Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO
THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
/OLUME IV.—LETO IV.
CLEVELAND, OHIO SOBOTA (SATURDAY) MAY 28th 1921
Single Copy 3c.
Št. 125
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879
Posamezna številka 3c.
STAVB« DELAVCI IGNORIRAJO ULTIMATUM.
ZVEZA STAVBINSKIH PODJETNIKOV NI DELAVCEM POSLALA U-RADNEGA OBVESTILA
—i . ■
Ker zveza stavbinskih podjetnikov koncila stavbinskih delavcev ni uradno Obvestila o sprejemu resolucije, grla som katere se naroča vsem podjetnikom, ki 'so člani zveze, da po 1. juniju prično delati na ne-unijski podlagi, ako do tedaj med njimi in linijami ne pride do sporazuma, ali kakor delavci ne privolijo v poravnavo spora Potom razsodišča, zato ie včeraj koncil stavbinskih delavcev sklenil, da bo toza-'devno odločitev stavbinskih Podjetnikov uradno ignoriral.
Neuradno pa se je poročalo, da je stališče unij neiz-Premenjeno, in zastopnik Vseh stavbinskih delavcev, Chas. Smith, je sinoči izjavil, da ni misliti na to, da bodo delavci sprejeli mezdno lestvico kontraktorjev, glasom katere bi najbolje Plačani delavci, ki so preje dobivali po $l.371/2 od ure, dobivali sami po $1, medtem ko bi se temu primerno Znižale tudi ostale plače.
Smith ie dbenem izjavil, da se o alternativi, ki io je Predlagala zveza podjetnikov, namreč da bi se spor izčilo razsodišču, sploh ni govorilo.
Kot razlog za ravnanje u-nij, je podal Smith naslednje vzroke:
"Mi delamo tako kot je določeno v našem sporazumu s podjetniki. Na skupni konferenci, ki se 'je vršila v sredo, je 'bil sprejet sklep, za katerega so glasovali kontraktorji 'kot unij ski zastopniki, da se mezdno vprašanje izroči nazaj skupnim mezdnim odborom vsake posamezne obrti z naročilom, da ako do 1. junija ne more Priti do sporazuma, tedaj naj spor vrne skupnemu po-Rajevalnemu odboru.
"Naše stališče je, da dokler ti odseki ne vrnejo Spor nega vprašanja pogajeval-nemu odboru ali dokler se ni našlo kakega drugega načina poravnave, toliko časa ostane sklep, 'ki je bil sprejet na konferenci v sr^do, v veljavi, in vsi koraki morajo biti podvzeti v soglasju s 'Sporazumi."
Smith je tudi povedal, da so se včeraj ves dan vršile seje med delavci in kontrak-torji posameznih obrti, da Pa ni še nikjer prišlo do sporazuma, niti se ni spora še v nobenem slučaju vrnilo "Oogajevalnemu odboru.
Ljudje, ki prihajajo semkaj iz K°sela in Ratibora, pripoveduj e-Jv°> da so imeli vsi Nemci ob pri-Cetku boja po 25 nabojev muni-Clie. Ko jim je zmanjkalo streha, so puške pometali proč ter 8e navalili na Poljake z noži in palicami in ponekod z golimi ro-an*i. ter jih na nekaterih mestih j^gnali nazaj za celih pet milj.
se poroča, da je bilo v 'tki blizu Grossteina, ki se je vr-8lla v sredo, okrog 100 ubitih in
Gary napoveduje dobre čase.
Nemčija socijalizira zdravilstvo?
New York, 27. maja. — Elmer Gary, predsednik U. S. jeklarske korporacije je dejal danes, da se bodo kmalu vrnili normalni časi, toda da bodo za to najbrže potrebna nadaljna znižanja v cenah.
S par izjemami, je dejal Gary, bi bilo krivično, ako bi s? delavske plače nadalje znižale, ako se ne bi obenem znižalo tudi življenjskih cen. (Seveda 20-procet-no znižanje plač, ki je uveljavljeno pri U. S. jeklarski korpo-raciji bo za.nekaj časa menda že zadostovalo nenasitnim bisagam jeklarskih magnatov. Op. ured.)
Gary je modroval nadalje:
"Naši viri bogastva so tako veliki, naša sredstva za prospeh so tako zadovoljiva, da lahko rečem da ta dežela stoji na pragu svoje največje prosperitete."
(Za jeklarske magnate gotovo!)
"Mi smo najbogatejši narod na svetu v lastnini in denarju, naši viri so največji in se najhitreje množe, toda naši ljudje ne kupujejo dovolj, da bi se obkolili z udobnostmi življenja, ako-ravna imajo voljo in sredstva. (Seveda, delavci po jeklarskih plavžih, ki delajo jpo dvanajst ur na dan, in katerim se je odtrgalo 20 procentov od njihove plače, imajo po mnenju Gary j a, gotovo tudi "voljo in sredstva, da se obkolijo z udobnostmi življenja. Kaka ironija! Op. ured.)
-5-o----
—	V mesto je prišel Robinson
cirkus, ki si je razgrnil svoje šotore ob vznožju vzhodne 9. ceste. V Clevelandu ostane le dva dni, to je včeraj in danes. Cirkus ima 500 konj, 16 slonov, in 200 opic. Danes dopoldne je šla skozi mesto parada, popoldne in zvečer pa se vprizorita zadnji dve predstavi.
—	V pondeljek 30. maja se vrši izvanredna seja Kluba S. N. D. ob 9. uri dopoldne. Prošeni so vsi člani, kot tudi direktorji, da se vdeležijo, ker se ima na seji sklepati o važnih zadevah.
—	Dr. Doslužencev priredi v nedeljo popoldne na farmi rojaka Cimpermana v West Parku svoj letni piknik.
—	Jutri prireja tukajšnja liga nezaposljenih delavcev velik' mednaroden, delavski piknik na Bliss Rd. in Nottingham. Na prostor pridete, ako vzamete Shore Line karo in se peljete do 133. postaje. Tam izstopite in pojdite proti jugu. Ali pa vzemite St. Clair-Nottingham karo do konca, tam pa vas bo čakal tovorni avtomobil, da vas popelje na kraj piknika popolnoma zastonj.
— Vpetek zjutraj je umrl v
St. John" s bolnišnici Morris Koss, 2183 E. 76. St., v starosti 42 let. Smrt je povzročil alkohol, katerega je zavžival v preveliki meri.
ranjenih.
Poljaki so pripeljali po nekaterih krajih ob reki Odri teške topove, in ojačujejo se tudi z moštvom in municijo v pričakovanju, da pride do splošne nemške ofenzive. Govori se, da so se Nemci obrnili na zavezniške čete s prošnjo, da smejo sodelovati z njimi, kadar se prične z operacijami proti Poljakom.
V nekaterih krogih se je danes izražalo mnenje, da bi angleške čete najbrže pri Poljakih ne naleteli na dosti zoperstavljanja, da pa bi se nemški ofenzivi postavili silno po robu.
Berlin, 25. maja. — Tradicij o-nalni znanstveni duh Nemčije je zopet na delu in sliši se raznovrstne nasvete in razmotriva se o najrazličnejših načinih, kako bi se najuspešnejše socijaliziralo zdravilstvo.
Poznani berlinski zdravnik, dr. Richard Roeder navaja naslednje argumente proti privatnemu prakticiranju zdravilstva:
1.	Interesi človeške družbe zahtevajo, da je vsak član občine deležen dobre zdravilske postrežbe, in da oni, ki je najbolj bolan, dobi še izredno dobro postrežbo. Pod sedanjim načinom je izpolnitev te zahteve nemogoča, kajti sedaj morejo imeti najboljšo zdravilsko pomoč samo oni, ki so zelo bogati, medtem ko se mora revež, brez ozira na to, kako hudo je bolan, zadovoljiti z manjvredno zdravilsko pomočjo.
2.	Pod sistemom privatnega zdravilstva je razmerje med zdravnikom in pacijentom tako zaupno, da se za tem plaščem zaupnosti lahko skrivajo tudi razni mazači. Ako zdravnik napravi napako, teddj za to nihče ne ve. Poleg tega pa ima po mnenju dr. Roederja družba pravico, da izve vse podatke, ki bi ji služili za napredek zdravilske vede. To je mogoče le tedaj, ako so družbi na razpolago vse skušnje vseh zdravnikov, ali z drugimi besedami: ako se zdravniku odvzame pravico, da obdrži sam zase, kar ve o svoj/h bolnikih.
3.	Pod privatnim prakticira-njem zdravilstva je vsak zdravnik v nevarnosti, da se preveč poglobi v samega sebe. To prinaša znanstveno stagnacijo, kateri je tudi potom vzetja kakega e-ventualnega poznejšega kurza v zdravilstvu jako malo odpomo-reno. Družba ima pravico, da od vsakega zdravnika zahteva ma-ksimalnost uspešnosti.
4.	iPod sedanjim načinom so mesta po večini prenapolnjena z zdravniki, medtem pa trpe pokrajine na deželi.
. 5. sedanje delo v zdravniškem poklicu je tako neenako razdeljeno, da morajo številni zdravniki delati veliko več kot je dobro za njih zdravje, medtem ko morajo drugi stradati. Veliko število pači j entov nikakor ne pomeni, da je zdravnik dober. Morda ima kake ugodne družinske zveze ali kak poseben "puli", morda je sam na sebi privlačen, in tako ima velik uspeh, medtem ko mora kak drug dober zdravnik, ki nima vseh onih prednosti, skoro stradati radi pomanjkanja paci-jentov.
Vse te nedostatke pa bi se dalo odpraviti, če bi se zdravilstvo socijaliziralo.
——-o--
— V nedeljo ali v pondeljek
ko bomo imeli dva praznika, si bo prav vsak zaželel iti nekoliko iz mesta v prosto naravo. Jutri nam priredi društvo "Cleveland" št. 23 Z. S. Z. piknik na Kasteli-cevih farmah, in ker imajo na vsporedu nekaj zelo zanimivih točk, kot so razne igre, se vabi vse Clevelandčane in Collinwood-čane.
-—-o-
CARUSO ODPOTUJE.
New York, 27. maja, — Jutri odpotuje v Italijo Enrico Caruso na parniku Predsednik Wilson. Kot se govori, bo vzel s seboj izredno veliko zalogo špageti j ev.
Anglija pošlje nada-ljne čete na Irsko.
London, 27. njiaja. — Kabinetna seja je danek sklenila, da pošlje na Irsko nadaljna vojaška o-jačenja, in da se bo proti Sinfaj. novcem v kratko pričelo z novo silno ofenzivo.
Odposlalo se ||>o tja čete, ki se bodo stalno premikale iz kraja v kraj. Podrobnosti še niso znane, kajti tudi v Angliji se potrebuje vojaštvo, kajti nujnostno 3tanje po industrijalnih okrožjih je kot posledica stavke premogarjev še vedno v veljavi, in spor v Šleziji tudi onemogoča, da bi se poslalo na Irsko veliko število čet.
Nekateri so mnenja, da bo vlada v kratkem postavila vso Irsko pod preki sod in da se bo tudi vse obale zavarovalo pred vstopom nezaželjenih oseb ali blaga.
Dublin, 27. maja. —- Tedensko poročilo, ki je je danes izdala angleška uprava za Irsko, pravi, da so se spopadi nadaljevali skozi ves teden s staro intenzivnostjo, in da so izgube na obeh straneh velike. Med policijo in vojaki je bilo v tem tednu 25 smrtnih slučajev; vladno poročilo' pravi, da so Sinfajnovci umorili osem civilistov, ki so bili obsojeni proti-irskega delovanja. Angleške oblasti imajo sedaj interniranih 3,054 civilistov, ---O-
—	Policija je prijela včeraj več roparjev, ki so se udeležili ropov še lanskega leta, toda se jim je tedaj posrečilo uiti. Prijet je neki moški, ki je pripoznal, da je oropal The Republican Brass Co. 1623 E. 45, St. za $5,690 še meseca novembra lanskega leta. Prijeta je tudi ženska, ki je menda takoj po izvršenem ropu skupno z njim zapustila mesto. Aretiran je bil na njenem domu nekje na zapadni strani mesta. Nadalje je prijet; tudi nek mlad fant, ki je bil že enkrat obsojen radi ropanja in je sedaj priznal, da je zapleten v rop, izveden pri General Baking Co. 1 778 E. 35. St., ko je bilo ukradenih $8,600. Aretiran je bil na Superior Ave. in vshodni 55. cesti. Detektivi pravijo, da se je fant popolijoma izpovedal in je povedal ime še nekega drugega fanta v zvezi z ropom. Nj egovo pripovedovanje je bilo kot kaka serijalna ki-nomotografična slika o tatinskih družbah. Po ropu, pravi mladenič, sta šla on in njegov tovariš nekam na zapadno stran mesta, kjer sta si plen razdelila. Nato sta ukradla avtomobil in se v spremstvu dveh deklet odpeljala proti zapadnim državam. V San Antonio, Tex^s, in v San Diego, Cal., so bili aretirani, toda povsod so se izrezali. Ko so poza-pravili ves denar, pa so prišli nazaj v Cleveland brez vsakega centa. Ko je mlad ropar končal svojo zgodbo, je še pripomnil, da se ne izplača ropati, ker človeku itak nič denar ne zaleže in je kmalu zopet suh. I
—	Filip Melazzatto, njegova žena, dva sinova in Charles Zu-callo so bili postavljeni včerAj vsak pod $25.000 varščine, ker je dobila policija pretekli teden v njih hiši na 3832 E. 144 St. celo zalogo dinamita in drugega morilnega orodja. Na sled se jim je prišlo potem, ko je bila pognana v zrak hiša Žito Leansoja, Leanso prejel več grozilnih pisem.
Harding podpisal tarifno predlogo.
Washington, 27. maja.—Predsednik Harding je danes podpisal nujnostno tarifno predlogo. Novi zakon bo postal efektiven jutri.
V veljavi bo šest mesecev, tekom katerega časa se bo moralo od skoro vseh farmerskih produktov, ki bedo prišli iz inozemstva plačati izredno visoko carino, poleg tega pa je predloga tudi namenjena, da se prepreči uvoz cenenih tujezemskih tovarniških izdelkov.
Sedaj se nahaja pred kongresom že druga tarifna predloga, ki, ako bo sprejeta, ne bo v veljavi samo za omejen čas, temveč toliko časa, dokler bi se ista zakonodajnim potom zopet se razveljavila.
Senatni finančni komitej je imel danes na dnevnem redu' Smootovo predlogo za prodajni davek, ji je bila sicer ugodno sprejeta, toda kot napovedujejo znaki, bo naletela na hud odpor tako v sposlanski kot senatni zbornici.
-O-
Zavezniki bodo pomagali Avstriji.
TUDI ZDRUŽENE DRŽAVE BODO POMAGALE.
Washington, 2 7. maja. —r Kot se je danes »zvedelo, se bodo tudi Združene države zavzele, da skupno z zavezniki pomagajo Avstriji zopet na noge.
Ameriškemu poslaniku v Londonu, George Harvey-u se je naročilo, da kadar bo najvišji zavezniški koncil pričel z razmotri-vanjem kako pomagati ostanku nekdanje Avstro Ogrske države iz obstoječih finančnih teškoč, naj bo navzoč tudi on in poverilo se ga je, da se vdeleži tudi posvetovanj.
Harding je baie mnenja, da je problem Avstrije svetovne važnosti, in da je Avstriji treba pomoči tako iz človekoljubnih kot tudi materijalnih ozirov.
-O-
REGENT ALEKSANDER POROČI ANGLEŠKO PRINCESO?
London, 27. maja. — Tu se sliši govorice, da bo prišlo do poroke med jugoslovanskim regentom Aleksandrom in pa princeso Mary, ki je edina hči angleškega kralja Jurija in kraljice Mary. Princesa Mary je stary 24 let.
u-O-
GENERALNA STAVKA NA NORVEŠKEM.
New York, 27. maja. — Uradne brzojavke, ki so dospele danes !z Norveškega, pravijo, da se je danes tomkaj pričela generalna stavka.
-o-
— Letos bo graduiralo iz višjih šol nenavadno veliiko število dijakov in dijakinj, in zato so priprave za tozadevne proslavitve že sedaj v teku. Po raznih šolah se bodo vršile razstave različnih del, katere so dovršili u-čenci tekom šolskega leta in se bodo vprizarjale tudi razne igre.
( -O-
—V pondeljek, 30. maja na pravnik 'Kinčanja grobov naš list ne bo izšel, toda urad bo vseeno odprt od 8. ure zjutraj do opiol-dne.
Obregonova izjava.
New York, 27. maja. — United press časnikarska agentura se je obrnila na mehikanskega predsednika s prošnjo, da pojasni svoje stališče z ozirom na noto Združenih držav, v kateri se zahteva od njega, da privoli v gotove izpremembe v mehikanski konstituciji z ozirom na izčrpo-vanje mehikanskih oljnih vrelcev, ako hoče doseči uradno priznanje Zedinjenih držav.
Obregon je na to poslal sledeči odgovor:
"Moje mnenje je, da med Mehiko in 'Združenimi državami ne more biti sklenjena nikaka pogodba, dokler Mehika ne doseže priznanja, kajti pravice in obligacije Mehike kot vseh drugih držav se morejo ustanovljati le v soglasju z mednarodnim pravom.
"Mehika veruje, da se lahko smatra enakopravnim vsem drugim deželam in da je ravno tako podrejena določbam mednarodnega prava.
Združene države lahko zahtevajo za svoje državljane vse garancije in predpravice, ki jim pripadajo po mednarodnem zakoniku, ne da bi bilo za to treba sklepati še kako posebno pogodbo.
"Mehika ne zahteva obnovitve prijateljskih odnošajev z onimi narodi, ki se vedno dvomijo nad stabilnostjo njene vlade in cla je trdno odločena spolnjevati vse svoje obveznosti.
"Gotov sem, da se. bodo Združene države izogibale obnovitve odnošajev na podlagi, ki bi na kak način prizadevala pravice in suverenost mehikarskega naroda.
"'To je edini pogoj, pod katerim želi vlada te republike obnovitve odnošajev z deželami, ki so pretrgale odnošaje z nami." -o-~~
PRVE ANGLEŠKE ČETE DOSPELE V ŠLEZIJO.
Oppeln, Šlezija, 27. maja. — 'Prvi oddelki angleških čet od Rene, ki so opremljeni z aeroplani in tanki, so prišli semkaj danes. Razpostavlja se jih od tu proti Kreutburgu, kjer se nahaja angleški glavni stan.
Iz angleškega glavnega s:ana se poroča, da ako se tem četam ne bo posrečilo zatreti poljskih upornikov, tedaj bodo dospele še nadaljne čete.
Širijo se govorice, da se tudi francoske čete ojačujejo, akorav. no se neuradno izjavlja, da francoski in angleški vojaki ne mislijo sodelovati. Francoski general Lerond je sicer vrhovni poveljnik spornega okraja, toda Angleži bodo vodili akcijo povsem neodvisno pod principom obsednega stanja in vojaške potrebe. . Možno je, da bodo štirje angleški bataljoni marširali od Kreutzburga proti Kattawitz ter očistili vzhodne okraje upornikov ter pustili Poljake ob Odri na milost Nemcev, ki so pričeli s posameznimi defenzivnimi gibanji od levega brega Odre.
■-o-—
— Silno hude opekline je za-dobila včeraj zjutraj petnajstletna Rosie Bubrick, 2419 E. 84. St.. ko se je zvrnil nanjo škaf vrele vode, katero sta nesli s se-strično. Opekline so tako nevarne, da nimajo zdravniki nikake-ga upanja in pravijo, da bo umrla.
"Azija za Azijate."
Washington, 25. maja. — (Federated Press.) — Vest o bližajoči se zvezi med Japonsko in Kitajsko za protekcijo "•Azije za prebivalce Azije" ne tvori nika-ko presenečenje za diplomate, ki so zasledovali razvoj orijen-talske misli izza vojne.
2e dolgo časa se čuti, da kadar bo propadanje Evrope dovolj jasno, tedaj se bo tudi Azija dvignila ter energično zavrgla vse obtežilne vezi, ki jih ji je naložil evropski imperijalizem, in da bo prišlo do ustanovitve defi-nitivnega bloka azijskih narodov.
S stališča angleške države je nadvse značilno, da so indijski filozofi in strategist igrali vodilno vlogo v propagandi za vse-azijat-sko zvezo, o katere ustvaritvi nam pripovedujejo vesti iz Ori-jenta.
Pred manj kot enim letom se .je vršila v Washingtonu privatna konfercnca, na kateri je neki Indijec, ki je poznan po vsem svetu, razpravljal o teoriji, praksi in potrebi skupne akcije od strani vseh. azijatskih narodov, da izpode zapadne imperijaliste in jim vzamejo iz njih rok kontrolo nad njihovo usodo.
Ob tisti priliki so Kitajci najhujše občutili krivično 'postopanje na mirovni konferenci in pa okupacijo Šantunga od strani Japonske. Na apel Indijca za zvezo med Kitajsko in Japonsko mesto vojne, je kitajski zastopnik odvrnil: "Mi smo vedno prosili miru, toda Japonska je vdrla v vašo deželo m jo uničevala; Naj se Japonska umakne prva, drugače pa se bomo borili."
Potem pa je indijec analiziral situacijo kot sledi:
"Japonska je ravno tako žrtva zapadne civilizacije in diplomacije kot Indija m Kitajska, toda .laponska se je naučila boriti proti zapadli z orožjem zapada samega, z orožjem sile hinavščine. Res, Japonska je vdrla na Kitajske, toda samo zato, da obdrži o-no, kar bi bil drugače gotovo dobil zapad (Evropa). Iz istega vzroka, namreč da zaustavi zapadne militariste, ima Japonska r/oje čete na Koreji, v Mandžuriji in v vzhodni Sibiriji. Ako se Kitajska bori proti Japonski, tedaj s tem samo olajšuje pot za-padnih imp^rijaMstov. Ako ?e Kitajska, Indija in Korea pridružijo Japonski, ted»j se bodo zlahka berili proti sk ipni nevarnosti."
Argument, ki je sledil nato, je trajal več ur. Nekaj tednov kas-r.eže je kitajski zastopnik odpo-<• val domov in pozneje je bil priseljen osebnemu štabu dr. Sun Yit Sena, predsednika južno-ki-tajske republike. Nikakega dvoma ni, da je on danes zagovornik ideje, da med Kitajsko in Japonsko ne sme priti do vojne, temveč da je potreben mir in skupen nastop.
-o-
— Sodnik Dempsey je odvzel
včeraj dvema avtomobilistoma dovoljenje za vožnjo in siceT e-nemu za šest in enemu za tri mesece, enemu zato ker je prehitro vozil, drugemu pa ker je zapeljal z avtomobilom ob levi strani kare. Poleg teh dveh so bili kaznivani štirje vozniki, vsak po $25 globe, ker so ali vozili hitreje kot 25 milj na uro, ali brezbrižno, ali pa v pijanem stanju.
JUTRI: Koncert Pev. Društva "SOČA"
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
44
MAY 28th 1921
K
IZHAJA VSAK DAN 1ZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Business Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. S3.00. 3 mo. $2.00
Cleveland. Collinwood. Newburjrh bv mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ..........................1 year $7.00. 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._____SINGLE COPY 3C.
Lastuie in izdaia sra
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551.	6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND, OHIO SOBOTA (SATURDAY) MAY 28th 1921
OB TEDNU.
Kadar človek misli o brezmejnosti vesoljstva, o skrivnostnih zakonih narave, o početim in razvoju sveta in človeka, tedaj šele docela spozna, kako neznatne in majčkene so tiste reči, ki jih nazivljemo probleme, in s kako lahkoto bi se iste da'lo poravnati, Če bi se ljudje naučili gledati na življenje s stališča vesoljstva. Gotovo ste že tudi vi sami prišli na tako misel. Re's, ali bi ne bilo to idealno!
Toda kam pa bi potem prišel svet. Saj bi se življenje ustavilo. Kadar se bo na svetu prenehal <boj v vseh svojih mnogolikih fazah, tedaj bo tudi konec življenja. Malenkosti so ono, ki dajejo življenju barvo in pestrost. Narava človeka zahteva izpremembe, varijacije, boja, življenja. Ako bi na zemlji ne bilo nič slabega, bi tudi ne vedeli, kaj je dobro, ako bi naše oko ne vedelo, kaj je grdo, tedaj bi tudi ne zažarelo v radosti ob pogledu na ■log, posejan s pomladanskim cvetjem, ali ob krasnem solnčnem 'zatonu.
Toda počemu se boriti z življenjem, ako ni določenega cilja, ako je borba brezkončna, bo kdo vprašal. Nič skrbi. Možnosti napredka so tako brezmejne, da je strah o brezplodnosti boja čisto neopravičen. Kadar se človek nahaja v dolini, okrog in okrog obdani s hribi, izgleda kot da se na vrhu gora neha svet. če pa se potrudi na vrhunec, tedaj spozna, da se na drugi strani nahaja nov svet in novo življenje, in v njegovi duši se pojavijo tudi novi cilji. Tako tudi z razvojem človeka.
Kaj je naš današnji cilj? Kakšen je naš današnji
boj?
Človeški um je v zadnjih par desetletjih 'silno napredoval. Z nevrjetno lahkoto je premagal številne naravne zapreke, spoznal je skrivnosti narave, in upregel je naravo samo. V svojem prizadevanju po materijal-nem napredku pa je človek pozabil za napredek svojega družabnega življenja. Ce bi bil človek v modernem času napredoval družabno toliko kot znanstveno, tedaj bi bil naš skok napredka naravnost ogromen. Le pomislite: para, elektrika, in ž njimi železnice, parniki, zrakoplovi, brezžični brzojav itd. Na našem planetu je prišlo med napredkom cluha in materije do silne disharmonije. Moderne iznajdbe, ki bi imele služiti 'koristim vsega človeštva, se izrabljajo samo za posameznike. Mesto da bi
se olajšalo breme človeštva pa se je še obtežilo.	j jemalci in bi s tem edinole sebi
Tu je torej dovolj dela za nas. Naša naloga je, da koristili, spravimo naše družabno življenje do tiste stopnje raz-! Torej kot sem že omenil se to se voja, na katero se je povzpela moderna znanost. To je n;,zgodil? s misl!m ,1na1mreč gigantično delo, ki pa je vredno vseh naših najboljših ^Z^J^Z^Z
^ '	sklep ni uresničil je bilo več za-
držkov od strani raznih odbornikov, katerim je dala delničarska seja polno moč, da izdelajo tozadeven načrt in gredo takoj na delo za ustanovitev podružnice. Glaven zadržek pa je bil tale: Nikakor se nam ni posrečilo dobiti primernih prostorov poleg tega pa še dovolj korajž nismo imeli, ker nas je ovirala financa. In tako se je cela stvar zadržala do zadnje decemberske seje (delničarske seje imamo namreč dvakrat v poslovnem letu.) Na tej .seji je povedal odbor o raznih zadržkih, nakar je seja ponovno sklenila, da se zadeva še nadalj-no prepusti bodočemu posloval-nemu odboru, da gre na delo za podružnico.
IK'ljub slabim delavskim razmeram je bil ta odbor vedno na delu in tako je zadnja odborova
Protestanski škof episkopalne sekte za državo Michigan je pred kratkim podal svojo resignacijo. Bil je preveč "radikalen", in zato so razni industrijalni mag-nati odpovedali vsako podporo cerkvam, šolam in drugim vzgojevalnim ustanovam, ki se so nahajale pod u-pravo škofijske »oblasti. Ko so vprašali škofa o vzrokih svoje resignacije ,je podal naslednjo značilno izjavo: "Nedavni dogodki so me prepričali, da bo moja nedavna poslanica o razmerju med cerkvijo in industrijo naletela na denuncijantstvo, da se jo bo Okušalo zatreti in odpovedati našim ustanovam nadaljno pomoč. Prva je po'dvzela akcijo pittsburška zveza delodajalcev, ki je odpovedala podporo tamkajšnji Zvezi krščanskih deklet (Y. W. C. A.), ker je ta organizacija uvedla preiskavo v današnje industrijalne razmere. Potem je ista zveza zagrozila zveznemu koncilu cerkva, da mu bo isto-tako odrekla vso pomoč, ako ne opusti svoje izjave z ozi-rom na današnje socijalne probleme. Z vsakim dnem'
vidimo nove dokaze, kako se prizadeva zatreti ideje, od- .......^ a UUUUiUVit
vzeti pravico svobodni misli in vesti. To so dnevi hi- seja izbrala gotoToTtevib oclbort
sterije in panike. Živci so vsepovsod na višku razburje nosti. Ljudje, ki so navadno hladni, pametni in prevdar-ni, vidijo vse rdeče, in se boje svojih lastnih senc. Ljudje^ so ogorčeni nad onimi, ki so zmožni gledati v bodočnost našega razvoja in včasih jih celo kamnjajo in križajo."
Prijetno je, če človek sliši tako resnične besede. Ce prihajajo iz ust škofa, tem bolje.
NEKAJ O NAPREDKU S. D. Z. Z. V COLLIN WOODU, O.
Ni moj namen na tem mestu poročati od početka zgodovino "Slovenske Delavske Zadružne Zveze" v naši Collinwoodski naselbini, katere obstoj bo z mesecem augustom osem let. 'Pač pa se hočem le poprijeti napredka zadnjih par let in posebno pa še sklepa zadnje letne kot tudi polletne delničarske seje.
Mislim, vsaj kot mi je sedaj znano, da je malokatera zadruga na tako močnem stališču kot je ravno naša, kajti zadnjih par let je opaziti velik napredek. Poplačal se je skoi'o ves dolg, katerega smo Še imeli na poslopju in danes je do malega plačano trgovsko poslopje. Poleg tega pa je posestvo danes še enkrat toliko vredno, kot je nas tedaj stalo. Sicer ni moj namen tukaj sedaj obširno poročati, kaj vse imamo in koliko; Glavno kar sem se namenil storiti, je, opisati kaj vse nameravamo za bodoče.
Gotovo je vsem delničarjem S. D. Z. Z. znano o sklepu zadnje letne delničarske seje, katera se je vršila lanskega avgusta. Sklep je bil namreč, da se gre na delo da se naše podjetje razširi in sicer s tem, da si ustanovimo podružnice in sicer najpreje na severni strani naselbine, kjer se
nikov, da gredo med rojake in poizvejo njih mnenja o tem koraku. In res so se podali ti odborniki med ljudi in med njimi tudi jaz in razvidel sem navdušenost rojakov, ki vsi želijo podružnice in so pripravljeni takoj postati delničarji in odjemalci.
Vsakemu je bilo pojasnjeno na kaki podlagi deluje to podjetje, kaj pomeni konsum in kaki pogoji so v družbi. Ob tej priliki si usojam podati še nekoliko pojasnila onim rojakom, katere se je mogoče prezrlo in niso bili obiskani in jim stvar ni popolna jasna.
'Slovenci na severni strani naselbine imajo sedaj priliko da po-
nahaja precejšnje število delni carjev, katerim je sedanja trgo- j stanejo delničarji'' toda obenem vina precej od rok. Dosedaj sej morajo postati tudi odjemalci, jim je razvažalo na dom, toda Delnice se prodajajo po $35 y
je tudi odjemalec. Torej sklep je ostal, da se delnice še nadalje prodajajo in tako ima vsaka družina priliko kupiti si jo. Eni sami osebi se ne proda več kot ena delnic^ in to iz razloga tega, da se obvaruje podjetje pred vsako kontrolo posameznikov.
Slovenci, sedaj imate priliko, ki je mogoče zadnja, ker ne ve se kaj bo sklep prihodnje delničarske seje.
Mogoče pride do sklepa, da se prodajanje delnic popolnoma u-stavi, zakar se bo potem marsikdo kesal. Poleg tega naj še omenim, da ima S. D. Z. Z. sedaj upeljano, da se plačuje na vsakih šest mesecev po 2 odst. popusta vsem odjemalcem od naku-pl j enega blaga v preteklih šesti mesecih, delničarjem pa, ki so o-benem tudi odjemalci pa po 5 odst. Ta popust se izplačava ob vsaki delničarski seji. Torej ako tukaj nekoliko pomislite, posebno oni, ki imate velike družine, lahko razvidite, da se vam na ta način delnica kmalu izplača. Sedaj se vam nudi prilika, vsem, ki še niste delničarji in odjemalci, da se podražite, ker vedite da, čimveč nas bo tem bolj bo podjetje rastlo in napredovalo, in tem ceneje se bo lahko vse prodajalo.
Danes se no more ni h": i več izgovarjati, da zato ne more biti odjemalec, ker je trgovina preveč od rok. Mi želimo, da pridete danes in nam pomagate, da čim preje doseženo naš cilj. Podružnico se misli kmalu otvoriti in čim več in čim preje se priglasite, tem hitreje bo trgovina od-
prta. Podružnico se namerava u-stanoviti med E. 156. in 165 St. na Waterloo Rd., torej v sredini naših slovenskih naseljencev.
Ko se nam enkrat posreči postaviti na noge to podružnico, bomo zopet gledali, da ustanovimo drugo zopet kje drugje. Tako bomo prišli počasi do toga, d;i (Nadaljevanje na str. 3.)
--o-■-
TO JE RESNICA!
Poslovodja neke trgovine v E-maus, Pa., pravi: "Resnica je, da ve povprečno vsak tujezemec v tej deželi več o godbi kot njegov sosed Amerikanec in ljubi skladbe ob katerih prihaja tukaj rojenim slabo." To je resnica tudi glede zdravil. Mnogo Amerikan-cev ima rado le tablete ki so sladki, toda Amerikanci tujezemske-ga pokoljenja že zdavnaj vedo, da je Trinerjevo Grenko Vino najboljše zdravilo za želodec in da je ravno ona "grenkoba, ki jim pomaga." Seveda so prišli do tega spoznanja sedaj tudi že A-merikanci, toda s tujezemskimi sodržavljani je že star prijatelj in rabijo ga že kakih trideset let. Mr. Andro Luksič nam je pisal iz Smoke Run, Pa. dne 5. maja, '21 "Prepričal sem se, da je Trinerjevo Grenko Vino boljše kot vsa druga zdravila skupaj, za ne prebavo. Očisti drobovje in napravi črevesje čisto in da redno deluje. Deluje brez vsakih neprijetnih u-činkov in napravi človeka živahnega. — Joseph Triner Comoany 1333—45 So. Ashland Ave. Chicago, 111. — Pri vseh lekarnarjih in prodajalcih zdravil. (Ogl.)
vsak mora pripoznati, da ima s tem podjetje stroške poleg tega pa še odjemalci niso postreženi kot bi morali biti. Vsaka gospodinja gre najraje sama v trgovino, če ima le čas in je ista pri rokah. Samo ob sebi je razumljivo, da bi bil marsikdo na severni .strani naselbine odjemalec S. D. Z. Z. ako bi bila pčodajalna v bližini, mislim namreč na njih strani. Ali ker tega do danes ni bilo mogoče izvesti, se ni izpolnilo. Sicer bi se bilo io lahko že zdavnaj zgodilo, če bi se rojaki vsi kot eden zavzeli za taka podjetja, to je, da bi vedeli pomen istih nakar bi znali zadruge drugače ceniti. Tako bi prav gotovo postali delničarji in obenem od-
resnicd so pa vredne po $128.16.
Gotovo se bo marsikdo vprašal, kako je to, da se delnice prodajajo ceneje kot so pa v resnici vredne. Naj jim služi tole v pojasnilo. Že na zadnji delničarski seji so bili nekateri delničarji mnenja, naj se prodaja delnic popolna vstavi in naj se prične plačevati dividende. Drugi pa smo bili temu nasprotni in smo bili zato, da se delnice, še nadalje prodajajo po $35 tako, da bo imel vsak Slovenec priliko postati delničar.
Zavedati se pa mora vsak delničar toliko, da bo postal poleg delničarja tudi odjemalec tega podjetja, ker ako je le delničar si ne koristi mnogo temveč le če

KRONIČNE BOLEZNI
Ako ste prizadeti, pridite k meni takoj in me vpra-šaite za svet. kajti jaz vam dam najboljše pojasnilo vašega stanja. Pridite, predno ni prekasno. Moia speciali-teta vsebuje bolezni in komplikacije kroničnega izvora ali narave, in vso bolezni žensk in moških.
Jaz lahko razširim mojo znanost s tem. da vam pokažem, kako popolno in na koliko različnih načinov znam zdraviti razne slučaje.
.M?,ia 40 letna akuSnia združena z popolno znanostjo naibol.isih metod, katere vnorabl.ia.io današnje oblasti v Evropi in Ameriki mi pomaga spoznati bolezen takoj in način zdravl.ien.ia, ki je potrebno. Vi hočete stalno olajšavo. To zeli vsak. kdor tm. Radi tega vas vabim, da pridete k meni.
JAZ ZDRAVIM Kronične. Krvne. Kožne in Nervozne bolezni, ter nadloge na Jetrih in intestinah
ZMERNE CENE. Tajnost zajamčena. Jaz proiščem m zdravim vse moje bolnike sam in vsak sleherni čas. kadar pridete k meni. me viflite osebno, in nikdar med Vašim zdravlieniem vas ne bo zdravil kak pomočnik. Vam m treba mkakega tolmača, kajti v mojem uradu je oseba, ki govori slovanske jezike.
POZOR! Moi urad se nahaja na drugem nadstropju Pojdite po stopn.ncah. — Številka moie sobe ie 7. — Vaziti morate, da pridete v pravi prostor URADNE URE: Dnevno od 1. popoldne do 8. zvečer. Ob sobotah: od 10 dopoldne do 8. zvečer Ob sredah in nedeliah: Od 1. do 4. popolune.
DR. G. A. YATES
. ŠPECIJALIST. - 2573 East 55th St. Zgoraj v drugem nadstropju soba št. 7. Cor. Woodland Ave. in East 55th St. — Cleveland. Ohio.


loooooooooooo
"Hvala Bogu, da sem sama! O, kako smešno sem se vedla, in pa da sem zardela — nikoli ne pozabim tega. Ljubimi Kako bolesti polno je to novo čustvo!"
Z vzdihom je sedela na knezov stol, in njena roka se je začela igrati z njegovo, samo do polovice iz-pušeno cigareto. Naenkrat pa se jej je zahotelo, napraviti veliko neumnost: prižgala je cigareto nanovo in jo pokadila do konca. Potem je rekla — rogaje sama sebi:
"Ali je to še ona Vera Sepanova, — ona divja, brezčutna kofketa?"
S strastno kretnjo se je vrgla na ;jofo. Tako jo je Agata našla ob eni.
''Vera, obed je gotov! Ah, spi — Vera!"
Lepa Rusinja je podrhtela s trepalnicami, sanjav smehljaj jej je zakrožil usta, in tiho, toda razločno je iz-pregovorila: "Egon."
Agata je vsa zardela, bilo jej je, kakor da je storila kaj nečastnega, ker je to slišala. Vedela ni, ali naj gre ali ostane.
Vera se je zbudila.
"Ti si, Agata — ali, zakaj pa je tvoj obraz tako komičen, in vsa si v zadregi? Oh, rekla sem pač nekaj v snu — nekaj prav neumnega —?"
"Odpusti mi, da sem slišala."
"Kaj moreš ti za to, da govorim bedarije!"
"Ne ► ne, to ni bedarija, to je strašna bridka resnica, o, Vera, Vera, zdelo se mi je nekaj takega! Beži, beži pred nevarnostjo!"
"Nevarnost? Prav imaš, sedajle mi preti nevarnost jako skromnega obeda."
Globoko užaljena se je odvrnila Agata od nje. Na-krat pa je začutila objem od zadaj. Verino mehko lice se je pritiskalo k njenemu in zaslišala je tihe besede:
"Bodi mi dobra — ljubim ga!"
* * *
Dvorni bal je bil na vrhuncu, dvorane mestnega dvorca so po dolgoletni temi z največjim sijajem odprle radosti, in pisana, vesela družba je valovila semintja.
Eno uro že je bil tudi knez prisoten. Prišel je z velikim spremstvom, imel je cercle ter se z mnogimi gosli najpriljudneje razgovarjal.
Taj nemu svetniku Baeru je celo izrekel svoje obžalovanje, da ne more pozdraviti gospe svetnice in starejše gospodične hčerke. Tajni svetnik je navedel verjeten izgovor v korektni obliki, v resnici pa se njegova žena in Agata nista udeležili bala, ker sta bili preštedljivi. Saj bi bilo tr<iba napraviti kar tri nove toalete! Mala, plaha tajna svetnica je bila prav vesela, da je mogla ostati doma, Agati pa tudi ni bila nikaka žrtev odpovedati se tej dvorni slavnosti. Tako je šel torej papa z Vero in Beato sam na grad.
Največjo pozornost je vzbujala seveda Vera Sepanova v svoji knežji toaleti — vse jo je opazovalo, si posepetav^lo in se spogledavalo.
Damski svet se je je izogibal, ali ona ni tega zapazila. V svoji duši sploh ni bila svobodna in ne vesela, toda na lepem obličju ni bilo opaziti, da so jej za belim čelom podile mučne misli, da je njena notranjost izgubila svoj hladni, močni mir. Celo napram knezu se je kazala nekoliko drugačno ter se povrnila zopet k strogi etiketi. Njen pogled, ki se je srečaval z njego- -vim, ni bil več samozavesten, pa tudi ne koketen.
Vodil jo je skozi velikansko dvorano, Vse oči so jima sledile. Počasi, kramljaje, z veliko prej premišljeno opreznostjo sta prišla do vhoda neke dvorane, kjer se je mahoma ustavil, ter rekel tako'glasno, da so ga mogli mnogi razumeti:
''Milostiva gospica, nedavno sva govorila o kipu Dafn e, in izrekli ste željo, da bi jo videli, ker bi jo radi
primerjali s sličnim kipom, ki je last kneginje Libanove.
Blagovolite vstopiti, milostiva, figura je v tem salonu."
Jako me zanima, hvala!"
Verjela mu je ter z resničnim zanimanjem stopila pred kip.
Milostiva gospodična, prosim, saj to je bila samo pretveza."
Prijel jo je za roko in jo vedel V drug salon, katerega vrata je zaprl.
Mon Dieu, kaj pomenja to?" se je vpraševala prestrašena, in se je oddahnila, ko je izpustil njeno roko ter stopil celo na stran.
Glas se mu je tresel.
Mademoiselle, prosil bi vas, da me poslušate par minut: Ljubim vas, obožavam vas, strastno, neizmerno vas ljubim. Dolge tedne sem se boril, sedaj je odločeno, — poročiti se hočem morganatično. Še je mala zapreka na tej poti k sreči, toda mogoče, da jo že jutri odstranim. Moj stric, veliki vojvoda mi mora vrniti besedo, ki sem jo dal princesi Margareti, ki naj bi postala moja žena. Dedič sem njegove dežele — toda odpovem se jej, ako treba. A sedaj vprašam vas, milostiva gospodična, ali se hočete na levo roko poročiti z menoj?"
Med njegovim govorjenjem je prešla Vera celo skalo čustev: prvemu strahu je sledilo brezmejno začudenje, potem bojazen, ter naposled velika sreča — in ta je zmagala.
'Knez, nič lepšega si ne želim. Vi ste prvi mož, ki me je privezal nase."
Z enim edinim vzklikom zanosa jo je prižel k sebi — dve žareči duši sta se strnili, pozabljajoči na svet —r čas — življenje okoli sebe,
Ko sta se zopet vrnili v sedanjost, se je našla Vera v naslanjaču, pred njo pa je klečal knez, držeč njene roke v svojih.
"Ti me ljubiš, Vera, sedaj je vse dobro! Reci mi še enkrat, da me ljubiš!"
"Ljubim te, Egon! Meni sami je to še tako novo. Sele malo časa se zavedam tega."
" Cital sem v tvojih očeh, v tvojem zardevanju, v tvoji trenotni, tali dražestni zmedenosti, — opazil sem to v tvojih besedah — in od onega časa sem srečen!"
"Molči, mon ami (prijatelj moj) — ne spominjaj me onega zardevanja — bilo mi je v resnici neprijetno."
Zasmejal se je ves srečen.
"Meni pa je bilo sladko, nebeško. Ali veš, ljubica, da si me mučila, da si se igrala z menoj ter da sem bil divje, ljubosumen na Dernhofa?"
"Kakšna ideja!" se je zasmejala Vera.
"Koketirala si ž njim, dragica, nikar ne taji!"
"Nefkoliko — hotela sem ga premagati. Toda pustiva ga; pustiva vse in misliva samo nase. Ljubim te! — Ljubim te!"
Položila je svoje lice na njegovo — on je molčal v bezmejni sreči — potem se je vzravnala in rekla: "Dovolj, angel moj, dovolj" — vzela je svoj' čipkasti robec — "moj puder je videti tu na tvoji uniformi, pa ne maram, da bi svet vedel to. Glej, jedva sem tvoja nevesta, in že romam streči strogemu svojemu gospodu. Ali ni to dober znak za pridno, poslušno ženo?"
Potem se je vedro zasmejala in stopila pred zrcalo-
"Kako negalantno, tako deranžirati damo — cvetlice vse zmečkane — frizura zrahljana, lici rkzgreti, — o, mon ami, odpri mi dozo s pudrom!"
Poizkušal je, toda drhtela mu je roka, pa ni mogel. .
"Ah, nekoliko neroden si. Ampak tega se moram samo veseliti, ker mi dokazuje, da nisi izvežban v službi lepih žen."
"Ne," je odgovoril resno, "pred teboj nisem lj"' bil še nobene ženske."
Okrenila se je in položivša roke na njegova ramena, ga je poljubila hitro, vroče, strastno. Hotel jo je iz' nova potegniti k sebi, ali lahno ga je odrinila in tedaj je prvikrat izgovorila željo:
Prosim te, Egon, dajva, bodiva pametna sedaj —' jako strastna sva — skoraj se bojim nekoliko."
TELEFON: Main 1441.................................................Čentraf''8821—wi
Mihael C. Cerrezin
HRVAŠKO-SLOVENSKI ODVETNIK
414 Engineers Bldg. St Clair Ave. & Ontario St. blizu Public Square.
VAŠI ZOBJE
RUJAVI ČEVLJI
alj- usnja ffC ft
so za vas ravno toliko vredni, kot a Varujte jih in oni bodo varovali vas!
noge,
ZOBOZDRAVNIK
("ki opravlja svoj poklic za vaše zdravje")
2200 ONTARIO STREET	En blok od mark hI
Vogal Huron Rd.	"Pri veliki uri".
OPOMBA: Onim, ki so brez dela ali ne morejo plačati, ustavim zobobol brezplačno.
Vabilo na
DRUŠTVO CLEVELAND,
ŠT. 23 Z. S. Z.
Direktna zveza z najboljšimi slovenskimi bankami. . . . 1
V slučaju potrebe . . .
POTNE LISTE za potovanje v domovino — ZAPRISEŽENE IZJAVE za potovanje v Ameriko -POŠILJA DENAR PO NAJNIŽJIH CENAH -PREPISUJE POSESTVA in pregleduje papirje -"NOTARSKA DELA vse vrste —
PAUL SCHNELLER AGENCY !
Odprto zvečer	6313 ST" CLAIR AVENUE
(Poslopje Slovenske Posojilnice) |
29. maja, 1921
NA PROSTORIH JOS. KASTELICA v Euclid, Ohio.
PROGRAM:
1.	Pri belem dnevu v temnem klobuku.
2.	Različne dirke.
3.	Licitacija za umeten dobitek.
4.	Vlečenje vrvi.
5.	Ples in prosta zabava.
Vabijo se vsi Slovenci, in Slovenke na ta izlet, ker je to prvi piknik, ki ga priredi to društvo. Društvo se je dobro pripravilo z vsem, talko da bo s postrežbo vsakdo 'zadovoljen. Na programu je še mnogo druzih stvari, ki so tajne do zadnjega. Kdor se ne vdeleži, mu bo gotovo žal, ker je to prvi piknik. Za plesaželjne bo najibolj preskrbljeno, da se bo naplesal naj bo star ali mlad.
Za lačne in žejne se bo v obili meri skrbelo.
K u'bilni udeležbi vabi
ODBOR.
KADAR STE BOLNI
ie najvažnejše vprašanje —
"Kje dobiti dobrega zdravnika"
Ako se napotite v urad zdravnika Kenealy-a, 647 Euclid Ave., Cleveland. Ohio., boste našli zanesljivega zdravnika kakoršnega želite, brez da bi zgubljali čas.
Kadar boste obiskali doktorja Ke-	vW
nealy-a boste spoznali, da je on zelo skrben, da pronajde pravi vzrok vase bolezni; to je, da pronajde natančno kakšna je vaša bolezen. Njegovi uradi so opremljeni z modernimi znanstvenimi aparati. S pomočjo preiskušenj in z njegovo široko znanostjo o boleznih se izogne vsake nevarnosti, da bo napravil kako napako. Posvetovanja so zastonj.
URADNE URE: od 9. dopoldne do 8. zvečer.
Ob nedeljah od 10 dopoldne do 2. popoldne
647 Euclid Ave. Drugo nadstropje Cleveland, O.
Vrata zapadno od R-RpTTOT ff< RT r>n Vrata vzhodno od Star gledališča ^rUttL.!^ xSLliL*. Bom,.s tr(tovine.
ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI:
SLAD - HMELJ - SLADKOR
in vse druge potrebščine. POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno le najboljši in najcenejši.
DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenic, velikih lončenih posod, itd.
NAROČILA dostavimo po pošti točno in v vse kraje._
Grocerijam, sladščičatnam, železnim trgovinam, primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije
FRANK OGLAR
0401 SUPERIOR AVE.	CLEVELAND. OHIO
MAY 28th 1921
Trst, Reka Havre
PAROBRODNE LISTKE
kupite lahko v našem uradu, za sledeče plovbe. Mi smo pooblaščeni zastopniki vseh parobrodnih črt.
Olympic.................4.	junija ............ Cherbourg
Pannonia................4.	"	..........
Lafayette................4.	"	....... i
La Touraine ..............7.	"	.........'
Mauretania..............9.	"	......]'.'
La France ................9.	"
Belvedere ..............16.	"
Aquitania...............14.	"	......
Italia..................14.	"
La Savoie ...............18.	"	..........
Paris...................23.	"	..........
Chicago................25.	"	........
Cherbourg Havre Trst. Reka Cherbourg Trst. Reka ... Havre
Jugoslovanske potni listi se dobijo sedaj v prav kratkem času. Za informacije se obrnite na
ZUPNICK & COMPANY.
TUJEZEMSKA MENJALNICA & PAROBRODNA AGENCIJA.
6024 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND. OHIO.
..................iminauiiu...........................................................................................................iic3Mirr>^<^ic3i]iiiEiiiiMC3iiii[ft(riiicaiMiiiiMtf ic3iii(iiriiiiic3iiF o-
CAS JE DENAR.	1
Tako reče sleherni Amerikanec. Zato ne zgubljajte časa po	d
nepotrebnem. Kadar vam pošlje zavarovalna družba naznanilo,	I
da vam poteče zavarovalnina gotovega dne in da se imate javiti	i
do določenega dneva v njihovi pisarni, ki pa se nahaja nekje v	|
sredini mesta in je odprta le do pete ure popoldne, vi pa takrat	s
ravno od dela pridete, vam ni treba radi tega opravila zgubljati	I
celega pol dneva. Pa zakaj bi ga zgubljali ? Saj opravite lahko	g
ravno isti posel v moji pisarni, zvečer od pol sedme do pol devete	i
ure.	|§
COLLINWOOD, O. WOOD 228—R	§
1 JOSEPH ZAJEC, 15605 Waterloo Rd.	I
CLEVELAND, O.
laiiiiiiiiiiioHiiiiimiHiiiiiiiiiiuHiiiimiimciim^
OOOOOOOOOOOOOOOOO'
.................................................................................i.......mu...................
Uradne ure: od 1:30 do 4 in od 5:30 do 8. zvečer.
lilllMIIUIIIIIIIIIillllllllllllllllllllUlllllliMW
1
Tem potom se zahvaljujem
Dr. Albert Ivniku, D. C. j
6408 ST. CLAIR AVE.
ker je ozdravil mojo 7 let trajajočo bolezen v teku osmih dni. Bil sem pri g mnogih zdravnikih in trosil mnogo denarja za mojo bolezen a brez uspeha.
S tem priporočam najtopleje DR. S ALBERTA IVNIKA, D. C. vsem ro- g jakom ki so bolni.
ŠTEFAN GERIC 1423 Hamilton Ave.
Cleveland, Ohio.
ČEVLJI ZA ŽENSKE
i ako trpežni; preje smo jih Prodajali po $8.00 in $10.00 sedanja cena pa je samo
OGLEDATE SI JIH LAHKO V NAŠEM RAZL02BE-NEM OKNU.
cena $9.00, sedaj ČE ŽELITE IMETI DOBRE ČEVLJE. ZGLASITE SE PRI
Meyer Miller Shoe Co.
6311 St. Clair Ave.
%
POŠILJAM V JUGOSLAVIJO.
JitJJjijH i I lil 11N u I iri Ii[j jjf I j MTI in IFF htMiFin tiri r utt urini i ri LiftiiriN urtiLii ........................ um i j j ................................................................................................
Ustanovljeno 1841 Glavnica $18.000.000.
Tujezemski money ordri, drafti in kabeljske pošiliatve v Jugoslavijo se prodajajo po nizkih tržnih cenah Denar vložen ali dvignjen iz katerekoli jugoslovanske banke. Naprodaj imamo jugoslovanski ali drug tuie-zemski denar.
NIKAR NE NOSITE DENARJA S SEBOJ.
Postave mnogih dežel, skozi katere boste potovali, prepovedujejo jemati s seboj več kot malo svotico denarja iz dežele. American Express Travelers Cheques nikakor niso podvrženi tem regulacijam, ob istem času pa vas zavarujejo pred izgubo ali tatvino. Se izdajajo v ameriških dolarjih, funt šterlingih ali francoskih Veljajo samo 50c od $100 vrednosti čeka.
Rabite naše dolarske money ordre da plačujete račune ali pošiljate denar po tej deželi ali v Canado, KADAR POŠILJATE DENAR. VSELEJ ZAHTEVAJTE AMERICAN EX PRESS COMPANY REZIT. To ie zavarovalnina proti izgubi.
Oglasite se v katerikoli podružnici ali uradu American Railway Express Company, ali v našem lokalnem Glavna pisarna:	uradu.
American Express Company _
65 Broadway. New York
2048 EAST 9. CESTA.
CLEVELAND, 0.
Ali pišite v vašem lastnem jeziku na:
FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT
65 BROADWAY. NEW YORK.
Us? |
Dva huzarja.
Spisal Lev Nikolajevič Tolstoj.
—	Izvolil je priti, vaša svetlost! odgovoril je vojak in pokazal s čepico usnjato vozovo streho, ki se je videla v vratih, in skočil je naprej v vežo, ki je bila natlačena s kmeti, ki so se zbrali, da vidijo častnika. Jedno starko je celo podrl, hitro odprl duri v očiščeno sobo in se u-maknil grofu v stran.
Soba je bila dovolj velika in prostorna, ali ne popolnoma čista. Komorni sluga, Nemec, oblečen kakor gospod, je stal v sobi, izbiral perilo iz kovčega, ko je bil poprej postavil železen po-steljnjak in postlal postelj.
—	Pfuj! kako stanovanje! rekel je grof jezno. — Mari ni bilo mogoče dobiti boljšega kje v graščini.
—	Ako vaša svetlost ukažete, tečem hitro v graščino, odgovoril je vojak:— pa ta hiša tudi ni dosti prida, malo boljša je videti nego kmečka koča.
—	Sedaj ni treba. Pojdi!
In grof je legel na postelj in oprl glavo na roko.
—	Johan! zakričal je na komornega slugo: — zopet si naredil kup na sredi! Kaj ne znaš postlati kakor gre.
Johan je hotel popraviti.
—	Ne, ni treba . . In kje je ponočno suknja? nadaljeval je z
nevoljnim glasom.
*
Sluga mu je dal ponočno suknjo.
Predno jo je grof oblekel, jo je pogledal.
—	Tako je. Niti te lise nisi izpral iz nje. Ali moreš še slabše služiti! Iztrgal je slugi iz rok suknjo in jo oblekel, potem pa pristavil: — Povej, ali delaš to nalašč? . . . Jeli čaj pripravljen?
—	Nisem utegnil, odgovoril je Johan.
—	Tepec!
Na tc< ,'e grof v/el pripravljen francoski roipan in ga dovolj dolgo molče bral: Johan je prišel v vežo zakurit samovar. Vfdeti je bilo, da je bil grof slabe volje, najbrže vsled utrujenosti, prahu, ozke obleke in pa praznega želodca.
—	Johan! zakričal je znova: — podaj račun o tistih desetih rubljih. — Kaj si kupil v mestu?
Grof je pogledal podani račun in naredil nepovoljno opazko o
"ENAKOPRAVNOST1
draginji kupljenih stvari.
—	K čaju daj ruma.
—	Ruma nisem kupil, rekel je Johan.
—- Lepo! Kolikokrat sem ti že rekel, da mora biti rum!
—	Denarja ni bilo zadosti,
—	Zakaj pa ni kupil Polozov? Dobil bi ga pri njegovem slugi.
—	Praporščik Polozov? Ne vem. Kupili so le čaja in sladkorja.
—	Živina! — Pojdi! ... .Samo ti me spraviš ob potrpljenje. Vedi, da pijem na potu vselej čaj z rumom.
—	Tukaj sta za vas dve pismi od štaba, rekel je komorni sluga.
Grof je leže razpečatil pismi in jel čitati. Vstopil je z vese lim izrazom praporščik, ki je bil, odpeljal eskadron.
—	Nu, kaj, Turbin? Tukaj je dobro, kakor se kaže. Truden sem pa, moram reči. Vroče je bilo.
—	Prav dobro! Umazana, smrdeča soba, in ruma ni, pomisli: tvoj tepec ga ni kupil, moj tudi ne. Bi mu bil vendar rekel.
In čital je dalje. Ko je preči-tal pismo do konca, ga je zmečkal in vrgel na tla.
—	Zakaj nisi kupil ruma? — vprašal je baš ta čas tiho v veži praporščik svojega slugo? Saj si imel denar.
—	Kaj bodemo mi vse sami kupovali! Jaz naj vse kupujem; oni Nemec pa kadi Ie tobak, to je vse.
Zdelo se je, da drugo pismo ni bilo neprijetno, kajti grof ga je čital s smehljanjem na obrazu.	V
(Dalje prih.)
Farme naprodaj.
na zapadni strani, 15 milj iz Cle-velanda. Farme so ob tlakovani cesti in od 5 do 10 akrov naprej. Pišite, da pridem po vas in vam jih razkažem.
Frank Hočevar
DOCH RD.
Olmstead Falls, O. Phone: Bell, Berea 96 ali pa se zglasite na 1 180 E. 60th Str. Cleveland, O. x) M. W. S.
Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustalvimo lista.
aranMBMBBMBWBlBIBBEaMMP
DOPISI.
(Nadaljevanje iz 2. str.)
ne bomo delali v korist prsamez-nikom, ki vedno le gledajo kako bi nas čim bolj izkoriščali. Da se prodaja v Slovenski Delavski Zadružni Zvezi mnogo stvari ceneje kot drugje, se lahko sami prepričate, Posebno mesenina je veliko ceneje in boljša kot kje drugje. Tako se lahko dela že sedaj, kajti število odjemalcev je že veliko, toda čim večje bo tem ceneje se bo lahko prodajalo.
Vse rojake opozarjam, da pridejo prav gotovo na shod, ki se bo vršil v najkrajšem času v Kunčičevi dvorani o čemur boste še pravočasno obveščeni po aso-pisju. Torej dragi slovenski delavci, močno apeliram na vas, po-primite se S. D. Z. Z., postanite njeni člani in odjemalci,, nakar boste enako z drugimi solastnik tega prekoristnega podjetja. Vedite, da ne bo delavec nikdar o-svobojen kapitalističnega jarma, ako ne bo strokovno in politično in gospodarsko organiziran.
Marsikdo govori danes, da tu v tej deželi ni istih pogojev za gospodarsko organizacijo, kot so v kaki evropski državi, kar pa ni na mestu. Tudi tukaj s^ je pričelo med delavcem in farmarjem močno zbliževanje, kar se tiče nakupovanja in zmenjavanja pridelkov in produktov. Vzemimo si za vzgled Cehe. Oni so v tem mestu zelo močno organizirani v konzumu.
Upam, da bo zadostovalo za enkrat, če pa želi kdo še kaj več informacij, naj se za iste obrne v trgovino S. D. Z. Z., kjer se mu jih bo dalo radovolje. Koneč-_no vam pa kličem, vsem slovenskim delavcem, ne prezrite te prilike, postanite člani, kot odjemalci in skupno delujmo, do u-stanovimo kolikor mogoče podružnic S. D. Z. Z. Torej vsi za S. D. Z. Z.! Vsi za konzum!
Jos. F. Durn.
CoHinvvcod, O.
V starodavnih časih je res prav luštno blo — v gostilno sem zahajal in vince pil sladko — itd. Vsakemu poštenemu kristjanu je ta pesmica prav dobro znana in nehote se vsak zamisli na pretekle zlate čase, ko smo ga prav pošteno "srkali". Ko se pa človek prebudi iz teh misli, zapoje z prav milim glasom: "Včasih smo vince pil' — zdaj pa vodo."
Ampak kar je bijo, je bilo, — kar še ni blo — bode pa prišlo — in to bode pomladanski koncert pev. dr. "Soča", kateri se bode vršil jutri, 29. maja, zvečer ob 7:30. Reči pa moram da bodete iznenadeni ako se udeležite tega koncerta, kajti na programu so tako izvrstne točke, da bodete gotovo vzkliknili: "Slo-
iasm
Otrošlco
vživajo oni mali, ki imajo nekaj svojega denarja vloženega na hranilnici in ponosni so, kadar morejo priložiti kaj malega od prihranjenega drobiža. Starši bi morali učiti otroke, in jim dajati pogum do varčevanja, kar jim bo koristilo v kasnejšem življenju. Odprite danes vlogo za svoje otroke po
5% OBRESTI pri	^
SLOV. STAVBINSKEM & POSOJILNEM DRUŠTVO
6313 St. Clair Ave.
S°l° obresti
NA VLOGE.
STRAN 3.
venska pesem dobro zapeta, je pa res nekaj krasnega, v srce se. gajwega." Nekaj posebnega bode bode povsem krasna in moderna skladba "Dobro jutro", katero bode proizvajal mešani zbor dr. "Soča" v kateri je prav izvrstno naštudiran. Omenim naj še da bode med drugimi točkami pro-izvajan tudi "Venček narodnih pesmi", katerega bode zapel moški zbor dr. "Soča". V tem venč-<ku je tudi vključena tista pesmi, ca, z katero sem pričel ta dopis.
Pevci in pevke so se ves čas zimske in pomladanske dobe prav marljivo učili in tako najboljše naštudirani v vseh točkah se pripravili za tak koncert.
Za ves trud in učenje pevcev,
jim najbolj poplačate z tem, da se vsak zavedni rojak in rojakinja udeleži tega koncerta, ter napolni dvorano Slov. Doma do zadnjega kotička. Ako hočete imeti v nedeljo večer res kaj užitka in zabave — pridite. Sicer pa je delavski položaj v tu-kajšni naselbini nespremenjen. Pozdrav vsem naročnikom in či-tateljem tega lista.
"Ljubitelj petja". --—o-
Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki bivajoči m rojakom. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo čita-telj lista, temveč tudi lastnik. Kupite delnice In postanite njegov last-
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST'
MAY 28th 1921
Rado Murnik:
ŽENINI NAŠE KOPRNELE.
TRETJI ŽENIN.
Juhuhu! Pomlad je zopet tu!
Letošnja pomlad se je začela letos nekega lepega dne v torek, ko sem šla v šolo dolgčas prodajat. Solnce greje. Ptički pojo. Kužki se ženijo. Mački tudi.
Cingeljški rasejo. Popki pokajo. Tudi naša Koprnela poka. To se pravi, njena pljuzinja poka, ker ji je preozka. Naša Koprnela ima namreč novega ženina in novo pljuzinjo!
Najnovejši ženin ni civilist, ampak je tisti ovcir, iki je tisto nedeljo tako ošabno sedel na tramvaju, ko sem padla v Ljubljanico.
Piše se Gimpl.
Gospod Gimpl stanuje pri nas. Prišel je v Ljubljano, da se oddahne od strahu, ki ga je imel, ko je v največji naglici bežal pred hudim Srbom. Pod glavo ima štiri zvezde, ker je že nad-poročnik. Okoli trebuha ima privezan samo panganet. Panga-net nosi zato, da na vojski laglje dirja, kadar beži pred nevarnim sovražnikom.
Stric Nande je povedal, kako se je vojskoval gospod Gimpl. Ležal je na fronti in poslušal na telefon, kako trava rase. To je redka umetnost, katere ne razume vsak osel, |impak samo nekateri. Zato je dobil pet srebrnih in zlatih medalij iz mesenga. Toda tako velike nima nobene, kakor naš pes Pufi pod vratom.
Gospod Gimpl ima bogatega strica, ki je tudi Gimpl. Ta je prodajal plesniv fižol in napol gnil krompir za vojake in si je nabral veliko, veliko denarja. Zdaj pa je bolan in bo vsak čas umrl in vse zapustil gospodu ovcirju. Gospod Gimpl že komaj čaka! Potem bo vzel našo Koprnelo. Stric Nande pa pravi, da iz te nularice še dolgo ne bo kruha, ker ima bogati stric Gimpl dušo na štiri ogle, taka pa ne more kar tako lahko iz telesa!
Naša Koprnela govori sedaj samo Nemški in je strašno navdušena za Avstrijo. Pravi, da Avstrija mora zmagati, pa če se Pufi obesi!
Iz avstrijske zastave si je naredila črno kiklo in rumeno plju-zinjo. Papa je sicer godrnjal, naj pusti zastavo lepo pri miru zdaj, ko vsak čas zmagamo na kakšni fronti, posebno pa, kadar je treba podpisati nov vojni puf! Ali naj potem izobesimo kiklo in pljuzinjo, da nas ne po-strele na Suhem bajarju vse skupaj s Pufijem vred? Mama pa je odgovorila, da bo ostalo še vedno dosti blaga za največjo zmago.
Nekega lepega dopoldne smo se šli s Koprnelo in gospodom ženinom malo izprehajat. Jaz in Pufi sva bila za varuha, da ne bi kdo pofulil dragega ženina.
Šli smo vsi skozi Zvezdo, kjer zaradi stanovanjske bede stanujejo kavke na kostanjih. Zato stric Nande Zvezdo imenuje — Kavkaz.
V Zvezdi je bila ravno velika veselica, katere so se udeležili vsi boljši ljubljanski pasji krogi, med njimi tudi naš Pufi. Nekateri so se šli mance, drugi pa so delali proste vaje. Naš Pufi se je zaljubil v psico, ki ji je ime Kanalja. Njen gospod jo je takoj poklical: Kanalja, ali ne greš hitro sem? Toda Kanalja je imela polno kavalirjev okoli sebe in ni šla! Takrat je hud pinč osebno napadel našega Pufija. Gospod Gimpl ga je komaj rešil.
Potem smo šli proti Šiški. Na cestah je bilo polno mladih zga-gic v prav kratkih kiklah, toda vse je prekosila naša Koprnela, ki je imela najmanj na sebi.
Kadar je gospod Gimpl srečal drugega ovcirja, je vzdignil roko, kakor bi se hotel malo popraskati za ušesom, pa se ni, temveč je samo rekel: Rešpekt! Ali ni to prismojeno?
Jaz revica pa sem morala ves čas molčati. Koprnela je namreč doma rekla, da mi bo kupila
nagobčnik, če bom kaj izčefedra-la.
Na travniku pred Šiško je bilo polno osličkov. Videla sem jih že poprej in vprašala strica Nan-deta, zakaj imajo tukaj samo male osle. Odgovofil mi je: — Večji osli rigajo na fronti ali pa v pisarnah, posebno na Dunaju in v Gradcu!
Po zraku so brenčali jeroplani kakor čmerli. Ljudje so jih veselo gledali in komaj čakali, da bi kdo cepnil na tla! O, v Ljubljani je vse polno hinavcev in hinavk!
Potem smo se obrnili proti tivolski graščini. Na velikem trav niku so se selcirali hrabri vojaki. Hud dedec je gonil uboge reveže semtertja. Bil je že ves hripav, ker je vedno kričal: Fahluhte vindiše švajnehunde! Da so še rajši selcirali, je zatulil včasih tudi: Fadamte zaupokaž!
Gospod Gimpl ga je pohvalil, da je dober komedijant. Potem jim je grdi dedec ukazal, da so na trebuhu merili na sovražnika. Videla sem pa samo pet kuric! Vojaki so premagali vseh pet pisk.
Rada bi bila vprašala, če bo zopet treba doma izobesiti črno-rumeno zastavo, pa sem se nisem upala. Kokoši pa so odšle drugam, ker se jim je zdelo pre-neumno! Vojakom tudi. Meni tudi.
Tako smo prišli pod tivolsko graščino, kjer je klop v veliki luknji pod stopnicami. Mislila sem si, kako bi bilo imenitno, če bi bili tisti štirje rjavi psi iz čokolade! Pravijo, da jim je u-metnik pozabil narediti jezike. Zato je za kazen sam sebe obesil na bližnjo laterno.
Sedli smo na klop v prijetni luknji in gospod Gimpl je rekel Koprneli: Majn zises, ziiises pu-prl!
Kmalu pa smo šli dalje, ker je slavno občinstvo preveč zijalo na nas.
Ob poti nad Cekinovim gradom smo sedli v tivolskem pragozdu na klop, ki je bila okrašena z imeni in letnicami. Mene sta spodila cingeljčke trgat.
Jaz pa sem se polagoma od zadaj priplazila gledat, kaj neki uganjata!
On ji je ovil desno roko okoli rumene pljuzinje in ji skozi njeno levo uho pihal na dušo. Slišala sem samo, da je vprašal: — Veš, kaj mi je na tebi najbolj všeš? Tvoji lepi, lepi lasje. — Ljubim te na vse kriplje!
O, če bi gospod Gimpl vedel, da ti lasje niso zrasli iz njene glave.
Potem sta se poljubila brez povoda, saj se nista še poslovila, temveč sta obsedela. Nato mu je Koprnela obljubila zakon.
Drugo jutro se je Koprnela kopala. Pustila je svoje lase na mizi v svoji sobi. Bila sem strašno radovedna, kako bi se meni podali. Zato sem si jih dejala na glavo in se šla gledat v ogledalo v veliko sobo. Kar je prišel gospod Gimpl. Povedala sem mu, da to niso moji lasje, ampak Koprnelini.
On je rek^l: Kako so lepi!
Jaz pa sem odgovorila: Saj so bili pa tudi presneto dragi! Koprnela jih je kupila v Trstu.
Potem sem ga prosila, naj nikomur nič ne pove, da ne bom tepena! Res je molčal.
Nenadoma je moral odpotovati na fronto.
Čez nekaj dni je pisal Koprneli, da je ranjen ju*no od vratu in da mu je pol^cvnik zdravnik obljubil, da bo v treh dneh umrl. Koprnela je cvil:ia, da je vse to laž. Pisala mu ie tri ure dolgo pismo.
On ji je samo kratko brzojavkah da je mpdtem že umrl in da naj bo srečna z drugim, ki bo občudoval njene kupljene lase in tako dalje. Koprnela se je od togote jokala na vse kriplje.
O posledicah ne bom dosti govorila!
Moje raskavo pero se trese od pravične razburjenosti. Solze mi kapajo na rokopis in delajo grde packe.
Od vsčh strani je začelo grmeti in treskati name! Kako so
me vsi zmerjali, Koprnela, papa in mama! Najhuša je pa bila Koprnela!
Mama je rekla vsa jezna: Le čakaj, ti spak! Jaz pa sem ušla in se vrnila šele potem na svetlo, ko sem mislila, da je njena jeza že ohlajena. Tako jih dobim vselej najmanj polovico manj.
Šele drug dan sva sklenili z mamico mir, ki je bil časten za | oba dela.
V naglici je gospod Gimpl pozabil plačati stanovanje.
Konec tretjega ženina,
VIDA, učenka, itd. itd.
SLOVENSKA ČEVLJARNICA.
Popravljamo čevlje kar najboljše mogoče. Cene nizke. Se priporočamo
FRANK LAH in JOS. KOS 15232 Waterloo Rd.
Collinwood, O. (x)
Clevelandske novice.
— Silno je zadela sedanja kampanja, naperjena proti kršilcem avtomobilskih naredb, nekega avtomobilista, ki je imel šele štiriindvajset ur nov avtomobil, a je bil prijet ob prvi vožnji in mu je vzeto dovoljenje ali licenca za dobo šestih mesecev. Prijet je bil na vzhodni 9. cesti in Superior Ave. ker je brezbrižno vozil. Voziti se torej ne bo mogel tekom celega poletja in šele na jesen mu bo vrnjena licenca. Kazen, da se odvzame avtomobilistu dovoljenje, je za marsikoga hujša, kot če bi mu sodnik naložil denarno kazen.
HIŠA s 6 sobami, škriljevo streho, furnezom in kopališčem se proda za $7.000. Vprašajte na 973 E. 74th Street.	(125
Prospect 2420	Central 1766
The
F. W. Zimmerman Co.
splošni prevažalci
Pripeljemo in postavimo na prostor blagajne, stroje, pohištvo za-pokamo, odpošljemo ali shranimo.
3400 St. Clair Ave.
CLEVELAND, O-
jcUNARD-ANCHOR
1
_ Največje, najhitrejše ladje na _ svetu. S potniki se postopa ■ nadvse prijazno. V vašem mestu je naš lokalen zastopnik.
V Jugoslavijo. Buleariio. na Romunsko in Madžarsko.
PANNONIA 4. junija
Kabina $200, III. razred $125 Davek $5.00
I ITALIA......14. junija
Kab. $175, 3. r. Dubrovnik $125 Triest ali Reka $115 Davek $5
I
NAZNANILO!
Slov. Pevsko društvo "Edinost" ima dne L junija, v sredo zvečer ob 7:30 izvanredno sejo. Na programu je več zelo važnih zadev zakar je dolžnost vseh članov, da se udeležijo.
Ant. Popadec, tajnik.
FRENCH LINE.
NEW YOR--HAVRE-PARIZ
Direktne železništtfe zveze z Jugoslavijo. — Sijajna nova ladja
PARIS
33,700 ton — 27,000 konjskih sil ODPLUJE
25 JUNIJA. 27. JULIJA in 17 AVGUSTA
Izvrstne udobnosti za potnike tretjega razreda, kabine z 2, 4, 6, in 8 posteljami za družine. Za nadaljne informacije se zglasite pri lokalnemu zastopniku
FRENCH LINE.
. NAZNANILO!
Uljudno naznanjam, da kadar rabite stenski papir, ga dobite lahko pri meni po najnižjih ce-| nah. Če želite imeti vaše sobe i papirane, oglasite se pri meni.1 Vsako delo vam jamčim, cene zmerne, delo solidno.
Se vam priporočam
Anton Colarič
5385 ST. CLAIR AVE.
U)
Preko Cherbourg:
I AQUITANIA ........24. maia
MAURETANIA .....9. iuniia
1
m
MALI OGLASI
E
US
POZOR!
ŽENSKE IN DEKLETA!
Opozarjam vas, da sem ravnokar dobil nadvse krasno zbirko oblek z jopicami najnovejše mode v katerih se boste lahko prav zares postavile. Tudi svilnate bluze so zelo lepe. Lepa je tudi moja zbirka slamnikov za ženske, dekleta in otroke in pa zbirka letnih sukenj y najnovejšjh barvah in vzorcih.
Neveste čujte!
Če si zbelrete pri meni vašo 1 poročno obleko, katerih sem si preskrbel zelo krasno zbirko, vas bodo zavidale vse vaše prijateljice. Pridite tudi po vence in šlajerje in predno greste k poroki pošljemo k vam spletalko, ki vas bo nališpala in okinčala kot niste bili še nikdar v življenju in to brezplačno.
Se vsem priporočam
ANT. ANŽLOVAR 6202 St Clair Ave.
OESOE
[OE
WHITE STAR LINE
direktno v
JUGOSLAVIJO
v velikih ladjah
OLYMPIC
46,439 ton
ADRIATIC
24,541 ton
Odplujeta iz New Yorka
ADRIATIC,.. 1. junija — 6. julija OLYMPIC,...4. junija — 25. junija
Za potnike tretjega razreda je vse izvrstno urejeno. Obedi se servirajo v velikih jedilnicah.
POSEBNE UDOBNOSTI ZA DRUŽINE.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na družbin urad
9 BROADWAY, N. Y.,
ali pa pri lokalnemu zastopniku.
•>3iiuiiiiiiiiE]!iiiinTniiNiiiiHiii!iiniiiuiiiiiiiuininiutiiniimiiiii( i i
| American Line |
1 Direktna postrežba
New Yorka v Hamburg I
Velike moderne Twin Screw ladje
MINNEKAHDA
(nova) samo tretji razred g
21. MAJA Oropesa 4. junija, 16. julija |
Mongolia----16. junija |
Orduna 18. junija, 30. julija § Orbita 2 julija, 13. avgusta |
Zglasite se v družbinem |
uradu	i
j /S
9 Broadway New York |
ali pri lokalnih zastopnikih, j
'i
mNlUlOHIMlUliUIIIMIIIIIOIHIIIIllllUtlMIMHOilllllHIlIC*
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 85c
VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE.
Wm.
Sitter
W05 ST. CLAIR
AVENUB Cleveland, O.
PRVA SLOVENSKA SpirituaMstična Cerkev
se zbere
v nedeljo ob 2. uri oooold. v CONGREGATIONAL
CHURCH,
E. 72nd. St. in St. Clair Ave. Stranski uhod. Rev Marie Struna, župnik. Predava ReV. J. Griffiths. Poročila Rev. J. Griffiths Mr. Hill, mrtvo zamaknjen Rev. Struna in Dr. Sillvius bosta tudi ozdravljevala.
Vsi dobrodošli! Vstopnina prosta.
Pridite da čujete od vaših umrlih.
Prispevki prostovoljni.
Rev. STRUNA je regularno posve« cen duhoven in ima pravico poroče-vati, krščevati in obdržavati pogrebne obrede. Župnikovo bivališče
1153 E. 60. Street.
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE
ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plačamc
v	gotovini tako j.Simon, zancslji
vi	prekupčevalec, Boba 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odp»-to do 6. ure zvečer.	>
LJUBITE ORANŽE?
i
PRODA SE — posestvo v Cero-vem Logu, Dolenjsko. Proda se po zmerni ceni; kdor želi kupiti ali se kaj več informirati o stvari, naj se oglasi pri — PETER OKLESEN, 14726 Thames Ave., Collinwood, O.
PRODAJAM zemljo od enega a-kra naprej, v krajih iz katerih se lahko hodi delati v mesta. — Prodajam tudi farme v državi New York, Pennsylvania in Ohio. J. ZULICH FARM AGENCY.
6313 St. Clair ave., Cleveland, 0.
HIŠA NAPRODAJ.
. V zelo prijazni okolici 11 sob za 2 družini, garaža in vjse moderne naprave. Rent na mesec $88. Cena $8000. Takoj se potrebuje $4000. Več se po izve pri JOHN ZULICH, 6313 St. Clair ave. — Cleveland, Ohio.
AVTOMOBIL NAPRODAJ
Proda se Studebaker avtomobil v popolnem dobrem stanju od zunaj in znotraj. Proda se, ker se ne rabi. Cena $200. Oglasite se na 6506 St. Clair ave.
PRODA SE — velika peč za kuhinjo. — Cena samo $35.oo. — Kdor jo rabi naj se zglasi pri Fr. ►KLUKA, 961 E. 67. St.
PIJTE ORANŽNI SOK!
Oranžni, limonni in lime sok se nahaja v narezljanih steklenicah kot vidite zgoraj. Pijača je narejena iz pristnega sadnega soka iz citričnega acida in oslajena z trs-natim. sladkorjem. Ne sprejmite od trgovca kake ponaredbe. Mi izdelujemo tudi Cherry Blossoms pijačo, in imano sploh najboljše pijače v Clevelandu.
The Orange Crush Bottling Co.
3812 ST. CLAIR AVE. Cuy., Central 3606 Piospect 3582
ISCE SE — slovensko dekle zmožno angleškega jezika, da bi delala v modni trgovini od opoldne pa do 8:30 zvečer. Zglasiti se je takoj na 717 E. 152nd. St.
PRODAJALEC
kateremu je znano trgovanje s kavo in grocerijskim blagom dobi službo pri
CLEVELAND FOOD PRODUCTS CO. 2480 East 22nd Street.
NAPRODAJ JE Jersey krava, za majhen denar. Kogar veseli, naj se zglasi pri Jim Robich, 20898 E. Goller St. Euclid, Ohio.
_025
ČEDNO OPREMLJENA SOBA se odda na 1007 E. 72 Place.
KOFFEE
KAMDEN KAVA
je najboljša kava, najboljše kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, po vseh najboljših grocerijah.
THE KAMDEN CO.
PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O.
KUPI SE še dobro ohranjeno o-premo za grocerijo in mesnico. Kdor ima kaj primernega naj se zglasi v našem uradu. Istotako se kupi tudi že vpeljana grocerija in mesnica; biti pa mora na glavni cesti t. j. na Waterloo Rd. od E. 156. do 165. ceste.	(125
NAZNANILO.
Društvo Cleveland št. 23 Za- j padne Slovanske Zveze naznanja rojakom, da je društvo uvedlo prosto pristopnino do 30. junija t. 1. Zato se vabi vse rojake in rojakinje, kdor želi biti član naše mlade zapadne organizacije, naj ne zamudi te priložnosti. Zveza je na trdni fin inčni podlagi.
Sprejema člane in članice od 16 do 50 leta zavaruje članstvo za posmrtnino $250, $500 in $1000, plačuje bolniške podpore $1.00 in $2.00 na dan in stroške različnih operacij in poškodb.
Zglasite se pri spodaj podpisanih društvenih uradnikih, da boste dobili še več pojasnila.
Predsednik JAKOB LUZNAR 1 197 E. 61. St.
Tajnik JOSEPH PONIKVAR, 1011 E. 64.. St.
Blagajnik LOUIS MEZNAR, 6110 St. Clair Ave.
SLOVENKA došla pred kratkim iz starega kraja, zmožna slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika, knjigovodstva, pisanja na stroju ter stenografiji, želi' dobiti službo kot komptoaristica ali kaj podobnega. Natančne poizvedbe F. Lopatich, 486 E. 152. St. ____(125
PRODA SE HIgA s pohištvom z 8. sobami — kopališče in ce-mentirana klet. Lot meri 30x140; hiša je vredna $7,500.oo proda se jo samo za $6,500.oo„ ker se nameravamo v kratkem vrniti v stari kraj. Takoj se plača $3.100 drugo na obroke. Oglasite se takoj na 14206 Sylvia ave., Collinwood, O.
DELNIČARJI SLOV. N. DOMA.
POZOR!
NAZNANILO!
Vsem tajnikom v Clevelandu in širom Združenih držav, kateri imajo potrdilne knjižice za prostovoljne prispevke za spomenik našemu pisatelju Ivan Cankarju, se naznanja, naj dajo svoje poročilo, o nabranih svotah ali pa vrnejo knjižice najkasneje do 20. junija t. 1. Društveno leto gre h koncu in da zamorejo dati u-radniki popolen račun o preteklem poslovnem letu, morajo imeti vse tozadevno v redu. Kampanja za pobiranje prispevkov se še ne bo zaključila in še vedno je želeti, da nadaljuje vsak z delom do preklica.
Za Slov. Dram. dr.
"IVAN CANKAR"
koresp. tajnik. 6607 Bonna Ave.
X-ZARKI so prikazali dejstvo da protina, povzročijo slabe zobe.
Vi s svojim zdravjem zelo krivično veliko revmatizma. bolezni v želodcu in ledvicah, na srcu, tuberkuloze in postopate, in kazite vašo osebnost, s tem. da zanemarjate svoje zobe.
Pulenje zob brez bolečine. Plin in oxygen.
Uradne ure od 9. dop. do 12. Od 1. do -5. i»op; Odprto ob torkih, petkih zvžč^ do 7:30. Druge ure po dogovoru. Zaprto ob sredah popoldne. Tel. Bell. Rosedale 2377. Govorimo slovensko.
DR. FRANCIS L. KENNEDY
Dentist—Zobozdravnik 5402 Superior Ave. vogal E. 55th St
Suite 8	CLEVELAND, O.
THE W—K DRUG CO.
St. Clair, vogal Addison Rd.
Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno.
JOHN KOMIN, Lekarnar.
Dne 15. junija 1921 se vrši v Rude - Božeglava dvorani (prej Birkova dvorana) izvanredna delničarska seja S. N. Doma. Pri-četek ob 7:30 zvečer. Ta konferenca je sklicana v s vrbo odobre-nja ali pa spopolnitve načrta in proračuna za novo poslopje. Ker je ta seja jako važna so vsi delničarji uljudno vabljeni, da se iste vdeleže. Kdor se ne more sam vdeležiti naj pa pooblasti druzega delničarja, da ga bode zastopal na omenjeni seji. Tozadevna pooblastila se dobe pri tajniku L. Medvešek v S. N. Domu št. 6. ob pondeljkih in petkih zvečer od 7 do 8 ure. Vsi na to sejo. L, Medvešek, tajnik.
POŠLJANJE DENARJA
po pošti ali brzojavno hitro, poceni, zanesljivo.
Na uložke plačamo
po 4% obresti.
Prodajamo parobrodne listke. Javni notarski oddelek.
AMERICAN UNION BANK
Ivan Nemeth, predsednik GLAVNI URAD: 10 E. 22nd Street. PODRUŽNICA: 1597 2nd Avenue. New York City
FRANK J. HOPKINS Kiropraktor
Uradne ure:— od 10 do 11:30 dop.; od 2. do 5, ure pop-od 7. do 8. zvečer. 15102 St. Clair Ave.
(119
Frank Zakrajšek
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu
POGREBNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
Tel. Princeton 1735—'W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke 1° pogrebe in druge prilike.