AÑO (LETO) XXIX (23) No. (Štev.) 30 ESLOVENIÀ LIBRE! BUENOS AIRES 30. julija 1970 Krizen Bllžnjeaj® vzhodu ■Bližnji vzhed je zibelka treh velikih verstev, ki re trdi danes prepletajo med seboj na tem prostoru: krščanstvo, judovstvo in muslimanstvo. Toda to isto področje je kljub: temu praktično neprestano razburkano vsled bodisi verskih bodisi političnih bojev. Sedenji konflikt se je, kakor izgle-<5a, začel s tkim. Balfourjevo dekla-jacijo, ki jo je med drugo svetovno Vojno proglasil britanski lord James Balfour, po kateri naj bi se v Palestini ■Ustanovila judovska država na eni ter jjfO&ebna država za palestinske Arabce drugi strani. Med drugo svetovno vojno, ko se |e ves svobodni zahodni svet obenem s Bovjetijo boril proti nacistični Nemčiji irr fašistični Italiji, so Judje na Srednjem vzhodu predstavljali manjšino med arabskim prebivalstvom. Kljub temu pa je svetovna judovska organizacija, ki je nastala na začetku sedanjega stoletja, priganjala Jude, nai se v čim Večjem Številu naselijo v Palestini. Vsled krvavih preganjanj Judov med drugo svetovno vojno, se je ta propaganda še povečala. Judovsko prebivalstvo se je v Palestini tako pomnožilo, da je leta 1947 skoro doseglo število tamkajšnjega arabskega življa. Leto dni zatem, 1948, ko je bila proglašena judovska država, je bilo na tem področju Judov Se toliko, da so Arabce presegli v razmerju 6:1. Medtem, ko je vsled močnega napeljevanja število judovskega prebivalstva. r.cpres'ano naraščalo, pa je iz Palestina začelo bežati na tisoče arabskega življa. Ti begunci, ki jih cd takrat imenujejo .palestinski arabski begunci', so hitro postali vzrok za nova trenja na tem področju. Organizacija Združenih narodov je od leta 1948 potrošila na tem področju za pomoč hud 500.000 milijonov dolarjev. Področje samo pa so je spremenilo v pravo kotišče arabske gverile. Ustanovitev judovske države je A-rabco razburilo ter so z vseh strani začeli novo državico napadati. Toda Izrael je napade odbijal, jemal Arabcem cono za cono in jim povzročal težko vo'aške in politične udarce. Mesto Jeruzalem je bilo kljub arabskemu odpora razdeljeno na polovico, med Izrael in Jordanijo. Nova velika kriza je znova izbruhnila lota 1956. Britanske, francoske in izraelske vojaške sile so napadle Nas-Bcrjev Egint, ker je ta diktator podržavil sueški nrekop. Istočasno so ZDA in ZSSR v Združenih narodih izsilile premirje na Bližnjem vzhodu. Premirje je garantirala vojaška sila ZN, Izrael pa je dobil prost dohod do Akabskega zaliva in do Tirenske ožine. Leta 1967 so ZN na arabsko prošnjo umaknili svoje vojaške patrulje, s katerimi. so garantirali premirje. Rezultat je bil izbruh tkim. ‘šestdnevne vojne’ junija istega leta, v kateri je Izrael Arabce odločilno porazil in jim vzel velike kote ozemlja.. Združeni naredi tokrat niso mogli več vzpostaviti premirja. Od te vojne naprej so vrstijo večji incidenti med Izraelom in Arabci, predvsem vzdolž sueškega prekopa, ZSSR in ZDA pa, prva na arabski, druga pa na izraelski strani, preskušata svoje živce in orožje. Položaj, ki ga označujejo s ‘krizo Bližnjega vzhoda’, ro je dejansko razvil v sistematično vojno med Arabci, zlasti Egiptom, in Izraelom. BolivijsVa vlada je zaprla večje število levičarskih vodij in komunistov, v gore pa poslala vojaške oddelke proti komunistični gverilski skupini, ki je minuli teden ugrabila in nato spustila na svobodo dva nemška rudarska in-ženiria. V njuno zameno je morala bolivijska vlada izpustiti deset bolivijskih komunistov. Ti so bili deportirani v čile, ki jim je odklonil azil, „ker niso prostovoljno zbežali iz Bolivije". ! ¡JflW|; PAVEL VI. B© POTOVAL V ZAGREB TITOV OBISK V VATIKANU Ljubljanska „Družina“ poroča v svoji številki z dne 7. junija t. L: Papež Pavel VI. je sporočil jugoslovanski škofovski konferenci, da je izbral za sedež VI. svetovnega mario-loškega in XIII. svetovnega marijanskega kongresa hrvatsko prestolnico Zagreb, odnosno hrvatski romarski kraj Marijo Bistrico. Promotor tega velikega zborovanja v počastitev Marije bo zagrebški ap. administrator škof Franjo Kuharič, organizacijo pa bo imel v rokah stalni odbor mariološko-marijanskih kongresov. Kongres bo cd 6. do 15. avgusta prihodnjega leta. Zadnji marioleško-marijanski kongres je bil v Fatimi od 2. do 13. avgusta 1967. V zvezi s kongresom pa je severnoameriška tiskovna agencija UP dne 24. t. m. iz Vatikana objavila naslednje: Papež Pavel VT. je napravil zgodovinski sklep in bo septembra 1971 obiskal Jugoslavijo, so danes izjavili funkcionarji Sv. sedeža. Doslej še noben papež ni obiskal komunistične države in, kakor pravijo informirani krogi, ni dobil nobenega vabila, vendar menijo, da se bo to zgodilo- ob priliki bližnjega Titovega obiska v Rimu, ki jo predvidevajo za letošnjo evropsko jezen. Te informacija sledijo poročilu, tudi iz Vatikana., da se beograjska vlada j pripravlja prihodnji moteč imenovati 1 veleposlanika pri Sv. Stolici in tako odpreti pot za valilo. Če se bo vse to zgodilo, bo to pomenilo normalizacijo odnosov med obema državama, ki so bili prekinjeni leta 1952, ko je papež Pij XII. podelil kardinalski klobuk tedanjemu nadškofu Alojziju Stepincu, ki je bil zaprt vsled dozdevnih vojnih zločinov. Jugoslavija se bo tako spremenila v drugo komunistično državo, ki bo imela redne odnose z Vatikanom. Prva je Kuba. Zveze, ki jih smatrajo za „poldi-plomatske“, so bile vzpostavljene leta 1966, ko so izmenjali posebne odposlance. Kakor poročajo, bo Beograd dvignil na raven veleposlanika svojega sedanjega odposlanca Vjekoslava Cvrljo, istočasno pa bo papež imenoval za pro-nuncija rrisgr. Maria Cagno, ki je sedaj tudi samo papežev odposlanec. Izjavili so, da je bil izbran čas, september 1971, zato, ker bo takrat V Zagrebu zasedal svetovni marijanski kongres. ,, Niso izključili možnost, da bi ob priliki Titovega obiska v Rimu, bil jugoslovanski vodja sprejet tudi pri papežu. V zvezi s to možnostjo naštevajo več podobnih slučajev, ker je Pavel VI. leta 1967 srrejel predsednika sovjetskega prezidija Nikolaja Podgornyja. Pravtako so ga obiskali jugoslovanski ministrski predsednik Mika šniljak in več drugih komunističnih ministrov in diplomatov. Nttevo ejemplo de frente popular La táctica do la alianza comunista y socialista con vistas a la conquista, pacífica y legal de poder, se ha convertido en obligatoria para los comunistas del mundo libre. En Europa, esta táctica fue experimentada recientemente en dos países: en Francia, en la oposición y en Finlandia, en el gobierno, cuyo electorado condenó hace poco esta alianza y provocó la caída del gobierno. El equivalente de esta táctica se halla ahora en Chile. Por cuarta vez. consecutiva Salvador Allende se presenta a las elecciones presidenciales como candidato único de la izquierda y de la extrema izquierda. • ' Esta alianza electoral socialista-comunista ha obedecido a la misma ley como en otros países: el progreso electoral socialista y comunista al mismo tiempo resulta imposible, ya que en la casi totalidad de los casos, los ¡Unos (los socialistas) retroceden, mientras los otros (los comunistas) progresan. Pero esta alifnza presenta otra característica: el Partido Socialista Chileno se ha convertido a una organización ultrarrevolucionaria de extrema .izquierda. ‘ La alianza socialista-comunista no es, pues, la de un partido reformista, y un partido revolucionario, sino la de dos organizaciones revolucionarias hermanas. El procedente es un nuevo ejemplo de cómo los llamados frentes populares terminan por servir únicamente e las tácticas comunistas en su lucha por adueñarse del poder. Nov primer Ifudshe fronte Komunistična taktika povezovanja s socialisti z namenom da se legalno polastijo oblasti, ja postala obvezna za komuniste v svobodnem svetu. V Evropi re je ta taktika pred kratkim uporabila v dveh državah: v Franciji, v opoziciji, ter na Finskem, na vladi, kjer pa so volilei obsodili to povezav,o ter povzročili padec vlade. Enako taktiko sedaj lahko vidimo tudi v Čilu. Že četrtič zapored se Salvador Allende predstavlja pri predsedniških volitvah kot edini kandidat levice in skrajne levice. Ta komunistično-rocialirtična zveza odgovarja istemu principu kot v drugih državah: istočasni volilni napredek socialistov in komunistov je nemogoč, kajti v večini primerov eni (socialisti) nazadujejo, medtem ko drugi (komunisti) napredujejo. A ta zveza ima še drugo posebnost: čilska socialistična stranka se je sprevrgla v ultrarevolucionamo organizacijo skrajne levice. Socialistično-komunistična povezava v Čilu torej ni povezava ene reformistične in druge revolucionarne stranke, temveč dveh bratskih revolucionarnih organizacij. Je to nov primer, kako tako imenovane ljudske fronte vedno končno služijo le komunističnim taktikam v njihovem boju za zavzetje oblasti. Nava taktika čilskih krši», demokratov NAPAD NA KOMUNIZEM Iz življenja in dogajanja v Argentini SINDIKATI: POGOJNA ZASLOMBA? Čilska krščansko - demokratska stranka, ki je za prihodnje predsedniške volitve, katere bodo 4. septembra t. 1. postavila za svojega kandidata Rzdomira TomiCa, je pretekli teden spremenila svojo volilno taktiko ter silovito napadla komuniste. Opazovalci menijo, da je taktiko spremenila zato, da bi pritegnila tudi sredinske volilcc. Tomič se je v svoji voli’ni kampanji doslej osredotočil izključno v pridobivanje levičarskih vo-lilccv, da bi tako znižal število glasov j komunističnemu kandidatu Salvadorju Allendeju. Tretji kandidat za predsedniško volitve je bivši čilski predsednik Jor-ge Aleksandri, domičarski neodvisni kandidat, ki ga podpira tkim. Narodna stranka, Fe-tavljena iz starih liberalov in konservativcev. Za prvi narad na komuniste je Irrščansko-dcmokratska stranka določila svojem renatorja Fucntealbo, ki je bil doslej znan kot eden naihuiših nasprotnikov „imperializma“. Fuenteal-ba je v čilenskem senatu analiziral vlogo, ki je oborožene sile igrajo v komunističnih državah in je krt primere ! navajal ZSSR, Kitajsko in Kubo. Po- ! udaril je, da so v vseli komunističnih državah oborožene sile popolnoma odvisno od komunistične stranke in da na vseh vodilnih položajih, od najnižjega do najvišjega, sedijo izključno člani KP. če bi v Čilu dobila volitve in zavladala čilska KP, bi čilske oborožene sile prav tako bile takoj „počiščene“, kakor se je to zgodilo v vseh komunističnih državah. „Allende bi vzpostavil v Čilu kolektivističen režim, ki bi končno vzel vsem državljanom osnovne človečanske pravice“, jo zaključil Fuentealba. Ker je Tomič zagovarjal radikalnejši volilni program, kakor sedanji krščansko - demokratski predsednik Frči in ker so se mnogi Čilenci bali, da bi se mogli oblasti končno polastiti komunisti, jo vodstvo čilske ltrš-čansko-demokratske stranke uvidelo, da ne bo moglo računati na glasove morebitnih neodvisnih volivcev, ki sicer re zagovarjajo Ale~sandrijeve konservativnosti, pa re bojijo Tomičevega radikalizma. ki je bil das'ei v mnogih ozirih tako skramo lovičar-ki. da se ni dosti razlikoval od nekaterih točk Allendejevega marksističnega programa. Razburljivi dogodki, ki so zadnje tedne pretresali Argentino, so onemogočili, da bi o ostalih dogodkih argentinskega življenja sploh kaj pisali. To pot bomo zato nahitro pregledali zadnje dogodke na sindikalnem polju, zlasti zato, ker je zaslomba sindikatov nujno potrebna za stabilnost vsake argentinske (in verjetno katerekoli) vlade. Normaliracijški kongres Glavne delavske konfederacije, ki bi moral biti že koncem maja, se je srečno končal šele v prvih julijskih dneh. Za novega glavnega tajnika je bil izvoljen metalurgih José Rucci, oseba, ki doslej v argentinskem delavskem življenju ni bila preveč znana. Je ideološko oprede- vodetvo. Druga značilnost jo, da kliub svojemu visokemu pcložaiu še vedno (pro‘i navadi sindikalnih vodij) živi na svojem preprostem domu v notranjosti province Buenos, Aires. Strategiia vlado se je pokazala tudi v imenovanju drž. tainika ra delo. Tudi ta (dr. Lu-ol le ne-onističnp ideologije (bivši justicielis+ični porl-noo). S tem skušajo vladni kro~i pridobiti naklonjenost širokih ljudskih množic. Prvi sestanek novega delavskega vodstva s predsednikom države, generalom Levingstcnom, je bil v četrtek 23. t. m. Predmet pogovorov so bila „pereča sodobna družbena vprašanja“. Lahko bi deiali, da so sindikalisti kaj malo originalni, kajti konkretno so tudi to pot zahtevali — povišanje plač. Koliko? Nekateri viri navajajo 26% splošne povišice (zahteva sindikalistov); 15% pod enakimi pogoji (namig vlade); „največ, kolikor so da, ne da bi s tem povzročili inflacijo“ (ekonomski minister dr. Llorena). Minister jo bil v govoru (istega četrtka zvečer) naibolj jasen. Opazovalci pa sklepajo, da jo najvišja povišica, ki' no bi povzročila inflaciic, trenutno 7%. Ni bazno, da hi so sindikati s tem zadovoljili. In ni kazno, da bi vlada kaj več dala. Točka bo itak ostala predmet spora v nedogled. . Kar so ostalih snovi tiče, na so delavski predstavniki predsedniku obljubili „pogojno zaslombo". To. re , pravi, podpore, dokler ne pridejo navskriž y važnih stvareh. Teh pa zaenkrat (ra-, zen plač) ni na vidiku; S strani delavcev torei zaenkrat vladi ne grozi kak odzor. To pa je tudi vse, kar vlada trenutno zahteva. V mira in redu se bodo pogajanja z delavci lahko rešila' vsaj delno ugodno za obe strani. Ijen ortodoksen peronist, a vsi mu pri-1 znajo iskrenost pa tudi zmožnost za 24. kongres sovjetske KP preložen Nesporazumi v CKKP V ZSSR so pretekli teden objavili, da se 24. kongres sovjetske KP ne bo sestal pred marcem 1971, skoro loto dni po prej določenem datumu. Ta sklep, ki je presenetil tako sovjetske komuniste, kakor zunanje opazovalce, je na tajni seji sprejel centralni komite sovjetske KP. V zadnjih tednih je sovjetski partijski šef Leonid Brežnjev dvakrat javno izjavil, da bo kongres, ki bi se moral po partijskem pravilniku sestati vsaka štiri leta, letos normalno zasedal. Z uradnim obvestilom o preložitvi kongresa za eno leto so tudi zanikali govorice, da bo Kosygin kmalu odstopil. poročajo namreč, da bo on tisti, ki bo podal kongresu poročilo o novem petletnem razvojnem planu za dobo 1971—1975. Zadnji sovjetski partijski kongres je bil v marcu in aprilu 1966. V svojem govora 12. junija t. 1. je Brežnjev iziavil: „24. kongres komunistične partijo Sovjetske zveze bo lotos. Na kongresu bodo odobrili glavno smernico in navodila novega petletnega. plana.“ V drugem govora, 3. julija t.l„ pa je Brežniev dejal, da bo leto 1970 „pomembno loto za partijo in sovjetsko ljudstvo, ker bo letos partijski kongres.“ Opazovalci si ne znaio razlagati preložitve za eno leto, vendar smatralo. da sc verjetno v centralnem komiteju ne morejo zediniti glede novega petletnega plana. Cao Ky. južnovie^namski podpredsednik, je izjavil, da ho „odhod ameriških vojakov rešil našo vlado mnoe-ih problemov, ker bomo svobodni političnega pritiska, ki ga izvajajo na nas neumni pacifisti v ZDA.“ Z T E D N A Walter Scheel, zahodnonemški ZU- nanji minister, je minulo nedeljo priletel v Moskvo na končna pogajanja z ZSSR o nenapadalni pogodbi med Moskvo in Bonnom. Ves svobodni svet po-orno zasleduje razvoj pogajanj. V Zahodni Nemčiji je opozicionalna krš-čansko-demokratska stranka odločno nastopila proti slehernemu popuščanju pred sovjeti. Dr. Antonio de Olivcira Salazar je po dolgi bolezni umrl v ponedeljek. 27. t. m. v Lizboni. Bil jo 36 let absolutni vladar Portuga'a, državice, ki jo je rešil komunistične revolucije, ko je v sosednji Španiji ta divjala v vsej grozoti. Giuliit Andreotti, ki mu je ital. državni predsednik Saragat poveril sestavo nove italijanske vlade, ni uspel. Zato je Saragat poveril za to 50 letnega kršč. demokrata Emilia Colom- ba, finančnega ministra v bivši Ru-rsorjevi vladi. •■■■■■■•••■••■■■•a» V TEDEN Fidel Castro jo spet zaigral eno svojih demagoških vlog, ko je pred zbrano množico izjavil, da „me lahko odstavite, če žalite“, kar ni mogel doseči, da bi ob letošnji žetvi sladkornega trsa dosegli produkcijo 10 milijonov ton. V Franciji je policija začela odločno preganjati nacistične izgrednike, ki napadajo predvsem turiste in jim grozijo z nacističnimi gesli. Izgrednik« obsojajo na večmesečne zaporne kazni. Doslej so bili kaznovani le z denarnimi globami. ZDA bodo do junija 1971 umaknil« s Filipinov 6.000 svoiih vojakov. Na otočju bo ostalo Se 18.400 mož. Indijska vlada se ie maščevala nad Anglijo, ko .je uzakonila določilo, po katerem noben A Tiri o ž ne more več potovati v Tudiio brez indijskega vizuma. Anglija je podoben ukrep proti Indijcem, ki so hoteli potovati v Anglijo, uvedla že pred več meseci. Vrtcglava politika Pod gornjim naslovom smo v številkah z dno 21. maja in 4. junija poročali, da nekateri Hrvatje v emigraciji (dr. Jukič) in tudi doma igrajo na sovjetsko karto v tem smislu, da bi po razbitju Jugoslavije hrvaška republika prišla v varstvo Sovjetske zveze. Hralcc našega lista nam je ponovno pisal, da dobro pozna Hrvate in njihovo ■ politiko in trdi, da je pri njih kaj takega nemogoče. Glede dr. Jukiča pravi, da je tako nepomemben, da ga ni upoštevati, informacije cd doma pa so po njegovem netočne. Da odstranimo vsak dvom o resničnosti našega poročanja, navajamo, kaj je rekel dr. Juraj Kmjevič v svoji letošnji velikonočni poslanici kot predsednik HSS svojim pristašem. Takele pravi dr. Kmjevič: „Poleg tega je neka hrvatska gospoda — Vclikohrvati na jeziku — začela poudarjati svoje sim; atije do Sovjetske zveze. To so oni in taki, ki so Hrvatsko podvrgli Hitlerju in Mussoliniju. To spogledovanje nam more zelo škodili v svobodnem svetu, v katerem nam še vedno škoduje nesrečni spomin sodelovanja s Hitlerjem in Mussolinijem. : j, Mi, Hrvatska Se'jačka Stranka, s temi prizadevanji ne le da nimamo nič skupnega, ampak jih od'očno obsojamo. Nobnea diktatura in noben nasilni režim ne moreta prinesti svobode hrvaškemu narodu.“ Tako dr. Krnjevič, ki gotovo pozna hrvaške politično razmere doma in v emigraciji. Deželni zakon o „slovenski manjšini“ Nov uspeh Slovenske skupnosti Deželni svet dežele Furlanija—Julijska krajina je 9. julija po dolgih razpravah skoro soglasno sprejel zakon o označevanju Slovencev kot slovensko manjšino. Zakonski osnutek je vložil predstavnik Slovenske skupnosti v deželnem svetu, dr. Drago Štoka že 23. marca 1970. Za novi deželni zakon je od C0 svetovalcev glasovalo po dolgih razpravah kar 54: vsi svetovalci Strank levega Centra — Italijanske krščanske demokracije, obeh socialističnih strank in republikanci, potem predstavniki Furlanskega gibania. Komunistične stranke Italije in PSIUP. Proti pa je glasovalo vsega 6 neofašistov in libe-ralov. - Kaj je pravzaprav bistvo tega zakona? Vsi dosedanji "deželni zakoni so označevali slovensko manjšino in splošno Slovence z izrazom „skupnost, nosilka posebnih interesov“. To so uvedli' zaradi popolnoma odklonilnega stališča, rimsko vlade, ki je odrekala deželi vsakršno pristojnost za slovenska vprašanja in je stala na stališču, da ne sme biti beseda SČovenoc v deželnih zakonih. Ustavno sedišče ,io v spornih vprašanjih vedno osvajalo stališče rimske vlade. Slovenska skupnost pa je stala na stališču, da je to krivično in diskrimi-Patorno in je vedno protestirala proti temu. Že ob zakonu za ustanovitev Deželnega zbora m ekonomska in socialna vprašanja ,ie Slovenska skupnost vložila zakonski popravek. H je predvideval, da bo v odboru tudi ..predstavnik slovensko narodne man‘šine“. Takrat po deželni svetovalci izjavili, rln-re morejo sprejeti takega popravka, ker hi „Rim zakon vrnil in hi "o postopek preveč zakasnil“, zagotovili po, so, da bo v to ustanovo imenovan tudi Slovenec.'Na to ie bil res imenovan v odbor dr. A. Lokar. Slovenska skupnost pa se s takim reševanjem ni mogla sprijazniti in je njen predstavnik 23. marca vložil dva samostojna zakonska osnutka, ki spreminjata diskriminacijsko frazo tako v zakonu o CRES (Deželnem odboru za ekonomska in socialna vprašanja) kot v zakonu za kulturne dejavnosti. V obrazložitvi osnutkov je svetovalec naglasil nujnost, da se v deželnih zakonih omenjajo Slovenci, saj imajo svoje posebne probleme. Ko je kasneje oba zakonska osnutka dr. šotka združil v enoto, so hoteli predstavniki KFI in PSIUP predložiti ta osnutek ket navaden popravek k popravljalnemu zakonu p deželnem odboru za ekonomska in socialna vprašanja. Ta „popravek“ je deželni odbor zavrnil, ker se je izjavil za samostojni zakon. Komunisti so potem začeli nenavaden postopkovni boj ih obstrukcijo; zahtevali so, da pride osnutek v smislu pravilnika šele po šestih mezečih penovno v diskusijo.' Slovenska skupnost je smatrala, da je ta čznntek izredno važen in je zahtevala takojšnio uvrstitev na dnevni red, kar je predsednik zbornice tudi sprejel. . Na zaključni razpravi 9. julija jo imel predstavnik Slovenske skupnosti izčrpen govor, v katerem je deželnim svetovalcem in predsedstvu de”e1 e obra-t zložil cilje in namero; zakonskega osnutka o uporabi bezede „slovenska manjšina“. Rekel jo tudi, da hoče nic.gov zakon kcdificirati prisotnost slovenskih strokovnjakov v deželnih komisijah ter .rrisotnost Slovencev v deželni zakonodaji sploh. Rimske oblasti moralo štorij korak n-p-ej in dopustiti, do se v deže'nih zakonih izrecno omenja slovenska, narodnostna skurnost, kot do-voliuiejo, da se v deželnih zakonih na južnem Tirolskem imenuje nemška manjšina, če pa bo rimska vlada še vedno vztrajala na prejšnjem stališču, Slovenija zaostaja z imiiisirijsko opremo Direktorji niso več v modi Doslej sc je dosti pisalo in govorilo o tem, da Slovenija nadkriljujo ostale jugoslovansko republike glede industrije in kakovosti proizvodnje. Tudi o tem, da so slovenski strokovnjaki najbolj sposobni. Zato je gotovo presenetila ugotovitev upravnega cdbora republiške gospodarske zbornice Slovenije, v kateri trdi, da Slovenija zaostaja z opremo in‘kadri za jugoslovanskim povprečjem. MEJE SPREJEMLJIVOSTI. — Poglcjjc te ljudi, prrepljene na radijske sprejemnike, pohlepne na vsakovrstne novice, dovzetne za vse ideje! Temu pravijo odprt čut, široko obzorje. Teh lastnosti jim r.e zavidam. Nasprotno! Zdi se mi, da je za zdravega in notranje enotnega človeka značilno, da ga mnogo stvari ne zanima. Vsesplošna sprejemljivost, čc izvzamemo nekatere izredno nadarjene ljudi, je znak nevarne pasivnosti. Praznina odmeva na vsak glas, medtem ko usta izbirajo svoje besedo. Gustave Tbibon, Le pain de chaque jour, str. 80. Lastovke se ne vračajo V Sloveniji že primanjkuje strokovnjakov Poleg visoke zastarelosti in odpisa-iiosti osnovnih sredstev je vzrok počasnega napredka slovenskega gospodarstva tudi v neustrezni kadrovski strukturi. Navedeni podatki dokazujejo, da v Sloveniji na ročno in strojnomehanično z ročnim delom edpade več kot 46% dela, v Jugoslaviji pa le 43. Popolnoma mehanizirane je v Sloveniji 16.5, v Jugoslaviji pa 17.5% proizvodnje. Kar pa re vodilnih kadrov tiče. so na pcdlrgi anke*e, ki so jo izvedli v 250 delovnih organizacijah, dobili podatke, da ,ic na vodilnih mestih samo nekai več kot tretjina kadrov z visoko in višio izobrazbo, oziroma, da ima samo 43% direktorjev tako izobrazbo. Ugotovili pa so tudi nenavaden pojav, da je namreč vedno manj zanima-nia za delovna mesta direktoriev. Po eni strani zato, ker vodilni kadri niso ustrezno spodbujani, po dragi pa zato, ker niso zaščiteni, kot drugi zaposleni de’avci. ' ! 1 se bomo Slovenci morali braniti — je izjavil dr, Štoka — pred ustavnim sodiščem pa tudi pred drugimi forumi, če to ne bo zadoščalo. Za njim je govoril še svetovalec Lavriha, izvoljen na listi KPI, ki se je dalj časa ustavil ob analizi vprašani, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji; nt?.to ra še drugi govorniki. Predstavnik italijanske Krščanske demokracije Coci.anni je izjavil, da je treba enkrat ra vselej presekati ta gordijski vozel. V imenu deželnega zbora sta odbornik fhopper in predsednik Berzanti zagotovila popolno pedporo novemu zakonu. Zakon je big torej sprejet z veliko večino; odobriti^ pa ga mora rimska vladh; Če ga v,; roku 30 dni no vrhe ' deželnemu svetu v ponovno, preučitev, j-postano zakon veljaven. V primeru vr-■ nitve bo deželni cdbor zavrnil vladno zahtevo o ponovni proučitvi in stvar bo šla v pretres prod ustavno sodišče, če bi na ustavno sedišče — kakor jč J že nekajkrat — dalo vladi prav, bo troha, poiskati druge forume, med katerim i pride v poštev celo Medua-^dno | sod:ščc v Haagu. Slovenci v Italiji pa uraio, da ne bo. do tega rrišlo. saj so glasovali za osnutek predstavniki vseh fčr-mk, razen seveda ekstremnih nco-fašistov in liberalcev. V vsej Jugoslaviji in nič manj v Sloveniji se zadnje čase mnogo razpravlja o problemu delavcev, ki odhajajo na tuje „s trebuhom za kruhom“. Komunistični oblastniki od vsega počečka niso bili zmožni rešiti probleme zaposlitve, ter so v določenem trenutku videli izhod v zaposlovanju domačih delavcev na tujem, zlasti v zahodnoevropskih državah. Nato so v tem iznašli tudi vir deviznega denarja. Potom posebnih uradov so naši delavci dobili zaposlitev na tujem, tam bili plačani v tuji valuti, ki so jo potem morah prinesti domov. A sezonsko delo je prišlo iz mode. čedalje bolj je naraščalo število tistih, ki so ostali za stalno v tujini. Po raznih uradnih statistikah je danes na delu v tujini nad 800.000 jugoslovanskih delavcev, od katerih je približno desetina (nad 80.000) Slovencev. Najnovejša poročila pa privijo, da je v prvih petih mesecih letošniega leta odšlo na tum nadaljnjih 130.000 delavcev iz. Jugoslavije. Jc pa šo drug rreblem, ki tare domače oblastnike. Vedno manj delavcev odhaja v tujino organizirano, to je. pra-ko jugoslovanskih zavodov za zaposlitev. čc ie še lani preko teh zavodov odšlo 05% ccktnega odtoka dolaVske rilo. jo lotos ta odstotek radel kar na 40%. S tem pa oblasti tudi izrabljajo kontrolo nad delavsko migracijo. Konkretno v slovenskem primeru so o tem razpravljali že v Izvršnem sveto v Ljubljani. Na posebni seji gospodarskega odbora ter odbora za socialno politiko in komunalna vprašanja so ugotavljali, da se v Sloveniji že čuti pomanjkanje določenih strokovnih delavcev. Po. mnenju strokovnjakov se bo to pomanikanje še bolj čutilo na področja nekaterih dejavnosti že v naslednjem srednjeročnem razvoju Slovenije, če ne bodo začeli pravočasno organizirano u-rejati teh vprašanj. Predsednik omenjenega cdbora IS, Vinko Hafner, je ob tej priliki dejal, da „ne gre za to, da bi zapirali meje, temveč za organizirano odhaianje in vračanje naših delavcev iz tujine“. Na isti seji so ugotovili tudi, da trenutno v Zahodni Nemčiji zaprosi za nemško državljanstvo pet Slovencev In le eden za podališanje bivanja v tej de-žeji, ko jim podeče prvotni rok bivanja. Sklenjeno ie bilo, da bodo ta negativni pojav in druge pedobne skušali v bodoče preprečiti. Ne zapreti meja, temveč obvladati migracijo, jc ge~lo bedečemu delovanju. Modrem pa naši delavci no rlcdiio lastovkam, Ne vračam se na pomlad domov, temveč za stalno ostajajo v tujini. Odmevi na knjižico o slovenski tragediji Prvi odmevi na knjižico „The Slovenian Tragedy“ (Slovenska tragedijo), ki sta jo restavila Otmar Mausor in Jože Melaher in jo je izdala Zveza društev slovenskih protikomunističnih | borcev, so zelo vzpodbudni. Knjižica je i dosegla zaželeni uspeh in je prodrla skozi zaveso zakmjenega molka o do- i gc-dkih, ki so se odigrali takoj po vojni j v Evropi. Več časopisov je že poročalo ■ o knjižici. Zveza in eba avtoria so dobili j i žo več pismenih in telefonskih zahval in čestitk. Prvi sc je oglasil kanadski minister brez portfelja in član federalno vlado Otto E. Lang in jo v svojem zahvalnem pismu zapiral, da je knjižica zelo informativna (very informative! in da jasno prikazalo slovensko tragedijo. Za knjižico so je toplo zahvalil tudi | senator C. W. Carter in pravi med drugim: „Kakcr Vi, tako tudi iaz gra-: jam dvojno merilo mednarodnih ustanov, ki vseVi poudarinio lq zločine, ■storjene s strani , ameriških in -rnglo-ških vojnih sil, mpolnoma na molče o - zločinih in pokoljih, storjenih od vojaških sil komunističnega sveta.“ Dalie so se za knjižico zahvalili in čc~titali Otmarju Mar.scrju g. A Urn J. Mac Eachen, minister za cmigraciio v kanadski federalni vladi, g. Bryco Mac-kascy, federalni minister za delo, g. Luis V. Manrara, predsednik Kubanskega komite'a v emigraciji, in drugi. Tudi mnngi slovenski javni delavci so sc oglasili in čestitali avtorjem k lepemu, važnemu in zaslužnemu delu. „Siosvesisksa Kronika“ Glasilo SD Sydney Pod gornjim naslovom je v julijski' • številki avstralskih „Misli“ izšel članek, ki ga zaradi zanimivosti v celoti ponatiskujemo. Že ta spodrsljaj je dokaz, da ured- V preteklem mesecu smo brez dostavkov objavili nekaj izvlečkov iz Vestnika SD Melbourne. Čut enakopravnosti zahteva, da ta mesec obrnemo pozornost na „glasilo SD Sydney“, ki ga nam je pošta tako nenadno prinesla pod naslovom: Slovenska kronika. Torej nekaj novega! Žal, da ob tem „glasilu“ ne moremo biti tako ravnodušni in notranje ubrani, kot smo mogli biti prejšnji mesec ob Vestniku SDM. Zato re ne moremo omejiti le na kake „izvlečke“, primorani smo napisati — oceno. Po zasluženju! — Ur. Misli. Na prvi pogled — kar dober vtis! Oblika časopisa na velikih 8 straneh Ko pa se lotimo branja, se začnemo čuditi, tu pa tam naravnost ostrmimo... Preseneča že golo dejstvo, da si je „Slovenska kronika“ zapisala poleg tega, da je glasilo SDS, Leto III. Kako jo to mogoče? Dosej SDS sploh ni imelo lastnega glasila, .objavljalo je .v Mislih. Slovenska kronika je izhajala periodično .v letih 1954—56, po svojem drugem letniku je legla v grob. Zdaj je naenkrat doživela. sv.oje drugo rojstvo in si kot „glasilo. SDS“ zapisala ha čelo Leto IH! Ko je legla y grob, je bilo do ustanovitve SDS še kaka tri leta. Kje sta . letnika I in II glasila SDS ? — Prvi, ki bo. za nami tako vprašal, bo uradnik Narodne knjižnice v Canberri. Kdo mu bo pojasnil to rai-«tifikacijo — potegavščino? nik stvari ni utegnil dovolj pretehtati — in ta stiska časa ga je preganjala domala vseskozi. Naj ne zameri, če mu Misli nudijo tehtnico v začasno uporabo, da bodo naslednje številke bolje pretehtane in no „prelahko najdene“. Da ni utegnil tehtati, priznava na nekem mestu sam. Beremo: „Prva številka lista je bila sestavljena v naglici, ker je bilo na občnem zbora sklenjeno, da naj izide takoj, ko bo dovolj denarja za kritje stroškov. Denar je pa prišel hitreje, kot je urednik mislil.“ Na občnem zboru urednik po lastni izjavi ni mislil, še manj so mislili zborovalci, da bo denar prišel od Adriatic travel centra, ki je v Sydneyu trgovinska ekspozitura režima v Belgradu. Adriatic je prej poskusil pri Mislih — ni šlo. Poskusil je pri uredniku „glasila“ — Šlo je kakor namazano! In je nastala časovna stiska pri urejevanju. Taka reč se pač lahko zgodi, če denar prehitro pride. Urednik je naglo segel po denarju, pa je pozabil na tehtnico... To se bridko pozna takoj ob tistem, kar stoji na prvi strani pod napisom: Namesto uvodnika. Dobesedno vse je prepisano iz Cankarjeve Bele krizanteme, pa je urednik pozabil pripisati, od kod je vzel. Kdor ne pozna Cankarja, bo mislil, da je vse tisto — Ču-ješevo! Pa tudi, če bi označil, da je iz Cankarja — kakšen pomen naj ima v Kroniki — „namesto uvodnika“? Pred kom so urednik .tako po Cankarju brani? Kdo mu „gleda samo še na suknjo“? Ne, na njegovo suknjo ne gledamo, glodamo pa na njegovo — Kroniko! Grm nam jo je poslal na ogled. In takoj spet vidimo, kako je ne-pretebtr.na, ko beremo poročilo društvenega predsednika na nedavnem občnem zboru: „Glede članstva bi imel tole pripomniti da imamo toliko članov z neporavnano članarino. Veliko več se interesi-ra Hrvatov in bi radi postali člani kot Slovenci.“ Čudovit dovtip! Nadaljuimo z njim: naslednic, številka mera dobiti novo glavo: Hrvatsko-slovenska kronika! Logika je logika! Pripišemo pa prav resno: če je že res ušla taka neverjetna beseda, predsedniku na občnem zboru in stoji rdai v zapisniku, bi bilo treba tis i zapisnik diskretno zakopati nekam globoko v društveni arhiv, ne pa objaviti ga v „glasilu“, ki očividno skuša mimo in preko svojih članov in članic doseči kar mogoče široko javnost! V obrambo SDS pa to: Slovenci v Sydneyu se. zelo „interenrajo1“ za društvo in to zlasti od takrat, ko sc 3C ustanovila Akcija za dom in ie za društvo .kupila, znano „Slovensko zemljo“ v Horsley Parku. S tem pa ni rečeno, da ro zadovoljni z vsem, kar . ukrepa in ukrene kak. odbornik v odnosih do Akciie za dem. če iz nrodraJpikovega poročila —• v nor ratch tani Kroniki: „Nujno ie, da še nanrei s čim obširnejšo kamnanio organiziramo izlete v domovmo. kaiti v tem je vir dohodkov, pa čenrav nas bodo nekateri radi tera zmeriali. da smo kolaboratorji jug. komunizma, dvoživke itd. To so pač gotovi ljudje, pri katerih sc jc sloven" stvo končalo žo 1941. leta.“ Kakšna kolobocija besed! In vendar hoče biti Slovenska kronika resen list! V zvezi z izleti v domovino se omenja lo — vir dohodkov! Pa smo bili doslej vajeni v njih videti vse kaj drugega — in to dosti prej kot kak vir dohodkov! Dalje: SAS ni letos prvič organiziralo izleta v domovino in ni prvo ali edino, društvo, ki je to naredilo. Kdo je samo zaradi tega koga zmerjal z besedami, ki so prišle iz ust predsednika na občnem zboru? Natanko smo vedeli, da ljudje odletaio tia čez iz ljubezni do svojcev in do domovine, ne za kako „kolaboracijo“ z režimem. Zakaj predsednik naenkrat vidi v teh izletih to drugo možnost? če se jo sam pomaknil v bližino režima — in Kronika! — se jc tudi nehete sam žo „ozmerjal“. Nimamo kaj dodati. V čigavih cčeh re jo „slovenstvo končalo“ žo 1941. leta? Pač v očeh nacistov in fašistov, ki so tisto leto zasedli slovensko zemljo. In „gotovi ljudje'* iz njihovih vrst nai bi bili med nami tu v Avstraliii še danes — pripravljeni na „zmerjanje“ izletnikov v domovino? Predrzna cbdolžitev! Bojimo sc, da je predsednik pomešal neke letnice, mislil na neki drug čas in imel pred očmi neke drage ..gotove ljudi“, pa ga je čudno zaneslo. Če nam bo kdaj stvar pojasnil, se bomo k zadevi vrnili. Za zdaj naj ostane to vprašanje odnrto. In še marsikaj v pričujoči številki Kronike. Mani odprto je vprašanje, kako si je glasilo SDS moglo dati naslov: Slovenska kronika! Ko si je napisala na čelo Leto ni, je jasno nakazala, da hoče biti nadaljevanje same sebe iž lot 1954—1956. Toda ob prvem rojstvu jo dala v javnost možato izjavo o svoji „liniji“: neodvisnost in protikomu* nističnost! Pisala je: „Slovenska kronika je neodvisen mesečnik in ne prejema nikake podpore od ljudi ali organizacij... Edina „linija“, ki bi jo mogli označiti za list, je, da je slovenski in protikomunističen." Ne o enem ne o drugem ni sledu ob njenem drugem rojstvu. Kako „neodvisna“ jc, jc pokazala že s tem, da predstavlja svetu v, dosti lepši luči Adriatic nego Slovensko društvo Sydney, čigar glasilo pravi, da je. Našla si jo „ljudi“ ali „organizacijo“, ki se ji je ponudila, in denar ie krr prehitro prišel... Da je morala spričo tega izhlapeti z neodvisnostjo tudi ..linija“ protikomunističnosti — kdo bi so čudil ? In tako tisto, kar nam je pošta prinesla, ne more biti nadaljevanje nekdanjo Slovenske kronike. Najbolj primerno ime za tiskovino bi bilo: čigava sem? Fantje, tehtnico v roke in vse bo še dobro! Pripomba. — Da bi se komu ne delala krivica, je osnutek gornjega pisanja, še dosti bolj širok, kot jc tukaj, urednik Misli poslal v pregled gg. Ču-ješu in Košoroku in to dva tedna prci zaključkom julijske številke Misli. Dal jima je priliko, da odgovorita, in obljubil, da bo niun odgovor prišel v list istočasno z našo oceno. Oziroma, če bi znala gornje pisanje primerno zavrniti, bi lahko oboje izostalo. Ni eden ne drug ni dal pismenega odgovora, dasi je dokazano, da sta osnutek preiela. Torej — krivice ni! '— V& Misli. KOROŠKA POLITIKA MIHAJLOVIČ PO NEMŠKIH DOKUMENTIH Pod naslovom „Enoten kulturni program“ jo objavilo ljubljansko “Delo" z dne 3. junija 1«70 poročilo svojega celovškega dopisnika o obisku predstavnikov Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije pod vodstvom Iva Tavčarja na Koroško. Veččlanska delegacija se je oglasila najprej na sedežu levičarsko usmerjene Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, razgovori med obema organizacijama pa so bili v hotelu „Korotan“ ob Vrbskem jezeru. V nedeljo, dne 31. maja, so se udeležili predstavniki Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije prireditve levičarske Zveze slovenskih organizacij v Domu glasbe v Celovcu, po obisku jugoslovanskega generalnega konzula Bu-dihne, pa je sledil nato v ponedeljek, ine 1. junija £e skupen razgovor med predstavniki kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije, Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze. V poročilu ljubljanskega dopisnika je poudarjeno, da so se zavzeli zastopniki omenjenih organizacij za enotno delo in skupni program. Dopisnik „Dela*1 ob koncu svojega poročila ne pozabi še posebej opozoriti na pomembnost tega dogodka. Da je dogodek za Ljubljano pomemben, o tem ni dvoma. Znano je, da je prišit) decembra 1968 tudi v Krščanski kulturni zvezi do spremembe v vodstvu. Dr. Erik Prunč je pisal v mariborskih ¿Dialogih“ 3/1969 o „razburljivem ob-foem zboru," na katerem je bil izvoljen sa predsednika. Na tem občnem zboru jo kandidiral dr. Prunč namreč proti župniku Maksu Michorju ter preprečil njegovo izvolitev. Vendar je še po dobrem letu prosil dr. Prunč naslednji Občni zbor KKZ, naj ga ta odveže njegovih predsedniških dolžnosti. Za mar-sikog&r je prišel odstop nepričakovano. Kdor pa je prebral Prunčevo stališče, ki ga Je zavzel do katoliško usmerjenih organizacij in ustanov v mariborskih „Dialogih" 5/1970, ta takoj ve, ida Je prišlo do Primčevega odstopa tudi iz ideino-političnih razlogov. Dr. Prunč je čutil, da je njegovo gledanje na vprašanja katoliškega prosvetnega in kulturnega dela v živem nasnrotstvn K dosedanio katoliško in narodno tra-dlelio. Njegov naslednik v Krščanski kulturni zvezi. 22-le+ni učitelj Joško Hudi. pa je šel korak naprei ter re domenil z ljubljanskimi predstavniki Zveze slovenskih kultumo-prosvetnih organizacij za skupne akeiie na podl-gi „stvarno" rrinravl lenega (b-kn ljn-Mfansko ,.Delo"> skupnega kulturnega programa. Krščanska, kulturna zveza vodi torei mimo Narodnega s”otn katoliških Slovencev laotno kulturno ro-Utiko 7, T.k’bliano, iz če-ar je r~— kako dale* sega onemoglost nribične organizerne slovenske d—-moe no Koroškem. ke+»-e rmdstavnlH v vedno ve*1! meri kontrolo n“d roliMč-nim razvojem ter slovensko stvarnostjo v dežeM. Ta stvarnost na je no koroških de-šelnozbomkih vo’itvab 1970 rla^eča: Re_ vičar-kn usmerieni koroški Slovenci so po zadnjih deželnozborskih volitvah zn-storani sedaj no podgrodsedopm Zvere (dolenskih organizacij, Janku Ogrisu. v deželnem zbov.,. medtem ko r's^oo- levico v TWelrd kmetikkj -Remici na ee-ieMc*ični M-H izvoljeni T.oi-- Tr-nk. V B;lčovsu. Se’ob. na Radišnh in v Globasnici so zasedli mesto župana na socialističnih listah izvolieni Slovenci. Sploh so nri volitvah žun-nov in podžupanov omogočili slovonski mrndatarii povsod, klor so hi’e vložene no d-ejezič-nem o-emlin skupne slovenske liste, iz- volitev socialističnih kandidatov. Slovenski levici je uspel po osemnajstih letih dosiednjega sodelovanja s socialisti pri deželnozborskih volitvah 22. februarja in občinskih volitvah 26. aprila 1970 strankarsko-politični uspeh, ki ga v tem obsegu sami niso pričakovali. Da je desničarsko usmerjeni Narodni svet koroških Slovencev izdal pri deželnozborskih volitvah priporočilo za Avstrijsko ljudsko stranko, ne bi bilo načelno gledano zgrešeno, iko bf volilce __ torej teren — na to odločitev tudi pripravil. Vendar Narodni svet tega ni storil. Tako se ne čudimo, če je dobila Avstrijska ljudska stranka procentuai-no pri teh volitvah kljub proglasu Narodnega sveta za OVP, torej Avstrijsko ljudsko stranko, manj glasov kot leta 1965, ko je nastopil Narodni svet s samostojno slovensko listo in Slovenci niso podprli Ljudske stranke. Narodni svet pa je tudi brez vpliva na visokošolsko mladino. Marsikdo je pričakoval, da se bo leta 1968 izvoljenemu vodstvu Narodnega sveta posrečilo v večji meri pritegniti mladino kot sotrudnike „Našega tednika". Do tega sodelovanja pa ni prišlo, temveč so ustanovili študentje, organizirani v Koroški dijaški zvezi, lastno glasilo „Problemi" (istoimensko glasilo izhaja tudi v Ljubljani), marksistično usmerjeni visokoiolci pa svoj« „Kladivo". Vendar ne razbijajo z njim okovov nemškega nacionalizma in šovinizma, temveč tudi po smernicah Ljubljane slovensko katoliško skupnost na Koroškem. Poleg tega sa je Ljubljana odločila, da podpre finančno nevtralno usmerjeni Klub slovenskih študentov na Dunaju s četrt milijona šilingov, da sl uredi lastna klubske prostore. Nekateri trdijo, da se je izkazala s tem Ljubljana naknadno na-pram študentom širokogrudno zaradi njihovih demonstracij na Dunaju in proti Mohorjevi družbi v Celovcu. A tudi na cerkvenem področju je opažati popuščanje desnice. Vse kaže, da hočejo Nemci obiti na sinodi krška škofije, ki bo na Koroškem leta 1971, ne le vsa jezikovna vprašanja, temveč tudi eminentno važno vprašanje imenovanja lastnega vikarja za slovenski del škofije. Ob tej situaciji se Slovenci na Koroškem čudijo, kako je mogel pisati pred kratkim slovenski „Naš tednik", da je bil bivši generalni vikar dr. Ka-dras v šolstvu strokovnjak in mu do dna dušo vdan ter da je „povsod pokaral celega človeka". Nam je znano le deistvo, da je oropal Kadra s slovenske otroke pravice do slovenskega veroučnega jezika ter da je pripravil s strastnim zagovarianjem „pravice staršev" v javnosti ideino tla za Wedenigov pod-pi1', s katerim je bila po bivšem koroškem deželnem glavarju odpravi'ena za Slovenjo pravična ureditev obveznega dvoje-ičnega šolstva. Taka je trenutna narodno-politična situacija na Koroškem. Potrjuje trditev generalnega vikarja dr. Klinca v gori-škem „Katoliškem glasu", ki ie zaskrb-lien nad tem razvojem zapisal o Koroški, da re nahaja „na poti v razkroj". Zn’o je nastalo za Mohorjevo družbo ▼ . Ce’oveu remo vprašanje, kako je z vzgojo v nienih domovih. Saj bo od te vzgo?e v veliki meri zavirelo tudi zadržanje slovenskih visokošolcev in akademikov. Le od izobražencev, ki bedo pri-pravlieni kot prepričani katoličani vršiti svoje delo v javnosti in dosledno služiti slovenski skupnosti, sme manjšina pričakovati konsolidacijo na znotraj, ki Je predpogoj -3 ohranitev slovenskega življa na Koroškem. Goriška in Primorska MARIJIN DOM V TRSTU Tržaški Slovenci so se te dni spominjali žalostne 50-letnice: Požiga Narodnega doma v Trstu. Ob tem žalostnem jubileju si zamejski Slovenci žele, da bi nikdar več ne prišlo do takih in podobnih zločinskih dejanj ter da bi vedno nemoteno delovali v svojih prosvetnih domovih, ki so se nanovo razrasli po padcu fašizma. Eden teh domov, ki v Trstu v ulici Risotta živahno deluje, je Marijin dom. Lani oktobra so se odprla vrata novega doma, 21. juniia pa so imeli zadnjo prireditev, s katero so zakliučili svoj program, predviden ob začetku dela. Prireditev so pripravili skavti in skavtinje. ki so nastopili v treh igrskih nastopih, med njimi so uprizorili tudi Vombergarjevo veseloigro Požar ljubezni. Marijina družba je s skavtinjami in skavti trikrat pripravila nastope: za otvoritev, za pust, za zaključek; za Božič pa igro. Razen tega pa je bila cela vrsta predavanj in drugih nastopov: Msgr. Ignacij Kunstelj iz Rima je govoril na praznik Brezmadežne, januarja so imeli Ekumensko srečanje, kjer jim je jezuit p. Koren predaval o Rusiji; v februarju so bile vse nedelje zasedene; obiskal jih je mariborski pomožni škof Grmič, Goričani so pripravili akademijo na čast sv. Cirilu in Metodu, potem je škofov vikar dr. Škerl obiskal Marijin dom; seveda ni manjkal svetovni potnik Vinko Zaletel s Koroške, ki je predaval o Ugandi. Duhovne vaje so bile v Domu za žene in dekleta, imel jih je p. Bogumil Remec. Bazoviški igralci so nastopili s Molle- MIHAJLOVIČ PREMA NEMAČKIM DOKUMENTIMA V biblioteki „Naše Delo" v Harrowu v Angliji, katere uredniški odbor sestavljajo dr. Miodrag Mihajlovid, Nenad Petrovič, Desimir Tosič in Milivoje Vasič, je izpod peresa dr. Ivana Avakumoviča* izšla knjiga z gornjim naslovom, Delo obsega pet poglavij: Srbska vstaja leta 1941; Leta preganjanj; Anatomija Mihajlovičevega gibanja; Prelomno leto 1943; Med Hitlerjem in Titom. Pisec se naslanja na gradivo iz arhivov nemške vojske, nacistične policije in nemškega zunanjega ministrstva, ki so jih zahodni zavezniki zaplenili po koncu druge svetovne vojne. Poleg teh se je pisec poslužil še dokumentov iz niimberškega procesa proti vojnim zločincem. Avakumovič prikazuje nemško upravno in vojaško organizacijo v okupirani Jugoslaviji ter na kratko nekatere spopade nekomunističnih gverilcev z Nemci pred Hitlerjevim vpadom v ZSSR. Podrobni so popisi spopadov Mi-hajlovičevih četnikov z Nemci v Srbiji v jeseni 1941 ter prvi spopadi s Titovimi partizani istega leta. Državljanska vojna se je pričela. Sledi prikaz poboja Srbov in judov v Paveličevi Hrvatski leta 1941, politika italijanske vojske v Dalmaeiji, sodelovanje Titovih partizanov in ustašev proti Dangičevim četnikom po neuspelih pogajanjih med Dangičem in nemškim vojaškim poveljstvom v Srbiji. Velik del prikaza je posvečen prikazu nemških naporov, da bi preprečili širjenje Mihajlovičevega gibanja v Srbiji leta 1942 in da bi Mihailoviča samega ujeli spomladi 1942. Navaja med drugimi dokumenti Himmlerjevo pismo z dne 17. julija 1942 nemškemu poveljstvu v Srbijo, da „sleherni naš (nemški) uspeh v Srbiji in v vsej jugovzhodni Evropi temelji na uničenju Miha jloviča/' V poglavju Anatomija Mihajlovičevega gibanja pisatelj prikazuje nemško tehniko za zbiranje podatkov o Mihajlovičevi gverili ter dokaže, da je bila nemška tajna policija prepričana, da večina Srbov sledi Mihajloviču, ne Titu. Dokazuje tudi povezavo Mihaj-lovičevih pristašev v Srbiji s tovariši v Hrvatski, Bosni, v Sloveniji, dalje z bolgarskimi in albanskimi nekomunističnimi gverilci. V preiomu leta 1943 je prišlo do sklenitve in podpisa premirja med Titovim partizanskim gibanjem in nemškim poveljstvom na Balkanu, tako da so mogii partizani osredotočiti svoje napade proti četnikom v Hercegovini in v Cmi gori. Poleg njih so sc proti četnikom zagnali še Nemci v vojaški operaciji ‘Schwarz’, v kateri so poleg su-liozemskih angažirali tudi letalske sile proti MihaTovičevim oddelkom. V drugi taki vojni akciji ‘Morgenluft’ so Nemci ponudili izdajalcu 100.000 zlatih nemških mark za Mihajlovičevo glavo, julija 1943. Ob kapitulaciji Italije je Tito spet zagnal svoje glavne sile v boj proti Mihajlovičevim četnikom. Natečaj materinščine V Jugoslaviji je bil v Beogradu letos že petič natečaj o znanju materinščine. Pravico sodelovanja na natečaju so imele vse šole iz Jugoslavije z enim najboljšim učencem osmega razreda osemletke. V žiriji je bil tudi lektor slovenskega jezika na beograjski univerzi Miha Matč. Do konca maja je komisija dobila 150 prispevkov. Naslov prvaka materinščine v Sloveniji je prejela Renata Vitez, učenka šole v Bičevju pri Ljubljani. V ožji izbor se je uvrstilo še pet slovenskih učencev: Ta-nia Kramer iz Pristave pri Mestinju, Tanja Čeh iz Maribora, Anten Rožman iz Križevcev pri Ljutomeru; Tatjana Lejo iz Medvod in Alenka Gerželj iz Postojne. rovo veseloigro Zdravnik po sili. Tudi so bili zelo veseli obiska prof. Tineta Vivoda iz Argentine, ki je predaval in kazal slike, iz Vipave pa je prišel dr. Požar in pokazal svoje posnetke. Skavti in skavtinje so imeli tedenske sestanke v domu, mesečno pa duhovno obnovo, Te je povečini imel p. Žužek, po enkrat pa dr. Jože Prešeren in Jože Jurak. Poleti bo Marijin dom manj zaseden; je čas počitnic, zato pa se bodo med tem podrobno pripravili za delo v prihodnji sezoni. Nad 500 angloameriških letalcev so Mihajlovičevi oddelki rešili nemškega ujetništva, medtem ko so jih Titovi oddelki neprestano napadali. Podrobno je popisan načrt Hitlerjevega posebnega odposlanca na Balkanu dr. H. Neuba-cherja, ki je na lastno pest hotel ustanoviti srbsko armado 50.000 mož za boj proti Titu in pregovoriti Mihajlo-viča, da bi v slučaju zavezniškega izkrcanja na Balkanu sprejel predajo nemške vojske na tem področju. Predlog je Hitler zavrnil z izjavo, da je „morebitna komunistična nevarnost boljša za nas (Nemce), kakor pa okrepitev Mihajloviča, ki je edini konstruktivni element na Balkanu." Kako je mogel Tito praktično mirno obstajati v bosanskih gorah, postane razumljivo, ko pisec seznani bravca a premirjem, ki ga je Tito podpisal z Nemci leta 1943, tik pred nemško vojaško akcijo “Schwarz’’ proti Mihailoviču. Zadevni odstavki se glasijo (str. 113 in 114): „Enajstega marca 1943 je Hitlerjev osebni odposlanec v Zagrebu, general Gleise von Horstenau dobil sporočilo, da so se nemški vojski prijavili trije partizanski parlamentarci, kateri so izjavili, da se partizani ne borijo proti hrvatski državi in v nobenem slučaju proti Nemcem, temveč izključno proti četnikom. Pripravljeni so z orožjem nastopiti proti slehernemu, ki bi ga mi (Nemci) označili za sovražnika, in proti Angležem, kadar se bodo izkrcali. Pogajanja so se nadaljevala v Zagrebu z blagoslovom italijanskega poslanika in ustaških oblasti. Titova delegata sta tam bila: en član najvišjega foruma KPJ in Vladimir Velebit, ki je že imel bogate skušnje glede pogajanj z Nemci. Ta dva sta Nemcem v Zagrebu potrdila, da so partizani pripravljeni ustaviti sovražnosti proti okupatorju in zahtevala, da se jim da v oblast San-džak, kjer bi se mogli nastaniti. Istočasno sta izjavila, da bodo nadaljevali boj proti Draži Mihajloviču — kar za Nemce ni bilo nič novega — in izrazila pripravljenost, da se zoperstavijo zavezniškemu izkrcanju na Balkanu, kar je bilo Nemcem samo po godu, dasi so že od prej vedeli, kaj Tito misli o Zahodu. ** Istega dne, ko se je Titov odposlanec vrnil v vrhovni štab, ki je bil takrat v Kalinovku, so Josip Broz, A. Rankovič in S. Žujovič poslali prvemu bosanskemu korpusu pismo (30. marca 1943), v katerem so obvestili svoje podrejene, da ‘se nam je posrečilo nevtralizirati Nemce od četnikov in Italijanov. Na to morate računati in vaš boj osredotočiti proti četnikom v Bosni in Krajini, proti ustašem pa voditi samo obrambo, če vas napadejo...’ Gleise von Horstenau in Himmler-iev SD (varnostna služba) sta ohranjevala zveze, ki sta jih z ljudmi iz najvišjih krogov KPJ vzpostavila še pred okupacijo Jugoslavije. Nekatere teh zvez so bile vzdržane vse do 1945 oreko nemškega inženirja Hansa Otoa, t-ateregu je za to delo posebej nagradil feMmaršal Keitel z redom Železnega križa.“ V zvezi z Nenbacherievimi poskusi poleti 1944. da bi pridobil Mihailoviča za sprejetje predaje nemške vojske v slučaju zavezniškega izkrcanja na Balkanu, ki pa jih je Hitler prepovedal, Avakumovi£ iz dokumentov, ki jih je imel pred seboj, navaja (stran 153): „Po Hitlerjevi odločitvi se Neuba-cher in von Weichs nista mogla spustiti v sodelovanje z Mihajlovičem, čeprav se je v času njunega bivanja pri Hitlerju položaj Nemčiie na Balkanu močno poslabšal. Romunija je že prešla na stran zaveznikov in vse je kazalo, da bo isto storila tudi Bolgarija v naj-bližnji bodočnosti. Pod temi pogoji je Nenbacher poskušal dobiti zvezo z ZD-A rreko ameriške vojne misije pri Mihailoviču. Na izrecno prošnjo šefa ameriške vojne misije, polkovnika Roberta Macdowella, je Mibajlovič - pristal na razgovor z enim od Neubacherjevih poslancev. Na sestanku se je razpravl jalo o predaji nemške vojske na Balkanu, ki naj bi se izvršila takoj, čim bi se majhno število Amerikancev izkrcalo ali spustilo s padali v Jugoslaviji. Macdoweil je bil pozvan, naj bi prišel v okupirani Beograd, da bi nadaljeval pogajanja. O Neubacherjevi ponudbi in o pozivu Macdowellu so odgovorni Amerikanci razpravljali v zavezniškem delu Italije in r samem Washingtonu. Ker so zahodni zavezniki smatrali, da se kapitulacije nemške vojske ne sme podpisovati brez sovjetskega sodelovanja, zlasti ker je Rdeča armada igrala tako važno vlogo na Balkanu, ki ga je — razen Grčije —• Zahod prepustil Stalinu, tega poskusa, da bi se pospešil razpad oboroženih sil Tretjega rajha in konec vojne na. Balkanu, niso izkoristili." • V zvezi z umikom nemške vojske t Balkana, pisec iz dokumentov dokazuje (stran 155): „Nemška vojska, ki se je umikala » Juga, je bila dovolj močna, da se Je obdržala vzdolž najvažnejših cest in da je s protinapadi prisilila četnike ia partizane, da so se umaknili v hribe vse do prihoda oklopnih in motoriziranih edinic Rdeče armade...“ „V jeseni 1944 je na jugoslovanskem ozemlju operiralo 19 sovjetskih divizij in en mehanizirani korpus ter 13 bolg garskih divizij in brigad." Med umikanjem nemške vojske skoči Hrvatsko (stran 158) „je nemški poveljnik za Jugovzhod poskušal prek» Mihajloviča doseči predajo svojih edinic zahodnim zaveznikom da bi na t« način rešil sebe, svojo vojsko in zahodne dele Jugoslavije pred komunisti, Avstrijec in prijatelj dr. Neubacherja, general Lehr tega načrta ni mogel izpeljati, ker, poleg drugega, Mihailovič ni imel več pri sebi ameriške vojne misije niti ne šifre, s katero bi mogel taka sporočila poslati zahodnim zaveznl-om. Tako je propadla ena od zadnjik možnosti, da bi se skrajšala vojna. na Balkanu in ohranilo življenje tisočem Srbom, Hrvatom, Slovencem In dragim, ki so bili pobiti aprila in maja 1945." V začetku aprila 1945 bo imeli četniki hude boje e hrvaškimi ustaši na Lijevča Tol ju. Tu so jim skočili v hrbet tuai 'litovi partizani ter je bil velik dal teh če miških oddelkov uničen ali pa zajet in prepeljan v ustaška koncentracijska taborišča. Nekatere so tam pobili, drugi pa so Se rešili pozneje na Koroško, od koder so bili petem od Angležev vrnjeni v Jugoslavijo. Mibajlovič sam se je proti ustašem boril sredi aprila 1945 med rekama Bosno in Vrbasom. „V teh bojih (strah 159) so bili ustaši potolčeni, dasi je nemško vrhovno poveljstvo ukazalo lfc aprila nemški vojski, naj pomaga usta-, šem. Nemško topništvo je tri dni tolkle četniške položaje. — ■! Poraz ustašev je omogočil Mihailoviču, da se je z manjšimi zaprekami vrnil v Srbijo, kjer je nameraval nadaljevati boj, ki ga je bil začel leta 1941. Tega načrta ni mogel izpeljati,7 kakor si ga je zamislil, ker so komunisti zdesetkali ostali del njegove vojske na Zelengori (Tito je s sovjetskimi letali bombardiral Mihajlovičeve kolone od 10. do 15. maja 1945) v času, ko so v vseh zavezniških državah slavili zmago nad Hitlerjem.4« Vsled državljanske vojne, ki jo je Tito sprožil v Jugoslaviji, so nemška okupacijske sile mogle ves čas vojne prebiti na Balkanu brez posebno velikih žrtev. Po uradnih nemških dokumentih je na vsem Balkanu (Jugoslavija, Grčija in Bolgarija) bilo pobitih med 22. junijem 1941 in 31. marcem 1945 vsega 20.276 in izginilo 21.848 nemških častnikov, podčastnikov in vojakov. Tu se vključene nemške žrtve, ki so padle v bojih s sovjetsko Rdečo armado, ki je že poleti 1944 prodrla na Balkan. Knjigi je dodan seznam osebnih imen ter izvleček vsebine v angleščina Cena je US? 3.—. Naroča se pri: Biblioteka „Naše delo“, 53, Hawthorn Drive, HARROW, Middlesex, HA2 7NU, Anglija. P. P. * Ivan Avakumovič, rojen leta 1926 v Beogradu, je doktoriral iz zgodovine in ekonomskih ved v Oxfordu v Angliji in je sedaj rednni profesor za zgodovino na univerzi British Columbia v Vancouver™ v Kanadi. Doslei je napisal in izdal več zgodovinskih dokumentiranih del, med njimi „Zgodovino ino-o-slovanske komunistične partije" (1964), „Anarhistični princ — biografska študija o Petru Kropotkina" 0950. skupno ž George. Woodcock-om) ter ..Du-hoborci“ (1968). Predava o komunizmu in jugoslovanskih problemih na raznih univerzah v Angliji, ZDA in Kanadi. **„V razgovoru z nekim Nemcem se je Tito leta J 942 zavzemal za sporazum med Nemčiio in ZSSR, ker Jv ri-cer, kakor je trdil glavni ta’nik KPT,’ gtozila nevarnost, da bosta Anglija In A 'spet na koncu izšli kot zmago- VEIKl» i Pesmi in povesti so lepa reč, a so navadno le mi^li jn čustva posameznika, največkrat fantazija. Življenje pa piše ie vse drugačne povesti. Naj danes uvrstim mednje zgodbo, ki je kot krvavo-rdeča vrtnica, s trnjem obdana, a čudovito lepa in duhteča. Kdor je bral knjigo „Po Daljnem «hodu“, je Vsaj po branju spoznal najbolj slavnega zdravnika na Formozi ali Taiwanu: dr. Janeza Janeža. Kot kirurg deluje že 20 let v Marijini bolnišnici v Lptungu. Izvršil je tam že nad 30.000 eperaci j. Tisočim je rešil življenje kot najboljši zdravnik ha Formozi, ki ga vsa deže'a pozna ih ceni in ga je država odlikovala z na jviš j im priznanjem: „Dobri človek“. Že preje je deloval kot misijonski zdravnik na Kitajskem, dokler ga, triso komunisti izgnali, 12 let pa je Že -doma v Sloveniji izvrševal svoj zdravniški poklic. Operiral je doslej že h*d 40.000 ljudi. Brez počitka in dopusta gara in živi le za svoje bolnike. O sebi. pravi: „Ni ha svetu denarja ih časti, da bi zapustil moje bolnike« ki so ,raj‘, - ker sem, v njem popolnoma .,. .Včasih, je. en dan ali ena ura odločilna za vse - živUenie. Za dr Janeža IS,-bil .to 28. maj 1945.. torejpr^v pred ?5.jeti.. Ko sem ga,- obiskal• pa Formozi, hi ..bilo časa govoriti o podrobnostih, zato sem ga .prosil, naj mi vsaj ob pri-Ibfnpsti natančneje opiše svoio rešitev, Letos. prav na-. V,elikq noč.si je - „za po-č^tek“, ko ta .dan .ni operiral, vzel toliko čare,, da je opisal tiste dneve. Ni:napi-Shl ra javnost,,ampak le .zamo. sai pravi y-.pismu: ¿Strašno ¡nerad imam pisanje 9: sebi, zoprna mi je javnost.“ Drsnem nekaj,; stvari,- iz phana (p.teiepsti me me- more, ker ie preda-lrer sie zanimivo, poučno inf dopol-JjjrVto, kar .sem p njem že napisal v Ijniei. - ■ ... •••-- .- ’•Dr. Janež je bilvivilist/tti bil v kaki vojaški ali-politični skupini/ Kot zdthv-® jfe.j je g spremi jal domobrance: z arvtom „Bdečega križa“, kjer. jo imel zdrayila fe ..nekaj instrumentov. Piše mi„ kaka je hhkoč na vetrinjskem; polju klečal; na golih tleh, v ,obeh rokah imel. msfru-mente in nekomu.ob g"nčnj luči operiral rpko. Znanka iz Ameriko mi je pripoved ovc la, kako ji je. on y taborišču rešil življenje. Ko so Angleži kolono z donvobran-ci,- nekaterimi civilisti in dr. Janežem Izročili pri Pliberškem kolodvoru partizanom, sta dr. Janež in šofer skočila za hišo v njivo, šoferja je dobila neka partizanka in ga odgnala na vlak, kamor so že spravili domobrance, dr. Janež pa se je še mogel skriti v rži; ko je ležal 6 ur nepremično v smrtnem strahu,na njivi, je pomislil, da-je prav ta dan obletnica njegove doktorske promocije, da bi moral z drugimi v smrt, da je tako „uradno“ njegovo življenje končano, če se reši, mu bo življenje podarjeno- in je obliubi', da ga bo posvetil misijonom, bolnikom in vsem potrebnim. Šofer je ponoči razbil okno živinsko"-'. vagona in skočil iz vlako, si poškodoval nogo, vendar je čez teden še- VINKO ZALETEL SREČANJA, SPOMINI... Epilog h knjigi „Po Daljnem vzhodu“ ob 25-letnici za dr. Janeža in za tisoče drugih prevažnih dogodkov na Koroškem pav prišel v Celovec, kjer sta se srečala z dr. Janežem. Pozneje se nista nikoli več videla. Naj navedem nekaj odlomkov iz Janeževega pisma, ko opisuje beg v Celovec. Bilo je pri Pliberku: „Ko sem se ponoči po kolenih splazil do ceste, sem skočil čez cesto in potem šel v gozd. Tam sem čakal do 6. ure zjutraj, ko sem začel iti proti cerkvi z dvema stolpoma (Božji grobi op, pisca). Mala trata je bila v gozdu in studenček je žuborel preko nje.,. iz gozda je prišla lepa srna, se nekaj metrov pred menoj ustavila, me ljubko ogledovala, nič se me ni bala... napila se je, me zopet ogledovala in potem počasi otíS’á v gozd, v svobčdo ... žopet šem ostal sám/V. In takrat sem potožil Bogu: ,.Zakaj me nisi ustvaril kot srno, žakaj si me naredil človeka? fttdi jaz šeni tákrat z Gregorčičem ’ zrl v Njegovo delavnico in z njim vred potožil •: človeka' nikar!“ ¡ :/ . j.C Naslednje sé godi v Vogrčah,- torej prav v moji župniji: „Ko mi je 'ženica póvédalá pbt ih me svarila;" naj né grem po cesti, ker "Angleži na b’íokú moške zapirajo, sem šel blizu cesté in kmalu prišel do Drave. v globini sebi zagledal most (Lipiča! bp. uredi). že sem mislil iti navzdol rrbti mostu, pa me je íjékái ustavilo.. Preča! sem dva kmeta in ju vprašal, če grem' lahko čez mošt.. ; pa sta mi rekla, da je' nevarno, da Angleži-zapirajo več, -ki niso- domačini. Vedél sém, dá moram preko Drave, a kako; Svetovala Sta mi, 'naj grem levo' <5b Dravi do vasi, kjer ima neki kmet čoln.;. Po štirih urah sem' le prišeldo tiste vasi (nhibrž B-eža. ki je sedai pod Vodo. O", pisča). Pri; tistem kmetu so b’li pri kosilu, polento in mleko'šo . je-dTi, slovensko so govrrili.,. Naj omenim, da s,o po rech vaseh, kier som po-vDr-š-"'ol po čoinn. slovensko govorili. Ponudili so mi kosilo in hčerka mi je nóstregla z mlekom. Rekli so, da morem eno uro počakati, da' sta pri čolnu dva Nemca, ki tudi hočeta preko Dra- ve. Toda Drava je narasla in moramo Čoln precej više potegniti, da pridemo na drugo stran na pravem mestu. Ko smo čoln, spravili v red, je Nemec potegnil iz žena tri cigare, zrdnie so, je rekel, za vsakega ena. Nikdar nisem- cigar kadil, smrdele so mi, a ta rm ie dišala, sai sem bil brez cigaret. Med kajenjem pride k meni mlad domobranec v uniformi in z nahrbtnikom: „Kaj pa delate tukaj, dohtar?“ me je spoznal, jaz njega nisem poznal. Povedal sem mu, da čakam na prevoz preko Drave. Tudi on je hotel na ono stran. Pripovedoval je, da se je med potjo kolena angleških avtov ustavila in ker je slutil, da gre smer v Jugo- slavijo, a ne v Italijo, je izginil, da gra Iz okna tramvaja sem pomolil glavo, nazaj v Celovec, da se prepriča, kam da bi me kdo videl..; Sredi transpor-gredo prevozi. Sedaj sem mu jaz po- ta sem na vrhu zagledal znanko, zdrav- jasnil, da so vsi izročeni rdečim. Ko smo srečno prišli preko Drave, nico dr. Marija Rupertovo. Tudi ona me je opazila; vedela je, da sem dva Sem se cd Nemcev poslovil, midva pa dni prej odšel s transportom... Videl sva šla skupaj proti Velikovcu in se sem, kako se je obupana z obema ro- skrivala, ko sva zagledala kak tank ali avto. Skozi Velikovec si nisva upala, ker je bila tam cela tankovska divizija in je kar mrgolelo Angležev. Sam sem bil v civilu, on pa v uniformi, zato sem še bal, da bi naju prijeli. Na rokav sem nataknil rdeč križi on se je pa naredil šepavega in sem ga jaz pod roko opiral, kot da' Samarijan pomaga bolniku. Nihče se ni' za naju zmenil, mimo je bil Velikovec. Nekaj časa je šel z menoj, nato pa je ostal pri neki družini za 'hlapca. 29. maja zvečer sem se ustavil na bregu' ob cesti preti VelikoVeu. Vsi v vasi šo slovensko govorili.'Vprašal sem, kama prijela za glavo, ko me je zagledala../ Pri prvem počitku v Velikovcu se je izmuznila s transporta in zvečer je že bila v Celovcu. Ko me je bila zagledala,-je spoznala, da nekaj ni v redu, Rešila se je, a žal je bila le izjema med tisoči/,.“ Se epilog k epilogu: tudi ta je zanimiv! ... r. , Radoveden sem bil, katera družina mu je tako postregla, kje je našel prijateljico svoje sestre, s katero sta skupaj kuhali na škofiji. Po natančnem Janeževem opisu sem jo. le . odkril: to je da ohranjamo življenje, ne pa da ga uničujemo, da se pobijamo, j Ko sem dr. Janežu poslal slike Pliberškega kolodvora ip Božjega groba, da mu osvežim, spomin, mi je pisal; „Posebno ste me razveselili.,e slikami in ko sem jih gledal, so mi začele liti solze po licu kot otroku..,. In-dokih* bom živ, mi bodo lile., z ne. zaradi ■ se-, be, saj zame pot ni pomenila» ;kar jef pomenila tisočim pobitihin dwiiin*a| pobitih. Sam. n:sem ničesar izgubil,- san* Sem našel .srečo; kdo pa je doživel, tak* lepo čast:. 25. let bogatega dela za. n»|n bolj nesrečne in najbolj potrehne.?,! J*» kal bom zaradi naroda, v katerem sea* bil rojen... Majhfen je. in. v dPužlaj narodov le mala žoga ,Z* igračo//* Zmagovalec ima po zemškjh ; prariMS vedno in vse prav, premagani :j* narav dil. vse narobe... Vsi delamd napake^ brez napak ni odpuščanja, hren odn*-ščania ni ljubezni. . / In jjato seilri jokali videl ■> sem narod brez : 1 jtibeziri! -Tist*! mizerija,. tisto sovraštvo onift.'.m»l8kfl» dni je vrak trenutek' livbi: z: m«nej .- i* skušam daiti le on odgovor:! ljubežen!* Ve-el šem. da sem Srfečai’ v/življ*^’ nht'človeka? ki ni velik'1e!)kot AiiirSrgJ: Pnšpikova družina v, Klopcah pri Ye~ 1 ki je velik kot znača j; kot -'kristjan1 m likoven. In . kar je. najbolj .zanimivo: I ima ;fako: veliko 'sreePtKethl^Se kje bi najlaže pfehečli; Pokazali so mi k<*<> je tisti robček, ki ga je zjutraj nadstropno lepo hišo, kjer je bila mla- Janež gledal ? To je naš mladi zdravnik da gospodinja. Prosil šem za preño- dr. Jožko Bueh, ki se je tudi speeiali-ČiŠče; rekla' je, da v hiši ni' prostora,!5^1 za kirurga.! .Kakšno naključje! da pa lahko na slami spim. Prosil sem Oba režeta, kar je bolnega, rešujeta, jo za večerjo in da naj me pokliče, ko i polagata, saj smo vendar ljudje zato, oo‘ večerja gotova. Šel sem na slamo in takoj zaspal. Ob Osmih me'je poklicala fri postregla z mlekom in polento. Med jedjo me je vprašala,s odkod sem, kam grem... Med kramljanjem' mi je povedala, da je bila pred vojno v Ljubljani v enoletni gospodinjski šoli ter se učila kuhati v škofijski kuhinji pri škofu Rožmanu in da je imela tam ve-* liko 'prijateljico, Marijo Janež iz Dolskega. 'Povedal sem ji, da je to moja sestrn. Rekla mi je: 5 „Marija je imela brata zdravnika. Ali ste to vi ?“ Lagal sem, da nisem; pa' me gleda, ogleduje mo;-e roke in pravi:., „Gotovo ste vi zdravnik, saj po rokah vidim!" Ko sem ji pritrdil, mi je ponudila lepo sobo v hiši, dala mi je cigaret... Cigarete sgm vzel, šobo pa sem zavrnil in šel spat v dišečo slamo. Zjutraj zgodaj mi je dala zajtrk; vse sem ji plačal, četudi se je branila. Zjutraj sem videl pred hišo 7-letne-ga fantka in pa kolo. Tako strašno rad bi se pelial s kolesom, da bi hitreje prišel v Celovec in sporočil, kaj se godi, peljal bi s seboj fantka, ki bi kolo nazaj pripeljal, pa moje želje se niso uresničile. Lepo sem se dobri gospodinji zahvalil in ji rekel „Zbogom!“ Opoldne sem že bil v predmestju Celovca. Strašno sem bil truden in sem se vredel v tramvaj. Le nekaj trenutkov sem bil v tramvaju, ko sem videl, da so bliža transport domobrancev iz Votrirra — v isto smer, kot smo šli mi pred dvema dnevoma... Strešno so so mi zasmilili... kaj naj nsrodim? š« kirurgi, ki bi tako SVcČ- preradfiT'-/S transplantirali — v naša srca!"- Pbteni' bi bilo lepo na svetu...! - 1 -•••■ ; > .' cul*:: " trt ran! O /I/t! (Revija Družina in' dom,-¡Junij; 1S70> . . . 'Družba; Sv. Mohorj», : — V • si • i y \ /j,CJ ■;I £:t y>tt?‘JSOtifilD.iib • J :! i i'* [).•> iv '4 i > a* i-v;: J) I t’* ‘i rvSvM *rXU\<\\& • ’ ' 1*7 •:} O V '*Of /I ■I ^ # .................. ^ iiijoi ffWX'Jc,k .......... . . . . „v\-' K' •• >> \ :■ 'T T( jtfvtto , , _ . . r,.,.. *: .o .".V ■ Pracei nred vojsko in revolucijo je Mile Klopčič spisal« tole -RegtBte ki,' kot Velikohjfevl „Amerikanci“, opisuje. .iz^ubFanje slovans)c(eEf* človekri'v tirjini. Pesem ponatiskujemo kot star, a kljub temu aktualen irr boleč dokument. .............*' rl Mary se predstavi Mile Klopčič • . .. . , -.... •.... • ) •(';■! •• r.\ o*- Preveč nikar ne izprašuj! Na majhnih oknih rože so Prodali smo — in šli za,njim. . ...J TegS je zdaj že mnogp.let. Še to: očeta včasih mati vpraša: „Kaj praviš, ali še stoji tam mlin in še sloni pod bregom koča naša?“ A oče mrk ne reče nič. Bila sem Marica, to ves je moj spomin^ a tu se pišem Mary SustersicH. Otroški kotiček Jlipko Kunčič:, Kralj Matjaž (Nagajivka) štuporamo, štuporamo — črna vojska gre nad nas!“ kam z Matjažkpm drobencljamo?. Križem kražem čez ravan tja v prelepi Korotan. V Korotanu — tam je gora črna, težka kakor mora. Pod to goro, križ kraž, spi, spi Kralj Matjaž. Bum! udarimo ob lino, „hoj," zakličemo v tišino, .«vstani, vstani, že je čas, Križ kraž, vse je laž, noče vstati Kralj Matjaž. Tisoč let že trdno spi, sablja mu na tleh rjavi, pajek mu prepreda lase, brada mu pod mizo rase. Kdo bo, kdo bo zdaj naš kralj, da ne bo ves rod zaspal? Križ kraž, Kralj Matjaž naj bo samosrajčnik naš! Žezlo — šibo že drži, modro vladal bo vse dni... Mirko Kunčič Deklica in cigan Živela je deklica, ki je ves božji dan sitnarila in naga j? la mamici. Mamica je bila žalostna in je jokala: „Oh, kako sein nesrečna, kako sem nesrečna! Tako grdo punčko imam, dame le sram. Kar ciganom jo bom dala P' Nekega dne je bila deklica sama doma. Prišel je cigan, potlačil sirotico v vrečo in jo odnesel v -Črno hosto. ■ Deklica ie pretakala bridke solze in milo klicala: .: i •' „Mamica, mamica, kje si?" Cigan še je grdo zarežal: „Kaj bi se cmerila! Počakaj, dobila boš drugo mamico, še lepšo, še boljšo, primojdevet!" „Ne maram druge mamice! Svojo hočem!“ je ihtela deklica in proseče dvignila roke, „Dragi cigan, ljubi cigan, ponesi me nazaj k mamici." . j,Ali misliš, da me luna trka?" se je zarežah cigan., „Prišla bi policija in me odgnala v luknjo. Nak, deklica, iz te moke ne bo kruha!“ Ko so ja mamica vrnila domov in videla, da hčerke ni več, je bridko zajokala: . .„Oh, kako sem nrerečna, kako sem nesrečna! Tako zalo hčerko som imela, pa mi jo je hudobna zver vzela." In je na vso moč hudo žalovala za njo. Cigan je z deklico hodil po svetu in jo ponujal od hiša do hiše: „Ljudje božji, kupite, kupite deklico! Pridna je, zala kot angelček. Za sto pesov jo dam." Ljudje so deklico ogledovali, jo žga-čkali pod brado: buc, buc, jo božali po licu — kupiti pa je ni hotel nihče. „Slabi časi so; nimamo denarja," so se izgovarjali. Cigan pa je pozabil, v kateri vasi je bil deklico ukradel, in pot ga je zanesla spet nazaj v vas, kjer je bila deklica doma. Potrkal je na duri in zaklical: „Kupite, kupite deklico! Pridna je, zala kot angelček. Za sto pesov vam jo dam." Ko je mamica zagledala svojo hčerko živo in zdravo, je zavriskala' od veselja: „Oh, kako sem srečna, kako sem srečna! Sret imam svojo drago, ljubljeno punčko..." Vzela jo je v naročje in poljubljala. Tako glasno poljubila, da se je cigan kar ustrašil. Cmok! jh reklo in še en- krat: cmok! Saprlot, to je bil poljubček! Potem je mamica cegla v torbo, dala ciganu sto pesov in rekla: „Na vzemi. Toliko je moja hčerka že vredna, čeprav je včasih sitna kot muha.“ • „Saj ne bom več, mamica," je obljubila hčerka in jo' milo pogledala. „No, bomo videli," se je. nasmehnila mamica in jo odnesla v hišo. Tako so bili zadovoljni vsi: mamica, deklica in cigan. Najbolj seveda cigan. Imel je v žepu sto pesov. Smejal se je na vsa usta. tako je bil vesel. Kupil si je hleb kruha in lonec meda. Namazal je med na kruh in začel jesti. Jcmna-sta, otroci, kako sladko se je držal. Lizal je med ves dan in ga liže še danes, če ni že vsega polizal. ŠOLSKA NALOGA Dva dečka sta zgrabila svojega tovariša na cesti in ga začela na vso moč pretepati. Mimo pride neki gospod in zarohni: „Zakaj tepeta ubogega dečka?1* „Zato ker je narisal slabo šolsko nalogo,*1 odgovori eden izmed dečkov. „Kaj. pa to vaju briga?” se razjezi gospod. „Ga bo že učitelj kaznoval.” „Tudi midva imava pravico, ker sva nalogo od njega prepisala," se odrežeta nepridiprava. ' TEŽAK ODGOVOR ....... Francka je vsako stvar pokazala 91 prstom. Mama jo ie rosverila, da sc tof ne nOrtdob1; in' ji ukazala', naj nikoli V95 nft kaže lirdi s prstom. Francka je nekaj'časa molčala, totem pa jo vprašala:...... - - , „Mama, zakaj se pa potem ta .prst. imenuje kazalec?" „ . Mirko Kunčič: Samohodec Imeniten zgodovinski dan pri nas praznujemo. . , Ali smo zadeli, srečko, ali mar dedujemo? Pisan ništrc smo zadeli, srečka laže — v ogenj z njo! Striček zdrav je še kot riba —* z dediščino nič ne bo. Kal je potlej z zgodovino? Naš Matiaž, naš mali fcralj, prve hlačke fe oblekel, samohodec je postal. Zemlja se nod njim še maje, svet se suče — to ni nrav! Pot živlienirke nač ni gladka, omahuje Vrtoglav. Kot nad breznom hribolazec preko trnja gre do rož. Kdor je Vztrajen, vse premaga. , Bog daj srečo, mladi mož. JJB.- iiatt ■ as LJUBLJANA. — Gerontološko združenje je ugotovilo, da se je v Sloveniji povprečna starostna doba v zadnjih 100 letih več kot podvojila. Prihodnje leto bo že desetina Slovencev stara nad 63 let, to je okrog nad 180.000 oseb. To dejstvo pa narekuje širše ukrepe, ker na žalost v Sloveniji ni več patriarhalnih družin, ki bi zagotavljale staremu človeku socialno in ekonomsko Varnost. TOLMIN. — Pod Kozlovim robom pri Tolminu delavci novogoriškega mu-eeja nadaljujejo z raziskovanji. V prvi polovici junija so s treh dneh odkrili nad 100 ilirskih grobov. LJUBLJANA. — 'Na seji Kreditne banke in hranilnice, ki se bo v kratkem preimenovala v Ljubljansko banko, so razpravljali o zagotovitvi dela delavcem, ki bodo ostali brez dela z opustitvijo rudnikov Laško in Senovo. Za rudarje iz Laškega prihajata v poštev jflve rešitvi: Ljubljanska Izolirka bi začela izdelovati -stiropor, poseben izolacijski material, z rudnikom pa se bosta pričela septembra dogovarjati za Izdelavo investicijskega programa. Druga možnost je sodelovanie z mariborsko tvrdko Primat za izdelavo skladiščne opreme. Za senovski rudnik, ki zaposljuie 880 eseb, je mariborska Metalna sklonila, da bo zgradila obrat za proizvodnjo žerjavov, ki bo zaposloval 400 prekvalificiranih delavcev. Dalje bodo zgradili novo tovarno za keramične ploščice, ki je Sloveniji nujno potrebna, zaposlovala bo 80 o~eb; odprto pa je vprašamV zaposlitve ostalih rudarjev. Investicije hi deloma kreditirala Kreditna banka, deloma Celjska, potrebna pa bedo seveda še sredstva sklada skupnih rezerv. CELJE. — Ljubljanska Opera je 11. julija gostovala v Celju z „Aido“. Predstava je bila na prostem na drsališču v celjskem mestnem parku. LJUBLJANA. — Na filozofski fakulteti je bil od 29. junija do 11. julija Sesti seminar slovenskega jezika, literature in kulture za. tuje slaviste, prevajalec. in prijatpljp. slovenske besede.. Udeležilo rc ga jc 80 slavistov iz Če-ško-Slovnško, Zah. Nemčiic, Poljske, Romunije, eden pa jo bil celo iz Japon-ckc. Na letošnji seminar je prišlo tudi 25 udeležencev s Koroške, s Tržaškega, e Goriške in iz Slovenske Benečijo. VIPAVA. — Se zena češeni je na Vipavskem dosegla višek v začetku julija. Lelina je bila kar dobra. Teda nad cenami ro rc jezili tako proizajalci kot potrošniki. Kmetom so po začetni visoki coni 3 dinarjev za kg. kasneje plačali po 1.70—1,80 za kg; cena na drobno pa je kljub nizki odkupni ceni ostala zelo visoka: C dinarjev. Za češnjo, slabše kakovosti sploh ni bilo zanimanja. Aj- dovska tovarna Fructal je odkupila 200 ton češenj za predelavo, potem pa so rekli, da ni več prostora v skladišču. LJUBLJANA. — Kolinska tovarna jc priredila tiskovno konferenco zaradi članka v zagrebškem „Vjesniku“, ki je bil objavljen 13. junija pod naslovom „Resnica o sode’ovaniu Knorr-Kolinska“. Člankar Vjesnika piše, da je Kolinska leta 1968 uvozila iz Švice 135 ton juh, leta 1969 pa že 542 ter da je tovarna kolonija ameriškega koncema. Predstavniki Kolinske so novinarjem poudarili, da so res podatki v Vjesniku vzeti iz švicarskih statističnih publikacij, vendar tako, da je pisec letnice obrnil. Iz teh podatkov je razvidno, da so , leta 1968 uvozili iz Švice 542 ton juh,1 leto 1969 pa 135. Vendar je to uvoz j za vso Jugoslavijo, Kolinska pa »i lani -uvozila niti kilograma juhe, pač pa 125 ton polproizvodov, izdelala pa je v tem letu 780 ton juh, za kar je uporabila le 95 ton uvoženih komponent. Novinarjem so nato razdelili kopijo članka, ki so ga poslali „Vjesniku“ z zahtevo, da ga na osnovi zakona o tisku objavi. KOPER. — Od 11. do 25. julija je bil v Kopru folklorni festival, na katerem so nastopale folklorne skupine iz vse Jugoslavije. Slovensko folkloro so predstavile skurine France Marolt iz Ljubljane in skupini iz Kamniške ' Bistrice in šentviške gore ter Železničarske skupine iz Ljubljane. BRESTANICA. — Pri tej postaji, ki sc je pred vojno imenovala Rajhen-burg, sta 25. junija trčila brzec, ki je vozil proti Zagreb^, in tovorni vlak. ki je vozil proti Ljubljani, Iztirili so trije vagoni tovornega vlaka in lokomotiva, deset ljudi pa je bilo ranjenih. LJUBLJANA. — Letos so učenci osnovnih šol tekmovali tudi v znanju matematike. Zlat Vegov znak je dobilo 84 učenčev osmega razreda osnovne šole, ker so pravilno rešili nacl 50% vseh nalog. Osem učencev pa jo bilo med temi, kateri so imeli vse nalogo pravilno rešene in so dosegli vse možne točko: Zvonko Duplančič ib Kranja, Monika Gčibos iz Šmarja pri Jelšah, Rajko Javornik in Barbara Šorli iz Šempetra pri Geriči, Andrej Levstek, Rajko Sabo in Saša Tomažič iz Ljubliane ter Roman Matek iz Radeč..Tekmovalo jo 155 osmošolcev, tekmovnnia pa so bila istočasno v Mariboru, Ljubljani, Colju; Kopra in Novi Gorici. MURSKA SOBOTA. — V nedeljo, 21. junija jo Pomurje dobilo novo telefonsko zveso z Liubljano po mikrovalovni oddaji. S tem se jc število zvez povečalo za 100%, vendar pa bo t”eba mislili še na povečanic. Pomurje je v pogodu razvitosti telefonije na zadnjem mestu, saj pride cn telefon na 125 prebivalcev. !' j r 1 SLOVENCI V Osebna novica V družini ing. Jožeta Žaklja in Jo-žejke roj. Debeljak sc je redila hčerka Ana Marija. Greeni družini naše čestitke. DUEÑOS AIRES Žalna seja Družabne pravde Pretekli petek so se v prostorih Slovenske hiše v Buenos Airesu zbrali odborniki, ¿rani nadzorstva hi duhovni vodja Družabne pravde, da počastijo spomin nedavno umrlega bivšega predsednika in odbornika D. P. g. jožeča Jon-keja. Navzoč je bil tudi direktor slov. dušnih pas tir. e/ msgr. Anton Orehar. Spominski govor je imel ob tej priložnosti predsednik Družabne pravde g. Maks jan, ki je orisal delo pokojnika v slovenskem krščanskem gibanju. Med drugim je poudaril, da je bil Jonke voditeljska osebnost in zadnjih 35 let na čelu slovenskega krščanskega socialnega delovanja. Z njegovo smrtjo se je zrušil zopet en steber in zopet je odšel v večnost eden izmed mož, ki so bili oblikovalci našega javnega življenja. Ko se je moralo krščansko socialno gibanje v času okupacije umakniti v podzemlje, mu je Jonke tudi tam ostal zvest in neustrašeno na čelu. Sodeloval je pri pripravljanju načrtov novega družabnega reda za Slovenijo, Ko se je v podzemlju ustanovila nova krščanska socialna organizacija, jfe Jonke postal njen predsednik. — Bil je pozneje v begunstvu eden izmed ustanoviteljev Družabne pravde in bil dve leti njen predsednik, vse do zadnjega diha pa njen zvest odbornik. Tudi med argentinskimi sodelavci je užival največje spoštovanje. Ko so pri podjetju, kjer je delal, zvedeM za njegovo smrt, so dejali: „Umrl je velik gospod.“ še danes je njegova delovna miza prekrita s čpmm pro^rinj-lom. na katerem je pokoinikova slika. To je za Arg^viimc nekaj obrobnega. pV- .Ten’-a ie .híl j-rédúa dotar člo-vek, pripravljen raie notrret; -—Ve Primeo, !~t da bi kortiH nanmvil ka-Bgalega. Bil je tudi zaveden Slovenec in je Umrli so: Ljubljana — Franci P!e‘rešck; Viktor Rus; Leon Wohinz; Jakob Žitko; Ema Kosler; Mirko Doberšek; Teodor Hoeflcr; M’rorlav Praznik; Ivan Šinkovec; Marija Kos; Elizabeta Strašek. Maribor — Janez Rupreht, 71; Ivana Kovšičck; dr. Franjo Lipold, bivši odvetnik. Lovro Jerina, Senožeti; Branko Lojk, Celje; Anton Jurca, Vevče; Ana Pangerc, B’cd; Marija Richly r. Klavžer, 83, Krško; Tone Benedičič, upokojenec, Železniki. Anton Lah, Ptuj; Ivan Veseli, Vipava; Antonija Gogala, r. Berce. Krani; Mirko Hvalec, Celje; Amalija Simčič r. Šosovič,.89, Koper; Ana Rnnzingcr,. Za-frorie; Joža Ožir, Colje; Leopold Pri-iatelj. Rlbitica; Vera Uršič, roi. Murn, Vrhnika; Anica Grebenc r. Potočnik, Komc-da; Terezija Mole r. Možina, Vrhmka; Miha Gunzek, Trbovlje; Ela Tomšič r. Pučko;. Kamnik; Marija Lu-ač r. Gornik, Zagorje;- Antonih Levstik, Loški potok; Franc Janežič, šol. upravitelj v p., 81, Polica pri Grosupljem. ! ’ Televizija in kultura TEORIJA IN PRAKSA Ko jo poizkusna faza televizije prišla v svoje zadnje obdobje in so bile že vidne vse možnosti njene množične uporabe, se je svet razveselil, kajti novo sredstvo širjenja kulture, najpopol-nejše kar so jih dotlej iznašli, je s polnimi rokami ponujalo bogate možnosti delovanja. Ni treba še posebej poudarjati svojevrstno moč audiovi-«ualnih sredstev, ne kako te prevzamejo človeka, in mu lahko celo omejijo prozoren pogled in voljo. Zato so poleg optimistov, ki so videli v novi iznajdbi le najlenše strani, nekateri malodušno zatrjevali, da bodočnost na tem polju ni rožnata. Današnji položaj dajo tem zadnjim, v mnogih deželah, prav. Svet različnih tokov Ko govorimo o napakah televizijo, ne mislimo tu na količino propagande, ki jo določene postaje imajo. A ta je ena tistih točk, ki jasno kaže, kako določena država, ali pa posamezna postaja, vidita smisel in poslanstvo televizije. Ko se je novo sredstvo široko razpaslo (zlasti po zadnji vojni) v praktično vseh deželah sveta, so nekatere vlade z zakoni usmerile njegovo delovanje. V tem pa se vidi bistvena razlika 6meri. Ponekod (pretežno v Evropi) je kontrola nad televizijskimi oddajami precej stroga. Je tudi omejen čas, ki je lahko namenjen propagandi (ponekod le 20 minut ves dan), s čimer se ome- ji tržno možnost televizije, ki s tem dobi poudarek na kulturni plasti. A to ni edino, niti ne najboljše sredstvo. Da nekaj ni prav, lahko brez težave ugotovimo, če analiziramo razne TV programe, najsibodi v Sloveniji (kjer je raven naravnost obupna), ali na katerem koli kontinentu sveta. Programi polni nasilja ali pa lahkih solzic polnijo čas in brezpogojno zavajajo miselnost glcdavcev v namišljen svet, v katerem potem mehanično in brezčutno žive svoje življenje. Vzgojnih in kulturnih programov, z resničnimi vrednotami, jo tako malo, da se po pravici odgovorni sprašujejo, če je bilo vredno priti do tega izuma. Dejstvo da televizija spremeni človeka (če jo brezmiselno uporabljal v brezmiselnega avtomata, jc pripeljala do tega, da so v Izraelu sploh prepovedali komercialno uporabo televizije. Boliša kot ta pa jo rešitev v Kolumbiji, kjer država kontrolira popolnoma vse postaje, in jih namenja pretežno kulturnim programom. Argentina: Le za denar Položaj televizije v Argentini je precej težak, če jo merimo po kulturni ravni. Trenutno ima dežela 29 TV postaj (od teh jih je 6 državnih). V začetku je bil edini državni kanal "(7), ki je imel tudi vlogo nosilca kulture. Ko pa se je začela konkurenca privatnih kanalov, in je država (bolj kratka na denarju) imela s svojo postajo vedno večje izgube, so funkcionarji v vladni TV ekipi ugotovili, da morajo pač po sledi svojih tekmecev. Tako je ta edina posredovalka kulturnih programov prešla na ekonomsko področje. Trenutno štirje buenosaireški kanali predvajajo skupno 1683 ur mesečno. Ker računajo da je v Vel. Buenos Airesu nad dva milijona TV sprejemnikov, pomeni to, da Ima 93 odstotkov družin svoj aparat. V urniku med 6 in 11 zvečer, je prižganih 63 odstotkov aparatov, kar pomeni, da gleda TV istočasno 6 milijonov oseb (ugotovitve specializiranih institutov). Sedaj na pomislimo da so (po ugotovitvi istih institutov) med de~e'imi na.iboli gledanimi programi šfirjc izmed tkim. „show“, dva smešna, dva nogometna., cn detektivski in en pevski. VrcVokcr kulturno nc preveč pohvalno. slika. Kulturni programi so pa navadno (še tisto malo, kar jih je) porinjeni v ..suhe“ umike, da ekonomska plat po-' stajo preveč ne trpi. Mi in ona Vlogo TV in kako z njo ravnati, zlasti v družini, smo že mnogokrat v raznih člankih analizirali. Izbiranje programov je bistvene važnosti. Le tako bo to sijajno sredstvo izpolnilo svojo nalogo. To izbiranje, vestno in odkritosrčno, bo pripomoglo, da se bomo duhovno res obogatili. Izbiranje pa je zlasti potrebno, kajti, kot kaže in statistike napovedujejo, kultura bo na televiziji porinjena še bolj v kot kakor doslej. ARGENTINI bilo zato prav, c’a js član D. P. Pavle Homan ovil njegovo kr A o v slovensko zastavo. Svoj govor je g. Jan sklenil s molitvijo „Za ubrani rod“, ki jo je že pred leti sestavil pokojni Jože Jonke. SAN JUSTO Sestanek Zveze žena in mater V nedeljo, 12. julija, je imela Zveza žena in mater svoj izredni mesečni se-! stanek. Predavanje o spolni vzgoji je j imel g. dr. Starc. Kako važna so ta vprašanja za mater in očeta, je pokazala debata. Sestanek je vodila ob odsotnosti predsednice ge. Groznikove, tajnica ga. Lipuščkova. Kako potrebna je ¡ bila ustanova tega društva se vidi ob polni navzočnosti članic na sestanku. Naslednji sestanek bo drugo nedelja v mesecu ávgustu. Družabna prireditev v prid slovenskega zavetišča Slovensko zavetišče v Argentini je priredilo v soboto, 25. julija, zvečer v Našem domu v San Justu svojo prvo družabno prireditev v letošnji zimski sezoni. Takoj po deveti uri so začeli prihajati gostje, ki so dvorano napolnili. Tudi galerija je bila zasedena z opazovalci. Razpoloženje je bilo ob odlični postrežbi gospa in gospodičen pri vseli udeležencih veselo in prijateljsko. Opolnoči je v imenu odbora pozdravil vse navzoče namesto nujno zadržanega predsednika^ g. Jožeta Musarja, podpredsednik g. ‘ M. Potočnik. Kmalu po eni uri se je izvršilo žrebanje izredno bogato obložene košare, posebno darilo predsednikove žene, ge. Musar-ieve. Sreča je zadela g. nrof. Logrrin, >1 ie v znak zahvale poklonil zavetišču 5.000 pesov. Zabave se je udeležilo čez 250 ljudi. Uspeh prve prireditve zavetišče je bil v moralnem in materialnem ožim zelo velik. Zate re odbor zahvaljuje vsem, ki so kakor koli pripomogli k espehn prireditve, tako postom, darovalcem kakor tudi vsem sodelavcem. Da bo odbor zavetišča zbral dovolj .materialnih sredstev in začel takoj z gradnjo osi-»hovrl-ih prostorov, ima namen prirediti '—’-o iv —» --5---o ro vmh sJovevskih domovih, katere je 1—p-oril -a odatap dmfar ,r *o T—rmn; Pri se 4e ecLval naši prošnji Naš dom " Sar Ju-tu in pa dom Slovooske vasi. Oh toi tako paroli prvi prireditvi vsem zavednim Slovencem iskrena hvala. . 4;~ ‘ I CARAPACHAY Zimsko taborjenje slovenskih skavtov Na željo svojih članov je Zveza slovenskih skavtov organizirala dvodnevno zimsko taborjenje svojih edinic v Cara-pachayu. Na prijaznem terenu carapa-chayskega doma so se v soboto, 11. julija, cb pol osmih zjutraj pojavili fantiči v skavtskih krojih, vsi obloženi s nahrbtniki. Ob osmih se je pričelo postavljanje dveh samostojnih taborov, saj sta taborili dve skupini. Tako smo že opoldne videli dva prav lično postavljena in lepo opremljena skavtska tabora, vsak z velikim šotorom in vsemi pripadajočimi objekti, ki jih skavtski tabor zahteva za svojo udobnost. Vsak tabor žaro je bil rrav lično urejen, ograjen in z lepim vbodom. v~nka skupina se je kar najbolj potrudila urediti svoje taborišče, saj ja šlo za tekmova-nie, katera bo dosegla prvo mesto v skavtski spre'nos' i in disciplini. Opazili smo tudi prekrasno izrezljane in poslikane barvne indijanske toteme, ki ro bili taboru v okras. Pa ureditvi taborov so se skavti vadili v najrazličnejših skavtskih spretnostih, igrah in tekmovaniih, sai se je vse delo ocenmvalo. čas je hitro minil, ko so kmalu po kosilu no nalogu šef skavta odšli v mesto do določenega kraja, kjer so Mrrli i—'Veno rirVoo. v kletem ro naši' np”"di’o za nedalmje delo in 30 vprašani m skavtske ved'’, na l-oV-a ro mor-ll takoj ni-m^eo od-ovoriti in ob pov—'tkn *’ taborišče oddati šefu. Po mali"! r'o re pr-l! ‘e pr*"1—’’1*rli za vo*'-nl taborni „e-ern. 1-; re pa krnel” t~o večer'i nrižiTab’ te- r,h ulem za—eli uui ki se bo Pričel° viral iz teologije „summa cum lauda“ , P° konžanih Počitnicah' v avgustu. Ste-Lojzc Ambrožič, jr. Pisal je doktorsko j vil° vpisanih nam še ni znano, a si tezo o pojmu, ki ga ima evangelist. Predstavljamo, da bo kar lepo. Marko o božjem kraljestvu. Pisal je zmag. zgub. točk Morón 5 0 10 Slovenska vas 4 1 8 Ramos Mejia 3 2 6 Adrogué 2 3 4 Carapachay 1 4 2 San Justo 0 5 0 Točke za Morón San Martin 'San Justo Ramos Mejía Slovenska vas Mladinski pokal 16 16 10 20.00 21.00 Prihodnja tekmovanja 1. avgusta prične tekmovanje v šahu v Slomškovem domu v Ramos Mejia. 19.00 Slovenska vas — Ramos Mejia Ramos Mejia — Moron Moron — Slovenska vas Berazategui — Ramos Mena Slovenska vas — Ramos Mejia San Justo — Berazategui 10.30 Moron — Slovenska vas Ta turnir se bo zaključil istotam naslednjo soboto 8. avgusta, s sledečim programom. 19 Moron — San Justo Berazategui — Slovenska vas 20 San Justo — Ramos Mejia Moron — Berazategui 21 Prekinjene tekme V nedeljo re zaradi slabega stanja igrišča niso odigrale nogometno tekme, ki ro tako prestavljene na nedeljo 9. av. gusta. 10.20 12.30 14.30 pod vodstvom novozavoznega znanstvenika profesorja Schnr.ckenburga, ki predava na univerzi v Wurzburgu. Zdaj odhaja na Koroško, kjer bo v Tinjah predaval štiri dni koroškim slovenskim duhovnikom. Potem gre pogledat Slovenijo, kjer bo obiskal svoje strice in teto — nato se bo pa vrnil nazaj v Toronto, Kanada. čestitkam prijateljev in znancev se pridružuje tudi Svobodna Slovenija. V Montrealu Montrealski Slovenci so zadnje čase, ko je poletje najlepše, pridni obiskovalci letovišča. To je po eni strani tudi posledica kampanje o okuženju zraka, ki je v Kanadi trenutno v velikem razmahu. Da pa bi bilo letovišče kar najbolj prijetno, so sklenili da bodo uredili kopališče. In res so zgradili lop moderen bazen. Otvorili so ga v nedeljo, 28. junija. Najprej je bila ob 11.30 sv. maša. Ob dveh popoldan je bila blagoslovitev bazena in vode, nato pa otvoritev. Najprej je po novem bazenu zaplaval najboljši plavalni par, sledila je seveda splošna „invazija“ gostov. šola pri Mariji Pomagaj Letos se ’ je v župniji Marije Pomagaj v Toronto zaključila šola s kar 149 učenci, od katerih le 9 ni izdelalo. Na zaključni slavnosti so gojenci in gojenke prejeli spričevala o svojih us- ESLOVENIA UBRE Editor responsable: Milos Stara Director: Tone^Mizerit Redacción y Administración; Ramón Falcón 4158, Bueno« Abra T. E. 69-9503 Argentina Morón — Slovenska vas San Justo — Ramos Movía San Martín — Adrogué/Beraz. 9. avgusta koš. SDO v Morona 11,00 San Martín — Romos Mejía AVSTRALIJA Uspehi slovenskega nogometnega moštva Izgleda da slovensko nogometno mo- I štvo v Avstraliji kar najbolje deluje, saj je v svoji skupini (v District Kea-gue — Central Division) po številnih tc.kmah še vedno na vrhu lestvice. Zato je tudi tednik „Soccer News“ (nogometne novice) prinesel fotografijo in komentar o slovenski ekipi. Ista revija je prinesla tudi fotografijo slovenskega igravca Igorja Mukav-ca, ki je junior pri JUST-u in se je posebej izkazal v tekmi med Viktorijo in Južno Avstralijo. Mlada slovenska smrt V Avstraliji je v 26-letu starosti umrl Slovenec Jože Lešnik. Prišel je v to deze’o še1 c pred šestimi leti. živel je najprej v Sidneyu, nato pa v Darwinu, kier jo bil zaporlien v poljedelstvu. Mislil se ie preseliti še naprej, v Novo Zelandijo, pa ga je smrt prehitela. Naj počiva v miru. AVSTRIJA Srebrna maša V Salzburgu je 3. junija obhajal dr. Rupnik, profesor in rektor Azila Rei-denburg, 25-letnico mašništva. Posvetil ga je bil tedanji salzburški nadškof dr. Rohracher. Slovenci, ki živijo v tem mestu, so jubilantu ob tej priliki najlepše čestitali. Željam blagoslova in še nadaljnjega plodnega delovanja se pridružuje tudi naš list. Iti 3IJ FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5776 TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221 Naročnina Svob. Slovenije za leto 1976; za Argentino $ 2.900.— Pri pošiljanja, po pošti $ 8.000.—; ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evrope pe It USA dolarjev za polijjanje z pošto. — Evropa, ZDA in Kanada pošiljanje z navadno pošto 9 USA Talleres Gr&ficos Vilko S.R.U, Estafea Unidoe 425, Bs. Airea. T. E. 83-7X11 9. AVGUSTA 1970 Družinska nedelja NA PRISTAVI V CASTELARJU ob 10 sv. maša ob 11 predavanje g. dr. L. Berce: „Kako ohraniti zdravje ?** ob 13 družinsko kosilo Vljudno vabi Društvo Slovenska Pristava PORAVNAJTE NAROČNINO 1 ČETRTEK, 20. avgusta 1970: V Slovenskem domu v San Martinu b 18.30 Liga Žena-Mati: Okrogla miza in razgovor. mnogo prav dobrih igravcev, ki so se 1 16,10 11,40 14,00 ! 14.40 i 15,30 I 1 Morón — Slovenska vas Ramos Mejia — Morón . 'Slovenska vas — Pan Martin Ramos Mejia — Slovenska vas Morón — San Martin Za dobro volio „Z ženo imava urejeno ne le, kaj bo kdo naredil, ampak tudi, kaj bo kdo prej naredil.“ „INa primer?“ „Jaz grem zvečer prej spat, ona pa zjutraj prej vstane.“ „Natakar, temu golažu pa precej manjka, da bi bil golaž.“ „Ne bo držalo, saj sem vanj vse zmetal, kar jo od včeraj ostalo.“ PO ŠPORTNEM SVETU Miro Cerar je na državnem prvenstvu v orodni telovadbi v Kočevju ponovno zmagal in si je s to zmago osvojil že trinajstič zaporedoma naslov prvaka Jugoslavije v orodni telovadbi. V Pančevu pa ie bilo 6. junija damsko prvenstvo, na katerem jo zmaa-ala Beograjčanka Nataša Šliepica. Šliepica ja v Pančevu osvojila že šesto zaporedno državno prvenstvo. Ljubljanski nogometni lelub „Olimpija“ je le ostal v prvi ligi. Ker je lansko jesen Jugoslovanska nogometna zve~a odvzela „Olimpiji” tri točke za-Ko se vrne Tonček iz šolo, ves nav- ; radi poskusa podkupovanja enega izmed OBVESTILA SOBOTA, 1. avgusta 1970: V Slovenski hiši ob 20 prosvetni večer Zedinjene Slovenije. Predavanje un. prof. dr. Milana Komarja „problemi naše emigracije“. V .drugem delu bo . kratek dokumentarni film o proslavah j bodo začele v soboto, 1. avgusta, ob 17. 25-lotnice. Vabljeni ro di'aki iz 3.. 4. in 5. letnika. ■' Na Pristavi . Casiolarjn ob 16 se-j Za vodstvo in nadzorstvo b- --v;, ,1 n organlzaoiia staršev. Vaje bodo vsako drago soboto od 17 do 21 v Našem domu v Sau Justu. — Vodstvo srednješol. Plesne vaje in vaje v nastopanju re Dr. FRANC KNAVS ODVETNIK Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ura od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Lujan, Ate. Brown 100 T. E. 105 ali 516 V petek in soboto od 9—13 stanek mladine do 15. liela. NEDELJA, 2. avgusta 1970 dušen pripoveduje: „Danes sem preprečil, da bi učitelj nasedel Jakčevi šali. Na učiteljev stol je Jakec nastavil risalni žebljiček." „Lepo od tebe!“ mu pravi oče. „Kako si pa storil ?“ „Ko sem videl, da se hoče učitelj usesti, sem mu spodmaknil stol.“ OD DOMA Včasih tudi s pendrekom pišejo zgodovino. Ko bi ne bilo negativnih pojavov bi ostali pozitivni tovariši brez dela. Poznam velikega umetnika, ki je prosil, naj mu še za življenja postavijo spomenik, da bi ga lahko prodal in si kupil zimski plašč. Včasih so naši ljudje iskreni: popu pravijo pop, bobu bob, zvišanju cen pa svinjarija. Stanovanja so! Denar tudi — samo v napačnih rokah. funkcionarjev kluba, je bila „Olimpija“ v veliki stiski. Toda, ko ie že vse kazalo, da ne bo nič, je „Olimpija“ sedemkrat zaporedoma zmagala, v žadu 'cm kolu je premagala Radničke^a iz Kra-"uievca s 1:0 in si zagotovila obstoj v 'igi. Iz lige pa je izondel nrav premagani klub ter Čelik iz Zenice. „Zakaj bozte vzidali širša vrata pri vhodu v urad?“ „Da se ne bedo še naprej zaletavali tisti, ki odhajajo prezgodaj iz službe, v tiste, ki urihajajo prepozno v službo.“ V škofovem zavodu ob 15. r odi tel j- ¡ki sestanek. V Slovenskem domu v San Martinu bo zimski družinski popoldan s skupnim kosilom ob 13. Noto pester spored. V Slovenski hiši oh 9.30 mladinska maša, nato kinopredstava z debato. Vodi Pavlo Rant. V Našem domu v San Justo ob 16 koline. SOBOTA, 8. avgusta 1970: IV. kulturni večer SKA ob 20 v gorrri dvorani Slovenske hiše. Spored s predavanjem g. Vinka Žaklja „Odnosi med vero in civilizacijo“. Predavanje ie v okviru teološkeo-a odseka in ga bo bral g. dr. Mirko Gogala. VEDELJA, 9. avgusta 1970: V Našem domu v San Justu po mali razgovor pri zvezi žena in mater: Televizija in družina. SEÑORA de 35 a 45 años, para todo trabajo. Dos niños. Casa quinta en Quilines. Lunes a jueves, 13 horas. Teléfono: 253-0488 tečaja „Marko Bajuk“. Duhovno vaje za izobražence. V Petek, 31. julija,, ob 20 bo v Dnmu duhovnih vaj v San Miguelu (Villa San Ignacio) pričetek duhovnih vaj za slo- j venske umske delavce. Lor,o vabi leni tudi mlalši. zlasti člani SKADa. Zaključek duhovnih vaj pa bo v nedeljo, 2. avgusta popoldne. DRUŠTVENI OGLASNIK Seja upravnega sveta ZS bo 14. avgusta v prostorih ZS. Knjižnica je odprta vsak dan od 15—26. JAVNI NOTA1Í FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano iOibiico Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 Dr. Tone žužek ADVOKAT Uraduje od 17.30 do 19.30 ure. Ponedeljek, sredo, petek. Lavalle 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4852 UNIV. PROF. DR. JUAN BLAZNIK ipeeialist za ortopedijo h travmatologijo Ordinira v torek, četrtek in sobota od 17 do 20 C. Jooč E. Uriburu 285, Cap. Fad. Zahtevajte določitev ure na talt-fonu 49-5855 PLANIKA vabi vse rojake na svojo obletnico, ki bo V NEDELJO, 9. AVGUSTA 1970, V SLOV. DOMU V SAN MARTINU Začetek, ob 17 — SOBOTA, 1. avgusta, ob 20: PROSVETNI VEČER ZEDINJENE SLOVENIJE predavanje univ. prof. dr. Milana Komarja: Problemi naše emigracije V drugem delu bo kratek Dokumentarni film o proslavah 25-Ietnice Pripravlja g. F. Holosan Naš dom San Justo V nedeljo, 2. avgusta 1970 KOLINE Začetek ob 16 Sodeluje orkester PLANIKA Koline bodo v predprodaji že v soboto CONSTRUCTORA D O M S. R. L. ima na razpolago dva departamenta (tipo chalet) z dnevno sobo, dvema spalnicama, kuhinjo in kopalnico, vrtom in prostorom za avto, deset kvader od postaje Castelar. Prav tako vam ista družba zgradi hišo po vaši želji v kateremkoli kraju v Velikem Buenos Airesu. Ponudbe in poizvedbe: Corrionte3 485, 4. nad. p. 412, ali telefonsko na 49-1983 oz. 294-0553. SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z. Bartolom« Mitre 97 Ramos Mejia T. E. 658-6574 Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20 Opozarjamo vse člane na življenjsko zavarovanje. — Informacije t zadružni pisarni v uradnih urah. Predno vzamete posojilo ali kupite na obroke, se oglasite pri nas. če hočete denar varno in dobro naložiti, ga vložite v Slov. hranilnieo