255. številka. i Trst v soboto dne 8. novembra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST" tzbaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ftb 4. uri po}>oludne Naročnina znaša : u celo leto........24 kron z« pot leta........12 za ćetrt leta........ 6 za en me^ec • ....... 2 kroni Narrx'-ninn ie plačevati naprej. Na na-ročbe \>r*-7. priložene naročnine se uprava ne ozira. Po to baka mah v Tr^tu «e prodajajo posamezne -tevilke po 6 -lotink (3 nvč.): izven Tn-t;» pa po 8 btotink (4 nvć i Telefon 6tr. S jo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se rurunajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredniitvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piecolo štv. :>, II. nadstr. Ixdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Oljčni zbor in javni stioi političnem društva ..Edinost" v Mm •i ' dne 2 novembra 1902. < Dalje.) <"im je predsednik prijavil dra. Rvbara Kakor naslednjega govornika, je občinstvo — kakor običajno — z lepo ovacijo pokazalo, kako priljubljen mu je ta voditelj tržaških -Slovencev. In spremljevaje njegov govor neprestanim burnim pritrjevanje in zasolenimi mej-klici je pokazalo občinstvo nadalje, kako mu dr. Rvbar zna govoriti iz srca. Dr. K v b a r je govoril o »političnem položaju v Trstu« tak o-le : V Trstu je jasno. Iz poročila g. drž. posl. prof. Spinčiea gospodarijo naši narodni nasprotniki. Imamo sicer c. kr. šolske nadzornike, ki smejo včasih priti poizvedovat, ali so — solarčki pridni! A se te pravice se ne smejo prevest no posluževati ; če ne, se jim more zgoditi, kar se je zgodilo bivšemu nadzorniku pok. Dolinarju, da se jih namreč žrtvuje laškemu fanatizmu. (Pojavi ogorčenja). Naši nasprotniki imajo v šolskem vprašanju popolnoma svobodne roke in lahko delajo, kar hočejo. Ali se je čuditi petem, ako nam odrekajo šole, ako vlada niti ne ve, na podlagi katerega zakona ima — odbiti naše prošnje imajo naše prošnje Da se to je seveda popolnoma jasno že v naprej — ali po katerem zakonu naj store to, tfga še daneB ne vedo. Ena instanca se sklicuje na ta, druga na drug ste razvideli, da je položaj v naši Avstriji zakon — a vedno le Lahom na korist, ker sila nejasen. Kar se pa tiče našega mesta in ee ne upa nastopiti proti njim, ker nima niti jkolice, vam lahko povem, da je naš položaj toliko poguma, da bi v Trstu uvela zakon, jako jasen. Viharna veselost in pritrjevanje.) ki sicer velja v vsej Avstriji, lasno je namreč, da nas gosjKidje, ki imajo Akoravno plačujemo davke in dajemo briga, tako, da je neki italijanski oče očital »bč. upravo v rokah, hočejo zatreti nacijo- vojakov celo več nego drugi, smo tukaj po- gospodi v samem »Piccolu«, da preveč trosijo nalno n gospodarski, in da ista vlada, ka- polnoma izpostavljeni samovolji naših nasprot- Za okolico, otroke v mestu pa da puščajo v tera bi morala skrbet:, da se varujejo pravice ni kov. (Klici: »Doli žnjimil«) nemar. To jih nič ne briga, da zanemarjajo -:bkejših, podpira naše narodne nasprotnise Najlepše karakter,žira naš položaj v šol- svoje lastne otroke, samo da italijancijo naše ! v njihovih niporih in da nam odreka naše skem vprašanju odgovor, ki mi ga je dal neki , Klici: V ulici Rigutti in na Stari Reni naj lastni otroci, ki nas pitajo s »šeavl«, kakor se to, žalibog, tudi res godi pogostoma ! Gospoda moja ! To pa še ni dovolj^ da nam ne dajo šol in da morajo naši otroci pohajati drugojezične šole — šli so še za en korak dalje in odpirajo v okolici en laški otroški vrtec za drugim. Menda se bojijo, da bi vendar še preveč otrok iz okolice prišlo v slovenske šole. V ta namen si prizadevajo, da bi našim otrokom že pred šestim letom iztrgali iz src ljubezen do svojega jezika. Ti otroški vrtci po okolici so same italijanske trdnjave. Poreče se mi morda, da je to lepo, da gospoda skrbe za nežno mladino, katera bi se sicer morda klatila po »gmajnah«, da torej otrokom dajejo zavetišče. To bi bilo lepo, če bi občina, ki obstoji iz Italijanov in Slovencev, v tem oziru enako skrbela za Slovence in Italijane. Toda ona skrbi le za Slovence, da napravi iz njih — Italijane! Ona ima tako nežno skrb za okolico, a za mesto se prav nič ne :ijprimitivnejše pravice, katere bi nam mo- visokostoječi uradnik, proti kateremu sem se a.a dovoliti po večnih božjih in jčloveških bil pritožil v tem oziru. Opozarjal sem ga na z*r. .mh. (VnšČ, razno vsklikanje>. to, da mi, ki sme tukaj doma, nimam j niti Jasno je, da te naša obč. uprava, me- ene šole, medtem ko Nemci, ki jih je malo -itn i svet in magistrat oz:roma delegacija, ki in ki so se priselili Bemkaj, imajo ne vem mesta. Potrosijo po stoti^oče kron samo za mata veliko večo moč, nego kateri si bodi koliko šol! Gospoda moja! Ta visoki urad- eno poslopje, v katerem bodo potuj Seval i namestnik v s\oji kronovini, ker združujeta nik mi je odgovoril, da je to res, ampak naše otroke. Sezidali so veliko palačo pri. sv. ustanovaljajo vrtce, kjer je v resnici potreba, kjer se nestevilo divje in zanemarjene mladine klati po ulicah brez vsacega nadzorstva.) Nič jih ne briga žalostno financijelno stanje moč in ugled politične in avtonomne obla- stvar da je taka-le : »Vi SloveDci ste tusti : da se Ta občinska uprava trudi na vse kaj doma in imate pravico, da mogoče načine, da bi zatrla nas Slovence na vam občina mora dati šole! (Klici: tem ozemJ u. Čujte! Čujte!) Vi pa morete prisiliti občino, Šolsko vprašanje. da vam jih da. (Kiici : Mi naj prisilimo ob V to jim služi v prvi vrsti šolsko vpra- čioo menda s tem, da pridemo s cepci nad -anje. Mi tukaj v Trstu delamo izjemo v njo !) Z Nemci pa je stvar drugačna. > »ni vsej Avstr ji. Mej tem, ko imajo v drugih niso tukaj doma ter nimajo pravice kroDovinah šolske /akooe, po katerh se mo- do občinskih šol! In zato skrbimo rajo ravnati, nimamo mi takega zakona. — seveda lili zanje!« (Vihar.) Jasn« je, kaj to pomenja tuka;, kjer se ne Gospoda ! Torej mi, ki smo tukaj doma, dri i j zakona niti v tistih i-tvareh, kjer ob- ki imamo pravico, naj se tepemo za šole brez stoje zakonski predpisi ! Lahko si mislimo, vspeha! Oni pa, ki nimajo pravice itako lju;ije, kateri spkji niso vajeni držati do šol, tisti dobivajo \se, kar želijo. To je se zakonov, delajo šele tam, kjer zakonov prav — avstrijsko ! (Viharno vsklikanje.)Tukaj ni ! Za nas tla meami svet in delegacija se vidi, da občina in vlada delata sporazumno, Krajni, okrajni in deželni šolski svet! Tukaj da bi nas zatrla, da se nam odtujejo naši »> if \t i ^ 1 c. Ivanu ; za gamo zemljo in poslopje so dali 100 000 K! Kedar pa pridemo mi za slov. šolo v Gropadi, ki je mnogo bolj potiebna, takrat nimajo denarja ; kedar pridemo prosit za kakšno cesto ali priprost kal, izgovarjajo se, tla morajo »šparati«. Tudi to jim še ne zadostuje. Saj vemo, da so šole v Avstriji, žalibog, politično sredstvo. Tega se pridno poslužujejo oni. In vendar še jim ne gre stvar hitro dovolj. Porabili so še drugo priložnost in porabljajo jo vedno, da nas izbrišejo iz knjige življenja, da nas zatrejo«. (Vrišč.) Ljudsko štetje. Taka priložnost jim je bilo ljudsko štetje. Morda mi poreče kdo : Res je, dosti Sloven- na nasprotni breg reke, kjer pa pri najbolji volji ni bilo videti žive stvari. Streljali so .» lastnih angleških topov od burskib. Prvi so ____bili bližje njih. Te so čuli posebno dobro : in I - čeprav so kakor toča obsipali nasprotno ob-j samo prilično, na srečo, kakor so najbolje Konec enega polka. režje s krogljami, vendar ni prav nič pone- menili, da se tam mora nahajati sovražnik. Pn Ju- U -lovenil I.eopold .M«>4i<- ml. hal ogenj iz burskih topov, temuč se je tu Oglasil seje pa neki major, obrnivši se do Pol ure po začetku pokanja topov začele eo pokati tudi pušse nedaleč od njih. Bil je to {»eklenski ropot, kakoršnjega še nisto čuli pa tam še pogosteje in glasneje oglašal. Dra- polkovnika, mene, da bi polk prekoračil reko gonoi so, teptaje z nogami in škripaje z zobm:, 1 ter naskočil sovražnika od strani. Pristavil je počeli preklinjati nečloveško in glasao, tako, nekoliko tiheje : n kdar: m g«,čn »asi topov s> komaj nad- da je bil polkovnik prisiljen zapovedati: »Mir »V tem trenotku je ni žive duše na na- glašaii grozovito pokanje pušk in mitraljez, v vrstah !« sprotni strani proti nam !« Ni :»il'i daleč 1 ni h : oni so bili na krilu; Na to niso dragonci nič marje prekli- častniki so bili zadovoljni s predlogom "uii je b:l->, cak« r da /.etnlja poka in boben- njali, samo bolj tiho. Ako bi bile njih kletve ter polkovnik sam je bil tega mnenja, ali brez ek v ušes h je bil v nevarnosti, da se orožje, ne bilo bi več niti jednega Bura ži- više zapovedi ni smel prebresti reke. Izbral retrga. Gromen'e n pokanje se je umirilo vega na nasprotni strani, a s tem niso nič si je najbolj prijajoČega mu častnika, kate- za nekoliko sekund potem : samo posamične dosegli, marveč je dve celi uri vednojednako rega je poslal s tem predlogom k glavnemu -irele iz pušk čuti je b lo iz dalje. Počelo je grumelo, le s to razliko, da je bilo na na- poveljniku, ki se je nahajal v sredini bojne j a nakrat par ducatov m traljez grozno me- sprotni strani gromenje jače, da je bil pol- vrste. Častnik je odhajal. Pol milje oddaljen kovnik prisiljen poslati jedno eskadrono od od onega mesta, kjer so dragonci hujše pre-polka k obližju reke, nekoliko v dolino, in klinjali nego ajdje, ne vidč sovražnika, nale-pričeti z dobrim, vspešnim ognjem. i tel je Častnik na kopico pehotnih častnikov, Eskadrona je bila mahoma v sedlih ter ki so bili za nekim gričem v živem poje, spremljana od nevoščljivih pogledov osta- menku. lodijo, ki je napolnjevala vzduh pokom in šviganjem krogelj, kakor da se hoče meriti -tokom grešnikov v večnem peklu. Ob jed-nem so tudi topovi vsi najedenkrat skoro izpraznili svoja žrela; zdelo se je, da nebo pade. Ropot in pokanje, pomešano gromom topov, povečalo se je v neverjetno : topovi so gromeli vedno močneje, mitraljeze so se gla sile brez konca s srojo vedno melodijo in -treli iz pušk ao padali tako pogosto, da je v edni in isti sekundi padlo po več sto strelov. Dragonci so postajali divji, ne da b; znali, čemu. Posreč lo se jim je razločevati glas lih, odišla na omenjeno mesto. Vsaki mož oddelka je smatral za gotovo, da je samo od njih odvisno, da se bitka dobro sponese zanje in za vse njihove. Vsaki možje gorel, da bi se prej ko mogoče mogel zgrabiti s sovražnikom. Petnajst minut je ležalo možtvo one eskadrone na trebuhih v travi, pustivši konje v ozadju, streljaje nedoločno množino patron Ko so ga ugledali, padala so vprašanja do njega, da niti odgovarjati ni mogel. — Ste jih-li videli? — Koliko jih je proti vam? — Culi smo vaš ogenj, vam gre dobro na vašem mestu ?! — Jednaka vprašanja so padale brez prenehanja. (Pride še.) cev so požrli ter napravili iz njih Italijane ; toda to je na vse zadnje le na papirju, to nima velike važnosti. V resnici .smo vendar tukaj !« Ta prigovor je resničen do neke meje. Pomisliti pa morate, da vspehi ljudskega štetja služijo potem vladi, občinski upravi in drugim odločujočim činiteljem, kadar isti hočejo dokazati, da nas ni. Kedar treba nastaviti uradnika, pogledajo hitro v statistiko in tam vidijo da ni treba slovenščine zmožnega uradnika ; kedar gre za šole, se sklicuje na to ljudsko štetje in govore mirnim srcem : »Saj j h ni, v resnici ni tukaj Slovencev! (Kiici: Pa za davke? ! Ko treba plačevati davke, vedo dobro, da smo tukaj !) Pa še nekaj druzega treba pomisliti. Pri nas v Avstriji dobiva tisti kaj, ki zna kričati ; več ko jih je, več dobivajo, manje ko nas je, manje veljamo. In res, poglejte le glasilo naših nasprotnikov »II Piccolo«od 2»i. oktobra t. 1., da vidite, kako ta organ laške stranke (Klic : »In vlade !«) dokazuje, da mi propadamo, a da Lahi rastejo in da jim vsled tega gre veča pravica. Italijanov je bilo po zadnjem ljudskem štetju 11G.S25, torej skoro 117.000, Slovencev pa 24.679 (Vrišč.) Mi nismo skoraj nič napredovali od ljudskega štetja, v odstotkih smo pa pali od 20°/o na 1 G°/0. »Pic-™loc dostavlja, da je to ljudsko štetje merodajno, ker da je bilo napravljeno od vladnih organov (Razni vskliki.) Na Dunaju so nas res seštevali vladni organi, ali tukaj v Trstu nas je štel magistrat ! In kako nas je štel, to dobro veste vsi. Navesti hočem le nekaj podatkov, da bo razvidno, kako absurdna, kako ne-umnaje ta vladna statistika!! Povedal sem, da so v mestu in okolici našteli vseh Slovencev 24.G79. Na slovenskih šolah v okolici pa je bilo zadnje leto 2695, torej približno 2700 otrok. Nadalje so izkazali v naši zasebni šoli pri Sv. Jakobu in na nemških državnih šolah 1500—2000 otrok! Če seštejemo te številke, dobimo uradno izkazanih slovenskih šolskih otrok najmanj .4*200. V teh številkah pa niso zapopadani tisti slovenski otroci, ki pohajajo laške oddelke na pr. v Skednju, v Rojanu in Barkovljah, niso nadalje izkazani tisti slovenski otroci, ki pohajajo mestne italijanske šole, kakor otroci iz Škorklje, iz Sv. Marije jMagdalene Zgornje, kjer nimajo šol ter morajo hoditi v mesto v šole! Tudi niso ušteti otroci slovenskih starišev iz mesta, ki hodijo v laške šole. Ako bi upoštevali vse to, poskočilo bi število slovenskih šolskih otrok vsaj na i>O00. Toda, pustimo to in vzemimo samo uradno izkazauo število 4200 slovenskih šolskih otrok in potem bomo videli, da je mej Slovenci (24.000 in 4000) vsaki šesti človek otrok, in sicer šolski otrok od 7. do 14. leta! (Viharna veselost.) Sedaj pa poglejmo, kako je v tem~oziru pri Italijanih, katerih so našteli 117.000. Na vseh italijanskih š »lah je il.763 izkazanih otrok. Od teh bi se jih moralo mnog» odbiti, ker, kakor rečeno, tudi slovenski otroci pohajajo italijanske ljudske šjle. Toda mi vzemimo število kakor je tukaj in potem dobimo, daje med Italijani šele vsaki deseti Človek šolski otrok od 7. do 14. le ta! — (Ponovna hrupna veselost). Potem treba še pomisliti, da je po zadnjem ljudskem štetju v T ratu in okolici 28.000 tujih podanikov, med katerimi je najmanj 25.0O<> Lahov iz kraljevstva, katerih otroci tudi hodijo v laške šole. Če bi njih število odbili, dobimo, da je med Lahi šele vsak d v a-najsti človek šolski otrok. Mi bi bili po tem takem dvakrat tako > pio (i o v iti«, nego Lahi. — (Splošen smeli in roganja na račun ljudskega šteij»). Ali pa se vam sedaj, gospoda moja, nič ne zdi čudno, tla mi ob toliki plodovitosti svoji, ki je še enkrat veča, nego ona Italijanov, v izkazih ljudskega štetja pada m o, Italijani pa rastejo?'! Razno vsklikanje. — Klici: Kradli so naše duše!) Mi eami smo imeli majhno lju Isko štetje za časa volitev. Takrat so nastopile na volišču v glavnem tri velike stranke se svojimi kandidati : velika italijanska, niša slovenska in socijali*tična stranka, poseduj a z nekaj čez 400O glasov, ki so pa na ožji volitvi od padli. Vseh volilcev je bilo nekaj nad 20 000. Na ožji volitvi je glasovalo okolu 18.000 volilcev. Vzemimo v podlago števila glasov, oddanih na ožji volitvi! Tedaj je italijanski kandidat dobil nekaj čez 10.00 vseh Slovencev 40 šolskli otrok, katere treba glede volitev odbiti, potem nam ortane še 2O.000! Vzemimo na dalje, da je na svetu poleg moških tudi žensk, ki ne volijo io so skoro jednako porazdeljene z možkimi, ostalo bi 10. možkih. Primerjajmo vse te številke in potem dobite rezultat, na katerem boste strmeli, dobite, da je v Trstu in okolici skoro vsak Slovenec, kiie oez 14 let star, tudi volilec ! ! (Hrupna veselost). — Pa tudi vsi tisti, ki še nimajo ti let in vsi od 14. do 24. leta, vsi tisti Siovenci in tudi otroci v povojih (Ponovna veselost) — so bili po našem ljudskem štetju tiste dni voli 1 c i! ! Kako pa pri Italijanih? Našteli so jih 116-tHHt; oddanih pa je bilo za italijanskega kandidata 10.000 glasov. Denimo jim še zraven 2000, ki niso prišli volit, in tako vidimo, daje šele vsak 10. Italijan volilec! Od Slovencev, kakor so jih našteli na ljudskem štetju, je bil torej skoraj sleherni volile«*, od Italijanov pa komaj vsaki de«eti ! ! To je tem čudneje, ko so vendar Italijani več ali manje v boljših položajih in niso odvisni kaKor mi. Kako je to mogcče ? ! ! Če bi glavni vladi, kateri mora biti vendar kaj na tem ležeče, da se ne blamira pred ostalim svetom — pred nami ne bi bilo prvikrat ! (Splošna veselost) — če l»i jej bilo kaj do ugleda, morala bi {»omislit , v kakšno vnebovpijočo blamažo se spravlja, ako izhaja iz njene statistike kaj takega, da je pri nas Slovencih vsak človek volilec!! To sicer n>Č ne pomore! Kedar bomo prosili za šole, se bo ista vlada gotovo zopet hk; cevala na to slavno statistiko. A ravno zato je naša dulžnost, da ne opuščamo nobene priložnosti, ko treba na načiu, ki kaj izda, protestirati proti tej štatistiki, ter da nastopamo vsi in dokažemo, daje to, kar nam izkazuje uradna statistika, — irola iii čista laž ! ! (Pride še.) Politični pregled. V Trstu. 8. novembra 1902. Državni zbor. Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poro čila.) V uadaljevanju razprave o Koerl>erjevi izjavi g -vor.l je nadalje posl. P r a ž a k, kateri je očital Koerberju, da do sedaj ni znal urediti jezikovnega vprašanja na Češkem, a tudi ne uvesti dobre gospodarske politike. Govornik je zatrjeval, da bi bdo najivno, ako bi t»e od pangermanske Koer-berjeve vlade pričakovala energična akcija proti veenemškim namenom. Sam Koerber pa se moti, ako misli, da z gospodarskimi koncesijami zatre narodni čut Cehov ! Po*l. B a r d r e i t h e r se je bavil v svojem govoru z jezikovnim vprašanjem na Češkem in Moravskem ter z važnimi gospodarskimi vprašanji. Odobraval je vladno po- litiko v vprašanju nagodbe z Ogrsko in menil, da bi parlament moral podpirati vlado v tem vprašanju! O jezikovnem vprašanju je dejal govornik, da zistem jednostranskih kon-c-sij je pogrešen, ker s temi se vsejedno ni mogoče ubraniti končni definitivni rešitvi jezikovnega vprašanja. Niti sam da ne bi znal podat' formule, po kateri bi se rešilo jezikovno vprašanje, vsakakor pa da bi se morali o reševanju tega vprašanja postaviti na više stališče. Mladočeški poslanec dr. Kramar je povdarjal, da je le predolga popustljivost čeških poslancev kriva, da ee jim očita izsiljevanje. Očital je potem Koerberju, da, mesto da bi uvel češki notranji jezik na uradih v < eški in Moravski, prihaja z novimi koncesijami Nemcem. V svoji izjavi, katera da je globoko užalila Čehe, prepustil je ministerski predsednik Čehe velikodušnosti in pravičnosti zbornice, ki pa nima ne zmožnosti ne oblasti za rešitev jezikovnega vprašanja. Vladna politika je v strahu pred Vsenemci, ali Čehi ne morejo in nočejo več dovoliti, da bi se postopalo žnjimi, kakor z narodom druge vrste. Oni ne zahtevajo druzega, nego da se tudi nasproti njim izvaja pravica ter da se jih smatra jednakovrstnim narodom z drugimi. Cehi so dokazali dovolj svoje umerje-nost, ali znali bodo biti tudi odločni in pre-prečati vsako delo, ako se jim ne pripozna pravica. Posl. Schuckerje izjavil, da Nemci vstrajajo pri svoji zahtevi glede proglašenja nemškega jezika državnim jezikom. &3-le potem, ko bo popolnoma ustreženo zahtevam, ki so jih stavili Nemci na}konferenci 1. 1900, bo možno razpravljati o notranjem jeziku uradov. Govornik je rekel, da naša država more vspevati le v tesni zvezi z Nemčijo in da Nemci nikoli ne do vole, da bi se rušila trdnost države, ki sloni na nemštvu. Posl. dr. F e r r i se je pritoževal proti laškemu notranjemu jeziku na dalmatinskih uradih in trdil, da so ravno državni uradniki tisti, ki v Dalmaciji povspešujejo ituli-janstvo. Češki poslanci so tudi v včerajšnji seji predložili več novih nujnih predlogov, kar zopet potisne za mnogo časa nazaj razprave o vladnih predlogah. O položaju. Iz ene krize se poraja druga in situvacija se vrhovati tako, da že rase čez glavo njim, ki gledajo v skrbeh okolo sebe, kaj bo iz vsega tega ?! In kako krvava ironija se zdi človeku, ko gleda, kako ves razvoj priča, da so ravno oni, ki prosijo in rotijo daces na desno in levo, da bi parlament priveli iz kaosa do kolikor-toliko normalnega delovanja — da so ravno oni pomagali znašati materijal za barikade, ki danes zapirajo pot do normalnih odnošajev. Te dni je nemški kancelar Bfilo\v, z ozirom na težave v nemškem državnem zboru, govoril nekemu poslancu nekako tako-le : »Obstrukcija škodi ugledu parlamenta «n ima ta učinek, da sploh zaustavlja parlamentarni mehanizem. Čim se je enkrat začelo z ob-strukcijo, se ne pride več iz obstrukcije. Danes se obstruira od desne na levo, jutri od leve na desno. Obstrukcija poraja ob-strukcjo. Danes je levica tista, ki prepreča z obstrukcijo kakov zakon, katerega želi desnica, jutri se godi narobe.« Tako je govoril grof Biilo\v — tako, kakor da navlašč govori na adreso avstrijskih državnikov fiz zadnjih par let. Da, da, te državnike tepe danes obstrukcija, k a-teri so oni pripomogli d o popolne zmage! Seveda so oni hoteli legitimirati le nemško obstrukcijo, a sedaj jih je poučil nemški kancelar, da ena obstrukcija poraja drugo obstrukcijo. Tako je naš parlamentarizem med dvema mlinskima kamenoma obstrukcij od desne in leve. Pa ni le obstrukcija jedina šiba, ki so jo pomagali plesti naši državniki in ki sedaj tepe njih same, ampak hudo tako šibo so si j spletli tudi s tem, da so nemškim obstruk-j cijonistom tako ročno pomagali razbijati prejšnjo večino in so bili najeli znanega Ja-\rorakega, da je zamahnil v zadnji udarec. Kakova usjdna pogreška je bila to, občutijo državniki v vsaki fazi sedanje krize, ki pretresa državo. Država, parlament, vlada in vsa politična situvacija vise kakor v zraku, brez vsake opore, ker so podrli staro, ne da bi bili znali ali mogli staro nadomestiti z novim ! To občutijo državniki izlasti v tem hipu, ko je na dnevnem redu vojna predloga. Z najvišega mesta in vojna uprava pritiskajo nanje, a vladni možje so kakor tisti starček, ki čepi na strehi in si ne ve pomoči. Večine, porotno sodišče v Gorici. Več 0 tej zname-katero bi vodili Ja\vorski in drugi možje, ki niti vesti prihodnjič. so bili le prepcslušni nasproti vsaki želji vlade, te ni več! Oni pa, katerim na ljubo se je legitimirala slavna institucija obstrukcije in razbila prejšnja večina, nočejo ni čuti o kakih dolžnostih vlade, ampak napovedu- Poroka. Jutri se poroči naš narodni trgovec gospod Ivan Kržez go^pico E m o Lovšinov o. Bilo srečno ! Naš jezik na železnicah. S Prošeka nam pišejo : Mučao je za naše ljudstvo, ako jejo ravno oni - nemške skupme namreč - , morQ (>bgevati z uradniki) nezmožnimi našega najhujo opozicijo. Jedne so torej odbili, drugi jezika Tako ge dogaja q pr Qa pa, ki naj bi bili v nadomestdo, odrekajo nfl proseku Xe (Jni aem ba ^poslal praren vsako službo. ' j o «- • i sod v rulj; nisem se pa mogel sporazumeti Tako jih tepe šiba, ki so jo pomagali „ > , , , ... J r J r ® z uradnikom glede vozni ne, ker isti ne zna plesti; ali ne tepe samo njih, ki so zaviti v , na§ega jezjka , , Izvrgfcno ; Kaj misli vendar nesrečne centralizatorične in germanizatorične 8|avna direkcija južne železnice, da nam v tradicije avstrijskega birokratizma, ampak Qaše krflje poši)ja ^^ k- n(j znajQ govoriti tudi narode te države, katerim je ustavno z nami ? , NM; to žkandalozao> tla na že]e_ življenje v prokletstvo, me*to da bi jim bilo ZQici> ki teSe po sloven8kih tleh in vle5e do_ v blagoslov in v krepko inicijativo za vzrav- j hodke <)d 9ioveQ3keffa prebivalstva, ne moreš navo političnih in narodnih ostrin ter plocto- govoriti z u8lu*benci, ako ne znaš vsaj ne-vito gospodarsko in socijalno reformo. koliko nemškii oziroma italijanski ? ! Sedaj so gospodje v zagati in po svojih j Cpravništvo .Slovenke* prosi p. n. naporih, da bi našli izhoda, prihajajo v kon- ' naročnice iu naročnike potrpljenja, ker zamore fiikte na vse strani. Glede vojne predloge >Slovenka«, _ ki se je preje zakasnila za-ima vlada malo ne vse skupine proti sebi. le radi bolezui urednice _ vsled t9hničnih o veleposestvu, nemških katolikih in poljski težav v ti„karni iziti še le pribodnji te(len. šlahti še ni nobene jasnosti. »Svetilnik« je izšel danes in prinaša Vojna uprava pa ni vajena odnehovati natančno p0r0čil0 0 občnem zboru in j od svojih zahtev. Prvo predlogo je sicer umaknila, ali odrekla se ni temu, kar hoče doseči : pomnoženju prezenčnega stanja. Vojna uprava sili, naj se ta predloga hitro reši v odseku, g. Koerber pa hoče zavlačevati, ker... nu da, ker ne more — kakor smo že rekli: ker ima glede vojne predloge proti sebi nasprotnike svoje in — in prijatelje! ! Nič ne-verojetnega ni torej, kar poroča »Politik« z Dunaja, da je v ministerskem svetu prišlo do ostrih konfliktov med ministrom pred^edai-kom in ministrom za deželno brambo in da je med obema gospodoma navstalo jako ne-peto razmerje. Če pa je v državi, kakoršna je naša država, konflikt med tema dvema či-niteljema, potem so se morale razmere že zamotati v klopec, katerega ni možno razvozlati, ampak ga je možno le — razsekati. Ministrom za pravosodje bo baje imenovan sedanji predsednik višega deželnega sodišča v Zadrti, dr. Gertscher. Tako vsaj poroča list »Die Zeit«. Dr. Gertscher je Nemec po mišljenju, sicer pa vešč našemu jeziku. Deželnozborske volitve. Na Dunaju so antisemitje včeraj — na ožji volitvi j — odvzeli ostalim strankam še zadnji de-želnozborski mandat, — v okraju Favoriten — tako da bo Dunaj odslej v deželnem a vnem shodu političnega društva »Kdinost« v Skednju dne 2. t. m. Iz tajnikovega poročila, pa iz govorov prof. Spinčica in dr. Uvba'r.i je razviden položaj Slovencev v Trstu in v monarhiji. Poročilo je sestavljeno poljudno, a natančno, ter je namenjeno našim delavskim stanovom. Dobiva se po onih tržaških toba-karnah, kjer se prodaja »Edinost«. Ličen skladni koledar je ravnokar izšel. Cena mu je samo 70 st., s pošto 2(» s t. več. Delo je dobro znane narodne tvrdke Ivana Bonača v Ljubljani, katera kaže vedno velik napredek. Želimo, da bi dobil skladni koledar obilo naročnikov. Najdena je bila mala ženska ročna torbica, v kateri je nekaj stvari. Ista ae nahaja v našem uredništvu. l>r»žbe premičnin. V pond., dne 10. nov. ob 10. uri predpoludno se bodo vaia«! -aredhe tuk. c. kr. okrajnega sodišča «u c -vilne etvar. vršile sledeče dražbe premičnin : Piazza delle Poste 1, klopi, voz in razno; ulica Sette Fontane, hišna oprava : Rocol 30, hišna oprava ; uiica Ireneo o, hišna oprava : ulica Canale 7, lukni stroj in razno. v remensi* 'dočuik. včeraj, toplomer ob 7. uri zjutraj 0°.0 ob 2. uri popoiu >--15.—C. — TlaKOEuer ob 7. uri zjutraj T ti T. »J — Uauco pumu or> ^.10 ^celudm. Prochazko in socijalistom drora. Adlerjem, izvoljen je bil namreč Prochazka se 139 ! glasovi večine; dobil je (3362 glasov, dr. DrUŠtVejlB VeStL Adler pa b'J'Jo. Po volitvah so se dogajali izgredi inje bilo kakih 60 o-ieb ranjenih.— »Tnrovsko izobraževalno društvo« Nadalje so antisemiti zmagali še na ožji vc- naznanja svojun členom, da bo jutri popo-litvi v Mitelsbachu, medtem ko je bil na lufine Pouk v slovenskem trgovskem dopi-ožji volitvi v Dunajskem Novem mestu iz- j sovamu. voljen nemško-nacijonalni kandidat. Dramatično društvo naznanja svojim Na volitvah v spodnještajarskih mestih igralcem, da bo jutri ob J. uri popoiu dne v in trgih zmagali so povsod nemški kandidatje, j telovadnici »Trž. S,kola« vaja za »Divjega kar pa je bilo, — z ozirom na to, da dr- lovca«. Gg. igralcem in igralkam se pripo-žavni uradniki malo-ne kakor en mož glasu- roča, da točno pridejo. Izjava. Podpisani izjavljam, da so bile besede, ki sem jih pisal pevskemu zboru »Bratovščine sv. Cirila in Metodija«, pisane le v naglici in nepremišljeno ! Izjavljam t«»rej. da preklicujem te besede, ker niso bile jejo za nemškega kandidata pričakovati že v naprej. Iz ogrske zbornice. V včerajšnji seji ogrske poslanske zbornice je prijavil predsednik, da mu je posl. Nesai sporočil, da je vojaška oblast proti njemu (Nes^iju), kakor reservnemu častniku, uvela disciplinarno prei- j ii i 1 oš S \ a 1>. skavo, ker se je kakor poslanec udeležil Sv. maša zadušnica za pokojne člene Košutovih slavnosti v Kološvaru, kjer so : »Delavskega podpornega društva« bo dne bile uprizorjene demonstracije proti cesarski T. decembra t. 1. ob 9. uri zjutraj v certcvi himni. Na skrajni levici so se vsled tega pojavili burni prizori. sv. Antona novega. O d b o r. ha možko podružnico družbe sv. CI- Posl. O 1 a v je obsojal postopanje vo- rila in Metodija v Trstu se je nabralo na jaških oblasti, katere da nimajo pravice kršiti j svatbi g. Ivana Prunka z gospino Ivano I\>-ljudskih pravic. Ta zadeva je bila potem točnik 8 K, darovali so: novoporočenca 3 brez razprave izročena imunitetnemu od- I K, rodbina Kiobčover 3 K in drug g. An-seku. I tončič Matija 2 K. O priliki izvolitve no- PobI. L e n g v e 1 je protestiral proti j vega župana v Kanalu ne je nabralo 8 K nameravanemu povišanju kontingenta novin- , 68 stot. — Srošiljatev, naslovljena s poštno postajo »Podgrad v Istri«, češ : pišite raje illvrisch Castelnuovo'. O tem, da-li je ime »Castelnuovo« napačno, o tem se z jeziki »slovei, kakoršni so italijanski gospodje, ne bomo prepirali na tem mestu. Razvalina na Castelvecchio«, da bi se radi tega sedaj va«. ki £je menda stara istotoliko let, kakor nekdanji grad. imenovala »Castelnuovo«. Edino pravo ime je »Podgrad«, kajti 1 zadevnega članka: vaH v resnici leži pod gradom, ki je gori na >Završene so torej volitve, malem hribu sedaj v razvalinah. — Zato pa mi vselej zahtevamo, da se naslovljajo naše poštne pošiljatve: Podgrad v Istri. — Ker ;>a skušnja uči, da take pošiljatve romajo *em pa tje, zato nekateri pridevajo v oklepajih »Illvrisch Castelnuovo«. A glej ga spaka! Ako p'šemo tako, oziroma pišejo razne osebe in tvrdke, ki nam v Podgrad pošiljajo različnih stvari, romajo ti tvoja pisma in druge pošiljatve cel«1* v Castelnuovo, ki leži v Dalmaciji (!!), da si je na pošiljatvi razločno pisano : Illvrisch Castelnuovo« ! — Torej tudi to ne velja vselej. — Nekateri si še drugače pomagajo, da bi tem gotoveje dobili svoje pošdjatve. Prosijo namreč, da se jim ali k »Podgrad v litri«, ali pa k »Illvrisch Castelnuovo« pridene »via Kozina«. — Ali vse nič ne pomaga: pisma ti romajo zopet doli v Dalmacijo, ali — na Kranjsko! Tako se navadno godi s časniki, posebno pa z različnimi paketi. Tako se je dogodil te dni sledeči slučaj : na pošti v Podgradu je bilo menda 6 postnih spremnic, a paketov še do danes ni, dasi pozitivno znamo, da je na jednem paketu napisana pošta: »Post Ilivrisch-Castelnuovo«. Jedna -jiremn ca pak je došla z Reke. Menda je l »Ker Človek poslal z Reke za preddan vseh Svetnikov dobrih rib v Podgrad. Dobre in zaželjene ribice so srečno priromale preko pošte v Podgradu pravemu Človeku v roke, a poštne spremnice zopet ni bilo. To imajo menda na posti v Podgradu, odkoder so seveda ribice, katere so gospoda že davno slastno pojedli, reklamiral*. Pa ne mislite, da je to prvi slučaj, to *e godi leta in leta. — Mi bi nemil jKŠtnemu ravnateljstvu, da naj uradnike pri dotičn m oddelku opomni na to, da, ako že pošiljajo spremnice na pravo pešto, naj pošiljajo tudi dotične zavitke ali pakete. So pač že menda v dotičnem oddelku kaki »Protectionskinder«, ki seveda znajo samo vse — razun enega, ki je bil nekega človeka ranil s palico — zopet izpuščene na svobodo. Dosedaj ai znano še nič avtentičnega. Zaroka v cesarski hiši. DUNAJ 8. (B) »VViener Zeitung« objavlja zaroko nadvojvodinje Klizabete Amalije s princem Alojzijem Marijo Adolfom Lichtensteinskim. DUNAJ 8. (B.) Njeg. Vel. cesar se je peljal danes v Laksenburg, kjer je bil povodom zaroke nadvojvodiaje Elizabete Amalije s princem Lichtensteinskim rodbinski j obed pri nadvojvodinji Mariji Tereziji. Obisk predsednika fraueozke republike v Italiji. PARIZ 8. (B> »Gaulois« je izvedel, da je bilo po dolgih pogajanjih sklenjeno, da se sestanek med predsednikom in kraljem Vik-. torjem Emanuelom ne bo vršil v Rimu, ampak v kakem drugem laškem mestu : Tu-rinu, Milanu, Florenci ali Neapelju. V tem slučaju kralj Viktor Emanuel ne vrne obiska predsedniku Loubetu v Parizu, ampak v kakem drugem mc^tu južne Francije. Rimska kurija je na neko tozadevno vprašanje fVancozke vlade nedvomljivo izja- X n x Svoji k svojim! ZALOGA * pohištva X X X X X X X X X X X X dobro poznane tovarne mizarsfce zadruge v Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske iežele. Solidnost zajamčena, kajti les se cwu$i v to nalašč pripravljenih prostorih 9 tem-l»eraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. •V Album pohištev brezplačen. X X x x X X X X X X X X X X X X iS X leta listič »Štajerca«: plačevali tisoče in ti- vila, da vsprejme papež predsednika le tedaj, soče, da so mogli brezplačno pošiljati ta isti poprej obišče papeža in ako bo bival umazan listič vsakomur, kdor je hotel ali ni hotel. T a v o 1 i t e v j e pravi polom,] kanu. prava katastrofa za to n e m š k u- j tarsko bedarijo. No, gospodje nem-škutarji, sedaj vidite: Z gnojnico in z blatom, s katerim ste leta sem polivali in blatili vse, kar je slovenskega, vse, kar je narodnegt, niste pri lobili v svoje vrste ne enega moža, čegar ime ima kaj veljave med poštenim svetom in sploh med svetom. Od vseh volilnih mož volilnih okrajev Ptuj Ljutomer, na katere ste obračali svoj glavni trud, spravili ste skupaj borih 13 in S, skup »stim« ! V zadnjem odstavku pa izvaja, da so Slovenci sijajno očuvali svoje pozicije, da so pokazali nasprotnikom in vladi, da na Spodnjem Štajerskem živi slovenski rod. Vlada bo morala u važe vati to dejstvo, ista vlada, ki se je dajala slepiti od »Stajer-čevih< laži, češ: da narod 9loven*ki zapuš5a svoje voditelje. v palači francoskega poslanika pri vati- Strajk na Francozkom. MA.RZELJA 8. (B.) Med odposlanci premogovnih družeb v Grand-Coinbe in odposlanci štrajkujočih delavcev se je d>3eglo sporazumljenje v vseh spornih vprašanjih. Olpislanci so sklenili, da sa ne bodo ozirali na razsodbe mirovnega sodišča. Ako Be do dne 15. ne prične zopet delo, nočejo biti družbe več vezane na storjene sklepe. xxxxxxxxxx XX *xxx Na cesti od Herpelj do Brezovice se je izgubila puška dvocevka (lankasterca). Kdor jo je najšel naj jo blagovoli proti nagradi izročiti v krčmi g. Mezgeca „na štrangi" v Kozini. Slovel, flrnštvo „Ilirija" ? Pran-II. Ivan Čeh v Roču (Istra) pozivlje trgovce i ii krčmarje kateri si ži»le nabaviti jako dobrega vina naj pridejo v tukajšnjo okMico, ker letos so vina izvrstna. Naznanja tudi o čegar zemlji tečejo njene železne proge. Da se to ne zgodi, je Kriva v prvi vrati njena uprava, v drugi pa naša občinska in deželna zastopstva, ki, me -.0 da bi |H>eegla po skrajnih sredstvih in odločno zahtevala tudi elovensk h nadpisov širom sU.venskih zeroelj, puščajo, da tistih par kapitalistov svobodno zajnistavljijo iii žalijo našo narodnost. Na istem kolodvoru je v veži že od leta 1 nabita neka odredba, zadevajoča izvo-ščeke in izdana po c. kr. okrajuem glavarstvu, v slovensko nemško-! a š k e m jeziku ! Za par T^ahov, ki »e slučajno vozijo v Po stojno. so čutili potrebo, da so iziali odredbo tudi v laškem jeziku : za Slovence pa. ki so tu edioi prebivalci — zadostuje sainonemški nadpis nad blagajno kolodvora Mi n mamo nič proti odredbam pa bodi tu li v kitajskem jeziku, a zahtevamo, da se tako- I iz Železne Kaplje na Koroškem. Sum oblast., da ni umobolni morilec, je vzbudilo dejstvo, da je od etvari pokojnice zmanjkalo dragocenosti v vrednoBti 1400 K. Sumiti so začeli na Tschedenika; zaprli so ga in našli pri ujem ukradene dragocenosti. Vspričo take dokazilne okolnosti je Tschedi-nek pripoznal storjeni čin, in je še pojasnil, da je železni drog, katerega so bili našli pri umorjen', zato položil tja, da bi sum navel na umobolnega sinu. (Dopis iz Prage.) Pr šli smo v veliko mesto s čistim navdušenjem, da se temeljito pripravimo za svoj življenski poklic. Prišli smo v Prago, v to ponosno prestolico češkega naroda, da se obogatimo z njegovimi kulturnimi sadovi. Mi Slovenci smo dozdaj ogromno kulturno silo češkega naroda bolj čuti l i, bolj vanjo verovali, nego jo izpoznavali od blizu ter crpili iz nje moči za lastno narodno delo. Naša slovanska vzajemnost je bila dozdaj preveč akademična. Obrat na boljše je opažati še le v novejšem času, ko je slovenska mladina pričela prihajati v zlato Prago. In vendai vlada med t-lovenskim dijaštvom še vse premalo zanimanja za idejo, z.a okoriščanje z napredkom najkulturnejšega slovanskega naroda. To pa je velika škoda za dijake same in za slovenski narod posebej. Krivi so temu deloma različni predsodki, deloma nejasnost stvari same, namreč, koliko važnosti bi postalo lahko za slov. dijaka življenje v Pragi, in pa — gmotno vprašanje. Posebno posledrje zlo bi zaslužilo veče pozornosti '"n ravno temu so namenjene te vrstice. i jiij Ciljcrtij 1 1 » 1 > nasl. Fr. Hitty TRST.-nI. Barriera vecchia 13-TRST. s*- Zaloga snovij za moške iz ta in inozemskih tovarn. Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje zimsko perilo. IzlMir dro h na r i.j. Sprejemu naročbe za obleke meri. po i pekarna in trgovina jest vin. Podp sani ima cist naznaniti slavnemu slovenskemu občinstvu, da mi svojo pekarno in sla Ičičarno v ulici Giulia Št. 22. V" isti Velika večina slovenskih abiturijentov se ; ^ proj,ja najrazliča>ših vrsti kruha in slad- vprašuje o izbiranju vseučilišča: kako se «ič. Posebno pa priporoča biškote na korist preživim? Konec koncu pa je: na Du- družbi sv. Cirila in Metoda («boj se 10O Brzojavka poročila Državni zbor. DUNAJ 8. (P.) Včeraj je bila v zbornici poslancev prečitana interpelacija posl. Spinčiča na mi niste rskega predsednika, kakor voditelja ministerstva za pravosodje [radi postopanja v jezikovnem pogledu v civilnih kazensk h stvareh na okrajnem civilnem kazenskem sodišču, na deželnem sodišču in na trgovinsko-pomorskem sodišču. (To inierpela-cijo priobfiimo čim prej po atenegra^čnem zapisniku.) 'L včerajšnje ožje volitve. naju in v Gradcu so občeznana stara pod porna društva; tam lahko upam, da dobim kako ustanovo; in če še ne bom izhajal, si kaj prislužim s poučevanjem ali kaj podobnega. V Pragi pa vsega tega — ni.. Zaključek takih premišljevanj je, da študira vse na Dunaju in v Gradcu, da tam nadaljuje na srednjih šolah začeto — nemško vzgojo! To resnico so sprevideli požrtvovalni praški Slovenci in so s pomočjo nekaterih za slovensko dijaštvo zanimajočih se Cehov ustanovili »Podporno društvo za slov. v i s o k o s o 1 e e v Pragi«. V prosincu t. 1. je začelo to društvo delovati, in kako potrebno je bilo, kaže dejstvo, da in je izdalo v tako kratki dobi nad 1000 K in podpore. Najbolj pa čutijo potrebo tega društva revni praski vseučiliščniki, katerim Be ob priliki podelitve skromnih podpor namigava, da se je bati, da društvo — preneha s svo* jim plamenitim delovanjem ! Pokažite svojo požrtvovalnost tudi na- DUNAJ 0 stot. stranki). Slovenci naj zahtevajo povsod le te biškote! l)al}e javljam, da sem odprl pri sv. I\anu, nasproti novega - Saro Inega doma«, prodajalnico jestvin, preskrbljeno z vsem, kar spada v to vrst.) trg»vine. I51a$r"> je naj b »'j -š;h vrst in p» zmernih cenah. Ta trgovina nosi samo — s ovenski napis. Torej svoji le Bvojim ! Z vsem spošiovanjem Svetko Hanibal Škerl, trgovec. Pri i9 fMh rrst, R S T >okim» iMsaiinsr Levi Minzig & & & & & & Sf Sf & & & m m § © © 1(9 5 © © (S 6 & & TOVARNA Via Te«*, vogal Via Linftu«« ZALOOS: i Piazza Rocarlt it 2 (šolsko posJopj«) | In Via Rlb«rf« v. Ivanu ; Ivan tergol. Colognati Ben.. Jonip Pertot. Anton Brumat v Barkovljah; .laka Štoka na Kontovel u, Josip Gustinčič. Ivan Seles pri sv. Križu. Ivan Fr. Malinič v Bazovici. Glavna zaloga : tvrdka J. Drufovka v Gorici. > > Tržaška posojilnica in hranilnica r ittiJtrmia lairnga: omeieua poroštvom, ulica S. Francesco štev. 2, I. Telefon 952, za dame in deklice. Istotam je tudi dobiti najnovejšega volnega blaga, svite, baržuna, bar-henta vseh vrst, preprog, pogrinjat, zagrinjat itd. Najnižje konkurenčne cene. Aoaoroc.c o^ o o o O^ooc o o_®oc c o 000 0 oq°q o g0°00000 0 0 o, > > Hraalliit- uloge se sprejemajo od vsakega. tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4 Hentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom ia sicer na uknjižbo po 51 na menjico po 6*/« na zastave po 9l!%m!m. Uradne ure s« : od 9—12 dopoludne in oč 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt. Postno hranilnični račun 816.004. Epilepsija. Kdor trpi na omotici, krču in drugih uervoznih strasteh. naj zahteva o tem knjižico. V do biva *e brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke Frankfurta.« Pozor!! Uda no podpisani naznanja nljmlno vsem dosedanjim odjemalcem vin pokojnega Ivanu viteza Nabergoja, eleži A nt. Nabergoj, naslednik Ivana viteza Nabergoja. Varstvena znamka: SIDRO. LINEMENT. CAPSICICOMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domaćega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z na>o varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme orijrinalni izdelek V \\cco\i G osj). lekarnar piccoli Ljubljana. Vaše železna to vino . ___itl__ ^r '^aDut^ Peni uporabljal z izvrstnim vspehom |>ri moji soprogi, katera je dolgo časa nervozna. Prosim Vas. da mi dopošljete po pošti še se*t steklenic zgoraj imenovanega vina. 5r. L farber c. in kr. štabni zdravnik. V GORICI, dne 1(5. junija 1901. Razprodaja se v lekarnah v Trstu. Istri. Dalmaciji. Primorskem, (io-riškem in Tolminskem i>o K i\4u stekleuica. VIKTORIJA" moderci ,°oO-o ooo. 5o o o o IOOnO o i\°o o io o o O o oco C O & . ogo Prodaja roanifakturnega blaga ^ SALARINI ▼ ulici Ponte della Fabra št. 2. in podružnica „flla citta di £ondra" Peste riG\e št. 9. (Bruieij^a h sa) Častim si naznaniti slavnemu ob-nstvu, da sem otvori 1 novo prodajalnico jestvin v ulici Stadion št. 25. Proda jal niča je dobro asortirana z vodno svežim blagom, kakor : kavo, sladkorjem, rižem. moko, milom in svečami. Nadalje imam v zalogi pristne Velika zalet a izgotovljenih oblek za moške in j . . v .. ,, , . . rr . deoke Velik izVor oblek za moške od gld. 6.50 testenine iz >apolja. Holonje m 1 rsta. I t lica llk^l^ 1 za gospe in gospice po 50. 70 n ve.. 1 irld.. 1-25. 1-30, 1-80, -2"20. in 4-20. Velik izbor vseli Dreflmetov za pomlad in poletje oblete in kinčanje. velik izbor trakov, ovratnikov, in sicer: saten, perkal. pikć za obleke in bluze \ lepih risanjih. — Vsakovrstni svilnati predmet, za modnih specijalitet vsake vrste, rokavic iz svile, niti in kože ter dežnikov. Velik izbor perila dolriva se t iiiaiiiifaktnrnej zalogi JAKOBA KLEMENCA v Trstu. — ul. Sv. Antona št. 1. — v Trstu. Na zahtevauje S.opošljejo se uzorci z dotičnimi cenami pošt. p: -t. M. U. Dr. Ant. Zahorsky \ do 24. za dečke od gld. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske močne in podšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — 14, ravno take po«l>ite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld is — 32. §j-otov odlikovane tovarne Gat ti v Trstu. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene Posebnost: testenine z jajci. Izbor likerjev, vin v buteljkah, bi- hlače od gld. 2.50 — 4.50, tinejše od gld 5 — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.M) — 10. Haveloki za moške in dečke po naj nižiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva kožai za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu. Črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Ve lika zaloga snovij za moške obleke na meter al tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke j po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moške in dečke. Suho meso. Za obilne poroea naročbe se uljudnu pri-Josip Perovšek. Ridterieva leiarna pri zlatem lm t Pragi z. Ellzabetlne nlloe 6. Osmico je odprl ^ l Matija Lah v Rocolu. je na prodaj pri tvrdki & c. o v Trstu, Via 3la ne da bi se odbijal ren:n. davek. Posojila dajejo se satno članom ia sicer ni menjiee po ti °/0 iu na vknjižbe po Ol/*°/0 (Jraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopoi; in od 2. do 3. ure popol. razveu nedelj in praznikov. Slanje Hran. y!oe leta 1900. Kron 1,263.563 Poštiio-braii. račuu štv. 831315.