopkov denacionalizacije v upravnih organih občine Ormož. Komisija bo preučila ustrez- nost organizacijskih, kadrov- skih in materialnih razmer za delo denacionalizacijskih komi- sij, ocenila bo obseg realizira- nih nalog v postopku denacio- nalizacije in njihovo dinamiko ter preučila razloge za morebit- ne zastoje. Komisija bo o svojih ugotovitvah seznanjala občin- ske poslance. Ko bo opravila pregled dela, ji bo mandat pre- nehal. V komisijo so bili imenovani: Ivan Kociper, Alojz Sok, Franc Meško, Vesna Mele in Franci Trstenjak. vida Topolovec Gojitelji malih živali s kopico težav V Kidričevem je bila v soboto volilna konferenca /veze društev gojiteljev malih živali Sloveni- je. Izkazalo se je, da imajo tudi ta društva izredno velike težave. Predsednik Marjan Oblak iz Medvod je ocenil, da je konferenca prelomna in nato odstopil. Po kritičnih in samokritičnih raz- pravah so izvolili novejša predsednika Zveze, Antona Žumra iz Kranja, ob koncu pa podelili štiri plakete in sedem zlatih znakov najuspešnejšim jjojitcijcm pasemskih malih živali. Organizator letne konference je bilo ptujsko društvo na čelu s predsednikom Ivanom Brlekom. ZVWZA OHItŠTEV 00«ilTE(LJlV MSEMSKitt MAUH ŽIVAU Poglavitna težava, ki pesti društva, je nepovezanost dru- štev z Zvezo in nedelo posa- meznih sekcij v društvih. Po razčlenitvi teh tegob so pred- stavniki društev poudarili še druge, najbrž bolj pereče pro- bleme gojiteljev, kot je njihova povezanost v organizacijo. Tako jih skrbi predvsem zdravje živa- li oziroma to, da opravljajo vsa cepljenja sami, saj se ustrezne institucije v njihovo delo ne vključujejo dovolj. Z boleznimi so povezane razstave, ki so jih inšpektorji zaradi okužb v pre- teklosti prepovedovali, nič pa storili za izboljšanje stanja. Go- jitelji so predlagali, da bi se lah- ko udeleževali razstav tudi s ce- pljenimi živalmi.Datumi razstav so v drugih državah znani že dobro leto vnaprej, pri nas pa sploh ne vemo, ali bo razstava na državni ravni, smo slišali na konferenci. Prav tako so se posvetili med- sebojnim odnosom in ugotovili, da morajo med seboj bolj iz- menjavati izkušnje. Sodniški zbor mora biti samostojen v ocenjevanju živali, vendar tudi. objektiven. Več pozornosti pa morajo nameniti tudi gojiteljem drugih živali, ne le kuncev. Na splošno so menili, da bi morali enekovredno gojiti vse tri av- tohtone slovenske živali — slo- venskega kunca, štajersko ko- koš in slovenskega beloglavčka. Na konferenci so sklenili, da bo izvršni odbor Zveze imel od- slej strokovne svetovalce, in si- cer Janeza Kreka z Ministrstva za kmetijstvo, g. Leniča z repu- bliške veterinarske inšpekcije in dr. Mrzela z Biotehnične fakul- tete. Na ta način bodo skušali povezati delo teh strokovnjakov in institucij z delom Zveze. McZ KMETIJSKI MI»I$TEE DB. JOŽS OSTB^C Z NOVINAR J M GOfiCI Kam z mlekom Prejšnjo sredo je >lada Republike Slovenije sprejela ukrep, s katerim je zaprla ves promet z živalmi in izdelkov živalskega izvora v Slovenijo in skozi njo — izključno iz veterinarsko-zdrav- stvcnih razlogov, je zatrdil kmetijski minister dr. .lože Osterc v pogovoru s kmetijskimi novinarji in direktorji nekaterih slovenskih mlekurn minuli petek na (Jorci. Mlekarji razumejo zaporo kot ukrep, s katerim je vlada hotela preprečiti, da bi se slovenska živinorejska čreda okužila s sli- navko in parkljevko, a ne morejo prevzeti na svoja ramena škode, ki jim jo je že povzročil ta vladni ukrep. Prejšnji teden na primer so na mejnem prehodu s Hrvaško v Središču ob Dravi slovenski cari- niki že zavrnili tri tovornjake, ki so v ptujsko mlekarno vozili hrvaške izdelke živalskega izvo- za. Z njimi je sosednja država do- slej plačevala slovensko mleko iz ptujske mlekarne, odslej pa tega preprosto ne more več. Mlekarji pričakujejo, da bodo sosednje države, kot je v takih primerih pač v navadi, že v kratkem spre- jele nasprotne ukiepe in bodo prepovedali uvoz mleka in mlečnih izdelkov iz Slovenije. V 14 dneh bo ob običajnih pre- sežkih tako ostalo v Sloveniji še dodatnih tri milijone litrov mle- ka, saj je tudi Ljubljanskim mlekarnam propadel posel z Ita- lijani in Avstrijci. Ker pa vlada ni predvidela, v kaj naj bi pre- delali presežke mleka, se bodo morali mlekaiji tako kot doslej znajti sami. Direktor ptujske mlekaine Jan- ko Vindiš pa tako ocenjuje posle- dice ukrepa za ptujsko mlekarno: "Na Hrvaško izvažamo precej mleka. Pričakovati je. da bodo Hrvati sprejeli kčikšen nasprotni ukrep, ki nas bo zelo prizadel. Sezona je na pragu in iz dneva v dan smo vozili na Hrvaško več mleka, tudi do 2.5.000 litrov dnevno: nazaj smo vozili njiho- ve izdelke, in ker zdaj to ni mo- goče, je verjetno prepoved izvo- za tudi na naši strani. Verjetno bo prišlo do tega, da bomo mo- rali za krajši ali tudi daljši čas prekiniti ta tranzit, to pa pome- ni še večje presežke v mlekarni. Mleko bomo morali predelati spet v kazein, njegova izvozna cena pa je zelo nizka, saj tudi z izvozno stimulacijo s ceno ne pokrijemo stroškov." NaV mmi — PUDEUTEV ZNAKOV MANEVRSKI STRi^TUBi mmm ZAS61TE mo se je bilo pravilno odločati Minuli petek je bila v Or- možu majhna slovesnost, ki so se je udeležili ob veteranih manevrske strukture Narodne zaščite 1990 občin Ptuj in Or- mož še polkovnik Anton Kr- kovič iz Ministrstva za obram- bo, mag. Marijan Fekonja, po- veljnik pokrajinskega štaba TO iz Maribora Alojz Slajner, Jože Murko, poveljnik 730. UC iz Ptuja, poveljniki ob- močnih štabov TO iz Ljuto- mera, Ptuja in Slovenske Bi- strice, predstavnik Policijske postaje Ormož ter pripadniki specialne brigade Morris iz Kočevske Reke. Polkovnik Anton Krkovič in mag. Marijan Fekonja sta po- delila znake in knjigo Pozdra- vljena Slovenija najzaslužnej- šim iz obeh občin za ustvar- janje bojne sile slovenskega naroda. Skladba Bodi zdrava, domo- vina Miroslava Vilharja, ki jo je zaigral ormoški trobilni kvintet pred pričetkom slove- snosti, je po svoje prispevala k njeni simboliki in poudarila pomen delovanja teh pogum- nih ljudi pred dvema letoma po odvzemu orožja slovenski teritorialni obrambi. "S povečanimi pritiski, ki so bili različni od meseca do mese- ca, lahko bi rekli tudi iz dneva v dan. ter z odvzemom orožja slo- venski teritorialni obrambi s pretvezo, da je preslabo zavaro- vano, je bilo jasno, da bo v Slo- veniji prišlo do uporabe sile s strani JA. Zato seje bilo potreb- no hitro odločati. Najtežje od vsega je bila pravilna odločitev. Časa je bilo malo, vojna je bila blizu in morali smo iti v boj z lastno, oboroženo silo. Tudi so- delavce je bilo težko iskati. Se- daj že lahko povem, kdo vse so bili naši tihi sodelavci. V prvi vrsti moram omeniti obrambne- ga ministra Janeza Janšo in nje- govega prijatelja, kasnejšega notranjega ministra Igorja Bav- čarja. Danes sem ponosen, da sem se takrat pravilno odločil, lahko pa bi bilo tudi drugače," je povedal polkovnik Anton Krkovič, ki je z nekaterimi naj- bližjimi prijatelji, med njimi je bil tudi mag. Marijan Fekonja. pletel v Sloveniji mrežo zaup- nih ljudi, ki so opravljali takrat veliko delo tajnega vračanja slovenskega orožja iz vojaških skladišč. V veliko primerih so to opravljali brez vednosti ta- kratnih komandantov občinskih štabov TO, ki so se nekateri pač odločili, da bodo sledili genera- lu Hočevarju. To delo pa je bilo mnogokrat težavno. Tako seje s temi pogumnimi pripadniki ma- nevrske strukture NZ v letu 1990 rojevala slovenska vojska. "Prav je, da se spomnimo teh tihih delavcev, ki so v tistem času opravili veliko delo. Take zveste sinove naša domovina potrebuje, saj še ni konec vseh hudih dni," je v svojem nagovo- ru ugotovil župan občine Or- mož dr. Jože Bešvir. Miran Fišer, poveljnik ob- močnega štaba TO iz Ptuja, pa je navzoče spomnil na 18. maj 1990. ko sta v Ormožu sočasno potekala dva dogodka: svojo prvo sejo je imela na novo kon- stituirana in novoizvoljena več- strankarska skupščina, obenem pa so pripeljali tovornjaki sedaj že bivše JA ter iz povsem no- vozgrajenega in elektronsko va- rovanega skladišča v bližini po- licijske postaje odpeljali orožje ormoški teritorialni obrambi. "V Ormožu smo bili na občin- skem štabu TO deležni gorkih pogledov domačinov in ostre kri- tike rezervnih častnikov, ki so odločno zahtevali, da se orožje vrne. Ni trajalo dolgo, ko je do- zorela misel, da storimo določene korake tudi na tem področju. Po- magal nam je mag. Marijan Fe- konja, ki je z veliko mero presoje urejal te reči. Takrat je bil ustano- vljen občinski štab NZ občine Ormož s petimi vodi — v Or- možu, Ivanjkovcih, Središču ob Dravi, Tomažu pri Onmožu ter Veliki Nedelji. Ni šlo za veliko bojno skupino, bilo je pač toli- ko ljudi, kot je bilo orožja, ki nam ga je na takšen ali druga- čen način uspelo pretihotapiti iz vojaškega skladišča v Kidriče- vem. Naloge NZ v primeru nasil- nega nastopa JA so bile zaščititi mejo s Hrvaško ter zavarovati ob- jekte, kot je skupščina občine, še pt)sebej pa oddelek za obrambo, da nam ne bi nasilno odvzeli do- kumentacije o slovenskih nabor- nikih," je med drugim povedal Miran Fišer. Ministrstvo za obrambo je po- delilo znak manevrske strukture NZ 1990 Milanu Slani, Janku Svcnšku, .Jožetu Murku, Francu Žižku, Miri Ver- bančič, Stanku Mešku in Slav- ku Turnšku iz Ptuja. Dobitniki iz ormoške občine pa so bili Bojan Burgar, Zoran Poš, Srečko Voršič, Mirko Novak in Frančišek 'lušak. Posmrtno so znak manevrske strukture NZ 1990 podelili tudi Marjanu Spacapanu. Sprejel ga je nje- gov sin Boštjan. V znak zahvale za sodelovan- je pri organizaciji manevrske strukture NZ 1990 so podelili še knjigo Pozdravljena Sloveni- ja. Prejeli so jo: Jure Ferme, bivši komandant ormoške poli- cijske postaje. Policijska posta- ja Ormož, Krajevna skupnost Ormož, dr. Jože Bešvir, Jože Korban, bivši načelnik Oddel- ka za ljudsko obrambo občine Ormož. Sekretariat za obram- bo občine Ormož in Oddelek za obrambo občine Ptuj. Vida Topolovec Podelitev znakov manevrske strukture NZ iz leta 1990. Foto: Štefan Hozyan Arheološka odkritja potrjujejo Sveto pismo Arheološka odkritja potrjujejo Sveto pismo, trdi mag. arheologije Drago Obradovič, redni profesor na adventistični teološki fakulteti v Maruševcu pri Varaždinu, ki je o od- kritjih štiri večere predaval v ptujskem Narodnem domu. Mag. Drago Obradovič Predavanja so se dotaknila posameznih odkritij na različnih področjih Bližnjega vzhoda. Nosila so naslove "Kamni bodo vpili", kar so svetopisemske be- sede Jezusa in se morda, kot je zapisal g. Obradovič. nanašajo prav na arheologe. "Tutanka- mon in svetopisemski kritiki", "Slava starega Babilona" in "Presenetljivo odkritje". Sled- nje je govorilo o odritju vrste rokopisov v letu 1947 blizu Kumrana ob Mrtvem morju, ki jih znanstveniki še niso povsem razvozlali. Kot je povedal g. Obradovič. pa potrjujejo Sveto pismo. Mag. Drago Obradovič načr- tuje ustanovitev inštituta za ar- heologijo Bližnjega vzhoda s sedežem na Ptuju. Ta bi bil eden izmed inštitutov v ZDA obstoječe zveze arheoloških in- štitutov. S pomočjo ptujskega inštituta bi lahko organizirali dopisni študij o arheologiji Bližnjega vzhoda, raziskovalne tabore v svetopisemskih deže- lah, ekspedicije ... Prav slednje bo organiziral g. Obradovič že letos, in sicer enotedensko v Izrael, dvanajstdnevno v Izrael in Jordanijo in petnajstdnevno s širšim programom. Predavanja so bila sicer v hr- vaščini, vendar so organizatorji poskrbeli za vzorno simultano prevajanje. McZ TRANSCENDENTALNA MEDITACIJA V ORMOZmil PTUJU Stresu se lahko izognete« Lahko se izognete stresu, ste bolj kreativni, se lažje učite, si izboljšate zdravje ... in ne nazad- nje prispevate k miru na svetu. Vse to je mogoče, če se posvetite transcendentalni meditaciji, me- ditaciji, ki jo jc preverilo že nekaj najpomembnejših svetovnih raziskovalnih centrov. V Ptuju je tečaj transcenden- talne meditacije že bil. opravilo ga je okrog 60 slušateljev, v Mariboru meditira že prek 600 ljudi, teče pa tudi akcija "7.000 za Maribor brez stresa". V Slo- veniji je vseh, ki so ukvarjajo s to vrsto meditacije, že okrog 5.000. v svetu pa 5 milijonov ljudi. Strokovne raziskave so potrdile, da se ljudje, ki so zapi- sani transcendentalni meditaci- ji, lažje učijo, mnogi so na tak način odpravili glavobol, zmanjšali število pokajenih ci- garet, boljši so tudi medsebojni odnosi, ugotavljajo tudi, da se je v mestih, kjer večina mediti- ra, zmanjšalo število prometnih nesreč in kriminalnih dejanj, skratka dvignila se je kakovost življenja. V Ormožu bo tečaj transcen- dentalne meditacije prvič. Uvodno predavanje bo danes ob 16.30 uri v Lovski sobi Hotela Ormož. V Ptuju bo uvodno pre- davanje, ki daje odgovor na to. kaj transcendentalna meditacija je, kako se uči .... danes in jutri ob 19. uri v Klubu Liberalnode- mokratske stranke na Vičavi 11. NaV IZ NAŠm KRAJEV -~ 7 SMRT PRVEGA DIREKTORJA RADIA PTUJ mš brat je bil Mt in tuli nam so gpozili", Franc Plohi je bil četrti otrok pred vojno dokaj premožne kmečke družine, po domače; (Jočlovih, i/, /agojičev. V prostorni in /.a kmečke ra/.mere nenavadno urejeni kmečki hiši s poslikanimi stropi in /birko starih družinskih fotografij po stenah najdemo tudi njihovega sorodnika, kije živel tukaj na prelomu stoletja, Franca Mundo, takrat znane-; pi slovenskega odvetnika, ki je v začetku stoletja ustanovil celo tako imenovani Mun-i dov denarni sklad za študente. Na IMohlovi domačiji živi danes sestra Franca IMohla —] iJza Horvat, v sosednjih Cunkovcih druga sestra Marija Šimenko, najmlajša, Terezija j Horvat, pa seje že v šestdesetih letih odselila v Nemčijo. Poleg Franca so imele še brata^ Janeza, ki je komaj 17-leten padel v partizanih. j Za vse družinske člane in pri- jatelje je bil 7. januar 1972, ko so našli Franca Plohla mrtvega v garaži, črn dan. Še bolj žalo- stnih, predvsem pa strašljivih se spominjajo tudi naskjdnjih dni, ico je ves ženski otI družine skušal do.seči samo eno: naj se na bratu opravi obdukcija, ki bi po njihovih takratnih opažanjih morala pokazati, da ni umrl za- radi zadušitve z ogljikovim mo- noksidom, kot je pisalo v mrliškem listu. To, kar pripove- dujejo danes, so izpričale na ptujskem in mariborskem tožil- stvu, pa tudi novinarjem že ta- krat. Iz njim nerazumljivih ra- zlogov odziva ni bilo, celjski novinar Peter Kavalar pa svoje- ga članka ni smel objaviti. Kaj so torej videle in doživele? KAKO SMO NAŠLE FRANČEKA Hčerka Franca Plohla, ta- krat 12-letna Nataša, pripove- duje, daje okoli štirih popoldan telefoniral Tone Kmetec ter jo prosil, naj .gre nekdo v garažo, kjer ata popravlja avto. in po- gleda, ali je v avtu njegov potni list. "Bilo je že temno, mame še ni bilo iz službe in sama nisem upala v garažo. V tistem času v garažo razen ata ni hodil nihče od nas. Sedaj se sprašujem, za- kaj ni prišel Kmetec sam po potni list. zakaj ni poiskal moje- ga očeta, saj je vedel, da mi tri- je — jaz. brat in mama — nima- mo z garažo nič." Mama Marija IMohl se je vrnila iz šole kot vedno okoli pol petih. "Nataša mi je povedala za Kmetčev klic. vendar ga sploh ni- sem vzela resno, saj Franci ni ni- koli popravljal avta. Čez nekaj časa sem oblekla sinovo jakno in kar v copatih šla dol. V kleti ni bilo nobene luči. zato sem se mi- slila že obrniti, vendar sem kljub temu pritisnila na kljuko. Vrata niso bila zaklenjena, v garaži je bila tema. Potem sem videla, da sedi Franci v plašču za volanom, zravnano. Poklicala sem ga ... nič... prijela za roko ... bila je hladna. Ugotovila sem, da jc hu- do ... Šla sem pred blok in klicala službeno kolegico Maijano Šan- tai-evič, ki je stanovala v istem bloku, na pomoč ..." VIDELI SMO POŠKODBE IN RANE "Mrtvega brata sem videla v garaži, mrtvašnici in potem do- ma." pripoveduje sestra Terezi- ja, ki je že takrat živela in še danes živi v Nemčiji. "Videla sem otečena usta. imel je ope- kline, prste na rokah ožgane in posušene. Tudi zdi-avnik iz blo- ka je rekel, daje bil ubit. Zahte- vala sem obdukcijo, vendar je niso napravili. Brez nje je dok- tor Mileta podpisal smrt z za- dušitvijo. Prepričana sem. da je Terezija Horvat, ki živi v Nemčiji bil ubit. Zadušiti se ni mogel, saj je bilo okno razbito. Na ptujski policiji so mi rekli, naj se ne mešam, da ne bom tudi jaz umrla v kakšni garaži. Rekli so mi tudi, da jaz vem. kje so ustaši. Tam sem videla človeka, ki meje potem v Nemčiji zasle- doval. Nekaj dni pred smrtjo mi je brat telefoniral v Nemčijo, da je v velikih težavah in da bo mogoče prišel k meni. Ravno tiste dni mi je umrla tašča, zato smo prišli domov. Francka sem nekaj dni iskala, pa ga nikjer ni bilo. Vedela sem. da ga moram najti. Iskal ga je tudi njegov prijatelj Franc Pivko. Kasneje mi je rekel, da so ga ubili Udba in vojaški kriminalisti. In da vedo za to Gobec. Kmetec in Turnšek. Tem trem sem se žele- la vse življenje maščevati. Piv- ko je žal umrl v avtomobilski nesreči pol leta po smrti moje- ga brata, nekaj ur po tem. ko je na veselici govoril o tem^ da ve, kdo je ubil brata. Tudi Čoki je že na pogrebu v govoru re- kel, da to ni bil samomor." JAVNI TOŽILEC NAMA JE GROZIL Sestra I.iza. danes staia 66- let, se spominja tako: "V pone- deljek po pogrebu sem šla k ptuj- skemu javnemu tožilcu in sem mu vse povedala. Rekel je. da moram iti k mariborskemu. Tako sem naslednji dan šla v Maribor. Ker ga v tistem trenutku ni bilo, sem šla k hčerki Marti v šolo. na- to sva ga šli skupaj k njemu. Re- kla sem mu. da zahtevam obduk- cijo, zakaj daje ni.so napravili, če je očitno, da je bil poškodovan. Zarohnel je nad nama, naj bova tiho z obdukcijo, sicer nas bo dal vse pozapreti. .Še nekaj dni .sem hodila okoli ptujskih advokatov, pa ni hotel primera nihče prevze- ti. Nato je naša m;ima doma pro- sila, naj pustimo vse pri miru. Pač pa je tisto poletje prišel Jože Princi, ki mu je bil Franček boter, iz Avstralije in hotel, da bi napra- vili obdukcijo prek Interpola. To- da mama ni pustila. Sicer pa ni čudno, da je Fran- ček marsikaj govoril. Drugi brat Marta Tuš, Zagojiči je padel v partizanih, kljub te- mu sta bila starša po vojni dva meseca zaprta. Po njiju so prišli oznovci in ju odpeljali. Tistikrat so nam tudi dosti vzeli," trpko pripoveduje I.iza Horvat. MOJ VUJEC JE DOSTIKRAT PRIPELJAL K NAM SVOJE KOLEGE Plohlova nečakinja Marta Tuš, danes pedagoginja v dor- navski osnovni šoli, je bila zra- ven, ko so domači moški pre- gledali truplo. "To so bili moj ata in moža mojih tet pa Franc Pivko. Videli smo, da je imel mali prst desne roke in roko ožgano, še dalje je bila roka rdeča, ob straneh trebuha so bili rdeči krogi kot nekakšni žigi, na prsih mu je na površini v veli- kosti ene roke manjkala koža. Zabuhel obraz ni bil spokojen, kot je to pri mrličih običajno. Pulover in šal sta bila krvava, babica ju je še dolgo hranila." mirno in zbrano pripoveduje nečakinja Marta. "Klicala sem ga vujec. To ni stric, ampak več. Bila sem mu kot hčerka. Pozneje se je veliko govo- rilo o tem. da je pil. Povem vam. da je velikokrat pripeljal k nam svoje znance. Vsem sem natakala enako, mogoče drugim še bolj. In vsi so pili ravno toliko kot on. Ti ljudje me prva leta po pogrebu ni- so pozdravljali. Pač pa so se prišli domov od njega poslovit Ciril Jur- kovič in dj-ugi radijci. Pa naslednji dan Ljubljančani. Po tem. kar sem videla, ne morem verjeti, da je bil samomor." PRIHODNJIČ: MNENJE STROKOVNJAKOV IN DOKUMENTI Milena Zupanič L/za Horvat iz Zagojičev in Marija Šimenko iz Cunkovcev V DELTI JE POČILO Skoraj 600 zaposlenih stavkalo Sodu nezadovoljstva v ptujski Delti, o čemer smo pisali v prejšnji številki časopisa, so izbili dno plačilni listki za marec, ki .so jih delavke prejele v petek pri malici. Skoraj 300 delavk dopoldanske izmene se ta dan ni vrnilo na de- lo, kasneje pa so se jim pridružile še delavke popoldanske izmene. Ženske, ki trdo delajo in presegajo normo v red- nem delovnem času, delajo pa tudi preko njega in ponoči, se počutijo izigrane, ogoljufane in razvrednotene, predv- sem pa ne vedo, kako lahko ob dobrem delu zaslužijo ko- maj za preživetje. Stavkovne zahteve, ki jih je v imenu kolektiva izobliko- vala novoizvoljena predsed- nica sindikata Delte Irena Markeš, so: • da se jim izplača regres 8.000 tolarjev naslednji te- den: • da dobijo drugi del regre- sa venem delu, ne pa v treh; • da se jim izplačuje 90-od- stotna plača po kolektivni pogodbi: • da se približajo plače de- lavcev in režijskih delavcev; • da se jim omogoči reali- zacija plana. In najbrž ni bil i/ trle zvit vzklik ene izmed obupanih delavk, da se .s komercialnim direktorjem iz Novega mesta, laboda: "Zelo težko. V Labodu, ki je sesta- vljen iz šestih tovarn, moramo imeti enak meter za vse. Žal kaže najki-ajšo dolžino prav v Ptuju, kjer že dalj časa ne dose- gajo planov proizvodnje, ki so postavljeni za vse tovarne ena- ko. Zato imajo tudi nekaj nižje dohodke kot drugje." Zakaj so prav ta mesec zaslužile manj? "Izračun osnove za osebne dohodke je vezan na zakonska določila, ki določajo, da mora biti osebni dohodek vezan na povprečni osebni dohodek v septembru, oktobru in novem- bru, povečan za rast življenjskih stroškov. Ta masa je razdeljena na vse delavce Laboda po naših internih pravilih. To se slučajno ujema z 80 odstotki kolektivne pogodbe, kar pa je manj kot v prejšnjih mesecih. Dovoljeni znesek regresa smo zaradi izravnave razdelili na več delov, kar počnejo tudi drugje." Slišali smo, da očitate de- lavkam slabšo kvaliteto de- la in nedoseganje plana ... "Očital sem večji delež po- pravil, zaradi česar izgubijo do- ločen delovni čas in tudi zaradi tega ne dosegajo plana. V Delti je res potrebno nekaj narediti. Že la- ni smo izvedli tri poskuse, vendar izboljšav ni bilo. To je naša naj- večja tovarna in tako velik kolek- tiv je resnično težje voditi." Delavke so izredno neza- dovoljne zvodstvom. Ali ni tudi tukaj iskati vzrokov vrste nesporazumov in sla- bih odnosov v Delti? "Vem. Grde besede in obkla- danja niso v skladu z mojim prepričanjem o odnosih med ljudmi. To ni v redu. Moja pri- stojnost je, če teoretiziram, da direktorja Delte postavim in tu- di odstavim. Kar se pa tiče dru- gih kadrovskih vprašanj znotraj Delte, te ureja direktor Delte." Skoraj 600 delavk ptujske Delte ni videlo drugega izhoda kot stavkati. Marjan Vodopivec iz Laboda v pogovoru s sindikalno predstavnico Ire- Jio Markeš ...... ^______________________________________________ Bodočnost Haloz je v turizmu Skladno s smernicami nacionalnega programa turizma Slovenije pripravlja krajevna skupno.st Cirkulane v sodelovanju s Haloško zvezo in družinskim podjetjem Halo, družbo z omejeno odgo- vornostjo, v soboto, 24. aprila, javno prireditev z naslovom Turizem in perspektiva Haloz. Med 12. in 14. uro bodo na dvorišču osnovne šole v Cirkulanah pripravili predstavitev etnografskih značilnosti Haloz, ob 15. uri pa bo omizje o možnostih razvoja turizma v Halozah. Projektni tim je v zvezi s tem opravil veliko delo. poiskal je vrsto odgovorov o stanju v Ha- lozah, na nekatera vprašanja pa pričakujejo odgovore iz stro- kovmh oziroma vladnih institu- cij. Člani Informacijskega cen- tra kmetijsko-turistične ponud- be Haloz pa bodo na stojnici predstavili svojo izvirno ponud- bo. Celodnevne aktivnosti bodo končali z veselim delom. Stanislav Colc iz družinske- ga podjetja Halo je povedal, da pričakujejo v soboto potrditev njihovega videnja razvoja Ha- loz, ki je lahko v turizmu, ne pa v dejavnikih, kot so "propadan- je zaščitenih kmetij, vikendašt- vo. radioaktivno smetišče. Ha- loze kot območje za gospodar- sk,o eksperimentiranje, poveče- vanje demografske ogroženosti, živi neaktivni obmejni zid. ži- votarjenje ..." Informacijski center kmetij- sko turistične ponudbe Haloz ima že 74 članov, do konca leta naj bi jih imel 150. Povezal naj bi vse aktivne kmetijsko-turi- stične točke v Halozah. V petih letih, kot predvideva projekt, naj bi jih bilo že 250. Če bo projekt dobil družbeno potrdi- tev, naj bi že prihodnje leto Ha- loze obiskalo 14 tisoč gostov, v petih letih pa naj bi jih bilo že 20 tisoč. Cel sistem ponudbe pa kanijo graditi na sistemu kako- vosti standarda ISOO 9000. Končali so tudi že tržno razi- skavo o tem, kdo so lahko po- tencialni gostje Haloz. Razdelili so jih v tri skupine: v prvi so gostje posebnih zahtev, v drugi prehodni, predvsem nedeljski, in v tretji alternativni. V Halo- zah je 4500 gospodinjstev, pet odstotkov pa naj bi se jih turi- stično aktiviralo. MG 8 ~~ IZ SAŠIH KRAJE\ 22. APRIL 1993 TEDNIK S ČETRTE RAZSTAVE DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Kulinarična dediščina — spodlnida za isitanje novOi rešitev V prijaznem okolju minoritskega samostana v Ptuju je bila od 16. do 19. aprila četrta razstava Dobrote slovenskih kmetij. Organizirali so jo Ministrst>o /a kmetijstvo in goz- darstvo Republike Slovenije — Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva s Kmetijsko svetovalno službo v celi Sloveniji, občina Ptuj s Sekretariatom za kmetijstvo ter Ob- dravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. Po zaslugi občinskega izvršnega sveta pa so letošnjo razstavo obogatili s številnimi drugimi prireditvami, razstavami in predsta- vitvami, ki so ob ponudbi kulinarične dediščine opozorile na drugo bogastvo tega območja. Dr. Jože Osterc na otvoritveni slovesnosti Glavni sponzorji so bili le- tos: Kreditna banka Maribor, Hranilno-kreditna služba Slo- venije, Slovenska zadružna kmetijska banka. Zadružna kmetijska družba Ljubljana in Zadružna zveza Slovenije. Na četrti razstavi je s kruš- nimi, mesnimi in mlečnitiii dobrotami sodelovalo 498 kmetic in kmetov s 767 izdel- ki, od katerih je bilo 685 ocenjenih. Strokovne komisije so izdelke ocenjevale po pra- vilih in standardih, ki veljajo tudi za industrijske prehranske izdelke, prilagodili so jih le pogojem domače, kmečke iz- delave. Ugotovile so, da se ka- kovost izdelkov iz leta v leto izboljšuje. PONUDBA VSEGA, KAR NUDI SLOVENSKA KMETIJA mgmmmmmmimmimimmimism Četrto razstavo Dobrote slo- venskih kmetij je odprl repu- bliški minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc. Le- tos mu je ta čast pripadla že tretjič. Ob odprtju je povedal: "Ta razstava je vrhunec predsta- vitev, tekmovanj in razstav, ki so bile pred tem v vsej Sloveni- ji. Vse najboljše, vse najžlaht- nejše se je znašlo na njej. Prav ta širina me veseli, ker dokazu- je, da se je v slovenskih kmeti- cah in njihovih hčera prebudil tekmovalni duh. da so postale samozavestne in ponosne na plodove svojega dela". V imenu občine gostiteljice je govoril predsednik SO Ptuj Voj- teh Rajher. Med drugim je de- jal: "Želimo, da bi ta razstava počasi prerasla v festival po- nudbe vsega, kar nudi sloven- ska kmetija, vas, pokrajina. To je poleg dobrot tudi domače vi- no, domača obrt, to je lepa slo- venska beseda, pesem, igra, to je ples..." Franc I^ezjak, ki je tudi letos vodil organizacijski odbor, pa je z zadovoljstvom ugotavljal, da jc napredek viden iz leta v leto. Povečuje se število razstavljal- cev in kakovost izdelkov. Za lepe trenutke na petkovi otvoritvi so poskrbeli člani fol- korne skupine Ivana Laharnarja s Šentviške Gore in zbor Sred- nješolskega centra Ptuj ter mla- di folkloristi iz osnovnih šol ptujske občine, ki so že od de- vete ure z nastopi na ptujskih ulicah in trgih vabili na ogled razstave. Sicer pa so se šole le- tos množično odzvale. Organi- zirale so stojnice, različne de- Eden od izdelkov, nagrajenih za posebno etnološko Izvirnost. Foto: Laura lavnice, nastope, ki so osrednjo prireditev dodatno obogatile. Njihov delež je neprecenljiv, si- cer pa bo, kot je povedal znani slovenski etnolog dr.,Janez Bo- gataj, potrebno še veliko nare- diti za uveljavitev izvirnosti, o kateri še premalo vemo. Letos so se v okviru spremljajočih prireditev četrte razstave Do- brote slovenskih kmetij predsta- vile osnovne šole Gorišnica, Dornava, Ljudski vrt, Cirkovce, Olga Meglic, Videm z enoto Le- skovec, Cirkulane, Ljudevita Pivka, Juršinci in Zavod za var- stvo in delovno usposabljanje Dornava. Del razstave Dobrote slovenskih kmetij je bil letos prenesen tudi v prostore pokro- vitelja — poslovne enote Kre- ditne banke Maribor v Ptuju. Z mlečnimi izdelki sta se predsta- Terezija Pungračič je tudi letos prejela znak kakovosti vili^kmetiji Arnečič iz Gradišča in Zainpa iz Levanjcev. Vodja oddelka za poslovanje z občani Marija Ovčar je povedala, da banka načrtno spodbuja razvoj kmetijstva v regiji z ugodnimi krediti, ugodnimi depozitnimi po- goji, kmetom pa omogočajo tudi negotovinsko poslovanje. Precej kmetov že posluje s kaiticami Activa in tekočimi računi. sSSčnodmSo^ oblikujmo sodobnost Gost spremljajoče prireditve S kulinarično dediščino oblikuj- mo sodobnost, ki je bila v me- stnem kinu v Ptuju, je bil znani slovenski etnolog dr. Janez Bo- gataj. Govoril je o kulinarični dediščini in kako jo uporabiti danes. Dr. Stanko Renčelj pa je predstavil svojo knjigo Krnhi na Slovenskem. O ptujski razstavi je dr. Boga- taj povedal: "Zelo koristne so take razstave, kot je ptujska, pa tudi razne manjše po pasamez- nih pokrajinah in krajih. Ljudje danes več ne vedo, kaj vse še znajo narediti. Te razstave naj bodo predvsem spodbuda in motiv, da spoznamo, s kakšnim bogastvom imamo še opraviti. To je toliko pomembnejše za našo mladino, ki dejansko poz- na samo pizze. Slovenija je izredno pester in raznolik prostor tudi na po- dročju kulinarike. Iz dediščine se moramo nekaj naučiti. De- diščina mora pomeniti bogastvo — osnovo in model, kako gradi- ti sodobno pojavnost. Tako so delali in še delajo Francozi. Ka- ko so zgradili svoj kulinarični fenomen? Tako, da so bogastvo dediščine vseh družbenih slojev in številnih zgodovinskih obdo- bij vedno znali dopolnjevati. Dediščina kulinarike mora biti vedno osnova za odkrivanje no- vih kulinaričnih možnosti in oblik. Nacionalna kuhinja niso kmečke jedi. To je vsa kulina- rična dediščina vseh družbenih plasti, ki se je ohranila za da- našnji čas. Kulinarična dedi- ščina mora spodbujati iskanje novih rešitev. Razstava v Ptuju se mora v bodoče usmeriti v enem delu v iskanje novega na osnovi dediščine, sicer bo osta- la stereotipna, sama sebi na- men. Sicer pa se odnos do kuli- narične dediščine v Sloveniji kaže tudi v tem. da smo šele pred tremi leti dobili monogra- fijo o suhem mesu, monografijo o kruhu šele letos, prva pa je bi- la monografija o krompirju kot kruhu ubogih. Kulinarična dediščina je bo- gastvo, ki v sodobni čas sporoča tri sestavine: nadaljevanje neke- ga razvoja, identičnost in ele- ment alternativnosti v tem smi- slu, ker vnaša v sodobni svet predvsem razsežnost kakovosti, ki jo vsi tako potrebujemo." KIPCI KAKOVOSTI IN PRIZNANJA ZA ETNOLOŠKO IZVIRNOST Strokovne komisije, ki so tudi letos delale v Perutnini, v Mle- karni in Ptujskih pekarnah so opravile izredno zahtevno delo: med 767 izdelki je bilo potreb- no izbrati najboljše. Skupno so ocenili 685 izdelkov, nekaj so jih izločili. 135 izdelkov je bilo ocenjenih s točkami, ki so pri- nesle bronasto priznanje. 69 s točkami za srebrno priznanje in 44 izdelkov s točkami za zlato priznanje. Priznanja je po oce- nah dobilo 248 izdelkov. 103 kmetije so prejele bronasto priznanje. 63 kmetij srebrno in 39 zlato. 205 kmetij na Sloven- skem seje s svojimi izdelki po- trdilo tako. da lahko s svojimi izdelki odprejo katerakoli vrata in lahko ponosno prispevajo k uveljavitvi Slovenije in Sloven- cev v družbi evropskih in sve- tovnih narodov. Znak kakovosti — kipec so letos prejeli: Vida Cernatič za doinači pršut, Vinko Cernatič za suho sala- mo, .Slavica Čelak za makovo potico, Karolina .lazbec za pletenico, (Jabrijela l>evpu- šček je prejela dva kipca, in sicer za rogljičke in medeno pecivo, Petra Novak za veliko- nočni venec z jajci, Terezija Pungračič iz Drenovca za me- so iz tiinke, d\a kipca pa si je prislužil tudi ,|ože Ziižek, in to za sladko ovčjo skuto in za trdi ovčji sir. Med prejemniki letošnjih kipcev kakovosti >el- ja še poslej omeniti kmetiji Pungračič in Cernatič, ki sta znaka kakovosti prejeli že 1991. leta. Prvič letos so podelili priz- nanja za posebno etnološko iz- virnost. Dobrote je za ta priz- nanja izbral znani slovenski et- nolog dr. Janez Bogataj, odličen poznavalec prehranske dedi- ščine^ na Slovenskem. Prejeli so jih: Štefka Balanč za medeno srce, Dragica Itencik za vrta- nek, Marjanca Dobnikar za pleteno srce, Angela Haložan za pletenico, Marija .Jelene za dražgoške kruhke, Andreja Keček za pletenico, Marjana Kogelnik za beli kruh s seza- mom, Darinka Mahne za pše- nični kruh z dodatki, Rozalija Maučec za pereče, Ida Novak za pleteno mlečno srce, Karo- lina Plahuta za pšenični kruh z dodatki (pogačo), Magdale- na Rudaš za pereče in Eliza- beta Slaček za pletenico. V štirih dneh razstave seje po- le predstavitve slovenske kulina- rične dediščine v Ptuju zgodilo marsikaj drugega. Nastopili so ljudski pevci in godci, srečali so se najboljši vinaiji. kmetijska šola Ptuj je pričela prireditve ob svoji 40-letnici in napovedala, da si želi vrnitve na Turniščc. Pn'a ocena letošnje razstave in spremljajočih prireditev je več kot zadovoljiva. Več raz- stavljalcev, več obiskovalcev, večja kvaliteta, vrsta sprem- ljajočih prireditev so osred- nje značilnosti, na podrob- nejšo oceno pa bo potrebno še počakati, kot tudi na to, da bomo dobili tudi zakon- sko osnovo za ureditev pro- daje na kmetijah, za kar si organizatorji skupaj z raz- stavljale i prizadevajo že od prve razstave v letu 1990. MG — Foto: Kosi Izredno bogastvo slovenske kulinarične dediščine ni samo za oči Utrinek z razstave v eskpoziturah KBM Poslovne enote v Ptuju, kjer sta se z mlečnimi izdelki predstavili kmetiji Arnečič in Žampa Stojnice osnovnih šol, ki so se letos zelo dobro predstavile TEDNIK 22. APRIL 1993 IZ NAŠIH KRAJEV — 9 Iz Mercatopjevega program^ modne konfekcije Euroline Ker sem vam v prejšnji moji novi mod- ni rubriki obljubila, da vas bom sproti obveščala kaj je lepega in novega v Ku- rolineu na področju modne konfekcije, in ker obljubo rada držim, bom tokrat predstavila kopalne plašče iz frotirja, saj tudi te prodajajo v ptujski trgovini Kuroline in v industrijski trgovini v Ki- dričevem. Na voljo so otroški, ženski in moški kopalni plašči iz zelo kvalitetnih uvoženih frotirjev. Modelov je zelo veliko in so v različnih bar- vah, iz različno debelih frotorjev ter različnih dolžin. Kot modno konfekcijo tudi kopalne plašče izdelujejo za izvoz in so enaki naprodaj pri nas in na zahtevnih zahodnih trgih. Kopalna sezona se nezadržno približuje, si- cer še s sramežljivimi koraki, pa vendar ... Za- to vam tokrat predstavljam le nekaj najno- vejših kopalnih plaščev, ki so pripravni tudi doma in ne samo ob bazenu ali morju. Še to vam moram povedati: v obeh trgovinah Eurolinea imajo veliko izbiro brisač različnih velikosti in barv, tudi take za na plažo. Tudi brisače so iz uvoženih materialov. Vaša Vera Blagoslovitev oiinovljenega križa Pater Lovrenc, pater Matej, g. župnik s Polenšaka in zakonca Kujavec. Foto: Cilka Zakonca Terezija in Tone Kujavec iz Mez- govcev 27 sta obnovila in postavila križ, ki je bil postavljen takoj po 2. svetovni vojni. Pri ob- novi so pomagali Franc Hojnik, Jože Florjanič, Jože Petek in Stanko Krajnc. Blagoslovitev je opravil pater Matej, sodelovala pa sta pater Lo- vrenc in gospod župnik s Polenšaka. Mnogo vaščanov je spremljalo svečano blagoslovitev. Dodatek k sestavku Nasmejani slavljenci Pri pisanju sestavka o nasmejanih sla- vljencih v 14. številki Tednika je prišlo do neljube napake, saj je bilo nenamerno iz- puščeno ime največjega darovalca Merca- torja Mipa Ptuj in krajevne skupnosti Ro- goznica. Hvala pa tudi vsem drugim daro- valcem, ki so razveselili Korošakove trojčke. V imenu avtorice sestavka se za neljubo napako opravičujemo. Uredništvo. OCENJEVANJE VIN PT^J '93 Oli razglasitvi iilliltiigiv še pokušina v soboto dopoldan so se sončni žarki iskrivo sprejahali po dvorišču 750 let starega mi- noritskega samostana v Ptuju, tako iskrivo, kot je bila iskriva žlahtna kapljica v kozarcih iste- ga dopoldneva na istem prosto- ru. Tudi vreme se je "smejalo" kot mnogi, ki so pokušali vina letos že drugega ocenjevanja _Wn v organizaciji Društva vino- gradnikov in sadjarjev Haloze in Kmetijske svetovalne službe Slovenije — enote v Ptuju. Ocenjenih je bilo 1.31 vzorcev z območja ptujske občine in širše. Razglasitev rezultatov je bila v soboto v okviru razstave Do- brote slovenskih kmetij. O re- zultatih ocenjevanja smo po- ročali že v prejšnji številka Tednika. js^ Y Takole sta nazdravila vinogradnika, ki sta dpnegovala šampiona: An- ton Pungračič iz Drenovca (beli pinot) in Štefan Gačnik iz Maribora (rumeni muškat) FOLKLORNO DRUŠTVO LANOOVA VAS IMA tO LET Ženska in moška moda nekoč Prireditev, ki so jo člani Folklornega društva Lancova vas pripravili ob svojem dese- tem jubileju, je bila tudi modna revija oblačil, kakršna so nosili dekleta in žene ter fan- tje in možje v obdobju po prvi svetovni vojni. Kakšna so bila, so ra/iskali skupaj s stro- kovnjaki in predstavili na ra/stavi. Foklorno društvo Lancova vas seje prvič predstavilo leta 1984 na občinski reviji folklornih skupin, ki je bila v dvorani na Selih. Tako so tudi svečanost ob svojem desetem jubileju pripra- vili v isti dvorani. Pa ne samo zaradi spominov: svoje dvorane namreč nimajo. Leta 1983 so lancovski orači dali pobudo, da bi se jim pridružili pevci, pev- ke, plesalci ... Rodilo seje Fo- klorno društvo Lancova vas. Prva mentorica društva je bila Nežka Lubej. danes predsedni- ca Združenja folklornih skupin Slovenije, ki se začetkov takole spominja: "Začelo seje tako. da so šle jasli h kravi in ne obrat- no. Pred leti sem obiskovala re- publiški seminar in sem morala narediti tudi seminarsko nalogo, odločila sem se. da bom naredi- la raziskovalno nalogo s po- dročja plesa. Tudi po družinski liniji meje pot zanesla v Lanco- vo vas. kjer sem raziskala tri plese: muha. polko Miha Tunča in pumelpetros. Razmišljala sem, kako škoda, da Lancova vas ne pozna svojih plesov, ka- ko škoda, da nimajo plesalcev. Potem sem na eni od prireditev slišali ljudske pevke in pevce iz Lancove vasi in spet sem raz- mišljala, kako čudovito bi bilo povezati petje in ples. Čez ne- kaj časa sem slišala, da želijo v Lancovi vasi ustanoviti tudi ple- sno skupino. Poiskala sem člo- veka, ki naj bi bil odgovoren za ustanovitev skupine, mu pove- dala, da imam note. da im.am postavljene plese." Tako pa pripoveduje o začet- kih Folklornega društva Lanco- va vas predsednik Janko Jeren- ko: "Začeli smo jeseni leta 1983, zbrali smo se na pobudo lancovskih oračev, začeli prve vaje, prvih foklornih korakov pa nas je učila Nežka Lubej. Že naslednje leto smo nastopili na občinski reviji folklornih sku- pin. Brez težav ni šlo. Najprej smo morali najti denar za blago za noše in se domisliti, kakšne bi naj te noše pravzaprav bile. S pomočjo Nežke smo poiskali po vaseh stare fotografije, na kate- rih se je dalo videti oblačila, pomagali so tudi starejši kraja- ni, ki so se spomnili starih oblek. Tako smo se lotili šivanja noš — to so bile delovne obleke našega kraja. Leta 1991 smo začeli raziskavo o nošah našega kraja, vodila pa jo je dr. Marija Makarovič. Ob desetem jubileju smo tako plesali v izvirnih nošah, ki so rezultat strokovne- ga dela. Če bi vedeli, v kaj se spuščamo, se verjetno ne bi lo- tili tega 3ela. Pa smo zmogli. Plešemo že deset let potrkali na mnoga vrata, veliko pa nam je pomagala tudi občina." O sami raziskavi noše v kra- jevni skupnosti Videm je dr. Marija Makarovič, vodja pro- jekta in avtorica razstave pove- dala: "Raziskava je trajala pri- bližno dve leti. Prečesali smo tako rekoč vse starejše hiše, vprašali vse starejše ljudi; bo- jim se, da vsaj noše iz tega časa. ki smo ga mi zasledovali, ni ohranjene nikjer več. Stare fotografije pa so verjetne še v marsikaterem albumu, a še ni- smo prišli do njih. Upam, da bo razstava zdaj spodbudila ljudi — običajno se tako zgodi — in bodo sami prinesli fotografije in nas opozorili, kaj še imajo." Na petkovi slovesnosti so po- delili tudi Maroltove značke za petletno delo v folklorni skupi- ni Vidi Sprah, Jožici Emeršič, Ernestu Kupčiču, Janko Mihe- laču, Janku Mohorku, Danijelu Prelogu, Tanji Selinšek. Franci- ju Sitarju in Marjanu Hmeršiču, za desetletno delo pa so prejeli Maroltove značke Roman Hab- janič. Janko Jerenko. Sonja Je- renko. Marija Lozinšek. Marija Rus, Pepca Kline, Tilika Mla- kar. Pepca Svenšek. Irena Svenšek. Milica Svenšek in Ro- zalija Ribič. Za posebej prizadevno delo v društvu sta prejela posebno pri- znanje Roman Habjanič in Ani- ca Svenšek. Društvo seje še po- sebej zahvalilo svoji prvi men- torici Nežki Lubej. dr. Mariji Makarovič in profesorju Mirku Ramovšu. Jubilantu je zaleželel še veli- ko uspehov tudi predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. ki je skupaj s članico izvršnega sveta, odgovorno za kulturo. K]'istino ŠamperI Purg izročili Folklornemu društvo posebno občinsko priznanje; iz- ročila sta ga tudi dr. Mariji Ma- karovič. Nataša Vodušek Moda krajevne skupnosti Videm na razstavi Obrtmkova klet Zinke Kokol Družabni prostor Obrtne zbornice Ptuj je za pet let vzela v najem zasebna gostinka z bo- gatimi izkušnjami Zinka Ko- kol. 13. aprila je Olyrtnil biokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi listja, od 19. do 21. ter od 2H. do 30. aprila, rastline, ki jih gojimo zaradi nadzemnih plodov, od 21. do 23. aprila, korenike, go- molja ali čebulice od 23. do 26. aprila in cveta ter zdravilna ze- lišča od 26. do 28. aprila. Sestavljalci setvenega koledar- ja posebej priporočajo 22. in 23. april kot primerna dneva za sa- jenje krompirja, če ga bomo še naprej uporabljali za seme, in zfl cepljenje sadnega drevja. Miran Glušič. ing. agr. Pišei MlfliCO KOSTANJEVEC Kdo uživa imuniteto in kdai Nadaljevanje iz prejšnje številke Kdo je odločal o Imuniteti, če zbop ni bil zbran če zbor ni bil zbran, je o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadeljevanje kazenske- ga postopka in o vzpostavitvi imunitete delegata, odločila mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora. Svojo odloči- tev pa je morala pozneje pred- ložiti v potrditev zboru (glej 6. odstavek 167. člena Ustave iz leta 1974). b) Član predsedstva republi- ke, glede katerega so se primer- no uporabljale pod a) prikazane določbe o imuniteti delegatov v skupščini. O imuniteti svojega člana je odločalo predsedstvo republike (glej 385. člen Ustave iz leta 1974). c) Član republiškega izvršne- ga sveta je užival enako imuni- teto, kot jo je užival delegat v skupščini Socialistične republi- ke Slovenije. O imuniteti člana izvršnega sveta je odločal izvršni svet (glej 403. člena Ustave iz leta 1974). č) Predsednik in sodniki ustav- nega sodišča so uživali enako imuniteto, kot so jo uživali dele- gati v skupščini Socialistične re- publike Slovenije (glej 425. člen. 4. odstavek Ustave iz leta 1974). d) Sodniki drugih sodišč (rednih, samopravnih itd.), ki so sodelovali pri sojenju, so uživa- li t. i. sodniško imuniteto. Njih ni bilo mogoče klicati na odgo- vornost za mnenje, ki so ga dali pri odločanju na sodišču, in jih ne pripreti brez dovoljenja pri- stojne skupščine družbenopoli- tične skupnosti, vendar samo. če seje uvedel zoper njih posto- pek zaradi kaznivega dejanja, ki so ga storili pri opravljanju .sod- niške funkcije (glej 286. člen Ustave iz leta 1974). II. DOLOČBE O IMUNITETI V USTAVI REPUBLIKE SLOVENIJE IZ LETA 1391 a) Poslanska imuniteta V 83. členu Ustave iz leta 1991 je določeno: 1.) da poslance državnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles 2.) poslanec ne sme biti pri- prt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, ra- zen če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisa- na kazen zapora nad pet let 3.) državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju, navedenem pod točko 2. b) član državnega sveta Glede na določbo v 100. čenu Ustave iz leta 1991 uživa član državnega sveta enako imunite- to kakor poslanec državnega zbora. O imuniteti odloča dr- žavni svet. c) sodniki ustavnega sodi.šča Sodniki ustavnega sodišča uživajo enako imuniteto kakor poslanci državnega zbora. O imuniteti odloča državni zbor (glej 167. člen Ustave iz leta 1991). č) sodniki drugih sodišč (rednih, računskih itd.) V 134. členu Ustave iz leta 1991 je določeno, da nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovornost za mnen- je, ki ga je dal pri odločanju na sodišču. Sodnik ne sme biti pri- prt niti se ne sme brez dovoljen- ja državnega zbora zoper njega začeti kazenski postopek, če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije. Primerjava določb o imuniteti, ki jih vsebujeta obe omenjeni slovenski ustavi če primerjamo določbe o imuniteti, ki so zapisane v Usta- vi iz leta 1974 in v Ustavi iz le- ta 1991. vidimo, da so mnoge določbe vsebinsko enake, neka- tere pa tudi različne. Ker bo pa- zljivi bralec tega članka lahko enakosti in razlike sam ugoto- vil, ni potrebno, da bi na te ra- zlike še posebej opozarjal in jih komentiral. Opozorim naj le na to, daje pri primerjavi treba ve- deti, da sta omenjeni ustavi bili sprejeti pod različnima družbe- nopolitičnima sistemoma. Ali delegati v sedanjih občinskih skupščinah še uživajo imuniteto, ki jim je ustava iz 1.1991 ne daje Na temelju ustave iz 1. 1974 so občine vnesle v svoje statute enake določbe o imuniteti, kot jih je vsebovala ustava. Glede na 1. člen Ustavnega zakona za izvedbo ustave iz leta 1991. ki določa, da predpisi in drugi splošni akt. ki so veljali na dan razglasitve te ustave, ostanejo v veljavi in se morajo najkasneje do 31. XII. 1993 s to ustavo uskladiti, lahko rečemo da dele- gati v občinskih skupščinah še uživajo imuniteto. Konec prihodnjič Krvodajalci 1. APRIL: Marjan Herga. Črmlja 5/a, Trnovska vas; Darko Bogša, Sakušak 30/a. Juršinci; Irena Pukšič, Gomilce 3. Destrnik; Zdenka Druzovič, Ul. 25. maja 17. Ptuj; Kristina Haladcja, Videm pri Ptuju 3; Nataša Erjavec. Grajenščak 29/a; (ircta Papež, Zlato- ličjc 86/a; Kristina Meglic, Zabovci 4/d. Markovci; Darinka Ha- mcršak, Murctinci 61. Gorišnica; Majda Rimclc, Dravska 25, Ptuj; Marija Zorčič, Mestni Vrh 58/a. Ptuj; Anica Holc, Kicar 7/1'; Mari- ja .Šiagcr. Brezje 33, Cestica; Janko Kodrič. Bukovci 92/a; Dragica Vrbančič, Prvenci 6/b. Markovci; Olga Zcmljarič. Cirkulanc 29; Stanko Voj.sk, Kicar 45/b; Anita Štcbih. Mozgovci 58; Stanko Hri- bcršck, Stojnci 137; Mojca Šeruga, Pocilchnik 2/a; Danica Kumer, IMacar 40/a, Destrnik; Marija Štumpf. Trubarjeva 9, Ptuj; Nožka Hliš, Mestni Vrh 22, Ptuj; Marija Zmauc. Zagorci 62/a. Juršinci; SLlva Prosenjak, Brstje 22, Ptuj; E.ma Toplak, Miklošičeva 10. Ptuj; Ivanka Ivanuša. Panonska 2, Ptuj; Jože Miihič. Mala vas 7. Gorišnica; Marija Krajnc. Cankarjeva 11, Ptuj; Anica Horvat, Pod- vinci 21; Marija Kramberger, Prešernova 25, Ptuj; i'lizabeta Mat- jašič, Zagorci 63/b, Juršinci; Janez Be/jak. Spuhlja 1 15, Ptuj; Da- nica Gril. Mestni Vrh 85; 1-rna T'urek. Skorba IŠ. Hajdina; Irena Žemljic, Bresnica 58. Podgorci; Marjana Kosi, Runeč 43/a, Ivan- jkovci; Janez Habjanič, Jurovci 1, Videm; Sonja Pilinger, Spuhlja 102; Marija Žalar, Ul. 5. prekomorske 7, Ptuj; Helena Jerič, Zg. Hajdina 148; Valerija Bele, Dobrina 21. Žetale; Marija Krajnc. Apače. 230. Lovrenc; Anica Horvat, Placar 25, Destrnik; Silvo Gorjanc, Zlatoličje 70; Štefanija^ Slana, Ob Studenčnici 2, Ptuj; Marjan Golob, Starše 42; Vojko Štrumpfel. C. v Rošpoh 30. Kam- nica; Aleksander Radolič. Kungola 10. Kidričevo; Štefan Durkin, Žmavčeva 4/a, Maribor; Dušan Tetičkovič, Vodova 21; Leopold Paher, Cjerečja vas 72; Stanko Horvat, Kicar 140/a; Milan Slana, Ob Studenčnici 2, Ptuj; Tonček Rižnar. Rolman 14, Juršinci; Prane Trčko, Cirkovce 59/a; Martin Polak. Starše 55/b; Ivan Horvat. Ki- car 111; I.jubomir Kukolj, Zlatoličje 86/a; 1-rnest llovšek, l^režiho- va 20. Ptuj; Mitja Predovnik, CMD 8, Ptuj. 6. APRIL; Darinka Magaš. Placar 45/u; Jožica Kramberger, Dornava 132/b; Anton Horvat. Zlatoličje 97; Andelo Maračič, Ul. 5 prekomorske brigade, Ptuj; Marijan Dukarič, C. Jazbina 45; Ma- rija Vajdič, Rimska ploščad 1. Ptuj; Stane Horvat, Draženci 54, Hajdina; Nežka I.eljak, Skorba 32/a; Marija Mlakar. Pobrežje 144. Videm; Branko T'rangež, Sestrže 92, Majšperk; Tone Jiis. Lancova vas 61, Videm; Zdenka Juriševič, Apače 176; Mirko Vaupotič, Lancova vas 48/b, Videm; Viktorija Vindiš, Soviče 18, Videm; Marija Domanjko, Mala vas 35, (jorišnica; Ivanka Muraj, Levanjci 2, Destrnik; Lranček Ljubeč, Zagojiči 27, Markovci; Nežka Herga, Dornava 1 l6/c; Slavica Vidovič, Orešje 176, Ptuj; Vida Pignar. Lancova vas 85/b, Videm; Janez Ivančič. Lovrenc na Dr. polju 1; Marija Zajko. Pobrežje 86. Videm; Marija Imieršič, Veliki Vrh 50, Cirkiilane; Zvonko Kolar, Apače 188, Lovrenc; Betka Meglic, Markovci 21; Janko Petek, Trubarjeva 9, Ptuj; Jožica Markež, Pla- car 5, Destrnik; Jože Mlakar, Žgečeva 8. Ptuj; Ivan Lebar. Po- lenšak 29; Zvonko Šlamberger. Kraigherjeva 4. Kidričevo. TEDNIli 22. APRIL 199J ZA RAZVEDRILO 21 22 ^ POSLOVNA SPOROČILA 22. APRIL 1993 TEDNIK TEDMIK - 22. APRIL OGLASI IN OBJAVE — 2i Zlatopopočenca Hameršak v poročni dvorani na magi- stratu v Ptuju sta bila v sobo- to, 17. aprila, slovesno raz- glašena za zlatoporočenca MARTIN in ANA Hameršak z Rogaške ceste 18 v Ptuju, KS Ivan Spolenak. Martin je bil rojen 26. 10. 1921 v Bukov- cih, Ana, roj. Cafuta, pa 4.7.1922 v Sovičah. Poročila sta se 19. aprila 1943 na Vid- mu pri Ptuju. Kmalu po poro- ki bi moral Martin v nemško vojsko, pa mu je uspelo najti pot med paartizane. Po vojni se je zaposlil v TGA Kidriče- vo, kjer je delal do upokojit- ve. Ana pa je vsa leta delala doma, skrbela za družino in dom. V zakonu sta imela 7 otrok, od tega jih 5 še živi. Ob Zlatoporočenca pred matičarjem. Foto: Langerholc zlatem jubileju jc jubilantoma čestitalo 7 vnukov. Zlatoporočencema tudi naše čestitke in dobre želje! p p 1 ESMOBA PRETEKLOSTI v Kidričevem ozeienjujejo že drugo iialdo v sredo, 14 aprila, je spet zaživelo nekdanje okolju ne- prijazno odlagališče rdečega blata v Strnišču pri Kidriče- vem, kjer so se zbrali osnov- nošolci iz Kidričevega, Cir- kovc in Ptuja. Ti so na eko- loškem dnevu skupaj s Talu- movi delavci zasadili svoj ma- li gozd listavcev na drugo, mlajšo haldo, ki jo namerava- jo še letos revitalizirati. V Talumu že od leta 1989 si- stematično rešujejo problem odpadnih materialov njihove (nekdanje) proizvodnje in od- lagališč. Med najbolj sporne je gotovo sodilo tudi odlagališče rdečega blata, od koder so se v Delavci Taluma pripravljajo novo haldo za ozelenitev. Nanjo so prepe- ljali pepel in rodovitno prst. Foto: M. Ozmec sušnih obdobjih dvigali rdeči oblaki prahu in prekrili bliž- njo in daljno okolico. Da bi čimprej in učinkovito sa- nirali negativne vpUve nekdanje proizvodne tehnologije (zaradi proizvodnje glinice). so v nek- danji TGA že leta 1990 pričeli urejati površine odlagališč rdeče- ga blata. Predlani so tja prepeljali prve količine zemlje, pepela in mulja iz čistilne naprave v Ptuju ter poskusno zasadili prva dreve- sa na stari haldi. Ko so ugotovih. da drevesa normalno rastejo, so lani zasadili še preostali del z zemljo in muljem prekrite halde ter vse skupaj posejali s travnato mešanico. In dandanes se na teh že ozelenelih površinah pase div- jad, ki si je tu našla novo zavetje in hrano. Do jeseni so na halde zvozili prek 60.000 kubičnih me- trov najrazličnejših materialov, ki omogočajo rast. Aprila lani so na prvi večji ozelenitveni akciji zasadili 3000 mešanih dreves listavcev in iglavcev. V letošnji tovrstni akciji pa so jih v prvi fazi zasa- dili okoli 100. Želja Taluma je. da bi ta drevesa kmalu dajala senco našim potomcem, s čimer (kot so zapisali) želijo dokazati, da jim ni vseeno, kakšna bo ostala pokrajina za njimi. Akcijo ozelenjevanja nadalju- jejo tudi letos. Tako počasi, a vztrajno oživljajo znatne po- vršine, ki so po mnenju mnogih škodljivo vplivale na podtalni- co, rastline in zrak v okolju. —OM Kulturni križemkražem PTUJ * V sredo. 21. aprila, bo ob 17. uri v Narodnem do- mu 34. revija mladinskih pevskih zborov občine Ptuj. Nasto- pilo bo 16 zborov, predstavil pa se bo še Harmonikarski orke- ster Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. PTUJ * V petek. 23. aprila, bo oh 19.30 uri v dvorani Na- rodnega doma v Ptuju jubilejni koncert ob 40-letnici Komor- nega moškega pevskega zbora iz Ptuja pod vodstvom Franca Lačna. SELA * V nedeljo. 25.aprila, bo ob 16. uri v prosvetni dvorani srečanje odraslih folklornih skupin občine Ptuj. Ple- sali bodo: Folklorno društvo Lancova vas. Folklorno društvo Rožmarin Dolena. folklorna skupina društva Vinka Koržeta Cirkovce. folklorna skupina Prosvetnega društva Destrnik. folklorna skupina ptujske bolnišnice. Folklorno društvo .\n- ton — Jože Strafcla Markovci in folklorna skupina Želez- ničarskega prosvetnega društva Franceta Prešerna iz Celja. MARKOVCI * V osnovni šoli bo v nedeljo ob 16. uri spomladanski in letos tudi jubilejni koncert Moškega pevske- ga zbora Prosvetnega društva Anion .Strafcla Markovci. ki le- tos praznuje 25-letnico. V goste so povabili pevke in pevce iz Vidma. PTUJ * V sredo. 28.aprila, ob 18. uri bo v mestnem stolpu otvoritev razstave Antični Ptuj Poetovio iz zasebne zbirke Ivana Brača iz Ptuja. Otvoritvena slovesnost bo v gledališču, nastopili pa bodo Komorni kvartet Glasbene šole Karola Pa- horja in Komorni moški pevski zbor Ptuj. PTUJ * V Miheličevi galeriji razstavlja Hrna Ferjančič- Fric. PTUJ * V razstavišču na gradnje razstava V svetu lutk. PTUJ * V Zgodovinskem arhivu si lahko ogledate razstavo Arhiv gospostva Hrastovec. PTUJ * V Klubu LDS na Vičavi bo prihodnji četrtek. 29. aprila, ob 20.30 uri literarni večer pod naslovom Mirakel. Ja- smina Preac bo brala poezijo Svetlane Makarovič in drugo ljubezensko liriko, svoje pesmi pa bo predstavil Peter vŠrpčič. ATLETIKA IVIltiiig V CeQu Med otvoritvenimi atletskimi tekmovanji na stadionih je tudi celjski miting, ki so se ga med 100 udeleženci udeležili tudi ptujski atle- ti. Med vidnejšimi uvrstitvami ptujskih atletov je drugo mesto Krabonja, ki je 300 metrov pretekel v času 35,3 sekunde, Potočnika, kije na 1000 metrov zmagal z rezultatom 2:33,48 sekund, Petrovičeva preskočena daljava 607 centimetrov, pri dekletih pa rezultat Korošako- ve, ki je preskočila 5.32 metra. McZ Videm zeio uspešen v krosu liuii ptu|ski uCenci so se udeležili državnega prvenstva v krosu v Kopru. Ptujske šole so predvsem ekipno dosegle nekaj zelo lepih uvrstitev. Tako so bili dečki 6. razreda osnovne šole Olge Meglic, ki so tekli na 1000 metrov, ekipno tretji. Prav tako tretji so bili učenci sedmih razre- dov Osnovne šole Videm-Leskovec. ki so tekli na 2000 metrov. Prav tako so txllično tekmovale učenke osmih ra- zredov te šole, saj so bile ekipno druge, tretje v tej katego- riji pa učenke Mladike. V skupnem seštevku točk deklic in dečkov se je Osnovna šola Videm-Leskovec uvrstUa na četrto mesto. McZ Osebna kronika Rodile so — čestitamo: Cvetka Halabarec, Slamnjak 15, Ljutomer — Majo; Darja Žemljic, Hum 39, Ormož — Boštjana; Simona Ber- ger. Rimska pl. 1, Ptuj — dečka; Metka Holc, Zagorci 68, Juršinci — Sanjo; Jasna Majerič, Sakušak 22, Juršinci — deklico; Frančiška Novak. Sp. Hajdina 80, Hajdina — dečka; Lidija KlemenČič, Stara cesta 77. Ljutomer — dečka; Va- lerija Krajnc, Hajdoše 29/a, Hajdi- na — Aljoša; Sonja Vaupotič. Vi- dem 8 — .Sonjo; Karolina Bru- men. Krčevina 136/a. Ptuj — de- klico; Ksenija .Šamperl. Spuhlja 62, Ptuj — Bernardo; Jagica Lu- kavski, Strajna 2, Podlehnik — dečka; Marjana Prelog, Zagojiči 20, Markovci — deklico; Dragica Dobič, Ul. 25. maja 3, Ptuj — de- klico; Viktorija Rajh. Gorišnica 73 — Jerneja; Milena Lutarič. Lo- vrenc na Dr. polju 8/d. Lovrenc — Ino; Marija Matijaško, Raičeva 4, Ptuj — Jureta; Simona Lajh. Mi- hovci 90. Vel. Nedelja — Roka. Poroke - Ptuj: Milan Ha- meršak. Janežovski Vrh 49. in Melitta Švetak, Janežovski Vrh 46; Dušan Janžekovič. Prerad 40, in Marija Golob, Kicar 61; Slavko Leben in .Sonja Prosenjak. Moškanjci 16; Branko Ivančič. Lovrenc na Dr. polju 14. in Ro- manca Letonja. Lovrenc na Drav- skem polju 130; Igor Belšak in Olga Plavčak. Cirkulane 23; Mar- jan Žganjar, Drenovec 16, in Irena Belšak, .Stojnci 89; Hgon Vigali, Ilčeva ul. 21. I*tuj in Snežana Bra- tovščak. Zagrebška cesta 64. Ptuj. Umrli .so: Stanislav Ogrinc. Skorba 45. *1938 - 112. aprila 1993; Janez Arnuš. Volkmerjeva C. 10. I>tuj. *1912 - tl2. aprUa 1993; Ivan Kurbus, Kungota pri Ptuju 98. *1934 - 110. aprila 1993; Olga Mlakar. Tržeč 53, *1911 - 113. aprila 1993; Franc Preac, Moškanjci 17, *1923 - 114. aprila 1993; Pavel Krajnc, Brezovei 9, *1918 - tl4. aprila 1993; Avguštin Skrila. Tovarniška C. 1. Kidričevo. * 1907 - 116. apri- la 1993; Stanislav .Šalamun. Rjav- el 36. *1940 - tl8. aprila 1993; Ivan Skoliber, Ljutomerska c. 34, Ormož. *1910-t 16. aprila 199^ KOLESARSTVO Etapa svetovnega pokali tudi po Ptuju Kolesarski klub Ptuj se pripra- vlja na organizacijo 2. etape sve- tovnega super pokala, tako imeno- vane "Dirke po Sloveniji". Se- demdnevna dirka bo zajela večji del Slovenije, ptujska etapa pa bo 5. maja. Ta dan bo približno 120 kolesarjev iz 17 držav startalo v Rogaški Slatini, se peljalo skozi Poljčane. Majšperk. Ptujsko Goro, Lovrenc in Kidričevo na Ptuj. Tu bodo po mestu ter v krožnji vožnji proti Grajeni in Mestnemu vrhu prevozili 60 kilometrov. Ftapa se bo končala pred ptujskim magi- stratom. V tem času bo veljal po- seben prometni režim. McZ Ptujski kolesarji se pripra- vljajo po programu in zaen- krat dosegajo posamezni tek- movalci formo, kot so predvi- deli, je povedal njihov vodja Kene Glavnik. Vsak konec tedna se udeležujejo tekmo- vanj v Italiji, tako da svojo pripravljenost sproti primerja- jo s konkurenco. Ta konec tedna so tekmovali v mestu Plaibano, kjer je bil Miran Kelner peti v generalni uvrstitvi, Roman Križanič pa drugi v disciplini letečih ciljev. Črna kronika UTOPLJENEC V OBCESTNEMJARKU V ponedeljek, 12. aprila, zjutraj .so v Stopercah našli v obcestnern jarku rnrtvega 58- letnega Štefana Živčeca iz Strmca 42 v občini Šmarje pri Jelšah. Zdravnik iz ZD Ptuj pri ogledu trupla ni našel zna- kov na.silja, ugotovil je, da je pokojnik umrl zaradi utopit- ve. V obcestnem jarku je bilo namreč za okoli 30 cm vode. I AVTOM V MOPEDISTA Po magistralni cesti od Moškan- jcev proti Ptuju je v četrtek. 15. aprUa. ob 6. uri zjutraj vozila oseb- ni avto Dragica Munda iz Sodincev pri Veliki Nedelji. Zunaj naselja Borovci je z avtom zapeljala čez črto. ki loči vozna pasova, in trčila v Andreja Mlakarja, ki se je iz na- sprotne smeri pripeljal na kolesu z motorjem. Mlakarja je odbilo na desno s cestišča, kjer je hudo ranjen obležal na nasipu. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. SOPOTNICA UMRLA PO PREVOZU V BOLNIŠNICO Od Podlchnika proti Hajdini se jc v petek, 16. aprila, ob 7.35 peljal z osebnim avtomobilom hrvaški državljan Brativojc An- tie iz Zagreba. Zunaj naselja Draženei je začel prehitevati osebni avto, ki ga je prav^ tako vozil hrvaški državljan Žarko Scrtič iz Kutine. V blagem le- vem ovinku jc Antičcv ford oplazil Scrtičevo mazdo. Po tem je Antičev avto začelo zanašati, voznik ga jc skušal obvladati, vendar jc po 260 metrih avto za- neslo s ceste, kjer je trčil v nasip zemlje. Ford je vrglo v zrak, prevrnil sc jc in nazadnje obstal na kolesih. Voznika Antiča in njegovo 49-letno sopotnico Djurdijico Stelcr iz Zagreba so hudo ranjena prepeljali v^ ptuj- sko bolnišnico, kjer pa jc Štcler- jcva kmalu umrla. Z AVTOM V DREVO IN V SMRT v soboto, 17. aprila, ob 17,50 seje po cesti od Zgornje Sčavni- cc proti Tratam peljal z osebnim avtomobilom 26-letni Branko Hameršak iz Vranjega Vrha H, KS Zgornja Velika. Pri Lokavcu v občini Lenart jc v blagem le- vem ovinku njegov avto začelo zanašati, verjetno zaradi nepri- merne hitrosti. Zapeljal je na desno bankino, od tam pa v gozd ob cestišču, kjer je silovito trčil z levo bočno stranjo v dre- vo, od koder ga je odbilo še v drugo drevo. Voznik Hameršak sc jc tako hudo ranil, da je umrl na kraju nesreče, njegov sopot- nik F^mil Fras pa jc bil lažje ran- jen. AVTO SE JE PREVRNIL NA TRAVNIK Po lokalni cesti od Ptuja proti Vidmu se jc v petek. 16. aprila, ob 14.40 peljal z osebnim avtomobi- lom Božidar Novak iz Vidma pri Ptuju 39. V naselju Suha Veja je v blagem levem ovinku avto začelo zanašati. Zapeljal je čez desno ban- kino na travnik, kjer se je avto pre- vrnil. V nezgodi se je hudo ranila sopotnica Nada Novak iz Vidma pri Ptuju 39. rAVT^vi/OGALHIŠr''"'''''' Po cesti od Zavrča proti Selcam. KS Voličina. se je v nedeljo, le 20 minut po polnoči, peljal z osebnim avtomobilom Dejan Zelenik iz Za- vrha 2. V blagem desnem ovinku je avto začelo zanašati, zato je trčil v vogal .stanovanjske hiše v Zavrhu 9 in se hudo ranil. VLOMILCI IN TATOVI NA DELU Neznanec jc v noči med pone- deljkom in torkom (12. in 13. april) vlomil v prostore župnišča v Staršah. prebrskal delovni kabinet in odnesel večjo vsoto gotovine v tolarjih in devizah. Po oceni je župnijski urad Starše oškodoval za okoli 210.000 tolarjev. Med soboto in ponedeljkom prejšnji teden je neznanec vlomil v minimarket Majda v Spodnji Voličini. občina Lenart. Odnesel je razne predmete v vrednosti oko- li milijon tolarjev. V noči s 14. na 15. april je nez- nanec vlomil v stanovanjsko hišo Radomirja (j. iz Lenarta v Sloven- skih Goricah. V notranjosti je pre- cej stvari razmetal in po oceni od- nesel le usnjeno jakno in avtomo- bilske ključe. S tem je verjetno dosegel namen vloma, saj je po- tem z dvorišča odpeljal osebni av- to Audi 80 z registrsko oznako MB-U4-022. Ocenjujejo, de je vlomilec lastnika oškodoval za okoli 2 milijona tolarjev. NAPILA SE JE ŽGANIH PIJA Prejšnji petek so v ptujsko bol- nišnico prepeljali na zdravljenje 14-letno Romano S. V ptujskem parku je bila s prijateljicama in tam se je napila žganih pijač čez mero. zato je bdo potrebno zdra- vljenje. F. F.