Št 215.
V Ljubljani, torek dne 4. oktobra 1910
Leto I.
: Posamezne Številke po 4 vinarje. : »JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob >/16. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav* ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K18*—, polletno K 9-—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 '50. Za inozemstvo celoletno K 28 —.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravnlštvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Kranjski deželni zbor.
Jutri se zopet odpro vrata one lepe dvorane v deželnem dvorcu, v katere sredini blesti na stropu Kregarjev lestenec kot simbol začetka klerikalno -nemške dobe na Kranjskem. Kratko zasedanje je odmerjeno deželnemu zboru, a tem važnejše zadeve pridejo v razpravo. Ena najvažnejših točk bo vsekako sprejetje novega občinskega statuta za deželno stolno mesto Ljubljana.
Klerikalni klub poslancev je danes že čisto na jasnem, kako se bo vršilo zborovanje, njihovi poslanci imajo že deloma izdelane govore in tudi Drobnič in Dular ga že znata skoraj na pamet. Voditelji klerikalne stranke so tudi že natančno domenjeni kako bo in kake bo imel nastope deželni glavar pl. Šuklje.
Poslanci nemškega veleposestva so že dobili upogled v klerikalne karte in jutri bodo vstopili v deželnozborsko dvorano z določeno »maršruto". Klerikalci in Nemci bodo nastopali sporazumno z baronom Schwarzom. Sivemu in starikavemu deželnemu predsedniku se sicer lahko pripeti, da ga formalno ta ali oni klerikalen poslanec napade, vendar se mu resnih konfliktov ni bati. Radi deželnega zdravstvenega sveta, kjer se bodo klerikalci spravili na zdravstvenega referenta Zupanca, se mu bo morda treba izgovarjati, to pa ,le zato, da dobe klerikalci za javnost priliko, se izkazati v nastopu proti vladi.
Najbolj klaverno ulogo bodo to pot igrali naši napredni poslanci. »Gorenjec" jim je svetoval, da naj ostanejo sploh doma, ker pozna njihovo potenco. Mi pa stojimo odločno na demokratskem stališču tudi glede našega deželnozborskega kluba. Prepuščamo mu popolno samoupravo in sam naj odloča o taktiki, ki naj jo zavzame. Vplivati nanj nočemo v nikaki smeri, pridržuje si svobodno kritiko o njihovem postopanju. Umevno pa je, da si štejemo v dolžnost ga opozarjati na strankin program, s katerim posamezni vodilni gospodje radi pridejo navskriž. Eno pa je, kar moramo že danes grajati. Jutri je že prva seja zasedanja, a naši poslanci še niso imeli niti ene klubove seje. Očividno §e hoče to pot zopet tako delati kot vedno. Dva gospoda hočeta pod enim klobukom odločiti o vseh važnih vprašanjih. Ta nedemokratski pojav, te znake absolutizma in terorizma v deželno-zborskem klubu mora vsakdo najostreje obstojati ; kajti s takim posto{)anjem se jemlje veselje do dela vsem ostalim poslancem in naj bi bili vsi I. vrste moči. In naši poslanci? V deželnem zboru jih bodemo zopet imeli priliko gledati, kako znajo zlesti pod klop. »Slov. Narod" obeta radi ljubljanskega županstva nujen predlog, ki ga bo Šuklje dal na razpravo šele koncem seje. Interpelacije se gospodje očividno ne upajo staviti. Kako pa tudi? Baron Schwarz bi hitro dr. Tavčarju in Trillerju odgovoril, da
je dvorni svetnik Ploj bil pri njem in da je vprašal že za župana Tavčarja.
Presenečenj od deželnega zbora ni pričakovati. Zgodilo se bo to, kar hočejo klerikalci. Naši bodo kimali.
h slovenskih krajev.
Idrija. Dopisniku notice »Idrijski m 1 a din i\ Imenitno znate sklepati, da so dijaki avtorji »Jutrovega" članka o umiranju »Narodne Čitalnice". Zmotili ste se malo, pa nič ne de: resnica ostane resnica; kar smo napisali o »Čitalnici" je žalibog popolna istina in ostala bo, pa če se zale-tujete v dijake »mladine" ali pa v kogarkoli. Impertinenco pridržite kar lepo zase. Ce dijaki visokošolči niso člani »Čitalnice", imajo čisto prav — v potapljajočo se ladjo nihče ne bo vstopal; tem manj, ker zadnji up na rešilno delo bi jim ravno vi odvzeli v svoji zahrknjenosti. Glede lenuharenja bi tudi najlepše storili, če bi molčali. Kdor hoče, lahko vidi 1 Seveda, za vas je to premalo: vsaka stvar bi se morala obesiti na največji zvon in zabobnati na najmočnejši boben. V informacijo še to: dopis se je poslal »Jutru" radi tega, ker »Sl. Narod" bognedaj, ea bi sprejel kritiko kakega naprednega dručtva ali posameznega člana. Le odkrite besede, četudi malo ostre, ne
—	in vse bo dobro! Kako ste pametni!! Zelo žalostno vlogo igrate; zakaj, to boste izvedeli v najkrajšem času, ko bodo začeli izzvani mladini »pisariti".
Nekdaj Čitalničar.
Opatijske novice. Šolstvo, Lefošnje leto se je vpisalo v hrvaško ljudsko šolo v Opatiji 239 otrok a v hrvaško komunalno malo realno gimnazijo, v kateri se je letos odprl II. razred, 56 učencev. Značilno je, da nemški in italijanski roditelji pošiljajo svoje otroke v hrvaške šole, Ja na žalost naši ljudje, posebno nekateri slovenski starši, pa s svojimi otroci napolnujejo nepotrebno nemško šulferajnsko šolo.
Avstrijska pravica. V Opatiji, v kateri je živelj, poleg par privandranih Nemcev in Madžarov, skoraj izključeno slovanski, vzdržava naša preljuba mačeha vlada, italijansko šolo za 5, reci pet otrok. Za teh 5 otrok plačuje vlada učiteljico, a za tisoč drugih otok v Istri, kateri slučajno ne obožavajo italijanskega in nemškega Boga se pa ne zmeni„pri ti naši pravični vladi noben hudič. Če pa človek tako [krivično postopanje vlade kritizira in če ne polju-buje vedno palic, s katero se nas bije, se ga pa proglasi za veleizdajnika in marš v luknjo ž njim. Pa naš Bog tudi še ni umrl in upajmo, da bode prišla sobota, ko bode vzel v roke bič in izplačal trgovce naših kož s tem, da jih bode spodil iz našega hrama in jim iztrgal škarje, s katerimi kroje sedaj nam pravico, in jih zatolkel onemu
teh trgovcev naših kož v zabito grman-sko butico.
Avstrijska hotelska družba v Opatiji. Ta družba je kupila je svoje-časno vsa posestva Južne železnice v Opatiji, katera se cenijo na okroglo 21 milijonov kron. Sedaj kupuje zopet posestvo hotelirja Konrada Quitte za 1.600-000. — Če se vzame v poštev, da ta družba tudi v Trstu kupuje zemljišča in hotele, se lahko vidi, kam pes taco moli. Ker se je svoje-časno ustrojilo enako društvo v Opatiji-Voloski na hrvatski podlagi, katero društvo tudi kupuje in je že precej zemljišča pokupilo, more se smatrati to nemško hotelsko družbo, kakor nekako nemško kolonizacijsko družbo, katere namen more edino biti, omajani klin za most od Balta do Adrije utrditi.
Opatija-Volosko aliVolosko-Opatija? Opatija-Volosko oziroma Vo-losko-Opatija je danes že zvezano in tvori eno mesto. Svoječasno se je že sprožila misel, da bi se ta dva kraja pretvorila v eno občino, v eno mesto, katero bi se imenovalo Volosko-Opatija oziroma Opatija-Volosko ala Budim-Pešta. Ker se je pa takoj pojavilo nekako nesoglasje med ljudstvom oziroma Občinarjem občine Volosko in podobčine Opatija, moralo se je to nakano opustiti in čakati menda boljše bodočnosti. Kakor se pa sedaj vidi, počelo so se višje oblasti same zato zanimati in poslale so že na razne c. kr. urade v ;Voloski nalog, da se mora od sedaj naprej vedno in na vsih tiskovinah in pečatih spremeniti ime mesta Volosko v Volosko-Opatija.
Splošni pregled.
Turki ostanejo Turki.
Mladoturki so mnogo obetali in mnogo obetali in mnogo se je od njih pričakovalo. Mislilo se je, da bodo pod njihovim režimom vsaj svojega življenja varni, da prenehajo trpinčenja in ubijanja, ki so bila prej na dnevnem redu. Razvoj dogodkov na Turškem nam pa dokazuje, da so vsa ta pričakovanja ostala samo — pričakovanja.
V	začetku mladoturškega režima, ko so mladoturki potrebovali pomoči nemuslimanskih narodov, so pač prenehala ubijanja in trpinčenja nemuslimanov, ali komaj so mladoturki premagali staroturke, so že začeli preganjati nemuslimanske narode in danes so trpinčenja in ubijanja Srbov, Bolgarov, Grkov in drugih zopet na dnevnem redu, kot v »starih dobrih časih." Razlika je samo v tem, da so danes odgovorni za vsa grozodejstva, ki se vrše v Macedoniji mladoturki ki so še pred nekaterimi meseci govorili samo o slobodi, ravnopravnosti in humanosti. Veliko vprašanje je, seveda, če bodo imeli mladoturki od tega kaj koristi in ako dosežejo svoj cilj, uničenje neosman-
zega: mladoturki izgubijo najmočnejšo svojo oporo, ki so jo imeli ravno v neosmanskih narodih.
Španski klerikalci protestirajo.
Španski klerikalci, ki so — dokler so imeli vso državno moč v rokah — z največjo brutalnostjo zatirali vsako slobodo-umno gibanje in so napolnili ječe z naprednjaki, kličejo sedaj, ko niso na vladi, po slobodi in prirejajo protestna zborovanja proti liberalnemu režimu, ki ga je vpeljal na Španskem ministrski predsednik Cana-lejas. Pri takih zborovanjih pojejo nabožne pesmi, a govorniki kričijo, da je »vera v nevarnosti". V resnici so pa v nevarnosti duhovniške bisage in ako Canalejas zmanjša število samostanov, ki imajo vse polno tovarn, ne plačajo pa nobenega davka, bo to za Špansko in za njeno obubožano ljudstvo ljudstvo samo dobro.
Velecenjeni volilci!
Razmere, kakršne so sedaj v narodno-napredni stranki, dovedle so me do tega, da odstopam kot deželni poslanec mesta Ljubljane, in Vam dajem, velecenjeni volilci svoj mandat na razpolago.
Nasprotje med starejšo in mlajšo strujo v stranki je dospelo radi doslednega neizvrševanja nje programa do viška. Prišlo je do javnega nasprotja, {ki je le v korist nasprotnikom, stranki sami pa v škodo.
Prepričan sem, da stranka potrebuje mlajših moči. Njih še neizčrpana moč in agilnost bi stranko le poživela, če bi se bilo ž njimi tako ravnalo, kot ravna vsaka druga s svojim naraščajem.
Tudi v strankinem vodstvu se je pojavilo proti nekatvrim članom tako nazau-panje in preziranje, da so morali člani, pripadajoči mlajši struji, izstopiti iz izvrševal-nega odbora, in da se n. pr. mene kot izvoljenega drugega podpredsednika stranke ni čisto nič obvestilo in informiralo v tako važni strankini zadevi kot je bila Hribarjeva potrditev.
V	sredo 5. oktobra začne se sedanje deželnega zbora, V tem zasedanju se imajo rešiti ravno za Ljubljauo tako s političnega kakor tudi z gospodarskega stališča mestnega davkoplačevalca vele važne zadeve, kot cestni zakon, novi volilni red in Statut za Ljubljano ter vprašanje o kršenju ljubljanske avtonomije. To so gotovo tako važne reči, da bi se moral ktub deželnih poslancev sklicati že zdavno,da se dogovori o taktiki in razdeli smotreno med svoje člane delo bodočega zasedanja.
Ali do danes, 4. oktobra še ni bil sklican klub poslancev na posvetovanje!
Vsled takih nezdravih razmer v stranki ne morem več prenašati nikake politične
LISTEK.
MICHEL ZliVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[114]
»To se razume! Sicer pa povej... povej, Spadacappa, ali si upaš v slučaju potrebe onesvetiti človeka z enim samim ndarcem pesti, pa tako, da pade takoj, ne da bi mogel zakričati?"
»Oh . . . to se mi je pripetilo že večkrat, gospod vitez ..."
»Pa če bi trebalo omamiti dvoje ljudi?"
»Poskusiti je treba ... Da, zdi se mi, da lahko obljubim, za dva, ki nista opozorjena naprej ... Toda, gospod, kaj potem, če sam udarec ne bi zadoščal?"
Ragastensa je streslo. Zdaj ga je prvikrat obšla misel, da utegne biti treba umoriti te štiri stražnike. In misel mu je povzročila neodoljivo grozo. Umor štirih nesrečnežev, ki jih bo nemara moral zabosti, se mu je zazdel najgroznejši dogodek vsega njegovega pustolovskega življenja. In vendar . . .
»Kaj naj storim?" je ugibal, ves bled od tesnobe. »Kaj naj storim?"
In odšel je, ne da bi odgovoril strašnemu vprašanju bivšega bandita. Krenil je naravnost proti krčmi, ki je pod svojim skednjem nudila vojakom improvizirano stražnico. Pomislil je in odločno stopil v skupno izbo.
Častnik je bil še vedno tam. Ragastens je pričel klicati in razgrajati, hoteč opozoriti častnika nase.
Kod, za Kriščeve kosti, se ki je bil v kotu izbe
»Hudiča! Grom in strela! potikate, satani!"
»Ej, no!" je zaklical častnik, sedel k pravkar prinešemu kosilu.
»Ako prihaja ta častnik iz Rima in me je tam videl, me bo spoznal," je dejal Ragastens sam pri sebi. »Poskusimo".
In nadaljeval je svoje srdito klicanje, razbijaje z ročnikom svojega meča po mizi. Kmalu je priteklo par preplašenih strežajk.
»S čim naj postrežemo gospodu kavalirju?"
»Jesti mi dajte, hudiči! Saj poginjam od gladu! Smrt božja! Glejte, da se požurite! Saj je že to dovolj, da sem primoran obedovati sam zase ... In da bi moral še čakati !v ..."
Častnik je bil vstal in je prihajal naravnost Raga-stensu nasproti.
»Pozor!" si je rekel vitez.
»Gospod", je dejal častnik in se naklonil, »vidim, da ste vojak . . .“
»Tako je, gospod ..."
»Ali vas dolgočasi obedovati sam zase?"
»Ne morem vam popisati, kako ... V Napolju, odkoder prihajam, smo vajeni veselejšega življenja in ljubimo prijazno družbo prav tako kakor lepe udarce z železom .. . Zato razumete mojo žalost . . .*
»Torej, gospod," je vzkliknil častnik ves vzradoščen, »verjemite mi, da se nahajam natanko v tistem položaju kakor vi . . . Ali hočete deliti z mano svojo žalost in moj obed?"
»Bogme, gospod, kar ganjen sem od vašega vabila! ... Z veseljem vam drugujem — toda z enim pogojem ..."
»S kakšnim, gospod?"
»Da mi dovolite ravnati po prijateljski in plačati račun."
»To me ne bo tesnilo, če dovolite vi meni, da plačam pijačo," je dejal častnik, čimdalje blaženejži. »Torej, k mizi, prijatelj."
»Ne spozna me, “ si je mislil Ragastens ter se vsedel častniku nasproti.
Povzel je na glas:
»Ali bi mi mogli razložiti, dragi gospod, kaj je vzrok, da nahajam v tej vaški krčmi častnika papeških halepar-tirjev? Nemara prihajate iz Rima?"
, »Iz Rima!" je vzdihnil častnik. »Že šest mesecev ni hodila moja noga po njem. V meni vidite nesrečnega izgnanca ..."
»Izgnanca! . . . Torej ste padli v nemilost?"
»Ne, to je samo tako, primera. Njegova Svetost mi je poverila poveljstvo halepartirjev v njegovi tivolski vili . . . In to si lahko mislite, da mi ta ni kratek čas. Če pomislim, da že pol leta nisem igral partije triktraka z resnim nasprotnikom!"
»Takoj jo lahko igrava, ako hočete."
»Vi ste v resnici šarmanten in pristen kavalir!"
»Torej pravite, gospod častnik, da poveljujete posadki v Tivoli ?“
»Da ... In njegova Svetost je pravkar dospela tjakaj. Nadejam se, da me vzame s seboj, ko se vrne v Rim. Na vaše zdravje, gospod."
»Na vaše, gospod! Ta kapljica je nebeška. Toda, č« je sveti Oče v svoji vili, zakaj ste vi potem tu?"
(Dalje.)
odgornosti; ne morem pa tudi izvrševati mandata tako, kot bi ga rad po Vašem naročilu.
Vam velecenjeni volilci se zahvaljujem še najprisrčnejše za Vaše dosedanje zaupanje.
Dr. Ivan Oražen.
V	Ljubljani, dne 4. oktobra 1910.
Dnevne vesti.
Iz uredništva. G. Vinko Gabre je izstopil iz uredništva »Jutra".
Ganglova kandidatura. Vesele vesti prihajajo z volilnega bojišča na Dolenjskem. Volilni shodi na vse strani in na njih vse polno zavednih volilcev, ki se otresajo duhovniškega terorizma, ker so začeli samostojno misliti. In ne bodo se zmotili, ako volijo naprednega kandidata Gangla, ki je že v deželnem zboru dokazal, da ima voljo in zmožnosti delovati za ljudstvo, ker je demokrat v najboljšem pomemu te besede, ker ni demagog in ne frazer, nego mož dela. Njegova izvolitev bi bila velikega pomena ne samo za novomeški-belokranjski volilni okraj, nego za slovenski narod sploh.
Iz Novega mesta. Volilni shod v Žabji vasi, na katerem sta govorila kandidat Gangl in poslanec Hribar, je bil zelo dobro obiskan. Volilcev je bilo nepričakovano obilo tako, da v sobah in veži ui bilo prostora. Mnogi so radi tega pod okni poslušali gosp. govornika. Na shod je prišlo tudi nekaj klerikalcev, ki so pa bili čisto mirni. Neki klerikalec se je krepko izrazil proti svojemu tovarišu: Ja, če bi vedel, da Gangl poprej spravi naše fante samo za dve leti k vojakom, kakor Jarc, potem bi ga šel jaz tudi volit. Pojdi Janez in ga vprašaj, če stvar brž izvede, ker pojutršnjem moraš že »ajnrikat". Mi napredni kmetje g. Jarcu na takih volilcih častitamo in mu jih tudi privoščimo.
Predstoječe občinske volitve in vpo-kojencl. Od vpokojenega železničarja smo prejeli naslednje vrstice, ki jih radi priobčujemo: Ker je v Ljubljnni sorazmerno zelo mnogo vpokojencev, ki so po večini naprednega mišljenja, ljubljanske razmere so jim dobro znane, a poznajo tudi mnogo ljudi in bi lahko mnogo storili za narodno-napredno stranko, ako bi povsod kamor pridejo agitirali za njo.
Gerlovič — hišni posestnik. Znani vladni detektiv Gerlovič si je moral tekom svojega službovanja pri mestni ljubljanski policiji, posebno pa sedaj kot vladni detektiv, najbrže prislužiti precej denarja. Mož si je dal v Rožni dolini zgraditi lično hišico, v kateri bo vedno prav lahko tuhtal svoje detektivske načrte proti avstrijskim veleizdajalcem, obenem pa se ubijal z zapovedmi Božidarja Černeta. — Toda Gerlovič najbrže misli, davmu bo hišo plačal njegov šef ekscelenca Černe. Ker pa tudi ta ni voljan tega storiti, se je zidarski mojster g. Stanovnik obrnil na sodnjo in je vložil tožbo proti Gerloviču, ker še ni plačal dolžnega zneska. Obravnava se vrši dne 7. novembra pri tukajšnjem sodišču, soba št. 123.
Že zopet Andretto. Predrznost zna nega nemškutarja Andretta na Viču je že od sile. Sedaj razpošilja po Viču celo takim slovenskim strankam, ki ne razumejo po-
f)olnoma nič nemški, samonemške reklamne istke za svoje izdelke. V teh listkih navaja, da so njegovi izdelki »Hochprima Fabrikate*, ko je vendar že splošno znano, da se ravno v Andrettovi tovarni izdela največ smrdljivih klobas, kar potrjuje dej stvo, da mu jih je komisija že večkrat tudi zaplenila. Slovenskim strankam na Viču pa svetujemo, naj mu odpošljejo te listke tako] nazaj in ga poduče, da si takih predrznosti ne dovoljujejo.
Mestni policijski stražniki so reveži, to je znano. Služba je težka, a plača neznatna. Za obuvalo dobivajo na leto 17 kron, porabijo pa mnogo več in morajo plačevati še to iz svoje skromne plače. Približuje se zima, slabo vreme in v slabem vremenu se pokvari obuvala mnogo več kot po letu. Naj bi merodajni faktorji mislili na to in se spomnili teh revnih čuvajev javnega reda.
Avstrijska pošta. Že neštetokrat smo grajali predrznosti nemškutarskih uradnikov na avstrijski pošti. Kako daleč si upajo ti vladni protežiranci, nam priča zopet na slednji slučaj: Znani ljubljanski gostilničar g. Maček je odposlal svojemu kolegu g. Koštomaju, hotelirju v Narodnem domu v Brežicah, neki vzorec brez vrednosti. Samo-obsebi umljivo, da je bil naslov samoslo-venski. Toda kaj so storili nemškutarski uradniki na pošti v Brežicah! Kljub temu, da je bil naslov popolnoma pravilno spisan, so ga čisto enostavno prečrtali, vzorec pa odposlali nazaj v Ljubljano. Dobro smo sicer prepričani, da je g. nemškutarjem v Brežicah, g. Koštomaj hotelir v Brežicah zelo napotu, toda gospodiči se bodo ko nečno morali privaditi, dostavljati pisma itd
tudi hotelirjem v Narodnih domih na Štajerskem.
Kandijska pošta. Opazoval sem teden dni, ter samo enkrat opazil v poštnem vozu nekaj pošiljatev. Smeh se mi je vsilil, ko sem prvič videl v starodavni voziček vpreženega pinegauerja — pardon, cigansko kljuse in okoli 14 letnega postiljončka. Da, pa kako eleganten in pripraven lokal ima ta slavna poštica, paziti moraš, da se ne ubiješ, predno ti je moči dospeti in oddati
—	brzojav. Vse v miniaturi. Vse to je zasluga našega unika klerikalnega župana Zurca in pl. Šukljeja.
Poštni uradi in slovenščina. V rokah imamo ovoj pisma, ki je bilo čisto pravilno naslovljeno: Dol pri Ljubljani. Pismo je potovalo iz Metlike v Dol tri dni in nekje na pošti so prečrtali „Dol“ in napisali »Lustthal". Na kateri pošti se je to zgodilo, nam ni znano, ali je značilno za naše razmere, da nas žalijo in izzivajo povsod, mi pa molčimo in trpimo.
Belgijska godba v hotelu »Ilirija*. Hotel „llirija“ se smatra za slovenski lokal in vendar je te dni igrala tam godba 27. pešpolka, ki igra drugače samo v kazini in „Unionu“. To je malo čudno.
Akademija. Včeraj zvečer se je vršil v hotelu Tratnik občui zbor izobraževalnega društva Akademije. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da se je omejila Akademija vobče na predavanja v Ljubljani, a predavanja na deželi je prepustila nZvezi slov. izobraževalnih društev”, kateri je šla vedno na roko. Raditega je imela Akademija na deželi le tri predavanja, v Ljubljani pa devet predavanj v Mestnem domu. Pomanjkanje predavateljev je vzrok, da se ni vršilo več predavanj. Akademija je delovala jako intenzivno pri Simon Gregorčičevi knjižnici in čitalnici. Poleg »Prosvete" je bila Akademija" edina, ki se je brigala za ta zavod. Tretje društvo ki bi se še moralo brigati za knjižnico, svoje naloge ni izpolnjevalo. Knjižnica razpolaga s premajhnimi gmotnimi sredstvi, da bi mogla uspešnejše delovati. Če se konča enkrat prepir radi Dietlove zapuščine s finančno prokuraturo, potem se bodo njeni letni dohodki zvišali za kakih 500 kron in bo mogoče bolj skrbeti zanjo. Knjižnica šteje danes nad 3000 knjig, a čitalnica 105 časopisov. Urednik Zalar omenja, da je čitalnica premalo časa zvečer odprta, da bi jo moglo zlasti delavstvo številneje obiskovati. Iz blagajnikovega poročila posnemamo, da je imelo društvo v preteklem letu prejemkov 917 kron 93 v, izdatkov 495 K 91 v, torej blagajniškega preostanka 224 kron 02 vin. Naložene razpoložnine ima danes društvo K 1153 40. Na podporah je prejelo društvo od posojilnic 190 kron in sicer od Kmetske posojilnice v Ljubljani, posojilnice v Ribnici, na Vrhniki, Zagorju ob Savi in Loškem Potoku. Dolga ima drušvo 900 K. Izreče se zahvala mestni občini ljubljanski za prostor v Mestnem domu, posojilnicam in časopisju. Pri volitvah so bili izvoljeni: prof. Reisner za predsednika, za odbornike pa gg.: Dr. Cerk, dr. Demšar, dr. Šlebinger, dr. Stoje, prof. Brezn ik, dr. Mole, dr. Grošelj, dr. Lavrenčič J o s. in urednik Zalar, za zunanje odbor nike dr. S. Dolar v Kranju, dr. J. Lončar v Idriji in dr. I. Merhar v Trstu; za preglednika pa dr. Ravnihar, dr. Švigelj in dr. Tiča r. Pri slučajnostih želi g. Rib nikar ozkih stikov med Akademijo in Iz obraževalnim klubom, kar g. predsednik z veseljem pozdravlja.
Dolenjska podružnica »Prosvete". Na II. rednem občnem zboru se je konstituiral odbor sledeče: načelnik Ivan Legat; tajnik Avgust Arselin; blagajnik Franc Mramor; knjižničar Aleksander Jakša.
Glasbena Matica opozarja svoje člane na izredni občni zbor, ki se vrši danes zvečer ob 8. uri v društveni dvorani.
Podoknica gospodu ravnatelju Glasbene Matice Franu Gerbiču. Na predvečer 70. rojstnega dne prezaslužnega skladatelja in šolskega ravnatelja Glasbene Matice go spoda Frana Gerbiča priredi danes zvečer proti 9. uii pevski zbor Glasbene Matice slavljencu pred njegovim stanovanjem na Turjaškem trgu podoknico. Moški zbor Glasbene Matice zapoje 3 izmed slavljenčevih najnovejših sladb: 1. Slanca, 2. Lahko noč, 3. Vinska.
Razpisano ravnateljsko mesto. Na c. kr. državni višji realki v Trstu z nemškim učnim jezikom je razpisano ravnateljsko mesto. Prošnje se morajo vložiti do 15. novembra t. 1. in sicer potom tržaškega namestništva na naučno ministrstvo.
Tujski promet v Ljubljani. Meseca septembra je došlo v Ljubljano 6533 tujcev, 1376 manj kakor prejšnji mesec in za 83 več, kakor isti mesec lanskega leta. Nastanilo se je v hotelu Union 1363, Slon 1201, Lloyd 676, Malič 318, pri Avstrijskem cesarju 305, Ilirija 291, Južni kolodvor 271, Tratnik 236, Štrukelj 199, Tivoli 167, Bavarski dvor 100, v različnih gostilnah in prenočiščih pa 1412 tujcev. — Iz Kranjskega je bilo 1291, iz Dunaja 1042, iz čeških dežel 313, iz Ogrskega 173, iz Hrvatske in
Slavonije 355, Bosne in Hercegovine 83, Nemčije 286, iz Italije 233, Rumunije 2, Rusije 14, Anglije 7, Francoske 17, iz balkanskih držav 128, iz drugih evropskih dežel 157, iz Amerike 13 in 7 tujcev iz Azije, Afrike in Avstralije.
Ustanove za železničarje. Kakor vsako leto razdelili se bodo tudi letos dohodki sledečih ustanov med potrebne, vpo-kojene železničarje: Matija vitez Schonne-rerjeva ustanova, avstrijski pomožni sklad za železničarje, Moric baron Konigswarter-jeva ustanova, ustanova za avstrijske železniške invalide, Ferdinand Linderjeva ustanova, S. Hahnova ustanova, Friderik Avgust Birkova ustanova za vdove in sirote, Josip Dorrekova ustanova in Fran Riesnerjeva ustanova za pomoči potrebne čuvajeve vdove. Prošnje za prve štiri imenovane ustanove nasloviti je na kuratorij, sledeče ustanove na generalno tajništvo. Vlagati jih je najkasneje do 30. oktobra t. 1. pri tajniku po-stajenačelništva na južnem kolodvoru v Ljubljani; tam je dobiti tudi vsa druga pojasnila.
Solnčne kopeli na Barju. Včeraj je dokazala velika ljubljanska družba na svojem izletu na lep travnik g. Puha na Barju, da se dajo morske solnčne kopeli na zelo prikladen in cen način nadomestiti. Vroče je bilo solnce kakor koncem julija v Kraljeviči ; pošteno smo se potili in zdatno pospeševali toli potrebno snovno zameno našega telesa. Tako je prav in zdravo, mnogo bolj kakor sedet v zaduhlih gostilniških sobah v tako krasnih dnevih.
Pomlad v jeseni. Prijatelj lista nam javlja iz Ajdovščine, da je tam neki divji kostanj sedaj v oktobru, ves zelen in v cvetju.
Pametna konja. Neštetokrat se primerijo slučaji, da se izkaže živina pametnejša od človeka. Sličen slučaj se je dogodil včeraj zvečer v Prešernovi ulici. Neki hlapec je peljal dva konja proti domu. Enega izmed obeh je jahal. Toda revež je bil tako poln alkohola, da se je zibal na konju, kakor kaka ladija na viharnem morju. Konja sta morala najbrže spoznati veliko nevarnost in sta radi tega sredi Prešernove ulice nenadoma obstala in se nista hotela ganiti s prostora. Ves prizor je opazovalo mnogo-brojno občinstvo, ki se je jako dobro zabavalo. No, konečno je prišlo na lice mesta oko postave. Stražnik je potegnil hlapca raz konja in ga odpeljal na policijo, da se je tamkaj po dolgem času menda vendar streznil. Oba konja so pa odpeljali domov.
Slabi časi za gobe. Sezona za boljše gobe je pri kraju in na trg donašajo že veliko manj gob in tudi slabejši materijal kot prejšnji teden. Včeraj je mestno tržno nadzorstvo konfiskovalo večjo množino neužitnih gob, deloma radi gnjilobe, deloma radi črvivosti. Ob zelo lepem vremenu se zna kakovost gob še nekoliko zboljšati, ob deževju in hujšem mrazu pa preneha rast popolnoma.
Najdena gornja jopa. V nedeljo zvečer je bila najdena na Martinovi cesti pri predoru gornja jopa. Dobi se pri g. Ani Lukati, Kolodvorska ulica 35/11. od 11. do 12. ure dopoldne.
Schwarz je pozvonil in vstopil je Fink. Baronček ga sprejme z vso prijaznostjo in mu razloži celo zadevo. Fink je poslušal od začetka mirno, potem je začel bledeti in končno so se mu začele tresti hlačice od strahu.
»Gospod baron, lepo vas prosim, samo v Belgrad me ne pošiljajte, ker Srbi so hudi ljudje in jaz se jih grozno bojim. Po Ljubljani se že še sprehajam, posebno okolu kazine, ali sprehajati se po Belgradu — oh, to je nevarno, silno nevarno. In končno, gospod baron, ako mi Srbi kaj storijo, kdo bo potem vas čuval v Ljubljani?"
»To je pa tudi res", reče Schwarz, vas potrebujem tukaj. Ali paziti boste morali na to, kdaj se Plut vrne in ga natančno preiskati, ker gotovo prinese sabo kake bombe."
»Bombe? Oh! To je strašna stvar! Sicer pa vse to spada v delokrog mestne policije in mi se v to reč ne smemo vtikati, ker bi se nam očitalo kršenje občinske avtonomije ."
»To je tudi res in to bodo morali izvršiti vaši organi, gospod Lauter."
»Jaz sam preiščem Pluta", odgovorim samozavestno.
»Izborno! Ali odkod vam tolika korajža, gospod Lauter?"
»Zaslug si hočem pridobiti, gospod baron in upam, da bodo na merodajnem mestu vpoštevali mojo požrtvovalnost.
»Gotovo, gotovo, za to še jaz poskrbim", mi seže Schwarz živahno v besedo.
»In jaz tudi, ker tudi moja oseba nekaj zaleže," pripomni velikodušni Fink, ves srečen, da ne bo moral iti v Belgrad in da mu ne bo treba iskati pri Plutu bomb.
Tako je končal razgovor in odšel sem
—	nadzorovati po mestu stražnike, ki so kar zijali od začudenja, da se je začel zanimati njihov šef enkrat tudi za policijske zadeve.	Bav-bav.
Bombe!
Sinoči sem napravil zopet novo lumparijo, radi katere se bo baronček Schwarz jezil, dokler bo živ, ker tako ga nihče in nikdar ni potegnil kot jaz.
Preoblekel sem se v — Lauterja. Visok sem dovolj in suh tudi, obraz sem pa z raznimi barvami in drugimi rečmi tako spremenil, da sem — ko sem se pogledal v zrcalu — sam mislil, da imam pred sabo slavnega ljubljanskega policijskega šefa Lauterja, ki se ga razni tatovi in drugi prijatelji teme in samote bojijo ravno toliko, kot vrabci strašila na polju.
Tako našemljen sem se napotil naravnost na Bleiweisovo cesto, kjer me je sprejel prosluli Fink z vsemi častmi in me I odvedel takoj k bolehnemu barončku.
»Najponižnejši! klanjam se!"
»Dober večer, prijatelj, kaj pa je novega?"
»Slabe vesti, gospod baron! Plut je šel zopet v Belgrad in sicer po velikanskem ovinku: čez Pariz, London, Petrograd in Tokio."
»Pa kaj potem ? Naznanim ga sodišču, ker ni odložil odgovornega uredništva ,Jutra", samo dokaze mi morate preskrbeti, da ga res ni v Ljubljani, ker drugače se bo zopet norčeval iz mene."
»Ah, to še nič ni, ker končno to še nobena nesreča ne bi bila, ako bi on čisto nedolžno potoval, brez vsakih posebnih namenov."
»Kaj ima kake posebne namene?"
»Naravno, ker sicer ne bi delal takih ovinkov. Do sedaj je potoval vedno naravnost, po najkrajši poti in se ni čisto nič skrival, sedaj je odpotoval pa skrivaj in po takih ovinkih."
»To je res močno sumnjivo in jaz pošljem v Belgrad Finka, ki naj opazuje, kaj bo Plut tam delal."
Napredni slovenski javnosti!
»Domovina" je zopet otvorila svojo dijaško kuhinjo. 100 nadebudnih, nadarjenih dijakov pohaja letos zavod, kjer se jim nudi zdrava in zadostna hrana, ki je potrebna, da mlademu, mnogo zahtevajočemu telesu pri napornem duševnem delu ne zmanjka prezgodaj moči. Menda ni potrebno pov-darjati, kako plemenito socijalno dolžnost izvršuje s tem napredna javnost, ki je s svojimi prispevki ustanovila to dijaško kuhinjo in ki jo je^ dosedaj v tako bogati meri podpirala. Že v prvem letu svojega obstanka ima »Domovina" zabeležiti najlepši uspeh, ki je pripisati edino slovenskemu naprednemu rodoljubju. Ker je pa za vzdrževanje te dijaške kuhinje potrebna mesečno vedno večja vsota, zato se v začetku novega šolskega leta v imenu te naše mladine zopet obračamo na slovensko javnost s prošnjo, da ona ne zabi tega prepotrebnega zavoda, da ga vsestransko podpira tudi v naprej in mu ohrani svojo naklonjenost. Na tem mestu se posebej obrnemo do naših vrlih narodnih dam, da se zopet z ono prisrčnostjo in požrtvovalnostjo poprimejo rodoljubnega dela za »Domovino". Naj bi ga ne bilo med nami v Ljubljani, ki ne bi mesečno ali letno podal kako vsotico v oskrbo učeče se mladine. Ker pa je pretežna večina di-jaštva doma iz dežele, zato gre naš poziv pred vsem rodoljubom na deželi, da se spominjajo prav pogostokrat naše kuhinje. V mislih imamo tu naše denarne zavode predvsem pa naše posestnike. Bogat čas jeseni je tu! Ponekod se pridela toliko živil, da dostikrat ne vedo, kam ž njimi. Naj bi se v vsakem večjem kraju našlo nekaj toli požrtvovalnih oseh, ki bi zbirali te naturalije in jih poslali »Domovini", ki vsak dar hvaležno sprejme. Ker ima »Domovina" še celo vrsto drugin načrtov, vsled katerih naj bi postala res prava domovina slav. dijaštvu in ker je odvisno le od podpor slov. javnosti, v koliko se dado ti načrti izvesti, zato naj bi ne ostal naš poziv brez odmeval
Pošiljatve naj se naslovijo na »Domovina", Ljubljana, Gajeva ulica 2., sicer pa daje pojasnila društveni blagajnik prof. Ant. Jug, Dalmatinova ulica 3./I.
Odbor »Domovine".
Razne vesti.
* Prodaja Rubensove slike. Kakor se poroča amerikanskemu listu »New-York Heraldu" iz Bruslja, je neki Amerikanec kupil Rubensovo sliko »Kopelj boginje Diane" za 200.000 dolarjev. Slika je bila namreč sedaj razstavljena na bruseljski svetovni mednarodni razstavi in sicer v oddelku, na katerem so bile razstavljene najznamenitejše slike iz 17. stoletja. Slika je bila dosedaj last nekega Monakovčana Schuberta.
* Nov avijatični rekord. Avijatik Wynmalen je pri poletu v Mourmelon le
Grandu dosegel nov svetovni rekord, ker je s svojim biplanom dosegel višino 2780 metrov. V tej višini je avijatiku nenadoma odpovedal motor, ker je zmanjkalo benzina, vsled česar se je avijatik moral spustiti na tla.
* Zapuščina belgijskega kralja Leopolda. Vsi poskusi, da se glede zapuščine belgijskega kralja Leopolda doseže sporazum, so se sedaj konečno popolnoma razbili. Belgijska vlada je ponudila vsem trem princesinjam skupno svoto 9 milijonov frankov, mestu Koburg pa 10 milijonov. Taka ponudba je bila obojestransko odločno odklonjena. Tako vse tri princesinje, kakor mesto Koburg zahtevajo, da se jim izroči vsa svota belgijskega kralja Leopolda, v znesku 60 milijonov frankov, ki je bila vložena v bruseljski narodni banki. Mesto Koburg je že naprosilo za intervencijo nemško vlado, tako da vsled tega lahko še nastanejo med Belgijo in Nemčijo velike diplomatične težkoče.
* Poroka portugalskega kralja Ma-nuela s princeslnjo Viktorijo Luizo. Iz Lizbone poročajo: Vladni organi dementi-rajo vse vesti o kaki poroki portugalskega kralja Manuela s princesinjo Viktorijo Luizo, hčerko nemškega cesarja Viljema.
* Nemška cesarska dvojica v Bruslju. Nemška cesarska dvojica pride koncem meseca oktobra v Bruselj, da vrne obisk belgijske kraljevske dvojice. Prihod se pričakuje na dan 25. oktobra. Princesa Viktorija Luiza bo svoje stariše spremljevala na potovanju.
* Velike nesreče pri avtomobilski tekmi za Vanderbiltov kozarec. Pri letošnji avtomobilski tekmi v Newyorku za Vanderbiltov kozarec, so se zgodile velike nesreče. Avtomobilistu Stoveju se je voz prevrnil in je takoj obležal mrtev na mestu. Dva druga avtomobila sta zadela v brzojavne droge. Voditelja in mehanika obeh avtomobilov sta bila smrtno-nevarno ranjena. Neki gledalec, ki je na cesti opazoval tekmo, je prišel pod avtomobil, ki mu je popolnoma zmečkal glavo.
* Železniška nesreča na Dunaju. V petek opoldne sta na Dunaju trčila dva vozova električne cestne železnice. En uslužbenec je bil lahko, pet oseb pa težko ranjenih.
* Truplo v Donavi. Včeraj popoldne so potegnili iz Donave neko deklico približno štiri tedne staro. Lobanja je bila prebita, ena noga zlomljena. Truplo je najbrže bilo v vodi že več tednov. Izvršil se je čistogotovo detomor. Policija pa domneva, da se gre tu za kako ločeno ženo, ki je z otrokom vred skočila v vodo. Koncem meseca avgusta je namreč zginila neka služkinja, po kateri še sedaj ni nobenega sledu. Truplo matere otroka še niso našli.
* Zarota proti japonskemu cesarju. 'Glede zarote proti japonskenskemu cesarju se poroča iz Tokija, da je preiskava dognala, da so bile pri načrtu udeležene samo mlade osebe, ki so vsled čitanja ekstremno-radikalnih, zlasti anarhističnih spisov, prišli do popolnoma napačnih nazorov glede državnega in družabnega ustroja. Toda vsled nenavadne spretnosti se je policiji posrečilo že preje odkriti, predno se je mogla izvršiti.
* Kolera na Ruskem. Tekom zadnjih 24 ur se je pripetilo v Petrogradu 20 novih slučajev kolere, 40 oseb jih je pa umrlo. Število za kolero obolelih znaša v Petrogradu 396. Odkar se je pojavila na Ruskem kolera, je obolelo kupno 198.246 oseb, umrlo pa 92.329 oseb.
* Nesreča na morju. V torek zvečer je zadel v Nemškem morju nemški parnik »Friedrich" z nekim angleškim parnikom. Parnik »Friedrich" se je takoj potopil. Štirje možje so utonili. Vest o nesreči se je izvedela šele včeraj popoldne.
N^novejša telefonska fn brzojavna poročila.
Shod nemških radikalcev.
Dunaj, 3. oktobra. V političnih krogih vzbuja veliko pozornost radi položaja med nemškimi strankami, shod nemških radikalcev. Shoda so se udeležili vsi nemški radikalni državnozborski in deželni poslanci. Poslanec Wolf, ki je bil izvoljen predsednikom shoda, je povdarjal, da se morajo vse nemške svobodomiselne stranke najtesnejše združiti v boj proti socijalnim demokratom, krščanskim socijalistom in Slovanom. Zatrjeval je, da nemško-radikalna stranka ni vladna stranka, pač pa mora varovati ministrskega predsednika barona Bienertha predvsem pred socijalisti in Slovani. Poslanec Pacher je eminentno napadal naučnega ministra grofa Stiirgkha in sicer radi tega, ker baje ne zastopa dovolj interesov avstrijskih Nemcev. Glede nemškega ministra krajana je bilo sklenjeno, da se vladi nemudoma sporoči, da ga takoj imenuje. Posebno značilno je, da ravno nemški radikalci, ki so poprej grofa StUrgkha na vse mogoče načine branili pred vse-nemškimi poslanci, sedaj naenkrat tako delujejo proti njemu.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 3. oktobra. Danes se je pričela ob 11. uri seja ogrskega državnega zbora. Najprej se je prebralo lastnoročno cesarsko pismo glede zasedanja skupnih delegacij. Volitve se vrše v prihodnji seji. Vladna stranka zahteva od 40 ogrskih delegatov 28 zase in jih je včeraj v klubovi seji že nominirala. Hrvati dobe štiri, Kossuthova stranka štiri, Justhovci tri in delavna stranka en glas. Trije glasovi se razdele med ogrske narodnosti in stranko iz 1. 1867. Magnatska zbornica zboruje jutri in bo imenovala 20 svojih delegatov. Koncem seje ogrskega državnega zbora je stavil socijalno demokratski poslanec Peppe nujno interpelacijo, v kateri poživlja ministrskega predsednika, da takoj razjasni, kako stališče zavzema vlada proti vedno naraščajoči draginji. Posebno meso je nenavadno drago. Na kako znižanje cen ni niti misliti, ker na Ogrskem primanjkuje živine. Pospeši naj se uvoz mesa in sploh živine iz Argentinije. Dalje zahteva, naj se odpravi znani kon-sumni davek na meso, ki je ravno najbolj povzročil sedanjo veliko draginjo. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja se vrši v sredo.
Belgijska kraljevska dvojica na Dunaju.
Dunaj, 3. oktobra. Danes je došla semkaj belgijska kraljevska dvojica. Kraljevske goste je pričakoval na kolodvoru sam cesar. Navzoči so bili tudi vsi na Dunaju se nahajajoči člani cesarske rodbine. Občinstvo je belgijskega kralja in kraljico navdušeno aklcmiralo.
Radi odlikovanja grofa Aehrenthala z
najvišjim italijanskim redom.
Rim, 3. oktobra. V eni prvih sej italijanskega državnega zbora bo stavil republikanski poslanec Chiesa na ministrskega predsednika vprašanje, kako mnenje ima on o odlikovanju avstrijskega ministra za zunanje zadeve, grofa Aehrenthala z najvišjim italijanskim redom. Chiesa izjavlja, da to odlikovanje naravnost žali čast cele Italije.
Turške strelne vaje.
Carigrad, 3. oktobra. V soboto in pondeljek so se vršile na Turškem velike obrežne strelne vaje. Vajam je prisostvoval turški veliki vezir, dalje nemški general Goltz in nebroj višjih oficirjev. Vaje so imele baje zelo ugoden vspeh. Od vsakih sto strelov je bilo dobrih 25. V političnih krogih prevladuje mnenje, da so bile te vaje nekaka demonstracija proti Rusiji in Franciji. Franciji je hotela Turčija pokazati, da se nikakor ne pusti bagatelizirati, kakor se je to dogodilo pri zadnjih pogajanjih glede najetja turškega posojila na Francoskem. Rusiji pa je hotela pokazati, da bi bil v slučaju rusko-turške vojne vsak poskus udreti iz Črnega morja, popolnoma brezvspešen. V nemških in avstrijskih krogih vlada radi izida teh vaj velikansko veselje, posebno Avstrija misli, da si je v Turčiji zopet pridobila vpliv, katerega je izgubila za časa aneksije Bosne in Herce-vine.
Napetost med Grško in Turško.
Pariz, 3. oktobra. Semkaj prihajajo neprestano vesti, da je napetost med Grško in Turčijo vedno večja. Obmejni boji se vsak dan bolj množe. V kraju Kumendže je turška straža zadela na neko grško vstaško četo, ki je bila pobita do zadnjega moža. Grki so vse postajanke od Arta do Lorose izvrstno utrdili in jih še vedno utrjujejo. Grški vojni svet je enoglasno odobril načrt, katerega je na nasvet Iran-coske vlade sestavil francoski general Four-nier. Mladoturki so že odpoklicali vse čete iz Albanije. Položaj je skrajno nevaren in se je vsak čas bati, da ne pride radi vednih obmejnih bojev do kakega ostrega konflikta med obema državama.
Konferenca avstrijskega poslanika v
Carigradu z velikim vezirjem.
Carigrad, 3. oktobra. Avstrijski poslanik v Carigradu, Otto je danes skoro poldrugo uro konferiral s turškim velikim vezirjem Hakki pašo. Konferenco se splošno spravlja v zvezo s turško-rumunsko konvencijo.
Boji na turško črnogorski meji.
Belgrad, 3. oktobra. Semkaj neprestano prihajajo zelo razburljiva poročila
o	bojih na turško-črnogorski meji.
Cetinje, 3. oktobra. V kraju Vetiska na turško-črnogorski meji je prišlo danes med Črnogorci in Turki do zelo hudega boja. Boj je trajal nad šest ur. Konečno so bili Črnogorci obkoljeni in so se morali umakniti v notranjost. Turška vlada je radi tega dogodka vložila na črnogorsko vlado zelo energičen protest.
Nagrade In odlikovanja razstavnikov na lovski razstavi na Dunaju.
Dunaj, 3. oktobra. Danes so se razdelile med razstavnike na lovski razstavi na Dunaju različne nagrade. Mnogo je bilo odlikovanih. Med drugimi je bil odlikovan tudi bivši kurator deželnega muzeja v Ljubljani, in sicer — z bronasto kolajno dunajske trgovske zbornice.
Zasledovanje morilca bankirja Kiša.
Praga, 3. oktobra. Policija o vseh detajlih glede zasledovanja morilca bankirja Kiša, trdovratno molči. Najbrže je bila ‘popolnoma na napačnem sledu. Dotična oseba s črno brado, po kateri je tako poizvedovala, namreč ni v nobeni zvezi z umorom. Pravi morilec se najbrže še nahaja v Pragi, ali pa je porabil priliko, ko je bila policija na napačnem potu in je pobegnil.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna** v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki Iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek -"iO vin. — Pismenim vprašanjem Je priložiti znamki- 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Modni luster ali raglun za gospode K 25.— brez konkurence samo v angleškem skladišču oblek O. Bernatovič.	290/10—2
Računska natakarica IS Se službe v mestu ali na deželi. Dopisi pod .Lepi izpričevali* na inse-ratni biro .Jutra".	302/3—1
Proda se lovska psica istrske pasme in dva mladiča (psa in psico) stara 3 mesece. Kje, pove in-seratni biro .Jutra*.	301/1—1
Išže se stanovanje, obstoječe iz ene sobe in kuhinje. Ponube sprejema inseratni biro „Jutra“.
 ___________________________________________300/1-1
Sprejme se tri trospode na stanovanje in hrano. Elzabetna cesta 5, II. nadstr.	298/1—1
Sprejme se spretna prodajalka pri .Bazarju' na Starem trgu 1.	2972—1
Absolviran realee išče službe. Nastop lahko takoj. Naslov pove inseratni biro ,Jutra“. 299/2—1
Pouk italijanščine, franeoSčlne in nemSčine,
Šibenik, Šelenburgova ulica št. 6, I. nadstr. 3/1
— Model 101O. ------------
Edino zastopstvo znamke
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch- koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
-	Točna, solidna In cena izvršitev. -
K. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
.... Ceniki na željo brezplačno. - - -
Tl prihranite denar!
Automatični namizni pri-žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
K 3*80
darilo!
JOSIP SCHUNDER H Ott el do rterslr a««e "2^7/v" ’
Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji Izjemne cene.
Lepo darilo!
1! !!
Zboljšana Kneipova metoda in ven-tilirane spalne čepice
so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osi-velosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo.
1 čepica z dvojno ventilacijo . . K 6'—
1
trojno
8-—
Balzam pospešujoči rast las in brade z’ uporabnim navodilom
1 stekleničica ... K 2.—
1	„	...»	4—
1 „ . . . „ 6--Naročila iz province po pošti le proti povzetju.
Zavoj in spremnica 30 vin. Pri naročila čepice naj se navede obseg glave.
P. FRČTSCHER, Dunaj HI.,
Barichgasse 17.
? I ? I K O ? O ?
Najboljša
sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
I K O
nlkelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
Tovarniška varstvena znamka:
i k o
„ IK O
1 K O
V restavraciji
pri „Levu“
na Marije Terezije cesti 16
se toči poleg izbornih domačih vin tudi
šmisberger
od gosp.
Josipa, pl. Frauendorfa
Na razpolago so vedno mrzla in gorka jedila po primernih cenah.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
IV. KALAN, restavrater.
Dragocen dar
Vam pošljemo z obratno pošto zastonj in franko, ako nam v namen razpošiljanja naših cenikov pošljete
100 naslovov (edino z dežele, ne iz glavnih mest)
zasebnih in državnih uradnikov, učiteljev, vaških duhovnikov, graščakov, gospodarskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov, bolje situiranih zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. s svojega bivališča in najbližje okolice snažno in razločno na polo papirja spisane.
Prodaja patentovanih novosti
Leopold Weiss, Dunaj H. Hofenedergasse 1.
Cvetlični salon
ANTON BAJEC
Xjj mTolj
Pod trančo štev. 2
poleg čevljarskega mostu
izdeluje šopke, vence in trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunaiija naročila se izvrže točno. Cene zmerne.
Edina slovenska kisla voda
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in čreve-sih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. — Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri oskrbništvu Tolsto-vrtslie slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci 1 Svoji k svojimi Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slov. gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo!
Skladiščničar
oženjen, s trgovsko šolo, vešč železnine in špecerije, išče službe. Vstopi lahko takoj. Naslov pove inseratni biro »Jutra“.
»A«««
>WWMr
^ Vincenc Richterja
je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K.
„Schampos“, prašek za umivanje glave.
Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin.
179 n* An a DUMan specijalist za gojenje las
Vincenc nicmer, DunajIX.Sobleskygasses.
Zalogo Ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj L, Tuchlanben St. 9.
v starosti od 14 let naprej, vešča slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj v manufakturno trgovino pri tvrdki N. Kussel v Novem mestu.
Trgovec, ki želi kupiti
popolnoma suhega, ki se more poslati v najoddaljenejše kraje, naj se blagovoli javiti podpisanemu in naj naznači najvišjo ceno, po kateri bi hotel plačati.
Matej Ventin
Kaštellr pri Poreču (Istra.)
Velika izbira nagrobnih spomenikov
iz vsakovrstnega marmorja, granita, sijenita in labradorja, kakor tudi grobnih okvirjev iz kamna in cementa. Preskrbe se tudi slikepo kojnih natančno po fotografiji na spomenike. Naročila izvrši po željah točno in ceno
ZITJlTOViiB, :&ajaaja.©©@:te
pri novem pokopališču, Ljubljana.
Zahvala in priporočilo.
Podpisani se zahvaljujem vsem dosedanjim p. n. gg. naročnikom, kateri so me počastili z obilnimi naročili v moji dolgoletni delavnici v Hllšerjevi ulici ter se jim priporočam, da mi ohranijo svoje zaupanje tudi v bodoče.
Obenem naznanjam, da sem svojo
kljeeavfiiearste delavnice
Izdatno povečal In se preselil iz dosedanjih prostorov v Hilšerjevi ulici, v popolnoma preurejeno lastno delavnico
Cesta na Rudolfovo železnico 10, nasproti restavracije „Novi svet".
Ker mi bo možno sedaj svoje p. n. naročnike boljše in točneje postreči, se vljudno priporočam za vsa v mojo stroko spadajoča dela. — S spoštovanjem
RUDOLF GEYER, stavbni, umetni in konstr. ključar.
Ljubljanska delniška plinarna
razpisuje s tem
oddajo svojih voženj
od novembra 1910 naprej.
Podrobna pojasnila in določila v obsegu in vrstah teh voženj se dobivajo brezplačno v plinarniški pisarni ali se pa na zahtevo dopošljejo po pošti.
Ponudbe za prevzetje teh voženj naj se vložijo v plinarniški pisarni (na Resljevi cesti štev. 28) najkasneje do 9. oktobra 1910.
V	Ljubljani, dne 28. septembra 1910.
Ljubljanska kreditna banka Ljubljani
Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarjeva ulica št. 2	Reservni	fond	K	450.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča promese na dunajske komunalne srečke d 18 K žrebanje 2. novembra gl. dobitek 800 000 K. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje po čistih
..........——   41|2°(0.	—....mi«m...
Za jesensko in zimsko sezono
prispelo nad 35.000 komadov svežega blaga in sicer:
nad 5.000 kom. oblek za gospode .			. od K 8'— naprej
„ 2.000	99	„ „ dečke . .	* y> V) 0‘ „
„ 2.000	99	„ „ otroke . .	y> y> 4’— „
„ 1.000	y>	posameznih hlač „ gospode .	n » 4’	 „
» 5.000	»	pelerin iz velblodje dlake . .	n » 6' n
„ 1.500	y>	površnikov, raglanov in zimskih sukenj	
500	99	posameznih modnih telovnikov	“!•	
» 18.000	99	konfekcije za dame in deklice kakor paletoti, raglani, mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze.	
Priznano nizke cene!
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Neg večja zaloga n^jflnejših
barv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Msseldorfske oljnate barve
v pušicah za umetnike in študijsko slikanje.
Sorodamove patentovane akvarelne barve
za šolo in v pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.
Tempera barve
xa srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti.
z== Firneži, olja in retuše za slikarstvo = Slikarsko platno
Zahtevajte cenik. s oljnatim in krednim temeljem. Zahtevajte cenik. Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
A n ni f TTq n -nf-m a n n Prva kranjska tovarna oljnatih barv, iLllUll Ha ItjJ uiJLLdjiiiLj firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Ker je letos vsled vednega deževja
divji  ............
= kostanj
pozneje dozorel,
kupovati ga bom pričel in licence oddajati šele s 1. oktobrom 1.1.
V. H. ROHRMANN, Ljubljana.
Al „ 1* X Ljubljana, Pred škofijo 19
•	M. 1\ M	priporoča	po	znano	nizkih cenah
najmodernejše površnike, zimske suknje in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primemo nizkih cenah.
 	'■	■=	Sprejema	se	tudi les v žaganje na parni žagi.	:
P. KER Sl C	\nj
Za točno in solidno delo se jamči.
Že rabljeni vozovi se jem-= Ijejo v račun. —................