Naročnina mesečno	^^ ^	Ćek. račun: Ljub"
za	^^^ ^^^Г ^^^ Ш	Ijana 10.650 in
stvo 40 — ne- J^^L^ ^ Ш^Ш w	^ Ш	10.544 za
Ш^Ш	^ШЛ Ш ^^Ш/тшв^ Ш	štv 7V>3,
loletno 06 Din, za	El M M	Zagreb štv
inozemstvo 120 Din —	M ■■	Ш ^јHfl
Uredništvo je v ^ШК^^Г	U prava: Kopitar-
Kopitarjevi ^^^^^^ ^^^^^^^^	^^^^^^ ^^^^^ ^^^^^^^^^^^ ^	telefon 299?
H	nedeljsko prUogo »Ilustrirani Slovenec«	SiZ'.t.r:!".:;:
Velike povodnji na Slovenskem in Hrvatskem
Barje pod vodo — Saur spremenita strugo
Il IIMMI III МИ———■■
Taktična poteza
Vojna je Evropi zasekala v moralnem in gospodarskem pogledu Lako globoke rane, da še danes po dvanajstih letih iz njih krvavi; saj je sedanja gospodarska kriza predvsem le posledica štiriletnega zapravljanja gospodurskih dobrin. Trudni smo, počitka si želimo in miru. Manjka nam tudi potrebnega ravnovesja, da bi mogli dogodke v mednarodnem političnem življenju, ki se poleg vsega tako naglo vrstijo, kritično presoditi. In tretjič tudi vpogleda za kulise nimamo, ker se diplomacija še danes ni odpovedala tajnosti. Kaj čuda potem, ako s tega razburkanega morja, po katerem plava zrešetana Evropa, hlastna sežrmo po vsaki oljkovi vejici, ne glede na to, ali je bil golobček, ki jo je prinesel, črn aH bel.
S tem nikakor nočemo v nič devati brodov-nega sporazuma med Francijo in Italijo, ki smo ga pozdravili, kakor pozdravljamo vsak tudi malenkosten prispevek h konsolidaciji miru. Omeniti smo le hoteli, da bi prevelik optimizem glede fran-eosko-italijanskega sporazuma ne bil na mestu. Prvega pogodbenika poznamo, drugi pa je fašistična Italija, ki je še danes tudi spretnim diplomatom nerazrešljiva uganka, kakor fašizem sam in njegov oče.
Mussolini ne govori več o puškah in topovih, ki da so lepši kakor besede. Že delj časa molči aLi pa govori previdno in prozaično kakor navadni državniki »te gnile Evrope«. In tudi poslanec Polverelli, tisti Polverelli, ki je še nedavno v Musso-linijevem listu »Popolo d'Italia« obkladal Balkance s svinjskimi pastirji, priznava v svojem poročilu k proračunu zunanjega ministrstva pravioo do živ- i Ijenja vsemu v Evropi, »kar predstavlja element I civilizacije; italijanski politiki stremijo za mirom, pravičnostjo in razorožitvijo in pri tem je povsem mogoče spraviti splošne evropske interese z narodnimi italijanskimi«.
Svet si želi miru in državnik, ki išče oporo v svetovnem mnenju, mora govoriti o miru in le o miru. Mussolini ju je treba priznati, da je znal vse svoje imperialistične načrte zaviti v lepa, miroljubna gesla. Na bližnjem vzhodu je skušal izpodriniti Francijo in njene zaveznike z ustvaritvijo bloka med Turčijo, Grčijo in Bolgarijo, >ki bi spravil med seboj nekdanje najhujše sovražnike in pripomogel k utrditvi niiru«; »na vročem Balkanu je potrebna močna roka rimskih civitizatorjev, da napravi red« in do revizije mirovnih pogodb mora priti, »da se prepreči vojna«. Grandi je govoril na londonski pomorski konferenci bolj miroljubno in demokratično kakor najhupi demokrat in, da Italija poniža Francijo ter doseže enakost na morju, »je bil pripravljen znižati ilalijansKO tonažo tudi na najnižjo točko, ako bi je nobena druga evropska država ne presegla«. Po vsem tem lepem govoru se je londonska konferenca razbila, ker je Italija zahtevala pariteto s Francijo.
Kdor hoče žeti uspehe v zunanji politiki, mora danes govoriti o miru. Kdor hoče denarja, seveda tudi. Splošno znano je, da je Mussolini pristal na brodovni sporazum radi hude finančne in gospodarske stiske. Na njegove grožnje v Livornu in Firenzi so Francozi odgovorili z odobritvijo novih kreditov za vojne ladje in v kratkem času po predpisih moderne vojne tehnike utrdili italijansko mejo. To je v Rimu učinkovalo toliko bolj, ker niso finance fašistom dopuščale, da bi mogli dolgo vzdržati francosko konkurenco. Samo za dograditev ladij, ki se nahajajo v ladjedelnicah, j>otre-buje država okoli tri milijarde lir, tekoči državni proračun izkazuje nad milijardo primanjkljaja, novembra meseca zapadejo državne obveznice v znesku 4 milijarde; radi splošne gospodarske krize državni dohodki stalno padajo. Mussonnijeve miroljubne poslanice z zlatom preobloženi Ameriki so Imele določen namen. Henderson je izrabil Musso-linijevo finančno stisko, da prepreči predvsem prevelik narast francoske mornarice. Mussolini se je trdni in podpisal brodovni sporazum.
Toda s podpisom brodovnega sporazuma še niso rešena vsa sporna vprašanja med Francijo in Italijo in danes je položaj približno takšen, kakor bi bil nastal po londonski konferenci, ako bi Italija že takrat pristala na brodovni sporazum. »Ta sporazum seveda daje srečno perspektivo za možnost splošne ureditve vseh vprašanj med Parizom In Rimom,« piže neki ugledni pariški list, »ne da bi to bilo naperjeno v škodo kalerekoli druge države ali skupine držav.« Znano je, da gre predvsem za položaj Italijanov v Tunisu, odstopilev čadskega ozemlja v Afriki Italiji, za vprašanje odnošajev med Francijo in Jugoslavijo glede na Italijo in za splošno razdelitev vplivnih sfer med državami v Evropi. Vsa ta vprašanja, ki že vso povojno dobo zastrupljajo dobre odnošaje med Italijo in Francijo, je treba rešiti, preden bo mogoče govoriti o popolnem sporazumu med obema državama. Mussolini morda popušča od svojih zahtev, saj bo kljub temu morda še kaj dobil, vprašanje pa je, kako daleč pojde Francija v koncesijah. Proti Briandovi popustljivosti napram Italiji se oglašajo vprav desničarske stranke, ki so sicer najbolj naklonjene latinski sestri.
Kakor je fašizem sam ustvaril sporne točke mod Francijo in Italijo, taiko je danes gotovo velika ovira za sporazum. Prav gotovo bodo predvsem francoske levičarske parlamentarne skupine, katerim se bodo pridružili italijanski izseljenci in ma-son i sploh, napeli vse sile, da preprečijo sklenitev takšnega sporazuma s fašistično Italijo, ki bi končno konsolidiral Franciji in miru nevarni fašizem. V Parizu dobro poznajo Muesolinijevo taktično geslo: izrabi vselej ugodni trenutek. Potem pa gospodom lahko hrbet obrneš. Zato tudi v Berlinu smatrajo Museolinijevo potezo le za etrateàki umik, ki mu ga je narekovala finančna stiaka.
Nevarnost povodnji
v ljubljanski okolici
Ljubljana, 11. marca.
Včeraj je bil dan 40 inučenikov in kmečka vremenska modrost ve, da je vreme takšno še 40 dni nepretrgano dalje, kakršno je na dan 40 mučeni-kov. To se pravi, da bomo imeli vseh 40 dni samo brozgo in blato. Včeraj je v presledkih deževalo ves dan, čeprav se je tupalam pokazalo mimogrede tudi solnce. Pravi naliv pa je bil ponoči. V jutranjih urah pa je začel pihati močan jug, ki se je spreminjal čim dalje bolj skoraj v vihar. Za tem viharnim vetrom je sledil hud naliv, ki je spremenil zadnje ostanke snega v eno samo brozgo. Okoli poldne pa je pričelo zopet snežiti in v nekaj urah smo imeli zopet na tleh približno 2 dem visoko snežno plast. Sneži pa že nepretrgoma dalje, sicer ne v kosmičih, pač pa v drobnih, a gostih snežinkah.
Jutranji naliv in splošno taleuje snega se je moralo raztezati daleč okoli Ljubljane. Ljubljanica je
na Barju
narastla tako, da je napolnila vse korito. Narasli so tudi vsi barjanski potoki in rečice. Tako lščica, Mali Graben, Gradaščica, Gadjevec, sploh vsi mali jarki. Nižje dele Barja je popoldne pričela zalivati voda. Nekatera poslopja, zlasti gospodarska, ki so v ogroženih krajih, so v precejšnji nevarnosti. Pa tudi hišam grozi nevarnost, da jih zalije voda. Prebivalstvo Barja je v silni vznemirjenosti. Posebno, ker popoldne voda neprestano narašča. Gruberjev prekop je poln kakor le malokdaj, in sicer sega voda do redkokdaj dosežene višine, namreč do vrha škarpe. Z naraščanjem Ljubljanice pa seveda narašča tudi Gruberjev prekop.
V Ljubljani je ob času povodnji izpostavljen vodi, poleg barjanskega dela mesta, najbolj del Tržaške reste ob stari mitnici. Pod tem delom ceste teče navadno skromen jarek iz rožniškega hriba. Ta jarek se je danes spremenil v pravi potok in žalil ta del ceste tako, da je promet bil zelo oviran in so zlasti pešci precej trpeli.
Ob 3 popoldne nam javljajo
iz Vevč,
da je Ljubljanica tam narastla 2.10 m nad normale. Posamezne vasi sicer še niso v nevarnosti, vendar pa se prebivalstvo boji najhujšega, ker se spominja povodnji pred nekaj leti. Na tako zvani Gmajni je nekaj osamljenih hiš, do katerih je že prodrla voda, in ako Ljubljanica naraste le za malenkost, bo voda vdrla v te hiše. Zalog sam zaenkrat šc ni v nevarnosti. Vendar tam v bližini, kjer se stekata Sava in Ljubljanica, so milni zelo ogroženi od vode. Vodu je prodrla prav do njih. Blizu teh mlinov so travniki, ki so ob povodnjih redno poplavljeni. Kadar so ti travniki poplavljeni, tedaj so tudi posamezne skupine hiš v tej občini v precejšnji nevarnosti. Vodu grozi, da bo vsak čas vdrla na te travnike, kar bo znamenje, da se bo moralo prebivalstvo bati najhujšega in varovati pred vodo. Prebivalstvo je v stalni pripravljenosti. Najbolj se pa boji noči.
Enako kakor Ljubljanica in druge vode Barja je narastla tudi Sava. Po naših poročilih je
Sava prestopila bregove od Kleških brodov pa dn Jarš.
Sava neprestano narašča ter je preplavila že ves široki jirostor daleč od struge. Pri Tomačevem je glavni tok Save spremenil strugo in se premaknil približno 300 metrov bližje Tomačevemu. Savska okolica bo na poletje torej povsem spremenjena. Danes popoldne sta zaenkrat v veliki nevarnosti spodnji del Toinačevegu in pa Jarše. Sava teče skoraj tik pod znano gostilno »Pri kovaču« v Tomačevem.
Pri Sv. Jakobu je Sava narastla že en meter nad cesto. Šentjakobski most je prav tako 1 meter pod vodo. Ves promet med Ljubljano in Sv. Jakobom je onemogočen in je mogoč edinole iz Ljubljane čez Črnuče in Domžale ter Ihan. Pečnikarjev avtobus, ki bi moral biti ob 3 v Ljubljani, do sedaj še ni prišel. V nevarnosti so tudi tamkajšnje vasi. Ogromne mase vode se valijo proti vzhodu in zelo verjetno je, da pride na Krškem polju in še bolj južno na Hrvatskem in v Zagrebu do velikih povodnji.
Zaradi splošne nevarnosti povodnji so danes ljubljanski poklicni reševalci stalno v pripravljenosti z reševalnim avtom in z reševalnim čolnom.
V Vevčah nevarnost minila
Vevče, 11. marca.
Nocoj ob 6 smo dobili iz Vevč še naslednje telefonsko poročilo: Ljubljanica jc k sreči prenehala naraščati. Vendar pa ni opaziti, da bi pričela padati, temveč je še vedno tako visoka, kakor ob 3 popoldne, to je 2.10 m nad normalo. Upanje je, da Ljubljanica ne bo veš naraščala. S tem bi bili naši kraji tudi ob tem stanju vode izven nevarnosti. Prebivalstvo je že nekoliko pomirjeno.
Promet s Polhovim gradcem pretrgan
Ljubljana, 11 marca.
Velika voda je najhujše prizadela menda cesto iz Ljubljane do Polhovega grudca, ki je danes povsem odrezan od Ljubljane. Zjutraj je še šel avtobus s Polhovega grudca v Ljubljano, nazaj pa ni mogel več. Avtobus je popoldne prišel samo do Dobrove, to je do Peklenkovega mlina. Tam je cesta okoli 100 m daleč razdrta, da se nihče ne upa več. po tej cesti, kai šele avto. Visoki most je skoraj ves
v vodi in se voda komaj baše pod mostom. Kako je gori v Polhovem gradcu, nihče no ve, zakaj popoldne je prišel samo neki pogumni mož po skrajno nevarni cesti do Dobrove in ta je povedal, da je voda okoli Polhovega gradca zelo opustošila polja.
Znan je most v Kožar juh. Na njem je napis: »Bog jim odpusti, saj ne vedo kaj delajo!« Dr. Janez Ev. Krek je iz tega mosta rad norce bril, češ. kako velik most, pa tako mala voda! Danes pa ta most ni bil prav nič komičen. Zakaj voda je narastla toliko, da komaj teče pod mostom in je nevarnost, da bo voda most zalila.
Nova savska struga pri Jezici
Ježica, 11. marca. (Ob 6 zv.)
Sava je tukaj narastla za 3.80 m nad normalo. Tako visoko ni narastla Sava že od 1. 1924 , od zadnje velike povodnji. Sava že teče v Pustovo kopališče in samo ob sebi umevno tudi v Štirnovo kopališče. Ponekod je voda do 200 m široka. Sava se je nad Jezico razcepila v dve strugi, od katerih ena, močnejša teče čez savski prod na južni strani. To bo najbrže tudi nova struga Save. Popoldne so ljudje opazili, dn je Sava nesla poleg polno lesa tudi dve manjši brvi, ki ju je odnesla najbrže kje na Gorenjskem. Obrežja so ponekod odtrgana v širini do 40 m. Sava je zalila prostor med progo in državno cesto, kar se že dolgo vrsto let ni primerilo. V veliki nevarnosti je vas Jarše, v katere spodnji del grozi voda, da bo vsak čas vdrla
Voda je zalila ves prostor med železniško progo in državno cesto, kar se že dolgo vrsto let ni primerilo. Ob 6 zvečer pa je pričelo kazati, da bo 1 Sava nekoliko upadla, vendar se ljudje bojijo, da je to samo trenuten pojav in da bo ponoči še naraščala. Starejši ljudje, izkušeni v vremenu, pravijo, da visoko v zraku že piha jug in da bo ponoči pihat tudi v nižjih legah. To bo imelo tudi za posledico, da se bo sneg pričel taliti, na kar bi nastopila zopet nova nevarnost povodnji.
Povodenj v kamniškem o kraju
Kamnik, 11. marca. (Ob 6 zv.)
Bistrica in Nevljica sta narastli v prava vele-toka. Voda je zalila vse vrtove in travnike.
Po vodi so najbolj prizadete Radomlje. Polovica te vasi je pod vodo. To se pravi: vsi vrtovi in polja, pa tudi v hiše vdira voda. Voda se je popoldne v mrazu strdila v led.
Bonačeva električna centrala ob Bistrici je obkoljena od vode in je dostop do nje nemogoč.
Od Trzina do Podboršta je ob železniški progi eno samo veliko jezero. Tudi polje od Trzina proti Mengšu je pod vodo. Promet je zelo oviran, zlasti na okrajnih in banovinskih cestah. Tudi na Koli-čevem in Viru pri Domžalah je Bistrica prestopila bregove in ogroža na virski »gmajni« več malih hišic.
Silno so narastle tudi Rovščica. Radomlja in Rača. Vas Podrečje v virski občini je deloma pod vodo.
Berlin, 11. marca. AA. V srednji in zapadni Evropi vlada silna zima. Iz Londona poročajo, da je zmrznilo v zadnjih 24 urah 10 ljudi. V vaseh je veliko pomanjkanje, ker so popolnoma odrezane od ostalega sveta. Snoči je nastopilo nekoliko milejše vreme. Prejšnjo noč je bilo tako mrzlo, kakor ne pomnijo že 50 let. Toplomer je kazal 33 stopinj Fahrenheita pod ničlo. Snoči pa je bilo v Lympne j 'e 16 stopinj Fahrenheita mraza. Za prihodnje dni j napovedujejo mrzlo vreme z obilnim snegom.
Tudi v južnovzhodni in severni Franciji je j zelo mrzlo, tako da so morali po večini ustaviti zračni promet V gorovju je več vasi v nevarnosti, j da jih porušijo snežni plazovi. Več krajev so morali ! v naglici izprazniti, da preprečijo katastrofo. V sa-, vojskih Alpah je tako na francoski kakor na itali-j janski strani zapndel 1 m visok sneg. Velik plaz je zasul železniško progo Bouvcrt-Bellcgarde. Tudi v Chamberyju imajo visok sneg. Veliko škode je napravila poledica. Nek plaz je porušil telegrafsko zvezo med Francijo in Italijo v kraju Modane.
V Italijanskem okraju Formazzo je snežni plaz zasul 0 delavcev. Boje se, da so mrtvi.	1
Češkoslovaško-jugoslov, trg. pogodba pertektna
Praga, It. marca. kk. češkoslovaško-jugo-slovnnskn trgovinska pogajnnja so končana. Pogodbo bosta v ponedeljek, 16. marca podpisala v Pragi zun. minister dr. Beneš in trgovinski minister Dcmctrovič, ki pride lï. t. m. v Prago. Dr. Beneš je danes na konferenci gospodarskih ministrov poročni o končni formulaciji pogodbe. Prisotni so poročilo z zadovoljstvom vzeli nn znanje. Minister Dcmctrovič ostane v Pragi .štiri do pet dni.
Imenovanje
Belgrad, 11. marca. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za pravosodje je v soglasju s predsednikom ministrskega sveta postavljen za namestnika državnega tožilca v 1-6 v i Ljubljani dr. Hinko Lučovnik, okrajni sodnik.
Pri Litlii
Litija, 11. marca. (Ob 6 zv.)
Sava tukaj poplavlja bregove. Vsa kalna in gosta nosi s seboj trume in hlode. Vodu neprestano narašča. Pričakovati je, da bo do noči narastla šo za pol metra. Voda je zalila vsa bližnja polja. K sreči pa voda ni povzročila dosti škode, razen kar je odnesla lesa ob vodi. Litijski moet se precej trese. Pred dvema letoma so ga namreč popravili, vendar pa tako, da je sedaj še slabši, kakor je bil poprej. Snega je padlo v tukajšnji okolici za četrt metra. Sedaj se sicer jasni. Vendar je bati, da se bo pričel sneg tajati, kar bo nevarnost še povečalo.
Pretrgana železniška proga
Zagreb, 11. marca. ž. V Zagrebu je danes vladalo nenavadno vreme. Zjutraj je bilo povsem poletno in toplo, pozneje pa je pričelo deževati in snežiti, tako, da so bile vse ulice visoko zasnežene in povzročale velike prometne ovire.
Zagreb, 11. marca. ž. Med postajama Novi Marof in Varaždinske toplice, se je utrgal na železniški progi odsek v višini 1 m in dolžini 20 m. Radi tega se tovorni promet ni mogel vršiti in se je vršil te osebni promet s prestopanjem potnikov.
Sava uničila tetino
Sremska Mitrovica, 11. marca. ž. Stanje Save je danes pričelo prizadevati skrbi. Nivo vode je 605 cm nad normalo. Strahovite vodne mase so se razlile na kilometre daleč v notranjost zemlje. Vsi pašniki in vsa letina je propadla za vse leto. Neko skladišče je izgubilo ves materijaL
Poplave v Bosni
Brod ob Savi, 11. marca. ž. Reke Una, Vrbas in Utrina ter potoki, ki se izlivajo v te reke iz Bosne in Slavonije, so izstopile s svojimi ogromnimi vodnimi masami. Sava vsak trenutek narašča. V poslednjih par urah je narastla za 22 cm. Danes ob petih poj>oldne je bila Sava 750 cm nad normalo. Iz gornjega toka Save prihajajo poročila o novem naraščanju vode.
Viharno morie
Split, 11. marca. ž. Tu vlada veliko neurje. Morje besni in prizadeva velike neprilike pomorskemu prometu.
Donava zaenkrat ne ogroža ozemlja
Novi Sad, 11. marca. ž. Donava na vsem našem ozemlju upada. Nasprotno pa Sava v dolnjem toku narašča. Radi tega ni na ozemlju ob Donavi nevarnosti poplav. Če bi se Sava v dolnjem teku razlila, bi bila poplava le lokalnega značaja. Na našem obdonavskem ozemlju bi nastala nevarnost poplav, če bi se v gornjem toku Donave pričele snežne mase nenadoma topiti in bi priteklo toliko vode, da bi Donava prekoračila maksimum.
Interesantno pa je, da se je medtem ko v Angliji, Franciji in Italiji vlada najhujša zima, v Islandiji, Grenlandiji in v vseh skandinavskih deželah začela lepa spomlad!
Bern, U. marca. AA. V Baslu je zapadlo 90 om snega. Ves promet je zastal. Žc 50 let ni zapadlo toliko snega.
Bruselj, 11, marca. AA. V noči od ponedeljka nu torek je bilo 9 stopinj jxwl ničlo.
Dunaj, 11. marca. kk. Danes dopoldne je divjal strašen snežni metež v gorovju Kaxalpe, ki je zahteval smrtno irtev. Silen veter je pahnil Karla Svobodo, najemnika Kari Ludvikove koče, z roba planote, tako da se je razbil v globočini.
Tudi v Ameriki snežni viharji
Newyork, 11. marca. A A. V Newjerseyu je divjala silna nevihta. Ubitih je bilo sedem oseb, mnogo pa ranjenih. Materialno škodo cenijo na več milijonov dolarjev. Visoka plima je zelo poškodovala obrežje. V zapadnih delih Združenih držav so silnt snežni viharji.
Kralj Zogu odpotoval v Italijo
Dunaj, 11. marca. AA. Albanski kralj Ah-med Zogu je tajno in nenadoma odpotoval v Italijo v posebnem vlaku, ki ga je dala na razpolago italijanska vlada. Govore, da je kralj odpotoval, ker so pripravljali nanj nov atentat. Ahmed Zogu se bo zdravil v neki vilii blizu Lago di Como.
Anketa o brezposelnosti rudarjev
Belgrad, 11. marca.. AA. Generalna rudarska direkcija je sklicala za 21. t. m. anketo o pobijanju brezposelnosti med rudarji. Nainen ankete je predebatirati ukrepe o pobijanju kritičnih posledic redukcije proizvodnje in delavstva v rudnikih in topilnicah ter ukrepe za podporo popolnoma alt delno brezposelnih rudarjev.
Zagrebika vremenska napoved. Nestalno, mrzleje, nevihte, nebo oblačno, padavine, ki bodo pričele Donehavali
V zapadni in srednji Evropi zima, na severu pa pomlad
Uradni komunike o hrodovnem
sporazumu
Paril, 11. marca, kk Po ofioielnih izjavah bi se imel danes objaviti v Parizu, Londonu in Rimu franooeko-ltalijanski pomorski kompromis. Namesto obetanega besedila pa je bil izdan samo uradni komunike, ki obsega Miri strani, pisane s strojem in ki bi imel objavljati temeljne črte dogovora. V resnici pa je komunike tako temno sestavljen, da je razumljiv samo za najožji krog mornariških strokovnjakov. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, se je to zgodilo na željo vlad v Tokiu in v Washington», ki se radi gotovih modifikacij pred enim letom sklenjenih dogovorov bojita kritike doma in bi zato radi preprečili javno diskusijo. Komunike se zato omejuje na to, da sporoča čisto lakonično najvažnejše določbe dogovora.
Za linijske ladje je določeno: 1. da smeta Francija in Italija do 31. marca 1936 postaviti v službo vsaka dve novi oklopni križarki s 23.333 tonami in s topovi po 305 mm kalibra; 2. da bosta obe državi tedaj, ko bodo tp nove ladje gotove, demontirali vsaka po dve zastareli linijski ladji; 3. da se v vvashingtonskem dogovoru za Itn. jo in
Francijo določena skupna tonaža linijskih ladij zviša od 135.000 na 181.000 ton.
Tonaža za ladje-matice za letala se za obe državi omejuje na 34.000 ton.
Za lahke visokomorske edinicc veljajo do dne 31. decembra 1930 naslednji dogovori: Gradba kri-žark s topovi nad 155 mm kalibra se omejuje na enote, ki so predvidene v programih za leto 1930. Lahke križarke s topovi pod 155 nim kalibra se »mejo staviti v službo samo toliko, kolikor služijo kot nadomestilo za zastarele enote, katere se morajo potein takoj demontirali. Francija, Italija in Anglija se obvezujejo, da bodo za čaea traj-mja .io-govora nadomestovale simo one rtišilce, ki so stari najmanj 16 let. Tudi konstrukcija podmornic je omejena na izvedbo programov iz leta 1930 in na nadomestilo onih enot, ki zastarajo po 81. decembru 1931, z izrečnim pristavkom, da Francija ne sme prekoračiti sedanje tonaže 81.989 ton. V slučaju, da bi se na mednarodni razorožitveni kon'e-renci leta 1932 ne posrečilo ustvariti ravnotežja med tonažama francoskih podmornic in angleških
rušilcev, bi bilo angleško mornariško vodstvo pri-morano poslužiti se svojega j>rava, da zviša svoje brodovje rušilcev preko predvidene tonaže 150.000 ton.
Časovno omejeni značaj kompromisa se izreč-no podčrtava v posebnem odstavku, ki pravi: »Smatra se za dogovorjeno, da dane« podpisanega dogovora ni smatrati za permanentno določitev razmerja moči posameznih ladijskih razredov med Anglijo, Francijo in Italijo in da ni določen za to, da bi vnaprej posegal v ureditev vprašanja, na kak način se bo uredilo nadomeščanje ladij, ki bodo jx>-stale zastarele po 31. decembru 1936.<
Toliko navaja komunike, ki izreka načelo: ohranitev in stabilizacija sedanjega razmerja moči do leta 1936. Oba pogodbenika sta za sporazum doprinesla znatne materialno žrtve. Italija sicer ni opustila svoje zahteve po pari'eti s fnunosko mornarico, odstavila pa jo je do prihodnje velike mornariške konference, ki je predvidena v letu 1935. Francija pa so zadovoljuje s trenutnim stanjem 155.000 ton.
Nas'oono predavan'e dr. Korošci
Belgrad. II. marca. m. Bivši predsednik vlade dr. Anton Korošec, ki je bil imenovan za honorarnega profesorja na belgrajski univerzi, je imel danes popoldne na agrikulturni fakulteti svoje nastopno predavanje.
Nemška križarла se gradi
Berlin, 11. marca. kk. V proračunskem odbo- , ru so danes demokrati izjavili, da se bodo v od- I boru pri glasovanju o oklopni križarki B vzdržali glasovanja. To je njihovo začasno stališče. Končno-veljavno pa se bodo odločili potem, ko bodo dobili gotovost o usodi svoje davčne politike in so-cialnopolitičnih zahtev. Socialni demokrati zahtevajo, da se finančna obremenitev, ki nastane radi pomorskega programa, izravna s primerno razbremenitvijo delovnega ljudstva in da tudi vse stranke, ki so interesirane pri obremenitvi demokratičnega sistema in obrambi fašizma, izvajajo svoje sklepe iz sedanjega jioložaja.
Berlin, II. marca. AA. Proti glasovom komunistov je proračunski odbor nemškega državnega zbora odobril mornarični proračun v višini 183 milijonov inark, vštevši prvi obrok 10 milijonov za gradnjo nove križarke tipa »Ersatz Preussen«. Oradba te voinc ladje je svojčas povzročila velik odpor pri socijalistih in komunistih. Socijalisti niso glasovali. Govorniki vladne koalicije so se brez izjeme izrazili za gradnjo te ladje in poudarjali, da mora Nemčija izrabiti vse možnosti versaillske pogodbe za oboroževanje. Minister državne bram-be Grôner je v svojem govoru poudaril, da je mornariški proračun znižal na najmanjšo vsoto.
Molotov v p?at ieiki
Moskva, II. marca. >. Na šestem kongresu je predsednik sveta ljudskih komisarjev Mo-lotov v svojem poročilu opozoril, da je dvig narodnega gospodarstva v mnogih področjih presegel načrte pjatiletike. Produkcija socialistične industrije znaša dve tretjini celotne produkcije narodnega gospodarstva. Produkcija kolektivnih in sovjetskih gospodarstev jc vse načrte petletnega načrta daleko presegla. Število kolektivnih gospodarstev se je v zadnjih šestih mesecih jx>večalo za 3 milijone kinetskih gos|x>darstev. I. marca 1931 je bilo 35 odstotkov vseli kinetskih gospodarstev kolektivirani.il. Letos se mora doseči prehod večine kmetijskih gospodarstev v kolektivo. V industriji se je v teku letošnjega leta vpostavil obrat v 518 novih |)odjetjih. Delavska niez Ia raste. Naloga zmanjšanja lastnih stroškov produkcije se izvaja z razširitvijo mehanizacije in racionalizacije, obratov. Na koncil je Molotov izjavil, da l>o to ! desetletje za sovjetsko Unijo večjega pomena, kakor |>reteklo. V tem desetletju je namreč treba doseči in preseči kapitalistične dežele.
Nemci so v Rusiji dobro opravili
Berlin, H. marca. kk. Delegacija nemških industrijalcev se je danes vrnila iz Rusije. Voditelj, tajni svetnik Pliickner je izjavil listom, \ da so udeleženci skrajno zadovoljni z rnzgo- . vori v Moskvi in da je utemeljeno upanje, da bodo ruska naročila omogočila nemški industriji mnogo dela. Kmalu se bodo nadaljevala pogaj 'n ja deloma v Berlinu deloma v Moskvi. Glavni del ruskih naročil bo dobila težka in električna industrija. Vprašanje državne garanciji; šc ni razčiščeno.
Francosko posojilo
Romuniji podpisano
Bukarešta, 11. marca. ž. Novoimenovani guverner Angelenescu je danes popoldne v predsedništvu vlade prisegel in prevzel posle guvernerja Narodne banke. Finančna politika »Nar. banke« se bo popolnoma preorientirala in tudi finančna politika romunske vlade.
"Diinincaza« je izdal posebno izdajo, v kateri |ioroča, da jc sklenjena pogodba s Francijo o najetju posojila. Romunija dobi 1325 milj. frankov po 7%. O|:>ozlcionalni listi pravijo, da bodo glasovali proti posojilu.
Bukarešta, 11. marca. A A. Včeraj popoldne je bila |>odpisana pogodba o velikem francoskem |X>sojihi Romuniji. Po pogodbi bodo francoski bančniki nadzorovali romunske finance. Francoskemu posojilu je nasprotoval guverner romunske državne banke Burileanu, ki pa je bil odstavljen.
Dunajska vremenska napoved. Začasno se bo zjasnilo. Potem pa bo v največjem delu Avstrije zonet snežilo ob živahnih severnozapadnih vetrovih in temperaturo blizu ničle.
Načet novega rudarskega zakona
Zakon ne oo zadeva! pridobVenin pravic
Belgrad, II. marca. 1. Posebna komisija /u proučevanje načrta novega rudarskega zakona, ki je te dni delala v ministrstvu zu šiune in rude, je dokončala svoje delo. Delovanje te komisije je bilo uspešno. Novi rudarski zakon je brez dvoma eden izmed najvažnejših zakonov. Rudarstvo se je po vojni, posebno v zadnjih petih lotili izredno razvilo, predvsem v jugovzhodnih krajih. Okolnost, da rudarsko I>ravo še ni bilo izenačeno, je razvoj te važne panoge našega narodnega gospodarstva zelo ; oviralo. Še vedno imamo za razna pravna pod- i ročja posebno rudarsko zakonodajo. Posamezni J rudarski zakoni se razločujejo v bistvu tako, da v nekaterih naših pokrajinah obstoji sistem svobodnega rudosledstva. drugod pa je še vodno ta.kozvani koncesijski sistem. Velike razlike so tudi glede oblike in veličine rudosledni h prostorov. Vse te določbe je bilo trobn izenačiti. Rudarstvo je namreč eno izmed naj-Itolj riskautnih vrst jiodjetij. Zato je seveda potrebno, da mora rudarski podjetnik računati predvsem s sorodnimi pravnimi razmerami na toni področju.
Po potresni katasirc:i
• w • P L1"
v ftizm btb^t
London, 11. marca. AA. Povodom zadn'ega potresa v južni Srbiji prinaša »Times« članek, v katerem izraža svoje sožalje povodom katastrofe ter naglaša delavnost Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljevske vlade ob tej priliki. Dejanje Nj. Vel. kralja, ki ni gledal na nevarnost in ki je junaško krenil na mesto nesreče, ni delovalo ugodno samo na prebivalstvo po nesreči prizadetih krajev, temveč je izzvalo občudovanje tudi v inozemstvu. »Times« komentira sklep jugoslovanske vlade, da ne sprejema iz inozemstva podpor in naglaša, da to ne pomeni, da inozemstvu ni treba izraziti svojega iskrenega sožalja.
Belgrad, 11. marca. AA. Jutri ob 6 zjutraj prisjiejo v Belgrad iz potresnih krajev minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Preka, gen. direktor za higijeno dr. Stampar in šef oddelka za socialno skrb Marko Tikovič.
Belgrad, 11. marca. AA. Minister za gozdove in rudnike je dal odboru za podporo priza- i detim od potresa na razpolago potrebni lesni gradbeni materijal za gradnjo hiš.
Belgrad, 11. marca. Sožalje nad veliko nesrečo v južnih krajih so izrekli nati vladi češkoslovaški minister za zun. zadeve dr. Beneš pismeno, ustmeno na ooslaniki francoski, britanski, poljski, avstrijski, bolgarski, grški, albanski in danski.
Prav'lnik zemtfiš'tih knjig
Belgrad, 11. marca. A A. Na podlagi čl. 147 zakona o zemljiški knjigi z dne 18. marca 1030, čl. 17 zakona o notranji ureditvi, ustanavljanju itd. iz maja 1930 in čl. 36 zakona o zemljiškoknjižni razdelitvi itd. z dne 1. decembra 1930 ter v sporazumu z ministroma za finance in kmetijstvo je minister za pravosodje izdal pravilnik za vodenje zemljiških knjig.
Zborovan'e elektro podjetij Jugoslavije
Belgrad. 11. marca. AA. V soboto 14. t. m. ob 14 popoldne bo v prostorih belgrajske industrijske zbornice glavno letno zborovanje Zveze električnih podjetij kraljevine Jugoslavije. Dnevni red obsega tele točke: 1. Izvolitev enega člana za ove-rovljenje zapisnika. 2. Poročilo o delovanju upravnega odbora. 3. Predlog proračuna za leto 1931. 4. Volitev članov zveznega odbora. 5. Razprave o predlogih članov. Po zborovanju se bodo vršila predavanja in sicer o sistemu tarifikacije in uporabi mehaničnih sredstev za plačevanje električne struje ter o prenosu eletrične energije med Zagrebom in Karlovcem.
Smrtna nesreča v kamnolomu
Zagreb, 11. marca. ž. V kamcnolomu v Ma-rakušovcu se je zgodila smrtna nesreča. Delavca Slavko Kobnsič in Ivan Simnnjak sta minirala pečino, ki jc visela. Ob devetih se je pečina razrušila in zasula oba delavce. Reševanje je bilo zaman. Velika grmada kamenja je oba delavca tako stisnila, da niti ni bilo moči njunih teles izkopavati. Grozi namreč nevarnost, da bi se odtrgala še nova pečina.
Zakonski načrt je bil predložen komisiji.
0	njegovih glavnih načelih smo v »Slovencu« žu svoječasno poročali. Komisija je vse te glavne momente ii|>oštevala. Predvsem so važne določbe, ki bodo ščitile rudarske podjetnike, ki
1	4.Ui čimbolj onemogočili s|)ckulacije z rudarstvom in pravicami, ki so v zvezi s tem. Do sedaj so se jKniokod ravno s tem delale velike napake, ki so zelo škodovale napredku rudarstva in narodnega go;|x»darstva sploih. Komisija se je v polni meri zavedala dalfikosežnosti naloge, ki ji je bila poverjenu. Predvsem je pola-gala važnost nn ureditev prehodnega stanja. Razumljivo je namreč, da se ne morejo preko noči izvršiti načelne spremembe z ozirom na razmere v posumez.nili delih naše države, temveč, da je ijotrebna primerna prehodna doiba. Samo ob sebi se razume, da je komisija sprejela odredbe, da novi zakoni niti najmanj ne bo tungirul pridobljenih pravic. S tem zakonskim načrtom je tudi sodelovanje med podjetniki in pri njih zaposlenimi urejeno v smislu moderne zakonodaje. Prihodnje dni bodo v ministrstvu za šume in rude pričela |xwvclo-vanju o toni zakonu z zas.opniki dela vsi va.
Svetovna hrlza kmetijstva
Dunaj, 11. marca. AA. »Korbiror poroča, da je znani strokovnjak na gospodarskem polju Dohlfuss imel na kongresu kmetovalcev Spoelnje Av-slrije predavanje o svetovni gospodarski krizi. Dohlfuss je v predavanju izjavil, da je poljedelstvo sveta od leta 1921. radi padca cen kmetijskih proizvodov izgubilo 61 milijard šilingov. Če se v lo računa še padec cen mlečnih izdelkov, znaša ta izguba 100 milijard šilingov (800 milijard Din). Na Evropo odpade 30 milijard šilingov. Dohlfuss smatra, da bi se ta težki položaj kmetijstva mogel popraviti, če bi se znižala obdelana površina za lOJi. Toda to bi bilo zelo težko izvesli, ker bi bila za to potrebna absolutna mednarodna solidarnost in bi se morale podvzeli za izvedbo takega ukr;pa obsežne tehnične priprave. Dohlfuss priporoča Avstriji, da obdrži sedanje carinske tarife, ki so bile uvedene za zaščito kmetijstva.
Velika nesreča preprečena
Kreka, 11. marca. 1. Včeraj bi se bila v tukajšnjem rudniku kmalu pripetila velika nesreča, ki bi lahko imela težke posledice. Več rudarjev, ki niso vedeli, da je električni lok prekinjen, se je holelo spustiti z dvigalom v rudn.:k. Ker pa je bil tok prekinjen, je dvigalo pričelo z veliko hitrcsljo padati. V poslednjem trenutku so nekateri tovariši pravočasno opazili, da je tok prekinjen in rešila svoje tovariše sigurne smrti. Radi naglega padanja dvigala je bilo ob ustavitvi več rudarjev lahko in težko ranjenih.
Gandi se zopet nagiba na levo
London, lt.marca. kk. V Ahniedabudu jo bil Gandi navdušeno sprejet od ogromne množice ljudstva, lakoj nato je zastopnikom listov nu vprašanje, kaj 1ч> storil, čc bi vsedndijski kongres, ki se sestane 14. t. m. v Karačiju, odklonil dogovor med njim in lordom Irwinom, izjavil, du bi se v tem slučaju ne mogel udeležiti nove konference ob okrogli mizi, ker je razpravljal s podkraljem samo kot zastopnik kongresa. Indijska vlada je včeraj v parlamentu v Novem Delhiju doživela jx>raz s tem, da je bila sprejeta formalna nezaupnic« proti vladi. Vzrok poslabšanja dosedanje miroljubne atmosfere je deloma v agitaciji radikalnih elementov indskega kongresu pod vodstvom Ja-varhalil Nchruja proti sporazumu z Anglijo, deloma v okolnost i, da so unglo'iki konservativci odklonili odgovornost za sporaizum /. Gandijem.
Višek nfsoc'oînosii
Miinchen, 11. marca. AA. V bavanski kovinski industriji jc bilo odpuščenih 40.000 delavcev. Podjetja opravičujejo ta svoj sklep s tem, da 5 odstotno znižanje mezd ne zadošča! Kakor je znano, je o znižanju mezd odločilo posebno razsodišče Me«' odpuščenim delavstvom vlada hudo razburjenje.
Znamenit (ubifant
Pariz, 11. marca. AA. »Excels'or opozarja na lo, da bo Briand 14. marca praznoval 25 letnico, odkar je zavzel visoke politične položaje. Od 14. marca 11)06 jo Kriand bil član 25 kabinetov. 11 krat je bil predsednik ministrskega sveta, 2 k ;t minister prosvete, 3 krat minister pravde, 16 krat minister za zunanje zadeve. Skupno je vodil v 25 kabinetih 36 portfeljev. Noben (irug francoski ali inozemski državnik v preteklosti ni toliko sodelo val v vladi in uj>ravi države.
Junaki našega čtrsa
Berlin, 11. marca. AA. Cbarlie Chaplin je neprestano obdan od svojih oboževateljev. Pred hotelom »Adlonu se zbirajo tisoči, ki čakajo nanj in mu slede, čim zapusti hotel. Policija je morala na mnogih krajih izprazniti cesle in prehode. Chaplin se zanima za gledališča in za revnrjša predmestja Berlina, kjer stoje stoletja stare stavbe.
Listi posvečajo dolge stolpce vseh svojih iz-daj ameriškemu gostu in objavljajo njegove dolge in števiine intervjuve. Snoči je bil C' aplin na večerji pri angleškem poslaniku. Po večerji je prisostvoval opereti. Prisotni so mu priredili navdušene ovacije.
Za on proii oderuštvu
Bukarešta, 11. marca. kk. Poslanska zbornica je sprejela danes zakon o pobijanju oderuštva. Po tem zakonu se smejo zahtevati obresti največ 6% nad vsakokratno diskontno mero romunske narodne banke, to je danes 15%. Zakon ima tudi veljavo za nazaj za vse dolgove, ki so bili najeti po 7. febr. 1929, to je dnem, ko je bil objavljen zakon o stabilizaciji leja.
ïgra'm'cc v dober nam?n
Pariz, 11. marca. kk. Zadnje dni je bilo olvor-jenih v Parizu več oficielnth birojev za stave. Sedaj pa namerava tudi pariška mestna občina ustanoviti igralno banko. V občinskem svetu je bil vložen |>redlog, da se najame novo nnibjonsko posojilo za zgradbo igralne kazine, katere dohodki so bodo porabljali za odplačevanje lega najetega dolga, za podpiranje pariških bolnišnic in za zgradbo mestnega laboratorija. Ker je zbornica ravno jired kratkim dovolila, da se zopet olvori igralna banka v Engh.ieu, 12 km pred Parizom, bo v bodoče tudi v Parizu zadosti prilike, po mili volji zgubljati svoj denar.
Razne vesti
Zagreb, 11. marca. ž. V pote'ik iu soboto bo v Zaigroou gostovalo japon ko gledališče.
Belgrad, 11. marca. AA. INa osnovi čl. 5 točka 5 zakona o taksah je minister za finance oprostil plačevanja taks vse vloge iu prošnje na državne oblasti razen civilnih tožb, glavno zvezo vinogradnikov in sadjarjev kraljevine Ju.go«lavije v Belgradu.
London, 11. tnarca. kk. V Kalkufi divja zadnje tedne epidemija črnih koz. Dosedaj je umrlo 59 oseb, med njimi en Evropec.
Muan, 11. marca. AA. Dne 4. maja bo razprava proti Gialdiniju, ki je zapleten v znano Hatiiievo afero, v kateri je poneveril milijon funtov šte.r-linguv.
iS»

Nemški vo^ni izdatki dosegajo franccshe
Izjave francoskega vojnega ministra Ma-ginota ob priliki vojnega proračuna so zbudile v nemškem časopisju običajen vihar in ogorčenje. Maginot je namreč število nemškega vojaštva precej višje ocenil, kakor kažejo oficijclne nemške številke (100.000 mož). Dobil je zato tudi oster odgovor od nemškega vojnega ministra Gronerja kakor tudi od celokupnega nemškega časopisja, ki zopet na dolgo in široko popisuje Francijo kot največjo vojno silo sveta, — Nemčija pa se ]>riikaz.u je kot država s skoraj najmanjšo armado na svetu, razoroženo in inalodanc brez brambe.
Sedaj pa se jc našel Ncimec, in sicer znani publicist Carl Mertens, ki v Forsterjcvi reviji »Die Zeit« (III .št.) s številkami dokazuje, da nemški oboroževalni stroški za francoskimi skoraj nič ne znostajnjol
Francoska vojna sila v Franciji znaša 317.000 mož in sicer 277.000 čet in 40.Ш) orož-ništva ter policije. 205.000 mož jc v kolonijah, tn siccr 187.000 kolonijalnih čet in 18.000 i regularnih. Skupna mirovna vojna sila Francije je torej 522.000. V resnici so to le proračunske številke, efektivno »tanje francoske armade ni višje kot 270.000 v Franciji in 180.000 v kolonijah, torej skupaj okrog 450.000. Vsa ta air-inada s kolonijalnimi četami in policijo ter žandarmerijo, inklusive vojno mornarico, s stroški za zračno brodovje — vojno in civilno — dalje z izdatki za penr;je, notr nje in zdrav-' stvono ministrstvo stane Francijo 19 milijard
frankov, kakor je ugotovil socialist Choufl.t proti protestom vojnega ministra Maginota, *i je navajal mnogo manjše številke. Mertens |,u vzame, da jc vsota 19 milijard frankov — 3 rti-lijarde mark resnična in jo primerja z nemškimi oboroževalnimi stroški in nemško vojno silo.
Nemčija ima efektivno 100.000 vojaštva, dalje 30.000 kusernirane in vojaško vodene pi-licije, 32.000 železniške brambe in neznano število vojaško izvežbanih obmejnih stražnikov (70—SO.OOO), — torej v Nemčiji stoji redno pod orožjem okrog 250.000 mož. Torej čc tudi se ne upošteva vojaško organiziranih organizacij, ki jih jc vedno mogoče takoj mobilizirati, z t-ostnju redna nemška vojna sila Ic za ne!, a j malega za francosko armado v Evropi. Tudi i'.-datki so skoraj docela isli. Mertens je /.računal, da letno izda »neoborožena« Nemčija /a vojaške namene 18 milijard frankov = 2.N8 milijard mark — torej približno isto vsoto, kakor Francija »najbolj militaristlčna drživa nn svetu« vključeno vzdrževanje vseh kolonijalnih četi Kolonijalne čet, civilno zrukopîovsivo, privatna vojaška stanovanja, penzije, subvencij i industriji, (ki v nemškem vojnem proručunu ni všteta) stanejo Francijo letno nekaj nad s milijard. Torej znašajo stroški zu franei sko armado in mornarico, vštevši utrdbena delu v Franciji okr. 10 milijard = 1.7 milijarde murk.
Te številke, ki jih navaja nemški publicist, povedo zelo jasno, zakaj i raticozi Nemcem 110 zaupajo iu jim res tudi nu morejo auuiKUi.